SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
68. KNJIGA 2017
ISSN 0374-0315 LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 68/2017
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 68/2017
ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXVIII (2017)
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
68. KNJIGA 2017
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
VOLUME 68/2017
LJUBLJANA 2018
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 23. FEBRUARJA 2018
Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, elektronska pošta: sazu@sazu.si spletna stran: www.sazu.si
VSEBINA / CONTENTS
I	ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION............................................................9
Skupščina, redni, izredni, dopisni člani
II	POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA..............................21
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2017.....................................................23
Delo skupščine SAZU................................................................................................................30
I.	Razred za zgodovinske in družbene vede..............................................................................33
II.	Razred za filološke in literarne vede.......................................................................................34
III.	Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede...........................................36
IV.	Razred za naravoslovne vede....................................................................................................39
V.	Razred za umetnosti...................................................................................................................40
VI.	Razred za medicinske vede.......................................................................................................46
Svet za varovanje okolja...................................................................................................................47
Svet za energetiko..............................................................................................................................49
Svet SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije..............................................................52
Svet za pripravo vsebinskih izhodišč za ustanovitev nacionalne komisije za
integriteto v znanosti................................................................................................................52
Pravopisna komisija..........................................................................................................................53
Komisija za tisk in publikacije........................................................................................................54
Komisija za statutarna vprašanja...................................................................................................55
Komisija za človekove pravice.........................................................................................................55
Fundacija dr. Bruno Breschi............................................................................................................57
Fundacija Janez Vajkard Valvasor..................................................................................................58
Fundacija akademika Ivana Vidava...............................................................................................60
Kabinet akademika Franceta Bernika...........................................................................................61
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU /
Department of International Relations and Scientific Coordination...............................71
Mednarodna izmenjava raziskovalcev..........................................................................................77
Raziskovalni program naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda .......................... 81
Jubileji ................................................................................................................................................85
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja članov SAZU..................................85
Znanstvena in umetniška srečanja / scientific and art gatherings .......................................... 91
Predavanja na SAZU.......................................................................................................................116
Razstave............................................................................................................................................123
Projekciji filmov..............................................................................................................................123
5
III ČLANI / MEMBERS................................................................................................................127
I.	Razred za zgodovinske in družbene vede............................................................................129
II.	Razred za filološke in literarne vede.....................................................................................134
III.	Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede.........................................137
IV.	Razred za naravoslovne vede..................................................................................................143
V.	Razred za umetnosti.................................................................................................................146
VI.	Razred za medicinske vede.....................................................................................................150
Znanstveni svetniki in svetovalci SAZU....................................................................................154
BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2017 /
2017 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS.....................................................................156
NOVI ČLANI / NEW MEMBERS...............................................................................................237
I.	RAZRED....................................................................................................................................237
Jože Mencinger..........................................................................................................................237
Janez Hofler...............................................................................................................................238
Renata Salecl ..............................................................................................................................240
Hans Dieter Klingemann........................................................................................................242
Ljubomir Madžar......................................................................................................................244
Cesare Scalon.............................................................................................................................245
II.	RAZRED....................................................................................................................................247
Marko Jesenšek .........................................................................................................................247
Marc L. Greenberg....................................................................................................................248
Ludvik Karničar........................................................................................................................250
III.	RAZRED....................................................................................................................................251
Željko Knez................................................................................................................................251
Peter Križan...............................................................................................................................252
Jelena Vladimirovna Boldireva ..............................................................................................253
Ruben G. Carbonell..................................................................................................................253
IV.	RAZRED....................................................................................................................................254
Boris Sket....................................................................................................................................254
Gregor Anderluh.......................................................................................................................255
Derek Clifford Ford..................................................................................................................255
Vladimir Parpura.....................................................................................................................256
V.	RAZRED ....................................................................................................................................257
Milček Komelj...........................................................................................................................257
Milan Dekleva...........................................................................................................................258
Jožef Muhovič............................................................................................................................259
Boris A. Novak..........................................................................................................................260
Maja Haderlap...........................................................................................................................261
VI.	RAZRED....................................................................................................................................263
Marko Noč.................................................................................................................................263
POKOJNI ČLANI / DECEASED SASA MEMBERS................................................................264
6
UMRLI V 2017 / DEPARTED IN 2017.......................................................................................291
Anton Vratuša..................................................................................................................................293
Peter Mansfield................................................................................................................................295
IV	BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE / SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS............297
Biblioteka SAZU v letu 2017..........................................................................................................299
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2017 ..................................309
V	SUMMARY...............................................................................................................................313
THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2017...........315
SASA ORGANIZATION................................................................................................................323
MEMBERS........................................................................................................................................325
Section I. - Historical and Social Sciences..................................................................................325
Section II. - Philological and Literary Sciences.........................................................................330
Section III. - Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences.............................335
Section IV. - Natural Sciences.......................................................................................................342
Section V. - Arts...............................................................................................................................346
Section VI. - Medical Sciences......................................................................................................350
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER......357
7
I
ORGANIZACIJA SAZU
SASA ORGANIZATION
SKUPŠČINA SAZU
IZVRŠILNI ODBOR_
Predsednik: Tadej Bajd
Podpredsednika: Andrej Kranjc (do 8. maja) in Jože Krašovec (do 8. maja), Robert Zorec (od 8. maja) in Peter Štih (od 8. maja) Glavni tajnik: Uroš Skalerič
ČASTNI ČLAN: France Bernik
REDNI ČLANI (78):_
Tatjana Avšič - Županc, Tadej Bajd, Emerik Bernard, France Bernik, Ivan Brat-ko, Rajko Bratož, Bojan Čerček, Vinko V. Dolenc, Igor Emri, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Franc Forstnerič, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Peter Gosar, Igor Grabec, Niko Grafenauer, Dušan Hadži, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jemec, Gabrijel Kernel, Boštjan Kiauta, Matjaž Kmecl, Milček Komelj, Marjan Kordaš, Janko Kos, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Stanko Kristl, Janez Lamovec, Lojze Lebič, Janez Levec, Jože Maček, Janez Matičič, Jože Mencinger, Milan Mihelič, Zdravko Mlinar, Jože Mlina-rič, Marko Marijan Mušič, Janez Orešnik, Boris Pahor, Boris Paternu, Marijan Pavčnik, Matija Peterlin, Raša Pirc, Jože Pirjevec, Janko Pleterski, Alojz Rebula, Blaž Rozman, Veljko Rus, Zorko Simčič, Primož Simoniti, Uroš Skalerič, Boris Sket, Janez Sketelj, Slavko Splichal, Branko Stanovnik, Franc Strle, Saša Svetina, Alenka Šelih, Peter Štih, Biba Teržan, Miha Tišler, Miha Tomaževič, Drago Tršar, Vito Turk, Dragica Turnšek, Ciril Zlobec, Robert Zorec, Zinka Zorko, Črtomir Zupančič, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš, Slavoj Žižek
IZREDNI ČLANI (17):_
Gregor Anderluh, Matej Brešar, Milan Dekleva, Franci Gabrovšek, Janez Höfler, Marko Jesenšek, Željko Knez, Peter Križan, Metka Krašovec, Jožef Muhovič, Marko Noč, Boris A. Novak, Uroš Rojko, Renata Salecl, Gregor Serša, Marko Snoj, Marija Stanonik
DOPISNI ČLANI (81):_
Jelena Vladimirovna Boldireva, Pavel Bosak, Savo Bratos, Ruben G. Carbonell, Antonio Cardesa, Reinhart Ceulemans, Henry R. Cooper Jr., Milan R. Dimi-trijevic, Martin Dimnik, Arnold Feil, Rudolf Flotzinger, Derek Clifford Ford, Manfred Geiger, Gerhard Giesemann, Paul Gleirscher, Vinko Globokar, Wolf-
11
gang L. Gombocz, Drago Grdenic, Marc Leland Greenberg, Vill Grimič, Maja Haderlap, Nikola Hajdin, Tošihiro Hamano, Peter Handke, Christian Hannick, Harald zur Hausen, Philip G. Haydon, Ljudevit Ilijanic, Ludvik Karničar, HansDieter Klingemann, Georgi Konstantinovski, Silvin Košak, Ljubov Viktorovna Kurkina, Abel Lajtha, Reinhard Lauer, Jean-Marie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Ljubomir Madžar, Tonko Maroevic, Juraj Martinovic, Mateja Matevski, Anton Mavretič, Gian Carlo Menis, Joseph Milič-Emili, Wolf Moskovich, Karl-Alexander Müller, Erwin Neher, Velimir Neidhardt, Rudolf Neuhäuser, Jean Nicod, Denis Noble, Niall O>Loughlin, Valentin Oman, Luko Paljetak, Vladimir Parpura, Slobodan Perovic, Alessandro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Poldini, Bogdan Povh, Erich Prunč, Chintamani Nages Ramachandra Rao, Hans Rothe, Helmut Rumpler, Cesare Scalon, James Floyd Scott, Yehuda Shoenfeld, Dimitrije Stefanovic, Erik Valdemar Stälberg, Jože Straus, Ivan Supičic, Sergio Tavano, Božena Tokarz, Zlatko Ugljen, Felix Unger, John Villadsen, Marija Wakounig, Anton Wernig, Herwig Wolfram, Karl Matej Woschitz
12
ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2017
A) PREDSEDSTVO
Predsednik: Tadej Bajd
Podpredsednika: Andrej Kranjc (do 8. maja) in Jože Krašovec (do 8. maja), Robert Zorec (od 8. maja) in Peter Štih (od 8. maja) Glavni tajnik: Uroš Skalerič
Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede): Peter Štih (do 8. maja), Slavko Splichal (od 8. maja)
Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede): Marko Snoj
Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Janez Le-vec (do 1. maja), Franc Forstnerič (od 1. maja)
Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede): Robert Zorec (do 8. maja), Tatjana Avšič -Županc (od 25. maja)
Tajnik V. razreda (umetnosti): Milček Komelj
Tajnik VI. razreda (medicinske vede): Franc Strle (do 1. junija), Gregor Serša (od 1. junija)
Člani predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU: Matija Gogala (do 8. maja), Peter Fajfar, Lojze Lebič in Jože Mencinger (od 8. maja)
IZVRŠILNI ODBOR PREDSEDSTVA
Predsednik: Tadej Bajd
Podpredsednika: Andrej Kranjc (do 8. maja) in Jože Krašovec (do 8. maja), Robert Zorec (od 8. maja) in Peter Štih (od 8. maja) Glavni tajnik: Uroš Skalerič
Na seje izvršilnega odbora predsedstva so bili vabljeni tudi nekdanji predsednik Boštjan Žekš, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo Branko Stanovnik in upravni direktor Zoran Mezeg.
B) POSEBNE ENOTE SAZU
1.	BIBLIOTEKA SAZU
Vodila jo je mag. Petra Vide Ogrin.
2.	ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO
Vodil ga je akademik Branko Stanovnik.
13
3. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU.
C) SVETI, ODBOR IN KOMISIJE_
1.	SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Predsednik: akad. Andrej Kranjc
Člani akademiki: Tatjana Avšič - Županc, Boris Sket, Janez Sketelj, Boštjan Žekš
Ostali člani: univ. dipl. inž. Renata Karba, prof. dr. Hojka Kraigher, prof. dr. France Lobnik, prof. dr. Dušan Plut, prof. dr. h. c. Niko Torelli
2.	SVET ZA ENERGETIKO Predsednik: prof. dr. Alojz Poredoš Častni predsednik: akad. Alojz Kralj Tajnik: mag. Janez Možina
Člani: prof. dr. Maks Babuder, prof. dr. Ferdinand Gubina, prof. dr. Janez Krč, mag. Bojan Kumer, prof. dr. Borut Mavko, prof. dr. Matija Tuma, mag. Rok Vodnik, dr. Franc Žlahtič
3.	SVET ZA KULTURO IN IDENTITETO PROSTORA SLOVENIJE Predsednik: akad. Marko Marijan Mušič
Sodelujejo: akademiki Zdravko Mlinar, Marijan Pavčnik, Biba Teržan, Boris Paternu, Primož Simoniti, Peter Fajfar, Josip Globevnik, Branko Sta-novnik, Miha Tomaževič, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Mitja Zupančič, Andrej Jemec, Stanko Kristl, Lojze Lebič, Milan Mihelič, Ciril Zlobec in Marjan Kordaš
4.	SVET ZA PRIPRAVO VSEBINSKIH IZHODIŠČ ZA USTANOVITEV NACIONALNE KOMISIJE ZA INTEGRITETO V ZNANOSTI Predsednik: akad. Jože Krašovec
Člani akademiki: Alojz Kralj, Marijan Pavčnik, Boris Sket, Slavko Splichal in Vito Turk
Ostali člani: dr. Marija Bešter Rogač, dr. Tomaž Boh, dr. Zoran Grubič, dr. Janja Hojnik, dr. Andreja Kocijančič, dr. Tamara Lah Turnšek, dr. Jadran Lenarčič, dr. Branko Lobnikar, dr. Peter Maček, dr. Urša Opara Krašovec, dr. Lenart Škof, dr. Lidija Tičar Padar, dr. Andreja Umek Venturini, dr. Dragica Wedam Lukic in dr. Danilo Zavrtanik
5.	ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Predsednik: akad. Jože Pirjevec
14
Člani akademiki: Matjaž Kmecl, Janko Pleterski, Anton Vratuša (t) in Ciril Zlobec
Ostali člani: dr. Oto Luthar, dr. Jure Gombač, dr. Gorazd Bajc, dr. Marina Lukšič - Hacin, doc. dr. Jernej Zupančič, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha, prof. Janez Stergar, Nada Vilhar, prof. dr. Dušan Nečak, dr. Vera Klopčič
6.	PRAVOPISNA KOMISIJA
Vodila jo je doc. dr. Helena Dobrovoljc (ISJFR, ZRC SAZU in UNG). Član akademik: Janez Orešnik
Člani komisije v ožji sestavi: doc. dr. Aleksandra Bizjak Končar (ZRC SAZU), doc. dr. Tina Lengar Verovnik (Fakulteta za družbene vede UL in ZRC SAZU), dr. Andrej Ermenc Skubic (samozaposleni v kulturi), dr. Nataša Jakop (ZRC SAZU), doc. dr. Hotimir Tivadar (Filozofska fakulteta UL), dr. Peter Weiss (ZRC SAZU)
Člani komisije v širši sestavi: mag. Peter Holozan (Amebis, d. o. o.), izr. član SAZU prof. dr. Marko Jesenšek (Filozofska fakulteta UM), dr. Drago Kla-dnik (ZRC SAZU, KSZI RS), Marta Kocjan Barle, izr. član prof. dr. Marko Snoj (ZRC SAZU), prof. dr. Irena Stramljič Breznik (Filozofska fakulteta UM), dr. Mojca Žagar Karer (ZRC SAZU), prof. dr. Andreja Žele (Filozofska fakulteta UL in ZRC SAZU)
7.	KOMISIJA ZA TISK IN PUBLIKACIJE Vodil jo je akad. Kajetan Gantar.
Člani: akademiki Rajko Bratož, Marko Snoj, Igor Grabec, Ivan Kreft, Niko Grafenauer in Marjan Kordaš
8.	KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA Vodil jo je akad. Marijan Pavčnik.
Člana: akad. Alenka Šelih in akad. Jože Mencinger Sodelavka: Eva Polanc, sekretarka predsedstva SAZU Člani razširjene statutarne komisije so še akademiki Kajetan Gantar, Branko Stanovnik, Mitja Zupančič, Andrej Jemec in Janez Lamovec.
9.	komisija za Človekove pravice
Vodila jo je akad. Alenka Šelih.
Člani: akademiki Valentin Hribar, Jože Krašovec, Josip Globevnik, Blaž Rozman
15
D) FUNDACIJE
1.	FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI
Predsednik: akademik Kajetan Gantar, podpredsednik: akademik Primož Simoniti, tajnik: prof. Jože Faganel
2.	FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR
Predsednik: akademik Matjaž Kmecl, člani: dr. Lojze Gostiša, Zoran Mezeg, Anton Majzelj
3.	FUNDACIJA AKADEMIKA IVANA VIDAVA Predsednik uprave: akademik Branko Stanovnik
Člani: akademika Josip Globevnik in Boštjan Žekš, izr. član prof. dr. Matej Brešar in upravni direktor SAZU Zoran Mezeg
E) UPRAVA SAZU_
Upravni direktor je bil Zoran Mezeg.
16
SKUPŠČINA SAZU PREDSEDSTVO
POSEBNE ENOTE
Biblioteka
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo Kabinet akademika Franceta Bernika
SVETI, ODBOR IN KOMISIJE
Svet za varovanje okolja
Svet za energetiko
Svet za kulturo in identiteto
prostora Slovenije Svet za integriteto v znanosti Odbor za preučevanje narodnih manjšin Pravopisna komisija Komisija za tisk in
publikacije Komisija za statutarna
vprašanja Komisija za človekove pravice
FUNDACIJE
Fundacija dr. Bruno Breschi Fundacija Janez Vajkard
Valvasor Fundacija akademika Ivana Vidava
RAZREDI
I.	RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Oddelek za družbene vede
Oddelek za zgodovinske vede
II.	RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE
III.	RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede
Oddelek za tehniške vede
IV.	RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE
V.	RAZRED ZA UMETNOSTI
VI.	RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE
UPRAVA
Kabinet predsednika Upravna pisarna Sekretariat predsedstva Pisarna predsedstva Oddelek za tisk in publikacije Finančno-računovodska
služba Tehnično-nabavna in investicijska služba
17
KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA
AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (1938-1949) SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (od 1949)
PREDSEDNIKI:
Nahtigal, Rajko Vidmar, Milan Kidrič, France
Ramovš, Fran Vidmar, Josip Milčinski, Janez Bernik, France Žekš, Boštjan
Trontelj, Jože Mušič, Marko Marijan Bajd, Tadej
(1939-1942), član filozofsko-filološko-historičnega razreda (1942-1945), član matematično-prirodoslovnega razreda (1945-1950), član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945-1948), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1948-1950) (1950-1952), član razreda za filološke in literarne vede (1952-1976), član razreda za filološke in literarne vede (1976-1992), član razreda za medicinske vede (1992-2002), član razreda za filološke in literarne vede (2002-2008), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (2008-2013), član razreda za medicinske vede (2014), član razreda za umetnosti
(2014-), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
PODPREDSEDNIKI:
Lavrič, Božidar
Kuhelj, Anton
Ziherl, Boris
Kreft, Bratko Blinc, Robert
Zlobec, Ciril Gantar, Kajetan Kralj, Alojz
Trontelj, Jože Šelih, Alenka
(1950-1961), član razreda za prirodoslovne in medicinske vede
(1961-1980), član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede
(1975-1976), član razreda za zgodovinske in družbene vede
(1976-1992), član razreda za umetnosti (1980-1999), član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede (1980-1994), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (1994-2011) (1992-1999), član razreda za umetnosti (1999-2005), član razreda za filološke in literarne vede (1999-2002), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
(2002-2008), član razreda za medicinske vede (2005-2008), članica razreda za zgodovinske in družbene vede
18
Gogala, Matija	(2008-2011), član razreda za naravoslovne vede
Mušič, Marko Marijan (2008-2014), član razreda za umetnosti
Bajd, Tadej
Kranjc, Andrej Krašovec, Jože Zorec, Robert Štih, Peter
GLAVNI TAJNIKI:
(2011-2014), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
(2014-2017), član razreda za naravoslovne vede (2014-2017), član razreda za filološke in literarne vede (2017-), član razreda za naravoslovne vede (2017-), član razreda za zgodovinske in družbene vede
Krek, Gregor	(1939-1942), član pravnega razreda
Ramovš, Fran	(1942-1950), član filozofsko-filološko-historičnega ra-
zreda (1942-1945), član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945-1948), član razreda za filološke in literarne vede (1948-1950) (1950-1972), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1972-1980), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1980-1985), član razreda za zgodovinske in družbene vede
(1985-1992), član razreda za medicinske vede (1992-1999), član razreda za naravoslovne vede Andolšek - Jeras, Lidija(1999-2002), članica razreda za medicinske vede Gogala, Matija	(2002-2008), član razreda za naravoslovne vede
Kranjc, Andrej	(2008-2014), član razreda za naravoslovne vede
Skalerič, Uroš	(2014-), član razreda za medicinske vede
Kos, Milko Kušej, Gorazd Goričar, Jože
Batis, Janez Drovenik, Matija
ČLANI PREDSEDSTVA SAZU PO 22. ČLENU ZAKONA O SAZU:
Batis, Janez Ramovš, Primož Vodovnik, Lojze
Zlobec, Ciril Mayer, Ernest
(1996-2002), član razreda za medicinske vede (1996-1999), član razreda za umetnosti (1996-2000), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (1999-2002), član razreda za umetnosti (2000-2003), član razreda za naravoslovne vede
Andolšek - Jeras, Lidija(2002-2003), članica razreda za medicinske vede
Maček, Jože Pavček, Tone Svetina, Saša Gantar, Kajetan Jemec, Andrej Šelih, Alenka
(2003-2008), član razreda za naravoslovne vede (2003-2008), član razreda za umetnosti (2004-2008), član razreda za medicinske vede (2008-2011), član razreda za filološke in literarne vede (2008-2014), član razreda za umetnosti (2008-2014), članica razreda za zgodovinske in družbene vede
19
Gogala, Matija Fajfar, Peter
Lebič, Lojze Mencinger, Jože
(2011-2017), član razreda za naravoslovne vede (2014-), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (2014-), član razreda za umetnosti (2017-), član razreda za zgodovinske in družbene vede
20
II
POROČILO O DELU SAZU
REPORT ON THE WORK OF SASA
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2017
Poročilo s skupščine SAZU 23. februarja 2018
Preteklo leto je bilo leto štirih skupščinskih sej, kar se zgodi samo vsakih šest let. Na prvi seji smo se, kakor vsako leto, seznanili z vsebinskim in finančnim poročilom za preteklo leto in obravnavali finančni načrt in program za prihodnje leto. Na drugi seji smo dobili nova podpredsednika Akademije, akademika Petra Štiha in akademika Roberta Zorca, ter novega člana predsedstva, akademika Jožeta Mencingerja. Na tretji skupščinski seji smo izvolili deset novih izrednih članic in članov: Renato Salecl, Janeza Hoflerja, Marka Jesenška, Petra Križana, Željka Kneza, Gregorja Anderluha, Milana Deklevo, Borisa A. Novaka, Jožefa Muhoviča in Marka Noča, ki so pomembno obogatili in tudi pomladili Akademijo. V posebno čast nam je deset novih dopisnih članic in članov, ki vsi tesno sodelujejo s slovenskimi znanstveniki ali umetniki. To so Ludvik Karničar, Jelena Vladimirovna Boldireva, Ruben G. Carbonell, Derek C. Ford, Maja Haderlap, Hans-Dieter Klingemann, Ljubomir Madžar, Cesare Sca-lon, Marc L. Greenberg in Vladimir Parpura. Na četrti slovesni skupščini smo novim izrednim in dopisnim članom in trem novoizvoljenim rednim članom Jožetu Mencingerju, Borisu Sketu in Milčku Komelju ob navzočnosti predsednika države izročili diplome. Mediji so posebej prijazno pozdravili izvolitev dveh Mariborčanov, Marka Jesenška in Željka Kneza.
Za primerno se je pokazala tudi pobuda, da povabimo nove izredne in dopisne člane, da se predstavijo z nastopnim predavanjem. V ta predavanja novi člani nikakor niso prisiljeni, se pa na povabila radi odzovejo. V preteklem letu smo poslušali imenitna predavanja novih izrednih članov in članic: Marije Sta-nonik, Uroša Rojka, Mateja Brešarja, Marka Snoja, Petra Križana, Željka Kneza in Marka Jesenška ter dopisnih članov Dereka C. Forda, Rubena G. Carbonella in Vladimirja Parpure. Posebej moram omeniti predstavitev graškega dialekto-loškega projekta, na katerem sta poleg našega novega dopisnega člana Ludvika Karničarja predavali tudi Petra Vide Ogrin in Andrejka Žejn. Projekt Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem se je začel pod pokroviteljstvom Avstrijske akademije znanosti in je bil pripeljan do polovice. Potem ko se je Avstrijska akademija projektu odpovedala, je profesor Karničar dragoceno gradivo zaupal Slovenski akademiji. Na Akademiji sta v lanskem letu predavala tudi naš dopisni član Jože Straus in svetovalec Božidar Voljč ter tuji gostje Jehuda Bauer, Walter Pohl, Gabriele Haug-Moritz in Giampiero Leanza.
Ena izmed pomembnih nalog nacionalnih akademij v enaindvajsetem stoletju je znanstveno osnovano svetovanje politiki. V preteklem letu smo pri-
23
pravili vrsto posvetov, katerih sklepe smo posredovali politikom in javnosti. Akademik Tine Hribar je organiziral odmeven posvet z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program II. Posvetu je sledila izdaja knjige Prenova Evrope, ki je vzbudila precejšnje zanimanje. Posebej pomembni so posveti, ki so povezani z izobraževanjem v gimnazijah in srednjih šolah. V letu 2017 je najprej akademik Robert Zorec pripravil posvet o splošni maturi, katerega zaključek je bil, da večja zahtevnost vodi k večji pravičnosti. Akademik Janko Kos je pripravil zelo dobro obiskan dvodnevni posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah. Akademik Ivan Bratko in profesor Andrej Brodnik pa sta organizirala aktualen posvet na temo poučevanja računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah. Omenim naj še posvet Energetska samozadostnost Slovenije - realnost ali utopija?, ki sta ga organizirala akademijska sveta Svet za energetiko in Svet za varovanje okolja, ter posvet z naslovom Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izročila v organizaciji akademika Milčka Komelja. Skupaj z Zvezo zgodovinskih društev Slovenije in Inštitutom za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti UL smo ob stoletnici smrti Janeza Evangelista Kreka pripravili dvodnevni znanstveni posvet. Zelo dobro obiskan je bil posvet na temo Ženske in kriminaliteta, ki ga je s sodelavkama dr. Katjo Filipčič in dr. Mojco Plesničar pripravila akademikinja Alenka Šelih. Tudi konec leta je bil na Akademiji delaven. Ob podelitvi Nobelove nagrade za fiziologijo je podpredsednik akademik Robert Zorec s Slovenskim fiziološkim društvom organiziral Dan fiziologije, ki so se ga udeležili tudi profesorji s srednjih šol. Udeležence posveta Razvoj Slovenije - priložnosti in ovire, ki ga je zasnoval akademik Igor Emri, pa je nagovoril predsednik Borut Pahor.
Akademijskim posvetom večinoma sledi izdaja knjig ali zbornikov. Nekatere smo pred začetkom poletja poslali v počitniško branje politikom, s katerimi ima Akademija največ stikov. Za darilo so se prijazno zahvalili predsednik vlade, predsednik in podpredsednik državnega zbora, predsednica ustavnega sodišča, evropska komisarka za promet, minister za kulturo, ministrica za izobraževanje znanost in šport in varuhinja človekovih pravic.
V preteklem letu smo organizirali še posvet z naslovom Integriteta v znanosti - pot k ustanovitvi nacionalnega telesa. Skupaj z uglednimi znanstveniki, nekdanjimi rektorji in direktorji inštitutov ter izkušenimi pravniki je Akademija pripravila priporočila za ustanovitev in delovanje Nacionalnega sveta za integriteto v znanosti. Ta priporočila so že vključena v predlog novega Zakona za raziskovalno in razvojno dejavnost. Nacionalni svet bo neodvisen organ. Predlagano število članov je deset. Tri člane bo izbrala SAZU, tri rektorska konferenca, dva KOSRIS in dva združenje samostojnih visokošolskih in raziskovalnih organizacij. Svet bo deloval na sedežu Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
24
V	nadaljevanju želim omeniti naše sodelovanje v Procesu za zahodni Balkan oziroma tako imenovanem Berlinskem procesu. SAZU je letos že tretjič sodelovala na znanstveni konferenci v okviru Procesa Zahodnega Balkana. Na konferenci, ki je potekala na Académie des Sciences v Parizu, so sodelovale akademije naslednjih dežel: Nemčije, Avstrije, Italije Francije, Velike Britanije, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Albanije, Črne gore in Makedonije. Glavna naloga konference je bila vzpostavitev Raziskovalne fundacije za Zahodni Balkan. To bo mednarodna fundacija s samostojnim upravljanjem, ki bo podeljevala štipendije izjemnim mladim znanstvenikom z Balkana, pa tudi iz drugih delov Evrope, ki imajo povezavo z Balkanom. Štipendija bo omogočala petletno raziskovanje in še morebitno predhodno dveletno pridobivanje izkušenj v najboljših evropskih raziskovalnih institucijah. Znesek štipendije bo 750.000 evrov. Cilji fundacije so: priliv možganov na območje Balkana, pritegniti najboljše izmed najboljših mladih znanstvenikov (najvišja starost je 45 let) in prenos inovacij in tehnologije v gospodarstvo in družbo. Štipendije se bodo delile v tri skupine. Pod imenom Tesla bodo združene štipendije za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo, matematiko in bioznanosti. Pod imenom Çabej, gre za albanskega jezikoslovca, se bodo podeljevale štipendije za humanistične in družboslovne vede. Štipendije za evropsko mobilnost pa bodo podeljene pod imenom Marco Polo. Italijanska akademija se poteguje, da bi bil sedež fundacije v Trstu, vendar bo končna odločitev predmet pogajanj na naslednji konferenci v Rimu.
V	preteklem letu smo s Slovensko znanstveno fundacijo prvič pripravili srečanje članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti z mladimi. Srečanje je potekalo na evropski dan znanosti za mlade. Tema srečanja sta bila kras in trajnostni razvoj. V dopoldanskem delu so predavali naši člani Andrej Kranjc, Franci Gabrovšek in Boris Sket. Popoldanski, bolj sproščeni del srečanja pa sta vodila mlada raziskovalca dr. Petra Gostinčar in Teo Delic. Na srečanje so bili vabljeni dijaki tretjih letnikov gimnazij iz vseh delov Slovenije. Dijaki in njihovi mentorji so srečanje zelo pohvalili, tako da bomo s srečanji nadaljevali tudi v prihodnje.
Slovenska akademija se po zgledu številnih evropskih akademij ni odločila za ustanovitev tako imenovane mlade akademije, kar pa ne pomeni, da nam ni mar za mlade. Na pobudo Akademije je predsednik Borut Pahor v veliki dvorani predsedniške palače sprejel novo generacijo mladih raziskovalcev. Slovesnega dogodka se je udeležilo 167 novih mladih raziskovalcev. Poleg predsednika jih je nagovorila tudi akademikinja Tatjana Avšič - Županc. Zdaj je postal že običaj, da se vsako leto na štefanovo, to je 26. decembra, srečamo z mladimi kolegicami in kolegi, ki bodisi študirajo ali raziskujejo v tujini. Na Akademiji poteka vsakoletni sestanek društva VTIS, v tujini izobraženih Slovencev. Vesel sem, da ima Akademija tako stik z njimi in lahko pozitivno vpliva na kroženje znanja med
25
tujino in Slovenijo. Na zadnjem srečanju smo se seznanili s težavami, na katere mladi naletijo pri vračanju v domovino. Posebej pa moram omeniti tudi fundacijo Ivana Vidava, ki je ime dobila šele po smrti skromnega akademika in velikega matematika. Fundacija mnogim mladim matematikom in naravoslovcem pomaga premostiti obdobja pred začetkom ali po koncu doktorskega študija.
Ob Shodu za znanost smo z izjavo podprli avtonomijo in stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti. Sredi poletja (24. julija) pa sem se udeležil sestanka v zvezi s povečanjem sredstev za znanost, ki ga je sklical predsednik vlade dr. Miro Cerar. Na vabilo ministrice Alenke Smerkolj, ki vodi Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, smo podali naše dopolnitve k osnutku Strategije razvoja Slovenije 2030. Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport pa smo posredovali tehtne pripombe na osnutek Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti. Na Ministrstvu za finance nam je uspelo pridobiti enkratna dodatna sredstva za program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Slovenska matica je po večletnih naporih, tudi nekaterih članov Akademije, dobila svoj zakon.
V preteklem letu smo imeli na Akademiji več zanimivih obiskovalcev. Z ameriškim ambasadorjem Brentom Hartleyem smo se dogovorili za izdajo skupne knjige ob 25-letnici priznanja samostojne Slovenije s strani Združenih držav Amerike. Knjiga bo obravnavala znanstveno sodelovanje obeh držav. Z nizozemskim ambasadorjem Bartom Twaalfhovenom sem se pogovarjal predvsem o uporabi materinščine in angleščine na univerzah. Akademijo je obiskala tudi turška veleposlanica Esen Altug. Prijetno je bilo srečanje z našim dopisnim članom slikarjem Tošihirom Hamanom, ki je s svojo umetniško skupino razstavljal v Gorenjskem muzeju v Kranju. Dejavnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa smo imeli priložnost predstaviti tudi delegaciji znanstvenikov iz CERN-a: Christophu Schaeferju, Tadeuszu Kurtyki, Andersu Unnerviku in Enrichu Chesti. Akademijo je obiskala tudi velika delegacija Kitajske akademije znanosti, ki jo je vodil predsednik Bai Chunli. Pogovarjali smo se o sklenitvi formalnega sporazuma med akademijama, sodelovanju na novih (poleg kraso-slovja) znanstvenih področjih, kot so biomedicina in novi materiali, možnostih kitajskih doktorskih štipendij za naravoslovce in postavitvi Hallersteinovega spomenika v Ljubljani. Delegacijo je spremljal tudi Li Jun, direktor podjetja Su-gon, ki je eden največjih svetovnih proizvajalcev superračunalnikov. Kot zanimivost naj povem, da so naši Akademiji ob obisku podarili pomanjšano kopijo komunikacijskega satelita. Še večja je bila delegacija Madžarske akademije umetnosti, s katero smo spomladi podpisali dogovor o sodelovanju. Prvi korak v sodelovanju je predstavljala fotografska razstava Objektiv v atriju ZRC SAZU. Članicam in članom Madžarske akademije se je na obisku Akademije pridružila tudi ambasadorka Edit Szilayine Batorfi, ki je sodelovanje med akademijama omenila tudi v svojem nagovoru na sprejemu ob madžarskem državnem pra-
26
zniku. Po dolgoletnem premoru so nas obiskali predstavniki Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, predsednik akademik Zvonko Kusic, podpredsednik akademik Jakša Barbic, glavni tajnik akademik Pavao Rudan in tajnica akademije Marina Štancl. Pogovarjali smo se o prihodnjem medsebojnem sodelovanju predvsem v obliki skupnih znanstvenih posvetov, publikacij, umetnostnih razstav in koncertov. Dogovarjali smo se tudi o srečanju v Zagrebu, do katerega pa ni prišlo.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bila tudi častni pokrovitelj III. Konference slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, ki jo je organiziral Svetovni slovenski kongres. S pozdravnim nagovorom sem sodeloval tudi na svečani akademiji ob 70-letnici Gozdarskega inštituta Slovenije, Akademiji strojništva in praznovanju 70-letnice Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Slavnostni nagovor sem imel še na 26. Forumu odličnosti in mojstrstva v Trebnjem, z daljšim prispevkom pa sem sodeloval na plenarni seji Akademik Anton Vratuša - med znanostjo in politiko v Murski Soboti. Podpredsednik akademik Peter Štih je imel pozdravni nagovor na svečani skupščini ob 50-letnici Makedonske akademije znanosti in umetnosti v Skopju. Nagovoril je tudi udeležence Mednarodnega simpozija o reformaciji na Univerzi v Mariboru in Simpozija o protestantski etiki, ki sta ga organizirala Slovensko-švedsko društvo in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Podpredsednik akademik Robert Zorec je nagovoril udeležence ob odprtju avtorske razstave Hui-quin Wang z naslovom Hallerstein in svilna pot, ki sta jo organizirala Arhiv republike Slovenije in Konfucijev inštitut na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Na ponedeljkovih sestankih izvršilnega odbora smo v preteklem letu največ časa namenili Škerkovi domačiji. Zakonca Škerk, mož advokat in žena slikarka, sta pol svoje posesti - domačije v Trnovci nad Devinom - zapustila Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, pol pa Deželi Furlanija - Julijska krajina. Šker-kova domačija obsega bivalni in razstavni prostor, lepo dvorišče pred hišo in obsežen travnik za njo. Vse premično premoženje v domačiji je bilo z oporočno voljo namenjeno Akademiji. Že za življenja zakoncev je Škerkova domačija igrala vlogo kulturnega stičišča. Njuna volja je bila, da se takšno poslanstvo nadaljuje tudi po njuni smrti. Ker je Akademija v Škerkovi domačiji videla ne samo prestižen objekt, ampak predvsem pomemben simbol slovenstva, je dediščino sprejela. Spomladi smo prvič obiskali domačijo, v kateri je opazno, da je že dve leti zapuščena. Iz hiše smo zato odnesli najdragocenejše umetniške slike in jih shranili v depojih Narodne galerije. Sestali smo se tudi s predstavnikom Dežele Furlanije - Julijske krajine in se pogovarjali o sodelovanju. Po skupnem dogovoru je Akademija pripravila precej podroben program dejavnosti, ki obsega hommage à Zora Koren Škerk in Jože Škerk, umetnost in kulturo, znanost in center za raziskovanje in razvoj Krasa. Ker Akademija ni pravi sogovornik deželni vladi, smo projekt predstavili ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Goraz-
27
du Žmavcu. Jeseni smo skupaj z njim obiskali domačijo. Minister vidi Škerkovo domačijo kot pomemben simbol medkulturnega dialoga na občutljivem zamejskem področju in je pripravljen dejavno sodelovati. Projekt podpirata tudi obe krovni instituciji, ki predstavljata slovensko avtohtono manjšinsko skupnost v Italiji. Ker se dobro zavedamo, da bodo za izvajanje umetniško-znanstvenega programa, popravilo in vzdrževanje hiše potrebna znatna finančna sredstva, smo o projektu obvestili tudi predsednika vlade, s katerim pa se nam še ni uspelo sestati. Na sestankih izvršilnega odbora in predsedstva pa smo precej pozornosti posvetili tudi prihodnji namembnosti Finžgarjeve vile. Na sestankih izvršilnega odbora je potekala tudi razprava o ciljih financiranja raziskav iz evropskih sredstev. Ta naj bi povezovala več raziskovalnih institucij, kar bi omogočilo konkurenčnost glede na velike raziskovalne sisteme, ki so postali nosilci naravoslovnih raziskav v razvitem svetu.
Posebej učinkovito je bilo v preteklem letu obveščanje javnosti o akademijskih dogodkih prek prenovljene spletne strani. Leta 2017 je spletno stran SAZU obiskalo 19.648 internetnih uporabnikov, ki so si posamezne podstrani ogledali 102.077-krat. Poleg vstopne strani (21.518 obiskov) so se najbolj zanimali za napoved akademijskih dogodkov (4626), posamezne žive ali pokojne člane (več kot 3000) in biblioteko (2501). Angleško verzijo spletne strani je obiskalo 2436, slovensko pa 1986 internetnih uporabnikov. Profil obiskovalcev spletne strani kaže, da so predvsem iz srednje in mlajše starostne skupine od 25 do 44 let, med njimi pa dvotretjinsko prevladujejo ženske. Največ uporabnikov dostopa do naše spletne strani iz Slovenije (25.000), sledita ZDA in Hrvaška z enakim številom (vsaka po 547) ter Nemčija, Avstrija in Italija (vsaka z dobrimi 400 obiski), kar kaže na precejšnje zanimanje držav, s katerimi imamo dobre stike na znanstvenem in umetniškem področju. Novost lanskega leta je tudi novičnik, ki ga izdajamo v elektronski obliki in pošiljamo predstavnikom univerz, raziskovalnih inštitutov, strokovnih društev, medijev in politike.
V preteklem letu smo se poslovili od spoštovanega kolega Antona Vratuše, ki je ob izjemni delavnosti dočakal 102. rojstni dan, in dopisnega člana Petra Mansfielda.
Posebej hvaležno delo pri pisanju letnega poročila je naštevanje priznanj in nagrad, ki so jih v preteklem letu prejele naše članice in člani. Najvišji nacionalni nagradi sta prejela Metka Krašovec in Rajko Bratož, prva Prešernovo, drugi Zoisovo nagrado. Dva naša člana sta bila počaščena s postavitvijo spomenika, to sta Jože Toporišič in Boris Pahor. Z izvrstnimi razstavami smo proslavili jubileje akademikov Draga Tršarja, Emerika Bernarda in Stanka Kristla. Osemdesetletnico akademika Alojza Kralja pa smo pospremili kot soizdajatelji knjige SI Robotika. Člani Akademije so prejeli več nacionalnih nagrad: Boris A. Novak (Veronikina nagrada), Milček Komelj (kritiško pero za življenjsko delo), Zdrav-ko Mlinar (priznanje Slovenskega sociološkega društva) in Ludvik Karničar
28
(Štrekljeva nagrada za življenjsko delo in državno odlikovanje red za zasluge). Pomembne mednarodne nagrade so prejeli Uroš Skalerič (nagrada Evropske federacije za paradontologijo), Igor Emri (Nemat-Nasserjeva medalja in red inženirske slave Mednarodne inženirske akademije ) in Slavoj Žižek (Hemingwayeva nagrada). V Parizu je francosko gledališče uprizorilo Jančarjev Briljantni valček, Emerik Bernard je razstavljal v Madridu, Andrej Jemec pa na razstavi Abstraktni ekspresionizem za železno zaveso v ZDA. O akademikih Saši Vugi in Matiji Gogali sta bila posneta dokumentarna filma. Akademik Ivan Kreft je prejel častni doktorat Slovaške univerze v Nitri, akademik Marijan Pavčnik pa je postal ustavni sodnik Republike Slovenije. Konec leta je zlato plaketo Univerze v Ljubljani prejel akademik Robert Zorec, plaketo pro universitate labacensi pa akademik Alojz Kralj.
Vse leto smo se pripravljali tudi na slovesnosti povezane z 80-letnico Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki se bodo zvrstile v jubilejnem letu 2018.
Tadej Bajd
29
DELO SKUPŠČINE SAZU
Skupščina SAZU je zasedala trikrat, in sicer 23. februarja, 4. maja in 1. junija.
Skupščina SAZU 23. februarja 2017_
Dnevni red:
1.	potrditev zapisnika seje skupščine 25. februarja 2016,
2.	poročilo predsednika o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2016,
3.	obravnava in sprejem poročila o finančnem poslovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2016,
4.	obravnava in sprejem načrta o finančnem poslovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2017,
5.	sprememba akta o ustanovitvi ZRC SAZU,
6.	razno.
1.	SKLEP: Zapisnik finančne skupščine Slovenske akademije znanosti in ume-
tnosti z dne 25. februarja 2016 je bil soglasno potrjen.
2.	SKLEP: Skupščina se je seznanila s poročilom predsednika o delu Slovenske
akademije znanosti in umetnosti v letu 2016.
3.	SKLEP: Skupščina je soglasno sprejela finančno poročilo Slovenske akademi-
je znanosti in umetnosti za leto 2016.
4.	SKLEP: Skupščina je z enim vzdržanim glasom (akad. Matija Gogala) sprejela
finančni načrt Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2017.
5.	SKLEP: Skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sprejela
uskladitveni Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti v priloženem besedilu in ga pošlje v objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Skupščina SAZU 4. maja 2017
Dnevni red:
1.	potrditev zapisnika seje skupščine 23. februarja 2017,
2.	izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter delovnega predsedstva skupščine,
3.	razrešitev predsednika, obeh podpredsednikov in glavnega tajnika ter treh članov predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU,
30
4.	volitve,
5.	odmor,
6.	razglasitev volilnih izidov in sklepni del skupščine.
1.	SKLEP: Zapisnik finančne skupščine Slovenske akademije znanosti in ume-
tnosti z dne 23. februarja 2017 je bil soglasno potrjen.
2.	SKLEP: V delovno predsedstvo so soglasno izvoljeni akad. Alenka Šelih za
predsednico ter akad. Andrej Kranjc in akad. Jože Krašovec za člana.
3.	SKLEP: V verifikacijsko komisijo sta soglasno izvoljena akad. Alojz Kralj in
akad. Janez Sketelj.
4.	SKLEP: V volilno komisijo so soglasno izvoljeni akad. Franc Forstnerič za
predsednika ter izr. član prof. dr. Uroš Rojko in izr. član prof. dr. Gregor Serša za člana.
5.	SKLEP: Skupščina je soglašala z razrešitvijo predsednika akad. Tadeja Bajda,
podpredsednikov akad. Andreja Kranjca in akad. Jožeta Krašovca, glavnega tajnika akad. Uroša Skaleriča in treh članov predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU akad. Petra Fajfarja, akad. Matije Gogala in akad. Lojzeta Lebiča.
Po preštetih glasovnicah je volilna komisija ugotovila, da so bili na volitvah za vodstvo in člane predsedstva SAZU v novem triletnem mandatu, ki začne teči 8. maja 2017, v prvem krogu izvoljeni: za predsednika akad. Tadej Bajd, za podpredsednika za humanistične, družboslovne in umetnostne vede akad. Peter Štih, za podpredsednika za naravoslovne, tehniške in biomedi-cinske vede akad. Robert Zorec, za glavnega tajnika akad. Uroš Skalerič, za člane predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU pa akad. Peter Fajfar, akad. Lojze Lebič in izr. član prof. dr. Jože Mencinger.
Skupščina SAZU 1. junija 2017
Dnevni red:
1.	potrditev zapisnika seje skupščine 4. maja 2017,
2.	izvolitev verifikacijske in volilne komisije,
3.	poročilo verifikacijske komisije,
4.	predstavitev kandidatov za nove redne, izredne in dopisne člane SAZU,
5.	volitve,
6.	odmor,
7.	razglasitev volilnih izidov in sklepni del skupščine.
1. SKLEP: Zapisnik volilne skupščine Slovenske akademije znanosti in umetnosti z dne 4. maja 2017 je bil soglasno potrjen.
31
2.	SKLEP: Skupščina je soglasno izvolila akad. Alojza Kralja in akad. Janeza
Sketlja za člana verifikacijske komisije za izvedbo volitev novih članov SAZU dne 1. junija 2017.
3.	SKLEP: Skupščina je soglasno izvolila akad. Franca Forstneriča za predsedni-
ka, izr. člana prof. dr. Mateja Brešarja in izr. člana prof. dr. Gregorja Seršo pa za člana volilne komisije za izvedbo volitev novih članov SAZU dne 1. junija 2017.
V redne člane so napredovali: v razredu za zgodovinske in družbene vede akad. Jože Mencinger, razredu za naravoslovne vede akad. Boris Sket in razredu za umetnosti akad. Milček Komelj.
Za nove izredne člane so bili izvoljeni: v razredu za zgodovinske in družbene vede prof. ddr. Janez Höfler in prof. dr. Renata Salecl, razredu za filološke in literarne vede prof. dr. Marko Jesenšek, razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede prof. dr. Željko Knez in prof. dr. Peter Križan, razredu za naravoslovne vede prof. dr. Gregor Anderluh, razredu za umetnosti Milan Dekleva, prof. dr. Jožef Muhovič in prof. dr. Boris A. Novak ter razredu za medicinske vede prof. dr. Marko Noč.
Za dopisne člane pa so bili v SAZU sprejeti: zasl. prof. dr. Hans-Dieter Klingemann, prof. dr. Ljubomir Madžar in prof. emer. dr. Cesare Scalon v razredu za zgodovinske in družboslovne vede, prof. dr. Marc L. Greenberg in prof. dr. Ludvik Karničar v razredu za filološke in literarne vede, prof. dr. Jelena Vladi-mirovna Boldireva in prof. dr. Robert Garcia Carbonell v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede, prof. dr. Derek C. Ford in prof. dr. Vladimir Parpura v razredu za naravoslovne vede in Maja Haderlap v razredu za umetnosti.
32
RAZREDISAZU
RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE_
Ob koncu leta je imel razred 12 rednih članov in dve redni članici, dva izredna in 18 dopisnih članov oz. članic. Razred ima oddelek za zgodovinske vede in oddelek za družbene vede. V oddelku za zgodovinske vede je šest rednih članov in en izredni član, v oddelku za družbene vede pa osem rednih članov in izredna članica. V letu 2017 je umrl akademik Anton Vratuša (21. 2. 1915-30. 7. 2017).
Raziskovalno in družbeno delovanje članov razreda je potekalo predvsem na njihovih matičnih univerzah in v raziskovalnih organizacijah ter okviru dejavnosti razreda in Akademije pa tudi v drugih institucijah. V preteklem letu sta tako člana razreda pri Agenciji za raziskovanje in razvoj Republike Slovenije (ARRS) vodila delo Znanstvenoraziskovalnega sveta za družbene vede (Slavko Splichal) in Sveta za interdisciplinarne raziskave (Renata Salecl).
Razred je sodeloval z Znanstvenoraziskovalnim svetom za družbene vede ARRS v pripravah na posvet(e) o raziskovalnih prioritetah na področju družboslovja v letu 2018. Decembra je bila opravljena prva razprava o stanju in problemih razvoja, usmerjanja in financiranja družboslovnega raziskovanja v Sloveniji kot izhodišče za širši posvet o določanju raziskovalnih prioritet in oblikovanju raziskovalne politike z iskanjem odgovorov na ključna razvojna vprašanja.
Na februarski seji je razred razpravljal o kandidatih za nove člane/članice, ki jih je evidentiral na svoji seji 12. decembra 2016, in glede na število dodeljenih prostih mest predlagal za nove člane Renato Salecl za izredno članico SAZU v oddelku za družbene vede in Janeza Hoflerja, za izrednega člana SAZU v oddelku za zgodovinske vede, za dopisne člane pa v oddelku za družbene vede Hansa-Dietricha Klingemanna in Ljubomira Madžarja, v oddelku za zgodovinske vede pa Cesara Scalona. Vsi kandidati so bili na skupščini SAZU izvoljeni za nove člane.
Razred za zgodovinske in družbene vede je pripravil tri predavanja: prof. dr. Jehuda Bauer (Izrael) je predaval o holokavstu (v sodelovanju z ZRC), prof. dr. Walter Pohl (Univerza/Akademija Dunaj) je imel predavanje Migration and Identity: Early Medieval Perspectives (v sodelovanju z Oddelkom za zgodovino FF UL), prof. dr. Gabriele Haug-Moritz (Univerza Gradec) pa je predavala na temo Luther and the German Nation. A Master-Narrative Revisited (v sodelovanju z Oddelkom za zgodovino FF UL).
V (so)organizaciji razreda so potekala tri znanstvena/strokovna srečanja: strokovno srečanje arheologov Gabrovčev dan (skupaj s Slovenskim arheološkim društvom, Oddelkom za arheologijo FF UL in NMS, članica pripravljal-
33
nega odbora akad. B. Teržan), znanstveni posvet o Janezu Evangelistu Kreku (1865-1917) - sto let pozneje (1917-2017), skupaj z Zvezo zgodovinskih društev in Teološko fakulteto UL (akad. Jože Pirjevec je bil član pripravljalnega odbora in referent) ter znanstveni posvet Ženske in kriminaliteta v sodelovanju z Inštitutom za kriminologijo in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani (članica pripravljalnega odbora akad. Alenka Šelih) ter z mednarodno udeležbo.
Akad. Zdravko Mlinar je predstavljal SAZU na mednarodni konferenci Globalism vs. nationalism, ki so jo organizirale Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Svetovna akademija umetnosti in znanosti (World Academy of Art and Science), Evropska akademija znanosti in umetnosti (European Academy of Sciences and Arts) in Global Roundtable novembra 2017 v Podgorici, z referatom Global social transformation and the role of sciences, sopredsedoval pa je tudi eni izmed sej.
Člani razreda smo pri pripravi Zbornika o pokojnih članih SAZU, ki bo izšel ob 80-letnici SAZU, sodelovali z zapisi o pokojnih akademikih razreda za zgodovinske in družbene vede.
Izšla je tematska 33. številka Razprav I. razreda SAZU Zagovor javnosti: med svobodo izražanja in sovražnim govorom, ki jo je uredil akad. Slavko Spli-chal in v njej zbral prispevke osmih avtorjev, ki so sodelovali na posvetu o etiki javne besede in sovražnem govoru na SAZU v decembru 2016.
Akad. Tine Hribar je uredil zbornik Prenova Evrope: Prispevki za slovenski nacionalni program II, akademik Peter Štih pa je bil sourednik knjige Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti (avtor Željko Oset).
S pomočjo SAZU je izšla knjiga Iskanje opornih mest akad. Marijana Pavč-nika, ki vključuje njegove razprave, članke in krajše zapise, nastale zlasti v zadnjih desetih letih.
Član I. razreda akad. Rajko Bratož je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke za monografijo Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki.
Slavko Splichal
II. RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE_
Ob koncu leta je imel razred devet rednih, tri izredne in 16 dopisnih članov. Na volilni skupščini, ki je bila 1. junija, je bil za novega izrednega člana izvoljen Marko Jesenšek, za nova dopisna člana pa Marc L. Greenberg in Ludvik Kar-ničar.
Razred je imel šest sej, in sicer 14. februarja, 11. maja, 28. junija in 5. decembra; dve seji, ki sta potekali med 14. in 20. februarjem in 24. in 31. marcem, sta bili dopisni.
34
Seja 14. februarja ni bila sklepčna, saj se jih je je od enajstih rednih in izrednih članov udeležilo le pet. Zato je bil toliko bolj na mestu protest proti odločitvi predsedstva, da na bližnjih volitvah novih članov II. razredu pripada le eno mesto za novega izrednega člana, in sicer kljub dejstvu, da je imel ustanovni razred SAZU ta čas samo 11 rednih in izrednih članov, katerih povprečna starost je bila več kot 80 let.
Protest in drugi sklepi so bili sprejeti na dopisni seji, ki je potekala med 14. in 20. februarjem. Dopisno je bilo sklenjeno še, da za novega izrednega člana predlagamo prof. dr. Marka Jesenška, za nova dopisna člana pa prof. dr. Marca L. Greenberga in prof. dr. Ludvika Karničarja. Podprli smo tudi zamisel, da Akademija priredi posvet o financiranju temeljnih humanističnih in družboslovnih znanosti, ki je v zadnjem obdobju upadlo prek vseh razumnih meja, ter sklenili, da pobudo za obuditev Komisije za slovenščino v javnosti, ki zahteva globlji razmislek, obravnavamo na naslednji redni seji.
Dopisna seja, odprta med 24. in 31. marcem, je bila namenjena izražanju soglasja h kandidaturi za volitve vodstva SAZU, napovedane za 4. maj, in za morebitne pripombe h kandidaturam pri volitvah v izredne in dopisne člane preostalih razredov. Na predložene kandidature člani niso imeli pripomb.
V dvorani SAZU je 19. in 20. aprila potekal dobro obiskan in medijsko odmeven Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah. Pripravil ga je akad. Janko Kos, ki je imel na prireditvi dve predavanji, Problemi književnega pouka in Problemi književnega pouka v srednji šoli. Na posvetu sta tvorno sodelovala še dva člana II. razreda, in sicer akad. Kajetan Gantar s predavanjem Sprehodi po antični književnosti in izredna članica Marija Stanonik s predavanjem Položaj slovenske folklore v osnovni šoli.
Na seji 12. maja smo poleg tekočih reči začeli obravnavati pobudo za oživitev Komisije za slovenščino v javnosti. Sklenili smo, da bi kazalo prirediti spominska simpozija o življenju in delu Matije Murka in Milka Matičetovega. Z odobravanjem smo sprejeli vest o shodu za znanost v podporo njenemu zadostnemu financiranju, katerega soprireditelj je bil ZRC SAZU.
Sklep seje 28. junija je bil, naj nastajajočo Komisijo za slovenščino v javnosti vodi besedni umetnik iz V. razreda. Pobuda za oživitev komisije je od tedaj v delokrogu obeh razredov, koordinirata jo oba tajnika. Poleg drugih tekočih reči smo sprejeli tudi sklep, naj se pripravi pisna ocena doktorske disertacije Antonie Bernard o Jerneju Kopitarju, ki bi bila podlaga za morebitni prevod tega dela v slovenščino.
Razprava o oživitvi Komisije za slovenščino v javni rabi je na seji 5. decembra dozorela v sklep, po katerem naj bi komisijo sestavljali po dva člana II. in V. razreda, po en član preostalih razredov, po enega zunanjega člana pa naj bi predlagali I., II. in V. razred. Predsedniško mesto naj pripada V. razredu.
Razred je na sejah obravnaval tudi druge, predvsem tekoče zadeve in pobude. Sklepi o teh rečeh so razvidni iz zapisnikov.
