426
Anarhistični napad v Francoski
zbornici.
Ze v zadnjem listu smo bili ob kratkem omenili napad v francoski zbornici dne 9. t. m. Okrog šeste ure zvečer je nakrat se nekaj zabliskalo v zbornici in potem se je pa naredil dim. Slišalo se je, kakor bi bil nekdo ustrelil. Še le, ko se je nekoliko dim razkadil, so videli, da je nekdo vrgel v zbornico bombo. Ker so po zbornici ležali žreblji, je bilo očividno, da je bila bomba napolnjena z žeblji. Bomba bi bila pobila mnogo poslancev, da je v pravi kraj zadela, na mesto pred predsednikom, kjer je tedaj bilo mnogo poslancev. Tako je pa poslancev le kacih 20 ranjenih, pa še ti največ lahko. Hudodelca, ko je hotel vreči bombo je prijela za roko trgovka s premogom Laporte in je vsled tega bomba zadela na zidni napustek (sims) ob galeriji in se razletela. Zadela je vsled tega največ ljudij na galeriji, katerih je res blizu sto bolj ali manj ranjenih. Policija je hitro zaprla vse izhode, zbornica je pa še malo časa nadaljevala sejo. Predsednik je bil ostal, da si malo ranjen na čelu, na svojem sedežu in ljudij opominjal, da naj bodo mirni.
Noben človek ni mogel iz poslopja, da ni v pisarni dobil lista. Tako se je vsakdo moral oglasiti v pisarni in policija je dobila natančen pregled o poslušalcih na galeriji. Policiji se je zdel precej sumljiv neki Vailland, kateri je skušal hitro pobegniti iz poslopja, da si je bil težko ranjen, ali se mu ni posrečilo. Z zvijačo ga je policija pripravila, da se je udal. V sobo, kjer je bil on, zaprli so necega preoblečenega policista, ki je napeljal govor na to, kako se delajo bombe. Tako je polagoma izvedel, da Vailland zna delati bombe in je torej vero-jetno, da je on vrgel bombo. Preiskali so stanovanje njegovo in res našli pri njem več razstrelila. Vailland je videč, da tajenje ne pomaga, se udal in le izrekel obžalovanje, da se mu atentat ni povsem posrečil. Rekel je pa, da upa, da bode kdo drugi srečnejši.
»
Vailland se poroča, da je živel tri leta kot odgo-jitelj Buenos-Ayresu, kjer je poučeval filozofijo, francoščino in zgodovino. Tukaj je pustil svejo ženo in se povrnil v Francijo. V Parizu je osnoval klub neodvisnih filozofov. Nekemu Marechalu je zapeljal ženo, s katero je pozneje vkupe živel in imata že petletno hčerko. V Parizu se je Vailland pečal tudi s kemijo. V svojo sobo ni pustil nikogar in je le redkokdaj šel od doma. Delal je razna razstrelila. Kakor se je pokazalo, ni Vailland delal zase, temveč je delal le za druge, za denar. Celo iz inozemstva je denar prihajal. Govori se, da je po vsej Evropi neka velika anarhistična zveza, mej katerimi je celo več omikanih ljudij. Tako je v tej zvezi znan ruski geolog knez Krapotkin, slavni francoski zemljepisec Elizej Beclus, o katerem se govori, da večino velikih nagrad, ki jih dobi za svoja dela, porabi za anarhistične namene. Zlasti je pa baje sumljiv nečak poslednjega, inžener Pavel Rechlus. Poslednjega je policija mislila zapreti, ali je poprej pobegnil iz Pariza. Govori se, da je šel v Carigrad,
kjer je baje dobil mesto profesorja fizike in kemije. Dalj-nja preiskava bode morda še bolj stvar pojasnila in morda se še izve kaj več članov te lepe družbe.