ALBITIZIRAN KREMENOV PORFIRIT IZ KOKRŠKEGA KAMNOLOMA
Ernest Faninger
V razpravi »Magmatske kamenine v Kamniških Alpah in pri Laškem« (Faninger, 1962) sem opisal tudi magmatske kamenine iz kokrškega kamnoloma, ki se nahaja na ozemlju Kamniških Alp. Po sestavi gli-nencev razdelimo magmatske kamenine iz omenjenega kamnoloma v dve skupini: prva obsega predornine s srednje kislimi plagioklazi (andezin) kot vtrošniki, druga pa predornine s kislimi plagioklazi (albit) kot vtroš-niki. Predornine s srednje kislimi plagioklazi sem že opisal in določil za kremenove porfirite, njihove vzorce pa označil kot Kokra-2 in Kokra-4. Kamenine s kislimi plagioklazi kot vtrošniki, ki jih sedaj označujem kot vzorec Kokra-3, sem v svoji razpravi le mimogrede omenil, sedaj pa podajam njihov mikroskopsko kemični opis s klasifikacijo.
Vzorec Kokra-3 je zelen in ima porfirsko strukturo. Med vtrošniki najdemo samo glinence rjavkasto rožnate barve, femičnih mineralov kakor tudi kremena med njimi ni videti.
Kot vtrošnik nastopa albit, redkeje kisli oligoklaz; pripada jima do 40 % obruska. Plagioklazovi vtrošniki imajo srednjo vrednost 5,3 °/o an in so močno kalcitizirani; razen plagioklazov ne nastopajo nobeni drugi minerali kot vtrošniki. Motna osnova je kriptokristalna, vsebuje pa tudi večja zrnca kremena in glinencev. V osnovi vidimo še klorit in prstene agregate.
Kemični opis vzorca Kokra-3 je v 1. tabeli. Kationski odstotki kažejo, da lahko skoraj ves Ca vežemo s C02 v kalcit, tako da pričakujemo kisle plagioklaze v modalni kot tudi v normativni mineralni sestavi.
Kalcit je v naši kamenini sekundaren; zato po pravilih CIPW sistema C02 ne upoštevamo in dobimo formulo 14 2 3". V tem primeru vsebujejo normativni plagioklazi 23,6 °/o an in ne ustrezajo modalnim. Vendar nam navedena formula CIPW sistema dobro rabi pri ugotavljanju porekla naše kamenine, ker delno ustreza kremenovim porfiritom. Ce pa upoštevamo CO., dobimo formulo I" 4 13"; sedaj znaša sestava normativnih plagioklazov 2,4 °/o an. V tem primeru ustrezajo normativni plagioklazi modalnim, vendar je femična komponenta (Fem) zelo visoka, ker vključuje kalcit. Kot pa vemo, je kalcit nastal iz anortita plagioklazov, ki so v sestavi saličnih mineralov. Zato je razmerje Sal/Fem nerealno, če upoštevamo C02, vendar pa na ta način dobimo realne podatke o plagioklazih.
Pri uporabi Nigglijevih vrednosti in parametrov Zavarickega je treba tudi upoštevati, da smo C02 zanemarili.
1. tabela — vzorec Kokra-3, kokrški kamnolom 1. Tabelle — Probe Kokra-3, Steinbruch Kokra
Kemična analiza in kationski odstotki Chemische Analyse und die Kationenprozente
Utežni c/o Gewichts °ft
Si02
TiOa
AljOs
Fe20s
FeO
MnO
MgO
CaO
NagO
K20
P2O5
h2o hio-C02
63,51 0,49 16,36 1,07 3,00 0,06 0,86 2,42 4,23 3,99 0,06 2,04 0,25 1,69
Kationski % Kationen %
Si+4
Ti+4
Al+3
Fe+»
Fef2
Mn+*
Mg+8
Ca+2
Na+
K*
p+5
61,25 0,34 18,61 0,78 2,43 0,03 1,23 2,52 7,91 4,85 0,05 (6,57)
(2,24)
O v oksidih O in Oxyden
122,50 0,68 27,92 1,17 2,43 0,03 1,23 2,52 3,96 2,43 0,13
100,03
100,00	165.00
—	8,57 O za OH
—	2,24 O za COa
156,19 O + 13.14 OH + 2,24 CO3
skupno anionov = 171,57 (O+OH+COs)
CIPW sistem (ne upoštevajoč COg) CIPW System (CO2 wurde nicht berucksichtigt)
Q = 15,65 C = 0,85	Sal	87,34
or = 23,32 ab = 35,81 an = 11,71	Fern	~~ 8,57 15,65
h len= 2,13 ny 1 fs = 3,96	F	~~ 70,84
mt = 1,55 il = 0,90 ap = 0,13	KaO'+NasO' CaO'	1102 421
sestava normativnih	K20'	419
plagioklazov = 23,6 % an	NaaO'	683
=	10,1 = 0,22 = 2,62
= 0,61
(1) (4) (2)
(3") cipw 14 2 3'
CIPW (upoštevajoč COz) CIPW (CO2 wurde berucksichtigt)
hy