35
Šestnajstega januarja je v dvorani SAZU potekala predstavitev dveh knjig. Urednik Igor Maver je predstavil Stanonikov zbornik - študije in eseji s področja literarnih in sorodnih ved, ki sta ga Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in SAZU izdali v spomin pokojnemu akademiku, urednika Matija Ogrin in dopisni član Erich Prunč pa Kapelski pasijon, znanstvenokritično izdajo slovenske gledališke umetnosti 18. stoletja iz Železne Kaple.
Petnajstega februarja je imela izredna članica Marija Stanonik v dvorani SAZU dobro obiskano nastopno predavanje z naslovom Čebela - žlahtna spremljevalka slovenske kulture.
Triindvajsetega maja je imel izredni član Marko Snoj v dvorani SAZU dobro obiskano nastopno predavanje z naslovom Etimologija in Slovenci.
Izredna članica Marija Stanonik je imela 19. oktobra na simpoziju o Janezu Evangelistu Kreku, ki je potekal v dvorani SAZU, predavanje z naslovom Janez Evangelist Krek v slovenski literaturi in literarni vedi. Marija Stanonik je bila tudi članica programskega odbora te dvodnevne prireditve.
Devetega novembra je v dvorani SAZU potekal posvet z naslovom Predstavitev graškega dialektološkega projekta, v okviru katerega je bilo predstavljeno dosedanje delo pri inventarizaciji leksike slovenskega ljudskega jezika na avstrijskem Koroškem. Povod za prireditev je bila predaja terensko zbranega in kabinetno urejenega gradiva z graške univerze v last in posest SAZU z namenom, da se do polovice redigirano delo dokonča. V sklopu posveta je imel dopisni član Ludvik Karničar nastopno predavanje z naslovom Dragoceno koroško narečno gradivo graške univerze podarjeno Biblioteki SAZU.
Sedmega decembra je imel izredni član Marko Jesenšek v dvorani SAZU dobro obiskano nastopno predavanje z naslovom Prekmurski knjižni jezik.
Marko Snoj
III. RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE Razred sestavljata Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede ter Oddelek za tehniške vede. V maju je dotedanji tajnik razreda Janez Levec sklenil svoj mandat in novi tajnik razreda je postal akad. Franc Forstnerič, načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede je postal izr. član Matej Brešar, načelnik Oddelka za tehniške vede pa je še naprej akad. Ivan Bratko. Ob koncu leta je bilo v razredu 19 rednih, trije izredni in 13 dopisnih članov. Med dopisnimi člani je umrl Peter Mansfield, zaslužni profesor fizike na Univerzi v Nottinghamu. Na volitvah članov SAZU je razred dobil dva nova izredna člana, to sta prof. dr. Željko Knez z Univerze v Mariboru (kemijsko inženirstvo) in prof. dr. Peter Križan z Univerze v Ljubljani (fizika delcev). Oba nova člana sta izjemno aktivna in mednarodno uveljavljena znanstvenika, ki sodita med
36
najvišje citirane znanstvenike na svojem področju v svetovnem merilu. Oba novo izvoljena člana sta jeseni že imela predstavitveno predavanje na SAZU. Razred je dobil tudi dva nova dopisna člana, to sta Jelena Vladimirovna Boldi-reva z Inštituta za kemijo in mehanokemijo pri sibirski sekciji Ruske akademije znanosti in Ruben G. Carbonell, profesor za kemijsko in biokemijsko inženir-stvo na državni univerzi Severne Karoline. Kljub novim članom razred pesti starostna struktura, saj je trenutno le šest rednih in izrednih članov mlajših od 75 let, v letu 2018 pa se bo to število zmanjšalo na pet. Še posebej neugodna starostna struktura je na področju kemije, saj bo najmlajši član v letošnjem letu dopolnil 80 let.
Člani razreda svojo raziskovalno in družbeno aktivnost izkazujejo predvsem na univerzah in raziskovalnih organizacijah, kjer so ali so bili zaposleni. Svoja družbena poslanstva usklajujejo z interesi SAZU na sejah razreda. V letu 2017 sta člana razreda pri ARRS vodila delo znanstvenoraziskovalnega sveta za naravoslovno-matematične vede in sveta za tehniške vede. Člani razreda so se sestali trikrat, poleg tega so imeli vrsto osebnih posvetov. Na prvih dveh sestankih v februarju in aprilu so največ časa namenili skrbni presoji napredovanja znanstvenih disciplin v državi in tem ustreznih znanstvenoraziskovalnih profilov potencialnih kandidatov za nove člane. Osnovno vodilo pri izbiri kandidatov za nove člane razreda je bila znanstvena kakovost kandidatov, zatem pa stanje pri posameznih disciplinah in želja za izpopolnitev vrzeli, ki jih je prinesel razvoj znanosti ter starostna struktura. Predsedstvo SAZU je na volitvah v letu 2017 razredu namenilo dva nova izredna člana. Po presoji kandidatov je razred predlagal enega fizika, enega tehnika ter dva kandidata za dopisna člana. Vsi predlagani kandidati so bili izvoljeni. Glede na starostno strukturo je trenutno najslabše stanje na področju kemije, ki ostaja prioritetno področje na naslednjih volitvah članov.
Na septembrski seji razreda so člani obravnavali predvsem organizacijo posvetov v okviru SAZU na aktualnih področjih v prihodnjem obdobju. V temi z naslovom Razvoj Slovenije - priložnosti in ovire je akad. Igor Emri orisal tehnološki potencial Slovenije. S svojim vrhunskim znanjem in primerno velikostjo je idealna za tehnološke preskoke in vstop v tržne niše, vendar je na tej poti veliko ovir. Premalo je povezovanja različnih znanj in posluha politike za razvojne priložnosti, ki jih daje znanost. Poudarjeni so bili nepripravljenost Slovenije na velike spremembe, ki jih prinaša hiter tehnološki razvoj, in izredne težave, s katerimi se soočajo znanstveniki, ko želijo svoja odkritja prenesti v prakso. Potrebne bi bile velike spremembe in v poslanstvo SAZU sodi, da na to opozarja. Predlagal je, da SAZU organizira serijo razprav o oblikovanju okolja za prehod Slovenije v družbo, temelječo na znanju. Predlog je bil soglasno sprejet in SAZU je 13. decembra že izvedla prvi posvet na to temo. Dogodek je bil odlično pripravljen in dobro obiskan.
37
Član razreda akad. Ivan Bratko je skupaj s prof. dr. Andrejem Brodnikom s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani organiziral Posvet o poučevanju računalništva in informatike (RIN) na SAZU 1. decembra. Med ugotovitvami posveta je bilo poudarjeno, da se sodobno poučevanje RIN v svetu vse bolj obrača k poučevanju temeljnih vsebin v obveznem delu kuriku-lov in praviloma skozi celoten vzgojno-izobraževalni sistem od vrtca do konca srednje šole. V Sloveniji je v obveznem delu splošnega izobraževanja samo eno leto poučevanja RIN v gimnaziji, ki ima sicer precej odprt učni načrt. Posledica je pogosto zgolj opismenjevanje in poučevanje o rabi tehnologije. Države, ki so že izvedle reformo RIN, so hkrati sistematično nadgradile sistem izobraževanja in nadaljnjega strokovnega usposabljanja učiteljev RIN (finance, kadri, vsebine, deležniki).
Svet za energetiko SAZU, ki je bil reaktiviran v letu 2015 pod okriljem III. razreda, je aktivno deloval in o svojem delu podal poročilo. Predsedstvo SAZU je za člane Sveta za energetiko v novem triletnem mandatu (od 24. marca 2018) potrdilo dosedanje člane: prof. dr. Alojza Poredoša kot predsednika, mag. Janeza Možino kot tajnika in člane prof. dr. Maksa Babudra, prof. dr. Ferdinanda Gubino, mag. Bojana Kumra, prof. dr. Janeza Krča, prof. dr. Boruta Mavka, prof. dr. Matijo Tumo, mag. Roka Vodnika in dr. Franca Žlahtiča. Za novega častnega predsednika je imenovalo člana razreda akademika Alojza Kralja ter potrdilo uradno prečiščeno besedilo Sklepa o ustanovitvi Sveta za energetiko Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Člani razreda čutijo za pomembno dolžnost tudi obravnavanje splošno pomembnih vprašanj, ki presegajo ožje okvire stroke. Posebej v tehniškem področju so se v zadnjih letih pojavile mnoge dileme in vprašanja etične narave, posebej v povezavi z razvojem računalništva, umetne inteligence in robotike. Hiter tehnični razvoj je v zelo kratkem času omogočil nove načine uporabe teh tehnologij, ki zelo globoko in splošno posegajo v način življenja ljudi in delovanje družbe. Industrija, uporabniki in cela družba so zelo hitro sprejeli te spremembe, ne da bi se resno spraševali, ali so možne tudi negativne posledice. Tako so se pojavili pomembna nerešena vprašanja in primeri nesprejemljivih praks, povezani npr. z izgubo zasebnosti, uporabo avtonomnih orožij in nekaterimi načini uporabe umetne inteligence, kar bi med drugim lahko privedlo do dejanskega paraliziranja demokracije. Take nevarnosti bi morali preprečevati z vzpostavitvijo ustrezne zakonodaje, vendar te brez ustrezne pomoči strokovnjakov s področja tehnike ne bo mogoče pripraviti. Razred je zadolžil akademika Ivana Bratka, da sestavi inicialno skupino, ki bo pripravila ustrezne predloge za reševanje teh problemov.
Franc Forstnerič
38
IV. RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE_
Razred je imel ob koncu leta deset rednih, dva izredna in enajst dopisnih članov. Imel je tri seje, več neformalnih posvetovanj in delavnic: Posvetovanje o splošni maturi (20. januarja), 1. letno srečanje SAZU z mladimi - tematika o Krasu (16. marca); projekcija filma o življenjskem delu akademika Jožeta Mačka (25. aprila); nastopno predavanje izrednega člana prof. dr. D. C. Forda (21. junija); Dan fiziologije (8. decembra); predstavitev knjige Noradrenegic Signaling and Astroglia in predavanje prof. dr. G. Leanza (12. decembra); nastopno predavanje izrednega člana prof. dr. V. Parpure (15. decembra).
Na sejah smo razpravljali o novih kandidatih za redne, izredne in dopisne člane IV. razreda ter podali predsedstvu SAZU pisne kandidature. Na volilni skupščini SAZU so bili vsi predlagani kandidati IV. razreda sprejeti (Boris Sket - redni član; Gregor Anderluh - izredni član; Derek C. Ford in Vladimir Parpura - dopisna člana). Razred je razpravljal in pripravil dopis ministrici dr. Maji Makovec Brenčič, v katerem opozarjamo na problematiko pouka biologije v osnovnih šolah. Podprli smo prijavo mednarodnega projekta prof. dr. Hojke Kraigher, svetovalke SAZU, in se seznanili o elektronskem novičniku SAZU. Posamezni člani smo sodelovali tudi pri razpravi SAZU o predlogu novega Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki ga je pripravil MIZŠ. Razpravljali smo tudi o reviji Fagophyrum, katere novi lastnik in založnik bo SAZU, njen glavni urednik pa akademik Ivan Kreft. Razpravljali smo o vsebinskih, organizacijskih in finančnih zadevah publikacij, ki izhajajo pod okriljem IV. razreda SAZU.
V	dveh zvezkih smo izdali tri številke 46. letnika revije Acta Carsologica. Prva (46/1) je izšla v juniju, v decembru pa smo izdali dvojno številko 46/2-3. Celotna vsebina revije je dostopna na spletni strani http://ojs.zrc-sazu.si/carso-logica. V številki 46/1 smo na 132 straneh objavili deset člankov, pri katerih je sodelovalo 28 avtorjev iz osmih držav. Prispevki obravnavajo raziskave v Evropi in Avstraliji, na Javi in Japonskem, eden od prispevkov pa obravnava morebitne kraške pojave na Marsu. Uvodnik številke govori o odlikovanju predsednika RS, ki ga je ob 60-letnici izhajanja prejela revija.
V	zvezku 46/2-3 smo na 220 straneh objavili 12 člankov, dve pismi uredniku, intervju, dva nekrologa in recenzijo knjige. Pri prispevkih je sodelovalo več kot 60 avtorjev iz 15 držav. Članki obravnavajo številna kraška področja. Tematike člankov obsegajo speleologijo in speleogenezo, geomorfologijo in hidrologijo krasa, paleoklimatske raziskave jamskih sedimentov, zgodovino krasoslovja in speleobiologijo. Celoten uredniški postopek poteka prek sistema Open Journal System, ki omogoča veliko preglednost uredniškega delovanja. Revija je vključena v WOS, SCOPUS in več drugih bibliografskih baz. V letu 2018 nameravamo izdati tri številke. V uredniškem postopku je trenutno več kot 30 prispevkov. Uredništvo si prizadeva predvsem za zagotavljanje zgodnejšega izhajanja.
39
Izšla sta dva zvezka razredne revije Folia biologica etgeologica, in sicer 58/1 in 58/2. Oba sta izšla v elektronski in tiskani obliki, pravočasno pred koncem leta. Pri večini objavljenih razprav so barvne fotografije recentnih in fosilnih organizmov, fitocenoz, geografskih kart in drugih dokumentov bistveni sestavni del, kar znatno podraži tisk. O vsebini revije, organiziranju urejanja in finančnih težavah je večkrat razpravljal IV. razred na svojih sejah, program objav pa je potrdilo tudi predsedstvo SAZU na svoji redni seji. Med objavami so tudi v letu 2017 nosilne in najobsežnejše razprave o značilnih organizmih Slovenije. Začeli smo s postopnim vključevanjem prispevkov uglednih znanstvenikov iz tujine (tudi v soavtorstvu z našimi avtorji), kar veča vidnost in s tem mednarodno odmevnost revije. Prav tako smo nadaljevali postopke, potrebne za še večjo vključenost revije v mednarodne baze podatkov. V sodelovanju z vodjo knjižnice SAZU mag. Petro Vide Ogrin smo začeli članke označevati z ustreznimi številkami doi, postopoma bomo s temi številkami opremljati tudi citirane vire, saj bomo tako dosegli večjo mednarodno prepoznavnost revije in vidnost posameznih člankov. S tem namenom je revija vključena tudi v prenovljen elektronski portal SAZU, avtorje pa spodbujamo k nameščanju člankov tudi v repozitorije njihovih inštitucij. Vsi članki so prosto dostopni.
Med publikacije IV. razreda SAZU je na novo vključena tudi revija Fago-pyrum, ki objavlja znanstvene razprave o ajdi, in sicer s širokim mednarodnim naborom avtorjev. Revija je začela leta 1981 izhajati v Sloveniji, iz organizacijskih razlogov je več let izhajala na Japonskem, zdaj pa se ponovno vrača v Slovenijo. Na predlog IV. razreda je predsedstvo SAZU potrdilo poslovnik in po recenzijah program izhajanja. Za obdobje 2017/2018 so predvidene objave razprav zlasti slovenskih in japonskih avtorjev. Službe SAZU so z urednikom I. Kreftom pripravile vpis revije v razvid medijev Republike Slovenije.
Razred s posredništvom svojega člana aktivno sodeluje v Državni komisiji za splošno maturo. Člani aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU, organih ZRC SAZU in državnih organih. Prav tako so člani razreda aktivni v mednarodnih svetovalnih odborih za znanost evropskih akademij (EASAC) in v medakademijskem partnerstvu (InterAcademy Partnership).
Tatjana Avšič - Županc
V. RAZRED ZA UMETNOSTI_
Ob koncu leta 2017 je bilo v V. umetniškem razredu SAZU 15 rednih, 5 izrednih in 14 dopisnih članov. Razred je imel šest sej: 16. februarja, 16. marca, 24. maja, 19. septembra, 7. novembra in 11. decembra. Na začetku leta je bila na SAZU žalna seja za pred koncem poprejšnjega leta preminulim članom akad. Sašo Vugo. Pisatelju je bil posvečen tudi televizijski film režiserja Slavka Hrena Ču-
40
ječni opominjevalec, katerega predpremiera je bila pred koncem leta pripravljena tudi na SAZU. Razred so obogatili trije novi izredni člani (Milan Dekleva, Jožef Muhovič, Boris A. Novak) in dopisna članica (Maja Haderlap), eden od članov (Milček Komelj) je napredoval v redno članstvo, akad. Lebič pa je bil soglasno izbran, da s svojo zavzetostjo, avtoriteto in modrostjo še naprej zastopa interese V. razreda v novem akademijskem predsedstvu.
V tem letu je bilo delo naših članov deležno več javnih priznanj in nagrad. Pisatelj Boris Pahor je 6. aprila doživel postavitev celopostavnega bronastega spomenika v ljubljanskem Tivoliju, istega dne je bil njemu na čast na SAZU prirejen simpozij Moč povezav (o tržaški reviji Zaliv in njenem odmevu), na katerem je Pahor sodeloval, v Cankarjevem domu pa je bil o umetniku v njegovi navzočnosti slovesno predvajan film francoske režiserke Fabienne Issartel. Metka Krašovec je prejela Prešernovo nagrado, Boris A. Novak med številnimi priznanji Veronikino nagrado in za epos Vrata nepovrata nagrado zlata knjiga na Slovenskem knjižnem sejmu, nominiran je bil tudi za Delovo osebnost leta 2017; Alojz Rebula je prejel rimsko nagrado Auersperg za italijanski prevod knjige Kačja roža, Milček Komelj nagrado Slovenskega društva likovnih kritikov kritiško pero za življenjsko delo, umetniki pa so svoje delo predstavili tudi na odmevnih prireditvah (Emerik Bernard na retrospektivni razstavi v Madridu, Andrej Jemec na razstavi Abstraktni ekspresionizem onkraj železne zavese v Hiši in študijskem centru Pollock-Krasner v East Hamptonu (New York), od koder je bila prenesena še v Steinberg Museum of Art v Brookvillu (New York).
Leto 2017 se je ob 90-letnici akademika kiparja Draga Tršarja z medinsti-tucionalnim projektom Monument Drago Tršar, ki ga vodi Moderna galerija v Ljubljani, z več razstavami začelo praznovanje Tršarjevega leta (v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, v Rečici pri Savinji), ki je potekalo v znamenju Tršarjeve umetnosti; Tršarjevo leto se bo izteklo z razstavama v Mestnem muzeju v Moderni galeriji leta 2018. Pred koncem leta je bila v Arhitekturnem muzeju postavljena retrospektivna razstava Humanost in prostor akad. Stanka Kristla, ki je konec leta 2016 praznoval 95-letnico ustvarjalnega življenja. (Oba umetnika, Tršarja in Kristla, je z nagovorom na razstavah počastil predsednik SAZU akad. Bajd.) Akad. Kristlu je bila v Velenju posvečena tudi posebna znamka. Sicer so člani obilno razstavljali, njihovo delo je bilo predstavljano na koncertih in v knjižnih izdajah, sodelovali so v številnih komisijah, žirijah, društvih, na Slovenski matici, v odborih in vladnih, programskih in znanstvenih svetih, tudi pri ZRC SAZU. Kot predstavnik SAZU sem imel uvodni govor na slavnostni akademiji ob 70-letnici umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU.
Ker smo bili opozorjeni na pogosto nesklepčnost naših sej, ki se jih številni člani večkrat žal ne morejo udeleževati, nekateri upravičeno izostajajo dosledno, sem novemu podpredsedniku akad. Štihu pojasnil, da spričo naših let in
41
zdravstvenega stanja drugačen način delovanja niti ni mogoč. Vendar so za seje stališča članov o posameznih vprašanjih, kadar je potrebno, pridobljena tudi po elektronski pošti in telefonsko ali, pri volitvah, s pooblastili; kadar iz različnih razlogov pogosto ponovno razpravljamo o eni in isti temi, jih poznam že na pamet.
Na vseh sejah smo obravnavali tekoče zadeve, posebno v zvezi z vprašanji slovenskega jezika in odnosa do arhitekturne dediščine ter drugimi aktualnimi pojavi in dogajanji. Ko smo pred dokončno izvolitvijo novih članov veliko razpravljali o predlaganih kandidatih, smo pri tem ponovno redno opozarjali na nesorazmerje med umetniki in znanstveniki v Akademiji; na to smo posebej opozorili tudi ob lanskem posredovanju prvega širšega izbora desetih kandidatov z vseh področij in dosegli vsaj zagotovilo, da število naših članov ne sme biti manjše od dvajset rednih in izrednih članov, zato nam je bilo v tokratnem volilnem letu odobreno troje novih mest.
Ob komentiranju predlagancev iz drugih razredov pa smo ponovno presojali, da bi vsaj za kandidate s področja humanističnih ved ne smel veljati predvsem formalistično birokratski točkovalni kriterij, kakršen se je vse preveč avtomatično uveljavil na univerzah in inštitutih, ampak bi morali upoštevati predvsem vsebinske kriterije: izjemnost kandidatovega dela, pa tudi predlagan-čev pomen v naši javni kulturni zavesti, pri preučevalcih umetnosti pa tudi prispevek k poznavanju slovenske ustvarjalnosti in njihovo dejavno vpetost v živo ustvarjalno dogajanje. Med dokončnim izbiranjem novih članov našega razreda kljub posamičnim željam ni bilo mogoče doseči odločitve, da bi izbirali le kandidate z vnaprej določenih ustvarjalnih področij, ki so v razredu videti najbolj deficitarna. Kot edina realna možnost za določitev dokončnih predlogov za člane se je še vnaprej izkazalo tajno glasovanje. Četudi je bilo po priznanju članov razreda izvedeno povsem korektno, predstavniki posameznih umetnostnih zvrsti z rezultatom niso bili enako zadovoljni. A ne glede na načelno enakovrednost umetnostnih področij so že dosedanje javne razprave o vprašanjih, bistvenih za afirmacijo slovenstva, in tudi potek samih razrednih sej pokazali, da imajo v akademijskem razpravljanju o javnih zadevah, do katerih Akademija ne sme biti brezbrižna, s svojo osebnostjo in gorečo zavzetostjo posebno vplivno vlogo zlasti umetniki besede, na kar rad opozarja posebno Ciril Zlobec, zato jih ni nikoli preveč. (V tej luči je prav razred za umetnosti zlasti s svojimi književniki močno prispeval k lanskemu akademijskemu sprejetju izjave o nujnosti uporabe slovenskega jezika na slovenskih univerzah.)
Poseg v arhitekturo Doma revolucije v Nikšicu, delo akad. Marka Mušiča, predstavljano pod imenom drugih avtorjev, je ponovno sprožal razpravljanja o odnosu do sodobne arhitekture, ki jo pogosto uničujejo ali predelujejo brez avtorjevega soglasja. O tem smo se izrekli ob Mušičevi arhitekturi, forumom Akademije pa smo, kadar smo bili naprošeni v zvezi z več pismi o tem problemu, ponovno posredovali svoja odločno odklonilna stališča do načrtovane preobrazbe
42
ogroženega Plečnikovega bežigrajskega stadiona, prav tako tudi do predvidene gradnje garaže pod ljubljansko tržnico. Podprli smo tudi apel predstavnikov inštitutov ZRC SAZU, objavljen pod naslovom Ljubljanska stolnica, semeniška knjižnica in Vodnikov trg s Plečnikovimi tržnicami v reviji Umetnostna kronika. Glede na vse to je izvršilni odbor SAZU že po začetku leta pooblastil akad. Marka Mušiča, da naprosi svetovalca za arhitekturo in urbanizem SAZU prof. dr. Fedjo Koširja za besedilo izjave, ki naj bi jo, potem ko bi jo V. razred odobril, podpisali člani predsedstva in jo predstavili javnosti kot stališče SAZU. Izvršilni odbor je ob tem tudi predlagal, naj bi v razglašenem Plečnikovem letu V. razred pripravil okroglo mizo oziroma posvet »o identiteti prostora Slovenije, ki naj odraža tudi kritične misli o trenutnem stanju arhitekturne in urbanistične kulturne dediščine«.
Enodnevni posvet smo priredili 25. oktobra pod naslovom Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora; stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izročila. Udeležilo se ga je 11 referentov, predvsem arhitektov, pa tudi umetnostnih zgodovinarjev, in nekaj razpravljalcev. Vzbudil je veliko odobravanje pri arhitektih, ki so si zaželeli, da bi potekal vsako leto. V veliki meri je bil osredotočen na Plečnika, ni pa bil v pogledih dovolj poenoten, predvsem pa ne toliko usmerjen na vprašanje uničevanja ali neprimernega predelovanja arhitekture 20. stoletja, da bi lahko s posveta avtentično povzeli enovita stališča, ki naj bi pripomogla k predvideni javni akademijski izjavi o neprimernem odnosu do moderne arhitekture in potrebi po zaščiti njenega avtorstva. Razredu predloženo sicer elokventno napisano besedilo prof. dr. Koširja pa ni bilo prilagojeno pripombam s seje V. razreda in predsedstva SAZU, ker se je morebitno nadaljnje kontaktiranje s piscem odvijalo mimo razreda; zato bi bilo že zaradi piščevih izrazito osebnih presoj še najprimerneje, ko bi ga kot javno izjavo podpisal sam avtor s somišljeniki, in ne člani predsedstva.
Obudili smo tudi zamisel za posvet o pomenu umetnosti, ki naj bi osvetlil vlogo umetnosti za življenje in slovenski narod in ostaja aktualno za naprej. Razpravljali smo o prihodnji usodi Finžgarjeve hiše, ki pripada SAZU in naj bi bila po mnenju V. razreda posvečena kulturi, ter o volilu vile Škerk v Trnovci na Krasu. Za oboje sem kot pripomoček za obravnavo napisal predlog izhodiščnega idejnega programa (Živa SAZU v Finžgarjevi hiši in Domačija Škerk - vizi-onarium SAZU). Na zadnji seji nas je zlasti s Škerkovo vilo in njenim umetniškim inventarjem ter možnostmi za obnovo s slikovno projekcijo še posebej seznanil predsednik SAZU akad. Bajd, ki je pozval razred k premisleku o njenem programu in prikazal, kaj vse Akademija pričakuje od umetniškega razreda, še posebej v zvezi z medakademijskim sodelovanjem, ki bi lahko potekalo tudi v obliki razstav ali koncertov. Odprl je tudi vprašanje predvidenega morebitnega simpozija ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja, pri katerem naj bi sodelovala V. in II. razred. Predvsem pa naj bi na pobudah in delu V. razreda temeljilo na novo
43
vzpostavljeno sodelovanje SAZU z Madžarsko akademijo umetnosti, s katero je predsednik SAZU v Budimpešti 22. marca 2017 podpisal listino o sodelovanju, uresničevati pa bi bilo treba tudi dejavnejše sodelovanje s hrvaško akademijo.
Med obiskom seje razreda, skupaj z novim podpredsednikom akad. Petrom Štihom, nas je predsednik še posebno zaradi informiranja novih članov seznanil z možnostmi za akademijsko dejavnost našega razreda ter osvetlil nekatere nejasnosti, razvidne iz zapisnikov razrednih sej, med njimi vprašanje razstave slovenskih slikarjev Sto slik slovenskega slikarstva: v čast sliki; tradicija in kontinuiteta v slovenskem slikarstvu v muzeju moderne umetnosti Mucsarnok v Budimpešti leta 2015, ki so jo nekateri poskušali preprečiti in so se tega zlasti slikarji vedno znova kritično spominjali na razrednih sejah. Skupni sestanek naj bi spodbudil tudi ponovno delovanje Sveta za kulturo in identiteto prostora Slovenije, ki je v pristojnosti V. razreda, a vključuje člane iz vseh razredov Akademije. Njegovo delovanje je po besedah predsednika Sveta akad. Mušiča zamrlo, ker SAZU naj ne bi dovolj upoštevala predlogov Sveta (o reševanju koliščar-skih ostankov na ljubljanski Špici, obravnavanje šempetrskih rimskih ostalin). Vprašanje o obnovi tega odbora tako ostaja zaenkrat še odprto.
Prvi rezultat sodelovanja z Madžarsko akademijo je bila 12. septembra odprta razstava madžarske akademijske sekcije fotografov (izbora madžarske fotografije od 50. let 20. stoletja do danes) v atriju ZRC SAZU. Razstavo je 20. septembra obiskala delegacija Madžarske akademije z glavnim tajnikom, ki ji je bilo med sprejemom na SAZU predstavljeno delo Akademije in posebej umetniškega razreda. Pri organizaciji razstave je ob posredovanju Ballasijevega inštituta, kulturnega centra Veleposlaništva Madžarske v Ljubljani, zaradi nerazliko-vanja med SAZU in ZRC SAZU sprva prišlo do organizacijskih neusklajenosti. A se bo sodelovanje še nadaljevalo, saj bo treba »povrniti« madžarski obisk z razstavo naših ustvarjalcev ali drugo predstavitvijo naših članov, za to pa ostaja vsebinsko odgovoren umetniški razred.
V akademijskem jubilejnem letu 2018 bo v sklopu načrtovanih slovesnosti prirejena tudi razstava likovnih članov našega razreda. Glede na pristojnost galerij je bila sprva predvidena razstava pokojnih članov slikarjev in kiparjev v Narodni galeriji in živečih na Ljubljanskem gradu, po prizadevnih usklajevanjih pa smo se dogovorili, da bodo predstavljeni v Narodni galeriji vsi, živeči in pokojni člani. Na željo Narodne galerije naj bi bile na razstavi predstavljene umetnine, kolikor je mogoče, iz njenih fondov. Za pripravo razstave sta bila dodeljena za pomoč kustosa dr. Andrej Smrekar in mag. Mateja Breščak, besedila za katalog pa je napisal razredni tajnik. Razstava, sprva predvidena za november, je bila zaradi jubileja Narodne galerije nepričakovano prestavljena na konec marca in zatem na april, zato je bilo treba pripraviti katalog nemudoma, njegovo prvotno zamisel pa prilagoditi finančnim možnostim in že zasnovana besedila za polovico skrajšati. V galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju bo na
44
pobudo galerije novembra predstavljena še grafika akademikov iz akademijske grafične zbirke.
Na razrednih sejah smo obravnavali še druga sprotna vprašanja. Opredeljevali smo se do pravilnika Prešernovih nagrad in predloga zakona o kulturi, tako uradnega kot alternativnega skupine S(mrekar) R(otovnik) Č(opič), vendar se nismo spuščali v javno razpravo. Podal sem tudi pripombe k 4. poglavju Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete v osnutku Strategije trajnostnega razvoja RS do leta 2030, ki je bilo zapisano premalo jasno in s premajhnim poudarkom na dominaciji slovenske kulture v slovenski državi. Podprli smo pobudo svetovalca SAZU Ivana Martelanca za postavitev spominske plošče slovenski slikarki Aleksi Ivanc Olivieri na Korziki in soglasno sprejeli predlog II. razreda, naj bi bil novi predsednik obujene akademijske Komisije za slovenski jezik, ki je po smrti akad. Pavčka zamrla, naš član Boris A. Novak.
Ob tem smo se v živahnih in ognjevitih pogovorih pa tudi monologih neprestano dotikali tudi drugih aktualnih vprašanj in obujali misli na nespametne predloge, zablode ali dejanja, ki govore o stanju duha v državi, posebno o mnogo preskopem državnem financiranju kulture, neprimernem odnosu do slovenskega jezika in naraščajočih tendencah, ki celo med slovenisti omalovažujejo knjižno slovenščino. V zvezi z vprašanji šolstva smo se ustavljali tudi ob ugotovitvah, da na račun forsiranja angleščine upada znanje drugih tujih jezikov. Med drugim smo govorili tudi o skrajno neodgovornem ravnanju z dediščino kobilarne v Lipici, za katero v boju z njeno surovo komercializacijo že dolgo javno besedo zastavlja Boris A. Novak.
Na SAZU je bila 20. februarja na pobudo Neže Zajc predstavljena knjiga o našem pokojnem članu Danetu Zajcu. 22. marca je imel naš član Uroš Rojko imenitno in zelo odmevno nastopno predavanje z naslovom Kdor ima ušesa, naj (ne) sliši! Relevantnost (glasbene) umetnosti v današnji družbi in vprašanja, ki se ob tem zastavljajo; predavanje je vključilo tudi prikaz umetnikove likovne dejavnosti in avtorsko predvajanje njegove glasbe. Za Nobelovo nagrado smo švedski akademiji ponovno predlagali akademika Draga Jančarja, na razpis mednarodne nagrade Antonio Feltrinelli za kiparstvo v letu 2018 Academie Nazionale del Lincei v Rimu pa akademika Draga Tršarja. Tršarjevo keramično skulpturo Slovenski šopek smo izbrali za spletno božično-novoletno voščilnico Akademije za leto 2018. Obravnavali smo tudi predloge za poštne znamke oziroma spominske kovance. Za načrtovani jubilejni akademijski zbornik pokojnih članov sem napisal še kratke oznake nekdanjih dopisnih članov našega razreda.
Kar na več sejah smo zelo kritično spregovorili o najnovejših portretih nekdanjih predsednikov SAZU, delu slikarja Španzla, s katerimi se številni člani razreda, posebno likovni ustvarjalci, nikakor ne morejo sprijazniti. Opozarjali smo, da razred za umetnosti o tem ni bil povprašan, in menili, da bi bilo mnogo bolje, ko bi bili predsedniki še naprej upodabljani kiparsko (akad. Drago Tršar
45
bi portretna poprsja izdelal za ustrezno ceno, po njegovem mnenju bi bil primeren tudi še kak drug kipar). V prepričanju, da so kičaste slike na akademijskem stopnišču Akademiji v sramoto, je v razredu kot najglasnejše izzvenelo stališče, da bi jih bilo zato najbolje odstraniti.
Milček Komelj
VI. RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE_
Razred za medicinske vede (RMV) je imel pet rednih sej.
Prve seje so bile predvsem namenjene razpravi o kandidatih za nove izredne člane SAZU. V razpravah smo podprli kandidaturo enega člana za RMV, prof. Marka Noča, in komisija v sestavi akad. Strle, akad. Kordaš in akad. Rozman je pripravila ustrezno dokumentacijo in pisni predlog RMV. Seznanili smo se tudi o kandidatih ostalih razredov SAZU, razpravljali o njihovih odlikah in podprli njihove kandidature.
Seznanjeni smo bili tudi o predlogih za novo vodstvo SAZU in podprli kandidaturo akad. Skaleriča za glavnega tajnika.
Akad Strletu se je iztekel mandat kot tajniku RMV. V razpravi je poudaril, da pogoje za kandidaturo tajnika izpolnjuje samo prof. Serša. Vsi člani RMV so podprli njegovo kandidaturo. Posebej so se člani zahvalili akad. Strletu za požrtvovalno delo tajnika RMV, saj je vodil razred umirjeno in preudarno.
Del aktivnosti razreda je bil posvečen publicistični dejavnosti. Akad. Kor-daš nas je obveščal o novih aktivnostih pri izdaji knjige Zgodovina zdravstva na Slovenskem in zbornika, v katerega bodo vključene biografije umrlih članih RMV. Posebej smo razpravljali o predlogu prof. Zwittra, da bi podprli izdajo njegove knjige Pogovori o zdravniški etiki. Razprava je potekala o etičnih dilemah v zdravstvu in pogledih na alternativne pristope zdravljenj. Ugotavljali smo, da nas taka tematika zelo zanima in da izdajo take publikacije podpiramo. Zato je bil tudi sprejet sklep o podpori RMV za izdajo te publikacije, akad. Kor-daš pa je napisal njeno recenzijo.
Večino energije smo posvetili našim bodočim aktivnostim. Razprava je potekala predvsem o tematikah, ki nas zanimajo in bi imele tudi pomen za širši krog poslušalcev. Interno smo v RMV ugotovili, da nas zelo zanima razprava o etiki, zato bomo prof. Zwittra povabili, da nam predstavi svojo knjigo. Pričakujemo, da bo sledila živahna razprava.
Med predstavitvami je bilo več predlogov, a se je vsem članom RMV zdel odličen predlog, da akad. Sketelj predstavi svoje izsledke o Jezusu. Glede na pričakovan večji odmev njegovega predavanja je bilo to v dvorani SAZU, predavanje z naslovom Jezus kot zgodovinska oseba je bilo dobro obiskano in je spodbudilo širšo diskusijo.
46
Novi izredni član prof. Noč je predstavil predlog za znanstveni posvet Akutni srčni infarkt - povezava med znanostjo in klinično prakso. Posvet bosta organizirala prof. Noč in akad. Čerček v sodelovanju z akad. Janom Nilssonom s Švedske akademije znanosti. Tako bo to enodnevni posvet, v sodelovanju obeh akademij, namenjem širši publiki.
Prof. Noč je izpostavil tudi problematiko prijav kliničnih študij republiški etični komisiji. Predsedniku etične komisije dr. Božidarju Voljču smo pripravili dopis, v katerem smo izrazili zaskrbljenost zaradi zakasnitev, ki se pojavljajo pri obravnavi prijav kliničnih študij. Dobili smo pojasnilo dr. Voljča, da je strokovno delo komisije ažurno, da pa je problem v administrativni pomoči, zaradi česar so nastali tako veliki zaostanki. Poudaril pa je, da se razmere izboljšujejo, in pričakovati je, da bodo zaostanek nadoknadili v kratkem času.
Po priporočilu predsedstva se je prof. Serša udeležil delavnice Science Advice for Policy by European Academies (SAPEA) v Bukarešti 16. in 17. oktobra 2017. SAPEA je del European Scientific Advice Mechanism (SAM), ki pripravlja neodvisno interdisciplinarno mnenje na osnovi dokazov in je namenjeno Evropski komisiji. SAZU je bila seznanjena z našimi možnostmi vključevanja, kot so predlogi za imenovanje ekspertov v delovna telesa ali pa organiziranje specifičnih posvetov.
Obravnavali smo tudi predlog Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti. V razpravi so člani RMV podprli pripombe, ki so jih posredovali ostali člani Akademije. Izpostavili pa so predvsem neenakopraven položaj javnih zdravstvenih zavodov kot koncesionarjev v sistemu javnih raziskovalnih zavodov. Priporočili smo, da se status teh zdravstvenih zavodov izenači z javnimi raziskovalnimi zavodi.
Gregor Serša
Svet za varovanje okolja_
Svet je deloval v enaki sestavi kot prejšnje leto, imel je deset članov, in tudi način dela je bil enak: redno se je sestajal in razpravljal o vprašanjih varovanja okolja na mesečnih sestankih. Teh je bilo deset (julija in avgusta je imel svet počitnice) in udeleževalo se jih je v povprečju po sedem članov (69-odstotna udeležba). Tako je razpravljal o samooskrbi, vprašanju Magne Steyr, energetskem konceptu Slovenije, pravici do vode, onesnaževanju z individualnimi kurišči, vprašanju odpadkov, projektih ERA-NET, požaru v Kemisu, onesnaženosti tal oziroma okolja v Celjski kotlini ... Ukvarjali smo se tudi s tem, kako premostiti razkorak med razpravami in mnenji znotraj našega sveta glede najrazličnejših vprašanj, ki se tičejo varovanja okolja, in posredovanjem naših mnenj ali »izjav«
47
širši javnosti in odločujočim v Sloveniji. To smo skušali z izjavami za javnost (Predloge za Energetski koncept Slovenije, ki so jih podpisali predsednik SAZU in vsi člani SVO in Sveta za energetiko 28. septembra, smo posredovali na ministrstvo za infrastrukturo (direktorat za energijo)), s posredovanjem stališč ali pozivi na ustrezna mesta in, kar se je izkazalo za najbolj učinkovito, s posveti o določenih vprašanjih varovanja okolja. Razen omenjene izjave smo poslali pobudo ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede vključitve Slovenije v projekt ERA-NET Biodiversa (Horizon 2020).
Dejavno smo se vključili v razpravo o energetskem konceptu Slovenije. 29. junija smo pripravili posvet skupaj z akademijskim Svetom za energetiko. V zvezi s pripravami na posvet smo imeli tudi skupni sestanek obeh svetov. Na posvetu z naslovom Energetska samozadostnost Slovenije - realnost ali utopija? je predstavilo svoje poglede osem strokovnjakov, žal pa je bila udeležba javnosti preskromna. Poročilo posveta je dostopno na spletni strani SAZU (http://www. sazu.si/events/595510962eb437e706ae59a3). Pobude in pripombe je pripravljavec lepo sprejel, žal pa se je izkazalo, da v samem energetskem konceptu niso upoštevane. Zavod za turizem in kulturo Beltinci je poslal svetu prošnjo za podporo proti gradnji novih velikih elektrarn na Muri, a se zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnjakov in kratkega roka s tem nismo mogli podrobneje ukvarjati. Na prošnjo Civilne iniciative iz Celja smo se dejavno vključili v reševanje onesnaženosti tal v Celju z ožjo okolico. S tem namenom smo pripravili 12. decembra skupni sestanek v prostorih SAZU, na katerem je sodelovalo, poleg članov SVO in predstavnika Civilne iniciative, še 12 strokovnjakov oziroma odgovornih, ki so se ukvarjali z ugotavljanjem onesnaženosti oziroma so zadolženi za reševanje tega vprašanja.
Gradivo s sklepi in nasveti s posveta Gozd in les: sistemski problemi obnove gozdov so izšli v posebni številki Gozdarskega vestnika (http://www.sazu. si/uploads/files/57ee1d95c23371144545f64a/ZBORNIK_GIS_SAZU_A4_2016_ everzija.pdf). Več članov našega sveta se udejstvuje tudi v drugih organih ali organizacijah, ki so povezane z varstvom okolja, kot sta Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja pri Ministrstvu za okolje in prostor ali EASAC (European Academies Science Advisory Council) oziroma njegovem Steering Panel Environment in Umanoteri. Člani sporočajo svoja mnenja v zvezi z varovanjem okolja tudi v javnih medijih, tako Dušan Plut kot Franc Lobnik.
Z vprašanjem onesnaženja tal v Celjski kotlini se bomo ukvarjali v naslednjem letu, za pomlad pa načrtujemo tudi posvet o zdravi hrani na podlagi poročila EASAC Opportunities and challenges for research on food and nutrition security.
Andrej Kranjc
48
Svet za energetiko
Svet za energetiko SAZU je nadaljeval delo v okviru poslanstva in ciljev, ki si jih je za svoje delovanje oblikoval ob konstituiranju v letu 2015. V letu 2017 smo se predvsem poglobljeno vključevali v aktivnosti pri pripravi predloga Energetskega koncepta Slovenije. Formalno se je svet sestal na svojih dveh rednih sejah, dodatno pa so člani prispevali svoja mnenja in predloge tudi v medsebojni komunikaciji prek standardnih komunikacijskih kanalov. Opravljenih je bilo tudi nekaj razgovorov s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo (MZI).
Redne seje so bile sklicane in realizirane kot deveta seja 17. januarja in deseta seja 5. septembra 2017.
Svet je na svoji prvi seji v letu 2017 (deveta seja) podrobno analiziral rezultate svojih aktivnosti pri pripravi predloga Energetskega koncepta Slovenije v letu 2016 s posebnim poudarkom na vsebini in sklepih delavnic na teme: Viri energije, Energetska omrežja, Toplota in Promet.
Na osnovi razgovorov s predstavniki MZI na temo priprave predloga Energetskega koncepta Slovenije, v katerih je MZI izrazilo željo, da se SAZU še naprej aktivno vključuje v pripravo končne vsebine predloga, se je sodelovanje aktivno nadaljevalo.
V okviru mnogih razprav in razmišljanj, kako oblikovati končni predlog Energetskega koncepta Slovenije, se je v vsej kompleksnosti te tematike nemalokrat izpostavilo vprašanje potrebne stopnje energetske samozadostnosti Slovenije.
Da bi to temo obravnavali in osvetlili v čim širših strokovnih krogih, je Svet za energetiko skupaj s Svetom za varovanje okolja 29. junija organiziral posvet na temo Energetska samozadostnost Slovenije - realnost ali utopija. Povzetki razprave in sklepi posveta so bili naslednji:
- Spremembe v načinu smotrne, vzdržne in ekosistemsko omejene rabe energije ter s tem povezanega uresničevanja koncepta čim večje energetske samozadostnosti in samooskrbe so možne le, če bomo spremenili svoj način materialnega življenja.
-	Pri izdelavi končnega predloga EKS naj se upoštevajo mednarodne izkušnje.
-	Vzdržnost rabe energije in s tem povezana energetska učinkovitost mora biti bolj jasno prisotna v vseh sestavinah EKS (Energy efficiency first).
-	V EKS je treba vključiti tudi mehanizme in ukrepe za zmanjševanje energetske revščine.
-	Lesna biomasa iz tehnoloških ostankov naj se uporablja bolj kontrolirano, v večjih kuriščih, kjer so možnosti za večjo učinkovitost in predvsem bistveno manjše emisije trdnih delcev.
-	Zaradi skromne, strateško nevarne stopnje prehranske samozadostnosti Slovenije je proizvodnja biogoriv na kmetijskih površinah neprimerna.
49
-	Bogate, pestre in kvalitetne gozdne ekosisteme Slovenije je treba obravnavati tudi z vidika shranjevanja in vezanja CO2.
-	Več pozornosti je treba posvetiti rabi energije za hlajenje v stavbah. Ta se stalno povečuje, medtem ko se raba energije za ogrevanje zmanjšuje.
-	Rast rabe energije za električno mobilnost naj bo usklajena z rastjo električne energije iz OVE, sicer s fosilno električno energijo v vozilih ne bomo dosegali želenih ciljev.
Ob upoštevanju vsebinske in problemske povezanosti zagotavljanja oskrbe z energijo in varovanja okolja smo skupaj s Svetom za varstvo okolja v septembru organizirali skupno sejo obeh Svetov.
Na tej seji smo po temeljiti razpravi sprejeli nekatera priporočila za pripravo končnega predloga vsebine Energetskega koncepta Slovenije.
Pri odločitvi o poti za doseganje energetsko-podnebnih ciljev je treba enakovredno obravnavati vse energetske scenarije in vse morebitne tehnologije. Ob tem moramo upoštevati dejstvo, da je zapuščanje določene energetske opcije kompleksen ter z nacionalnega stališča zahteven in drag proces, pa naj bo to premogovna ali jedrska opcija. Podobno velja tudi za vzpostavitev energetskih opcij, ki jih štejemo kot možne. Pri strateških odločitvah se upošteva še kriterij medgeneracijske solidarnosti.
Energetski koncept Slovenije (EKS) naj iz nabora različnih scenarijev nakaže konkretno usmeritev slovenske energetike.
EKS naj bo vsebinsko zasnovan na način, da bo odražal širši družbeni in strokovni konsenz v državi. Zato je nujno, da je v proces priprave vključena tako stroka kot širša javnost. Raziskave na vseh področjih energetike, tudi na področju novih tehnologij, morajo izvajati znanstveno in aplikativno uveljavljeni raziskovalci, država pa naj poveča vlaganja v razvoj domačih tehnologij na področju energetike. Mlade je treba spodbujati k študiju na področjih energetike, izšolane strokovnjake pa ustrezno motivirati, da dolgoročno ostanejo na tem področju.
Končna vsebina EKS mora uravnoteženo zajeti vsa področja energetike in mora biti osnovana na ekonomski, socialni, okoljski in podnebni sprejemljivosti, medgeneracijski enakopravnosti (pravičnosti) in sonaravnosti, vzdržnosti. Pri izboru rabe energije je treba upoštevati tudi kriterij delovnih mest na enoto proizvedene energije. Člani obeh svetov SAZU smo prepričani, da bomo v Sloveniji lahko sledili gospodarskemu razvoju v EU in dosegali višjo dodano vrednost le, če zmanjšamo energetsko intenzivnost in porabo energije na enoto produkta, kjer zaostajamo za gospodarsko razvitimi državami.
Z vidika želene večje energetske samozadostnosti je ključna izdelava realne ocene bodočih potreb po energiji z upoštevanjem optimalne izrabe razpoložljivih lastnih virov energije. Na vseh področjih je treba nadgraditi aktivnosti za trajnostno ravnanje z energijo, kar mora temeljiti na znižanju porabe primarne energije in znižanju njene porabe na enoto bruto domačega proizvoda (BDP),
50
učinkovitejši rabi energije (URE) in optimalni rabi obnovljivih virov energije (OVE).
Učinkovita raba energije (URE) ima največje potenciale na področju toplote. Nujna je realna ocena potreb po toploti; le na tej osnovi se naj izvaja gradnja novih proizvodnih kapacitet. Toploto iz soproizvodnje toplote in elektrike (SPTE) lahko učinkovito uporabimo samo iz sistemov daljinske energetike. Energetsko rabo lesne biomase (prioritetna je raba lesa kot surovine) v individualnih kuriščih je treba z vidika emisij omejiti in jo v čim večjem deležu preusmeriti v SPTE v kombinaciji z lokalno oskrbovanimi sistemi daljinske energetike. Država naj določi tehnično-tehnološke standarde za kurjenje lesa v individualnih kuriščih in hkrati zagotovi subvencije, ozaveščanje in nadzor.
Nujno je oceniti potenciale OVE in pri URE upoštevati tehnično-ekonomske, ekološke in sociološke vidike. Tehnični vidik mora zagotavljati take načine rabe OVE, ki tudi dajejo maksimalne energetske izkoristke in izpolnjujejo zahtevane ekološke pogoje ter povzročajo najmanjše dejanske emisije. Država naj spodbuja tiste OVE, ki v skladu z ekonomsko in okoljsko sprejemljivostjo največ prispevajo k energetski neodvisnosti Slovenije in manjšemu obremenjevanju okolja.
Vključitev vseh zunanjih stroškov (okoljskih, podnebnih, zdravstvenih, medgeneracijskih ...) proizvodnje, prenosa in potrošnje energije v ceno goriv mora postati pomemben kriterij odločanja o izboru uporabe virov energije.
Ustrezno pozornost je treba nameniti trajnostnemu razvoju prometa in trajnostni mobilnosti, s poudarkom na sistemskem zmanjševanju potreb po prevozu ljudi, hrane in dobrin. Promet predstavlja pomemben delež v porabi energije in še pomembnejši delež v količini izpustov toplogrednih plinov v ozračje. EKS poudarja zgolj električno mobilnost, ki pa jo je treba dopolniti še z mobilnostjo na osnovi alternativnih in obnovljivih virov energije. V EKS naj se vključi razvoj učinkovitega javnega transporta (avtobusni promet, železniški promet in ostali, gibki prevozi, optimizacija, digitalizacija).
Ne moremo govoriti zgolj o električni mobilnosti - dodati je treba mobilnost z alternativnimi in obnovljivimi viri energije. Predlagamo vpeljavo pozitivne diskriminacije za vozila na alternativne vire energije (vožnja po rumenem pasu - hitrejši vstop v mesto, parkiranje, lažje vstopanje v center mesta). Ta priporočila in povzetki razprave in sklepi posveta z dne 29. junija 2017 so bili poslani na MZI.
Predsednik sveta se je udeležil dveh sestankov EASAC (Energy steering panel) v Bruslju. Na prvem srečanju junija je bilo predstavljeno poročilo o možnostih shranjevanja električne energije v omrežjih. Osrednja tema drugega sestanka v mesecu oktobru je bila priprava projekta o energetski učinkovitosti v industriji.
Janez Možina, Alojz Poredoš
51
Svet SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije
Svet v letu 2017 sicer ni imel sej, pač pa so se njegovi člani občasno medsebojno posvetovali in individualno odzivali na aktualno problematiko. V teh prizadevanjih je bil še posebej pomemben posvet SAZU Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izročila. Za uveljavljanje teh prizadevanj je dragocena in pomembna odločitev SAZU o objavi referatov in sklepov omenjenega posveta v posebni publikaciji.
Marko Mušič
Svet za pripravo vsebinskih izhodišč za ustanovitev nacionalne komisije za integriteto v znanosti
Za izvedbo ciljev, zastavljenih z Resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (RISS), sta za ukrepe, katerih nosilca sta, SAZU in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ustanovila posvetovalno telo. Delovno področje sveta je obravnava in priprava vsebinskih izhodišč okolja za ustanovitev in delovanje nacionalne komisije za integriteto v znanosti kot vzpostavitvi častnega razsodišča, ukrepa za doseganje ciljev RISS.
V letu 2017 se je svet sestal dvakrat. Na seji 3. aprila je sprejel priporočila v zvezi z ustanovitvijo nacionalne komisije za integriteto v znanosti. Priporočila pa so bila širši javnosti predstavljena na posvetu 16. maja. V skladu s sklepom o ustanovitvi sveta kot skupnega posvetovalnega telesa Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je mandat njegovih članic in članov s sprejemom priporočil prenehal. S priporočili so med drugim določene naloge nacionalne komisije za integriteto v znanosti, ki so predvsem preventivne narave, predlagano število njegovih članov in področje njihovega delovanja. Člani nacionalne komisije morajo biti pri svojem delu neodvisni in ne zastopajo institucij, mnenja pa sprejemajo na podlagi mednarodnih etičnih standardov in etičnih meril, ki veljajo na posameznih področjih znanosti.
Dokument, ki je v celotnem besedilu dostopen na akademijski spletni strani, rabi kot strokovna podlaga za pripravo pravnega temelja za vzpostavitev nacionalne komisije za integriteto v znanosti v noveli zakona, ki bo urejal raziskovalno dejavnost.
Jože Krašovec
52
Pravopisna komisija
Člani ožjega sestava PK so se v letu 2017 sestali šestkrat, s člani širšega sestava so sodelovali pri prenovi poglavja o prevzetih besedah in besednih zvezah.
V letu 2017 je bilo dokončno usklajeno poglavje o krajšavah, tj. kraticah, okrajšavah, simbolih in formulah. To poglavje je v pravopisnih pravilih novo, ker ima slovenščina vse več domačih in prevzetih krajšav. V jezikovnem razvoju se vse te oblike tudi spreminjajo: simboli in formule kot dogovorjena znamenja v okviru strok precej manj kot okrajšave, ki težijo k vse večjemu poenobesedenju (i. t. d. > itd), in kratice, ki pogosto prehajajo med lastna imena in občna poimenovanja (UNICEF > Unicef; EMŠO > emšo). Komisija je pripravila in uskladila novo poglavje o prevzetih besedah in besednih zvezah, v katerem je med bistvenimi spremembami treba omeniti oddaljitev od fonetičnega prečrkovanja pri neevropskih nelatiničnih pisavah, odločitev o ohranjanju diakritičnih znamenj in posebnih črk v latiničnih pisavah ter uvedba kategorije »slovenske ustreznice tujih imen« ne le pri zemljepisnih, temveč tudi osebnih imenih (Charles - Karel). Na pobudo člana širšega sestava M. Snoja je PK sprejela odločitev, da se v pravopisju ne govori več o tujkah in izposojenkah. Komisija se je odločila, da prevzete besede obravnava kot podomačene in nepodomačene, in sicer ne glede na to, ali gre za občna poimenovanja ali lastna imena. Poglavje o prevzemanju bo smiselno zaključila priprava preglednic za posamezne jezike.
Ob pravopisnih pravilih nastaja tudi pravopisni slovar, od leta 2017 imenovan ePravopis, ki se s številom sestavkov zaradi kadrovske podhranjenosti slovaropisne skupine omejuje zgolj na gradivsko ponazarjanje pravopisnih pravil. Na portal Fran je bilo v letu 2017 dodanih 851 novih slovarskih sestavkov (skupaj do sedaj 3277 slovarskih sestavkov), ki so vsi opremljeni s pregibnostno-naglasnimi vzorci. Vsak na novo dodan problemski sklop je opisan (število in izvor gesel, morebitne spremembe glede na aktualni pravopis).
Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU pri prenovi pravopisnih pravil sodeluje s strokovnjaki Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, člani Lektorskega društva Slovenije, strokovnjaki za posamezna področja in jezike ter zainteresirano javnostjo. Člani sodelujejo tudi z Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik, zlasti pri vprašanjih, pri katerih raba kaže na odstopanje od obstoječih pravil.
Helena Dobrovoljc
53
Komisija za tisk in publikacije
Najpomembnejše izhodišče delovanja komisije SAZU za tisk in publikacije je vsakoletna plenarna seja komisije, ki je navadno v januarju in na kateri se razdelijo razpoložljiva namenska sredstva v tekočem letu. Takšna seja je bila 24. januarja. Na njej so bili člani komisije seznanjeni z višino razpoložljivih sredstev, ki so po proračunu SAZU za leto 2017 znašala 100.000 evrov (v nadaljevanju okrajšava €). Več kot polovica tega zneska pa je bila - zaradi že prej sprejetih in tudi sicer utečenih vsakoletnih obveznosti - že vnaprej angažirana. Sem sodijo predvsem poštni stroški za razpošiljanje in izmenjavo akademijskih publikacij (10.000 €, kar predstavlja 10 % celotne vsote); dejansko je bilo v ta namen porabljeno še nekaj več sredstev (10.435 €). Dalje sodijo v to kategorijo vsakoletni Letopis SAZU (5000 €, poraba 4200 €), sredstva za pripravo dveh knjig ob bližajoči se 80. obletnici ustanovitve SAZU (8000 €, poraba 6915 €), sredstva za tri zbornike simpozijev, ki so potekali pod okriljem SAZU (8300 €, poraba 5173 €), ponatis brošure o SAZU v angleščini (1500 €). Sem je treba prišteti tudi sredstva za delo pravopisne komisije (2500 €), za sofinanciranje periodike (Acta Geographica Slovenica, Acta Carsologica, Traditiones) in knjižnih zbirk (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Zbirka Glasovi, Monumenta Antiqua Mu-sices Sloveniae, Umetnine v žepu), ki jih izdaja ZRC SAZU v sodelovanju s SAZU (skupno 26.000 €).
Na omenjeni seji je bil nato po daljši razpravi (ob enem vzdržanem glasu) sprejet sklep, da se posameznim razredom dodelijo zneski za izdajo knjig in publikacij, o katerih so že prej na svojih sejah odločali razredi sami, in sicer (pred oklepaji so navedeni odobreni zneski, nato pa ponekod v oklepajih dejansko porabljena sredstva):
Prvemu razredu 14.000 €, in sicer za Razprave I. razreda (= Zbornik referatov simpozija o sovražnem govoru) 4000 € (poraba 3519 €), za sofinanciranje socioloških študij akad. Mlinarja Iz preteklosti za prihodnost 4000 € (poraba 470 €), za sofinanciranje knjige akad. Pavčnika Pravna iskanja (3000 €), za študijo akad. Vratuša o sodelovanju med OF SN in CLNAI (1000 €), za prevod knjige akad. Pirjevca Tito in tovariši (2000 €).
Drugemu razredu 6.000 € (poraba 4620 €) - za štiri brošure akad. Berni-ka z naslovom Srečanja 2000 € (poraba 962 €), akad. Janku Kosu za razpravo Ivan Cankar med Shakespearjem in Cervantesom 1000 € (poraba 670 €), dr. Ireni Avsenik Nabergoj za knjigo Resničnost in resnica v literaturi 3000 € (poraba 2988 €). V drugem razredu je bil poleg drugega obravnavan tudi predlog za slovenski prevod knjige dopisnega člana Giesemanna, Die Theologie des slowenischen Reformators Primož Trubar, ki bi zahteval znatna sredstva, kar bi presegalo razpoložljive kapacitete v letu 2017, zato naj se ta predlog s prioriteto upošteva pri delitvi sredstev v naslednjem letu (2018).
54
Tretjemu razredu 1500 €, od tega 1000 za sofinanciranje zbornika Robotika, objavljenega ob 80-letnici akad. Kralja, in 500 € za objavo članka akad. Grabca A Sensory-Neutral Network for Medical Diagnosis.
Četrtemu razredu 11.700 € (poraba 6906 €), in sicer 1500 € za sofinanciranje publikacije Gozd in les, 1200 € za sofinanciranje serije Naravoslovni vodniki 2-2017, 1000 € za sofinanciranje knjige Ledenica, 6000 (poraba 3206 €) za revijo Folia biologica et geologica.
Petemu razredu 10.500 € (poraba 7488 €), od tega 2000 € za Šepetanja (poezija Tomaža Šalamuna), 1000 € za jubilejno publikacijo Zgodnja dela akad. Andreja Jemca, 1000 € za skladbo Archophonia akad. Lebiča, 1000 € za skladbo Etude za klavir opus 66 akad. Matičiča, 1500 € za katalog razstave ob 90-letnici kiparja akad. D. Tršarja.
Šestemu razredu 3000 € - za sofinanciranje knjige Zgodovina zdravstva na Slovenskem. Ker pa knjiga, o kateri razred ni razpravljal, v letu 2017 še ni šla v tisk, namenska sredstva zanjo niso bila porabljena.
Kajetan Gantar
Komisija za statutarna vprašanja_
V letu 2017 komisija ni imela posebne seje, člani komisije v ožji sestavi pa so večkrat pojasnjevali sprotna pravna vprašanja. Predsednik komisije se je v tekočih zadevah nekajkrat sestal z upravnim direktorjem Zoranom Mezgom in sekretarko predsedstva. - Predsedstvo SAZU je na seji z dne 14. novembra 2017 ustanovilo Komisijo za statutarna vprašanja v isti sestavi kot v prejšnjem obdobju. Člani komisije so akad. Marijan Pavčnik, predsednik, akad. Alenka Šelih in akad. Jože Mencinger. Komisija deluje tudi v širši sestavi, če gre za bistvena pravna vprašanja. V razširjeni komisiji so še akad. Kajetan Gantar, akad. Branko Stanovnik, akad. Mitja Zupančič, akad. Andrej Jemec in akad. Janez Lamo-vec. Strokovna sodelavka komisije je Eva Polanc, sekretarka predsedstva SAZU.
Marijan Pavčnik
Komisija za človekove pravice_
Komisija za človekove pravice (predsednica akad. Alenka Šelih in člani akademiki Jože Krašovec, Josip Globevnik, Tine Hribar in Blaž Rozman - sklep o imenovanju je sprejelo predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti na svoji 7. redni seji dne 23. februarja 2016, v nadaljnjem besedilu: Komisija) je
55
nadaljevala z obravnavanjem vprašanj v zvezi z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Odločitve je sprejela na eni redni in več korespondenč-nih sejah.
1.	Komisija je sodelovala pri aktivnostih mednarodne mreže International Human Rights Network (v nadaljnjem besedilu: IHRN), ki je skupni organ velikega števila akademij in znanstvenih združenj. Ta mreža podpira znanstvenike, katerih temeljne pravice so bile kršene zaradi mirnega izražanja mnenja, s tem da predstavnikom državne oblasti posamezne države pošilja vljudna pisma protesta.
SAZU je v letu 2017 na podlagi pozitivnega mnenja Komisije izrazila podporo: azerbajdžanskemu znanstveniku Ilgarju Mammadovu, ki je bil kaznovan za izražene kritike o delu azerbajdžanske vlade in spoštovanju človekovih pravic ob ukazu predsednika ZDA Donalda Trumpa o zaprtju meja za državljane nekaterih islamskih držav, političnemu zaporniku in rezidentu Švedske, dr. Ahmadrezi Djalaliju (večkrat), ki mu po kazenskem postopku, izvedenem v nasprotju s procesnimi jamstvi, grozi izvršitev smrtne kazni, sudanskemu znanstveniku in političnemu aktivistu dr. Mudawi Ibrahimu Adamu, brez procesnih jamstev zaprtemu v kartumskem zaporu Kober, znanstveniku Ahmedu Mansurju, ki je zaradi zavzemanja za miroljubne politične reforme v Združenih arabskih emiratih zaprt v abudabijskem zaporu, brez možnosti dostopa do pravnega zastopnika, etiopskemu znanstveniku in opozicijskemu vodji dr. Me-reru Gudini, zaprtemu v zaporu Kaliti zaradi miroljubnega političnega delovanja, in turško-ameriškemu fiziku dr. Serkanu Golgeju, ki je bil pod obtožbami ogrožanja nacionalne varnosti pridržan ob obisku svojih staršev v Turčiji.
V oktobru 2017 se je Komisija seznanila s pismi IHRN, da sta bili iranski psihologinji Mahvash Sabet in Farima Kamalabadi - primera je 28. marca 2011 podprla tudi SAZU - po desetih letih izpuščeni iz zapora.
2.	SAZU je na podlagi pozitivnega mnenja Komisije v maju predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju podala predlog za državno odlikovanje novinarke gospe Jelene Aščic spričo njenega zavzemanja za spoštovanje temeljnih svoboščin.
3.	Predsednica Komisije akad. Alenka Šelih je v aprilu 2017 na prošnjo izvršilnega odbora in na predlog IHRN pripravila predlog vljudnega protesta zoper novo visokošolsko zakonodajo na Madžarskem. V zadevnem predlogu IHRN je šlo za spremembe zakonodaje na Madžarskem, in ne za tipičen primer kršitev človekovih pravic posameznika, zato je primer neposredno obravnaval izvršilni odbor. Po obravnavanem predlogu protesta je SAZU 12. aprila v pismu pristojnim madžarskim oblastem izrazila zaskrbljenost zaradi načrtovanih zakonodajnih sprememb.
4.	V juliju je predsednica akad. Alenka Šelih na zaprosilo IHRN pripravila informacijo o delu Komisije.
56
5.	Član Komisije akad. Jože Krašovec se je 29. septembra v Helsinkih kot delegat SAZU udeležil konference o človekovih pravicah akademije Leopoldina. Leopoldina je leta 2001 ustanovila Odbor za človekove pravice, ki ga sestavljajo predstavniki iz Nemčije, Avstrije in Švice. Ta odbor vsako leto v jesenskem času organizira posvet o človekovih pravicah v Nemčiji ali kakšni drugi državi v okviru nacionalne akademije znanosti in umetnosti. Na letne posvete vabi predstavnike evropskih nacionalnih akademij. Konferenca v letu 2017 je bila posvečena problematiki klimatskih sprememb in preživljanja na Arktiki - znanstvenim perspektivam o človekovih pravicah domačinov ter delu in pravicam raziskovalcev.
6.	V novembru je predsednica Komisije akad. Alenka Šelih v imenu SAZU in v sodelovanju z Inštitutom za kriminologijo in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani pripravila konferenco Ženske in kriminaliteta. Na konferenci, ki se je je udeležilo mnogo uglednih predavateljev iz domačega in mednarodnega znanstvenega okolja, je potekala razprava o ženski kriminaliteti, individualnih in sistemskih vzrokih zanjo, značilnostih ženske kriminalitete in storilk ter njihovem obravnavanju v sodobnih kazenskopravnih sistemih. Simpozij, na katerem so sodelovali pravni teoretiki in strokovnjaki praktiki, sociologi, psihiatri in zaposleni v zaporih, je bil razdeljen v štiri tematske sklope. V prvem je bil govor o značilnostih ženske kriminalitete ne samo pri nas, temveč tudi v svetu. V drugem sklopu so referenti spregovorili o dejavnikih ženske kriminalitete skozi zgodovinsko in sociološko prizmo. O nujnosti spolne uravnoteženosti v kazenskem pravosodju je bil govor tudi v tretjem tematskem razdelku, namenjenem ženskam in kazenskopravnemu sistemu. Četrti sklop pa je izpostavil posebnosti izvrševanja kazenskih sankcij pri ženskah.
Eva Polanc
Fundacija dr. Bruno Breschi
Kot je bilo zapisano v lanskem poročilu (objavljenem v Letopisu SAZU 67, 5253), uprava Fundacije dr. Bruno Breschi, v katero že nekaj let ni bilo nobenega denarnega priliva, razmišlja o svoji ukinitvi. Ta namera pa doslej še ni bila realizirana, ker je uprava fundacije čakala na pripis obresti v smislu pogodbe o vezavi depozita po t. i. rising metodi, ki je bila pred leti sklenjena z bivšo Krekovo banko (poznejšo Reifeisen banko). Ob pripisu dogovorjenih obresti pa so bili člani uprave fundacije zelo razočarani, ker je NKBM, ki je prevzela depozite in obveznosti nekdanje Reifeisen banke, določila pogodbe o vezanem depozitu samovoljno in enostransko izničila.
Medtem pa so bili člani uprave fundacije (podpisani predsednik, podpredsednik akad. Primož Simoniti, tajnik prof. Jože Faganel) seznanjeni z žalostno
57
usodo rokopisnega listkovnega gradiva za Tezaver slovenskih koroških narečij (Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten), ki ga je leta 1965 začela izdajati Avstrijska akademija znanosti na Dunaju, a se je po izidu sedmih zvezkov (2012), ki so prišli do črke M, nadaljnjemu izdajanju tega slovarja odpovedala in obenem zbrano rokopisno listkovno gradivo podarila Inštitutu za slavistko na graški univerzi, nato pa Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki ga zdaj hrani v svoji Biblioteki. Žal so se vsi dosedanji poskusi, da bi skrb za nadaljnje izdajanje tega dragocenega Tezavra prevzela katera od bližnjih univerz (ali morda tudi solidarno več univerz), zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izjalovili.
Zato je uprava fundacije na seji 7. novembra sklenila, da bo z vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi, dokler ji ne bodo popolnoma usahnila, poskušala omogočiti nadaljnje izhajanje Tezavra slovenskega ljudskega jezika na Koroškem.
Naj omenim, da je načrt slovenskega koroškega Tezavra zasnoval in prve zvezke objavljal pokojni akademik Stanislav Hafner, ki je bil redni član Avstrijske akademije znanosti in dopisni član SAZU. Po njegovi smrti je delo na Tezavru nadaljeval akademik Erik Prunč, dopisni član SAZU, za njim pa akademik Ludvik Karničar, profesor slavistike na graški univerzi in tudi dopisni član SAZU.
Uprava fundacije je sklenila, da se najprej z denarno podporo omogoči izid 8. zvezka, ki naj bi (kot je bilo že poprej načrtovano) vseboval podroben indeks vseh doslej objavljenih in tudi vseh nadaljnjih, še ne objavljenih gesel Tezavra. Vsebino tega zvezka bo pod mentorstvom profesorja Ludvika Karničarja pripravila dr. Andrejka Žejn, ki je sodelovala tudi že pri izdaji zadnjih treh zvezkov Tezavra. V tem smislu je bila z omenjeno sodelavko sklenjena pogodba, po kateri bo delo na 8. zvezku končano do junija 2018 in plačano iz sredstev omenjene fundacije, tako da bo še v letu 2018 lahko šlo v tiskarno. Takoj za tem pa naj bi se začela dela na obdelavi leksikalnega gradiva, ki bo objavljeno v 9. zvezku Tezavra.
Kajetan Gantar
Fundacija Janez Vajkard Valvasor_
V letu 2017 je s svojim delom formalno in dejansko končala Valvasorjeva fundacija pri SAZU.
Njena predzgodovina sega v leto 1989, ko je bil pri GO nekdanje SZDL ustanovljen odbor za proslavo 300-letnice izida Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske. Zlasti z vidika slovenskega osamosvajanja je namreč politična javnost videla v tem najzgodnejšem, enciklopedično podrobnem popisu našega zgodo-
58
vinskega, ozemeljskega in kulturnega obstajanja enega temeljnih kamnov artikuliranega slovenstva. Odbor/sekcija naj bi poskrbel/-a za primerno proslavitev. Za predsednika je bil imenovan Matjaž Kmecl, za organizatorja osrednjega dogodka Lojze Gostiša. Z združenimi močmi in posredovanjem ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja je uspelo za razstavo v Narodni galeriji pridobiti Valvasorjevo zapuščino, sicer shranjeno v metropolitanski knjižnici zagrebške nadškofije. Dogodek je bil nadvse odmeven. Po njem pa so protagonisti sklenili nadaljevati z delom, predvsem so želeli poskrbeti za reprodukcijo temeljnega polihistorjevega opusa, še posebno tistega, ki je bil zaradi unikatnosti več kot ranljiv - ne glede na to, da so ga v Zagrebu bolj ali manj skrbno hranili (izkazalo se je na primer, da je eden od fasciklov Iconothece Valvasoriane v teku časa izginil in da so tudi v druge zvezke večkrat segali po sprotnih potrebah).
Izvajalsko se je dela z vnemo poprijel Lojze Gostiša. Uspelo je prirediti simpozij o Valvasorju, urediti bibliografijo ipd., predvsem pa najprej poskrbeti za izid tako imenovane knjige grbov, zbirke 2700 različnih grbov (1993), ki jih je polihistor nabral na svojih številnih potovanjih. - Med tem pa je prišlo 1991 do razpada prejšnjega državnega in političnega sistema; sčasoma je to pomenilo prenehanje SZDL in z njim posledično konec Valvasorjevega odbora/sekcije; njegovo zadnje delo je bil natis kataloga Valvasorjeve knjižnice, kot ga je pripravil ravnatelj zagrebške metropolitanske knjižnice mag. Vladimir Magic. Lojze Gostiša je potem skušal prenesti dejavnost na SAZU, in tako je bil v njenem okrilju 1997 ustanovljen Valvasorjev odbor, za predsednika je bil imenovan prof. Matjaž Kmecl, za člane pa akademiki Janez Batis, Emilijan Cevc, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Primož Simoniti, Ciril Zlobec ter prof. Branko Reisp in Lojze Gostiša. Odbor se je do leta 2001 preformiral v fundacijo, predsednik njenega UO je bil/ostal Matjaž Kmecl, člani pa Lojze Gostiša, Tone Majzelj, Zoran Mezeg in kasneje še Milan Kučan. Delo, ki je ob vseh formalnih spremembah teklo nemoteno dalje, pa je še naprej opravljal Lojze Gostiša, ki je bil sčasoma imenovan za svetovalca Akademije in je v poslopju SAZU dobil delovni prostor.
Prvi naslednji publikaciji izpod njegovih motivacijskih, organizacijskih in redakcijskih rok sta bili: Kronika Bratovščine sv. Dizme (2001), ki velja za naš kronski umetnostnozgodovinski dokument 18. stoletja, in Valvasorjeva ski-cirka za topografijo Vojvodine Kranjske (faksimilno izšla 2001). Leta 2002 je bil sklenjen dogovor z zagrebško nadškofijsko knjižnico o faksimilnem natisu tako imenovane Iconothece Valvasoriane, 7700 grafik obsegajoče Valvasorjeve zbirke evropske umetnosti treh stoletij. Šlo je za orjaški, strokovno in tehnično izjemno zahteven projekt, ki je fundacijo zaposloval kakšno desetletje, ob njem pa je Lojze Gostiša zbral veliko množico najrazličnejših, predvsem seveda umetostnozgodovinskih strokovnjakov. Zbirko je bilo treba postopoma in vsaj začasno prenašati iz Zagreba v Ljubljano, jo tu skenirati, k sleherni grafiki prispevati komentar in strokovna besedila dodatno prevesti (v hrvaščino in
59
angleščino) ter na koncu primerno natisniti. IO SAZU je za projekt imenoval poseben desetčlanski častni odbor, ki ga je vodil Milan Kučan. Leta 2013 je pri fundaciji izšel reprint Valvasorjeve monografije Topographia Archiducatus Charinthiae (posvečen spominu prav takrat umrlega predsednika SAZU akad. Jožeta Trontlja).
Ves ta čas je fundacija skrbela za številne predstavitve »svojih« poglavitnih publikacij doma in v tujini. Zlasti Kronika Bratovščine sv. Dizme, skicirka za Topografijo Kranjske in Iconotheca (s poudarkom na zvezku akvarelov kranjske flore in favne) so si sčasoma pridobile status uglednih protokolarnih daril (predsednik države Danilo Türk je poklonil Iconotheco takratnemu predsedniku Evropske komisije J. M. Barrosu in skupaj s predsednikom SAZU J. Trontljem Kraljevi družbi v Londonu, takrat aktualni predsednik vlade B. Pahor - 2010 -Centralni knjižnici v Pekingu, nekdanji predsednik Milan Kučan Makedonski akademiji znanosti in umetnosti itn.). Zadnji dve knjižni publikaciji iz osnovnega delovnega programa sta bili reprinta s strokovno obdelavo in prevodom iz latinščine (akad. Gantar) Valvasorjeve Topografije salzburške Koroške (prikaz salzburških posesti na Koroškem) ter Topografije lamberških gradov (2014).
Ob tem, čeprav ne v ožji zvezi s fundacijo, je Lojze Gostiša poskrbel tudi za zbirko sodobne slovenske grafike na SAZU in monografijo o njej, za izvleček iz svojega dnevnika in nekaj drugih publikacij ter za različne umetnostnozgodo-vinske razstave. Bil je (zlasti za svoje delo pri fundaciji) deležen različnih javnih priznanj (mesta Ljubljane in občine Žiri, Schwentnerjeve nagrade, visokega državnega odlikovanja ipd.)
Takšna bi bila torej - približno in strnjeno - zgodovina Valvasorjevega odbora oziroma fundacije pri SAZU ob njegovi/njeni dvajsetletnici in prenehanju delovanja (več sprotnih in delnih poročil je v različnih Letopisih SAZU).
Matjaž Kmecl
Fundacija akademika Ivana Vidava
Pri SAZU deluje Fundacija akademika Ivana Vidava, ki je bila ustanovljena predvsem za delovanje na področjih znanosti in izobraževanja. Njen namen je štipendirati nadarjene študente matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa.
Fundacija je pri SAZU sprva delovala kot Sklad donatorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved, šele po smrti akademika Ivana Vidava pa se je s privolitvijo njegovih dedičev poimenovala po svojem dobrotniku in mecenu znanosti. Štipendije, ki jih fundacija podeljuje, so tako del njegove zapuščine, namenjen nadarjenim mladim doktorandom.
60
Fundacija izvaja dejavnosti pod vodstvom akademika Branka Stanovnika, člani uprave, ki skrbi za izvajanje namena ustanove, pa so še akademik Josip Globevnik, akademik Boštjan Žekš, izr. član prof. dr. Matej Brešar in upravni direktor SAZU Zoran Mezeg.
V letu 2017 se je uprava fundacije sestala na dveh dopisnih sejah: 23. marca je sprejela statut v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, poslan tudi Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, 27. septembra pa je potrdila Pravilnik o dodeljevanju štipendij za študij matematike in naravoslovnih ved iz Fundacije akademika Ivana Vidava, ustanove za štipendiranje študentov matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa in začela z razpisnim postopkom za dodelitev štipendij za doktorski študij v letu 2017/2018.
Po pregledu vlog je uprava fundacije sprejela odločitev, da štipendij za študijsko leto 2017/2018 ne dodeli.
Branko Stanovnik
Kabinet akademika Franceta Bernika
Vodil ga je akad. France Bernik, častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sodelavki Ana Marija Batič in Veronika Simoniti.
Po operaciji v začetku 2017 in vgraditvi spodbujevalca srčnega ritma se je Bernikovo zdravje ob discipliniranem upoštevanju zdravniških nasvetov normaliziralo. Pacient se je vrnil k aktivnostim in našel zvezo s prekinjenim, vendar obnovljenim nadaljevanjem življenja, ki mu je dotlej dajalo zadovoljstvo.
Kot dosežke takega stremljenja razumemo razpravo Tranzicija v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, prispevek Osebnost v prevratnem času in avtorjevo poročilo o delu njegovega kabineta (2017). Novo objavljena sta tukaj sestavka o Robertu Blincu in Janezu Milčinskem, ki sodita med vidne osebnosti Bernikove avtobiografije. Pridružujeta se že natisnjenim portretom Bernikovih prijateljev in znancev ter njegovi predstavitvi kot predavatelja na evropskih univerzah.
Sem sodijo tudi Bernikovi nastopi leta 2017, tako sprejem ob njegovi devetdesetletnici pri predsedniku SAZU Tadeju Bajdu 15. maja t. l., predtem govor na odprtju razstave Slowenische Bücherschätze v Bavarski državni biblioteki v Münchnu 27. junija 2016 in sodelovanje na slovesnosti ob sedemdesetletnici izhajanja Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev v Ljubljani, tudi leta 2016 (15. novembra). Da ne omenjam drugih, morda prav tako pomembnih prireditev v letu 2017, na katerih je bil Bernik dejavno navzoč. Tako je 12. aprila t. l. sprejel ekipo RTV Slovenije pod vodstvom Matjaža Pikala v zvezi z bližnjo obletnico Cankarjeve smrti. Obisk ga je spodbudil k novi interpretaciji pisateljeve povesti Kurent.
61
Med druge sprotne obveznosti v tem času se uvrščajo prireditve, ki se jih je Bernik udeleževal. Mišljen je predvsem širši literarni kontekst dogodkov, ki ga na svoj način ponazarja roman Jurija Hudolina Ingrid Rosenfeld, objavljen 2013 pri Beletrini in ki pozornemu bralcu odpira vpogled v literarna prizadevanja mladih ustvarjalcev.
Dogajanje omenjenega romana je v začetku postavljeno v severno območje Ljubljane, v Šentvid, Tacen in Šmartno pod Šmarno goro, v nadaljevanju se razširi na Slovensko Primorje in Istro. Skrči se galerija obrazov, ki nastopa v izhodišču pripovedi, med katerimi odkrijemo ob nekaterih predstavnikih evropske in svetovne literature oz. kulture omenjenega tudi Dušana Pirjevca. Po krajši ekspoziciji se roman osredotoči na zgodbo, na oba lika, ki v nadaljevanju predstavljata pripoved, na študentko, pozneje profesorico primerjalne književnosti in slovenistike na šentviški gimnaziji Ingrid, ter na hotelirja Denisa Kolarja, o katerem Ingrid in bralci pred šolskim izletom na Debeli rtič niso vedeli nič. Med njima, med lepo urejeno gimnazijsko profesorico ter nabritim pridobitnikom, človekom brez vsakršnega zanimanja za kulturo oz. duhovne vrednote življenja, se razplamti iskra globlje simpatije. Njuno približevanje se naposled osredini in po volji pisatelja zaposli pozornega bralca do neutajljivega poistovetenja z besedilom, ob primerni razdalji, ki pomaga njegovi predstavni domišljiji. Zgodba se konča pesimistično, vendar tako, da razkriva vpogled v osebno življenje naših mladih in manj mladih izobražencev v predmestnem okolju Ljubljane pred nekaj desetletji.
Od leposlovja, ki ga je Bernik še prebiral v času rekonvalescence, ni bilo dela, bolj povezanega s težnjo po strokovni analizi in razlagi, kot je bil roman J. Hudolina. Sicer je Bernik nasploh užival pri ponovnem branju že prebranih besedil naše in tuje književnosti. Vračal se je k novemu odkrivanju nekoč razkritih zgodb in pomenov in posredno dal vedeti, da tudi poznejše oz. ponovno sprejemanje iste umetniške resničnosti ni brez mikavnosti.
Bernik je v tem času obdržal krog osebnih prijateljev in znancev, s katerimi se je družil pred boleznijo. Kolikor mu je zdravje dopuščalo, se je udeleževal celo standardnih opravil v Akademiji, sej drugega razreda ter rednih in volilnih skupščin, drugi osebni stiki, razen odnosov z domačimi, so bili odvisni od zunanjih pobud.
Omenim naj nekatere med njimi. Nikoli si npr. ni mislil, da bi utegnil biti njegov sosed v Akademiji, Janez Orešnik, strokovnjak za splošno in primerjalno jezikoslovje germanskih jezikov, ki ima svoj kabinet ob njegovem v tretjem nadstropju na Novem trgu 3, tako komunikativen. Kot izrazito logičnega govornika v javnem nastopanju ga je poznal že nekaj časa, ta vtis se je zdaj še okrepil z odlomki besedila Moj stik z jeziki in jezikoslovjem 1947-1958, ki mu jih je Ore-šnik poslal na vpogled pred nedavnim. Stike je obdržal tudi z mlajšimi znanci in kolegi, npr. anglistom in amerikanistom Igorjem Maverjem, ki mu je pred
62
kratkim, 1. oktobra 2017, pisal z Dunaja in je njegovemu prigovarjanju, naj misli na avtobiografsko pisanje, dodal, da bo po Bernikovem »nasvetu tudi sam vodil zapiske o pomembnih ljudeh, ki jih srečuje, kar bo kasneje morda prišlo prav, saj človek podrobnosti pozabi, čeprav so seveda pomembne«. Tudi sam Bernik je bil ves čas prepričan, da je kompleksno večstransko poznanje bližnje in daljne preteklosti znatno odvisno od verodostojne memoarske književnosti. Celo tisti, ki pišejo o preteklosti, preteklost ustvarjajo.
Bernik je bil član izdajateljskega odbora Slovene Studies (ZDA), član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, sveta Elektroinštituta Milan Vidmar, upravnega odbora (in založniškega odseka) Slovenske matice, član Društva slovenskih pisateljev ter član Komisije za odlikovanja pri predsedniku Republike Slovenije.
Je redni član in častni senator Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, redni član Leibniz-Sozietät der Wissenschaften v Berlinu, redni član Mediteranske mreže akademij znanosti v Neaplju, redni član Mednarodne akademije za energetiko v Sankt Peterburgu, dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Akademije znanosti v Göttingenu.
Cankarjeva pripoved o kurentu
(Med starodavno pripovedko in pisateljevo interpretacijo) Povest o kurentu je Cankar napisal v dunajskem času, od konca maja ali začetka junija do 3. julija 1909, ko jo je poslal založniku, razmeroma hitro, kar dopušča domnevo, da je misel na povest živela v pisatelju nekaj časa. Tudi ni skrivnost, da je Cankar našel prvo pobudo za »starodavno pripovedko« v Trdinovih spisih. V tem smislu se kurent večkrat omenja v pisateljevih pripovedih (Potepuh Marko in kralj Matjaž, Budalo Martinec, Hlapec Jernej in njegova pravica, Gospod Vavra, pa tudi v črtici Jure, objavljeni v zbirki Za križem). Geneza pripovedi kaže torej, kako vztrajno je pisatelj iskal ustrezno podobo glavne osebe, dokler ni pred koncem dunajskega bivanja našel pravega razmerja med folklornim likom in individualno zamislijo literarnega dela.
Pripoved o kurentu je razdeljena v dva dela. V prvem je kurent opisan v otroških letih in dobi dozorevanja. Kot socialno zapostavljeni otrok je bil spočet »ob vinu in razuzdanem veselju, porojen pa v bridkosti in hudih nadlogah«. Hkrati je bil od vsega začetka posebnež, ki se je postopno izločil iz okolja in se zatekel v osamljenost narave. V prvi zgodbi izvemo tudi za kurentovo usodno erotično doživetje, saj je ljubezensko čustvo kurenta za krajši čas vrnilo realnemu življenju. Kot godec je zamenjal žalostne pesmi z veselimi; po pogodbi s škratom, nevernikom oz. zlodejem, je namreč dobil, kar je pogrešal, sposobnost, da razveseljuje ljudi, izgubil pa je dušo. S to kupčijo se je »začela in nehala ku-rentova mladost«. Kurent je pozabil na grenko mladost in začutil veselje do življenja. V rojstni pokrajini so se mu odkrila »nebesa pod Triglavom«, v ospredje
63
je stopilo njegovo zapeljivo igranje na gosli, ki je v ljudeh spodbujalo nezavrto, brezumno veseljačenje. Tako je zgodba nehala biti zgolj individualna. Razkrivati je začela pisateljevo gledanje na slovensko nacionalno in družbeno stvarnost, izraženo s simbolističnimi izraznimi sredstvi.
Individualna zgodba, ki se v nadaljevanju prepleta s širšim dogajanjem, je skromna. V vsakem poglavju, od začetka do konca povesti, se ponavlja motiv ljubečega dekleta z »rdečo ruto okoli vratu«, ki prosi kurenta, omamljena od njegovih pesmi, naj jo vzame s seboj in reši žalostnega življenja. Tako se uresničuje dogovor, sklenjen s škratom nevernikom, da bo godec v zamenjavo za svojo dušo deležen ljubezni, toda vsakokrat kurentu nekdo odpelje »rdečo ruto izpred oči« in jo potegne v množico razuzdanega plesa in popivanja. Tako ostane godec, ki razveseljuje druge, sam prikrajšan za veselje do življenja in ljubezen. V zadnjem poglavju je ljubezenski motiv sicer preoblikovan tako, da se tudi kurent prepusti erotičnemu čustvu. Po ljubezenski noči opazi »rdečo ruto« med spečimi romarji, ki jih je prejšnji večer izvabil iz cerkve in opijanil s sladko pesmijo, da so pozabili na klavrno življenje. Tudi to dekle deli usodo številnih romarjev, v sanjah poihteva in v njenem srcu se že dviga »groza prihodnih dni«.
Kurentovo razmerje do življenja je potem, ko sklene pogodbo s pravljičnim nevernikom oz. zlodejem in je s pesmijo pridobilo sugestivno moč nad ljudmi, optimistično. Svet se mu naenkrat zazdi lep in svetel, življenje smiselno in upanja vredno. Skozi táko zavest kurent ne doživlja samo lepote slovenske pokrajine, takó gleda na vse v domovini, tudi na jezik. Ne dvomi, da so drugi jeziki bogatejši, »pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo - ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz same zemlje zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojó, kadar se na svetli poti ustavijo ter se ozró na čudežno deželo pod seboj«. Kolikor bliže pa je kurent slovenskemu človeku, toliko globlje spoznava njegovo pravo naravo. Pravljično folklorna tema postaja iz poglavja v poglavje bolj realistična, bolj socialnokritična. V prvem poglavju imamo le nekaj zbadljivk na duhovništvo ali pobožnjaštvo, v drugem je navzoče že bolj ali manj sodobno življenje. Pripovedovalec opozarja na pojave, kot so gospodarska kriza kmečkega življa, izseljevanje v tujino, pijančevanje, prostitucija. V tretjem poglavju je socialno življenje že osrednja snov, čeprav pripovedovalec zgolj omenja vračanje starega, onemoglega delavca iz tujine, njegovo socialno ogroženost in nezaščitenost pred delodajalcem, pro-letarizacijo kmečkega stanu, izseljevanje, alkoholizem in drugo. Več kot samó omenjena je predstava kmečkih uporov, ki se pisatelju zdijo pomembno revolucionarno dejanje. V četrtem poglavju se podoba socialne resničnosti izpopolni s čisto določenim okoljem, z Ljubljano. Pripovedovalec zapoje hvalnico neuklonljivi vitalnosti našega naroda, njegovemu silnemu, težko razumljivemu vztrajanju: »Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen ... Komaj si stopil na svet, si bil, ti narod sužnjev, suženj med narodi ... Psovka ti je nauk delila, palica ti ga
64
je vtepala ... Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli - ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: 'Nikarte, ta burka je stara že tisoč let!'«
Pred nas stopa nacionalni in socialni arhetip slovenstva. Pesniški zanos in hiperbolika, ki tukaj nista zgolj stilno sredstvo, dvigujeta pojmovanje narodnega občestva v mit slovenske zgodovine. Hkrati izraža pripovedovalec bojazen za prihodnost naroda, njegovo samobitnost in neodvisnost: »Ne daj mi dočakati, da bi suženj storil suženjsko smrt! Moč mu dodeli, da raztrga vrvi - če je treba, da umrje, naj umrje svoboden!« Kot ob slovenski pokrajini se pripovedovalcu tudi ob doživetju Ljubljane odpre srce. »Vse blagoslove tebi, Ljubljana! Večja in lepša mesta so na svetu - ali vendar ti ga ni enakega pod nebom! Pozdravljena, ti kraljica veselja, ti mati vseh sladkosti, ti botrca prešernih ur! Prav na sredo vseh nadlog te je postavila nebeška modrost, luč v temo, zeleno trato v pustinjo! Devetkrat obremenjen popotnik pride in te pozdravi; ko se poslavlja, si mu odvzela osmero bremen. Romar se čudi in srce mu poje: obraz do obraza, nikjer bridkosti, nikjer hudih misli; romar gleda: hiša do hiše, smejo se prijazno, nekatere celo mežikajo; romar posluša: beseda do besede, pesem do pesmi, vse so prešerne. Tako romar gleda, posluša ter se čudi in njegovo srce je potolaže-no... « Mitiziranje naroda pa pripovedovalcu ne brani, da ne bi videl slabosti v značaju našega človeka - nezanimanje za kulturo, ravnodušnost do umetnosti, brezciljnost življenja, kult materialnega uživanja. V petem poglavju »starodavne pripovedke« je socialni resničnosti dodeljeno največ pozornosti. Ob že omenjenih slabostih odkrije pripovedovalec še eno prevladujočih lastnosti rojakov, brez katere ne more razložiti njihove preteklosti in sodobnosti. Pasivno sprejemanje lastne usode je Cankar že nekajkrat razlagal iz krščanskega pogleda na svet, lastnost, ki naj bi slovenskega človeka oblikovala v ponižnega, nemočnega hlapca, v človeka brez zavesti o lastni vrednosti. Ob pogledu na upognjene, bogovdane romarje tretjeosebni pripovedovalec ponovno označi rojake prav v tem smislu: »Delal je hlapec, vsem gospodarjem tega sveta je služil, nazadnje pa sklene roke ter prosi: Dajte mi kruha! - Ozrle se bodo nate usmiljene oči Matere božje z Brezij in potolažen boš, hlapec!« Tukaj pisatelju oz. kurentu uspe velik zasuk v pripovedi. S sugestivno pesmijo je preusmeril pobožne romarje od bo-govdanih, plahih prošenj k vedri, poskočni koračnici. Nobenih vzdihovanj in ihtenja ni več, vriskanje siromašnih romarjev se požene do neba, ne križ, veselje gre pred njimi in jim kaže pot. Hitro zapustijo cerkev in napolnijo gostilno, kjer se predajo uživanju. Tako poruši kurent v ljudeh iluzijo v božjo pomoč in jih zapelje v brezskrbno veseljaštvo. Pridruži pa se tudi drugačnim romarjem, našim izseljencem, ki jih gospodarska kriza na kmečkem podeželju sili v tujino, bodisi v paradiž ali smrt. Širjenje in stopnjevanje socialne, celo politične tematike v folklorno zasnovani povesti je kot tesna, kar intimna povezanost glavnega
65
junaka (in pripovedovalca) Cankarju omogočila, da je v Kurentu upodobil temeljne, arhetipske lastnosti slovenskega človeka. Lirskemu poetičnemu besedilu je dal značaj antropološke pripovedi, kar spodbuja ugibanja o podobnosti tega dela z Goethejevim Faustom in Nietzschejevo pripovedjo So sprach Zarathustra. Povest o kurentu je izjemna prav zaradi svoje poglobljene, naravnost enciklopedične vednosti o slovenskem človeku, ki je v takih razsežnostih ne zasledimo več pri Cankarju.
Vzemimo katerokoli osebo v Kurentu, tudi najbolj obrobno, vsi človeški liki v povesti doživljajo žalost in bridkosti, ki izhajajo iz težkih socialnih razmer. To je izhodišče in vsebina njihovega resničnega razmerja do življenja. Iz žalosti, socialne stiske hrepenijo osebe v povesti po radosti. Naj gre za moške, ki so ostali na kmetijah, čeprav so jih uničili davki oz. zasebni oderuhi, ali ženske, katerih možje se predajajo pijančevanju iz istih razlogov, vsi končajo nazadnje v veselja-štvu. Pomislimo na katerokoli noč veselja, vključeno v pripoved, za vse velja, kar jim zatrjuje kurent: »Trudoma skrita, nikoli speča bridkost je rodila to noč ...« Kjerkoli se kurent pojavi, ga moledujejo proletarski, trpljenju in pijači zapisani kmetje: »Zagodi nam, kurent, upijani nas žejne, veselja daj žalostnim.« Še bi našli dokaze za trditev, da je razbrzdano uživanje v povesti posledica trpljenja, vriskanje rezultat žalosti in bolečine. Eden izmed narodnih govornikov, ki ga pripovedovalec sicer ne predstavi brez ironije, poudarja, ko omenja značajske posebnosti naših rojakov: »Tvoj spomin pa bo živel na vekomaj, zakaj eno te razlikuje od vseh drugih narodov na svetu: prepeval si v bridkosti!« Tudi lahkomiselno, neizmerno popivanje sodi med značilnosti slovenskega človeka, ki ga pripovedovalec ne zamolči. Naravnost pove, da v Ljubljani prevladuje »postava, da bodi kristjan v krčmi, ne na cesti, kadar se nagne sonce na hrib«. Bridkost sama seveda še ne pelje brez prehodov v veseljaštvo, najprej se rodi hrepenenje, in hrepenenje je gibalo, ki usmerja človeka. Ko npr. v drugem poglavju povesti množica nesrečnih trpinov po uživanja polni noči popada od utrujenosti in zaspi, se kurentu utrne misel, ki mu odkrije njihovo protislovno, komaj razložljivo duševno življenje. Ugotavlja, da ni hujše bridkosti od tiste, iz katere se rodi hrepenenje, kar potrjuje vzročna povezanost enega z drugim, hkrati dopušča tako razmišljanje misel, da je hrepenenje še vedno bridkost, ali pa se hrepenenje izrodi, kolikor se poskuša uresničiti, kar je razvidno iz tretjega poglavja, kjer kurent sklepa o nedoraslem, pijači vdanem otroku. Njegova usoda se zdi vnaprej določena od rojstva do smrti: ali rudnik ali fabrika. Hrepenenju otroka po svetlobi je usojeno, da utone v vriskanju in žganju.
Kurent se tukaj ne ustavi, ko razmišlja o naravi svojih rojakov. Prodreti poskuša v bistvo brezumnega veseljaštva in uživanja, zato tega razpoloženja ne ocenjuje s stališča cerkvene morale. Osvobojen etičnih, svetovnonazorskih in ideoloških predstav o svetu, pojmuje slovensko veseljaštvo iz ontološkega zornega kota. Logične se mu zato zdijo kurentove ugotovitve, ki jih izreka sam ali jih pripovedovalec pripisuje kateri izmed oseb v povesti, da npr. opijanjeni kmet,
66
hudo prizadet ob gospodarski krizi v deželi, prosi kurenta, naj s pesmijo razveseljuje ljudi do sodnega dne, »da ne izpregledajo te pijane oči«. Očitna je tukaj implikacija, da veseljaštvo ni prava resnica naših ljudi, da je zgolj videz, zgolj beg iz stiske v namišljeno sprostitev, v samoprevaro. Ali ko se kurent sprašuje ob sivolasem starčku, enem izmed redkih, ki še ostanejo v zapuščeni dolini, ali je mislil na mladost, kmečki dom in polje, ko se je vdal kurentovi zapeljivi pesmi, in ko starček odgovarja negativno. Prepeval je, pravi, da bi »preklical svojo bridkost«. Iz neznosnega trpljenja je zahrepenel po omamnem veselju.
Stanje namišljenega veselja je seveda kratkotrajno, hitro minljivo. Plesalcem se zdi ples prekratek, romarjem božja pot predolga, vesela noč prekratka. Tako časovno razmerje med varljivim umikanjem iz življenja in življenjem samim dobro označuje »korenjak« v mestni krčmi, ko prizna: za tisoč ur bridkosti - ena ura veselja. Kljub temu kaže blagrovati bridkosti in težnjo po sprostitvi, saj če ne bi bilo bridkosti, ne bi vedeli za hrepenenje, za radost, za lepoto, kajti trpljenje in hrepenenje sta si v povezanem razmerju: »Iz najtežje bridkosti plane najslajša radost.« Kratkotrajnost doživljanja pa ni edina, niti najhujša lastnost v značaju oseb v povesti. Najbolj boleča je vrnitev iz namišljenega veselja v realno stvarnost. V pripovedi so ženske tiste, ki slutijo vso težo soočanja, zato hrepenijo po večnem veselju, bojijo se ene same drugačne ure, enega praznika, kajti »stokrat grenkejša je grenkost«, če je srce predtem občutilo radost. Isto misel ponovi kurent, ko sklene opazovanje socialno ogroženih, od veseljaštva in greha omamljenih romarjev: »Ni vam bil rodoviten Marijin blagoslov; ni umrla, le zaspala je bridkost, vina in ljubezni pijana, vzdramila se bo [bridkost] grenkejša in živejša«. Sicer osebe v povesti, kakor večidel pri Cankarju, ne govorijo svojih misli v svojem jeziku. Razkrivajo pisateljeve misli o življenju in svetu. V simbolistični govorici izražajo njegovo življenjsko izkušnjo. Izkušnjo, ki se giblje od ene do druge skrajnosti, ki v čutno-čustvenemu območju valovi med visoko plimo in globoko oseko, med nebom in peklom.
Za popolnejše razumevanje Kurenta je pomembno zaključno poglavje. V tem pogledu je značilen prizor, ko izseljenci zapuščajo domovino. Njihovo hrepenenje po tujini, pa naj stremijo v paradiž ali smrt, se zlomi v trenutku, tako silovito jih prevzame ljubezen do domače, čeprav puste in nerodovitne zemlje. Kurent še stopnjuje to čustveno naravnanost, ko zatrjuje, da bo prepeval ob kamnu, če mu zemlja ne bo dajala kruha. Junakova obljuba kliče k vztrajanju na domačih tleh, čeprav za visoko ceno. S tem kurent implicitno zavrne pasivne osebe, množico siromašnih romarjev in izseljencev, ki se vdajajo samoprevari in izogibajo dvomljivi sreči v domovini. Posredno se distancira tudi od svoje vloge v povesti. Strašljiva, temna senca na koncu zgodbe, smrt z veseljaškim klobukom na glavi, goslimi v rokah in trdnim, neusmiljenim korakom hodi po pokrajini, po apokalipsi prevzeti simbol razkrajajoče in uničujoče moči, se umika pred jutrom. »Glej, oko, razveseli se in upaj - ali se ne drami zarja na vzhodu...«
67
Optimizem kot pritrdilni odgovor na zastavljeno vprašanje je zadnja beseda v pripovedi, njen svetli crescendo, ki ga potrjujejo povesti pripisani soneti.
Cankar vključuje lik kurenta, vzetega iz ljudskega pravljičnega izročila, v pripoved o sodobni resničnosti svojega naroda, hkrati posega z nekaj zastrani-tvami v narodovo preteklost, kar mu omogoča, da v okviru pripovedne fikci-je razkriva arhetipsko podobo slovenskega človeka. Če je iz preteklosti izluščil pralik nacionalne nesvobode in socialne podrejenosti, odkriva nemoč svojih rojakov v hitrem podleganju samoprevari in pasivnosti, v omamnem pijančevanju in veseljaštvu, k čemur jih spodbuja zlasti socialna ogroženost oz. težnja po čutno-čustveni sprostitvi v življenjskih stiskah. Vendar je naš človek v enopra-menasti multilokalni pripovedi naposled prikazan tako, da presega varjivi iluzionizem. Kot alternativno možnost obstajanja nakazuje pritrjevalno razmerje do življenja v domovini.
O literarnih primerjavah v nacionalnih enciklopedijah (Skica)
Če verjamemo, da povzemajo nacionalne enciklopedije znanstvene dosežke posameznih raziskovalnih disciplin in njihovih skupin znotraj določenega nacionalnega prostora, potem ni nenavadno, če začnemo s primerjavo dveh temeljnih sorodnih del naše humanistike - Slovenskega biografskega leksikona, ki je izhajal od 1925 do 1991, ter Novega Slovenskega biografskega leksikona, ki je komaj na začetku izhajanja in od katerega sta do danes izšla dva zvezka, prvi 2013, drugi 2017. Tisto, kar obe publikaciji na zunaj povezuje, je ista založba in približno enak koncept del. Slovenski biografski leksikon je začela izdajati po koncu prve svetovne vojne Združena gospodarska banka v Ljubljani, nadaljevala in dokončala ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (1925 do 1991), medtem ko je začel Novi Slovenski biografski leksikon kontinuirano izhajati 2013 pri Založbi Znanstvenoraziskovalnega centra (Slovenske akademije znanosti in umetnosti), z vodjem projekta Otom Lutharjem in glavno urednico Barbaro Šterbenc Svetina. Upajmo, da bo ta vseslovenska enciklopedična publikacija kljub morebitnim turbulencam, ki jih ne moremo ne predvideti ne izključiti, uresničena v približno načrtovanem času.
Naš razmislek izhaja iz primerjave obeh publikacij. Starejša publikacija je dostopna že dalj časa v celoti, medtem ko je mlajša in nedokončana šele na začetku izhajanja. Njen koncept se ne bo razkril takoj, temveč postopoma. Šele potem, ko bodo postali njegovi obrisi jasnejši in bolj oprijemljivi, ga bo mogoče natančneje označiti.
Za hipotetično primerjavo obeh enciklopedij vzemimo vsaj dvoje temeljnih gesel in ju primerjajmo v prepričanju, da obsegata dovolj posebnosti, ki ju opredeljujejo. Primerjajmo geslo o Antonu Aškercu iz Slovenskega biografskega leksikona in geslo o istem pesniku iz Novega Slovenskega biografskega leksikona, potem storimo enako še z geslom o Francetu Bevku v obeh naših enciklopedijah.
68
Ivan Grafenauer je prispevek o Aškercu v Slovenskem biografskem leksikonu napisal kmalu po pesnikovi smrti in je v bistvu pozitivističen.1 Je pa Grafenauer presegel podatkovno monografsko zaokroženo informacijo tako, da je razdelil Aškerčev opus na biografsko utemeljena obdobja - na kaplansko službovanje pesnika v Podsredi, Šmarju pri Jelšah in pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, v Vitanju, Mozirju, Škalah pri Velenju, od srede 1898 do konca njegovega življenja pa v Ljubljani, kjer je Aškerc služboval kot začasni arhivar pri občinskem magistratu. Aškerc je bil tudi urednik leposlovnega dela Ljubljanskega zvona, nekaj časa celo glavni urednik naše osrednje literarne revije. Kljub povedanemu je veliko potoval po Evropi, Srednji Aziji, deželah Srednjega vzhoda in drugod.
Aškerčev opus lirike, epike, pa tudi dramskih slik je obsežen in je ostal znanstveno neocenjen tudi zato, ker je njegova idejnost presegla krščansko pojmovanje zgodovine. Hkrati je Aškerc kot zapletena človeška narava pogosto prihajal v konfliktno razmerje s sodobniki, tudi somišljeniki liberalci. Bil pa je ustvarjalno izjemno ploden, ne zgolj zato, da bi ohranil zavest o lastni vrednosti, predvsem je želel ublažiti osamljenost, v katero so ga pehale razmere ob nastopu mlade generacije literarnih ustvarjalcev na čelu z Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja.
Grafenauer je, kot je bilo poudarjeno, izjemno zanesljiv pri dejstvih. Strokovnemu bralcu daje zaokroženo informacijo o Aškercu pesniku in kulturnem publicistu. Vendar ni ostal pri dejstvih. Med njimi je poiskal in našel vzročno-posledične povezave. Ni zgolj ugotavljal, da pesnik že ob vstopu v katoliško bogoslovje ni imel pravega nagnjenja za ta poklic, razkril je vzroke za njegovo ne-razpoloženje do katolištva, ki so se še poglabljali s študijem Korana in budističnega verskega nauka, posledično tudi s panteističnim svetovnim naziranjem, ki se mu je pesnik postopno bližal. Hkrati so Aškerca oddaljevale od duha našega okolja slovanofilske ideje, simpatije do kulture zahodnih balkanskih narodov, do Srbov in Bolgarov. Predvsem pa so razkrivale snovi za njegovo lirsko-epsko pesništvo, balade in romance, vzete tako iz slovenske in slovanske preteklosti ter Biblije kot tudi iz sodobnega življenja. pesnikovo odmikanje od katoliškega pogleda na svet. Umetniška kakovost epskega pesništva je ob Aškerčevi veliki ustvarjalni plodnosti sicer nihala, vendar je literarna javnost ostala neobčutljiva za estetske odtenke besedne umetnosti. Zadovoljila se je s prevzetimi, vendar nepreverjenimi sodbami o njegovi besedni umetnosti.
Drugačen je prispevek o Aškercu v Novem Slovenskem biografskem leksikonu,2 drugačen tudi zato, ker je nastal v drugem času, precej za Grafena-uerjevim sestavkom. Zdaj je imel literarni in kulturni zgodovinar na voljo več gradiva o pesniku in zlasti več novih dognanj o njem, predvsem prvo in doslej edino monografijo o pesniku, obsežno študijo Marje Boršnikove Življenje in
1	SBL I, Ljubljana 1925, 16-18.
2	Novi Slovenski biografski leksikon I, Ljubljana 2013, 273-282.
69
delo iz leta 1939. O Aškercu je bilo takrat znanih več biografskih podrobnosti, kot pomagalo pri razlagi njegove erotike tudi več informacij o njegovih prijateljicah, npr. o Pii Zabeo, Ani Pečovnik, Wilhelmini Rischner, Mariji Gartner. Izšlo je Aškerčevo zbrano delo v sedmih knjigah (1946 do 1993), znana so postala njegova pisma, tudi pisma osebne narave.
Prispevka o Aškercu pa za Novi Slovenski biografski leksikon ni napisala Marja Boršnikova, kot bi pričakovali, ki pa se je prav tedaj, po drugi svetovni vojni, radikalno preusmerjala k drugim pesnikom in pisateljem, po Franu Cele-stinu k Alojzu Gradniku, Ivanu Tavčarju, Stanku Majcnu. Prispevek o Aškercu je napisal njen mlajši sodobnik in znanstveni somišljenik - Vlado Novak. Njegov prispevek je, čeprav svojevrsten, tak bolj v osebno doživljajskem kot metodološkem smislu. Tudi Novaka so bolj pritegnile biografske vsebine Aškerčeve osebnosti kot njegov način odzivanja na pomembne življenjske dogodke. V ospredje je stopila, kljub drugačnim prvim vtisom, množica drobnih, vendar povednih podrobnosti, ki skupaj razkrivajo vse bistvene elemente pesnikove osebnosti, njegov portret, ki učinkuje drugače kot predtem Grafenauerjev, skoraj zabrisano, mestoma komaj še verjetno v realnem svetu.
Ob dvojico prispevkov o Aškercu postavimo zdaj za vzporedno ravnotežje dva časovno različna zapisa o Francetu Bevku.3 Pesništvo štajerskega epika primerjajmo z delom primorskega pisatelja.
Splošno, zgolj okvirno vzporejanje literarnih ustvarjalcev kaže veliko skupnih in veliko različnih posebnosti. Med skupnimi težnjami je nedvomno najbolj opazen razvoj od tradicionalnega duhovnega izhodišča k liberalnemu pogledu na družbeno in svetovno dogajanje. Tudi je pri Bevku literarni razvoj bolj premočrten. Ko se je odločil za pripovedništvo, ga druge literarne zvrsti niso več motile. Je pa pri Bevku več izrazito političnega angažmaja, kar je možno pojasniti z novimi dramatičnimi zgodovinskimi razmerami, v katerih je bil pisatelj dolga leta vplivno soudeležen - ilegalno delo na Goriškem in preganjanja pred drugo svetovno vojno, partizansko gibanje, totalitarna politična oblast v desetletjih po drugi svetovni vojni, ki jo je Bevk na visokih političnih položajih soustvarjal in doživljal. Skratka, Bevk je bil bolj konformna osebnost kot Aškerc, tudi bolj ustvarjalno dejaven, bolj enovrsten. Je primer pisatelja, čigar nenavadno obsežno delo dokazuje, kako zahtevno je ob vsebinski kvantiteti in raznovrstnosti ohraniti pozornost za estetsko obliko. Kako je biti vsaj približno enakovredno pozoren do vseh konstitutivnih sestavin umetniške proze. Kakšen napor zahteva uspešno izogibanje motivnim in tematskim ponavljanjem, da ne omenjamo ohranjanja komaj zaznavnega zanimanja za estetiko literarnega ustvarjanja.
Povedano nakazuje, kam bi šla poglobljena razčlenitev Bevkove literarne proze in do kakšnih estetskih sodb bi nas pripeljala. Pa tudi, kako globoko bi
3 Novi Slovenski biografski leksikon, I. Ljubljana 1925, 36, in Novi Slovenski biografski leksikon, II, Ljubljana 2017, 384-388.
70
segla potreba, da bi k interpretaciji njegovih del pritegnili še metode splošnega, tj. družbenega oz. socialnega, neliterarnega zgodovinopisja.
France Bernik
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU / Department of International Relations and Scientific Coordination
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU (v nadaljevanju oddelek) je tudi v letu 2017 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila z 42 tujimi akademijami:
Albanska akademija znanosti, Tirana, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj,
Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj, Akademija znanosti Belorusije, Minsk, Bolgarska akademija znanosti, Sofija,
Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo,
Akademija znanosti Češke republike, Praga,
Akademija znanosti Turkmenistana, Ašhabad,
Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica,
Estonska akademija znanosti, Talin,
Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg,
Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki,
Francoska akademija znanosti, Pariz,
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb,
Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi,
Kraljeva irska akademija, Dublin,
Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem,
Kitajska akademija družbenih ved, Peking,
Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul,
Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti, Amsterdam,
Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština,
Latvijska akademija znanosti, Riga,
Litovska akademija znanosti, Vilna,
Madžarska akademija umetnosti, Budimpešta,
Madžarska akademija znanosti, Budimpešta,
Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje,
71
Moldavska akademija znanosti, Kišinjev
Norveška akademija znanosti in književnosti, Oslo
Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin,
Poljska akademija znanosti, Varšava,
Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov,
Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva,
Romunska akademija, Bukarešta,
Ruska akademija znanosti, Moskva,
Slovaška akademija znanosti, Bratislava,
Srbska akademija znanosti in umetnosti, Beograd,
Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm,
Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern,
Turška akademija znanosti, Ankara,
Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London, Kraljevo društvo v Edinburgu, Edinburg, Kraljevo društvo v Londonu, London.