C = or = ab = an = /en = \£s = mt = il = ap = cc =
20,30 4,79 23,32 35,81 0,95 2,13 3,96 1,55 0,90 0,13 3,87
sestava normativnih plagioklazov = 2,4 % an
Nigglijevi parametri: N i g g 1 i - Werte:
Sal Fern
Q F
KgO'+NagO' CaO'
KjO' NazO'
85,17 12,54
20,30 60,08
1102 34
419 693
= 6,79
= 0,34
32,4
= 0,61
(I") (4) (1)
(3")
CIPW I" 4 1 3'
al	= 41,2	si	= 270,3
fm	= 19,7	ti	= 1,53
c	= 11,0	P	= 0,1
alk	= 28,1	k	= 0,38
	100,0	mg qz	= 0,27 = +67,9
= + 2,1 = al —(c al—fm = +21,5
alk)
Parametri Zavarickega: Zavaricki - Parameter:
a =	15,5	a' =	17,0	n	= 61,2
c =	3,0	f' =	60,6	t	= 0,56
b =	6,6	m' =	22,4	<P	= 14,9
s =	74.9			Q	=+15,8
Preidimo k imenovanju in razlagi geneze naše kamenine. Kot imeni bi prišli v poštev kremenov keratofir in kremenov porfirit. Vzorec Kokra-3 se razlikuje od kremenovega porfirita po kislih plagioklazih, od kreme-novega keratofira pa po močni kalcitizaciji plagioklazov; tudi njegova struktura je porfirska in ne oligofirska, ki je tipična za kremenove ke-ratofire. Zato vzorec Kokra-3 ne more biti niti kremenov porfirit niti kremenov keratofir.
Najznačilnejši za vzorec Kokra-3 so vsekakor močno kalcitizirani albiti. Kot že vemo, v predorninah kalcit ni primaren mineral — če že nastopa, je nastal pri poznejših procesih, Ker vsebujejo pri vzorcu Kokra-3 albitovi kristali kalcit, lahko sklepamo, da je kalcit nastal s pomočjo spi-litne reakcije iz anortita prvotno bolj bazičnih plagioklazov. Tudi kot
optičnih osi govori za to, da albitovi vtrošniki v vzorcu Kokra-3 niso primarni, ampak da so nastali šele pri spilitni reakciji. Po novejših preiskavah ima namreč albit, ki je nastal pri spilitni reakciji, 2 V med + 79° in +88° (Furchtbauer, 1956). V tem intervalu leži tudi srednja vrednost kota optičnih osi albita pri našem vzorcu in znaša 2 V = + 85,7°.
Vzorec Kokra-3 nastopa skupaj s kremenovim porfiritom, najznačilnejšo kamenino v kamnolomu; njegov albit je nastal s pomočjo spilitne reakcije iz prvotno bolj bazičnih plagioklazov. Iz tega sklepamo, da je vzorec Kokra-3 pravzaprav samo izpremenjen (albitiziran) kremenov porfirit.
Ako primerjamo kemične podatke vzorca Kokra-3 s kremenovima porfiritoma iz kokrškega kamnoloma in s kremenovim keratofirom iz Dedkovega kamnoloma v dolini Kamniške Bistrice, vidimo, da se vzorec Kokra-3 še najbolj ujema glede parametrov Zavarickega c in b s kremenovim porfiritom, in sicer z vzorcem Kokra-4 (2. tabela). Razlika med obema pa je seveda pri parametru a, kar pa je umljivo zaradi albitizacije vzorca Kokra-3. Na drugi strani se pa vzorec Kokra-3 sicer ujema v parametru a s kremenovim keratofirom, vendar se od njega bistveno razlikuje v parametrih c in b, ki sta pri vzorcu Kokra-3 mnogo višja kot je običajno pri kremenovih keratofirih. Tako pridemo tudi s pomočjo kemičnih podatkov do zaključka, da vzorec Kokra-3 kljub kislim plagioklazom ni kremenov keratofir temveč albitiziran kremenov porfirit.
2. tabela — Primerjava s kremenovim porfiritom in kremenovim keratofirom 2. Tabelle — Vergleich mit Quarzporphyrit und Quarzkeratophyr
Gestein Nr.	Parametri Zavarickega — Zavaricki Parameter
Kamenina št. a c b s a' f' m' c' n
15,5
9.1
8.2
3,0 4,3 5,5
6,6 8,3 4,7
14,7 0,4 2,7
74,9	17,0
78,3	23,7
81,6	—
82,2	33,3
60,6 49,2 53,0 50,0
q
22,4	—	61,2	+ 15,8
27.1	—	56,9	+ 34,1
21.2	25,8	68,4	-f 41,3 16,7	—	88,6	+ 34,6
kamenina št. 1 = vzorec Kokra-3,
kamenina št. 2 = kremenov porfirit, vzorec Kokra-4, kamnolom Kokra, kamenina št. 3 = kremenov porfirit, vzorec Kokra-2, kamnolom Kokra, kamenina št. 4 = kremenov keratofir, Dedkov kamnolom v dolini Kamniške Bistrice.