V letu 2017 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 19 tujih znanstvenikov v skupnem obsegu 32 tednov in tri dni, 17 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 19 tednov in dva dneva. Večina gostujočih znanstvenikov je bivala v akademijskem apartmaju. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.)
Akademija je sklenila dva nova bilateralna sporazuma. V Budimpešti je bil 22. marca podpisan sporazum o sodelovanju z Madžarsko akademijo umetnosti (MAU). Slavnostnega podpisa se je udeležil predsednik akad. Tadej Bajd, podpisu pa je prisostvovala tudi veleposlanica, nj. ekscelenca mag. Ksenija Škrilec. V nadaljevanju medakademijskega sodelovanja je vodstvo SAZU 20. septembra sprejelo delegacijo Madžarske akademije umetnosti, ki jo je vodil predsednik prof. Gyorgy Fekete. Visoki predstavniki obeh akademij so si v Atriju ZRC SAZU ogledali razstavo Objektiv, prvo večjo fotografsko ekspozicijo Oddelka za filmsko in fotografsko umetnost MAU. Jeseni je bil z izmenjavo izvodov sporazuma po pošti podpisan tudi medakademijski sporazum z Norveško akademijo znanosti in književnosti.
Akademik Andrej Kranjc se je v Sarajevu udeležil slovesnosti ob 65-letnici Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine. Slovesnosti ob 50-le-tnici Makedonske akademije znanosti in umetnosti se je 10. oktobra v Skopju udeležil podpredsednik akad. Peter Štih.
14. februarja je na SAZU potekal vljudnostno-delovni obisk vodstva Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Ugledno delegacijo v sestavi akad. Zvon-ko Kusic, predsednik, akad. Jakša Barbic, podpredsednik, akad. Pavao Rudan, glavni tajnik, in sekretarka HAZU, ga. Marina Štancl, je sprejelo vodstvo Akademije: predsednik akad. Tadej Bajd, podpredsednika akad. Andrej Kranjc in
72
akad. Jože Krašovec, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo akad. Branko Stanovnik ter upravni direktor Zoran Mezeg in sekretarka predsedstva Eva Polanc. Pogovor in predstavitev delovanja obeh akademij se je nadaljeval z ogledom razstavljenih kolekcij Davorja Vugrinca in zbirke del Zorana Mušiča v Narodni galeriji.
Predsednik akad. Tadej Bajd in predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo akad. Branko Stanovnik sta 26. maja na Akademiji sprejela direktorja oddelka za znanosti in tehnologijo Tajpejskega kulturnega in gospodarskega urada v Pragi prof. Liaw Sy-Sang Sama. Namen sestanka je bil pogovor o možnosti navezave bilateralnih stikov s Tajvansko akademijo znanosti.
SAZU je 14. marca obiskal veleposlanik Združenih držav Amerike, nj. eks-celenca Brent R. Hartley. Spremljala sta ga gospa Charlotte Taft in prof. Isaac Martin (oddelek za javne zadeve veleposlaništva). Goste je sprejel predsednik akademik Tadej Bajd v svojem kabinetu. Sprejema so se udeležili tudi: podpredsednika akademik Andrej Kranjc, akademik Jože Krašovec, glavni tajnik akademik Uroš Skalerič in predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo akademik Branko Stanovnik. Pogovarjali so se o Fulbrightovih štipendistih in možnosti za ponovno vzpostavitev bilateralnega sodelovanja z Ameriško akademijo znanosti. Ameriška stran je predlagala, da bi pripravili brošuro o neformalnem znanstvenem sodelovanju med Slovenijo in Združenimi državami Amerike.
Akademijo je 28. marca obiskala turška veleposlanica, nj. ekscelenca ga. Esen Altug. Gostjo je sprejel predsednik SAZU akademik Tadej Bajd v svojem kabinetu. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki SAZU: podpredsednika akademik Andrej Kranjc in akademik Jože Krašovec, glavni tajnik akademik Uroš Skalerič, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo akademik Branko Stanovnik. Teme pogovora so bile: možnost sodelovanja, predvsem s Turško akademijo znanosti, izmenjave znanstvenikov med obema inštitucijama in organizacija simpozijev ter morebitnih razstav.
Vodstvo Akademije je 14. julija obiskala delegacija Kitajske akademije znanosti. Namen sestanka, ki je potekal v dvorani SAZU, je bila predstavitev skupnih raziskav na področju krasoslovja, delovanje obeh akademij ter pogovor o možnostih medsebojnega sodelovanja.
Predstavniki Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) so 7. novembra obiskali SAZU. Delegacijo v sestavi Christoph Schaefer, Tadeusz Kurty-ka, Anders Unnervik in Enricho Chesta so v imenu Akademije sprejeli predsednik SAZU akad. Tadej Bajd, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo akad. Branko Stanovnik in akad. Gabrijel Kernel. Slovenija je postala pridružena članica omenjene organizacije v letu 2016. Pogovarjali so se o organizaciji morebitnega skupnega dogodka za mlade.
73
67. srečanje Nobelovih nagrajencev z mladimi znanstveniki v mestu Lindau je bilo posvečeno kemiji. Udeležila sta se ga Izidor Sosič (Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani) in Nina Kostevšek (Institut »Jožef Stefan«).
Potekalo je tudi sodelovanje s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske spremembe ali pa prosile za različne podatke.
Oddelek je sodeloval z naslednjimi medakademijskimi združenji, v katera je včlanjena tudi naša Akademija: Združenje evropskih akademij (ALLEA, All European Academies), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij (EA-SAC, European Academies Science Advisory Council), Medakademijsko partnerstvo (IAP, InterAcademy Partnership), Mednarodno združenje akademij (UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komitee Alpenforschung), Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (ICAS, Swiss Interacademic Commission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps), Zveza Podonavskih akademij (DAC - Danube Academies Conference) ter druge.
SAZU je aktivna članica v Mednarodni mreži za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network). Mednarodno mrežo za človekove pravice je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili dolžne zavzeti za svoje kolege po svetu, ki so v kazenskem postopku zaradi svojega znanstvenega in raziskovalnega dela. Predstavnica SAZU v IHRN je akad. Alenka Šelih. Akademija je v letu 2017 na podlagi pozitivnega mnenja Komisije za človekove pravice na SAZU pripravila pismo podpore azerbaj-džanskemu znanstveniku Ilgarju Mammadovu, političnemu zaporniku in rezidentu Švedske, dr. Ahmadrezi Djalaliju, ki mu po kazenskem postopku, izvedenem v nasprotju s procesnimi jamstvi, grozi smrtna kazen, in sudan-skemu znanstveniku in političnemu aktivistu dr. Mudawiju Ibrahimu Adamu, zaprtemu v kartumskem zaporu Kober, ne da bi bila zoper njega vložena obtožnica. Akademija je poslala tudi pisma podpore znanstveniku Ahmedu Mansoorju, ki je zaradi zavzemanja za miroljubne politične reforme v Združenih arabskih emiratih zaprt v Abudabijskem zaporu, brez možnosti dostopa do pravnega zastopnika, dr. Serkanu Golgeju, fiziku s turškim in ameriškim državljanstvom, ki je bil pridržan ob obisku staršev v provinci Hatay v Turčiji pod obtožbami ogrožanja nacionalne varnosti ter zaprt (v samici) v zaporu Is-kenderun, in etiopskemu znanstveniku in opozicijskemu voditelju dr. Mereru Gudini, zaprtemu v zaporu Kaliti zaradi miroljubnega političnega delovanja. SAZU je s pismom podprla prizadevanja Srednjeevropske univerze na Madžarskem CEU - Central European University, ki ji je grozilo zaprtje zaradi nove visokošolske zakonodaje.
74
Odbor za človekove pravice Nemške nacionalne akademije znanosti Leopoldina vsako leto z eno izmed evropskih akademij organizira posvet Človekove pravice in znanost - Human Rights and Science. V letu 2017 je Odbor skupaj s Finsko akademijo znanosti v Helsinkih pripravil posvet o predstavitvi krivic, ki jih doživlja prvotno prebivalstvo (domorodci) na področju Arktike. Udeležil se ga je akademik Jože Krašovec kot predstavnik Komisije za človekove pravice na SAZU.
SAZU je imenovala novega predstavnika v Okoljskem panelu Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EASAC). Dosedanjo članico prof. Alenko Gaberščik je zamenjal akademik Andrej Kranjc, ki se je 11. aprila udeležil sestanka okoljskega panela v Lizboni. Prve konference Sveta EASAC v letu 2017 se je udeležil akademik Boštjan Žekš. Konferenca je potekala med 24. in 28. majem v Talinu. Akademik Andrej Kranjc je bil 13. novembra na željo dotedanjega predstavnika akademika Boštjana Žekša imenovan za člana Sveta EASAC in se je kot predstavnik SAZU 23. in 24. novembra udeležil konference Sveta EASAC v Sofiji.
Akademik Branko Stanovnik se je med 4. in 6. septembrom v Budimpešti udeležil zasedanja generalne skupščine Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA). Zasedanje so spremljali razni znanstveni dogodki: podelitev nagrade Madame de Staël za kulturno dediščino v letu 2017, 5. in 6. septembra je potekala konferenca o trajnostnem razvoju, pozornost udeležencev pa je bila, med drugim, posvečena tudi problematiki zdravstvene oskrbe starajoče se generacije, spremembam na univerzah, projektoma znanstvenega svetovanja SAM (Scientific Advice Mechanism) in SAPEA (Science Advice for Policy by European Academies). Trenutno aktualne teme, ki jih obravnava SAPEA, so hrana iz oceanov, fitofarmacevtska sredstva in nove tehnologije za zajemanje in uporabo ogljikovega dioksida. Tajnik razreda za medicinske vede izr. član prof. dr. Gregor Serša se je udeležil delavnice projekta znanstvenega svetovanja SAPEA v okviru Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA), ki je bila 16. in 17. oktobra v Bukarešti.
Akademija je za revizijo prevoda novega Evropskega kodeksa raziskovalne poštenosti v slovenski jezik imenovala svetovalca SAZU dr. Božidarja Voljča.
89. generalna skupščina Mednarodne zveze akademij (UAI - Union Académique Internationale) je v letu 2017 potekala v Tokiu. Skupščine se je udeležil akademik Jože Krašovec (22.-26. 10.). Mednarodna zveza akademij je bila ustanovljena 1919 z namenom, da promovira mednarodno sodelovanje na področju humanistike in družbenih ved. Sedež UAI je na Kraljevi belgijski akademiji znanosti in umetnosti v Bruslju. Od ustanovitve do danes UAI kot pokroviteljica spremlja okrog 80 velikih mednarodnih projektov s področja jezikoslovja, arheologije, zgodovine, etike, politike in sociologije.
Predsednik Sveta za varovanje okolja akademik Andrej Kranjc in akademik Alojz Kralj sta se 21. in 22. septembra udeležila 8. Konference podonavskih
75
akademij v Beogradu. Konferenco sta pripravili Srbska akademija znanosti in umetnosti (SANU) in Evropska akademija znanosti in umetnosti (EASA). Predstavljenih je bilo več predavanj s skupno vsebino: Ogrožena Donava - kaj lahko storimo in Univerze v tranziciji.
Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v Akademiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupščino in druge enote.
Tudi v letu 2017 je akademik Branko Stanovnik sodeloval kot predsednik uprave v Fundaciji akademika Ivana Vidava, ustanovi za štipendiranje študentov matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa.
76
MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV
PRIHODI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJO_
Bolgarska akademija znanosti
Dr. Kalina Zahova z Inštituta za literaturo Bolgarske akademije znanosti je v okviru sodelovanja v skupnem medakademijskem projektu obiskala Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (29. 5.-4. 6.).
Prof. Petko Hristov z Inštituta za etnologijo in folklorne študije etnografskega muzeja je obiskal Inštitut za slovensko narodopisje (13.-22. 10.).
Češka akademija znanosti
Doktorska študentka Maria Hlavnickova z Inštituta za biotehnologijo Češke akademije znanosti je obiskala Institut »Jožef Stefan« v okviru sodelovanja v skupnem medakademijskem projektu (28. 5.-9. 6.).
Prof. Peter Maly z Inštituta za biotehnologijo Češke akademije znanosti je obiskal Institut »Jožef Stefan« v okviru sodelovanja v skupnem medakademijskem projektu (5. -9. 7.).
Prof. Pavel Bosak z Inštituta za Geologijo Češke akademije znanosti je obiskal Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v okviru sodelovanja v skupnem projektu (16.-23. 9.).
Estonska akademija znanosti
Dr. Jaak Tomberg iz Estonskega literarnega muzeja je nadaljeval sodelovanje z Oddelkom za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete UL (4.-13. 8.).
Dr. Mare Koiva iz Estonskega literarnega muzeja je opravljala raziskovalno delo na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU (8.-23. 9.).
Kraljevo društvo iz Edinburgha
Dr. Anselm Heinrich z Univerze v Glasgowu je opravljal raziskovalno delo v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru (1.-8. 4.).
Prof. Colin Robert Clark z Univerze zahodne Škotske je opravljal študijsko delo na Fakulteti za družbene vede UL (31. 10.-1. 12.).
Madžarska akademija znanosti
Dr. Peter Salomon z Inštituta za fiziko trdne snovi in optiko Madžarske akademije znanosti je obiskal Institut »Jožef Stefan« v okviru skupnega projekta (6. 3.-4. 4.).
Prof. Istvan Janossy z Inštituta za fiziko trdne snovi in optiko Madžarske akademije znanosti je v okviru sodelovanja v skupnem medakademijskem projektu obiskal Institut »Jožef Stefan« (5.-9. 6.).
77
Dr. Peter Salomon z Inštituta za fiziko trdne snovi in optiko Madžarske akademije znanosti je obiskal Institut »Jožef Stefan« v okviru skupnega projekta (12. 6.-11. 7.).
Ddr. Imre Ferto, dr. Lajos Barath in dr. Zoltan L. Bakucs z Ekonomskega inštituta Madžarske akademije znanosti so v okviru sodelovanja v skupnem medakademijskem projektu obiskali Univerzo na Primorskem (21.-26. 8.).
Poljska akademija umetnosti in znanosti
Prof. Antoni Cetnarowicz z Inštituta za zgodovino Jagelonske univerze v Kra-kovu je v okviru sodelovanja v skupnem medakademijskem projektu obiskal Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU (18.-28. 5.).
Dr. Magdalena Wencka z Inštituta za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti je v okviru sodelovanja v skupnem medkademijskem projektu obiskala Institut »Jožef Stefan« (14.-18. 8.).
Dr. Magdalena Zielinska z Medicinskega raziskovalnega centra Mossakowski Poljske akademije znanosti je obiskala Medicinsko fakulteto UL (5.-9. 11.).
ODHODI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINO_
Bolgarska akademija znanosti
Nina Ditmajer, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je obiskala Inštitut za literaturo Bolgarske akademije znanosti, Univerzo in Narodno knjižnico v Sofiji (23.-30. 9.).
Dr. Andrejka Žejn z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je obiskala Inštitut za literaturo Bolgarske akademije znanosti, Univerzo in Narodno knjižnico v Sofiji (23.-30. 9.).
Češka akademija znanosti
Dr. Aleš Berlec z Instituta »Jožef Stefan« je v okviru medakademijskega projekta obiskal Inštitut za biotehnologijo Češke akademije znanosti (14.-19. 11.).
Dr. Andrej Mihevc in dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU sta v okviru medakademijskega projekta obiskala partnerje na Inštitutu za geologijo Češke akademije znanosti (23.-28. 11.).
Estonska akademija znanosti
Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je obiskala Estonski literarni muzej (26. 4.-1. 5.).
Litvanska akademija znanosti
Prof. Ljudmila Benedik z Instituta »Jožef Stefan« se je udeležila mednarodne konference ENVIRA 2017 (Environmental Radioactivity) v Vilni (28. 5.-2. 6.).
78
Madžarska akademija znanosti
Dr. Štefan Bojnec z Univerze na Primorskem, Fakultete za management v Kopru je obiskal Ekonomski inštitut Madžarske akademije znanosti v Budimpešti in nadaljeval delo na skupnem medakademijskem projektu (12.-18. 11.).
Makedonska akademija znanosti in umetnosti
Dr. Radojko Jacimovic in dr. Vekoslava Stibilj z Instituta »Jožef Stefan« sta v okviru bilateralnega sodelovanja obiskala univerzo v Skopju (11.-15. 12.).
Poljska akademija umetnosti in znanosti
Prof. Žarko Lazarevic z Inštituta za novejšo zgodovino je v okviru sodelovanja v skupnem medakademijskem projektu obiskal Inštitut za zgodovino Jage-lonske univerze v Krakovu (29. 7.-6. 8.).
Poljska akademija znanosti
Dr. Mojca Horvat z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je opravljala študijsko delo na Inštitutu poljskega jezika Poljske akademije znanosti (13. 2.-14. 3.).
Prof. Samo Kralj s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je obiskal Institute of High Pressure Physics Poljske akademije znanosti v Varšavi (13.-20. 9.).
Mag. Uroš Prah z Instituta »Jožef Stefan« je v okviru bilateralnega projekta obiskal Inštitut za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti (26.-30. 11.).
Slovaška akademija znanosti
Dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se je udeležil zasedanja mednarodne komisije za slovanski lingvistični atlas (OLA) v Bratislavi (8.-15. 10.).
Dr. Carmen Kenda Jež z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se je udeležila zasedanja mednarodne komisije za slovanski lingvistični atlas (OLA) v Bratislavi (8.-15. 10.).
79
2017 - Znanstvene izmenjave SAZU
Država	Prihod		Odhod	
	Št. znan.	Tednov/dni	Št. znan.	Tednov/dni
Bolgarija	2	17	2	16
Češka	4	32	3	18
Estonija	2	26	1	6
Litva			1	5
Madžarska	5	83	1	7
Makedonija			4	23
Poljska	3	18	2	35
Poljska (PAU Krakov)	1	11	1	9
Slovaška			2	16
Škotska (Združeno kraljestvo)	2	40		
SKUPAJ	19 znan.	32 tednov, 3 dni	17 znan.	19 tednov, 2 dneva
Pripravil: Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU, zanj akad. Branko Stanovnik
80
Raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda
Pogodba št. 1/2017 z dne 28. 2. 2017 in Aneks št. 1 k Pogodbi št. 1/2017 z dne 5. 6. 2017 v skupni višini 721.955,00 EUR
1.	Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku
Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L6-7134
Čas trajanja: 1. 1. 2016-31. 12. 2018 Financerja: ARRS in SAZU Vodja: dr. Luka Vidmar Vsebina raziskovalnega dela:
Sodelavci projekta so v letu 2017 nadaljevali raziskave mehanizmov državne in cerkvene cenzure, zlasti v drugi polovici 18. stoletja. Rezultati so bili predstavljeni na mednarodnem simpoziju, posvečenem Mariji Tereziji, v Ljubljani ter v intervjujih za Dnevnik in Radio Slovenija. Prav tako so se nadaljevale rekonstrukcije korpusov prepovedanih knjig v cerkvenih in zasebnih knjižnicah, predvsem v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu, župnišču v Veliki Nedelji in nekdanji Valvasorjevi knjižnici (danes v Zagrebu). Rezultati so bili med drugim predstavljeni na okrogli mizi, posvečeni cenzuri, v Narodni biblioteki Srbije. Nadaljevale so se raziskave vpliva prepovedanih del svetovne književnosti na domačo slovstveno ustvarjalnost, posebej vpliva nemških protestantskih teologov na Primoža Trubarja in vpliva libertina Ferranteja Palla-vicina na romanopisca Franca Wützensteina. Rezultati so bili predstavljeni na mednarodnem simpoziju na univerzi v Toursu. V okviru projekta so potekale tudi priprave na izdajo Giesemannove knjige Teologija reformatorja Primoža Trubarja, katere soizdajateljica bo SAZU. Rezultati raziskave o Schonlebnovih prepovedanih delih so izšli v monografiji Monike Deželak Trojar Janez Ludvik Schonleben (1618-1681): oris življenja in dela. Potekale so priprave na simpozij o knjižni cenzuri v ZRC SAZU in razstavo prepovedanih knjig v NUK skupaj s spremljajočimi publikacijami v letu 2018. Zasnovano je bilo spletišče s korpusom izbranih redkih, v zgodnjem novem veku prepovedanih tiskov iz slovenskih knjižnic.
2.	Likovna umetnost med cenzuro in propagando od srednjega veka do konca prve svetovne vojne
Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L7-8282
Čas trajanja: 1. 6. 2017-31. 5. 2020 Financerja: ARRS in SAZU Vodja: dr. Franci Lazarini
81
Vsebina raziskovalnega dela:
Znanstveno izhodišče interdisciplinarnega aplikativnega projekta je dejstvo, da sta skozi zgodovino (pa tudi še danes) tako propaganda kot cenzura, pomembni politični sredstvi vplivanja na javno mnenje, odločno zaznamovali in določali likovno umetnost. Prav vizualna sredstva zaradi svoje narave omogočajo vpliv na najširši segment prebivalstva, zato precej preseneča, da so za območje nekdanje habsburške monarhije študije teh dveh aspektov likovne umetnosti relativno redke, za slovenski prostor, ki je bil stoletja dolgo del habsburških dežel, pa je sploh značilna odsotnost tovrstnih študij. Projekt bo v obliki študij primerov osvetlil najbolj reprezentativne primere cenzure in propagande v likovni umetnosti pri nas (v kontekstu sočasnega dogajanja v habsburški monarhiji), in sicer v časovnem razponu od srednjega veka, preko zgodnjega novega veka in dolgega 19. stoletja, pa vse do prve svetovne vojne, kjer sta tako propaganda kot cenzura v likovni umetnosti dosegli enega svojih vrhuncev.
Skladno z načrtom uresničevanja projekta, določenim v projektni prijavi, je bilo prvih šest mesecev projekta namenjenih zlasti zbiranju, analizi in interpretaciji gradiva za posamezne študije primerov (v domačih in tujih arhivih in knjižnicah ter prek terenskega dela) ter zbiranju gradiva za razstavo o prvi svetovni vojni.
3.	Temeljne raziskave slovenskega jezika
Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt
Čas trajanja: 2009 do preklica
Financer: SAZU
Vodja: dr. Marko Snoj
Vsebina raziskovalnega dela:
Novi slovar slovenskega knjižnega jezika
Na podlagi slovarskega koncepta, sprejetega jeseni 2015, so se izdelovali slovarski sestavki izbranih besednih družin, ki prinašajo celostni pomenski opis eno- in večbesednih leksikalnih enot. Izdelane so bile vzorčne redakcije vseh besednih vrst in večine problemskih sklopov. Dodeloval se je redakcijski priročnik, izboljšana so bila tehnološka orodja za izdelavo slovarja. Za potrebe izdelave slovarja se je nadaljevalo s polnjenjem lematske baze, ki prinaša podatke o izrazni podobi iztočnic in vključuje 1276 pregibnostno-naglasnih vzorcev. Decembra 2017 je bilo na slovarskem portalu Fran objavljenih 521 po teh načelih izdelanih novih slovarskih sestavkov, ki so bili dodani objavljenim leto poprej.
4.	Priprava novega pravopisa in novih slovarjev sodobne slovenščine
Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Čas trajanja: 2009 do preklica Financer: SAZU
82
Vodja: dr. Marko Snoj Vsebina raziskovalnega dela:
Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU je posodobila poglavje o krajšavah in prevzetih besedah in besednih zvezah. Decembra 2017 je bilo na slovarskem portalu Fran objavljeno pribl. 850 novih slovarskih sestavkov, največ lastnoimenskih in z lastnimi imeni povezanega občnega besedja. Z delovanjem je začel pravopisni protokol, ki usklajuje normativne usmeritve med slovaropi-snimi skupinami. Nadaljevala so se dela pri terminoloških slovarjih živinoreje, agronomije, pravne zgodovine, tiflopedagogike, tehnike in armiranobetonskih konstrukcij. Začela so se dela za terminološka slovarja kamnarstva in krimi-nalistike. Delo pri Pravnem terminološkem slovarju se je zaključilo. Slovar bo v tiskani obliki izšel marca 2018.
5.	Pesemska dediščina skozi zbirko Znanstvenokritični korpus Slovenska ljudska pesem
Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Čas trajanja: 1. 6. 2017-31. 12. 2017 Financer: SAZU Vodja: dr. Drago Kunej Vsebina raziskovalnega dela:
Korpus predstavlja temeljno znanstvenokritično izdajo slovenske ljudske pe-semske dediščine na Slovenskem. Priprava temelji na različnih virih, pri čemer je treba posebej izpostaviti Zvočni arhiv GNI ZRC SAZU, ki hkrati opravlja poslanstvo zaščite in varovanja neprecenljive kulturne dediščine in vsebuje nad 55.000 enot glasbenonarodopisnega in drugega etnološkega gradiva v obliki različnih zbirk. Zaradi velikega obsega gradiva in izjemno kompleksno zastavljenega kolektivnega dela je potrebno dolgotrajno in kontinuirano raziskovalno delo za pripravo posamezne knjige.
V sklopu projekta je bilo pregledano, klasificirano in pripravljeno tisto arhivsko pesemsko gradivo (50 pesemskih tipov z nad sedemsto različicami pesmi) za knjigo, ki bo v korpusu Slovenske ljudske pesmi s šaljivimi in živalskimi pesmi zaključila izdajo serije knjig, namenjenih pripovednim pesmim. Iz Zvočnega arhiva je bilo presnetih in digitaliziranih 158 zvočnih terenskih posnetkov, ki so bili večinoma tudi tekstovno in melodično transkribirani, notografirani, urejeni in pripravljeni za redakcijo ter folkloristične in etnomuzikološke analize. Zbrano in urejeno je bilo tudi rokopisno in tiskano pesemsko gradivo s tematiko šaljivih in živalskih ljudskih pesmi iz drugih arhivskih zbirk in virov.
6.	Priprava Novega Slovenskega biografskega leksikona
Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Čas trajanja: 1. 6. 2017-31. 12. 2017
83
Financer: SAZU
Vodja: dr. Gregor Pobežin
Vsebina raziskovalnega dela:
V okviru obsega dela, ki je bilo omogočeno iz dodatno alociranih sredstev, je Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU izkoristil za pospešek dela na projektu, za katerega je bil sprva zastavljen ambiciozni cilj izdaje po enega zvezka na leto, kar se je ob trenutnem obsegu financiranja izkazalo za povsem nedosegljiv cilj. V drugi polovici leta 2017 smo tako z dodatnimi sredstvi pripravili vse doslej še manjkajoče geslovnike za NSBL, pridobili manjkajoča gesla za drugi zvezek črke B in začeli s pripravo gesel za črko C (ta bo izšla predvidoma proti koncu leta 2019), dopolnili smo z novimi gesli črke B tudi bazo podatkov na portalu Slovenska biografija, za katerega so bila vsa gesla urejena v TEI (Text Encoding Initiative).
Rezultati dela na NSBL in portalu Slovenska biografija (zlasti urejanje gesel v TEI) so svoj raziskovalni izraz dobili v projektnih prizadevanjih, tj. v prijavi mednarodnega projekta na razpisu Obzorje 2020 BiograVis, ki je dobil 13 od možnih 15 točk in se uvrstil na rezervni seznam za financiranje, zato ga bomo verjetno še ponovili. Projektna pobuda je slonela na potrebi po podatkovnem poenotenju različnih evropskih biografskih baz, med njimi tudi slovenske.
84
JUBILEJI
V letu 2017 so praznovali:
95 let: akademik Stanko Kristl in dopisni član Abel Lajtha; 90 let: akademika Drago Tršar in France Bernik ter dopisna člana Karl-Alexander Müller in Gian Carlo Menis;
85 let: akademikinja Dragica Turnšek in akademik Gabrijel Kernel ter dopisna člana Bogdan Povh in Slobodan Perovic;
80 let: akademiki Boštjan Kiauta, Alojz Kralj, Vito Turk, Emerik Bernard in Matija Gogala ter dopisna članica Ljubov Viktorovna Kurkina in dopisni člani Florjan Lipuš, Gerhard Giesemann, Karl Matej Woschitz in Tošihiro Hamano; 75 let: akademik Miha Tomaževič in izredni član Janez Höfler ter dopisni člani Silvin Košak, James Floyd Scott, Heinz Dieter Pohl in Peter Handke; 70 let: izredna članica Marija Stanonik, akademiki Slavko Splichal, Janez Sketelj in Matija Peterlin, akademikinja Biba Teržan in dopisni član Ruben G. Carbo-nell;
65 let: akademika Rajko Bratož in Igor Emri; 60 let: akademikinja Tatjana Avšič - Županc.
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA ČLANOV SAZU
Gregor Anderluh je bil izvoljen v Evropsko akademijo v Londonu (Academia Europaea).
Tatjana Avšič - Županc je postala tajnica razreda za naravoslovne vede SAZU. Tadej Bajd je bil ponovno izvoljen za predsednika SAZU. Rajko Bratož je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke za monografijo Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki. Ivan Bratko je prejel priznanje Slovenskega društva Informatika za dosežke na področju umetne inteligence. Ponovno je bil izvoljen za načelnika oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU.
Matej Brešar je postal načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU.
Igorju Emriju je Društvo za eksperimentalno mehaniko iz ZDA podelila nagrado S. Nemat-Nasser, moskovska mednarodna inženirska akademija pa nagrado Engineering Glory.
Peter Fajfar je bil ponovno izvoljen za člana predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU.
Franc Forstnerič je postal tajnik razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vede SAZU.
85
Kajetan Gantar je bil izvoljen za častnega predsednika Evropskega centra sv. Martina Tourskega - Slovenija.
Drago Jančar je bil nominiran za Tolstojevo nagrado, Rusija - Jasna Poljana. Po Boštjanu Kiauti je Indijska odonatološka asociacija (IDS) poimenovala nagrado za življensko delo, »Professor Dr B. Kiauta Life Time Achievement Award«, ki ga Konferenca Asociacije podeljuje v dvoletnih intervalih. Željko Knez je prejel priznanje za posebne zasluge UM, MF in naziv »1 % Highly Cited Researchers«.
Milček Komelj je bil ponovno izvoljen za predsednika Slovenske matice. Prejel je nagrado Slovenskega društva likovnih kritikov kritiško pero za življenjsko delo.
Alojz Kralj je prejel zlato plaketo Pro Universitate Labacensi Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega ali umetniškega ustvarjanja Univerze in krepitev njenega ugleda.
Andreja Kranjca je SAZU imenovala za svojega predstavnika v EASAC Council in EASAC Steering Panel Environment. Metka Krašovec je prejela Prešernovo nagrado.
Ivan Kreft je postal častni član japonskega strokovnega združenja Edo Sobalier, prejel je častni doktorat Slovaške kmetijske univerze v Nitri ter naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.
Stanku Kristlu sta bili posvečeni poštna znamka in razstava Humanost in pros-
Lojze Lebič je bil ponovno izvoljen za člana predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU.
Jože Mencinger je postal član predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU in načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU.
Zdravko Mlinar je prejel posebno priznanje Slovenskega sociološkega društva za idejno zasnovo in ureditev celovite predstavitve slovenske sociologije v knjižni obliki.
Marku Mušiču je European Federation of Road Traffic Victims podelila priznanje, ker je s širokima znanjem in imaginacijo načrtoval in zgradil spomenik žrtvam prometnih nesreč. Mušičev Spominski dom v Kolašinu je World Monuments Fund uvrstil na drugo mesto med trideset najzanimivejših svetovnih arhitekturnih dosežkov (v začetnem izboru tisoč pomembnih modernih arhitektur sveta, ki potrebujejo pomoč za obnovo), v ponatisu je bil kot eden izmed dvesto najpomembnejših arhitekturnih del vsega sveta v zadnjih stotih letih dvostransko objavljen v This Brutal World (Phaidon London) in je bil na spletni strani Spomenik Database Donalda Niebyla kot edino arhitekturno delo uvrščen med spominska obeležja nekdanje Jugoslavije.
Boris A. Novak je za Čas očetov (2015), drugo knjigo epa Vrata nepovrata, prejel nagrado občine Kočevje deklica s piščalko, za celoten epos Vrata nepovrata (Ze-
86
mljevidi domotožja, 2014; Čas očetov, 2015; Bivališča duš, 2017) pa Veronikino nagrado občine Celje. Za epos Vrata nepovrata je dobil tudi veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma in je bil nominiran za Delovo osebnost leta. Za Oblike duha (zakladnica pesniških oblik) je na Slovenskem knjižnem sejmu prejel zlato hruško, priznanje Mestne knjižnice Ljubljana za izvirno slovensko mladinsko poučno delo.
Borisu Pahorju so v ljubljanskem Tivoliju postavili spomenik in posvetili simpozij Moč povezav.
Marijan Pavčnik je postal ustavni sodnik.
Alojz Rebula je dobil mednarodno nagrado Auersperg. Z ženo Zorislavo Tavčar sta za družbeno nastopanje prejela nagrado Društva novinarjev in publicistov Slovenije.
Gregor Serša je postal tajnik razreda za medicinske vede SAZU. Urošu Skaleriču je Evropska federacija za parodontologijo podelila nagrado »Distinguished Service Award«. Ponovno je bil izvoljen za glavnega tajnika SAZU.
Slavko Splichal je postal tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede. Marija Stanonik je prejela priznanje kultura-natura.
Branko Stanovnik je bil ponovno izvoljen za predstojnika Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU.
Alenka Šelih je prejela priznanje društva Sožitje Ljubljana in »plaketo zahval-nosti« Viktimološkega društva Srbije.
Peter Štih je bil izvoljen za podpredsednika SAZU za humanistične, družboslovne in umetnostne veje. Predsedstvo Avstrijske akademije znanosti ga je imenovalo za člana znanstvenega svetovalnega sveta (Scientific advisory board) Inštituta za srednjeveške raziskave (Institut für Mittelalterforschung) Avstrijske akademije znanosti.
Biba Teržan je bila ponovno izvoljena za načelnico oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU.
Vito Turk je postal častni član Instituta »Jožef Stefan«.
Robert Zorec je bil izvoljen za podpredsednika SAZU za naravoslovne, tehniške in biomedicinske veje.
Mitja Zupančič je postal častni član Botaničnega društva Slovenije. Slavoj Žižek je v Italiji prejel Hemingwayevo nagrado.
Izvolitvam in napredovanju članov SAZU je posvečeno poglavje Novi člani SAZU.
87
KAPELSK1 PASI! ON
Urednika dr. Matija Ogrin in dopisni član prof. dr. Erich Prunč sta predstavila Kapelski pasijon. / Editors Dr. Matija Ogrin and Associate Member Prof. Dr. Erich Prunč presented the Eisenkappel Passion Play.
Januarja je bil posvet o splošni maturi. / The January symposium on the General Matura Exam.
Vljudnostno-delovni obisk vodstva hrvaške akademije na SAZU / Courtesy-working visit of the presidency of the Croatian Academy of Sciences and Arts.
Nastopno predavanje izredne članice prof. ddr. Marije Stanonik o čebeli, žlahtni spremljevalki slovenske kulture / Introductory lecture by Prof. Ddr. Marija Stanonik on the bee, noble companion to Slovenian culture.
Posvet Prispevki za slovenski nacionalni program II / Symposium Contributions to the Slovenian National Programme II
Veleposlanik ZDA nj. ekscelenca Brent R. Hartley na obisku pri predsedniku Tadeju Bajdu / His Excellency Brent R. Hartley, US Ambassador to Slovenia visiting President Tadej Bajd.
Prvo letno Srečanje z mladimi na SAZU je bilo posvečeno krasoslovju. / The first annual Meeting with Academy Members for third year lyceum students was devoted to Karstology.
Izredni član prof. Uroš Rojko je na nastopnem predavanju zaigral na polklarinet. / Associate Member Prof. Uroš Rojko played the semi-clarinet during his introductory lecture.
V čast akademiku Borisu Pahorju je bil na SAZU simpozij Moč povezav. / The symposium Power of Ties was held at the SASA in honour to Academy Member Boris Pahor. (Foto/Photo Mediaspeed)
Izredni član prof. dr. Matej Brešar je na nastopnem predavanju razmišljal o matematiki. / Associate Member Prof. Dr. Matej Brešar pondered on mathematics in his introductory lecture.
Dobro obiskani posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah / The well-attended symposium on teaching literature in primary and secondary schools
Projekcija dokumentarca o akad. Jožetu Mačku / Premiere of a documentary about Academy Member Jože Maček
Izraelski profesor dr. Jehuda Bauer je predaval o holokavstu. / Israeli historian, Director of Yad Vashem, Prof. Dr. Yehuda Bauer, lectured on the Holocaust.
Posvet o integriteti v znanosti / Symposium Science Integrity - Path towards creating the National Science Integrity Council
Svetovalec SAZU dr. Božidar Voljč je osvetlil problematiko starajočega se prebivalstva. / Advisor to the SASA, Dr. Božidar Voljč presented some problems related to the aging population.
Izredni član prof. dr. Marko Snoj je na nastopnem predavanju govoril o etimologiji pri Slovencih. / Associate Member Prof. Dr. Marko Snoj during his introductory lecture on Slovenian etymology.
Dopisni član prof. dr. Jože Straus je predaval o etičnih, pravnih in ekonomskih vidikih raziskav v zvezi s človeškimi zarodnimi celicami. / Corresponding Member Prof. Dr. Jože Straus lectured on ethical, legal and economic aspects of human stem cell research.
SAZU je z Narodnim muzejem Slovenije sodelovala pri razstavi Poti samurajev. (Foto Dušan Koman) / The SASA cooperated with the National Museum of Slovenia with the exhibition Paths of the Samurai.
Novi člani SAZU s predsednikoma RS Borutom Pahorjem in SAZU akad. Tadejem Bajdom / New SASA members with the President of the Republic of Slovenia, Mr. Borut Pahor and SASA President, Acad. Tadej Bajd.
Pred slovesno podelitvijo listin novim rednim, izrednim in dopisnim članom SAZU / Before the festive inauguration of new full, associate and corresponding SASA members.
Prof. dr. Milček Komelj je postal redni član SAZU. / Prof. Dr. Milček Komelj was elected Full SASA Member.
Zahvalne besede nove dopisne članice dr. Maje Haderlap na slavnostni skupščini / New Corresponding Member, Dr. Maja Haderlap expressing gratitude to the SASA on behalf of all new members.
Vodstvo SAZU je poleti obiskala delegacija Kitajske akademije znanosti. / Summer visit of the delegation from the Chinese Academy of Sciences.
Predsednik Tadej Bajd (desno zgoraj) se je udeležil Joint Science Conference Western Balkans Process v Parizu. / President Tadej Bajd (top right) at the Joint Science Conference Western Balkans Process in Paris.
Dopisni član Tošihiro Hamano je v času razstave japonskih umetnikov v Kranju obiskal SAZU. / Corresponding Member Toshihiro Hamano visited the SASA during an exhibition by Japanese artists in Kranj.
Novi izredni član prof. dr. Peter Križan je predaval o izzivih fizike osnovnih delcev./ New Associate Member Prof. Dr. Peter Križan lectured on the challenges of particle physics.
Ob razstavi madžarskih fotografov so delegacijo Madžarske akademije sprejeli predstavniki SAZU. / Delegation from the Hungarian Academy of Arts visited the SASA for the opening of an exhibition authored by Hungarian photographers.
Novi dopisni član prof. dr. Ruben G. Carbonell je predaval o biofarmacevtskih izdelkih. / New Corresponding Member, Prof. Dr. Ruben G. Carbonell lectured on biopharmaceuticals.
Predstavitev dosežkov s področja tehnike v okviru projekta Odlični v znanosti / Presentation of mechanical breakthroughs as part of the Science Excellence project.
Prof. dr. Walter Pohl je nastopil s predavanjem Migracije in identiteta : Zgodnjesrednjeveške perspektive. / Prof. Dr. Walter Pohl during his lecture Migration and Identity: Early Medieval Perspectives.
Posvet o stanju v arhitekturi in odnosu do arhitekturnega izročila danes / Symposium Identity and Preservation of the Slovenian Cultural Domain: Current State of Modern Slovenian Architecture and National Architectural Heritage Policy
Predstavniki Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) so obiskali SAZU. / European Organisation for Nuclear Research (CERN) delegation visited the SASA.
Dopisni član SAZU prof. dr. Ludvik Karničar je predstavil graški dialektološki projekt ob predaji njegovega gradiva Akademiji. / On the presentation of his work to the SASA, Associate Member Prof. Dr. Ludvik Karničar spoke about the Graz Dialectology Project.
Nastopno predavanje izrednega člana prof. dr. Željka Kneza o nadkritičnih tekočinah / Introductory lecture of Prof. Dr. Željko Knez, new SASA Associate Member.
Mednarodna konferenca Ženske in kriminaliteta je osvetlila položaj storilk in žensk kot žrtev kaznivih dejanj. / The international conference Women and Crime offered insight into the position of female perpetrators and crime victims.
Graška profesorica dr. Gabriele Haug - Moritz je revidirano dominantno zgodovinsko pripoved ponazorila na primeru Luthra in nemške nacije. / Prof. Dr. Gabriele Haug - Moritz's lecture A Master Narrative Revisited offered insight into Luther and the German nation.
I
V Prešernovi dvorani je bila na ogled razstava o izseljenskih časopisih v prekmurščini, ki so izhajali v ZDA med letoma 1916 in 1954. / The Prešeren Hall housed an exhibition of ex-patriot newspapers in the period from 1916 to 1954 in the Prekmurje dialect.
Posvet o poučevanju računalništva in informatike je pripravil III. razred SAZU. / The Section of Mathematical, Physical and Technical Sciences prepared a symposium on teaching computer and IT sciences in primary and secondary schools.
Novi izredni član prof. dr. Marko Jesenšek je v nastopnem predavanju govoril o prekmurskem knjižnem jeziku. / New Associate Member, Prof. Dr. Marko Jesenšek presented standard Prekmurje Slovenian.
Dan fiziologije, ko podeljujejo Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino, je obeležila tudi SAZU. / The SASA marked Physiology Day, when the Nobel Prize for Physiology is awarded.
Prof. dr. Giampiero Leanza pred svojim predavanjem na SAZU z akad. Robertom Zorcem / Academician Robert Zorec in conversation with Prof. Dr. Giampiero Leanza before his lecture.
Javna razprava o razvoju Slovenije in ustvarjanju pravno-družbeno-ekonomskega okolja za gospodarstvo, ki temelji na znanju / Public debate on Slovenian development and the creation legal, social and economic conditions for a knowledge-based economy.
the late
Dopisni član Vladimir Parpura prejema člansko listino pred predavanjem na SAZU. / Corresponding Member Vladimir Parpura receiving his membership diploma before his introductory lecture at the SASA.
Akad. Ivan Kreft je prejel častni doktorat Slovaške kmetijske univerze v Nitri. / Acad. Ivan Kreft became Doctor Honoris Causa at the Slovak University of Agriculture in Nitra. (Foto/Photo courtesy of: Slovak University of Agriculture Nitra)
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke za monografijo Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki
Akad. prof. dr. Rajko Bratož (Utemeljitev)
Dr. Rajko Bratož, akademik in redni profesor ljubljanske Filozofske fakultete, je vodilni raziskovalec in poznavalec antične zgodovine v slovenskem prostoru in njegovem širšem okolju. V njegovem znanstvenem opusu izstopajo raziskave zgodnjega krščanstva in Cerkve, vojaške, politične in upravne zgodovine v pozni antiki ter tudi takratnih barbarskih ljudstev. Knjiga Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki pomeni višek in zaokrožitev njegovega večdesetletnega raziskovalnega dela. V skoraj sedemsto strani obsežni monografiji je akademik prof. dr. Bratož v celovito zaokroženem besedilu povzel dognanja lastnih raziskovanj in spoznanja tistih strok, ki se na najrazličnejše načine ukvarjajo z antično zgodovino.
Knjigo odlikujejo izjemno poznavanje materije, suvereno obravnavanje hi-storiografskih vprašanj, natančnost in celovitost obravnave ter tudi temeljita predstavitev doseženega stanja raziskav.
S tem delom, ki za obravnavani čas in prostor tudi v tujih historiografijah nima enakovrednih vzporednic, smo Slovenci dobili prvi celovit in najvišjim znanstvenim merilom ustrezajoč pregled poznoantične zgodovine na slovenskem ozemlju in v njegovem sosedstvu. Reči je mogoče, da je akademik prof. dr. Bratož s knjigo Med Italijo in Ilirikom napisal temeljno delo o pozni antiki v slovenskem prostoru in njegovem zaledju, ki je temeljno znanstveno delo za vsako poglabljanje v obravnavano problematiko. Delo akademika prof. dr. Bratoža je vrhunski znanstveni prispevek k zgodovinopisju tudi na mednarodni ravni.
Prešernova nagrada za izjemen in prepoznaven slikarski opus Metka Krašovec, slikarka
(Utemeljitev)
Metka Krašovec je svoje življenje posvetila likovnemu ustvarjanju. Od leta 1964 nepretrgoma ustvarja in je avtorica veličastnega in prepoznavnega slikarskega opusa, ki je hkrati z njenim grafičnim in risarskim opusom nepogrešljiva sestavina mozaika slovenske likovne umetnosti. Je neusahljivo ustvarjalna umetnica, najpomembnejša slovenska sodobna umetnica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilco. Je tudi ena redkih slovenskih likovnih umetnikov, ki je z besedilom z naslovom Ogledalo, čas našemu prostoru dala eno redkih, čudovitih besedil umetniške samorefleksije.
88
Kot slikarka se je uveljavila konec 60. let. Bila je prva v skupini mladih slovenskih slikarjev, ki jih je slovenska likovna kritika poimenovala »ekspresivni figuraliki«. Njeno takratno slikarstvo je izhajalo iz čarobne izkušnje predmeta, ki, večinoma potopljen v toplo barvno polje, kot na primer znamenita Tišina (Frančiškanska cerkev) iz leta 1970, vzpostavi specifično psihološko razpoloženje. Na videz znani in v svojih lastnostih prepoznavni predmeti ali prostori so naslikani v odtujenih prizorih, v nekakšnem metafizičnem brezčasju.
Prevladujeta rdeča barva in umetna svetloba. Nastajajo motivi zaprtih in nedostopnih urbanih okolij, ki se kasneje selijo v notranjost prostorov, iluzi-onistične interierje z oblačili in posteljami in še naprej, v odtujeno, z bolečino in čakanjem napolnjeno okolje bolnišnic z golimi posteljami in ginekološkimi stoli. To je hermetičen svet brez človeka, svet odtujenosti, spomina, nelagodja in bolečine izgube. Slike delujejo monumentalno, so visoko kultivirane, izvrstno komponirane, zadržane in oddaljene, nikoli pa niso pasivne. Prav njihova zadržanost gledalca nagovarja in ga zavezuje.
Ob tem hermetičnem in tesnobnem svetu rdečih slik pa sočasne grafike Metke Krašovec kažejo čisto drugačno likovno podobo. Na litografijah in sitotiskih iz obdobja med letoma 1967 in 1979 Krašovčeva upodablja dvojice, ki lebdijo na nebu nad krajino, zapredene v objem, v nekakšni organski harmoniji, poudarjeni z rastlinsko obliko teles partnerjev, ki sta včasih tudi dobesedno vtkani v rastlinski svet. Kolorit teh grafik je naravnost prežarjen z barvami.
V začetku 80. let se je njeno umetniško ustvarjanje pretresljivo spremenilo. Ikonografija je postala pripovedna, barva energična in vitalna, predvsem pa se je sprostila in zaživela njena risba. Z risbami je takrat neposredno stopila v linijo »nove podobe«, še preden je Achille Bonito Oliva sproduciral italijansko Nuova Immagine. Hermetičnost, odsotnost in bolečino zamenjata zasebna mitologija in nekakšna mistična vseprisotnost. V osvobojeni risarski potezi nastane enormna, komajda obvladljiva količina risb z vsebinami, v katerih se prepletajo telesnost, erotika, arhetipskost, simbolnost in avtobiografskost. So izjemno občutljive in krute. Na njenih risbah zaživijo neštete upodobitve človeka, predvsem ženske, največkrat v dvojici z živaljo, partnerjem, partnerico, v nežnem prijateljstvu ali erotičnem odnosu. Prisotni sta humornost in močna seksualnost, ki združuje vse - moškega z moškim, žensko z žensko ali oba v sožitju med seboj in naravo, z živalmi, drevesi, oblaki ...
Celotno ustvarjanje Metke Krašovec spodbuja komentarje, njene risbe pa naravnost izzivajo asociativne razlage, čeprav zanje sama pravi, da risbe ustvarja njena roka, ne da bi zavestna misel vnaprej vedela, kam jo bo vodila pot. Njene sočasne slike na papirju, ki so stilno raznorodne in velikih dimenzij, na katerih srečamo številne človeške figure in plastenje podob, ki lebdijo v breztežnem prostoru, upodabljajo občutljive poetične zapise, figuralne arhetipe, krajinske vizije in tudi mitološko ter feministično simboliko.
89
Zaprte oči ali prazne očesne votline, ki jih pogosto slika, govorijo o notranjem svetu, nezavednem, ki pa je hkrati tudi del tega sveta. V 90. letih se je Kra-šovčeva ponovno vrnila k visoko kontroliranemu slikarskemu slogu. Prestop v to smer je nakazala in omogočila slika Ayde (Hayden) iz leta 1985/1986; prestop k iskanju vzvišene lepote v popolnih, visoko estetiziranih podobah ženskih in dekliških obrazov. O tem prestopu umetnica sama zapiše: »V sedanjo fazo slikarstva sem stopila skozi rano. Rana je neizogibna, kajti zavest, ki nas rani, nas ozdravi. Naša individualnost je tudi naša usoda. Nič novega se ne more zgoditi, če nekaj enakovrednega ne odide.
Vsaka kreativnost zahteva žrtev. Nismo motivirani samo z željo po ustvarjanju, ampak tudi po destrukciji. Ni lahko ubiti sebe, da se ponovno rodiš. Dokler tega ne zmoreš, si v pat poziciji, krizi. Vsako ponovno rojstvo je težje, vsakič se bolj bojiš, da se ne boš obnovil, da bo izvir presahnil. In vendar je treba zaupati v to, da izvir, če se ga res dotakneš, ne presahne.« Njen izvir ni presahnil, ampak se je oplemenitil. V to obdobje je umetnica stopila kot asketska opazovalka življenja. Z deli, ki so nastajala odslej, je slikarstvo Metke Krašovec stopilo v zrelo, sintetično fazo.
Subjekti njenih del so postale nekakšne angelske ženske v umirjenih krajinskih postavitvah. Figure, ki s svojo bledo poltjo in vedrimi izrazi na obrazih delujejo skrivnostno in nadrealistično. Te slike, kot na primer cikel Prisotnosti, najpogosteje kažejo eno ali dve goli ženski od ramen navzgor, ki mirno strmita v daljavo ali gledalca. Umeščene so na nevtralno modrikasto tonirano ozadje, barva ozadja pa seva tudi v njihovo kožo, tako da podobe delujejo hladno in skoraj monokromno. Obrazi figur pa so otipljivi, gledalca nagovarjajo neposredno in so hkrati oddaljeni in skrivnostni. Vseprevzemajoča dvojnost čutnega in duhovnega, bližine in oddaljenosti, prisotnega in odsotnega je tukaj zato, da aktivira gledalca.
V poznih 90. letih je Metka Krašovec svoj subjekt razvila v čarobne, namišljene pokrajine, ki prikazujejo natančno urejene zelenice in mirno vodo, ki odseva jasno modro nebo. Te pokrajine-labirinti so kot skrivnosti človeškega uma. Kot vrata od tod do tam so: širina neba, gladina vode, brezhibno urejeni drevoredi cipres, človeške oči, ki zrejo v gledalca.
Umetnica tudi v novem tisočletju raziskuje in slika krajine kot brezčasne idile, prostore svoje duše, krajine spomina, hrepenenja, ljubezni in upanja. V enem od njenih zadnjih ciklov se pojavi otroška figura: deklica, ki stoji pred temi mediteransko navdahnjenimi krajinami in nepremično zre v gledalca. Umestitev otroške figure pred idilične krajine in naslovi del (npr. Obisk, Pot v ogledalo) dihajo nostalgijo po otroštvu.
Če po poplavi risb v 80. letih risba enakomerno spremlja umetničino ustvarjanje kot miselna spremljava slik, se po letu 2009 v njej odpre novo, izrazito poglavje. Risbe, akvareli in gvaši na papirju so spet stopili v ospredje njenega snovanja. Ta nova dela, ki so doživela vrhunski epilog v umetniški knjigi
90
Nox portensis gravida (Galerija Equrna, 2013), so majhne, odlične umetnine, za katere je najprej nastala podoba kot razodetje ali razsvetljenje globokih, eksistencialnih vsebin, nato pa je avtorica zanje poiskala ustrezne pesniške verze. S podobo komunicirajo verzi pesnikov in pesnic, ki so Metki Krašovec blizu. Med njimi Fernando Pessoa, César Vallejo, Janez od Križa, Emily Dickinson in pevka in avtorica besedil Amy Winehouse. Gre za čudovit preplet vrhunske slikarske kulture in osebno doživetih verzov.
Kot edinstvena umetnica, katere slike so takoj prepoznavne, je Metka Krašovec v likovni umetnosti ustvarila številne, popolnoma nove poetike. Njeno slikarstvo je »polno vsebinskih in tehničnih izzivov, vzgibov in pasti, ugank in skrivnosti« (Tonko Maroevic). Njen opus je sestavljen iz raznovrstnih, včasih medsebojno popolnoma različnih, a v sebi logično zaključenih celot.
To govori o njenem radovednem ustvarjalnem duhu, ki nikoli ne počiva, pač pa vztrajno raziskuje. Tako nikoli ni bojazni, da bi obstala v rutini. Rdeča nit, ki teče skozi njeno, sicer dokaj heterogeno slikarsko poetiko, pa je iskanje lepote kot tistega ideala, ki se mu človek sicer lahko približa, ne more pa ga popolnoma doseči. Njena umetnost je potovanje po subtilnem robu čutnih zaznav. Metka Krašovec s svojimi slikami išče tišino, ki zveni.
Breda Škrjanec
ZNANSTVENA IN UMETNIŠKA SREČANJA / SCIENTIFIC AND ART GATHERINGS
20. JANUARJA_
Posvet SAZU o splošni maturi
V organizaciji razreda za naravoslovne vede SAZU, Državnega izpitnega centra in Državne komisije za splošno maturo.
(Delovno predsedstvo: Blaž Zmazek, predsednik DKSM, ministrstvo, Darko Zupanc, direktor RIC)
Program:
-	Robert Zorec, tajnik IV. razreda, Tadej Bajd, predsednik SAZU, ministrstvo za šolstvo: pozdravni nagovori,
-	D. Zupanc: Množičnost povečuje razlike v kakovosti. Kaj pa pravičnost?,
-	I. Saksida: PISA - učna ura za Slovenijo,
-	B. Zmazek, A. Pluško, I. Lorenčič: Razvoj splošne mature v smeri še večje odličnosti in pravičnosti,
-	razprava in sklepi.
91
Posvet v organizaciji IV. razreda (za naravoslovne vede) SAZU, Državnega izpitnega centra (DIC) in Državne komisije za splošno maturo (DKSM) je 20. januarja v akademijski dvorani razkril poglavitne slabosti in anomalije pri izvajanju splošne mature v Sloveniji.
Naša država je namreč po deležu mladih med 15. in 19. letom starosti, ki so vključeni v izobraževanje, med najvišjimi v Evropi, prav tako je na visokem mestu glede na delež tistih, ki so vključeni v terciarno izobraževanje. Raziskave pa kažejo, da so njihove besedilne in matematične spretnosti slabše kot drugod. Z zniževanjem standardov in množičnostjo šolajočih se mladih smo priča inflaciji ocen in spričeval, hkrati pa ta davek na kakovost ne prispeva k pravičnosti za ekonomsko deprivilegirane posameznike.
Da bi bil naš izobraževalni sistem uspešen, bi morali uvesti višjo raven pri vseh izbirnih predmetih in posodobiti interne izpite. Mdr. bi morali tudi stremeti k visoko zastavljenim pričakovanjem tako od učencev kakor od učiteljev in k pomenu znanja kot vrednote, k mednarodni konkurenčnosti, decentralizaciji sistema in ohranitvi osnovnih standardov znanja, ne pa popuščati trendom slabše pismenosti. Srednja šola bi se morala evropskim merilom približati s spodbujanjem dijakove radovednosti, razgledanosti in kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in podjetnosti.
Sodelujoči so podali nekaj konkretnih predlogov, saj glede internega dela splošne mature že dvajset let ni bilo sprememb, sklepi posveta pa so šli v smeri zahteve po pravičnosti (višja zahtevnost namreč vodi k večji pravičnosti) in po natančnem pregledu standardov znanja.
27. JANUARJA_
Gabrovčev dan 2017
Strokovno srečanje
Slovensko arheološko društvo je dalo pobudo za vsakoletno strokovno srečanje, posvečeno spominu na akad. prof. dr. Staneta Gabrovca, ki poteka v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, Arheološkim oddelkom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in I. razredom SAZU. Namen je, da se v ciklusu štirih do petih let tematsko predstavi po eno izmed halštatskih skupin na območju Slovenije, kot jih je prof. Gabrovec opredelil v svojih temeljnih znanstvenih člankih. Gre za prikaz rezultatov novih izkopavanj, raziskav in znanstvenih dognanj, skratka za aktualizacijo znanstvene paradigme.
Prvo takšno srečanje, ki je bilo posvečeno halštatskodobni kulturni skupini Kleinklein-Martijanec-Kaptol oz. štajersko-južnopanonski skupini, se lahko izkaže z mednarodno udeležbo. Z referati je sodelovalo sedem raziskovalcev, in sicer prof. dr. Markus Egg (RGZM Mainz), doc. dr. Georg Tiefengraber (Gradec), dr. Marko Mele (Joanneum Graz), prof. dr. Hrvoje Potrebica (Sveučilište
92
Zagreb), dr. Branko Kerman (PM Murska Sobota), doc. dr. Matija Črešnar (FF UL) in dr. Teja Gerbec (GM Nova Gorica). Ker se je prvo srečanje v načrtovanem ciklu izkazalo za zelo zanimivo, koristno in plodno, nameravamo prispevke integralno objaviti in z Gabrovčevim dnevom tudi v bodoče nadaljevati.
Biba Teržan
1. MARCA_
Prispevki za slovenski nacionalni program II
Posvet
Med organizatorji posveta sta bila akad. Niko Grafenauer in akad. Tine Hribar. Program:
-	predsednik SAZU Tadej Bajd: pozdravni nagovor,
-	predsednik RS Borut Pahor: »Ljubljanska pobuda«,
-	Niko Grafenauer: Ozadja 57. številke Nove revije
-	Dimitrij Rupel: »Železo in žamet« (Nova revija, nova država! Nova Evropa!),
-	Peter Jambrek: Nova evropska ustava,
-	Matej Avbelj: Evropska unija kot nedržavna federacija,
-	Jože Mencinger: Zakaj je »manj« Evrope boljše kot »več« Evrope,
-	Darko Darovec: Geostrateška vloga slovenskega prostora,
-	Matjaž Gams: Globalizem in prednosti superinteligence za RS,
-	razprava,
-	Andrej Rahten: Srednja Evropa, slovenske izkušnje in perspektive,
-	Peter Kovačič - Peršin: Dileme Slovencev med narodom in državo,
-	Rok Svetlič: Subjektiviteta Slovencev kot nacije in avtoimuniteta,
-	Jernej Letnar Černič: Vladavina človekovega dostojanstva v slovenski družbi,
-	Bojan Godeša: Vprašanje sprave - posledice v slovenski družbi,
-	Spomenka Hribar: Avantgardno sovraštvo in sprava II,
-	Tomaž Grušovnik: Slovenija in tretji korak k etičnemu zaporedju,
-	Marko Ivan Rupnik: Preroškost srca,
-	Tine Hribar: Slovenci in druga evropska renesansa,
-	razprava.
V februarju leta 1987 je izšla 57. številka Nove revije z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. Avtorji so se zavzemali za parlamentarno demokracijo, a zavedali so se tudi dejstva, ki ga je v Izvorih totalitarizma izpostavila Hannah Arendt, da je nacionalna država pogoj demokracije. S tem pa tudi predpostavka človekovega dostojanstva, njegovih temeljnih pravic in državljanskih svoboščin.
93
Po osamosvojitvi leta 1991, ko si je slovenski narod z Republiko Slovenijo priboril svojo lastno nacionalno državo, smo postali člani OZN, EU, OECD in vrste drugih ustanov. V letu 2008 smo vodili Svet EU. Zrasli smo z Evropo. Toda v teh letih je Evropa zašla v takšno krizo, da z več različnih strani prihajajo pobude za oblikovanje nove evropske ustave in programa za evropski preporod. Govorili bi lahko o drugi renesansi Evrope.
In Slovenci? Tri desetletja smo se ravnali po evropski uri resnice za Slovenijo. Zdaj je čas, da se obrnemo in začnemo uveljavljati svojo, slovensko resnico, tudi v odnosu do Evropske unije.
Tine Hribar
Prispevki s posvetovanja so zbrani v knjigi Prenova Evrope, katere predstavitev je bila na SAZU 28. junija.
16. MARCA_
1. letno Srečanje z mladimi, v organizaciji SAZU in Slovenske znanstvene fundacije (SZF)
Program:
-	pozdravna nagovora predsednika SAZU akad. prof. dr. Tadeja Bajda in direktorja SZF dr. Edvarda Kobala,
-	Andrej Kranjc: Kamen in voda = kras,
-	Franci Gabrovšek: Kras, čudoviti laboratorij narave,
-	Boris Sket: Življenje v kraškem podzemlju,
-	Mladi raziskovalci krasa se predstavijo: pogovor s Petro Gostinčar in Teom Delicem je vodil Edvard Kobal.
Projekt je vodil skupni organizacijski odbor, v katerem so predstavniki SAZU predsednik akad. Tadej Bajd, podpredsednika akad. Andrej Kranjc in akad. Jože Krašovec ter predstavnika SZF direktor dr. Edvard Kobal in prof. dr. Peter Raspor. Srečanje je bilo pripravljeno v sodelovanju s IV. razredom SAZU za naravoslovne vede in posvečeno krasoslovni tematiki, in sicer kot osrednji nacionalni dogodek proslavljanja 16. marca, evropskega dneva znanosti za mlade.
19. in 20. APRILA_
Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah
Program:
19. APRIL
-	Tadej Bajd: pozdravni nagovor,
94
-	Janko Kos: Problemi književnega pouka,
-	Milena Mileva Blažič: Položaj in delež mladinske književnosti v posameznih triadah osnovne šole in analiza razmerja med slovensko in neslovensko književnostjo,
-	Igor Saksida: Izhodišča in posledice komunikacijskega in tradicionalnega načrtovanja pouka književnosti,
-	Simona Pulko: Možnosti problemske obravnave književnih besedil v osnovni šoli,
-	Marija Stanonik: Položaj slovenske folklore v osnovni šoli,
-	Kajetan Gantar: Sprehodi po antični književnosti.
20. APRIL
-	Andreja Barle Lakota: pozdravni nagovor,
-	Janko Kos: Problemi književnega pouka v srednji šoli,
-	Mojca Poznanovič Jezeršek: Pouk književnosti in matura v evropskih srednjih šolah,
-	Boža Krakar Vogel: Modeli književnega pouka v slovenskem šolskem sistemu,
-	Darinka Ambrož: Pomen pouka književnosti v srednji šoli,
-	Jože Kurinčič: Evalvacija pouka književnosti v gimnazijah,
-	Blanka Erhartič: Motivacija za branje in učenje književnosti v učbenikih književnosti skozi čas v srednji šoli,
-	Alenka Koron: Književnost na maturi,
-	Tomo Virk: Literatura, etika in pouk književnosti v srednjih šolah.
Do posveta je prišlo po daljših pripravah, s spodbudami predsedstva SAZU, sodelovanjem II. razreda za filološke in literarne vede ter pod vodstvom podpisanega. Po vrsti posvetov o drugih predmetnih področjih v slovenskem šolstvu se je zdelo nujno posvetovanje o književnem pouku kot enem osrednjih humanističnih predmetov s posebnim nacionalnim pomenom, predvsem pa zaradi problemov, ki jih zadnja desetletja v ta pouk prinašajo nova dognanja, vrednotenja in didaktični pristopi.
Za posvet so bila pripravljena izhodišča, ki naj bi spodbujala razprave udeležencev, ne da bi jih terminsko omejevala. V premislek so bila dana predvsem vprašanja: kakšni naj bodo po obsegu in vsebini obvezni učni načrti; kakšno naj bo razmerje med poukom slovenskega jezika in književnosti, njuna povezanost in soodvisnost; kako naj bo književni pouk povezan z drugimi humanističnimi oziroma družboslovnimi predmeti v osnovnem in srednjem šolstvu: kakšna strokovna znanja mora imeti učitelj književnosti za uspešno obvladovanje povezav književnega pouka s temi področji; kakšni naj bodo učbeniki za književni pouk, kakšen njihov izbor besedil, kakšno naj bo v tem pouku razmerje med
95
slovensko in evropsko (svetovno) književnostjo, med mladinsko in književnostjo za odrasle, kakšno naj bo razmerje med doživljajskim posredovanjem književnosti, literarno zgodovino in teorijo: kako naj ta pouk usmerja in spodbuja literarno branje v izvenšolskem času, brez šolskih obvez.
Ker se je pokazalo, da se ta vprašanja postavljajo v osnovnošolskem pouku drugače kot v srednjih šolah, je bilo odločeno, da mora biti posvet dvodneven, prvi dan posvečen samo pouku književnosti v osnovnih šolah, drugega dne pa srednješolskemu. V tej obliki je posvet potekal 19. in 20. aprila, odprl ga je predsednik SAZU s spodbudnim pozdravnim nagovorom, nato so se zvrstili nastopi povabljenih razpravljavcev, ki so jim sledili odzivi iz vrst številnega zainteresiranega poslušalstva. Za nosilce referatov so bili povabljeni strokovnjaki iz osrednjih šolskih zavodov, s fakultet v Ljubljani in Mariboru, z literarnega inštituta ZRC SAZU, ob predstavnikih didaktične teorije pa predvsem šolski praktiki, učitelji slovenščine in književnosti na osnovnih in srednjih šolah. Od akademikov smo z referati sodelovali dr. Marija Stanonik, dr. Kajetan Gantar in podpisani.
Splošna ocena posvetovanja je lahko ta, da so se referati dotikali vseh naj-boij perečih vprašanj književnega pouka, tudi takih, ki jih izhodišča niso predvidela, od vrednotenja in novih učbeniških oblik do različnih, tradicionalnih in modernejših modelov pristopa h književnosti v šolah. V referatih je prihajala do izraza precejšnja različnost pogledov na ta osrednja vprašanja, kar se je potrjevalo v živahnih, deloma polemičnih odzivih po referatih, kar je bilo Iahko samo potrditev o nujnosti in uspešnosti tega posvetovanja. Ob tem je treba ugotoviti, da so številna vprašanja književnega pouka v osnovnih in srednjih šolah bila obravnavana kritično, s posluhom za njihove problematične strani, da pa so druga, ne manj pomembna ostajala ob strani, tako da še čakajo na natančnejšo obravnavo. Tudi s tem je bilo posvetovanje koristna iztočnica za nadaljnje dodatne raziskave književnega pouka, po možnosti v najširšem okviru slovenskega šolstva, njegovih humanističnih in družboslovnih, izobraževalnih in vzgojnih nalog.
Janko Kos
16. MAJA_
Posvet o integriteti: pot k ustanovitvi nacionalnega telesa
Program:
-	Tadej Bajd, predsednik SAZU, in dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za
izobraževanje, znanost in šport: pozdravna nagovora,
-	Slavko Splichal: Namen in vidiki ustanavljanja nacionalne etične komisije za
integriteto v znanosti,
96
-	Dragica Wedam Lukic: Priporočila za ustanovitev nacionalne etične komisije za integriteto v znanosti,
-	Urša Opara Krašovec: Novi evropski kodeks raziskovalne poštenosti,
-	Božidar Voljč: Državna komisija za medicinsko etiko.
Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (Uradni list RS, št. 43/11) je kot ukrep za doseganje standarda etike v raziskovalni dejavnosti predvidela vzpostavitev častnega razsodišča. Za to nalogo sta bila z resolucijo zadolžena SAZU in Vlada Republike Slovenije (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport). Ustanovila sta skupno delovno telo, Svet za pripravo vsebinskih izhodišč za ustanovitev nacionalne komisije za integriteto v znanosti, katerega člani so eminentni predstavniki slovenske znanosti.
Svet je s premišljenimi potezami v letošnjem aprilu pripravil vsebinska izhodišča za ustanovitev in delovanje nacionalne komisije za integriteto v znanosti. Ta izhodišča, ki so bila med drugimi povezanimi vsebinami predstavljena na posvetu v dvorani SAZU 16. maja, oblikujejo strokovno podlago kot prvi korak za pripravo relevantnega zakonodajnega okolja za vzpostavitev najvišjega nacionalnega telesa, ki bo bdelo nad spoštovanjem etičnih in moralnih standardov v izobraževalni in raziskovalni dejavnosti.
Posvet, ki ga je vodil predsednik sveta za pripravo vsebinskih izhodišč za ustanovitev nacionalne komisije za integriteto v znanosti, akademik Jože Krašovec, sta z uvodnima nagovoroma otvorila predsednik SAZU akademik Tadej Bajd, ki je povzel aktivnosti obeh institucij in članov Sveta pri pripravi vsebinskih izhodišč, in ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Maja Makovec Brenčič, ki je poudarila njihov pomen pri oblikovanju nove visokošolske in raziskovalne zakonodaje.
O namenu in vidikih ustanavljanja nacionalnega telesa (sveta) za integriteto v znanosti je spregovoril akademik Slavko Splichal, ki je poudaril tudi njegovo izobraževalno in preventivno vlogo z namenom preprečevanja nepoštenih praks.
Pravni vidik sprejetih izhodišč je predstavila zasl. prof. dr. Dragica Wedam Lukic. Namen sveta ni sankcionirati, marveč z avtoriteto svojega ugleda in avtonomnostjo podajati mnenja. Pri tem pa je bistvena njegova neodvisnost, ki naj se uredi v zakonu kot normativni podlagi za ustanovitev in delovanje. Mandat članov sveta mora zagotavljati kontinuiteto razprav in delovanja, področje dela pa sta tako visokošolska kot raziskovalna dejavnost.
Svet bi sprejemal mnenja na podlagi mednarodnih etičnih standardov in etičnih meril, med katerimi velja omeniti predvsem novi (revidirani) Evropski kodeks za integriteto v raziskavah, ki ga je predstavila viš. znanstv. sod. dr. Urša Opara Krašovec. Dokument je pripravilo Združenje vseh evropskih akademij in ima status referenčnega kodeksa v evropski raziskovalni skupnosti. Novi ko-
97
deks je rezultat dialoga široke raziskovalne in akademske skupnosti, v ospredje pa postavlja tudi odgovornost raziskovalnih organizacij.
S predstavitvijo Državne komisije za medicinsko etiko je posvet sklenil njen predsednik in svetovalec SAZU za javno zdravstvo, zdravstveno geronto-logijo in medgeneracijsko sožitje dr. Božidar Voljč. Medicinska etična komisija kot telo z bogato tradicijo in prakso lahko rabi kot odličen orientir pri vzpostavitvi in delovanju nacionalnega telesa za integriteto v znanosti.
29. JUNIJA_
Energetska samozadostnost Slovenije - realnost ali utopija?
Posvet v organizaciji Sveta SAZU za varovanje okolja in Sveta SAZU za energetiko
Program:
-	Tadej Bajd, predsednik SAZU, Alojz Poredoš, predsednik Sveta SAZU za energetiko, in Franc Lobnik, predstavnik Sveta za varovanje okolja: pozdravni nagovori,
-	Jože Dimnik: Samozadostnost v luči dolgoročnih bilanc RS,
-	Štefan Merkač: Uresničitev energetskega načrta na avstrijskem Koroškem,
-	Alojz Poredoš: Stališča in aktivnosti Sveta za energetiko SAZU v podporo Energetskemu konceptu Slovenije,
-	Dušan Plut: Potenciali in omejitve sonaravne energetske samooskrbe Slovenije,
-	Franc Žlahtič: O slovenski nacionalni energetski politiki - Zapuščamo čas energetskega udobja,
-	Franc Lobnik: Biomasa, vir energije ali hrane?,
-	Niko Torelli: Les - obnovljivi energent,
-	Kristjan Brecl: Izkoriščanje sončne energije - fotovoltaika,
-	razprava.
Srečanje je bilo namenjeno predvsem osnutku Energetskega koncepta Slovenije, ki je v javni razpravi. Cilj posveta je bil, da udeleženci ta osnutek ocenijo in nakažejo smer slovenske energetske politike.
Več o posvetu v poročilu Sveta za energetiko.
98
20. SEPTEMBRA_
Predstavitev razreda za umetnosti ob sprejemu predstavnikov Madžarske akademije umetnosti na SAZU pred skupnim ogledom razstave madžarskih fotografov Objektiv v atriju ZRC SAZU (Besedilo nagovora)
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v nasprotju z Madžarsko akademijo umetnosti, ki ima v svojih vrstah samo umetnike, kot najvišja slovenska znanstvena in umetniška ustanova povezuje tako znanstvenike kot umetnike, ki jih je v njej danes ena petina. V razredu za umetnosti SAZU je trenutno 20 rednih in izrednih članov in 14 dopisnih (blizu 50 članov je že pokojnih) z osrednjih področij umetnosti: literature, glasbe, likovne ustvarjalnosti in arhitekture. Umetnosti se teoretsko in kot zgodovinarji posvečajo tudi člani nekaterih drugih razredov, v razredu za umetnosti pa so zbrani osrednji slovenski ustvarjalci. V Sloveniji je zelo velika koncentracija odličnih ustvarjalcev, zato je članstvo v Akademiji, ki je številčno omejeno, velika čast in potrdilo umetniške pomembnosti ustvarjalcev. Vsi člani so avtoritete, klasiki na svojem področju. Člani razreda za umetnosti pa imajo še posebno veljavo, ker so tudi ugledne javne osebnosti, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti in posegajo tudi v najširše javno življenje, zato so duhovno srce Akademije. Vsi so, ne glede na starost (naš najstarejši član pisatelj Boris Pahor ima 104 leta), ustvarjalno dejavni, na sejah pa razpravljamo o umetnostnih vprašanjih in tudi perečih zadevah, s katerimi se javnost pogosto obrača na Akademijo, kot so vprašanja jezika ali odnosa do urbanističnega okolja. Veliko se pogovarjamo o stanju duha v današnjem času, prirejamo tudi simpozije in posvete, tak je bil o humanizmu in humanistiki 2016, v letošnjem Plečnikovem letu pa pripravljamo posvet o vprašanjih odnosa do arhitekture.
Slovenski ustvarjalci in med njimi tudi naši akademiki so imeli in imajo stike tudi s sosednjo nam madžarsko kulturo. Na današnjih madžarskih tleh stoje arhitektonski sledovi najstarejše slovanske, s Slovenci povezane kulture, že v srednjem veku je naše kraje povezovalo slikarstvo Janeza Aquile (v Martjan-cih je naslikana legenda kralja Vladimira, v Velemeru pa ogrski svetniki); preučevanju umetnosti tistih časov so se posvečali naši člani umetnostni zgodovinarji (Stele, Cevc, Zadnikar), ki so z Madžari tesno sodelovali (npr. s Thomasom von Bogyayem), v raziskovanju srednjeveške arhitekture se navajajo povezave z arhitekturo cerkve v madžarski vasi Jak, stiki pa so bili tudi ves čas pozneje, zlasti v Prekmurju. Delo naših baročnih kiparjev je izzvenevalo tudi na Madžarskem, Murski Soboti je vtisnil pečat arhitekt Laszlo Takacz, prvi moderni prekmurski slikar Ludvik Vrečič je živel v Budimpešti, tam je nekaj časa deloval tudi kipar Ivan Napotnik, v slikarski barvitosti Ludvika Pandurja je razviden madžarski vpliv, več slikarjev in kiparjev iz severovzhodne Slovenije je po rodu Madžarov (Ferenc Kiraly) ali pa so delno madžarskega izvora (Štefan Galič).
99
Pred 2. svetovno vojno je na Madžarskem slikal in risal slikar Božidar Jakac, tako pokrajino kot njene kulturne spomenike, sicer pa smo v manifestacijah našega kulturnega življenja spoznali tudi ustvarjalne dosežke celotne madžarske kulture; v Narodni galeriji smo se lahko seznanili z madžarsko likovno secesijo in Cankarjevem domu z vrsto madžarskih filmov. Slovenski umetnostni zgodovinar Luc Menaše pa je v mednarodni knjižni zbirki o muzejih sveta predstavil umetniško galerijo v Budimpešti.
Na področju besedne ustvarjalnosti smo sodelovali v 16. stoletju, v 18. stol. smo prevajali madžarske cerkvene tekste v slovenščino. Z madžarskimi so sodelovali tudi slovenski jezikoslovci (Avgust Pavel); v literaturi, temelječi na ljudskem izročilu, nas je posebej povezoval mitični Kralj Matjaž, ne glede na to, ali gre res za Matijo Korvina. Številni naši člani pa so bili v 20. stoletju pre-vajani v madžarski jezik (Bevk, Bor, Ingolič, Hieng, Župančič, Klopčič, Udovič, Rebula, Kranjec, Kosmač, Kermauner, Zlobec, Kovačič, Zajc, Šalamun, Kovič, Novak, posebno Jančar, ki so ga tudi uprizarjali na Madžarskem), naši člani pa so prispevali k poznavanju madžarske literature tudi s svojimi prevodi, posebno prevajalec madžarske lirike pesnik Kajetan Kovič, v pripravi pa je tudi antolo-gijska knjiga 18 madžarskih pesnikov in pesnic Panorama sodobne madžarske poezije.
Od 19. stoletja smo intenzivno spoznavali prozaika Mora Jokaija in zlasti Sândorja Petofija, naš pokojni član pesnik A. Gradnik je pripravljal njegovo antologijo, obstaja pa celo knjiga z bibliografijo njegovih prevodov, in dobro poznamo tudi pesnika Endreja Adyja in pisatelja Ferenca Molnarja. In vsaj ljubitelji pravljičnega sveta prebiramo tudi madžarske pravljice. Opazno smo sodelovali tudi v okviru PEN-a (madžarski PEN je odlikoval prekmurskega Slovenca Vilka Novaka), madžarski pisatelj Péter Esterhâzy je leta 1988 prejel nagrado vilenica, madžarski književniki pa so tudi redni gostje slovenskih literarnih festivalov.
Stiki od 19. stoletja so živi tudi v glasbi, v ljubljanski Operi so mdr. uprizorili Bele Bartoka Grad vojvode Sinjebradca, naš član Uroš Rojko je učenec Madžara Gyorgyja Ligetija, v Ljubljani so gostovali pomembni madžarski dirigenti, na Madžarskem pa smo predstavljali tudi slovenske komponiste (akademike Škerjanca, Ramovša, Lebiča).
Veseli nas, da je v zadnjem času prišlo do sodelovanja tudi med našima akademijama. Pred dvema letoma je bila na Ljubljanskem gradu dobro obiskana razstava madžarskih slikarjev akademikov, naši slikarji, med njimi sedem pokojnih in živih akademikov, pa so se poleti 2015 z razstavo Sto slik slovenskega slikarstva: V čast sliki predstavili v imenitnem budimpeškem muzeju moderne umetnosti Mucsarnok; prireditev je ostala vsem razstavljalcem v najlepšem spominu, da je sploh ne morejo pozabiti. Častna pokrovitelja sta bila predsednika obeh držav, spremljale pa so jo predstavitve srednjeveškega slikarja Janeza Aquile, budimpeškega kiparja iz Lendave Gyorgya Zale in arhitekta Jožeta
100
Plečnika. Razstava Objektiv v atriju ZRC SAZU, ki si jo bomo ob vašem obisku skupno ogledali, pa je osredotočena na delo vaših članov fotografov. Ta zvrst likovne ustvarjalnosti pri nas med akademiki sicer ni zastopana, vendar so se nekateri od njih vsaj spotoma ob slikarstvu posvečali in se še posvečajo tudi fotografiji (Kos, Jakac, Bernard). Razstava nam kaže z deli šestih madžarskih avtorjev lapidaren prerez madžarske v glavnem črno-bele fotografije od povojnega časa vse do danes in je za Slovence zanimiva tudi kot možnost za vzporejanje z našo umetniško fotografijo, ki jo v novejšem času vse intenzivneje preučujemo. Predvsem pa si želimo, da bi razstava in vaš obisk pomenila tudi uradno dejavno vzpostavitev sodelovanja med obema akademijama, ki naj bi se poslej razvijalo na vseh umetnostnih področjih, tudi v glasbi in literaturi.
Milček Komelj
10. OKTOBRA_
Odlični v znanosti - dosežki na področju tehnike
Predstavitev v organizaciji razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU in ARRS
Doc. dr. Andreja Benčan Golob: Razlaga električne prevodnosti domenskih sten bizmutovega ferita
Bizmutov ferit se intenzivno raziskuje zaradi možnosti uporabe v visokotempe-raturnih piezoelektričnih napravah, vendar pa je njegova uporaba omejena, saj izkazuje visoko električno prevodnost, katere pomemben del izhaja iz lokalne prevodnosti na domenskih stenah. Čeprav so prevodnost sten dokazali že leta 2009, pa do zdaj ni bilo konsistentne razlage mehanizma. Raziskovalke in raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« in Kemijskega inštituta (Tadej Rojac, Andreja Benčan Golob, Goran Dražic, Hana Uršič Nemevšek, Boštjan Jančar, Gašper Tavčar, Maja Makarovič, Julian Walker in Barbara Malič) so, v sodelovanju s kolegoma iz Japonske in Švice (Naonori Sakamoto, Univerza Shizuoka, in Dragan Damjanovic, EPFL) prvi dokazali prisotnost točkastih defektov na domen-skih stenah v bizmutovem feritu. Z raziskavo so razložili mehanizem p-tipa električne prevodnosti domenskih sten ter pokazali, da je lokalno prevodnost domenskih sten mogoče prilagajati s spreminjanjem atmosfere med visokotem-peraturno pripravo materiala.
Dr. Nejc Hodnik: Nov način raztapljanja plemenitih kovin za uporabo v zelem krožnem gospodarstvu
Nov način raztapljanja platine se v primerjavi z najbolj razširjenim postopkom - raztapljanjem z zlatotopko - izkaže kot okoljsko bistveno manj škodljiv pro-
101
ces. Zlatotopka je vrela mešanica koncentrirane solne in dušikove kisline, ki je zelo nevarna in agresivna kemikalija. Spada med zelo strupene, kajti iz te mešanice izhajajo izjemno strupeni plini, kot sta med drugimi klor in NOx. Čeprav je zlatotopka zelo učinkovit in ekonomsko ugoden način raztapljanja, se ekonomičnost procesa zaradi izredno nevarnih pogojev dela močno zmanjša. Postopek, ki je bil razvit v okviru raziskav ponuja rešitev, saj je uporabljen bistveno manj agresiven pH z minimalnimi izpusti nevarnih plinov (po inženirski optimizaciji izpustov ne bo več) in deluje pri sobni temperaturi.
Prof. dr. Rafael Mihalič: Analiza dinamičnih vplivov statičnega var kompenzator-ja na obratovalne razmere EES Slovenije in Evropske interkonekcije Na 220kV in 400 kV napetostnem nivoju elektroenergetskega sistema(EES) Slovenije in širše regije se zaradi pomanjkanja prilagodljivosti EES pojavljajo daljša časovna obdobja z nedopustno visokimi napetostmi. Ker gre za problem regije, sta operaterja prenosnega omrežja Hrvaške in Slovenije začela iskati skupne rešitve v okviru mednarodnega sodelovanja. Evropski komisiji sta predlagala rešitev v okviru projekta skupnega evropskega interesa s področja pametnih omrežij - projekt SINCRO.GRID. V študiji so raziskovalci in raziskovalke prikazali, da je mogoče s tehnologijo »pametne« paralelne kompenzacije, vgrajene v Sloveniji, vplivati na perečo problematiko slabo dušenih elektromehanskih nihanj v evropskem EES, obvladovati napetostna nihanja zaradi stohastike obnovljivih virov energije in v prihodnosti ustrezno kakovost napetosti v vseh obratovalnih stanjih, in definirali optimalne parametre in strukturo regulabilne naprave.
Dr. Marko Bek: Tehnološki preboj na področju dušenja vibracij, udarnih obremenitev in hrupa
Raziskovalci in raziskovalke predstavljajo novo generacijo dušilnih elementov, ki prekašajo vse obstoječe tehnične rešitve za najmanj desetkrat in predstavljajo tehnološki preboj na področju dušenja vibracij, udarnih obremenitev in hrupa. Patentirani dosežek združuje lastna bazična spoznanja o vplivu tlaka na vedenje polimernih materialov, ter o procesu formiranja »polja kontaktnih sil« v granuliranih materialih. Patentirani dušilni elementi predstavljajo povsem nov in učinkovit način dušenja vibracij in hrupa. Sestavljeni so iz pletene bazal-tne cevi, ki je napolnjena z polimernim granuliranim materialom pod tlakom. Uporabiti jih je mogoče za protipotresno gradnjo, zaščito naprav in strojev ter zaščito avtomobilov pred udarno obremenitvijo v nesrečah.
Dr. Matevž Bošnak: Razvoj in implementacija inovativnega hibridnega sistema vodenja naprave za rehabilitacijo hoje
Predmet dosežka je razvoj ter eksperimentalna implementacija inovativnega hibridnega sistema vodenja naprave za rehabilitacijo hoje, objava rezultatov v
102
reviji IEEE Transactions on Neural Systems and Rehabilitation Engineeringter, prijava evropskega patenta. Hibridni sistem vodenja naprave za rehabilitacijo hoje omogoča kombinacijo avtonomnega (sledenja pred nastavljeni trajektoriji premikanja) in ročnega oz. intuitivnega vodenja naprave z nakazanimi premiki telesa. Vgrajen računalniški sistem preko senzorjev zaznava premike telesa ter upravlja hitrost in smer premikanja naprave, hkrati pa preprečuje trke naprave s predmeti ali ljudmi v okolici. Zaradi intuitivne in enostavne uporabe naprave se lahko pacient in terapevt povsem posvetita postopku rehabilitacije. S testi sistema v kliničnem okolju smo potrdili pravilno delovanje naprave in njeno primernost v postopku rehabilitacije hoje po kapi.
Prof. dr. Matevž Dular (dosežek je predstavil dr. Martin Petkovšek): Čiščenje voda s hidrodinamsko kavitacijo
Cilj biološkega čiščenja odpadnih voda je popolna mineralizacija - pretvorba organskih spojin do ogljikovega dioksida in vode. Nekatere spojine so namreč biološko slabo razgradljive, zato so za njihovo odstranitev iz sistema ključnega pomena drugi, abiotski postopki čiščenja, potencialno možnost pa predstavlja tudi kavitacija. V dosedanji praksi pri čiščenju odpadnih vod na čistilnih napravah se kavitacija ne uporablja. Sicer obstajajo določeni laboratorijski poizkusi, vendar metode do zdaj še niso dostopne za širšo uporabo. Z opravljenimi raziskavami so raziskovalke in raziskovalci na teoretičnem nivoju pridobili ustrezne izkušnje in znanja in uspešno prenesli tehnologije na aplikativni nivo oz. v prakso. Pokazali so na možnost energetsko in okoljsko sprejemljivega čiščenja voda. Uspešno so odstranili farmacevtike, cianobakterije, alge, bakterijo Legionella in kot prvi pokazali na možnost inaktivacije virusov. Rezultate so predstavili v osmih revijalnih člankih in štirih patentih.
19. in 20. OKTOBRA_
Janez Evangelist Krek (1865-1917) - Sto let pozneje (1917-2017)
Znanstveni posvet
Program: 19. oktobra:
-	Franc Pfajfar: Dr. Janez Ev. Krek, »Štokarjev gospod«,
-	Marija Stanonik: Janez Evangelist Krek v slovenski literaturi in literarni vedi,
-	Janez Juhant: Krek in krščansko-socialno gibanje Evrope,
-	razprava,
-	Jure Gašparič: Poslanec in politik Janez Evangelist Krek,
-	Janko Prunk: Krekovo sodelovanje s Hrvati od leta 1898 do smrti,
-	Igor Salmič in Bogdan Kolar: Janez Ev. Krek v odnosu do osrednjega vodstva Cerkve in cerkve na Slovenskem,
103
-	razprava,
-	odkritje Krekovega spomenika na dvorišču Teološke fakultete. 20. oktobra:
-	Egon Pelikan: Janez Evangelist Krek - modernizator katoliškega gibanja na Slovenskem,
-	Jurij Perovšek: Janez Evangelist Krek in socialna demokracija,
-	Žarko Lazarevic: Janez Krek med imperativom politike in izzivi kapitalizma,
-	Stane Granda: Krek in reševanje slovenskega kmeta,
-	razprava,
-	Jože Pirjevec: Janez Evangelist Krek, Andrej Gosar, Edvard Kardelj,
-	Branko Šuštar: Mladina čaka. Krekova prizadevanja na področju izobraževanja,
-	Damir Globočnik: Krekova afera,
-	Janez Ivan Štuhec: Krekov in naš čas: podobnost in razlike,
-	razprava.
Ob stoletnici smrti Janeza Evangelista Kreka, pomembnega krščanskoso-cialnega delavca in misleca, je Inštitut za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani sprožil pobudo za organizacijo simpozija, posvečenega spominu tega zaslužnega Slovenca. Da bi dali pobudi čim več poudarka, smo v organizacijskem odboru, ki ga je vodil prof. Bogdan Kolar, sklenili prirediti posvet pod pokroviteljstvom SAZU in vključiti med sodelujoče inštitucije tudi Zvezo zgodovinskih društev Slovenije. Na vabilo k sodelovanju se je odzvalo štirinajst raziskovalcev, ki so predstavili na sedežu SAZU med 19. in 20. oktobrom svoje referate, posvečene Krekovemu plodnemu življenjskemu delu. Po uvodnih besedah predsednika SAZU Tadeja Bajda in prof. Kolarja so prispevali svoje poglede Franc Pfajfar, Marija Stanonik, Janez Juhant, Jure Gašparič, Igor Salmič in Bogdan Komar, Egon Pelikan, Jurij Perovšek, Žarko Lazarevic, Stane Granda, Jože Pirjevec, Branko Šuštar, Damir Globočnik in Janez Ivan Štuhec. Prikazali so obdobje na prelomu 19. in 20. stoletja, v katerega se umešča Krekova ustvarjalna pot, pogojena od zavesti Rimsko-katoliške Cerkve, da se mora soočati s socialnim vprašanjem. V tem smislu je imela odločilen pomen enciklika papeža Leona XIII. Rerum novarum, ki je odprla novo poglavje v zgodovini katoliške Evrope. Na Slovenskem je bil glavni predstavnik omenjene socialne zavesti Janez Evangelist Krek, ki se je v obdobju svojega relativno kratkega življenja izkazal kot uspešen ustanovitelj posojilnic in hranilnic Raiffeisenovega tipa in s tem modernizator predvsem kmečkega gospodarstva. Prav tako pomemben je Krekov intelektualni angažma, saj je prvi znotraj slovenske katoliške Cerkve v svojih številnih publikacijah predstavil socialne probleme in dileme sodobnega sveta in s tem zapustil intelektualno dediščino, ki je v slovenskem prostoru
104
zaznamovala celotno 20. stoletje. Velja tudi omeniti, da je bil v četrtek, 19. oktobra, po sklepu prvega ciklusa referatov kot dolžen poklon njegovemu spominu odkrit na dvorišču Teološke fakultete Krekov doprsni spomenik.
Jože Pirjevec
25. OKTOBRA_
Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izročila
Posvet
V Plečnikovem letu 2017 se je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti porodila pobuda, da v širši strokovni javnosti ovrednotimo novejše arhitekturne in urbanistične posege v slovenski prostor. Pri tem nas kot najvišjo slovensko nacionalno umetniško in znanstveno ustanovo, znotraj katere delujejo tudi eminentni arhitekti, vodi misel o večnostni arhitekturi, ki predpostavlja arhitekturno delo kot umetnino in s tem povezano odgovornost do kulturnega prostora, ki ga taka arhitektura z umeščanjem v prostor oblikuje.
Slovenskemu prostoru daje identiteto naša arhitekturna in urbanistična dediščina, ki se je izoblikovala v preteklosti, se spreminjala in dopolnjevala; nastaja pa tudi vedno nova. Kulturni prostor, ki ga nove pozidave in prezidave dopolnjujejo, vendar ga lahko tudi poškodujejo in celo uničujejo, tako doživlja močne spremembe. Zato sta o tem potrebna stalna presoja in kritični premislek. Še zlasti to velja za današnji čas, ko prepogosto nastajajo estetsko docela nezahtevne stavbe in je tudi spomeniško varstvo, ki naj bi varovalo izročene nam arhitekturne in urbanistične vrednote, vse bolj podrejeno diktatu kapitala, o ravnanju s prostorom pa največkrat odločajo interesi investitorjev, ki si ne pomišljajo pozidati niti najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč. V zadnjem času je bila uničena ali predelana in ostaja ogrožena tudi vrsta arhitekturnih dosežkov nekdanjih in današnjih članov SAZU, v nekaterih primerih pa se kaže kot neprimeren celo naš odnos do Plečnikovih stvaritev, zato se pri tem posebej odpira vprašanje spoštovanja avtorstva in zaščite teh del, in smo dolžni osvetliti stanje tudi na tem področju.
Predvideno je bilo, da naj bi se prispevki okvirno osredotočili na naslednje teme:
1. Pomen arhitekta Jožeta Plečnika, današnji pogledi nanj in odnos do njegove umetnosti (tudi morebitni kritični pogledi); 2. Podoba in perspektive slovenske sodobne arhitekture in urbanizma; 3. Današnji odnos do prostora in moderne arhitekture 20. stoletja. (Umetnostno pomembna arhitektura med uporabnostjo, ki lahko sčasoma predpostavlja morebitne spremembe, in nedotakljivostjo umetnin; vprašanje zaščite avtorstva).
105
K sodelovanju so bili povabljeni številni kompetentni poznavalci, zlasti arhitekti in umetnostni zgodovinarji, pa tudi vsi člani umetniškega razreda SAZU. Na vabilo za posvet se je ljubeznivo odzvalo 11 referentov, poleg teh so nekateri želeli sodelovati, a niso mogli zaradi nujne zasedenosti ali odsotnosti, vsi od njih pa so menili, da je razpravljanje o tem danes resnično potrebno. Med sodelujočimi je bilo osem arhitektov in troje umetnostnih zgodovinarjev, največ pa se jih je usmerilo na delo Jožeta Plečnika. Po pozdravnih besedah predsednika SAZU akad. Tadeja Bajda in predstavitvi izhodišč tajnika V. razreda akad. Mil-čka Komelja so predstavili naslednje referate: Janez Koželj: Kontinuiteta oblik, kontinuiteta zamisli?; Fedja Košir: Prvih sto let; Janez Lajovic: Plečnik, Ravnikar in današnja Slovenija; Aleksander S. Ostan: Prostorska kultura v Sloveniji danes: problemi, potenciali, perspektive; Petra Čeferin: Varovanje arhitekturnega objekta; Ira Zorko: Plečnikova oporoka kot izziv in blagoslov zanamcem; Andrej Hrausky: Jože Plečnik in njegova aktualnost; Miklavž Komelj: Plečnikova archi-tectura perennis in (današnji) čas; Peter Krečič: Kratek zgodovinski oris in pomen Plečnikovega stadiona za Ljubljano in celotno slovensko arhitekturno dediščino - pa kaj potem?, Luka Vidmar: Plečnikove tržnice in načrtovane novogradnje na Vodnikovem trgu: dva tipa ravnanja s starejšo arhitekturno dediščino; Janez Su-hadolc: Kaj mi pripoveduje turistični tisk.
Na posvetu je prevladovalo predvsem afirmativno stališče do Plečnikove arhitekture, kritiški pogledi na novejšo arhitekturo in odnos do nje, v nekaterih so se teme prepletale, dva referata sta se izrecno dotaknila odnosa do Plečnikove arhitekture in ogroženega območja okrog ljubljanske stolnice. Po posvetu je Peter Krečič v pismu predlagal, naj bi sprejeli kot sklep posveta protest proti odnosu do Plečnikovega stadiona; s tem bi se člani posveta, ki so izpričevali naklonjen odnos do Plečnikove umetniške veličine, najbrž strinjali, vendar hete-rogeni prispevki na posvetu niso bili osredotočeni na to vprašanje (do katerega se je razred za umetnosti SAZU večkrat že nedvoumno opredelil). Ker so bili na posvet povabljeni govorci oziroma pisci, ki so vsaj toliko tudi raznoliki ustvarjalci, njihovih estetskih pogledov ni bilo mogoče v obliki sklepov poenotiti na skupni imenovalec. Vsekakor pa so vsi referenti ne glede na raznolike poglede na konkretno arhitekturo izpričali zavest o pomenu arhitekture in prostorskega načrtovanja oziroma ravnanja s prostorom, ki vsekakor ni zadostno zaščiten, ter poudarjali zavzetost za ohranjanje arhitekturne dediščine 20. stoletja in opredeljevali načine njenega varovanja. Nakazali so raznolike poglede na moderno arhitekturo, ki naj bi izročeni prostor v Ljubljani in po vsej Sloveniji dopolnjevala, plemenitila in ne degradirala, razčlenili so njene teoretske osnove in označili tudi svojo vizijo arhitekturnega razvoja Slovenije. Njihovi prispevki bodo predstavljeni v posebnem zborniku.
Milček Komelj
106
9. NOVEMBRA_
Predstavitev graškega dialektološkega projekta
Posvet
Program:
-	akad. Tadej Bajd, predsednik SAZU: pozdravni nagovor,
-	izr. član SAZU prof. dr. Marko Snoj: pozdravni nagovor tajnika razreda za filološke in literarne vede,
-	akad. Kajetan Gantar: uvodni nagovor,
-	dopisni član SAZU prof. dr. Ludvik Karničar: Dragoceno koroško narečno gradivo graške univerze podarjeno Biblioteki SAZU,
-	mag. Petra Vide Ogrin, vodja Biblioteke SAZU: Zapuščine in rokopisno gradivo v Biblioteki SAZU,
-	dr. Andrejka Žejn, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede: Določitev poteka izoleks v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem.
V sklopu dolgoročnega graškega dialektološkega projekta o inventarizaciji leksi-ke slovenskega ljudskega jezika na Koroškem je bilo ustvarjeno veliko kulturno bogastvo, ki sta ga graška univerza in njegov vodja, profesor Ludvik Karničar, predala SAZU. Posvet je spregovoril o njegovem nastajanju, vsebini in pomenu za slovenski narod.
17. NOVEMBRA_
Ženske in kriminaliteta
Mednarodna konferenca v soorganizaciji PF UL in Inštituta za kriminologijo PF UL
Program:
I.	Značilnosti ženske kriminalitete
-	Milena Tripkovic, Mojca M. Plesničar: Ženska kriminaliteta in kaznovanje žensk v svetu,
-	Hajrija Sijerčic Čolic: Gibanje ženske kriminalitete v Bosni in Hercegovini,
-	Alenka Šelih: Ženska kriminaliteta v Sloveniji 1985-2015,
-	razprava.
II.	Dejavniki ženske kriminalitete
-	Zoran Kanduč: Ženske, kriminalnost, deviantnost in nadzor,
-	Milica Antic Gaber: Spremembe v spolni strukturi sodobne slovenske družbe,
-	Katja Filipčič: Nasilje v družini kot dejavnik ženske kriminalitete,
-	razprava.
107
III.	Ženske in kazenskopravni sistem
-	Tilen Štajnpihler Božič: Položaj žensk v pravosodju,
-	Mirjam Kline: Obravnavanje žensk v kazenskih postopkih,
-	Mojca M. Plesničar: Ženske in kaznovalna politika,
-	razprava.
IV.	Posebnosti izvrševanja kazenskih sankcij pri ženskah
-	Dragan Petrovec: Ženski zapor nekoč in danes,
-	Darja Tadic: Posebnosti zapora za ženske z vidika njihovih stikov z zunanjim svetom,
-	Martina Tomori: Materinstvo in zapor,
-	Danijela Mrhar Prelic: Ženske in povratništvo,
-	razprava.
V okviru programa I. razreda je akad. Alenka Šelih vsebinsko pripravila in organizirala konferenco Ženske in kriminaliteta. Soorganizatorja sta bila Pravna fakulteta UL in Inštitut za kriminologijo pri PF; kot soorganizatorki pa sta sodelovali prof. dr. Katja Filipčič in doc. dr. Mojca Mihelj - Plesničar. Na konferenci, ki se je je udeležilo mnogo uglednih predavateljev iz domačega in mednarodnega znanstvenega okolja, je potekala razprava o ženski kriminaliteti, individualnih in sistemskih vzrokih zanjo, značilnostih ženske kriminalitete in storilk ter njihovem obravnavanju v sodobnih kazenskopravnih sistemih.
1. DECEMBRA_
Posvet o poučevanju računalništva in informatike
V organizaciji razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU Program:
-	Ivan Bratko, SAZU: pozdravni nagovor,
-	Igor Zorko, predsednik upravnega odbora, Digitalna koalicija,
-	Andrej Brodnik, vodja Strokovne delovne skupine za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol ter pripravo študije o možnih spremembah (RINOS) pri MIZŠ: Računalništvo in informatika: orodje in gonilo 21. stoletja,
-	Maja Makovec Brenčič, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: nagovor,
-	predstavitev problematike (gl. povzetke prispevkov),
-	razprava in oblikovanje sklepov.
108
Povzetki:
Stephen Furber, Royal Society: Računalništvo (Computing) v šolah Velike Britanije
Ob prehodu v novo stoletje je nacionalni kurikulum Velike Britanije vključeval predmet IKT. Poudarek IKT je bil predvsem na uporabi računalnikov, na spoznavanju učencev s pisarniškimi programi in podobno. Predmet ni bil posebno izzivalen niti zanimiv. Zato je Royal Society izvedla študijo, katere rezultat je bilo poročilo Ugasniti ali ponovno zagnati? (Shut Down or Restart?) leta 2012. Njegovo sporočilo je, da se kurikulum predmeta IKT nadomesti s kurikulom računalništva (Computing), ki naj vključuje tri vidike: temeljna znanja (Computer Science), informacijsko tehnologijo in digitalno pismenost. Vlada Velike Britanije je sprejela priporočila in uvedla nov kurikulum računalništva leta 2014. V zadnjem letu je Royal Society izvedla novo študijo, v kateri je pregledala napredek kurikula in izdala poročilo Po ponovnem zagonu (After the Reboot). Poročilo ugotavlja, da je napredek »krhek« in »necelovit« ("fragile" and "patchy"), kar je posledica premajhne podpore izobraževanju učiteljev za novi kurikulum. Poročilo poziva vlado, da nujno za desetkrat poveča finančno podporo učiteljem računalništva.
Radovan Krajnc, Zavod RS za šolstvo: Stanje izobraževanja računalništva in informatike v Sloveniji
Računalniške vsebine niso vključene v obvezni del predmetnika v osnovni šoli. Učenci lahko računalniške vsebine spoznavajo pri izbirnih predmetih računalništva. V šolskem letu 2016-17 si je te vsebine izbralo približno 17 % učencev v 2. VIO. Edini obvezni predmet (Informatika) z delno računalniškimi vsebinami je v 1. letniku splošnih in klasičnih gimnazij ter v drugem letniku strokovnih gimnazij. V učne načrte osnovnih šol in gimnazij je sicer vključeno razvijanje digitalnih kompetenc in smiselne rabe IKT, vendar se te spretnosti nikjer ne preverjajo. Novejša spoznanja strokovne javnosti kažejo, da bi za uspešno vključevanje v informacijsko družbo učenci morali razvijati digitalne kompetence in hkrati spoznavati tudi računalniške vsebine. Na tem področju Slovenija žal zaostaja.
Sonja Čotar Konrad, PeF UP, in dr. Katja Košir, PeF UM: Računalniško mišljenje kot meta(kognitivna) strategija
V nasprotju z nekaterimi miti so bili v prispevku nakazani možni pozitivni učinki poznavanja, razumevanja in uporabe računalniških vsebin pri otrocih in mladostnikih. Pri tem smo se zlasti osredotočili na koncept računalniškega mišljenja kot enega izmed pomembnih znanj oziroma spretnosti, ki naj bi jih spodbujalo poučevanje računalniških vsebin. Predstavljene so bile tri ključne
109
teze, ki govorijo v prid sistematičnemu razvijanju računalniškega mišljenja pri otrocih in mladostnikih: (1) zmožnost učinkovite orientacije v digitalnem svetu danes je ključna za učinkovito spoprijemanje s sodobnimi (poklicnimi) izzivi; (2) urjenje računalniškega mišljenja je urjenje v strategijah reševanja problemov in (3) urjenje v računalniškem mišljenju lahko pomeni tudi dolgoročno opolnomočenje učencev za razvijanje vztrajnosti pri soočanju z neuspehom in posledično večanje psihološke odpornosti.
Tone Stanovnik, GZS-ZITex - izvozna prebojna sekcija slovenske informatike in Špica International: Informatika narodu
Končni cilj je prosperiteta Slovencev v globalnem svetu. Slovenski jezik in družboslovne humanistične vede so seveda temelji, na katerih je zasnovana bodočnost slovenstva, a brez globalno uspešnih podjetij lahko v rani mladosti umremo z najlepšimi svobodoljubnimi besedili na ustnicah. Vendar sta tako Slovenija kot Evropa v zagati, kajti velika dobičkonosna internetna podjetja so vsaj doslej svoje korenine poganjala v Ameriki in Aziji, zato je naša prvinska naloga, da ustvarimo mladim pogoje za njihovo prosperiteto v Sloveniji. Da se potem, ko so se podali v svet in se seznanili z bodočimi trendi, vrnejo in si na najlepšem koncu planeta ustvarijo svoje družine ter pošljejo svoje otroke v najboljše šole z naprednimi učnimi programi. Omogočiti jim moramo, da ustvarijo podjetniško kariero in obdržijo transakcijske račune v Sloveniji. Naša naloga je, da najdemo pravo ravnovesje med pojmoma, ki delujeta diametralno in bi ravno njun preplet lahko pripeljal do preboja: Digital but Human.
Matjaž Kljun, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP, in dr. Matej Črepinšek, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM: Stanje in trendi izobraževanja računalništva in informatike v svetu
Vključevanje izobraževanja računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah še zdaleč ni obrobna tema v svetu. Ravno nasprotno, v mnogih državah je osrednja tema političnega in strokovnega dogajanja. O potrebah po poučevanju računalniških znanj kot enih izmed temeljnih znanj 21. stoletja poročajo različni dokumenti Evropske komisije, gospodarstva, raziskav posameznih držav, in neodvisnih organizacij, kot so Združeni narodi in ACM. V debato je vključenih na stotine učiteljev in strokovnjakov po vsem svetu.
Na podlagi omenjenih dokumentov in dobrih praks države po svetu uvajajo omenjene vsebine na podobne načine in hkrati načine, prilagojene lokalnim potrebam. Primeri aktivnosti pri uvajanju manjkajočih vsebin računalništva in informatike so bili predstavljeni na treh primerih. Na primeru Anglije, ki ima od leta 2012 od 1. razreda OŠ obvezni predmet Computing, Poljske, ki je uvedla obvezne vsebine v letu 2017 pri predmetu Informatyka, in Nove Zelandije, kjer
110
bo stopil prenovljen učni načrt predmeta Digital Technologies z vsebinami računalništva in informatike v veljavo leta 2018.
Borut Čampelj, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Dejavnosti MIZŠ na področju vključevanja in promocije RIN v izobraževanju Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se zaveda nujnega preskoka na tem področju, zato je med cilji v Strateških usmeritvah nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta 2020 med drugim navedeno, da bomo širili mednarodno primerljive digitalne kompetence učečih se (samostojno reševanje problemov v informacijskem učnem okolju) in spodbujali razvoj kompetenc višje ravni učečih se (razvoj algoritmov in programiranja). V letu 2016 je MIZŠ imenovalo tudi interdisciplinarno skupino, ki bo pripravila izhodišča za nadgradnjo obstoječega stanja vključevanja RIN v pouk in ostale šolske dejavnosti. MIZŠ sicer redno spremlja dejavnosti v EU in širšem mednarodnem prostoru, aktivno prispeva k nadgradnji strategij, poročil in priporočil tudi v EU, v zadnjem obdobju še posebej za računalniško mišljenje (computational thinking). Pomembno pa je, da se te vsebine zelo konkretno vključuje v vsakdanji pouk prek novih razvojnih projektov, npr. NA-MA POTI, kjer sodeluje 90 OŠ in SŠ, prav tako pa javni zavod ZRSŠ, fakultete več univerz in javni raziskovalni zavodi, saj je treba poleg razvoja področja hkrati vzpostavljati pogoje za trajnost. MIZŠ promovira dejavnosti na področju razvoja RIN v izobraževanju, kot so npr. vsakoletni Codeweek ali Hour of code, Cisco akademija, spletna skupnost učiteljev v okviru dejavnosti Microsoft, sodeluje pa tudi s fakultetami pri aktualnih projektih (npr. Napoj).
Jože Rugelj, Irena Nančovska, PeF UL, in dr. Janez Demšar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko: Izobraževanje učiteljev V prispevku so bili predstavljeni formalni okviri, znotraj katerih poteka izobraževanje učiteljev za poučevanje računalništva in informatike v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Analizirane so bile kompetence, ki jih v okviru različnih oblik izobraževanja pridobijo učitelji, ter predstavljene izkušnje na tem področju in novejša dognanja na področju didaktike, ki bi jih pri posodabljanju študijskih programov za izobraževanje učiteljev morali vključiti v te programe. Govor je bil o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju učiteljev. Ta sta namenjena tako učiteljem računalništva, ki z njimi poglabljajo svoje znanje in spoznavajo nove tehnologije in pristope, kot tudi učiteljem drugih predmetov in razrednega pouka, ki želijo z računalniškimi vsebinami obogatiti neračunalniške predmete.
Nataša Kermc, Osnovna šola Brežice: Primeri aktivnosti, ki spodbujajo razvoj računalniškega mišljenja v osnovni šoli
Učenci se v osnovni šoli z aktivnostmi, ki razvijajo računalniško mišljenje, lahko srečujejo le pri neobveznem izbirnem predmetu računalništvo v drugi triadi
111
in interesni dejavnosti. Predstavljeni so bili aktivnosti in orodja za poučevanje učencev od 1. razreda naprej ter izdelki učencev, ki obiskujejo računalništvo ali interesno dejavnost: aktivnosti Računalništvo brez računalnika (CS Unplugged), primeri nalog s tekmovanja Bober, primeri s spletne strani code.org, različna orodja (Scratch, LEGO WeDo ter LEGO Mindstorms, Microsoft Touch Develop, micro:bit). Izpostavljeni so bili pomisleki in izzivi pri neobveznem izbirnem predmetu računalništvo v drugi triadi.
Gregor Anželj, Gimnazija Bežigrad: Računalništvo in informatika kot način sporazumevanja
Računalnik je orodje, ki nam omogoča reševanje različnih problemov. Postopke za reševanje teh problemov imenujemo algoritmi, za njihov opis pa uporabljamo programske jezike. Na programske jezike lahko gledamo kot na »tuje« jezike, ki se jih moramo naučiti, da z njihovo pomočjo računalniku »dopovemo«, kako rešiti dane probleme. Pri učenju programskih jezikov se srečujemo s težavo, da se moramo hkrati učiti sintakse in semantike programskega jezika. Sintaksa so slovnična pravila programskega jezika, semantika pa pomenska pravilnost korakov algoritma, ki morajo biti izraženi nedvoumno. S slikovnimi programskimi jeziki oziroma slikovnim programiranjem se lahko posvetimo samo semantični pravilnosti in smiselnosti algoritmov. Za odpravljanje začetniških napak, povezanih s sintakso, pa poskrbi okolje slikovnega programskega jezika, ki omogoča le sintaktično pravilno sestavljanje algoritmov. V prispevku je bilo prikazano, kako s slikovnim programiranjem dijake brez predznanja programiranja navajamo na algoritmično razmišljanje.