Gestein Nr. 1 = Probe Kokra-3,
Gestein Nr. 2 = Quarzporphyrit, Probe Kokra-4, Steinbruch Kokra,
Gestein Nr. 3 = Quarzporphyrit, Probe Kokra-2, Steinbruch Kokra,
Gestein Nr. 4 = Quarzkeratophyr, Dedek-Steinbruch im Tale der Kamniška Bistrica.
ALBITISIERTER QUARZPORPHYRIT AUS DEM STEINBRUCH KOKRA
In der Abhandlung »Magmatische Gesteine in Kamniške Alpe und bei Laško« (Faninger, 1962) veroffentlichte ich unter Anderem auch die mikroskopisch-chemische Untersuchung zweier Quarzporphyrite aus dem Steinbruch Kokra in Kamniške Alpe, welche ich als Kokra-2 und Kokra-4 bezeichnete. In demselben Steinbruch fand ich auch ein griinlich gefarbtes ErguBgestein von porphyrischer Struktur mit stark kalcitisierten sauren Plagioklaseinsprenglingen. Bevor das vorliegende Buch gedruckt wurde, war es mir noch moglich gewesen, da6 ich die Untersuchung dieses Gesteines, das ich in der vorangehenden Abhandlung nur erwahnt habe und es jetzt mit Kokra-3 bezeichne, beendete. Die Untersuchungsergeb-nissen sind folgende:
Das Gestein Kokra-3 hat porphyrische Struktur. Als Einsprenglinge, die 40 °/o des Diinschliffes ausmachen, tretten vorwiegend Albite und nur ausnahmsweise saure Oligoklase auf. Der mittlere Anortitgehalt der Pla-gioklasen betragt 2,5 °/o An. Die Plagioklasen sind sehr kalcitisiert, femische Minerale sind nicht bei den Einsprenglingen zu finden. Die Grundmasse ist kryptokristallin. Sie enthalt aber auch groBere Korner von Feldspaten und Quarz.
Aus den mikroskopischen Untersuchungen kann man entnehmen, daft der Albit in dem Gestein Kokra-3 nicht von primarer Natur ist, sondern erst aus anortitreicheren Plagioklasen durch Albitisation entstanden ist. Man schlieBt das aus folgenden Griinden:
1- die Albitkristallen sind sehr kalcitisiert,
2. der Mittelwert der optischen Achsen der Albite betragt 2 V = = +85,7° und liegt in dem Interwall, der flir die bei der Spilitreaktion entstandenen Albite karakteristisch ist (2V = +79° bis +8S®, Furcht-bauer, 1956).
Aus der Tatsache, daB die Albitkristalle des Gesteines Kokra-3 nicht von primarer Natur sind, sondern erst durch die Spilitreaktion aus anortitreicheren Plagioklasen entstanden sind und da auch die chemischen Parameter unseres Gesteines mehr dem Quarzporphyrit ahneln, hann man schlieBen, daB das Gestein Kokra-3 einen albitisierten Quarzporphyrit darstellt. Aus der 2. Tabelle entnimmt man, daB die Parameter c und b dem Quarzporphyrit Kokra-4 am meisten naher kommen und sich entscheidend von dem Quarzkeratophyr unterscheiden.
So kann man aus optischen wie auch aus chemischen Griinden schlies-sen, daB das Gestein Kokra-3 nicht Quarzkeratophyr, sondern ein albiti-sierter Quarzporphyrit ist.
LITERATURA
B u r r i, C., 1959, Petrochemische Berechnungsmethoden auf aquivalenter Grundlage, Basel.
F a n i n g e r, E., 1962, Magmatske kamenine v Kamniških Alpah in pri Laškem, Geologija 7, Ljubljana.
Furchtbauer, H., 1956, Zur Entstehung und Optik authingener Feldspate. Neues Jahrbuch fiir Mineralogie, Monatshefte, Jahrgang 1956 (1956) 9—23, Stuttgart.
S a w a r i c k i, A. N., 1954, Einfuhrung in die Petrochemie der Eruptiv-gesteine, Berlin.
Turner, F. J., and Verhoogen, J., 1951, Igneous and Metamorphic Petrology, New York.
ft
PARAGONIT V DOLOMITNEM MARMORJU IZ KRAJA CVETKOVO GJUBRISTE, MAKEDONIJA '/s NARAVNE VELIKOSTI
PARAGONITE IN THE DOLOMITIC MARBLE FROM CVETKOVO GJUBRISTE, MACEDONIA '/« NATURAL SIZE