Alenka Krapež, Gimnazija Vič: Temeljna znanja računalništva in informatike in kdo je zanje odgovoren
Omogočati dijakom, da se razvijejo v odgovorne in čuteče ljudi, pripravljene za samostojno življenje v sodobnem svetu, je želja vsakega ravnatelja. Hkrati je zavezan spoštovati vse predpise, od Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja do Zakona o delovnih razmerij in veljavnega predmetnika. Žal je slednji iz nekega drugega časa, sestavljen brez vpogleda v neizbežno nujnost temeljnih znanj za delo in življenje v digitalni družbi. Temeljnih znanj, ki jih ne zmore in ne zna predstaviti noben drug predmet kot trenutni predmet informatika. Temu pa obvezni del predmetnika namenja le 1/16 pouka v samo prvem letniku. Še vedno ostaja ravnatelju možnost razporejanja nerazporejenih ur (v drugem in tretjem letniku po tri, v četrtem pa 11, ki pa so namenjene pripravi na maturo), a te ure so v gimnazijah razporejene po zelo različnih ključih ... Marsikateri ravnatelj je tako kljub zavedanju, da je naša dolžnost, da izobražujemo in vzgajamo ustvarjalce prihodnosti v digitalnem svetu (ne le umne potrošnike), spričo obstoječega obveznega predmetnika v veliki zagati ...
112
Katja Koren Ošljak, Slovenska ambasadorka CodeWeeka: Pregled izvenšolskih iniciativ za poučevanje RIN in dvig digitalne pismenosti Sloveniji Predstavljen je bil pregled nevladnih organizacij in drugih inciativ, ki v Sloveniji ponujajo tečaje programiranja, računalništva in druga sorodna izobraževanja, namenjena dvigu digitalne pismenosti. Izpostavljeni so bili primeri dobrih praks in izzivi, s katerimi se organizatorji računalniških izobraževanj srečujejo pri svojem delu.
8. DECEMBRA_
Dan fiziologije
Dogodek ob podelitvi Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino 2017, ki jo prejmejo Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael Young za dosežke na področju raziskovanja notranje biološke ure
Program:
-	Robert Zorec, SAZU, H. Chowdhury, SFD: pozdravna nagovora,
-	Haque Chowdhury: Fiziologija adipocitov,
-	Damjana Rozman: Cirkadiani ritmi in zdravje,
-	Maja Bresjanac: Fiziološki odzivi na stres,
-	Nina Vardjan: Delovanje celic glija,
-	Marko Kreft: Prepustnost bioloških membran,
-	Helena Lenasi: Telesna aktivnost in termoregulacija,
-	Robert Zorec: Avtofagija,
-	Samo Kreft: Zdravilne rastline: placebo ali klinično dokazan terapevtski učinek?,
-	razprava, evalvacija, sklepni del.
Ob predstavitvi knjige z naslovom Noradrenergic Signaling and Astroglia (Academic Press; urednika Nina Vardjan in Robert Zorec) je potekalo tudi predavanje prof. dr. Giampiera Leanze z Univerze v Trstu o transplantaciji nevronov, ki izločajo noradrenalin.
Na dan fiziologije, 10. decembra, vsako leto podelijo Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. V letu 2017, 8. decembra, je v soorganizaciji s Slovenskim društvom za fiziologijo, na SAZU potekal Dan fiziologije. V tem letu so prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael Young za dosežke na področju raziskovanja notranje biološke ure. Prvo predavanje v veliki dvorani je potekalo na to temo. Predavanja, ki so sledila, pa so bila namenjena tudi srednješolskim profesorjem biologije.
113
13. DECEMBRA
Razvoj Slovenije - priložnosti in ovire. Kreiranje pravno-družbeno-eko-nomskega okolja za gospodarstvo, temelječe na znanju
Javna razprava
Program
-	Tadej Bajd, predsednik SAZU, Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, Igor Emri, SAZU: pozdravni nagovori,
-	Gilles Dubochet: It takes a (Slovenian) village to do research-based innovation: policies that facilitate intersectoral, interdisciplinary and international collaboration,
-	Bernd-Steffen Graf von Bernstorff: Bridging the gap,
-	Rajko Pirnat: Izhodišča pravnega okolja za realizacijo Vizije Slovenije 2050,
-	Joe P. Damjan, Drago Babič: Potrebne reforme za spodbuditev tehnološkega preboja in vzdržne rasti,
-	Sonja Merljak Zdovc: Novinarji, aktivisti ali psi čuvaji: Svet je treba gledati z obema očesoma, ne le s tistim, ki smo ga izbrali,
-	razprava.
Ozadje
Makroekonomska situacija v Evropi in še posebej v Sloveniji se je v zadnjih dveh letih bistveno spremenila, iz večletne krize smo se povzpeli v obdobje konjuktu-re, ki bo trajala še nekaj let. Tako se vzpostavljajo pogoji, da se vlaganja v razvoj bistveno povečajo, vendar je treba sprejeti ustrezne ukrepe tudi na drugih področjih v družbi, da bo naš razvoj vzdržen.
Instrumenti za podporo obstoječih podjetij
Potrebujemo zakonodajno in družbeno-ekonomsko okolje, ki je do znanja prijazno in stimulira razvojne aktivnosti v podjetjih. Potrebujemo instrumente, ki bodo obstoječim podjetjem pomagali identificirati in razviti bazična in razvojna znanja, na katerih temelji funkcionalnost njihovih izdelkov in/ali tehnologij, nujna, da ujamejo korak z vodilnimi v svoji tržni niši, na primer financiranje tehnične ekspertne pomoči podjetjem ali pogojevano sofinanciranje tehnološkega prestrukturiranja podjetij prek R&R subvencij, vse s ciljem, da zaposlenim zagotovijo osebne dohodke v višini EU-28 (v prvem koraku) in nato primerljive s tistimi v najrazvitejših državah.
Instrumenti, ki vodijo do tehnoloških prebojev
Znanje ni produkt raziskovanja, ki ga potem (mogoče) uporabijo inovatorji. Nasprotno, invencije se spontano rojevajo v interaktivni skupnosti raziskovalcev in poslovnežev.
114
»Naša prihodnost je preveč pomembna, da bi jo prepustili naključju« (Vizija 2050), zato na znanju temelječih invencij in inovacij ne smemo prepustiti naključju. Potrebujemo proaktivno zakonodajo in financiranje inovacijskih skupnosti, ki bodo zagotavljale interakcijo in povezovanje raziskovalcev in poslovnega seta. Potrebujemo fundacijo za inventivno implementacijo naših najnovejših vrhunskih raziskovalnih rezultatov, ki so trenutno na tehnološki ravni TRL 2 - znanstvene objave, do tehnološke TRL 6-9, ki je zanimiva za domače in tuje investitorje.
Za premostitev razkoraka potrebujemo vzpostavitev Fundacije predsednika Republike Slovenije (FPRS), ki naj ga nadzoruje in koordinira SAZU. Osnovni nabor projektov lahko predstavljajo dosežki Odlični v znanosti, ki jih vsako leto izbere ARRS. Posebna komisija SAZU nato izbere najbolj perspektivne projekte - enake med enakimi. Predsednik RS naključno izbere dva ali tri projekte na leto, ki so financirani do prototipa.
Četrti steber demokracije
Naloga novinarjev je informiranje in izobraževanje, lahko pa kot sooblikovalci družbenega prostora postanejo tudi vir navdiha. Spodbuditi je treba novinarje, da se vprašajo, zakaj npr. delavec v Gorenju zasluži precej manj kot delavec v Boschu. Kdo je za to odgovoren? Kdo in kdaj bo poskrbel, da bo Slovenija družba, ki bo temeljila na znanju? Prikažejo naj primere dobre prakse, umeščene v kontekst.
Način delovanja IPS - odprte Inovacijske platforme Slovenije Osnovni moto IPS-pristopa sta odprtost in transparentnost. Vse diskusije bodo javne in odprte za vse državljane Slovenije in tuje strokovnjake. Razprave bodo predvidoma potekale enkrat na mesec, ali glede na potrebo, odvisno od aktualnosti tematik in predlogov javnih ter zasebnih inštitucij in državljanov. Predloge aktualnih tem in/ali strokovna mnenja lahko vsakdo pošlje po e-pošti na naslov SAZU (pozneje bo temu namenjen posebni IPS-spletni portal) ali prek javne objave prispevka v enem od slovenskih časnikov s pripisom, da gre za IPS-prispevek (dvotirnost zagotavlja 100-odstotno odprtost IPS). Vsi avtorji tovrstnih prispevkov, objavljenih v slovenskih časnikih, bodo povabljeni, da svoje poglede in/ali predloge predstavijo tudi javno na enem izmed rednih IPS-do-godkov (dvotirnost zagotavlja 100-odstotno odprtost in transparentnost IPS). Vse javne predstavitve bodo posnete in javno dostopne na portalu SAZU (oziroma na posebnem IPS-portalu), teksti prispevkov pa bodo, na željo avtorja, javno objavljeni v enem izmed slovenskih časnikov (npr. v Delu). V okviru SAZU bo za vsako izbrano tematiko formirana strokovna komisija, ki bo po koncu vseh diskusij prispevke strokovno uredila in združila v skupni dokument s poimensko navedbo aktivno sodelujočih posameznikov in članov strokovne komisije.
115
Tako izoblikovano Javno strokovno mnenje o določenem družbenem vprašanju bo javno dostopno na portalu SAZU - IPS.
Naša prihodnost je preveč pomembna, da bi jo prepustili naključju. Za boljši jutri je odgovoren vsak od nas. Danes.
Besedila prispevkov so dostopna na spletni strani SAZU. PREDAVANJA NA SAZU
15. FEBRUARJA_
Prof. ddr. Marija Stanonik, izredna članica SAZU: Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture (Nastopno predavanje)
Nikjer drugje se že od davnih let narava in kultura tako srečno ne povezujeta, kot ju povezuje čebela - zgled marljivosti in popolne urejenosti v združbi sebi enakih; vendar tudi tu ni mogoče mimo spoznanja o relativnosti vsega človeškega, saj je kdo »len kot trot«, drug pa je »priden kot čebela«.
Čebela je najstarejša prijateljica narave in človeka. Že od nekdaj skrbi za opraševanje rastlin in s tem za hrano človeku, vedno ima svoje mesto tudi pri verskih obredih, kajti vosek sveč je pridelek čebel. Prav v tem je glavni vzrok, da so samostani uvajali in pospeševali čebelarjenje.
Ne da bi prezrli njeno korist za naravo in tiste, ki gojijo in oskrbujejo njen zarod, želi predavanje poudariti, kako pomembnim dogodkom v slovenski kulturni zgodovini je kot zgled in simbol botrovala čebela. Za slovensko besedno umetnost še zdaleč ni le žuželka, ki iz cvetnega nektarja pridobiva in podarja človeku cekinasto hranivo, ampak tudi žlahtna metafora in ne nazadnje simbol velikih in visokih prizadevanj in dosežkov človekovega duha na naših tleh. Navdihnila je nekaj prisrčnih strani v slovenski besedni umetnosti; bodisi v slovstveni folklori, literarjenju ali literaturi.
Po uvodu, kaj je pomenila čebela starodavnim kulturam (antika, judo-vstvo), se je predavanje vrnilo na slovenska tla s predstavitvijo prvih slovenskih (strokovnih) spisov o čebelarstvu (Hipolit, Anton Janša, Peter Pavel Glavar, Janez Goličnik, Peter Dajnko, Fran Levstik idr.).
Povod za napovedano predavanje pa je bil predvsem razdelek o čebeli v slovenski kulturi z združbami, kot so, na prvem mestu Academia Operosorum in njena daljna naslednica Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Zoisov krožek, Slovenska matica in izdajateljska dejavnost: Kranjska čbelica, Slovenska čbela, Slovenska bčela, Slovenski čebelar in končno slovenska država kot matica (gledano s strani Slovencev v sosednjih državah!).
116
Sledili so razdelki o čebeli v slovenski besedni umetnosti, začenši s slovstveno folkloro kot njeno prvo(bitno) vejo, in nato motiv čebele v slovenskem literarjenju (tudi v izrednih razmerah: II. svetovna vojna) in slovenski (tudi mladinski) književnosti.
Predavanje je sklenil premislek o čebeli v etnologiji, gospodarstvu in politiki.
22. MARCA_
Prof. Uroš Rojko, izredni član SAZU: Kdor ima ušesa, (naj) ne sliši! Relevantnost (glasbene) umetnosti v današnji družbi in vprašanja, ki se ob tem zastavljajo
(Nastopno predavanje)
V uvodnem biografskem delu predavanja je skladatelj orisal poglavitne točke svoje izobraževalne in umetniške poti, podprte s projiciranim slikovnim gradivom (risbami, grafikami, nastalimi v gimnazijskem obdobju in v času služenja vojaškega roka, odlomki partitur izbranih skladb, nastalih med letoma 1985 in 2017) in predstavitvijo monografije dr. Leona Štefanije: Sizifovsko lepo - portret Uroša Rojka.
Predavanje je obsegalo izbor izjav in komentarjev, nanašajočih se na naslovno temo, nastalih ob različnih priložnostih. Izpostavljena je bila, na primer, misel o komercializaciji umetnosti, »onesnaževanju« človekovega duhovnega življenja (intervju za Dobro jutro 2004). Izpostavljeno je bilo, da živimo v času strahovite potrošniške kulture, kjer delujejo mehanizmi, ki nas omamljajo z lažno resničnostjo in nevidno manipulirajo z našimi željami ter nas delajo pasivne in neustvarjalne (intervjuju za Delo 2005). Nadalje se je avtor dotaknil tem, kot so: (porazen) odnos (slovenske) družbe in politike do umetnosti, problem vrednotenja »slovenskega«, problem akustičnega onesnaževanja, problem glasbenega izobraževanja pri nas, problem delitve na dobro in zlo, apokaliptičnost danes, problem (ne)odgovornosti do prihajajočih rodov, nujnost umetniškega izražanja danes itn. Predavanje je zaokrožila avtorjeva glasba v živo, in sicer Balg-kann za harmoniko solo v izvedbi Nejca Grma ter Monolog padlega angela za polklarinet v avtorjevi izvedbi.
11. APRILA_
Prof. dr. Matej Brešar, izredni član SAZU: Razmišljanje o matematiki (Nastopno predavanje)
Čeprav se z matematiko srečujemo vsi, se je drži pridih skrivnostnosti. Kaj sta njen smisel in pomen? Zakaj jo matematiki pojmujejo kot obliko umetnosti? In kaj sploh počnejo? Predavanje se je dotaknilo teh vprašanj in odškrnilo vrata v svet matematike in matematikov.
117
11. MAJA_
Prof. dr. Jehuda Bauer
Prof. Bauer je s starši rodno Češko zapustil na dan nemške okupacije. Podobno kot mnoge druge judovske družine iz tega dela Srednje Evrope so se v Palestino umaknili dobesedno v zadnjem trenutku.
Za zgodovino ga je navdušil njegov srednješolski učitelj, ki mu je po maturi pomagal tudi pri iskanju možnosti za študij v tujini. Na koncu sta se odločila za ponudbo Univerze v Cardiffu, kjer je - razen v času arabsko-izraelske vojne - ostal vse do diplome. Študij je nadaljeval na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, kjer je 1960 tudi doktoriral. V polstoletni predavateljski in raziskovalni karieri je bil gostujoči profesor na več evropskih in severnoameriških univerzah (Yale, Braddis, Clark ...), medtem pa je na domači univerzi ustanovil revijo za študije genocida in holokavsta (Holocaust and Genocide Studies). Od začetka devetdesetih dela tudi kot raziskovalec centra Yad Vashem, kjer je od vsega začetka tudi član uredništva Enciklopedije holokavsta (Encyclopaedia of the Holocaust). Prvi zvezek enciklopedije je izšel leta 1990.
Konec devetdesetih let je prejel eno najvišjih izraelskih nagrad za življenjsko delo, t. i. nagrado Izraela, leta 2001 pa je postal član Izraelske akademije znanosti in humanističnih ved. Je tudi eden od soustanoviteljev mednarodne zveze za preučevanje holokavsta, katere članica je tudi Slovenija.
Med njegovimi deli kaže še posebej izpostaviti knjige A History of the Holocaust (1984), Jews for Sale? (1994) in Rethinking the Holocaust (2001).
V predavanju se je osredotočil na aktualne (re)interpretacije holokavsta na Poljskem, v Ukrajini in na Madžarskem. Poleg analize posameznih revizioni-stičnih intervencij je načel vprašanje sodelovanja lokalnega prebivalstva z nemškimi okupacijskimi silami pri izvedbi »končne rešitve« oz. analiziral posamezne politike preteklosti v vzhodni in srednji Evropi.
18. MAJA_
Prof. dr. Božidar Voljč, svetovalec SAZU: Etična razmerja med družbo in starostjo
Predavanje je bilo razdeljeno na opredelitev vrednot, s katerimi presojamo etična razmerja med družbo in starostjo, odnos do starosti nekoč in pozitivne ter negativne spremembe, ki jih s tem v zvezi prinaša naraščajoča dolgoživost.
118
23. MAJA_
Prof. dr. Marko Snoj, izredni član SAZU: Etimologija in Slovenci (Nastopno predavanje)
Etimološka prizadevanja pri Slovencih so v 250 letih dosegla nekaj zavidljivih slovaropisnih vrhuncev, od prvega, resda predznanstvenega etimološkega slovarja kakega slovanskega jezika izpod peresa patra Marka Pohlina prek prvega primerjalno-etimološkega slovarja slovanskih jezikov Franca Miklošiča do znanstvenega Etimološkega slovarja slovenskega jezika Franceta Bezlaja. Predavanje je osvetlilo zgodovino naše etimološke misli od začetkov do današnjih dni in skušalo pogledati vsaj malo tudi v prihodnost.
25. MAJA_
Prof. dr. dres. h. c. Jože (Joseph) Straus, dopisni član SAZU: Etični, pravni in ekonomski vidiki raziskav in razvoja na področju človeških zarodnih celic
Prof. dr. dres. h. c. Jože (Joseph) Straus (1938), častni doktor Univerze v Ljubljani, je eden najbolj priznanih pravnih strokovnjakov za vprašanja prava intelektualne lastnine. Od leta 2001 do upokojitve leta 2009 je bil direktor Inštituta Maxa Plancka za intelektualno lastnino v Munchnu. Bil je gostujoči profesor na Univerzi Cornell, Univerzi Toronto, ustanovitelj in do upokojitve direktor Munich Intellectual Law Property Center. Predaval je na številnih univerzah po vsem svetu; sodeloval ali organiziral je številne mednarodne konference in kongrese. Njegova bibliografija obsega več kot 300 enot, med njimi več izjemnih monografij s področja prava intelektualne lastnine. Zadnja leta se posveča problemom intelektualne lastnine v biomedicini in še posebej etičnim dilemam, ki jih to področje odpira.
Gre za revolucionarna odkritja, s katerimi si obetamo uspešno zdravljenje bolezni, kot so multipla skleroza, poškodbe hrbtenjače, Parkinsonova in Alzhei-merjeva bolezen, degenerirana makula in druge. Gre pa prav tako za kompleksen splet vprašanj, ki spremljajo razvoj medicinskih tehnologij in se zastavljajo sproti, ob delu samem. Predvsem težavni so etični vidiki, saj v znanosti glede etike ni enotnih stališč, nekatere definicije v medicinski etiki pa se skozi čas celo spreminjajo. Če želimo, da znanost odgovorno služi družbi in družba odgovorno podpira znanost, bi morali raziskovalni etiki namenjati več pozornosti. Pri raziskavah na tem področju je bilo namreč že veliko nepravilnosti.
119
21. JUNIJA_
Zasl. prof. dr. Derek Ford: Mrzlo podnebje, soteske in kras ob cesti Canol, gorovje Mackenzie, kanadski Severozahodni teritoriji - predlog za svetovno naravno dediščino UNESCO
Gorovje Mackenzie v severozahodni Kanadi se razprostira med 600 in 670 severne širine in je razvodje med Tihim oceanom (Teritorij Jukon) ter porečjem reke Mackenzie in Arktičnim oceanom (Severozahodni teritoriji) in zelo redko poseljeno. V pokrajini na 650 severne širine, ki se razprostira od Plains of Abraham 90 km proti vzhodu v notranjost gorovja Mackenzie, prav do roba doline reke Mackenzie, so izredno pestri geomorfološki procesi, kar je vzrok izredno pestrih geomorfoloških oblik. Te oblike imajo podobno bogato zgodovino se-dimentacije, diageneze in tektonske deformacije kamninske podlage, napredovanja in umikanja ledenikov na obrobju mrzle in suhe kvartarne poledenitve, in tudi čez to pokrajino je bila v naglici zgrajena cesta med II. svetovno vojno. Značilne pokrajinske oblike so:
1.	nikoli poledenele dolomitne planote, kjer prevladujejo periglacialni procesi, danes pa se kaže tudi nekaj oblik kraške hidrografije;
2.	periglacialni pedimenti in kraška polja, nastala v mejah, to je v območju zadnjega poledenitvenega sunka;
3.	dejavne in opuščene rečne soteske z zelo pomembnimi količinami drobirja;
4.	apnenčevi pločniki (pavements) in edinstvena pokrajina na breči, nastala z raztapljanjem;
5.	ostanki kasnih ledeniških razlivov, zaradi postglacialnih procesov razrezanih na dele različnih oblik, velikosti in delovanja.
Ta pokrajina si zaradi svoje lepote in znanstvene zanimivosti zasluži, da postane narodni park in da se jo vključi v Svetovno dediščino UNESCO.
20. SEPTEMBRA_
Prof. dr. Peter Križan: Izzivi fizike osnovnih delcev (Nastopno predavanje)
Predavanje se je dotaknilo vročih tem fizike osnovnih delcev, od tega, ali obstaja več kot en Higgsov delec, do vprašanj, kam je izginila vsa antisnov, kakšna je zveza med fiziko delcev in razvojem zgodnjega vesolja in kaj so delci temne snovi. Govor je bil o eksperimentalnih metodah, s katerimi iščemo odgovore na ta vprašanja, novih pospeševalnikih in detektorjih pa tudi o tem, kako je fizika osnovnih delcev sooblikovala vsakdanje življenje v zadnjih desetletjih in kaj si lahko obetamo v prihodnosti.
120
28. SEPTEMBRA_
Prof. dr. Ruben G. Carbonell, dopisni član SAZU: Izzivi in izboljšave pri zaključnem čiščenju biofarmacevtskih izdelkov (Nastopno predavanje)
Predavanje z izvirnim angleškim naslovom Challenges and Advances in Downstream Purification of Biopharmaceuticals je osvetlilo številne izzive, s katerimi se srečuje biofarmacevtska industrija zaradi zahteve po zniževanju stroškov za zdravila v razvitih državah s starajočim se prebivalstvom in razvijajočih se državah, kjer se širi srednji sloj.
16. OKTOBRA_
Prof. dr. Walter Pohl: Migracije in identiteta: Zgodnjesrednjeveške perspektive
Direktor Inštituta za srednjeveške raziskave pri Avstrijski akademiji znanosti in profesor na Univerzi na Dunaju je v svojem predavanju izpostavil zgodnji srednji vek kot čas, v katerem je nastal zahodni način razmišljanja o ljudstvih. Takrat so postale etnične identitete temelj, na katerem je slonela in na katerega se je sklicevala organizacija oblasti. Pri tem se je princip etnično utemeljene oblasti v Evropi pokazal kot zelo uspešen tudi zato, ker je ostajal prilagodljiv in je dopuščal postopno integracijo ali pa tudi sobivanje identitetno različnih skupin prebivalstva. Posebna pozornost je bila v predavanju namenjena tudi danes zelo aktualnim genetskim raziskavam, pri čemer je predavatelj opozoril na potrebno previdnost pri interpretiranju tako dobljenih podatkov, saj se vse prepogosto dogaja, da se skuša z informacijami o biološki zgodovini človeka razlagati kulturno zgodovino človeka in npr. na podlagi genetskih raziskav sklepati o jezikovni ali etnični identiteti ljudi, čeprav oboje seveda ni gensko pogojeno.
16. NOVEMBRA_
Prof. dr. Željko Knez, izredni član SAZU: Lastnosti in uporaba nadkritičnih tekočin
(Nastopno predavanje)
Predavanje je zajelo kratko zgodovino nadkritičnih tekočin, njihove lastnosti in uporabnost. Predstavljene so bile raziskave na področju določanja temeljnih termodinamskih in transportnih lastnosti v sistemih trdne/nadkritične tekočine ter tekoče/nadkritične tekočine. Podani so bili primeri uporabe nadkritičnih tekočin na realnih vzorcih in prenos teh tehnologij v industrijsko merilo. Prikazane so bile tudi smeri razvoja tehnologij z uporabo nadkritičnih tekočin v prihodnosti.
121
21. NOVEMBRA
Prof. dr. Gabriele Haug-Moritz: Luther in nemška nacija: revidirana dominantna zgodovinska pripoved
Profesorica na Univerzi v Gradcu je v svojem predavanju najprej opozorila na pomen dominantnih zgodovinskih pripovedi (master narratives), ki so integralni del procesa kulturnega oblikovanja narodov. Tako v preteklosti kot sedanjosti so tesno povezani z nastankom nacionalnih držav. V predavanju je bil predstavljen eden najbolj vplivnih zgodovinskih narativov 1870/71 ustanovljenega Nemškega cesarstva - pripoved o Luthru in njegovem reformatorskem delovanju kot enem izmed najpomembnejših nemških junakov. Na primeru analize nekaj eksemplaričnih virov je predavateljica s pozicije aktualnih zgodovinopisnih raziskav o predmodernih nacionalizmih osvetlila dominanten narativ o Luthru in za sklep predstavila, kako je bila ta tematika predstavljena nemški javnosti v Luthrovem letu 2017.
7. DECEMBRA_
Prof. dr. Marko Jesenšek, izredni član SAZU: Prekmurski knjižni jezik (Nastopno predavanje)
Slovenski jezik je imel do sredine 19. stoletja dvojnični razvoj - v alpskem prostoru se je razvijala osrednjeslovenska kranjska, v panonskem pa vzhodnoslo-venska prekmurska jezikovna različica. Prekmurski knjižni jezik se je v 18. stoletju oblikoval enako kot »gospod Trubarjeva kranjščina« v 16. stoletju, tj. kot stranski produkt protestantizma; prvi tiskani knjigi sta bili katekizem in abecednik, knjižna norma pa se je ustalila v Kuzmičevem prevodu Svetega pisma Nove zaveze (Nouvi Zakon, 1771). V predavanju so bili predstavljeni nastanek, razvoj, prostorski okviri in zaton prekmurskega knjižnega jezika.
15. DECEMBRA_
Prof. dr. Vladimir Parpura, dopisni član SAZU: Astroglial cells release glutamate by regulated exocytosis in health and disease (Nastopno predavanje)
Astrociti lahko s procesom eksocitoze izločajo primarni prenašalec glutamat. Ta proces sproži povišana citosolna koncentracija prostega kalcija, ki se sprosti iz znotrajceličnih rezerv prek znotrajceličnih posrednikov. Različni dejavniki vplivajo na citosolno koncentracijo kalcija, ki recipročno vpliva na izločanje glutamata iz astrocitov. Huntingtonova bolezen povzroča odmiranje podskupin možganskih celic. Popolnoma mutirani huntingtin moti sproščanje glutamata iz astrocitov. Študije so razkrile nov mehanizem, ki bi lahko prek astrocitov pri-
122
vedel do zvišanja ravni zunajceličnega glutamata pri Huntingtonovi bolezni in na ta način prispeval k eksitotoksičnosti glutamata za nevrone.
RAZSTAVE
30. MAJA-5. NOVEMBRA Poti samurajev
Na razstavi, ki je bila v Narodnem muzeju Slovenije in postavljena v sodelovanju z njim, so bili na ogled predmeti iz zapuščine Ivana Jagra.
21.-28. NOVEMBRA
Izseljenski časopisi v prekmurščini 1916-1954
Razstava je bila postavljena v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, v Župančičevi dvorani na Novem trgu 4, njen poudarek pa je bil na časopisih, ki so izhajali v ZDA (v Bethlehemu in okolici).
11.-15. DECEMBRA
Pisemska pričevanja iz zgodnjega delovanja Franceta Steleta
Razstava avtorice Vesne Krmelj v Župančičevi dvorani SAZU je bila pripravljena v sodelovanju z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU.
Postavljena je bila ob slavnostni akademiji ob 70. obletnici ustanovitve Sekcije za umetnostno zgodovino.
11.-15. DECEMBRA
Plečnikove vizije mesta: neuresničeni projekti za narodovo prestolnico
Razstava avtorja Nejca Bernika v Prešernovi dvorani SAZU je bila pripravljena v sodelovanju z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU.
Postavljena je bila ob slavnostni akademiji ob 70. obletnici ustanovitve Sekcije za umetnostno zgodovino.
PROJEKCIJI FILMOV
25. APRILA
V dvorani SAZU je bila projekcija dokumentarnega filma z naslovom Hvalnica delu - Pot rastlinskega zdravnika in zgodovinarja akademika Jožeta Mačka avtorice Bože Herek.
123
14. DECEMBRA
Predpremierna projekcija filma Čuječi opominjevalec Saša Vuga scenarista in režiserja Slavka Hrena, v produkciji Dokumentarnega programa TVS, 2017 (urednik Andraž Poschl).
30. NOVEMBRA Srečanje akademikov
Člani SAZU so se srečali na poljudnem predavanju o Jezusu kot zgodovinski osebnosti, ki ga je imel akad. Janez Sketelj.
Nagovor ob postavitvi spominske plošče nekdanjemu predsedniku SAZU akad. Josipu Vidmarju na hiši na Cesti 27. aprila 1 v Ljubljani, 13. oktobra 2017
Na tej slovesnosti bi si lahko s starimi Latinci rekli: Ubi rerum testimonia ad-sunt, quid opus est verbis? Ali je treba še kaj besed, če govori delo? - Ali je treba ob literarni, politični in vsej siceršnji duhovni zapuščini Josipa Vidmarja še sploh kaj govoriti, saj najbolj zgovorno govori sama zase. Toda že takrat so si stari Rimljani prav tako rekli: Saxa loquentur! Kamen (ki je trajnejši od bežnega človeškega življenja) bo poslej govoril o njem! Mi pa zdajle temu kamnu-znamenju in njegovi nalogi vseeno dodajamo še nekaj verbalnega spomina.
Josip Vidmar je v resnici odživel sijajno in pomembno življenje, del tudi v tej hiši. Ne morem sicer zdajle po profesorsko naštevati vsega, kar je postoril -saj je ustvaril epsko monumentalno svetovje misli in dejanj in ob tem odločilno sooblikoval skoraj sto let slovenske sodobne zgodovine. Bil je za Slovenca skoraj nenavadno odločen, ponosen in pogumen - v vsem. Ko je veljal Oton Župančič za najvišjo in skoraj nedotakljivo kulturno instanco, mu je neusmiljeno skriti-ziral njegovo dramo o Veroniki Deseniški, ker je bil prepričan, da je to v imenu umetnosti in ne glede na vse avtoritete treba storiti. Ko je prav tako Oton Župančič govoril o 'notranjem slovenstvu', ki ni nujno vezano na jezik, tako da naj bi bil Louis Adamič eden največjih slovenskih pisateljev, čeprav je pisal le v angleščini - ga je Vidmar ostro zavrnil, čeprav je visoko cenil njegovo pesniško in jezikovno veščino. Ni prizanesel niti drugi veliki avtoriteti literarne kritike in esejizma svojega časa, Ivanu Prijatelju. In ob tem izzival spore, ob njih pa razčiščevanja premnogih kardinalnih vprašanj - kot je v kulturno seizmični razpravi Kulturni problem slovenstva 1932 in z njo povzročil velikanske duhovne premike v takra-
124
tnem slovenskem duhovnem življenju. Mnogi izmed nas se ga še spominjamo iz povojnega časa kot monumentalnega srditega starca, ki v imenu svojih prepričanj ni 'mladim' popuščal niti za hip. Do zadnjega je deloval mladostno pretepa-ško, vendar zmeraj tudi načelno; če ni šlo drugače, je ustanovil svojo revijo, svoje glasilo - kot sta bila v dvajsetih letih kritiška časopisa Trije labodje in Kritika. Brez popuščanja je oznanjal in zagovarjal estetsko avtonomnost umetnosti, zato sta se - že po 1945. - spopadla z Borisom Ziherlom o tako imenovanem socialističnem realizmu - zoper prosovjetski umetnostni uvoz pod tem imenom - in v tem duhu je odigral izjemno vlogo v povojnem sproščanju literature in umetnosti nasploh. Čeprav to z aktualno političnega vidika ni bilo niti najmanj udobno početje. Skratka: kakšnega tričetrt stoletja je bil prva prominenca slovenske kritike, mnogi so prepričani, da največji slovenski literarni in umetnostni kritik nasploh. Predvsem pa se je zmeraj spet z nezgrešljivim instinktom znašel v slehernem vrtincu, prav vsaki turbulenci, ki je utegnila biti usodna za slovenstvo. Po svoji družbenosti sicer značilen meščan, gosposki po širini in eleganci, se tik pred drugo svetovno vojno vseeno ni ustrašil ustanavljanja Društva prijateljev Sovjetske zveze - oster mislec, kot je bil po svoji družini (spomniti se je treba, da je bil njegov brat med drugim celo eden najresnejših kandidatov za svetovnega šahovskega prvaka), je docela prepričano zaznal, kolikšna ujma in z njo nevarnost za obstoj Slovencev se je takrat približevala Evropi; pa tudi to, da utegne biti glavni varnostni porok v prihajajoči kataklizmi Sovjetska zveza. In ukrepal.
Ko je potem do velikega nacifašističnega barbarstva res prišlo in se je jugoslovanska država v nekaj dneh sesula, nekaj slovenskih etabliranih politikov pa je na eni strani teklo k duceju Mussoliniju v Rim in po drugi k Hitlerju, da bi izmoledovalo protektorat za Slovence, je Vidmar ubral pot slovenskega kljubovanja. Soustanovil je Osvobodilno fronto, in to le nekaj dni po okupaciji; še malo zatem pa je, že skoraj petdesetleten, odšel 'v hosto', kot se je takrat reklo - podobno kot Prešernov Črtomir, ki mu je bil gozd 'dom pričujoči', to je zavetje, edina možnost svobodnega življenja. Kot zmeraj se je tudi zdaj znašel v središču, vodstvu, in deloval pri ustanavljanju prihodnje lastne države - najprej v globokih roških gozdovih, potem v Beli krajini, vseskozi pa z mislijo pri nedeljeni in svobodni združeni Sloveniji, starem slovenskem snu. Že med vojno je predsedoval OF in bil predsednik SNOS. Po vojni je vodil številne slovenske in jugoslovanske forume, bil predsednik sveta jugoslovanske federacije in Predsedstva SRS, dolga leta je predsedoval SAZU - ves čas pa z neprestano mislijo o združeni in suvereni Sloveniji v ozadju. V tem smislu je izoblikoval pojem skupnega slovenskega kulturnega prostora kot ene vodilnih političnih misli za Slovenijo - če že ne moremo pod eno državno streho združevati vseh Slovencev, jih tesno in enotno povezujmo vsaj kulturno. Sem, v to hišo, so še leta po njegovi politični upokojitvi, kolikor je je sploh kdaj bilo, hodili po nasvete najrazličnejši slovenski voditelji. - Bil je eden tistih naših mož, ki so že zdavnaj pred
125
osamosvojitvijo postorili vse, kar je bilo v njihovi moči, zanjo. Komur se zdi današnja slovenska državna samostojnost do lahkotnosti samoumevna, naj se ta hip samo ozre na Katalonijo: vsaj malo bo mogoče doumel, koliko modrosti, taktičnosti, sistematičnosti, poguma, potrpežljivosti, vere v prihodnost in vsega drugega je za to potrebno; kako neudobno in celo nevarno delo je to. Vidmar ga je tvegal prav tako, kot je 1942 skoraj samoumevno odšel v gozdove, kot je bil med uporniki proti Informbiroju in kot je počel vse v svojem življenju.
Vsega tega se je pač bilo treba v tem trenutku tudi izrecno spomniti - vsaj v nekaj besedah. Poslej bo o človeško veliki zgodbi z imenom Josip Vidmar trajno pričal tudi ta kamen, pričalo to znamenje na njegovem domu, ob katerem smo se danes zbrali.
Matjaž Kmecl
126
III ČLANI
MEMBERS
REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI
I. RAZRED	za zgodovinske in družbene vede
REDNI ČLANI_
Bratož, Rajko, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 6. maja 2008.
Zasebni naslov: Rožna dolina IV/39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-33-15. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-11-92, faks: 01-425-93-37, e-pošta: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: Tomišelj 31a, 1292 Ig, tel.: 059 939-439, e-pošta: valentin. hribar@siol.net.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-10-06, faks: 01 425-93-37. Mencinger, Jože, dr. znanosti, redni profesor predmetov Gospodarski sistem in politika, Statistične metode družboslovnega raziskovanja, Mednarodni ekonomski odnosi in Pravo in ekonomika EU na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 5. marca 1941 na Jesenicah. Izredni član od 5. maja 2011, redni član od 1. junija 2017. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 8. maja 2017. Član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 8. maja 2017.
Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-pošta: joze.men-cinger@eipf.si.
Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede I.
129
razreda SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999.
Zasebni naslov: Pod topoli 93, 1000 Ljubljana, tel.: 28-31-032. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-23, faks: 01 425-34-23, e-pošta: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor v pokoju. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Ljubljanska 3a, 2000 Maribor, tel.: 02 331-13-94. Pavčnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 31. maja 2011 in tajnik I. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 31. maja 2011. Zasebni naslov: Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-26-90 ali 01 232-58-62.
Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420-31-97, faks: 01 420-31-15, e-pošta: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940 v Trstu v Italiji. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Trg 28. avgusta 6, 6210 Sežana, e-pošta: pirjevecj@gmail.com. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Titov trg 5, 6000 Koper, tel.: 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e-pošta: info@fhs-kp.si ali joze.pirjevec@fhs.upr.si. Pleterski, Janko, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40, 1000 Ljubljana.
Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-26, faks: 01 425-34-23.
Rus, Veljko, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Zasebni naslov: Lubejeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 507-35-89 ali Kolodvorska 37, 4260 Bled, tel.: 04 574-25-81.
130
Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 580-52-00, faks: 01 580-52-13. Splichal, Slavko, dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. junija 2011 do 8. maja 2017, tajnik I. razreda od 8. maja 2017.
Zasebni naslov: Gornje Cerovo 7c, 5211 Kojsko, e-pošta: slavko.splichal@ guest.arnes.si.
Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 580-52-42, faks: 01 580-51-06, e-pošta: slavko.splichal@ fdv.uni-lj.si.
Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija 2003. Načelnica oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005 do 6. maja 2008; članica predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Pod bukvami 40, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-47-01 ali 4260 Bled, Grič 7a.
Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420-31-93, faks: 01 42032-45, e-pošta: alenka.selih@pf.uni-lj.si. Štih, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 6. maja 2008 do 31. maja 2014. Tajnik I. razreda od 1. junija 2011 do 8. maja 2017. Podpredsednik SAZU od 8. maja 2017.
Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 36, 1000 Ljubljana, tel.: 059 018908, pe-ter.stih@siol.net.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-11-98, faks: 01 425-93-37, e-pošta: peter.stih@guest.arnes.si. Teržan, Biba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7. junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načelnica oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005 in od 1. junija 2014.
131
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-15-54, faks: 01 423-12-20, e-pošta: biba.terzan@ff.uni--lj.si.
Žižek, Slavoj, dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Metelkova 7b, 1000 Ljubljana, tel.: 01 431-70-16, e-pošta: szizek@yahoo.com.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-10-00.
IZREDNA ČLANA_
Höfler, Janez, dr. muzikoloških znanosti, dr. umetnostnozgodovinskih znanosti, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1942. Izredni član od 1. junija 2017.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana; tel.: 01 241-12-10; e-pošta: janez.hoefler@ff.uni-lj.si
Salecl, Renata, redna profesorica, znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Rojena 9. januarja 1962. Izredna članica od 1. junija 2017.
Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 420-32-46, e-pošta: renata.salecl@pf.uni-lj.si
DOPISNI ČLANI_
Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo na Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tübingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Gleirscher, Paul, rojen 7. oktobra 1960, vodja Oddelka za prazgodovinsko in zgodnjesrednjeveško arheologijo v Deželnem muzeju v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 18. junija 2015.
Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Klingemann, Hans-Dieter, rojen 3. februarja 1937. Dr. znanosti, profesor emeritus, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB). Dopisni član od 1. junija 2017.
Košak, Silvin, rojen 10. marca 1942. Dr. arheologije, izredni profesor za staro orientalistiko in hetitologijo v pokoju. Znanstveni sodelavec Akademije književnosti in znanosti v Mainzu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009.
132
Madžar, Ljubomir, rojen 30. septembra 1938. Dr. znanosti, upokojeni professor ekonomije in predsednik Akademije ekonomskih nauka na Ekonomski fakulteti Univerze v Beogradu. Dopisni član od 1. junija 2017.
Menis, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997.
O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predavatelj na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnosti v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.
Perovic, Slobodan, rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993.
Scalon, Cesare, rojen 20. novembra 1939. Dr. znanosti, upokojeni profesor za latinsko paleografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Vidmu. Dopisni član od 1. junija 2017.
Stefanovic, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštituta v pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Straus, Jože, rojen 14. decembra 1938. Redni profesor, znanstveni član in direktor Inštituta Maxa Plancka za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčno zakonodajo, München, Nemčija. Častni doktor univerz v Ljubljani in Kragujevcu. Gostujoči profesor Marshall B. Coyne na Pravni fakulteti Univerze George Washington v Washingtonu. Dobitnik nagrade Science Award 2000 Fundacije nemške znanosti. Dopisni član od 6. junija 1995.
Supičic, Ivan, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Wakounig, Marija, rojena 19. marca 1959. Zgodovinarka, izredna profesorica na Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju. Dopisna članica od 5. maja 2011.
Wolfram, Herwig, rojen 14. februarja 1934. Zaslužni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede Univerze na Dunaju, nekdanji direktor Institut für Österreichische Geschichtsforschung. Dopisni član od 18. junija 2015.
133
II. RAZRED
za filološke in literarne vede
REDNI ČLANI_
Bernik, France, dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 19. decembra 1991 do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: Židovska ulica 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-03-65. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-51, faks: 01 425-34-23, e-pošta: ana.batic@sazu.si. Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 5. maja 2011.
Zasebni naslov: Rusjanov trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 540-90-60, e-pošta: kajetan.gantar@siol.net.
Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-44, faks: 01 425-64-92, e-pošta: kajetan.gantar@siol.net; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 01 241-14-14, faks: 01 425-93-37. Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007. Zasebni naslov: Pot v Čeželj 14, 1231 Ljubljana - Črnuče, tel.: 01 537-40-14. Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Zasebni naslov: Pleteršnikova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436-80-99. Krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2014 do 8. maja 2017.
134
Zasebni naslov: Dolničarjeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 434-01-98, faks: 01
433-04-05.
Službeni naslov: Teološka fakulteta, Poljanska 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01
434-58-10,	faks: 01 434-58-54, e-pošta: joze.krasovec@guest.arnes.si. Orešnik, Janez, dr. znanosti, zaslužni profesor, redni profesor za primerjalno
slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999.
Zasebni naslov: Janežičeva 21, 1000 Ljubljana, tel.: 051 622-732, e-pošta: ja-nez.oresnik@sazu.si.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-14-22, faks: 01 425-93-37, e-pošta: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: Videmska 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 505-46-28, e-pošta: pir-jevec.paternu@gmail.com. Simoniti, Primož, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. decembra 1936 na Golniku. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007 do 30. junija 2010.
Zasebni naslov: Javorjev drevored 9, 1000 Ljubljana, tel.: 040 783-342, e-po-šta: primoz.simoniti@guest.arnes.si. Zorko, Zinka, dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku. Izredna članica od 12. junija 2003, redna članica od 21. maja 2009. Zasebni naslov: Spodnja Selnica 3, 2352 Selnica ob Dravi, tel.: 02 671-91-18. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, tel.: 02 229-36-34, faks: 02 261-81-80.
IZREDNI ČLANI_
Jesenšek, Marko, dr. jezikoslovnih znanosti, redni profesor na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Rojen 14. marca 1960. Izredni član od 1. junija 2017.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Koroška cesta 166, 2000 Maribor, tel. 02 22-93-630, 051 324-250 e-pošta: marko.jesensek@um.si; marko@ jesensek.si.
135
Snoj, Marko, primerjalni jezikoslovec, etimolog, slovaropisec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU, profesor na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 19. aprila 1959. Izredni član od 18. junija 2015. Tajnik razreda za filološke in literarne vede od 1. oktobra 2015.
Službeni naslov: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, tel. 01 / 470-61-62, e-pošta: marko.snoj@zrc-sazu.si
Stanonik, Marija, literarna zgodovinarka, slovstvena folkloristka, etnologinja; znanstvena svetnica v pokoju; prof. na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 23. maja 1947. Izredna članica SAZU od 18. junija 2015.
Službeni naslov: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 / 519-88-64, e-pošta: stanonik@zrc-sazu.si.
DOPISNI ČLANI_
Cooper, Henry R. Jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995.
Dimnik, Martin, rojen 6. oktobra 1941, dr. znanosti, profesor za srednji vek ki-jevske Rusije in dekan pri Pontifical Institute of Mediaeval Studies (PIMS) v Torontu. Dopisni član od 5. maja 2011.
Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko na Inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Greenberg, Marc Leland, rojen 9. novembra 1961. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu, ZDA, in njen dekan. Dopisni član od 1. junija 2017.
Hannick, Christian, rojen 3. septembra 1944. Predstojnik Oddelka za slovansko filologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od 1. junija 2007.
Karničar, Ludvik, rojen 23. avgusta 1949. Izr. univ. profesor v pokoju (Univerza v Gradcu), slavist, dialektolog in slovaropisec. Dopisni član SAZU od 1. junija 2017.
Kurkina, Ljubov Viktorovna, rojena 17. februarja 1937. Slavistka, etimologinja, leksikografinja na Inštitutu za ruski jezik V. V. Vinogradova RAN, Moskva, Rusija. Dopisna članica od 18. junija 2015.
Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003.
Martinovic, Juraj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni
136
član od 23. maja 1985.
Moskovich, Wolf, rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na Oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od 5. maja 2005.
Neuhauser, Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko na Inštitutu za slovanske jezike in književnosti Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Pohl, Heinz Dieter, rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in di-ahrono jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Prunč, Erich, rojen 15. oktobra 1941. Redni profesor za prevodoslovje na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007.
Rothe, Hans, rojen 5. maja 1928. Dr. slovanskega jezikoslovja. Predstojnik Slavističnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 21. maja 2009.
Tokarz, Božena, rojena 17. oktobra 1946, literarna teoretičarka, polonistka in slovenistka, komparativistka, redna profesorica in vodja Enote za literarno teorijo in prevodoslovje na Oddelku za slovansko filologijo na Filološki fakulteti Šlezijske univerze, Katovice, Poljska, glavna urednica prevodoslov-ne revije Prevajanje slovanskih književnosti. Dopisna članica razreda od 18. junija 2015.
Woschitz, Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
III. RAZRED	za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
REDNI ČLANI_
Bajd, Tadej, dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Podpredsednik SAZU od 5. maja 2011 do 6. maja 2014, predsednik SAZU od 6. maja 2014. Zasebni naslov: Bobenčkova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-23-80, e-pošta: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si.
Bratko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. maja 2014.
Zasebni naslov: Podrožniška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-39-11.
137
Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-83-93, 01 476-83-87, 01 476-83-93, faks: 01 426-46-47, e-pošta: bratko@fri.uni-lj.si. Emri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013.
Zasebni naslov: Grampovčanova 17, 1125 Ljubljana, tel.: 01 257-27-52, e-pošta: ie@emri.si. Fajfar, Peter, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno in-ženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 18. aprila 2008. Član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 2014.
Zasebni naslov: Puharjeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel.: 01 425-06-80, 01 476-85-92, faks: 01 425-06-93, e-pošta: pfajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si. Forstnerič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani. Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2014 do 1. maja 2017. Tajnik razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vede SAZU od 1. maja 2017.
Zasebni naslov: Pot v Hrastovec 8, 1231 Ljubljana - Črnuče, tel.: 01 561-1787.
Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-65-56, 01 476-65-00, faks: 01 251-72-81, e-pošta: franc. forstneric@fmf.uni-lj.si. Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008, tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Ljubljana, tel.: 01 476-65-48, 01 476-65-00, faks: 01 251-72-81; e-pošta: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za nara-
138
voslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976.
Zasebni naslov: Mirje 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 426-55-57, e-pošta: peter. gosar@siol.net.
Grabec, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Kantetova 75, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-37-18, e-pošta: igor.grabec@amanova.si. Hadži, Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992.
Zasebni naslov: Teslova 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-47-59, e-pošta: du-san.hadzi@ki.si.
Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Bičevje 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-96-61. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-37-95, faks: 01 425-70-74, e-pošta: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomeha-niko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: Planinska 26, 1231 Ljubljana - Črnuče, tel.: 01 537-48-25, e-pošta: alojzkralj7@gmail.com. Levec, Janez, upokojeni redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in zaslužni raziskovalec Laboratorija za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem institutu. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Tajnik razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1. maja 2014 do 1. maja 2017. Zasebni naslov: Pod brezami 32, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-33-51.
139
Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1001 Ljubljana, tel.: 01 476-02-80, faks: 01 476-03-00
e-pošta: janez.levec@ki.si, splet: http://www.ki.si/en/departments/d13/. Pirc, Raša, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Stefan« v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Jamova 52, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-57-20. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Odsek za teoretično fiziko, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-35-88, faks: 01 251-93-85, e-pošta: rasa.pirc@ ijs.si.
Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Zasebni naslov: Tičnica 26, 1360 Vrhnika, tel.: 01 755-11-40. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Večna pot 113, 1000 Ljubljana, tel.: 01 479-85-67, e-pošta: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj.si; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 01 470-61-34, faks: 01 42553-30, e-pošta: international@sazu.si. Tišler, Miha, dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
Zasebni naslov: Pod gradom 32, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 01 36575-80, faks: 01 365-75-85, e-pošta: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Tomaževič, Miha, dr. znanosti, znanstveni svetnik Zavoda za gradbeništvo Slovenije, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, upokojen. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 041 667-497. Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, tel. 01 280-44-00, faks: 01 280-44-84, e-pošta: miha.tomazevic@zag.si Turk, Vito, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta »Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005, izredni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Lamutova 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 519-96-51. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekular-
140
no biologijo, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-33-65 ali 01 477-39-25, faks: 01 477-39-84, e-pošta: vito.turk@ijs.si. Zupančič, Črtomir, dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor Ludwig-Maximi-lianove univerze v Münchnu, Nemčija. Rojen 28. novembra 1928 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, tel.: +49 89 36133-62.
Službeni naslov: Department für Physik, Am Coulombwall 1, LMU München, D-85748 Garching, tel.: +49 89 289-141-44/45, faks: +49 89 289-14146, e-pošta: crtomir.zupancic@physik.uni-muenchen.de. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Poštna 4, 1360 Vrhnika, tel.: 041 741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Lipičeva 2, 1000 Ljubljana, bostjan.zeks@mf.uni-lj.si, tel.: 01 543-76-18, 01 543-76-00, faks: 01 431-51-27; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.
IZREDNI ČLANI_
Brešar, Matej, dr. znanosti, redni profesor za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Rojen 26. septembra 1963. Izredni član od 18. junija 2015. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2017.
Zasebni naslov: Kosarjeva 47b, 2000 Maribor, tel.: 02 251-47-34. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel. 01 476-66-23, faks: 01 251-72-81, in Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška c. 160, 2000 Maribor, tel.: 02 229-36-91, faks: 02 25181-80; e-pošta: matej.bresar@fmf.uni-lj.si ali matej.bresar@um.si. Knez, Željko, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Rojen 26. avgusta 1954. Izredni član od 1. junija 2017.
Zasebni naslov: Aljaževa 15, 2000 Maribor; tel.: 02 320-3000, 041 672-545; e-pošta: zeljko.knez@guest.armnes.si.
Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, tel.: 02 22-944-31, 041 371-666; e-pošta: zeljko.knez@um.si Križan, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za ma-
141
tematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalni svetnik na Institutu »Jožef Stefan«, gostujoči profesor na Univerzi v Nagoji. Rojen 21. maja 1958. Izredni član od 1. junija 2017.
Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, e-pošta: peter.krizan@ijs.si
DOPISNI ČLANI_
Boldireva, Jelena Vladimirovna, rojena 4. februarja 1961. Vodja raziskav na Inštitutu za kemijo trdnih stanj in mehanske kemije pri sibirski izpostavi Ruske akademije znanosti v Novosibirsku in vodja Katedre za kemijo trdnih stanj Univerze v Novosibirsku. Dopisna članica od 1. junija 2017.
Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesor za fiziko Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Carbonell, Ruben G., rojen 27. decembra 1947. Doktor znanosti, profesor kemijskega in biomolekularnega inženiringa na Univerzi Severne Karoline. Dopisni član od 1. junija 2017.
Geiger, Manfred, rojen 13. junija 1941. Dr. strojništva, redni profesor za proizvodne tehnologije na Univerzi Erlangen-Nürnberg, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni član Brandenburške akademije znanosti v Berlinu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009.
Grdenic, Drago, rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976.
Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za su-pramolekularno kemijo na Inštitutu za supramolekularno znanost in inženiring pri Univerzi v v Strasbourgu. Profesor na Inštitutu za specialistične študije Univerze v Strasbourgu. Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987. Dopisni član od 12. junija 2003.
Mavretič, Anton, rojen 11. decembra 1934. Redni profesor in raziskovalec na Univerzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od 1. junija 2007.
Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za
142
kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlala Nehruja za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Scott, James Floyd, rojen 4. maja 1942. Redni profesor za fiziko, direktor za raziskave v Cavendish Laboratory v Cambridgeu. Dopisni član od 5. maja 2011.
Villadsen, John, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehniške univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001.
IV. RAZRED	za naravoslovne vede
REDNI ČLANI_
Avšič - Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobiologijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v Brežicah. Izredna članica od 1. junija 2007, redna članica od 18. junija 2015. Tajnica razreda za naravoslovne vede od 25. maja 2017. Zasebni naslov: Močilnikarjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 529-20-87. Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 543-74-50, faks: 01 543-74-01, e-pošta: tatjana.avsic@ mf.uni-lj.si.
Gogala, Matija, dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodo-slovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; podpredsednik SAZU od 6. maja 2008 do 5. maja 2011. Član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 5. maja 2011 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Pot na Tičnico 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 01 75655-39, e-pošta: matija.gogala@guest.arnes.si.
Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-26, faks: 01 425-64-92.
Kiauta, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije nevretenčarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslužni profesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015.
Zasebni naslov: Murnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-87-73; Callu-nastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485-442772, e-pošta: mbkiauta@gmail.com.
Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik v pokoju, zaslužni redni pro-
143
fesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Glavni tajnik od 6. maja 2008 do 6. maja 2014, podpredsednik SAZU od 6. maja 2014 do 8. maja 2017.
Zasebni naslov: Cesta v Podboršt 12, 1231 Ljubljana - Črnuče, p. p. 4959. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-28, faks: 01 425-64-92, e-pošta: kranjc@sazu.si. Kreft, Ivan, dr. znanosti, dr. h. c. (Slovaška kmetijska univerza v Nitri), redni profesor genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012. Zasebni naslov: Kremžarjeva ulica 36, 1000 Ljubljana, tel.: 01 517-44-29, e-pošta: ivan.kreft@guest.arnes.si.
Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, tel.: 01 320-32-61.
Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fi-tofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Jerančičeva 12, 1210 Ljubljana - Šentvid, tel.: 01 512-3531.
Sket, Boris, dr. znanosti, redni profesor, znanstveni svetnik na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Rojen 30. julija 1936. Izredni član od 5. maja 2011, redni član od 1. junija 2017.
Službeni naslov: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, p. p. 2995, 1001 Ljubljana, tel.: 01 320-33-63, e-pošta: boris.sket@bf.uni-lj.si Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica na Paleon-tološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: Tugomerjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 505-59-17. Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-63-73. Zorec, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2013
144
do 8. maja 2017. Podpredsednik SAZU od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 01 256-13-84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 01 543-70-80, 01 543-70-20, faks: 01 543-70-21, e-pošta: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra 2006.
Zasebni naslov: Trubarjeva 61, 1000 Ljubljana, tel.: 01 432-41-66. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-63-24, faks: 01 425-33-24.
IZREDNA ČLANA_
Anderluh, Gregor, dr. bioloških znanosti, redni profesor za področje biokemije Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu. Rojen 15. julija 1969. Izredni član od 1. junija 2017. Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-02-61, e-pošta: gregor.anderluh@ki.si. Gabrovšek, Franci, dr. fizike, izredni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Rojen 20. oktobra 1968. Izredni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Stara Vrhnika 79, 1360 Vrhnika, tel.: 031 530-711, e-pošta: gabrovsek@zrc-sazu.si.
Službeni naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, tel.: 05 700-19-07.
DOPISNI ČLANI_
Bosak, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in ge-omorfolog, redni profesor ved o Zemlji. Češka republika. Dopisni član od 5. maja 2005.
Ceulemans, Reinhart, rojen 15. januarja 1954. Redni profesor za ekofiziolo-gijo in ekologijo rastil na Oddelku za biologijo, predstojnik raziskovalne skupine Ekologija rastlin in vegetacije ter direktor Raziskovalnega centra odličnosti ECO na Univerzi v Antwerpnu, Belgija. Dopisni član od 18. junija 2015.
Ford, Derek Clifford, rojen 24. aprila 1935. Doktor znanosti, zaslužni profesor geografije in znanosti o Zemlji na Univerzi McMaster, Kanada. Dopisni član od 1. junija 2017. Haydon, Philip G., rojen 11. aprila 1958. Dr. nevroznanosti, redni profesor,
145
predstojnik Oddelka za nevroznanosti na Univerzi Tufts, Boston, ZDA. Dopisni član od 21. maja 2009.
Ilijanic, Ljudevit, rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje ge-obotanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodo-slovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12. junija 2003.
Neher, Erwin, rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanove Max-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemčija. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija 2007.
Nicod, Jean, rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in kra-soslovja Univerze Aix-Marseille, Francija. Častni doktor Šlezijske univerze. Dopisni član od 12. junija 2003.
Noble, Denis, rojen 16. novembra 1936. Zaslužni profesor kardiovaskularne fiziologije in direktor Oddelka za računalniško fiziologijo Univerze v Oxfor-du, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2011.
Parpura, Vladimir, rojen 5. decembra 1964. Doktor medicinskih znanosti (vzporedno z zoologijo in nevroznanostjo), profesor nevrobiologije na Univerzi Alabama v Birminghamu, ZDA. Dopisni član od 1. junija 2017.
Pignatti, (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na Univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995.
V. RAZRED	za umetnosti
REDNI ČLANI_
Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: Gorenjska cesta 13a, 1370 Logatec, tel.: 01 754-26-78.
Grafenauer, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik Založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik V. razreda SAZU od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2015. Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 534-26-27, 041 632-072, e-pošta: nina.grafenauer@nova-revija.si.
Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani.
146
Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: Velika čolnarska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 422-43-42, faks: 01 422-43-43, e-pošta: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002 do 6. maja 2008; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014.
Zasebni naslov: Zabreznica 40b, 4274 Žirovnica, tel./faks: 04 580-21-66. Studio: Prešernova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-56-76, e-pošta: andrej. jemec@siol.net.
Komelj, (Bogomil) Milček, dr. znanosti, izr. profesor Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 16. novembra 1948. Izredni član od 5. maja 2011, redni član od 1. junija 2017. Tajnik razreda za umetnosti od 1. decembra 2015.
Zasebni naslov: Glinškova ploščad 20e, 1000 Ljubljana, tel.: 01 537-18-83, 041 737-863, e-pošta: sumi.komelj@gmail.com. Kristl, Stanko, univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Borsetova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-88-14, e-pošta: s.kristl@biro-arcus.si. Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbe-noteoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Od leta 2003 izredni član Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije. Tajnik V. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 23. avgusta 2009. Član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 6. maja 2014.
Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 134, 1000 Ljubljana, tel.: 01 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-29, faks: 01 425-34-23.
Matičič, Janez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: Lepi pot 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 252-23-05, 031 401-531, e-pošta: j.maticic@gmail.com.
147
Mihelič, Milan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Zasebni naslov: Peričeva 22, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektni biro, Dunajska 29, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43614-48.
Mušič, Marko Marijan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2008 do 27. februarja 2014, namestnik predsednika SAZU od 17. decembra 2013 do 27. februarja 2014. Predsednik SAZU od 27. februarja 2014 do 6. maja 2014.
Zasebni naslov: Stari trg 11a, 1000 Ljubljana, tel./faks: 01 425-52-90, e-po-šta: info@ateljemarkomusic.si.
Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-27, faks: 01 425-64-92.
Pahor, Boris, književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Rojen 26. avgusta 1913. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Salita a Contovello 71, 34136 Trst/Trieste, tel.: +39 040 410880.
Rebula, Alojz, pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Rojen 21. julija 1924. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Loka 42, 1434 Loka pri Zidanem Mostu. Simčič, Zorko, pisatelj. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011.
Zasebni naslov: Metelkova 7/b, 1000 Ljubljana, tel.: 0590 27639, 031 200-866. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Zasebni naslov: Cesta na Rožnik 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-39-28. Atelje: Svetčeva 1, 1000 Ljubljana. Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: Vošnjakova 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 231-28-76. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-43, faks: 01 425-34-23, e-pošta: sazu@sazu.si.
148
IZREDNI ČLANI
Dekleva, Milan, diplomirani komparativist in literarni teoretik, pesnik, pripovednik, dramatik, esejist, prevajalec. Rojen 17. oktobra 1946. Izredni član od 1. junija 2017.
Zasebni naslov: Aljaževa 13, 1000 Ljubljana, e-pošta: milan.dekleva@gmail. com.
Krašovec, Metka, akademska slikarka in grafičarka, redna profesorica za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojena 7. oktobra 1941. Izredna članica od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Dalmatinova 11, 1000 Ljubljana, 01 231-45-22, metka.kra-sovec@siol.net.
Muhovič, Jožef, akademski slikar, doktor filozofskih znanosti, redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Rojen 22. decembra 1954. Izredni član od 1. junija 2017.
Zasebni naslov: e-pošta: jozef_muhovic@t-2.net.
Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23. 1000 Ljubljana; e-pošta: muhovicjo@aluo.uni-lj.si. Novak, Boris A., pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in mladinski pisatelj, redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 3. decembra 1953. Izredni član od 1. junija 2017.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 / 241-13-88, e-pošta: boris-a.novak@guest.arnes.si. Rojko, Uroš, redni profesor kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, skladatelj in klarinetist. R rojen 9. septembra 1954. Izredni član od 18. junija 2015.
Zasebni naslov: Tbilisijska 8, 1000 Ljubljana, 01 256-71-74, rojkour@gmail. com, uros-rojko.de.
DOPISNI ČLANI_
Globokar, Vinko, rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od 1. junija 2007.
Grimič, Vill, rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kije-vske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30. maja 1991.
Haderlap, Maja, rojena 8. marca 1961, pesnica, pisateljica, dramaturginja, Celovec, Avstrija. Dopisna članica od 1. junija 2017. Hamano, Tošihiro, rojen 6. decembra 1937. Slikar, grafik, kipar, Takamacu, Japonska. Dopisni član od 18. junija 2015.
149
Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Konstantinovski, Georgi, rojen 29. julija 1930. Arhitekt. Redni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.
Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj na Osnovni šoli Šentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Maroevic, Tonko, rojen 22. oktobra 1941. Znanstveni svetnik na Inštitutu za umetnostno zgodovino in profesor na Katedri za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju, pesnik, komparativist, kritik, esejist, prevajalec. Dopisni član od 5. maja 2011.
Matevski, Mateja, rojen 13. marca 1929. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 1. junija 2007.
Neidhardt, Velimir, rojen 7. oktobra 1943. Arhitekt, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. junija 2015.
Oman, Valentin, rojen 14. decembra 1935. Akademski slikar, Finkenstein/Be-kštanj, Avstrija. Dopisni član od 18. junija 2015.
Paljetak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.
Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija, Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Ugljen, Zlatko, rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redni profesor na Tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, Sarajevo, BiH, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.
VI. RAZRED	za medicinske vede
REDNI ČLANI_
Čerček, Bojan, dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Kalifornijski univerzi. Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015.
Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, ZDA. Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, ZDA, tel.: +1 310 423-38-36, faks: +1 310 423-02-45, e-pošta: bojan.cercek@cshs.org.
Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Barvarska steza 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 282-18-00.
150
Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 522-53-57, e-pošta: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. maja 1934 v Gru-bišnjem Polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: Komenskega 20/II, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, Korytkova 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 543-71-37, 01 543-71-03, faks: 01 543-71-04, e-pošta: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si. Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Čupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005. Zasebni naslov: Ilirska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 01 543-70-83, faks: 01 543-70-21, e-pošta: mar-jan.kordas@mf.uni-lj.si. Lamovec, Janez, dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015.
Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 132, 1000 Ljubljana. Službeni naslov: Onkološki inštitut, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58797-19, e-pošta: jlamovec@onko-i.si. Peterlin, Matija, dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imu-nologije na Kalifornijski univerzi v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel.: +1 415 665-20-71.
Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel.: +1 415 502-1902, +1 415 502-19-05, faks: +1 415 502-19-01, e-pošta: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Dermastjeva ul. 17, 1235 Radomlje, tel.: 01 534-65-66, e--pošta: meta.rozman@siol.net.
Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, Vodnikova 62, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522-55-33, faks: 01 522-55-98. Skalerič, Uroš, dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945
151
v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Glavni tajnik SAZU od 6. maja 2014.
Zasebni naslov: Ulica bratov Jančar 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 300-21-10, faks: 01 522-25-04, e-pošta: uros. skaleric@mf.uni-lj.si. Sketelj, Janez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005 do 30. aprila 2011. Zasebni naslov: Jesihov štradon 47, 1000 Ljubljana, tel.: 01 427-56-26. Službeni naslov: Inštitut za patofiziologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 534-70-46, faks: 01 543-70-21, e-pošta: janez.sketelj@mf.uni-lj.si. Strle, Franc, dr. znanosti, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na Kliničnem centru v Ljubljani in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik VI. razreda od 1. maja 2011 do 1. junija 2017.
Zasebni naslov: Kmečka pot 20, 1000 Ljubljana, tel.: 01 517-12-91. Službeni naslov: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana, tel.: 01 522-21-10, faks: 01 522-24-56, e-pošta: franc.strle@ kclj.si.
Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 4. novembra 2004 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Gradišče 6, 1000 Ljubljana, tel.: 041 778-235. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 543-76-02, faks: 01 543-76-01, e-pošta: sasa.svetina@mf.uni-lj.si.
IZREDNA ČLANA_
Noč, Marko, specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medicine. Predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na Univerzitetnem kliničnem centru od 2001. Redni profesor interne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani od 2007. Rojen 6. marca 1963. Izredni član SAZU od 1. junija 2017.
Službeni naslov: Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni klinični center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522-37-90, 041 723-807; e-pošta: marko.noc@mf.uni-lj.si.
152
Serša, Gregor, dr. znanosti, redni profesor za molekularno biologijo in radiobi-ologijo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani ter vodja Oddelka za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana. Rojen 4. marca 1956 v Ljubljani. Izredni član SAZU od 18. junija 2015. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 1. junija 2017.
Zasebni naslov: Goce Delčeva 78, 1000 Ljubljana, tel.: 031 648-015. Službeni naslov: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana. Tel: 01 587-94-34, e-pošta: gsersa@onko-i.si.
DOPISNI ČLANI_
Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Dimitrijevic, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Hausen, Harald zur, rojen 11. marca 1936. Virolog in nobelovec, Heidelberg, Nemčija. Dopisni član od 18. junija 2015.
Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v New Yorku in Centra za nevrokemijo na Inštitutu NS Kline, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
Milič-Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na Oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, Meakins-Christie Laboratories na Univerzi McGill, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983.
Shoenfeld, Yehuda, rojen 14. februarja 1948. Redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Tel-Avivu, vodja Centra za avtoimu-ne bolezni Medicinskega centra Sheba v Tel-Avivu, Izrael. Dopisni član od 21. maja 2009.
Stälberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Zaslužni profesor za klinično nevrofiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997.
Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardioki-rurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Univerze v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.
153
ZNANSTVENI SVETNIKI IN SVETOVALCI SAZU
ZNANSTVENI SVETNIKI SAZU_
Cvetko-Orešnik, Varja, rojena 3. maja 1947. Jezikoslovka in pedagoginja, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Znanstvena svetnica SAZU od leta 1991.
Gubina, Ferdinand, rojen 16. maja 1939. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za elektroenergetiko in predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.
Mavko, Borut, rojen 29. februarja 1944. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.
Poredoš, Alojz, rojen 20. maja 1953. Doktor strojništva, redni profesor za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplote in snovi na Fakulteti za strojništvo. Tajnik Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.
SVETOVALCI SAZU_
Globokar, Roman, rojen 11. decembra 1971, doktor znanosti, docent na Katedri za moralno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; direktor Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana - Šentvid, svetovalec SAZU na področju šolske vzgoje od 24. junija 2013.
Gostiša, Lojze, rojen 7. junija 1923, dr. umetnostne zgodovine, svetovalec SAZU za umetnostno zgodovino od 1. decembra 2009.
Košir, Fedja, rojen 24. maja 1940, profesor na Fakulteti za arhitekturo, svetovalec SAZU za področje arhitekture in urbanizma od 1. decembra 2009.
Kraigher, Hojka, rojena 4. septembra 1956, dr. kmetijskih znanosti za področje gozdarstva, izredna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, znanstvena svetnica na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Svetovalka SAZU za področje naravoslovja od 18. septembra 2012.
Lobnik, Franc, rojen 17. decembra 1942, zaslužni profesor pedologije in rabe in varstva tal Centra za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Svetovalec SAZU za varstvo okolja od 3. junija 2014.
Malle, Avguštin, rojen 5. januarja 1944, dr., vodja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Svetovalec SAZU za področje narodnih manjšin in Slovencev v zamejstvu od 26. marca 2012.
Martelanc, Ivan, rojen 6. oktobra 1938, upokojeni univerzitetni diplomirani pravnik, svetovalec SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu od 1. decembra 2009.
154
Musek, Janek, rojen 3. junija 1945, doktor znanosti, redni profesor za občo psihologijo, svetovalec SAZU na področju psihologije osebnosti in etičnih vrednot v šolski vzgoji od 24. junija 2013.
Torelli, Niko, rojen 4. julija 1940, prof. dr., dr. h. c., dipl. gozdarski inženir in mag. lesarstva. Profesor na lesarskem in agronomskem oddelku Biotehniške fakultete in na Visoki šoli za dizajn. Svetovalec SAZU za področje naravoslovja od 14. junija 2011.
Voljč, Božidar, rojen 3. januarja 1939, dr. med., dr. sci., specialist družinske medicine, diplomant javnega zdravstva z magisterijem in doktoratom v pokoju, strokovni svetovalec pri Inštitutu Emonicum za aktivno in zdravo življenje. Svetovalec SAZU za javno zdravstvo, zdravstveno gerontologijo in medgeneracijsko sožitje od 24. junija 2013.
155
BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2017 / 2017 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS
Gregor Anderluh
Gilbert R. J., Bayley H., Anderluh G.: Membrane pores : from structure and assembly, to medicine and technology. Philosophical transactions : Biological Sciences, 5 Aug. 2017, vol. 372, iss. 1726, str. [1-3].
Kisovec M., Rezelj S., Knap P., Cajnko M. M., Caserman S., Flašker A., Žnidaršič N., Repič M., Mavri J., Ruan Y., Scheuring S., Podobnik M., Anderluh G.: Engineering a pH responsive pore forming protein. Scientific reports, Feb. 2017, vol. 7, str. 42231-1-42231-13.
Lenarčič T., Albert I., Böhm H., Hodnik V., Pirc K., Bedina Zavec A., Podobnik M., Pahovnik D., Žagar E., Pruitt R., Greimel P., Yamaji-Hasegawa A., Ko-bayashi T., Zienkiewicz A., Gömann J., Mortimer J. C., Fang L., Mamode-Cassim A., Deleu M., Lins L., Oecking C., Feussner I., Mongrand S., Anderluh G., Nürnberger T.: Eudicot plant-specific sphingolipids determine host selectivity of microbial NLP cytolysins. Science, Dec. 2017, vol. 358, no. 6369, str. 1431-1434.
Makino A., Abe M., Ishitsuka R., Murate M., Kishimoto T., Sakai S., Hullin-Mat-suda F., Shimada Y., Inaba T., Miyatake H., Tanaka H., Kurahashi A., Pack C.-G., Kasai R. S., Kubo S., Schieber N. L., Dohmae N., Tochio N., Hagiwara K., Sasaki Y., Aida Y., Fujimori F., Kigawa T., Nishibori K., Parton R. G., Kusumi A., Sako Y., Anderluh G., Yamashita M., Kobayashi T., Greimel P., Kobayashi T.: A novel sphingomyelin/cholesterol domain-specific probe reveals the dynamics of the membrane domains during virus release and in Niemann-Pick type C. The FASEB journal, 2017, vol. 31, no. 4, str. 1301-1322.
Ni T., Kalli A. C., Naughton F. B., Yates L. A., Naneh O., Kozorog M., Anderluh G., Sansom M. S. P., Gilbert R. J.: Structure and lipid-binding properties of the kindlin-3 pleckstrin homology domain. Biochemical journal, 2017, vol. 474, iss. 4, str. 539-556.
Podobnik M., Kisovec M., Anderluh G.: Molecular mechanism of pore formation by aerolysin-like proteins. Philosophical transactions : Biological Sciences, 5 Aug 2017, vol. 372, iss. 1726, str. 1-6.
Podobnik M., Anderluh G.: Pore-forming toxins in Cnidaria. Seminars in cell & developmental biology, Dec. 2017, vol. 72, str. 133-141.
Vezočnik V., Hodnik V., Anderluh G.: Surface plasmon resonance analysis of food toxins and toxicants. V: Wong Y.-C. (ur.), Lewis R. J. (ur.). Analysis of food toxins and toxicants. Hoboken: John Wiley & Sons. 2017, str. 195-216.
156
Vries R. P. de, Anderluh G., Kraševec N., Sepčic K., et al.: Comparative genomics reveals high biological diversity and specific adaptations in the industrially and medically important fungal genus Aspergillus. Genome biology. [Online ed.], 2017, vol. 18, str. 1-45.
Tatjana Avšič - Županc
Štrafela P., Vizjak A., Mraz J., Mlakar J., Pižem J., Tul N., Avšič Županc T., Po-povič M.: Zika Virus-Associated Micrencephaly: A Thorough Description of Neuropathologic Findings in the Fetal Central Nervous System. Arch Pathol Lab Med 2017; 141(1): 73-81.
Vipotnik Vesnaver T., Tul N., Mehrabi S., Parissone F., Štrafela P., Mlakar J., Pižem J., Korva M., Avšič Županc T., Popovic M.: Zika virus associated microcephaly/micrencephaly-fetal brain imaging in comparison with neuropathology. BJOG 2017; 124:521-5.
Bordi L., Avsic-Zupanc T., Lalle E., Vairo F., Rosaria Capobianchi M., da Costa Vasconcelos P. F.: Emerging Zika Virus Infection: A Rapidly Evolving Situation. Adv Exp Med Biol 2017; 972:61-86.
McAuley A. J., Sawatsky B., Ksiazek T., Torres M., Korva M., Lotrič-Furlan S., Avšič-Županc T., von Messling V., Holbrook M. R., Freiberg A. N., Bea-sley D. W. C., Bente D. A.: Cross-neutralisation of viruses of the tick-borne encephalitis complex following tick-borne encephalitis vaccination and/or infection. npj Vaccines 2017; 2(5).
Lotrič-Furlan S., Bogovič P., Avšič-Županc T., Jelovšek M., Lusa L., Strle F.: Tick-borne encephalitis in patients vaccinated against this disease. J Intern Med 2017; 282 (2): 142-55.
Mogling R., Zeller H., Revez J., Koopmans M., ZIKV reference laboratory group, Reusken C.: Status, quality and specific need of Zika virus (ZIKV) diagnostic capacity and capability in National Reference Laboratories for arboviruses in 30 EU/EEA countries, May 2016. Euro Surveill 2017; 22(36): pii=30609.
Tadej Bajd
Popovic-Maneski L., Aleksic A., Čobeljic R., Bajd T., Popovic D.: A new method and instrumentation for analyzing spasticity. IETI transactions on ergonomics and safety, 2017, vol. 1, no. 1, str. 12-27.
Popovic D., Bajd T.: Pendulum test : quantified assessment of the type and level of spasticity in persons with central nervous system lesions. Serbian journal of electrical engineering, 2017, str. 1-12.
Kocijan J., Karer G., Žagar Karer M., Bajd T., Karba R.: The Slovenian dictionary of automatic control, systems and robotics. V: Proceedings of the 20th IFAC World Congress, 9-14 July 2017, Toulouse, France, (IFAC papersOnline,
157
Vol. 50, no. 1, 2017). New York: International Federation of Automatic Control = IFAC. 2017, vol. 50, no. 1, str. 5166-5171.
Bajd T.: Pozdravni nagovor. V: Hribar T. (ur.), et al. Prenova Evrope. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: = Academia scientiarum et artium Slovenica. 2017, str. 12-15.
Bajd T.: Megunarodnoto čestvuvanje na 1.100-godišninata od smrtta na sveti Kliment Ohridski mi obozmoži i me izraduva so predlogot da zboruvam na svojot majčin jazik : vo ime na Slovenečkata akademija na naukite i umetnostite, blagodaram!. V: Fiti T. (ur.). Sveti Kliment Ohridski: 916-2016 : svečeno odbeležuvanje na 1100-godišninata od upokojuvanjeto = Saint Clement of Ohrid : 916-2016 : solemn academy on the 1100th anniversary since the passing. Skopje: Makedonska akademija na naukite i umetnostite: = Macedonian Academy of Sciences and Arts. 2017, str. 69-73.
Bajd T.: Opening address of the conference. V: Kranjc A. (ur.). Conference proceedings, 7th Danube Academies Conference (DAC), 12-13 May, 2016, Ljubljana. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2017, str. 7-9.
Emerik Bernard
Bernard E.: Sodobna slika, Galerija Circulo de Bellas Artes, Sala Picasso, Madrid, 2. februar-2. april 2017.
Bernard E., Usenik M.: Sobivanja, Ljubljanski Grad, Palacij, Ljubljana, 4. ju-lij-27. avgust 2017.
Bernard E.: Ilustracije - skice. Dotiki daljav, pesmi Prešernovih nagrajencev, 1996-2017, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj.
Bernard E.: Veliko je lepo - velika krajina v slovenskem slikarstvu, 13. julij- 5. september 2017. Skupinska razstava v okviru 15. Festivala sodobne umetnosti 2017, Ptuj, 7. julij- 5. september 2017.
France Bernik
OBJAVE
Robert Blinc. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana 2017, str. 17.
Janez Milčinski. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana 2017, str. 22.
Raznoterosti. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana 2017, str. 27 [Nastanek in delovanje SAZU do 2002, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev do 2010, Ivan Cankar in Slovenska matica].
Kabinet akademika Franceta Bernika. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 67. knjiga 2016, Ljubljana 2017, str. 41-42.
Osebnost v prevratnem času. SI robotika. Uredil Marko Munih. [Zbornik ob osemdesetletnici akademika Alojza Kralja]. Slovenska matica, Ljubljana 2017, str. XV-XVIII.
158
Tranzicija v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pričevanje. Željko Oset [France Bernik]. Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana 2017, str. 242-255.
Ivan Bratko
Šoberl D., Bratko I.: Reactive motion planning with qualitative constraints. V: Benferhat S. (ur.), Tabia K. (ur.), Ali M. (ur.). Advances in artificial intelligence: from theory to practice (Lecture notes in artificial intelligence, 10350). Cham: Springer. 2017, str. 41-50.
Guid M., Bratko I.: Influence of search depth on position evaluation. V: Winands M. H. M. (ur.), Herik H. J. van den (ur.), Kosters W. A. (ur.). Advances in computer games: 15th International Conferences, ACG 2017, Leiden, The Netherlands, 2017 : revised selected papers, (Lecture notes in computer science, 10664). Cham: Springer. 2017, str. 115-126.
Lazar T., Možina M., Bratko I.: Automatic extraction of AST patterns for debugging student programs. V: André, Elisabeth (ur.). Artificial intelligence in education: 18th International Conference, AIED 2017, Wuhan, China, June 2017 : proceedings, (Lecture notes in computer science, Lecture notes in artificial intelligence, 10331). Cham: Springer. cop. 2017, str. 162-174.
Sadikov A., Groznik V., Možina M., Žabkar J., Nzholm D., Memedi M., Bratko I., Georgiev D. Feasibility of spirography features for objective assessment of motor function in Parkinson's disease. Artificial Intelligence in Medicine, Vol. 81 (2017): str. 54-62 (Elsevier).
Dovgan E., Sodnik J., Bratko I., Filipič B.: Multiobjective discovery of human-like driving strategies. V: GECCO'17, proceeding of the Genetic and Evolutionary Computation Conference Companion, July, 2017, Berlin, Germany. New York: ACM. 2017, str. 1319-1323.
Wiley T., Bratko I., Sammut C.: A Machine Learning System for Controlling a Rescue Robot. RoboCup Symposium, Nagoya, Japan, July 2017.
Dovgan E., Sodnik J., Bratko I., Filipič B.: Optimiranje časa in porabe goriva v modelih človeške vožnje. V: Luštrek M. (ur.), Piltaver R. (ur.), Gams M. (ur.). Zbornik 20. mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2017, oktober 2017, Ljubljana. Volume A, str. 35-38.
Rajko Bratož
OBJAVE
Bratož R.: Zur Präsenz und Mobilität ethnischer Kleingruppen im Alpen-Adria-Raum während der Ostgotenherrschaft. V: Dörfler I. (ur.), et al. Ad amus-sim : Festschrift zum 65. Geburtstag von Franz Glaser, (Kärntner Museumsschriften, Bd. 85). Klagenfurt am Wörthersee: Verlag des Landesmuseums für Kärnten. 2017, str. 215-248.
159
Bratož R.: Martin Tourski in njegovi stiki s Panonijo. V: Severus, Sulpicius. Martinovo berilo = (Martinellus) : Življenje svetega Martina, Pisma o Martinu in Dialogi, (Zbirka Cerkveni očetje, 17). Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba. 2017, str. 195-239.
DRUGO
Bratož R. (diskutant), Janžekovič I. (diskutant), Milavec T. (diskutant), Pavlovič D. (diskutant), Pleterski A. (diskutant), Štih P. (diskutant), Guštin M. (diskutant, oseba, ki intervjuva). Pogovor v počastitev 70-letnice izkopavanja staroslovenskega grobišča na turnirskem prostoru Ptujskega gradu.
Bratož R.: Konstantins Kampf um das Illyricum 316/317 im Licht der zeitgenössischen Propaganda : Beitrag an Internationaler Tagung »Das Zeitalter Diokletians und Konstantins. Bilanz und Perspektiven der Forschung«, Mainz, Römisch-Germanisches Zentralmuseum, 27.-28. Okt. 2017.
Bratož R.: (član ur. odbora 2014-) Antichitä altoadriatiche. Trieste: Editreg.
Bratož R.: (član ur. odbora 2014-) Atti e Memorie della Societä Istriana di Arche-ologia e Storia Patria. Trieste: Tipografia-Litografia Moderna, 1884.
Bratož R.: (član ur. sveta 2015-) Hercegovina. Mostar: Filozofski fakultet; Zagreb: Hrvatski institut za povijest, 1981-.
Bratož R.: (član ur. odbora 2010-) Mitteilungen zur Christlichen Archäologie. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1995-.
Bratož R.: (član ur. odbora 2012-) Quaderni giuliani di storia. Trieste: Deputazi-one di storia patria per la Venezia Giulia, 1980-.
Bratož R.: (član ur. odbora 2011-) Radovi - Zavod za hrvatsku povijest. Zagreb: Zavod za hrvatsku povijest, 1988-.
Bratož R.: (član ur. odbora 2001-) Studia Historica Slovenica. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2001-.
Bratož R.: (član ur. odbora 1996-). Zgodovinski časopis. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1947-.
Matej Brešar
Brešar M.: Derivations of tensor products of nonassociative algebras. Linear Algebra and its Applications, 2017, vol. 530, str. 244-252. http://doi. org/10.1016/j.laa.2017.05.022.
Alaminos J., Brešar M., Extremera J., Villena A. R.: Zero Lie product determined Banach algebras. Studia Mathematica, 2017, vol. 239, no. 2, str. 189199. http://dx.doi.org/10.4064/sm8734-4-2017,
Bojan Čerček
Goldfarb M., van Diepen S., Liszkowski M., Jentzer J. C., Pedraza I., Cercek B.: Noncardiovascular Disease and Critical Care Delivery in a Contemporary Cardiac and Medical Intensive Care Unit. J Intensive Care Med. 2017 Jan
160
1:885 0 6 6617741873. Mihailovic P. M., Lio W. M., Yano J., Zhao X., Zhou J., Chyu K. Y., Shah P. K., Cercek B., Dimayuga P. C.: The cathelicidin protein CRAMP is a potential atherosclerosis self-antigen in ApoE(-/-) mice. PLoS One. 2017 Nov 1;12(11):e0187432. eCollection 2017.
Goldfarb M., Cercek B.: Early Coronary Angiography for Survivors of Out-of--Hospital Cardiac Arrests Without ST Elevation. Cardiol Rev. 2017 Nov/ Dec;25(6):331-335.
Dimayuga P. C., Zhao X., Yano J., Lio W. M., Zhou J., Mihailovic P. M., Cercek B., Shah P. K., Chyu K. Y. J.: Identification of apoB-100 Peptide-Specific CD8+ T Cells in Atherosclerosis.
Am Heart Assoc. 2017 Jul 15;6(7).
Milan Dekleva
Dekleva M.: Gestalt, pesniška zbirka (Litera, Maribor 2017).
Dekleva M.: Uganke za Anke in Janke (pesniška zbirka za otroke, Morfem plus, Ljubljana 2017).
Dekleva M.: Božji delec (Operna črna komedija). Glasba: Pavel Mihelčič. Premiera: Cankarjev dom, februar 2017. Natis: Sodobnost, december 2017.
Igor Emri
OBJAVE
Aulova A., Govekar E., Emri I.: Determination of relaxation modulus of time-dependent materials using neural networks. Mechanics of time-dependent materials : an international journal devoted to the time-dependent behaviour of materials and structures, avg. 2017, vol. 21, iss. 3, str. 331-349, http:// link.springer.com/article/10.1007%2Fs11043-016-9332-x.
Emri I.: Dinamične mehanske lastnosti novega sistema za dušenje vibracij : TV Ideja Kanal 10, 1. jun. 2017, (Po sledeh napredka). Murska Sobota: TV Ideja 10, https://www.youtube.com/embed/52Ia4N-RSMY.
Oblak P., Gonzalez-Gutierrez J., Zupančič B., Aulova A., Emri I.: Effect of extensive mechanical recycling on processability and rheological properties of high density polyethylene (hdpe). V: Hančič A. (ur.), Grum J. (ur.). Conference proceedings, 10th International Conference on Industrial Tools and Advanced Processing Technologies, Ljubljana, Slovenia, April 24th - 26th 2017. Celje: TECOS, Slovenian Tool and Die Development Centre. 2017, f. 14.
Bek M., Emri I.: A new generation of damping mechanical vibrations : granular damping elements. V: Saga M. Semdok 2017, 22th International Seminar of Ph.D. Students, Western Tatras - Zuberec, Slovakia, January 25-27, 2017. Žilina: Faculty of Mechanical Engineering, Department of Materials Engineering. 2017, str. 7-17.
161
Bek M., Bernstorff B. S. von, Emri I.: The new generation vibro-acoustic insulation : a quantum jump in performance. V: The 12th International Symposium on Advanced Science and Technology in Experimental Mechanics, November 1-4, 2017, Kanazawa, Japan, Twelfth International Symposium on Advanced Science and Technology in Experimental Mechanics. [S. l.: s. n.]. 2017, str. 1-6.
Venkatesh R., Emri I.: A new methodology for measuring flowability of granular materials. V: Saga M. Semdok 2017, 22th International Seminar of Ph.D. Students, Western Tatras - Zuberec, Slovakia, January 25-27, 2017. Žilina: Faculty of Mechanical Engineering, Department of Materials Engineering. 2017, str. 121-126.
Bek M., Gonzalez-Gutierrez J., Emri I.: New methodology for steady-state friction measurements of granular materials under pressure : chapter 13. V: Zhu Y. (ur.), Zehnder A. T. (ur.). Experimental and applied mechanics. Vol. 4 : proceedings of the 2016 Annual Conference on Experimental and Applied Mechanics, Orlando, FL, on June 6-9, 2016, Annual (Conference proceedings of the society for experimental mechanics series). [Cham]: Springer. 2017, f. 105. http://link.springer.com/chap-ter/10.1007/978-3-319-42028-8_13.
Bek M., Emri I.: On the use of viscoelastic materials for railroad vibration and noise reduction : doctoral thesis. Ljubljana: [M. Bek], 2017. XXIII, 127 str.
Pavlič A., Emri I.: Opredelitev učinkovitosti sistema z ničtim izkoristkom na osnovi generirane sile. Ljubljana: [A. Pavlič], 2017. XII, 58 f., https://repo-zitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94959. Nagrada: Prešernova nagrada Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Pavlič A., Emri I.: Opredelitev učinkovitosti sistema z ničtim izkoristkom na osnovi generirane sile : zaključna naloga univerzitetnega študijskega programa I. stopnje Strojništvo. Ljubljana: [A. Pavlič], 2017. XVI, 58 f., https:// repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94959.
Oseli A., Stušek D., Emri I.: Predicting lifetime of polymeric structures and products. V: Hančič A. (ur.), Grum J. (ur.). Conference proceedings, 10th International Conference on Industrial Tools and Advanced Processing Technologies, Ljubljana, Slovenia, April 24th - 26th 2017. Celje: TECOS, Slovenian Tool and Die Development Centre. 2017, f. 14.
Aulova A, Mukhomodiarov R., Emri I.: SMOF lipid filtration through the elec-trospun PA6 membrane : report for the project Electrospun nanofibrous materials for solid state drug delivery system. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Center for Experimental Mechanics, Apr. 2017. 33 str.
Bek M., Gonzalez-Gutierrez J., Emri I.: Steady state friction measurements of granular materials under pressure using GFA apparatus. V: AERC 2017, 11th Annual European Rheology Conference, April 3 - 6, 2017, Copenha-
162
gen, Denmark [also] 26th Nordic Rheology Conference. [S.l.]: Nordic Rhe-ological Society. 2017, str. 62.
Bek M., Emri I.: Using hydrostatic pressure to maximize frequency dependent damping properties of thermoplastic polyurethane : chapter 15. V: Anto-un B. (ur.). Challenges in mechanics of time dependent materials. Vol. 2 : proceedings of the 2016 Annual Conference on Experimental and Applied Mechanics, [Orlando, FL, on June 6-9, 2016], Annual Conference on Experimental and Applied Mechanics, Orlando, FL, on June 6-9, 2016, (Conference Proceedings of the Society for Experimental mechanics series). [Cham]: Springer. 2017, f. 119-126, http://www.springer.com/la/book/9783319415420.
Bek M., Betjes J., Bernstorff B. S. von, Emri I.: Viscoelasticity of new generation thermoplastic polyurethane vibration isolators. Physics of fluids, dec. 2017, vol. 29, iss. 12, str. 1-18. http://aip.scitation.org/doi/pdf/10.1063/L5000413.
Bek M., Emri I.: Viscoelasticity of the new generation vibration insulation : presentation at the INNFM Meeting on Rheometry with a sub-theme of Bio-fluids, April 10-12, 2017, Lake Vyrnwy, Wales.
DRUGO
Emri I. (ur.). 33rd Danubia Adria Symposium on Advances in Experimental Mechanics, 20-23 September 2016, [Portorož, Slovenia], (Materials today: proceedings, Vol. 4, iss. 5, pt. 1). [Amsterdam]: Elsevier, 2017. http://www. sciencedirect.com/science/journal/22147853/4/5?sdc=1.
Peter Fajfar
OBJAVE
Vukobratovic V., Fajfar P.: Code-oriented floor acceleration spectra for building structures. Bulletin of earthquake engineering, 2017, letn. 15, št. 7, str. 3013-3026.
Fajfar P.: Analysis in seismic provisions for buildings - past, present and future: the fifth prof. Nicholas Ambraseys lecture. Bulletin of earthquake engineering, 2017, letn. 15, str. 1-42, 10.1007/s10518-017-0290-8.
Fajfar P.: Razvoj predpisov za potresno odporno gradnjo v Sloveniji. Gradbeni vestnik, 2017, letn. 66, str. 83-96.
Kosič M., Dolšek M., Fajfar P.: Pushover-based risk assessment method: a practical tool for risk assessment of building structures. V: 16th World Conference on Earthquake Engineering: 9-13. januar 2017, Santiago, Chile. Santiago: Chilean Association of Seismology and Earthquake Engineering; Tokyo: International Association for Earthquake Engineering, 2017, str. 1-12.
Vukobratovic V., Fajfar P.: Floor spectra for analysis of acceleration-sensitive equipment in buildings (vabljeno predavanje). V: Proceedings, International conference on earthquake engineering and structural dynamics, 12-14. junij 2017, Reykjavik, Island, str. 1-9, http://icesd.hi.is/proceedings/
163
Fajfar P.: Some thoughts about Japan and its earthquake engineering. V: Proceedings, A special workshop Human network and adaptation - Contribution of Japan's structural and earthquake engineering to sustainable development of our globe, 6. julij 2017, Architectural institute of Japan, Tokyo, Japan, str. 24-27.
Fajfar P., Kosič M., Dolšek M.: Pushover-based risk assessment method for simple estimation of the failure probability of building structures (vabljeno predavanje). V: Beskos D., Zhou Y., Qian J., Lu X. (ur.), International Workshop on Performance-Based Seismic Design of Structures (Resilience, Robustness), Tongji University, Shanghai, China,12-15. oktober 2017, str. 142-149. http://risedr.tongji.edu.cn/PBSD_Workshop/files/PBSD-Proceedings.pdf
Fajfar P.: On pushover-based analysis and its adoption in Eurocode 8. V: Abstracts, Anil K. Chopra Symposium, 2-3. oktober 2017. University of California, Berkeley, CA, http://peer.berkeley.edu/events/Chopra_Symposium/ program/
DRUGO
Fajfar P. (član ur. odbora) Earthquake engineering & structural dynamics. Chichester; New York: J. Wiley, 1972-.
Fajfar P. (član ur. odbora) International journal for engineering modelling. Split: University of Split, 1991-.
Fajfar P. (član ur. odbora) Journal of earthquake engineering. Philadelphia: Taylor & Francis Group, 1997-.
Fajfar P. (član ur. odbora) Earthquake engineering and engineering vibration. Dordrecht: Springer, 2002-.
Fajfar P. (član ur. odbora) Bulletin of earthquake engineering. Dordrecht: Springer, 2003-.
Dušan Ferluga
Oblak T., Lindič J., Gubenšek J., Kveder R., Rigler A., Škoberne A., Večeric Haler Ž., Borštnar Š., Avguštin N., Ponikvar R., Mlinšek G., Ferluga D., Kojc N., Godnov U., Kovač D.: Treatment of antibody-mediated rejection of kidney grafts with bortezomib and/or rituximab compared to standard regimen: experience of Slovene National Center. Clin Nephrol 2017; Supplement 1;88(13):91-96.
Aleš Rigler A., Jerman A., Orsag A., Kojc N., Kovač D., Škoberne A., Borštnar Š., Večeric Haler Ž., Avguštin N., Kveder R., Ferluga D., Vizjak A., Lindič J.: Rituximab for the treatment of membranous nephropathy: a single-center experience. Clin Nephrol 2017; Supplement 1;88(13):27-31.
Kojc N., Aleš Rigler A., Mlinšek G., Kovač D., Ferluga D., Arnol M.: Outcome of polyomavirus nephropathy in renal transplant patients: a single-center experience. Clin Nephrol 2017; Supplement 1;88(13):109-114.
164
Arnol M., Oblak M., Mlinšek G., Lindič J., Kandus A., Ferluga D., Kojc N., Bu-turovic-Ponikvar J.: Increase in spot urine protein excretion is associated with late kidney graft rejection and predicts rejection phenotype. Clin Nephrol 2017; Supplement l;88(13):83-90.
Škoberne A., Borštnar Š., Avguštin N., Kovač D., Rigler A. A., Večeric-Haler Ž., Pajek J., Krsnik M., Kojc N., Ferluga D., Lindič J.: Tubular urinary indexes reliably distinguish between primary tubulointerstitial and primary glo-merular diseases in patients referred for kidney biopsy. Clin Nephrol 2017; Supplement 1;88(13):1-6.
Oblak T., Lindič J., Kveder R., Aleš A., Škoberne A., Večeric-Haler Ž., Borštnar Š., Avguštin N., Gubenšek J., Ponikvar R., Mlinšek G., Ferluga D., Kojc N., Kovač D.: Antibody-mediated rejection of kidney grafts: comparision of standard therapy and therapy with addition of bortezomib and/or ri-tuximab (FR) (NFR). V: ESOT 2017; Transplantation BigBang Barcelona, (Transplant International, vol. 18, suppl. 1). [S.l.: s.n.]. 2017.
Franc Forstnerič
Alarcón A., Forstnerič F., López F. J.: Holomorphic Legendrian curves. Composi-tio mathematica, 2017, vol. 153, iss. 9, str. 1945-1986. http://doi.org/10.1112/ S0010437X1700731X.
Alarcón A., Forstnerič F.: Darboux charts around holomorphic Legendrian curves and applications. International mathematics research notices, 30 str. http://dx.doi.org/10.1093/imrn/rnx158.
Alarcón A., Forstnerič F., López F. J.: Every meromorphic function is the Gauss map of a conformal minimal surface. The Journal of geometric analysis, 2017, 28 str. http://doi.org/10.1007/s12220-017-9948-3.
Forstnerič F.: Hyperbolic complex contact structures on C2n+1. The Journal of geometric analysis, 2017, vol. 27, iss. 4, str. 3166-3175. http://dx.doi. org/10.1007/s12220-017-9800-9.
Forstnerič F., Lárusson F.: The Oka principle for holomorphic Legendrian curves in C2n+1. Mathematische Zeitschrift, 2017, 21 str. http://dx.doi.org/10.1007/ s00209-017-1904-1.
Forstnerič F.: Stein manifolds and holomorphic mappings : the homotopy principle in complex analysis, (Ergebnisse der Mathematik und ihrer Grenzgebiete, Folge 3, vol. 56). 2nd ed. Cham: Springer, cop. 2017. XIV, 562 str., http://www. springer.com/gb/book/9783319610573, doi: 10.1007/978-3-319-61058-0.
Franci Gabrovšek
OBJAVE
Gabrovšek F., Ravbar N.: Acta Carsologica awarded with the Order of Merit of the Republic of Slovenia. Acta carsologica, 2017, letn. 46, št. 1, str. 5-6.
165
Božnar M., Mlakar P., Grašič B., Kokal D., Gabrovšek F.: Air quality in special environments : Co[sub]2Co[sub]2 in a tourist karst cave with a million visitors - Postojna karst cave. V: Di Sabatino S. (ur.), Castelli Trini S. (ur.), Brattich E. (ur.). Proceedings, HARMO-18, 18th International Conference on Harmonisation within Atmospheric Dispersion Modelling for Regulatory Purposes, 9-12 October 2017, Bologna, Ital. [S. l.: s. n.]. 2017, str. 334.
Sapač K., Bezak N., Lojen S., Petrič M., Gabrovšek F., Rusjan S.: Application of stable isotope analyses as support for determination of hydrological response of nonhomogeneous catchment of the Ljubljanica River. V: European Geosciences Union, General Assembly 2017, Vienna, Austria, 23-28 April
2017,	(Geophysical research abstracts, vol. 19). München: European Geosciences Union. 2017, 1 str. http://meetingorganizer.copernicus.org/EGU2017/ EGU2017-5971.pdf.
Grašič B., Mlakar P., Božnar M., Popovic D., Gabrovšek F.: Automatic measurements in Postojna cave = Samodejno merjenje v Postojnski jami. V: Gostinčar P. (ur.). Milestones and challenges in karstology: abstracts & guide book = Mejniki in izzivi v krasoslovju : povzetki & vodnik, 25th International Karstological School »Classical Karst«, Postojna, 2017 = 25. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, Postojna, 2017. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2017, str. 27-28.
Mlakar P., Božnar M., Grašič B., Gabrovšek F.: Avtomatske meritve vetra. V: Kuhar M. (ur.), et al. Raziskave s področja geodezije in geofizike 2017: zbornik del, 23. srečanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 25. januar 2018. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
2018,	str. 45-53.
Božnar M., Gabrovšek F., Grašič B., Kozel P., Mlakar P., Mulec J., Pipan T., Pre-lovšek M., Šebela S., Šebela S. (ur.): Fazno poročilo za leto 2017 o delu na projektu Krasoslovne raziskave za trajnostno rabo Škocjanskih jam kot svetovne dediščine (ARRS L7-8268). Postojna: ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, 2017. 14 str.
Kaufmann G., Gabrovšek F., Romanov D.: Fracture evolution in soluble rocks : from single-material fractures towards multi-material fractures = Odvisnost kraškega razvoja razpoke od vrste in zaporedja vodotopnih kamnin, skozi katere poteka. Acta carsologica, 2017, letn. 46, št. 2/3, str. 199-216.
Blatnik M., Gabrovšek F.: Ground water characteristics of the Ljubljanica River recharge area, Slovenia. V: Posavec K. (ur.), Markovic T. (ur.). Book of abstracts : 44th Annual Congress of the International Association of Hydro-geologists (IAH), Dubrovnik, Croatia, September 25th to 29th 2017: »Groundwater Heritage and Sustainability«. Dubrovnik: IAH. 2017, str. 281.
Umek U., Prestor J., Ratej J., Knez M., Klasinc M., Serianz L., Pečolar T., Narat D., Gabrovšek F., Petrič M., Prelovšek M., Mayaud C., Kogovšek B., Blatnik
166
M., Drole F., Prestor M., Kromar M., Vašcer I., Mlinar M.: Hidrogeološki, geotehnični in krasoslovni monitoring : (prvo zbirno poročilo) : drugi tir železniške proge Divača-Koper. [Ljubljana: Gradbeni inštitut ZRMK, 2017]. 48 str.
Mayaud C., Blatnik M., Kogovšek B., Ravbar N., Petrič M., Gabrovšek F.: Impact of an overflow on the hydrogeological behaviour of a complex karst system = Učinek prelitja na hidrogeologijo kompleksnega kraškega sistema. V: Go-stinčar P. (ur.). Milestones and challenges in karstology : abstracts & guide book = Mejniki in izzivi v krasoslovju : povzetki & vodnik, 25th International Karstological School »Classical Karst«, Postojna, 2017 = 25. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, Postojna, 2017. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2017, str. 37-38.
Kogovšek B., Blatnik M., Petrič M., Ravbar N., Gabrovšek F.: The importance of continuous monitoring of physico-chemical parameters of water for understanding the functioning of karst aquifers = Pomen stalnega spremljanja fizikalno-kemijskih parametrov vode za razumevanje kraških vodonosni-kov. V: Gostinčar P. (ur.). Milestones and challenges in karstology : abstracts & guide book = Mejniki in izzivi v krasoslovju : povzetki & vodnik, 25th International Karstological School »Classical Karst«, Postojna, 2017 = 25. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, Postojna, 2017. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2017, str. 33.
Grašič B., Mlakar P., Božnar M., Popovic D., Kokal D., Gabrovšek F.: Izvedba in zagotavljanje kakovostnih avtomatskih meritev za znanstveno proučevanje mikrometeorologije kraših jam. V: Kuhar M. (ur.), et al. Raziskave s področja geodezije in geofizike 2016 : zbornik del, 22. srečanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 26. januar 2017. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. 2017, str. 51-67.
Turnšek D., Gabrovšek F.: Mario Pleničar : (1924-2016) : in memoriam. Acta carsologica, 2017, letn. 46, št. 2/3, str. 355-356.
Blatnik M., Frantar P., Kosec D., Gabrovšek F.: Measurements of the outflow along the eastern border of Planinsko Polje, Slovenia = Meritve odtoka na vzhodnem robu Planinskega polja, Slovenija. Acta carsologica, 2017, letn. 46, št. 1, str. 83-93. https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/article/view/4774/4752.
Blatnik M., Mayaud C., Frantar P., Kosec D., Gabrovšek F.: Measurements of the outflow along the eastern border of Planinsko Polje, Slovenia = Meritve odtoka na vzhodnem robu Planinskega polja, Slovenija. V: Gostinčar P. (ur.). Milestones and challenges in karstology : abstracts & guide book = Mejniki in izzivi v krasoslovju : povzetki & vodnik, 25th International Karstological School »Classical Karst«, Postojna, 2017 = 25. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, Postojna, 2017. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2017, str. 15.
167
Kogovšek B., Petrič M., Ravbar N., Blatnik M., Gabrovšek F.: Monitoring and usage of natural and artificial tracers in the study of karst aquifers - a case study of the Malenščica karst spring, Slovenia. V: Posavec K. (ur.), Mar-kovic T. (ur.). Book of abstracts : 44th Annual Congress of the International Association of Hydrogeologists (IAH), Dubrovnik, Croatia, September 25th to 29th 2017: »Groundwater Heritage and Sustainability«. Dubrovnik: IAH. 2017, str. 297.
Kogovšek B. (avtor, fotograf), Blatnik M., Petrič M., Ravbar N., Gabrovšek F.: Pomen stalnega spremljanja fizikalno-kemijskih parametrov vode za razumevanje delovanja kraških vodonosnikov. V: Globevnik L. (ur.), Širca A. (ur.). Zbornik, Drugi slovenski kongres o vodah 2017, [19. in 20. april 2017, Podčetrtek]. Ljubljana: SLOCOLD - Slovenski nacionalni komite za velike pregrade: DVS - Društvo vodarjev Slovenije. 2017, str. 241-246.
Gabrovšek F., Mulec J., Petrič M., Pipan T., Prelovšek M., Šebela S., Šebela S. (ur): Poročilo skrbnika (IZRKZRC SAZU) o opravljanju koncesije v Postojnskem in Predjamskem jamskem sistemu - v letu 2016. Postojna: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 2017. 81 str.
Gabrovšek F.: Speleology and speleogenesis in the Classical Karst : a biased review = Speleologija in speleogeneza na Klasičnem krasu : omejen pregled. V: Gostinčar P. (ur.). Milestones and challenges in karstology: abstracts & guide book = Mejniki in izzivi v krasoslovju : povzetki & vodnik, 25th International Karstological School »Classical Karst«, Postojna, 2017 = 25. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, Postojna, 2017. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2017, str. 24.
Mayaud C., Blatnik M., Kogovšek B., Ravbar N., Petrič M., Gabrovšek F.: Understanding flooding on Planinsko Polje : a modelling approach = Razumevanje poplav na Planinskem polju : primer modela. V: Gostinčar P. (ur.). Milestones and challenges in karstology : abstracts & guide book = Mejniki in izzivi v krasoslovju : povzetki & vodnik, 25th International Karstological School »Classical Karst«, Postojna, 2017 = 25. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, Postojna, 2017. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2017, str. 38.
Mihevc A., Zupan Hajna N., Šebela S., Gabrovšek F.: Whole-day field trip (C) : Škocjanske Jame, from the cave to the landscape morphology : Thursday, 22. 6. 2017, V: Gostinčar P. (ur.). Milestones and challenges in karstology : abstracts & guide book = Mejniki in izzivi v krasoslovju : povzetki & vodnik, 25th International Karstological School »Classical Karst«, Postojna, 2017 = 25. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, Postojna, 2017. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2017, str. 78-96.
Gabrovšek F., Blatnik M.: Whole-day field trip (D) : karst hydrology, geo-morphology and speleology of the Ljubljanica recharge area : Friday, 23. 6. 2017, V: Gostinčar P. (ur.). Milestones and challenges in karstology: abstracts
168
& guide book = Mejniki in izzivi v krasoslovju : povzetki & vodnik, 25th International Karstological School »Classical Karst«, Postojna, 2017 = 25. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, Postojna, 2017. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2017, str. 97-108.
Blatnik M., Gabrovšek F.: Značilnosti podzemne vode v zaledju izvirov Ljubljanice. V: Globevnik L. (ur.), Širca A. (ur.). Zbornik, Drugi slovenski kongres o vodah 2017, [19. in 20. april 2017, Podčetrtek]. Ljubljana: SLOCOLD -Slovenski nacionalni komite za velike pregrade: DVS - Društvo vodarjev Slovenije. 2017, str. 265-271.
DRUGO
Krajnc B., Ferlan M., Lojen S., Gabrovšek F., Vaupotič J., Ogrinc N.: Cave air dynamics and drip water geochemistry in Pisani rov-Postojna cave (Slovenia) : presented at KG@B 2015, International Conference on Groundwater in Karst 20-26 June 2015, Birmingham, UK.
Slabe T., Knez M., Gabrovšek F., Gostinčar P., Mulec J., Otoničar B. Petrič M., Ravbar N., Zupan Hajna N. (avtorji razstave) Mednarodno sodelovanje sodelavcev Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU na področju držav evropsko kitajskega sodelovanja 16+1 : otvoritev razstave na 12. forumu kmetijsko-trgovinskega in gospodarskega sodelovanja med Ljudsko republiko Kitajsko ter državami Srednje in Vzhodne Evrope 16+1, 25. avg. 2017, Brdo pri Kranju.
Gabrovšek F. (član ur. odbora 2004-) Glas podzemlja : glasilo Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Ljubljana: Društvo za raziskovanje jam.
Gabrovšek F. (glavni in odgovorni ur. 2011-) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1974-.
Kajetan Gantar
Gantar K.: Rimski komediograf Plavt in njegov Amfitruo. - V: Amfitrion od antike do klasicizma. ISH, Dialog z antiko 24. (Lj. 2017), 7-19.
Gantar K.: Razmišljanja o heksametru. - V: Prevajalci o prevodu, zv. 2, izbrala in uredila Majda Stanovnik (Lj. 2016), 131-138.
Gantar K.: Predgovor (Introduction, Introducción). - V: K. Gantar - L. Rihar - H. Jaklitsch - H. Janežič, Rojstvo novih domovin. Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji, NUK (Lj. 2017), 5-11.
Gantar K.: Razmišljanja o heksametru. - Prevajalci o prevodu, uredila Majda Stanovnik (Lj. 2016), 131-138.
Gantar K.: Prof. dr. Erika Mihevc Gabrovec (4. december 1927 - 18. maj 2017). -V: Mohorjev koledar 2018 (Celje - Lj. 2017), 202-204.
Titus Maccius Plautus, Amfitruo. Prevedel Kajetan Gantar, V: Amfitrion od antike do klasicizma. ISH, Dialog z antiko 24. (Lj. 2017), 21-149.
Sofokles, Antigona. Prevedel Gantar K., pregledan in dopolnjen prevod. - Gledališki list SNG Drama Lj, Letnik XCVI//8 (2016/17), 33-52.
169
Sofokles, Antigona - Kralj Ojdipus. Prevedel, spremno besedo in opombe napisal Gantar K. Zbirka Klasiki Kondorja 3, 4. izdaja (Lj. 2017), 240 str.
Aristoteles, Nikomahova etika. Prevedel, uvodno besedo, opombe, terminološki slovarček napisal Gantar K. Filozofska knjižnica XXXVIII (Lj. 2016), 393 strani (reprint izdaje iz leta 2002).
Helena Jaklitsch, Pogovor z akademikom prof. dr. Kajetanom Gantarjem I (Kulturni molk - to je bil zločin). Zaveza XXVI 103 (2017), 66-85.
Helena Jaklitsch, Pogovor z akademikom prof. dr. Kajetanom Gantarjem II (Svoboda je svoboda tistih, ki mislijo drugače). Zaveza XXVII 104 (2017), 58-77.
Helena Jaklitsch, Pogovor z akademikom prof. dr. Kajetanom Gantarjem I (Kdor svoje domovine nima rad, nima ničesar in nikogar rad). Naša luč 66 (2017), 7-8, 4-7.
Nena Bobovnik, Klasični dnevi 2017 na Prvi gimnaziji Maribor (»Aristotel mi ni ležal«, 2000. obletnica smrti Ovidija, Gonja proti klasičnim jezikom, Korupcija od pamtiveka). Prim. Melita Forstnerič Hajnšek, Večer 27. 11. 2017.
Movrin D., Olechowska E., Classic and Class: Greek and Latin Classics and Communism at School (Ljubljana - Varšava 2016), 572 str. (Ocena v: Keria XIC, št. 2, Ljubljana 2017, 249-254).
Gantar K.: Poročilo Komisije za tisk in publikacije. - Letopis SAZU 67/2016 (2017), 48-49.
Gantar K.: Poročilo Fundacije dr. Bruno Breschi. - Letopis SAZU 67/2016 (2017), 52-53.
Josip Globevnik
Alarcon A., Globevnik J.: Complete embedded complex curves in the ball of CA2 can have any topology. Analysis & PDE 10 (2017) 1987-1999.
Matija Gogala
OBJAVE
Gogala M., Trilar T.: Revision and resurrection of the genus name Mezammira Fieber, 1876 (Hemiptera: Cicadidae) with special focus on its species from Greece and the description of two new species. Acta entomologica slovenica, 2017, 25(1): 5-64.
Gogala M., Trilar T., Krpač V.: Investigations of cicadas in Macedonia with first data for Sharr Mountain. V: Book of abstracts, 1st international conference of biodiversity of the Sharr Mountain Massif - Scardus 2017, Tetovo, Macedonia, 15-16 September, 2017: 46.
Gogala M., Trilar T.: Wing clicking in cicadas : attempts to clarify the mechanism with high speed video. V: BHATT, Dinesh (ur.). Abstract volume, XXVI International Bioacoustics Congress, (October 8-13, 2017), Haridwar, India, 2017: 81.
170
DRUGO
Gogala M. (član ur. odbora 1997-) Acta biologica slovenica. Ljubljana: Društvo biologov Slovenije, 1997-.
Gogala M. (član ur. odbora 1998-) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974-.
Gogala M. (član ur. odbora 1995-) Entomologia Croatica. Zagreb: Hrvatsko entomološko društvo, 1995-.
Gogala M. (član ur. odbora 2009-) Folia biologica et geologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009-.
Gogala M. (član ur. odbora) Acta entomologica serbica. Beograd: Entomološko društvo Srbije.
Gogala M. (ur. 1987-1995, član ur. odbora 1975-) Proteus. Ljubljana: Prirodo-slovno društvo Slovenije. 1933-.
Igor Grabec
Grabec I., Švegl L.: Napovedovanje prometne aktivnosti in zastojev na avtocestah, Elektrotehniški vestnik. [Slovenska tiskana izd.] 2017, vol. 84, no. 5, str. 205-213. http://ev.fe.uni-lj.si/5-2017/Grabec.pdf [^Predicting traffic density and congestion on motorways. Journal of Electrical Engineering and Computer Science. 84(5): 205-213, 2017].
Švegl L., Grabec I.: Možnost stabiliziranja prometnega toka s prilagajanjem omejitve hitrosti. Elektrotehniški vestnik, 2017, vol. 84, no. 4, str. 167-172. http://ev.fe.uni-lj.si/4-2017/Grabec.pdf. [^Possibility to stabilize the highway traffic flow by adjusting speed limits. Journal of Electrical Engineering and Computer Science. 84(4), 167-172 (2017)].
Grabec I.: Naključno gibanje delcev na nihajoči membrani v Chladnijevem poskusu. Obzornik za matematiko in fiziko, 2017, letn. 64, št. 1, str. 10-19.
Sok M., Švegl E., Grabec I.: A sensory-neural network for medical diagnosis. V: Škrjanc I. (ur.), Blažič S. (ur.). IEEE EAIS 2017 : Conference on Evolving and Adaptive Intelligent Systems, May 31 - June 2, 2017, Ljubljana, Slovenia, Conference on Evolving and Adaptive Intelligent Systems, May 31 - June 2, 2017, Ljubljana. [Sl. l.]: IEEE. 2017, str. 1-6., http://msc.fe.uni-lj.si/eais2017.
Grabec I., Švegl F.: Stabilization of traffic flow by speed limit adaptation. Nonlinear phenomena in complex systems : an interdisciplinary journal, 2017, vol. 20, no. 2, str. 184-189, http://www.j-npcs.org.
Grabec I.: Vibration driven random walk in a Chladni experiment. Physics letters. Section A., 2017, vol. 381, iss. 2, str. 59-64. dx.doi.org/10.1016/j.physle-ta.2016.10.059.
171
Niko Grafenauer
Grafenauer N.: Možbeseda Pedenjped, slikanica, ilustracije Manček M., 1. natis. Ljubljana : Grafenauer, 2017.
Grafenauer N.: Srečanje pri Mariji Snežni, članek - sestavni del v: Zajc D., O Danetu Zajcu : (1929-2005) : spomini, razumevanja, misli : (ob desetletnici pesnikove smrti) : znanstvena monografija 7, Ljubljana : Slovenska matica : KUD Logos, 2017.
Grafenauer, N.: Ozadja 57. številke Nove revije, v: Avbelj M., Darovec D., Gams M., Godeša B., Hribar T, Jambrek P., Kovačič Peršin P., Letnar Černič, J., Mencinger J., Pahor B., Rahten A., Rupel D., Rupnik M. I., Svetlič R., Posvetovanje Prispevki za slovenski nacionalni program II, Prenova Evrope, Posvetovanje Prispevki za slovenski nacionalni program II (2017 ; Ljubljana), konferenčni zbornik, Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Academia scientiarum et artium Slovenica, 2017.
Dušan Hadži
OBJAVA
Hadži D. (intervjuvanec): Nesoglasja s fizikalnimi dejstvi : spomin vode : akademik, fizikalni kemik Dušan Hadži ... Delo, 28. jan. 2017, leto 59, št. 23, str. 4.
DRUGO
Hadži D. (član ur. odbora 1998-) Acta chimica slovenica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993-.
Hadži D. (član ur. sveta 1960-) Journal of molecular structure. [Print ed.]. Amsterdam: Elsevier.
Hadži D. (član ur. odbora 1995-) Spectrochimica acta. Part A, Molecular and biomolecular spectroscopy. [Print ed.]. Oxford; New York: Pergamon Press; Amsterdam: Elsevier Science, 1995-.
Janez Höfler
OBJAVI
Höfler J.: Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem, Kranjska. 2., revidirana in dopolnjena izd. Ljubljana: Viharnik, 2017. http:// www.viharnik.com/downloads/HistTop_Kranjska2.pdf.
Höfler J.: Izoblikovanje pražupnije v Šentvidu pri Stični. V: Štepec D. (ur.), Šteh M. (ur.), Šentviško tisočletje: 1000 let Župnije Šentvid pri Stični: znanstvena monografija. Šentvid pri Stični: Župnijski urad. 2017, str. 67-78, zvd.
DRUGO
Höfler J.: (član ur. odbora 2007-) Historia artis : zbirka Oddelka za umetnostno zgodovino. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2007-.
172
Tine Hribar
Hribar T.: Nesmrtnost in neumrljivost. Knj. 2, Krščanska posmrtna nesmrtnost, (Razprave in eseji, 71). Ljubljana: Slovenska matica, 2017. 444 str.
Hribar T., Mlinar Z., Rus V.: Niko Toš, pioneer for the social sciences and for social science research infrastructures in Slovenia. V: Malnar B. (ur.), Müller K. H. (ur.). Societal enlightenment in turbulent times : a Festschrift for Niko Toš, (Observing social sciences, vol. 7). Wien: Echoraum. cop. 2017, str. 251-298.
Hribar T.: spremna beseda v Roter Z.: Pravi obraz : neizbrisna znamenja resničnosti. 1. izd. Ljubljana: Sever & Sever, 2017. 197 str.
Avbelj M., Darovec D., Gams M., Godeša B., Grafenauer N., Gruškovnik T., Hribar S., Hribar T., Jambrek P., Kovačič Peršin P., Letnar Černič J., Mencinger J., Pahor B., Rahten A., Rupel D., Rupnik M. I., Svetlič R., Hribar T. (ur.): Prenova Evrope. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: = Academia scientiarum et artium Slovenica, 2017. 236 str.
Hribar T.: Slovenci in druga renesansa Evrope. Delo, 4. mar. 2017, leto 59, št. 52, 11. mar. 2017, leto 59, št. 58.
Hribar T.: Slovenci in druga renesansa Evrope. V: Hribar T. (ur.), et al. Prenova Evrope. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: = Academia scientiarum et artium Slovenica. 2017, str. 213-227, 236.
Hribar T. (intervjuvanec): Tine Hribar : filozof. Mladina, 1. jul. 2017, posebna poletna št., str. 32-40.
Hribar T.: Uvodno pojasnilo. V: Hribar T. (ur.), et al. Prenova Evrope. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: = Academia scientiarum et artium Slovenica. 2017, str. 7-11, 228.
Drago Jančar
Jančar D.: In ljubezen tudi. Roman, Ljubljana : Beletrina, 2017.
Jančar D.: In ljubezen tudi. Roman. E-knjiga. Elektronska izdaja. Ljubljana : Beletrina, 2017.
Jančar D.: Adsiz agaç (Drevo brez imena), roman. Prevedla Sina Baydur. Istanbul : Dedalus, 2017.
Jančar D.: L'éléve de Joyce : nouvelles. Kratka proza. Prevedla Andrée Lück-Gaye. Paris : Libella, 2017.
Jančar D.: La grande valse brillante (Veliki briljantni valček). Drama. Prevedli Andrée Lück-Gaye in Zdenka Štimac. Režija Soleïma Arabi. Théâtre de Guyancourt, premiera 11. oktober 2017.
Jančar D.: Spomin na Katalonijo. Esej. Radio Slovenija, program ARS. 30. novembra 2017.
Jančar D.: Halštat. Radijska igra. Režija Igor Likar. Radio Slovenija, program ARS, 26. januarja 2017.
173
Jančar D.: Junijski dnevi 1991. Izbrana proza, dnevniški zapiski. Radio Slovenija, program ARS, 24. junija 2017.
Jančar D.: Primož Trubar. Restavrirana izvirna slovenska nadaljevanka. Režija Andrej Stojan, direktor fotografije Rado Likon. RTV Slovenija, 30. okto-bra-2. novembra 2017.
Jančar D.: Dekle s fotografije. Poglavje iz romana In ljubezen tudi. Ljubljana : AirBeletrina, 27. marca 2017.
Jančar D.: In ljubezen tudi. Poglavje iz romana. Maribor : Večer - Sobotna priloga, 22. aprila 2017.
Andrej Jemec
SKUPINSKE RAZSTAVE
Slovenska sodobna umetnost na področju risbe, grafike in digitalnega tiska, Mednarodni grafični trienale, Bitola, januar 2017.
V čast sliki, Razstavišče Gorenje, Velenje, 13. april-13. maj 2017.
21. Viški likovni salon, OŠ Vič, Ljubljana, 9.-23. maj 2017.
Abstract Expressionism Behind the Iron Curtain, (Jemec, Kantor, Kotik, Murtič, Nutiu), esej v katalogu Philip Rylands in Charlotta Kotik, Pollock-Krasner House and Study Center, East Hampton, NY, 3. avgust-28. oktober 2017.
Steinberg Museum of Art, LIU Post, Brookville, New York, 10. november 20177. april 2018.
Abstraktni ekspresionizem za železno zaveso, (Jemec, Murtič, Nutiu,) dela od 1960-1989, 418 GALLERY, München, 18. november 2017-31. januar 2018.
Marko Jesenšek
OBJAVE
Jesenšek M.: Temlinov Mali katechismus i Kardošev D. Luther Martina Mali katekismus (povodom 500 godina reformacije). Lingua Montenegrina, časopis za jezikoslovna, književna i kulturna pitanja, 2017, god. 10, br 20, str. 143-160. http://www.fcjk.me/wp-content/uploads/2017/12/LM20.pdf.
Jesenšek M.: Jezička politika i jezičko planiranje - slovenačka iskustva i crno-gorske mogucnosti. V: Njegoševi dani 6, zbornik radova. Nikšic: Filološki fakultet. 2017, str. 233-245.
Jesenšek M.: Internacionalizacija in vloga slovenskega jezika v univerzitetnem izobraževanju. V: Bajzek Lukač M. (ur.). Slovenistika 10, [zbornikpredavanj, Budimpešta, 26. oktober 2016], (Opera Slavica Budapestinensia, Symposia Slavica). Budapest. Budapest: ELTE BTK, Szlav Filologiai Tanszek. 2017, str. 9-18.
Jesenšek M.: Marijikin ograček - prviot prekumorski detski vesnik. V: XLIII megunarodna naučna konferencija na XLIX megunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, 25 juni do 26 juni, 2016 godina vo Ohrid.
174
Skopje: Univerzitet »Sv. Kiril i Metodij«, Megunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. 2017, str. 289-302.
Jesenšek M.: Prekmurski jezik v Temlinovem in Kardoševem prevodu Malega katekizma (1715, 1837). V: Sedar K. (ur.). Zapisana beseda ostane = Littera scripta manet, zbornik. Murska Sobota: Pokrajinska in študijska knjižnica. 2017, str. 51-77.
Jesenšek M.: Asbothova pisma Pavlu. V: Jesenšek M. (ur.). Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci = August Pavel among the Slovenians, Hungarians and Austrians, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 120). Maribor: Univerzitetna založba Univerze. 2017, str. 123-146.
Jesenšek M.: Toporišičeva jezikoslovna dediščina - razmislek ob zaključku To-porišičevega leta (11. 10. 2015-11. 10. 2016). V: Jesenšek M. (ur.). Med di-daktiko slovenskega jezika in poezijo: ob 80-letnici Jožeta Lipnika = When Slovene language didactics meets poetry: Jože Lipnik's 80th anniversary, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 119). Maribor: Univerzitetna založba. 2017, str. 102-115.
Jesenšek M.: Jaz'ikovoe otstupničestvo časti slovenskoj universitetnoj elit'i. V: Libor Pavera (ur.). W krqgu jezika, literatury i nauczania : ksiqga pamiqt-kowa z okazji jubileuszu 70-lecia urodzin profesora Wojciecha Gorczycy. Bi-elsko-Biala: Wydawnictwo Naukowe Akademii Techniczno-Humanistyc-znej. 2017, str. 81-94.
Jesenšek M.: Slovenščina kot jezik znanosti in visokega šolstva : tematski sklop. V: Lipovšek B. (ur.). Prispevki. Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo. 2017, str. 38-39. http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pa-geuploads/Ministrstvo/slovenski_jezik/2018/Zbornik-posvet_o_novem_ NPJP.pdf.
Jesenšek M.: 70 let profesorice Božene Tokarz, dopisne članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slavia Centralis. [Tiskana izd.], 2017, letn. 10, št. 1, str. 118-120.
Jesenšek M.: Dr. Janko Čar (1932-2017). Večer, 13. jul. 2017, leto 73, št. 160, str. 16, portret.
Jesenšek M.: V spomin dr. Janku Čaru (1932-2017). Univerzum : interna revija Univerze v Mariboru, nov. 2017, št. 5, str. 31.
Jesenšek M.: Prekmurske protestantske pesmarice od Mihaela Severja do Ja-noša Kardoša. V: Jesenšek M. (ur.). 500 let reformacije : zbornik povzetkov, Maribor, 9.-10. 11. 2017. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnost: Evengeličanska cerkvena občina Maribor. 2017, str. 26. https://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/splosno/Documents/ Zbornikpovzetkov_500%20let%20protestantizma.pdf.
Jesenšek M.: Majniška deklaracija in slovenski jezik: 1917-1989-2017. V: Jesenšek M. (ur.). Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije, Sv. Jurij ob Ščavnici,
175
27. 5. 2017: zbornik povzetkov, Znanstveni simpozij »Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije, Sv. Jurij ob Ščavnici, 27. 5. 2017. Sveti Jurij ob Ščav-nici: Univerza v Mariboru: Zveza društev general Maister: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici. 2017, f. [19].
Jesenšek M.: Slovenščina kot učni jezik in jezik sporazumevanja v slovenskem visokem šolstvu. V: Gliha Komac N. (ur.), Jesenšek M. (ur.). Jezikovna politika Republike Slovenije : zbornik povzetkov. [Pišece]: Univerza v Mariboru [etc.]. 2017, f. [7].
Jesenšek M.: Pavlove prekmurske pesmi - slovarček besed od L do Ž. V: Smotlak M. (ur.), Rožac T. (ur.). Program in povzetki = Programma ed abstract. Koper = Capodistria: Znanstveno-raziskovalno središče: = Centro di richer-che scientifiche: = Science and research Centre. 2017, str. 17.
DRUGO
Hedžet Toth C., Bajd T., Toplak L., Jesenšek M., Šiftar M., Munda M.: Akademik Anton Vratuša - med znanostjo in politiko : prispevek na istoimenski 15. znanstveni konferenci PAZU, Pomurske akademsko znastvene unije, Alma Mater Europaea, Murska Sobota (SLO), 24. nov. 2017.
Jesenšek M., Rezar C.: Anton Martin Slomšek in slovenska jezikovna politika : prispevek na 9. Slomškovem simpoziju Učiti se, da bi znali delati, v Slomškovi rojstni hiši na Slomu pri Ponikvi, 17. novembra 2017.
Jesenšek M.: Med jezikovno politiko in jezikovnim načrtovanjem - učni jezik na (slovenskih) univerzah : XLIV naučna konferencija, Ohrid, 17-18 juni 2017.
Jesenšek M.: Slovenščina kot učni jezik in jezik sporazumevanja v slovenskem visokem šolstvu : prispevek na simpoziju Jezikovna politika Republike Slovenije, Pleteršnikova domačija, Pišece, 13. 9. 2017.
Jesenšek M.: Uticaj protestantizma na razvoj slovenačkog jezika u Prekmurju: referat na XII medunarodnom naučnom skupu Srpski jezik, književnost, umetnost, Kragujevac, 27.-28. X. 2017.
Jesenšek M.: Avgust Pavel in prekmurski jezik; predavanje na prireditvi »Vane-kovi večeri«, v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, 21. marca 2017.
Jesenšek M.: O prekmurskem knjižnem jeziku; predavanje v dvorani SAZU, 7. decembra 2017.
Jesenšek M.: Poskus oblikovanja štajerskega knjižnega jezika; predavanje na Slovenskem inštitutu na Dunaju, 10. oktobra 2017.
Jesenšek M.: Učni jezik v slovenskem visokem šolstvu; predavanje na Slovenskem inštitutu na Dunaju, 16. maj 2017.
Jesenšek M. (intervjuvanec): Brez jezika nas ni: prof. dr. Marko Jesenšek o lepoti izražanja v slovenskem jeziku. Družina : slovenski katoliški tednik, [Tiskana izd.], 3. sep. 2017, letn. 66, št. 36, str. 8, portret.
176
Jesenšek M. (intervjuvanec), Lulik M. (intervjuvanec); France Prešeren in slovenski kulturni praznik : oddaja Aktualno, Nova24TV, 7. 2. 2017. https://www. youtube.com/watch?v=cUvrxecMae8.
Jesenšek M.: Prešernov čas in Štajerci: pogovorni večer, Nova24TV, 7. 2. 2017. https://www.youtube.com/watch?v=6nh5zI8zXWI.
Jesenšek M.: Slomšek o pomenu slovenskega jezika ; slavnostni govor ob spominskem dnevu Mestne občine Maribor - prenosu sedeža mariborske škofije, Viteška dvorana mariborskega gradu, 4. septembra 2017.
Jesenšek M.: Ob izidu Slovnice na kvadrat : Kozma Ahačič: Slovnica na kvadrat, Rokus Klett, 2017, 191 strani. Zvon ; kulturno - družbena revija, 2017, letn. 20, št. 2, str. 69-71.
Jesenšek M. (ur., avtor dodatnega besedila) Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci = August Pavel among the Slovenians, Hungarians and Austri-ans, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 120). Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2017. 223 str., https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64960, doi: 10.18690/978-961-286-008-0.
Jesenšek M. (ur.) Med didaktiko slovenskega jezika in poezijo ; ob 80-letnici Jožeta Lipnika = When Slovene language didactics meets poetry ; Jože Lipnik's 80th anniversary, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 119). Maribor: Univerzitetna založba, 2017. 367 str.
Jesenšek M. (glavni in odg. ur.) Slavia Centralis. Maribor: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Jesenšek M. (ur.) Časopis za zgodovino in narodopisje. Jesenšek M. (član ur. odbora 2016-2017). Maribor: Univerza v Mariboru: Zgodovinsko društvo Maribor, 1904-.
Jesenšek M. (ur.): Edinost in dialog; revija za ekumensko teologijo in medreli-gijski dialog. Jesenšek M. (član ur. odbora 2013-) Maribor: Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 2013-.
Jesenšek M. (ur. mednarodne knjižne zbirke) - l. 2017 je izšlo 7 znanstvenih monografij) Zora. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.
Jesenšek M. (ur.) Znanstveni simpozij »Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije, Sv. Jurij ob Ščavnici, 27. 5. 2017. Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije, Sv. Jurij ob Ščavnici, 27. 5. 2017 ; zbornik povzetkov. Sveti Jurij ob Ščavnici: Univerza v Mariboru: Zveza društev general Maister: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, 2017. [20] f.
Jesenšek M. (ur.) 500 let reformacije ; zbornik povzetkov, Maribor, 9.-10.11. 2017. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnost: Evengeličanska cerkvena občina Maribor, 2017. 63 str. https://www. um.si/mednarodno-sodelovanje/splosno/Documents/Zbornikpovzet-kov_500%20let%20protestantizma.pdf.
177
Jesenšek M. (ur.), Gliha Komac N. (ur.): Jezikovna politika Republike Slovenije : zbornik povzetkov. [Pišece]: Univerza v Mariboru [etc.], 2017. [22] f.
Boštjan Kiauta
OBJAVE
Kiauta B.: Message to the participants of the 9th Indian Symposium of Odona-tology. Introduction and Abstracts of the 9th Indian Symposium of Odonato-logy, Goa, September 15-19, 2017, str. iii-iv.
Kiauta B.: Pregled doslej ugotovljene odonatne favne na zgodovinskem in sedanjem slovenskem etničnem ozemlju izven meja slovenske države. Erjavecia 32: 1-13.
Kiauta B.: Kačji pastirji v študiju biologije na Univerzi v Ljubljani. Erjavecia 32: 13-26.
DRUGO
Kiauta B. (član ur. odbora) Odonatologica. Osmylus Scientific Publishers, Wolnzach, Vol 46.
Matjaž Kmecl
Kmecl M.: Pesnik, ki vse bolj navdihuje mlade : Na Žlebnikovi domačiji so Ka-juhu postavili spomenik. Svobodna beseda : revija ZZB za vrednote NOB Slovenije, okt. 2017, letn. 3, [št.] 24, str. 16.
Kmecl M.: (avtor predgovora) Gričnik A.: Črnuško-ljubljanske povesti : ponatis prvega dela knjige Hvalnica Črnučam in Ljubljani. Ljubljana: samozal., 2017. 200 str.
Kmecl M.: (avtor uvodne besede) Hrast F.: Vse to sem doživel!. 1. izd. Ljubljana: samozal., 2017. 431 str.
Željko Knez
Horvat G., Xhanari K., Finšgar M., Gradišnik L., Maver U., Knez Ž., Novak Z.: Novel ethanol-induced pectin-xanthan aerogel coatings for orthopedic applications. Carbohydrate polymers, [Print ed.], 15 June 2017, vol. 166, str. 365-376.
Knez Hrnčič M., Kravanja G., Knez Ž.: Minimizing energy requirements for polymer processing by the means of supercritical fluids. Chemical engineering transactions, [Online ed.], 2017, vol. 61, str. 1657-1662.
Trupej N., Knez Hrnčič M., Škerget M., Knez, Ž.: Investigation of the thermodynamic properties of the binary system vitamin K3/carbon dioxide. Chemical industry & chemical engineering quarterly, Online first 1. 3. 2017, str. 1-9.
Botic T., Defant A., Zanini P., Žužek M. C., Frangež R., Janussen D., Kersken D., Knez, Ž., Mancini I., Sepčic K.: Discorhabdin alkaloids from Antarctic La-trunculia spp. sponges as a new class of cholinesterase inhibitors. European Journal of Medicinal Chemistry, [Print ed.], 2017, 35 str.
178
Trupej N., Skerget M., Petek O., Cor D., Knez, 2.: Thermodynamic data for processing naphthol with supercritical carbon dioxide. Journal of chemical and engineering data, str. 1-9.
Knez 2., Cor D., Knez Hrncic M.: Solubility of solids in sub- and supercritical fluids : a review 2010 - 2017. Journal of chemical and engineering data, str. 1-25.
Trupej N., Novak Z., Knez 2., Slugovc C., Kovacic S.: Supercritical CO2 mediated functionalization of highly porous emulsion-derived foams: ScCO2 absorption and epoxidation. Journal of CO2 utilization. 2017, vol. 21, str. 336-341.
Mirkovic D., Ibric S., Balanc B. D., Knez 2., Bugarski B. M.: Evaluation of the impact of critical quality attributes and critical process parameters on quality and stability of parenteral nutrition nanoemulsions. Journal of drug delivery science and technology, 2017, vol. 39, str. 341-347.
Kotnik P., Koren Krajnc M., Pahor A., Finsgar M., Knez 2.: HPLC-MS/MS method optimisation for matrix metalloproteinase 3 and matrix metalloprote-inase 9 determination in human blood serum using target analysis. Journal of pharmaceutical and biomedical analysis,
Knez 2.: Enzymatic reactions in subcritical and supercritical fluids. The Journal of supercritical fluids.
Bartolomé Ortega A., Calvo García A., Székely E., Skerget M., Knez 2.: Supercritical fluid extraction from Saw Palmetto berries at a pressure range between 300 bar and 450 bar. The Journal of supercritical fluids, 2017, vol. 120, str. 132-139.
Kegl T., Kravanja G., Knez 2., Knez Hrncic M.: Effect of addition of supercritical CO2 on transfer and thermodynamic properties of biodegradable polymers PEG 600 and Brij52. The Journal of supercritical fluids, April 2017, vol. 122, str. 10-17.
Lopes J. M., Mustapa A. N., Pantic M., Bermejo M. D., Martín Á., Novak Z., Knez 2., Cocero M. J.: Preparation of cellulose aerogels from ionic liquid solutions for supercritical impregnation of phytol. The Journal of supercritical fluids, Dec. 2017, vol. 130, str. 17-22.
Cor D., Botic T., Knez 2., Gregori A., Pohleven F.: The effects of different solvents on bioactive metabolites and »in vitro« antioxidant and anti-acetyl-cholinesterase activity of ganoderma lucidum fruiting body and primordia extracts. Macedonian journal of chemistry and chemical engineering, 2017, vol. 36, no. 1, str. 1-13.
Xhanari K., Finsgar M., Knez Hrncic M., Maver U., Knez 2., Seiti B.: Green corrosion inhibitors for aluminium and its alloys : a review. RSC advances, 2017, vol. 7, str. 27299-27330.
Persin Z., Ravber M., Stana-Kleinschek K., Knez 2., Skerget M., Kurecic M.: Bio-nanofibrous mats as potential delivering systems of natural substances. Textile research journal, 2017, vol. 87, iss. 4, str. 444-459.
179
Knez Ž., Knez Hrnčič M., Čolnik M., Škerget M.: Chemicals and value added compounds from biomass using sub- and supercritical water. The Journal of supercritical fluids, str. 1-12.
Primožič M., Knez Ž., Leitgeb M.: Odpiranje mikrobnih celic. Kemija v šoli in družbi. [Spletna izd.], 2017, št. 1, str. 1-17. http://www.kemija.net/stevilke/221.
Knez Hrnčič M., Cor D., Knez Ž.: Supercritical fluids as a tool for green energy and chemicals. V: Chen L. (ur.), Iwamoto Y. (ur.): Advanced applications of supercritical fluids in energy systems, (Advances in chemical and materials engineering, Hershey: IGI Global: Engineering Science Reference. cop. 2017, str. 554-587. http://www.igi-global.com/viewtitlesample. aspx?id =180282&ptid=171299&t=Supercritical%20Fluids%20as%20a%20Tool%20 for%20Green%20Energy%20and%20Chemicals.
Leitgeb M., Knez Ž., Vasic K.: Enzyme-based biomass catalyzed reactions in Supercritical CO2. V: Eukasik R. M. (ur.): High pressure technologies in biomass conversion, (Green chemistry series, no. 48). London: Royal Society of Chemistry. cop. 2017, str. 66-82. http://pubs.rsc.org/en/content/chapter/ bk9781782624851-00066/978-1-78262-485-1.
Castaneda Zuniga D. M., Neuteboom P., Duchateau J. N. E., Knez Ž.: Method for producing clean thermoplastic particles : CN106414562 (A), 2017-02-15. Patentna prijava. Zurich: EPO, 2017. 17 str.
Milček Komelj
OBJAVE
Komelj M.: Ustvarjalna rodovitnost kozmičnega vrtnarja Bojana Golije. Prolific creativity of cosmicer gardener Bojan Golija. Bojan Golija, katalog retrospektivne razstave. Umetnostna galerija Maribor 2017, str. 27-37, 39-51.
Komelj M.: Živi, zmeraj mladi Maleš. Miha Maleš, slikajoči pesnik. Zasnovala, zbrala eseje in slikovno gradivo Breda Ilich Klančnik. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2017, str. 73-104; Spomin na Benetke, prav tam, str. 105-106.
Komelj M.: V tišino poetične lepote zamaknjena grafična popolnost. Besedilo v katalogu razstave Tince Stegovec V tišini poetične lepote. Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost. Kranj, Zavod za turizem in kulturo, 2017.
Komelj M.: Tršarjev človek v ustvarjalnem kiparskem biokozmosu. Monument-Drago Tršar. Katalog Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj, str. 4-9, angleški prevod str. 11-15. Kranj, Zavod za turizem in kulturo, 2017. - Odlomki iz besedila so objavljeni tudi v knjižici Monument-Drago Tršar. Izbor, Selection, Kranj, Zavod za turizem in kulturo, 2017.
Komelj M.: Svetloba upanja. A Light of Hope. V publikaciji Andrej Jemec: Zgodnja dela 1958-1964; Early Works 1958-1964, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Andrej Jemec, 2017, str. 3-11.
180
Komelj M.: Portretne mojstrovine kiparja Draga Tršarja. Drago Tršar: Portreti. Katalog Tršarjeve razstave Portreti slovenskih kulturnih delavcev. Rečica ob Savinji, Kulturno-umetniško društvo Utrip, avgust 2017, str. 8-11.
Komelj M.: Univerzalni Marijan Tršar. Slikam, torej pišem. Zgodnja dnevniška razmišljanja in likovna dela iz umetnikove zapuščine. Razstava ob 95-le-tnici rojstva umetnika in umetnostnega zgodovinarja Marijana Tršarja (1922-2010), dekanat in razstavišče Avla Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Umetnostna kronika 55/2017, str. 38-50.
Komelj M.: Barva, simbol, znak in likovna umetnost. Symbol, sign, colour and fine arts. Katalog 6. mednarodnega festivala likovnih umetnosti Simbol, znak in barva. Kranj, ZDSLU, 2017, str., 8-12.
Komelj M.: Pomen Ivana Groharja za Slovence: slikar in domovina. Ob stopet-desetletnici umetnikovega rojstva, Zvon 2017. št. 3/4, str. 70-76.
Komelj M.: V srčnem ognju rojene oblike zmagovitega življenja. Besedilo zloženke ob razstavi kartuzijanskega brata Janeza Hollensteina Odmev tišine. Novo mesto, KUD Krka, junija 2017; objavljeno tudi v prilogi tednika Družine Novi čas št. 89, september 2017, str. 12-13.
Komelj M.: Otroci in njihovi skrivnostni usmerjevalci. Tinca Stegovec: Gugal-nica, 1975. Vzgoja 2017, št. 73, str. 43-44.
Komelj M.: Življenjska zavezanost knjigi. Marij Pregelj: Portret očeta, 1953. Vzgoja 2017, št. 74, str. 40-41.
Komelj M.: Trpka posvečenost domovinske ljubezni. Janez Bernik: 29. I. 04, 2004. Vzgoja 2017, št. 75, str. 37-39.
Komelj M.: France Slana: Upajoča svetloba v temini življenja. France Slana: Deček, 1980. Vzgoja 2017, št. 76, str. 40-41.
Komelj M.: Poetični slikar France Pavlovec. Forum. Revija za vizualno umetnost 2016, št. 31, 32, str 175-180 (izšlo 2017).
Komelj M.: Tone Kralj: Pomen Kraljevega Oznanjenja v cerkvi sv. Helene na Premu. Forum. Revija za vizualno umetnost 2016, št. 33, 34, str. 165-167 (izšlo 2017).
Komelj M.: Knjiga Egona Pelikana Tone Kralj in prostor meje. Forum. Revija za vizualno umetnost 2016, št. 33, 34, str. 169-173 (izšlo 2017).
Komelj M.: Janez Bernik (1933-2016). Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 67. knjiga 2016. Ljubljana, SAZU 2017, str. 257-268.
Komelj M.: Saša Vuga (1930-2016), Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 67. knjiga 2016. Ljubljana, SAZU 2017, str. 269-281.
Komelj M.: Saša Vuga, nekrolog. Delo, 13. I. 2017
Komelj M.: Spominska plošča Vladimirju Makucu. Nagovor dr. Milčka Kome-lja. 1001- solkanski časopis, marec 2017, št. 92, str. 6.
Komelj M.: spremno besedilo na zavihku knjige Ivana Stoparja Arhitektura pre-dromanike in romanike na Slovenskem. Ljubljana, Slovenska matica, 2017.
181
Komelj M.: Uvodni nagovor predsednika Slovenske matice na simpoziju 27. oktobra 2016. O slovenski književnosti v Italiji in Avstriji. Ljubljana, Slovenska matica, 2017, str. 5-9.
Komelj M.: Leskovčeva projekcija Ivana in Helene Vurnik. Predgovor v knjigi Borisa Leskovca Na brzicah življenja. Življenjska pot arhitekta Ivana Vur-nika ter oblikovalke Helene Kottler Vurnik. Ljubljana, Boris Leskovec, 2017, str. 7.
Komelj M.: Rastoča knjiga Tince Stegovec. V brošuri Prof. Tinca Stegovec, akademska slikarka in grafičarka, pedagoginja in publicistka. Knjižnica Črnomelj, 2017, str. 1-2.
Komelj M.: Saša Vuga, pisatelj, ki živi v jeziku. Zvon, december 2017, št. 6, str. 43-45.
Komelj M.: Svetla, z nostalgijo prepojena knjiga. Marinka Marija Miklič: V kamen vklesano. Novo mesto, Kulturno društvo Severina Šalija, 2017, str. 121-129.
GOVORI
Komelj M.: Saša Vuga, govor na žalni seji SAZU 4. I. 2017.
Komelj M.: Govor ob otvoritvi spominske plošče na rojstni hiši slikarja Vladi-mirja Makuca v Solkanu. Solkan, Kulturni dom, 10. II. 2017.
Komelj M.: V gozdu slikarskih brez in v muzeju mitov. Razstava Irene Gayatri Horvat in Lojzeta Kalinška. Govor na otvoritvi razstave v Kranju, 16. II. 2017, ob odprtju galerije Bala v Kranju.
Komelj M.: Dane Zajc, predstavitev pesnika na tiskovni konferenci ob predstavitvi knjige O Danetu Zajcu, SAZU, 20. II. 2017.
Komelj M.: Grafična umetnost Tince Stegovec. Kočevje, Likovni salon, 9. II. 2017.
Komelj M.: Grafična umetnost Tince Stegovec. Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev, 10. II. 2017.
Komelj M.: Govor ob otvoritvi razstave akademika Draga Tršarja v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju 25. aprila 2017 ob umetnikovi devetdesetletnici.
Komelj M.: Govor ob otvoritvi razstave V čast sliki (Borčič, Bernard, Bernik, Jemec, Gvardjančič, Muhovič, Novinc, Suhy). Velenje, razstavišče Gorenje, 5. V. 2017.
Komelj M.: Bled v literarni in likovni umetnosti. Pogovor z Milčkom Komeljem; ob knjigi Blejska knjiga. Bled, knjižnica Antona Tomaža Linharta, 11. V. 2017.
Komelj. M.: Predstavitev knjige Dimitrija Rupla Železo in žamet ali od kulture do države. Ljubljana, Slovenska matica, 17. V. 2017.
Komelj M.: Umetnost Franceta Kralja. Govor ob otvoritvi razstave France Kralj: Grafike in monotipije. Ljubljana, galerija Hest, 7. junija 2017.
182
Komelj M.: Kiparstvo kartuzijanskega brata Janeza Hollensteina. Govor ob otvoritvi razstave Odmev tišine v Galeriji Krka v Novem mestu, 13. VI. 2017.
Kiparski portreti akademika Draga Tršarja. Govor ob otvoritvi razstave portretov Draga Tršarja. Rečica ob Savinji, 26. avgusta 2017.
Komelj M.: Kiparstvo Janeza Hollensteina. Govor ob otvoritvi razstave Odmev tišine: Vzpenjanje, vstajenje, razsvetljenje. Zavod sv. Stanislava v Šentvidu, 7. IX. 2017. (Predvajano tudi na Radiu Ognjišče 12. IX. 2017.)
Komelj M: Pomen novomeške gimnazije za slovensko kulturo, pomen slovenskega jezika. Sodelovanje ob praznovanju 300-letnice rojstva cesarice Marije Terezije. Srečanje Dolenjske akademske pobude, Novo mesto, frančiškanski samostan, 8. IX. 2017. (Odlomek natisnjen v Demokraciji 2017, št. 42, v rubriki Izjave.)
Komelj M.: Pozdravni govor ob otvoritvi fotografske razstave članov madžarske Akademije umetnosti Objektiv. Ljubljana, atrij ZRC SAZU, 12. IX. 2017.
Komelj M.: Fran Maselj - Podlimbarski. Govor predsednika Slovenske matice na slovesnosti ob 100-letnici smrti Frana Maslja - Podlimbarskega (ob literarnem večeru in krajevni slikarski razstavi Domovina, moja dolina, mati). Krašnja, podružnična osnovna šola, 22. IX. 2017.
Komelj M.: Novomeški župan Alojzij Muhič (1950-2017). Govor na žalni seji mestnega sveta Novo mesto, Mestna hiša, 28. IX. 2017.
Komelj M.: Uvodni nagovor na posvetu Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izročila, 25. X. 2017.
Komelj M.: Slavnostna predstavitev Tince Stegovec ob jubilejni prireditvi Rastoče knjige. Semič, Kulturni dom, 16. XI. 2017.
Komelj M.: Ob 70-letnici umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU. Govor na slavnostni akademiji. Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU, 12. XII. 2017.
Komelj M.: Slovenska matica, zavetnica slovenstva. Predstavitev Slovenske matice, Trst, Knjižno središče, 12. XII. 2017.
Komelj M.: Pogled na zlorabo pojma t. i. sovražnega govora. Uvodne besede na simpoziju Sovražni govor - politična (ne)korektnost - (ne)strpnost in svoboda govora. Ljubljana. Slovenska matica, 13. XII. 2017.
SODELOVANJE V TV ODDAJAH
Komelj M.: Iskalca. Sodelovanje v TV dokumentarni oddaji o Ivanu in Heleni Vurnik. Ponovitvi: TV Slovenija, I. program, 19. I. 2017 in 11. VI. 2017.
Komelj M.: Delo Tince Stegovec. TV film o T. Stegovec. Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev, 2017.
Komelj M.: Predstavitev Tince Stegovec. Spletna TV Kočevje, 9. II. 2017.
Komelj M.: O Župančičevih nagrajencih za leto 2017. TV Vaš kanal, oddaja o kulturi, 8. junij 2017.
183
Komelj M.: Pričevanje o Saši Vugi. Sodelovanje v dokumentarnem filmu Saša Vuga. Čuječni opominjevalec (9. in 10. junija 2017); predpremiera 24. novembra v Kanalu ob Soči in 14. decembra na SAZU, premiera 17. XII. 2017 na TV Slovenija.
Komelj M.: Pogovor o kiparstvu kartuzijana br. Janeza Hollensteina. TV Novo mesto Vaš kanal, oddaja o kulturi, 13. VI. 2017.
Komelj M.: Fran Maselj - Podlimbarski. TV Slovenija, I. program. Iz naših krajev. 22. IX. 2017 (izjava).
Komelj M.: O pomenu slovenske matice glede na Slovence zunaj državne meje. TV Capodistria. Trst, 12. XII. 2017.
Komelj M.: Komentar o dokumentarnem filmu o Saši Vugi, TV Slovenija, Kultura, 14. XII. 2017.
SODELOVANJE V RADIJSKIH ODDAJAH
Komelj M.: Teria, radijska oddaja o slovenski umetnostni zgodovini, z vključenimi odlomki in povzetki iz del M. Komelja, pripravila Kaja Kraner. Radio študent, 24. I. 2017.
Komelj M.: Izjava o Vladimirju Makucu za Radio Koper, 10. II. 2017.
Komelj M.: O Slovenski matici, 28. II. 2017, izjava za STA.
Komelj M.: O likovni kritiki. Izjava in pogovor ob podelitvi nagrade kritiško pero. Radio Slovenija, I. program, oddaji Dogodki in odmevi in Svet kulture, 3. X. 2017.
Komelj M.: Pogovor z M. K., nominirancem za ime tedna na Valu 202 Radia Slovenija, 16. oktobra 2017.
Komelj M.: Pogovor o Mihi Malešu, Radio Slovenija, III. program (Kulturni fokus), 16. XI. 2017.
Komelj M.: Pogovor o Tinci Stegovec in knjigi, TV Vaš kanal Novo mesto, 17. XI. 2017.
UREDNIŠTVO
Komelj M.: Forum, revija Slovenskega društva likovnih kritikov; član uredništva knjižnih izdaj SDLK; urednik Glasnika Slovenske matice.
Janko Kos
OBJAVE
Kos J.: lvan Cankar med Shakespearjem in Cervantesom. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017, 47 str.
Kos J.: Dane Zajc - pesništvo in resnica. V: O Danetu Zajcu (1929-2005), spomini, razumevanja, misli. Uredila Neža Zajc. Ljubljana : Slovenska matica, 2017, 19-26.
Kos J.: Jože Koruza v osebnem spominu. Jezik in slovstvo, letnik LXI, št. 3-4, 13-14.
Kos J.: Slovenska država in krščanstvo. Demokracija XXII (2) : 9 (2017).
184
Kos J.: Literarne nagrade in politika. Demokracija XXII (5) : 9 (2017).
Kos J.: Zagate liberalizma. Demokracija XXII (12) : 9 (2017).
Kos J.: Temeljna knjiga slovenstva. Demokracija XXII (22) : 9 (2017).
Kos J.: Prenova Evrope. Demokracija XXII (32) : 42 (2017).
Kos J.: Razmislek o spomeniku sprave. Demokracija XXII (35) : 9 (2017).
Kos J.: Cankarjevo leto. Demokracija XXII (46) : 9 (2017).
DRUGO
Kos J.: Posvetovanje o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah, vodstvo in priprava posveta. SAZU, 19.-20. 4. 2017.
Kos J.: Referat o problemih književnega pouka v osnovni in srednji soli. SAZU, 19. 4. 2017.
Kos J.: Prešernove Poezije kot temeljna slovenska knjiga. Referat na simpoziju Poezija kot pesnikovo življenje, SAZU, 15. 5. 2017.
Kos J.: Sodobna slovenska književnost. Predavanje v Združenju za slovensko besedo, 29. 5. 2017.
Kos J.: Pogovor o knjigi Sociologija slovenske literature. Radio Slovenija, program Ars, 26. 6. 2017.
Kos J.: O slovenščini in identiteti, jezikovni pogovori. Radio Slovenija, program Ars, 26. 12. 2017.
Alojz Kralj
Kralj A.: Danube Region Universities in transition: The issues and challenges, 8th Danube Academies Conference, 21-22 September, 2017, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, Serbia, zbornik v tisku.
Andrej Kranjc
Kranjc A.: Bar Franc. - V: Šterbenc Svetina B. (ur.). Novi Slovenski biografski leksikon. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2017, zv. 2: B-Bla, str. 109-110. http:// www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016950/.
Kranjc A.: Karahunj : astronomski observatorij izpred 6000 let. Življenje in tehnika : revija za poljudno tehniko, znanost in amaterstvo, maj 2017, letn. 68, [št.] 5, str. 62-69.
Kranjc A.: Žiga Herberstein, prvi zapisovalec nekaterih vrst ptic in živali. Svet ptic : revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic v Sloveniji. Sep. 2017, letn. 23, št. 3, str. 32-34.
Cerkvenik R., Kranjc A., Mihevc A.: Karst wetlands in the Dinaric karst. V: Finlayson C. M. (ur.). The wetland book. 2, Distribution, description and conservation. [S. l.]: Springer. 2017, str. 1-9, http://link.springer.com/refe-renceworkentry/10.1007/978-94-007-6173-5_240-2.
Kraigher H., Kranjc A., Torelli N., Zupančič M.: Povzetek in zaključki znanstvenega srečanja Gozd in les : sistemski problemi obnove gozdov. Gozdarski
185
vestnik : Slovenska strokovna revija za gozdarstvo. 2017, letn. 75, št. 4, str. 224-225.
Kranjc A.: Predgovor. V: Juvanec B. Vodnjak. 1. izd. Ljubljana: i2, 2017, str. 2-3.
Jože Krašovec
OBJAVE
Krašovec J.: Kazen od naravnega zakona pravičnosti do osebnega odpuščanja. Bogoslovni vestnik, 2017, letn. 77, št. 1, str. 117-129.
Krapovec J.: The word in dialogue and interreligious relations. V. Hagelia H. in Zehnder M., ur., Interreligious relations : biblical perspectives : proceedings from the Second Norwegian Summer Academy of Biblical Studies (NSABS), Ansgar University College, Kristiansand, Norway, August 2015, (Biblical studies). London [etc.]: Bloomsbury T&T Clark. cop. 2017, str. 315-329.
DRUGO
Krašovec J. (član ur. odbora 2001-) Acta theologica Sloveniae. Ljubljana: Teološka fakulteta: Inštitut za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo, 2001-.
Krašovec J. (član ur. sveta 1997-) Bogoslovni vestnik. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 1920-.
Krašovec J. (član ur. sveta 2013-) Religious and sacred poetry. Krakow: Scholarly Foundation of Catholics »Eschaton«: = Fundacja Naukowa Katolikow »Eschaton«, 2013-.
Krašovec J. (član ur. sveta 1997-) Tretji dan. Ljubljana: Društvo SKAM: Med-škofijski odbor za mladino, 1984/1985-.
Krašovec) J. (član ur. sveta 1995-) Vetus Testamentum. Leiden: Brill.
Metka Krašovec
SAMOSTOJNA RAZSTAVA
Krašovec M.: Ljubljana, Bežigrajska galerija 2, Metka Krašovec Potovanje, kat. tekst Miloš Bašin.
SKUPINSKA RAZSTAVA
Žalec, Dvorec Novo Celje, Prostor, telo in medij v prehajanju, 26. V.-1.X., kat. tekst Milena Zlatar -Dotik erotike.
KNJIGI
Šalamun T., Krašovec M.: Šepetanje, poezija Tomaža Šalamuna in risbe Metke Krašovec, Mladinska knjiga, Ljubljana 2017.
The Heart's Many Doors, American Poets Respond to Metka Krašovec's Images Responding to Emily Dickinson, Edited by Richard Jackson, Wings Press 2017.
186
Ivan Kreft
OBJAVE
Kreft I., Pongrac P., Zhou M., Vogel-Mikuš K., Pelicon P., Vavpetič P., Nečemer M., Elteren J., Regvar M., Likar M., Germ M., Golob A., Gaberščik A., Pra-vst I., Kušar A., Vombergar B., Škrabanja V., Kocjan Ačko D., Luthar Z.: New insights into structures and composition of plant food materials. Journal of microbiology, biotechnology and food sciences, 2017, 7, 57-61.
Zhou M., Sun Z., Ding M., Logacheva M. D., Kreft I., Wang D., Yan M., Shao J., Tang Y., Wu Y., Zhu X.: FtSAD2 and FtJAZ1 regulate activity of the FtMYB11 transcription repressor of the phenylpropanoid pathway in Fago-pyrum tataricum. The New phytologist, 2017, 216, 814-828.
Kreft I., Vombergar B., Horvat M., Vorih S.: Buckwheat in the kitchen and for people. V: Habjanič O. (ur.), Šrimpf Vendramin K. (ur.), Bevc Varl V. (ur.): Debata o kuhinji = Kitchen debate = the collected volume of the symposium 19.-21.10.2017, (Zbirka Museoeurope, 4). Maribor: Pokrajinski muzej: = Regional Museum. 2017, 120-126.
Kočevar Glavač N., Stojilkovski K., Kreft S., Park C. H, Kreft I.: Determination of fagopyrins, rutin, and quercetin in Tartary buckwheat products. Lebensmittel-Wissenschaft + Technologie, 2017, 79, 423-427.
Golob A., Stibilj V., Turk J., Kreft I., Germ M.: Impact of UV radiation and selenium on two buckwheat species = Vpliv UV sevanja in tretiranja s Se na dve vrsti ajde. Acta biologica slovenica : ABS, 2017, 60, 29-39.
Vombergar B., Kreft I., Horvat M., Vorih S.: Ječmen = Barley. Ljubljana: Kmečki glas, 2017, str. 121.
Kreft I.: New insights into structures and composition of plant grain. V: Doctor honoris causa : academician prof. dr. Ivan Kreft. Nitra: Slovenska Pol'nohospodarska Univerzita v Nitre, 2017, 19-22.
Vombergar B., Kreft I., Horvat M., Vorih S.: Oves = Oats. Maribor: Društvo živilskih in prehranskih strokovnih delavcev SV Slovenije, 2017. 1 koledar (14 listov).
DRUGO
Kreft I. (glavni in odg. ur. 2016-) Folia biologica etgeologica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009-.
Kreft I. (glavni in odg. ur. 2017-) Fagopyrum. [Spletna izd.]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1981-.
Kreft I. (intervjuvanec): Obisk japonskih kuharjev v izobraževalnem centru Piramida: priprava ajdovih rezancev: Tele M, aktualno-informativna oddaja TV Maribor, 30. 11. 2017, ca 12 min.
187
Stanko Kristl
PROJEKTI
Kristl S.: Izdelava idejne zasnove prenove in povečave lekarne in sterilizacije v DTS objektu UKC v izmeri cca 5400 m2.
Kristl S.: Izdelava idejne zasnove vhodne avle urgence s spremljajočim programom v izmeri cca 1250 m2.
Kristl S.: Predlog racionalizacije urgence v izgradnji v izmeri cca 2000 m2.
Kristl S.: Izdelava idejne zasnove povečave OP bloka od 11 na 20 OP dvoran s cca 5400 m2.
Kristl S.: Projekt notranje opreme panonske hiše v Grabah pri Ljutomeru.
RAZSTAVA
Kristl S.: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Stanko Kristl arhitekt, Humanost in prostor, 19. 12. 2017-27. 5. 2018.
Peter Križan
OBJAVE
Pestotnik R., Dolenec R., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Šantelj L., et al.: The aerogel Ring Imaging Cherenkov system at the Belle II spectrometer. Nuclear instruments and methods in physics research. Section A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment, 2017, vol. 876, str. 265268. http://doi.org/10.10167j.nima.2017.04.043.
Kindo H., Dolenec R., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Šantelj L., et al.: Behaviour of Belle II ARICH hybrid avalanche photo-detector in magnetic field. Nuclear instruments and methods in physics research. Section A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment, 2017, vol. 876, str. 269-271. http://doi.org/10.10167j.nima.2017.04.044.
Adachi I., Dolenec R., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Šantelj L., et al.: Construction of silica aerogel radiator system for Belle II RICH counter. Nuclear instruments and methods in physics research. Section A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment, 2017, vol. 876, str. 129-132. http://doi.org/10.1016Zj.nima.2017.02.036.
Yonenaga M., Dolenec R. Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Šantelj L., et al.: Development of slow control system for the Belle II ARICH counter. Nuclear instruments and methods in physics research. Section A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment, 2017, vol. 876, str. 241-245. http://doi.org/10.1016/j.nima.2017.03.037.
Hataya K., Dolenec R., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Šantelj L., et al.: Development of the ARICH monitor system for the Belle II experiment. Nuclear instruments and methods in physics research. Section A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment, 2017, vol. 876, str. 176-180. http://doi.org/10.1016/j.nima.2017.02.070.
188
Horiguchi T., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pestotnik R., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Evidence for Isospin violation and measurement of CP asymmetries in B^K*(892)y. Physical review letters, 2017, vol. 119, no. 19, str. 1918021-191802-8.
Prasanth K., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Lubej S., Nanut T., Pestotnik R., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: First measurement of T-odd moments in D0^K0Sn+n-n0 decays. Physical review. D, 2017, vol. 95, no. 9, str. 091101-1-091101-8.
Seidl R., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Lubej S., Nanut T., Pe-stotnik R., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Invariant-mass and fractional-energy dependence of inclusive production of dihadrons in e+e- annihilation at Vs =10.58 GeV. Physical review. D, 2017, vol. 96, no. 3, str. 032005-1-032005-21.
Wehle S., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Lep-ton-flavor-dependent angular analysis of B^K*l+l-. Physical review letters, 2017, vol. 118, no. 11, str.111801-1-111801-7.
Hsu C.-L., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej S., Na-nut T., Starič M., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Measurement of branching fraction and direct CP asymmetry in charmless B+^K+K-n+ decays at Belle. Physical review, 2017, vol. 96, no. 3, str. 031101-1-0311018-031101.
Hirose S., Biswal, J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pestotnik R., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Measurement of the t lepton polarization and R(D*) in the decay "B^D*t-vt. Physical review letters, 2017, vol. 118, no. 21, str. 2118011-211801-7.
Julius T., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Nanut T., Pestotnik R., Starič M., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Measurement of the branching fraction and CP asymmetry in B0^n0n0 decays, and an improved constraint on ^2. Physical review. D, 2017, vol. 96, no. 3, str. 0320071-032007-8.
Beleno C., Biswal J. Prakash B., Marko K., Samo K. P., Lubej S., Nanut T., Pe-stotnik R., Starič M., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Measurement of the Decays B^r|lv£ and B^n'lvl in fully reconstructed events at Belle. Physical review. D, 2017, vol. 96, no. 9, str. 091102-1-091102-8.
Chilikin K., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pestotnik R., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Observation of an alternative xc0(2P) candidate in e+e—>J/yDD". Physical review. D, 2017, vol. 95, no. 11, str. 112003-1-112003-17.
189
Šantelj L., Dolenec R., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., et al.: Recent developments in software for the Belle II aerogel RICH. Nuclear instruments and methods in physics research. Section A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment, 2017, vol. 876, str. 104-107. http:// doi.org/10.1016/j.nima.2017.02.017.
Križan P.. Rich detectors : analysis methods and their impact on physics. Nuclear instruments and methods in physics research. Section A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment, 2017, vol. 876, str. 272277. http://doi.org/10.1016/j.nima.2017.06.009.
Grygier, J., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej S., Na-nut T., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Search for B^hv'v decays with semileptonic tagging at Belle. Physical review. D, 2017, vol. 96, no. 9, str. 091101-1-091101-7.
Dash N., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pesto-tnik R., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Search for CP violation and measurement of the branching fraction in D0^K0SK0S decay. Physical review letters. 2017, vol. 119, no. 17, str. 171801-1-171801-7.
Jia S., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pestotnik R., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Search for the 0— Glueball in Y(1S) and Y(2S) decays. Physical review. D, 2017, vol. 95, no. 1, str. 012001-1-012001-13.
Yusa Y., Dolenec R., Korpar S., Križan P., Mrvar M., Pestotnik R., Šantelj L., et al.: Test of the HAPD light sensor for the Belle II aerogel RICH. Nuclear instruments and methods in physics research. Section A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment. 2017, vol. 876, str. 149-152. http://doi.org/10.1016Zj.nima.2017.02.046.
Dolenec R., Korpar S., Križan P., Pestotnik R.: Ultrafast detection in particle physics and positron emission tomography using SiPMs. Nuclear instruments and methods in physics research. Section A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment, 2017, vol. 876, str. 257-259. http:// doi.org/10.1016/j.nima.2017.04.036.
DRUGO
Križan P. (oseba, ki ji je rokopis posvečen). Prof. dr. Peter Križan član SAZU. Obzornik za matematiko in fiziko, 2017, letn. 64, št. 5, str. 189-190.
Križan P. (ur. 2007-) Journal of instrumentation. Bristol: Institute of Physics Publishing.
Križan P. (ur. 2010-) Nuclear instruments and methods in physics research. Section A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment. Amsterdam: Elsevier, 1984-.
190
Janez Lamovec
Wick M. R., Eusebi V., Lamovec J., Ryška A. A. - V: Lloyd R. V. (ur.). WHO classification of tumours of endocrine organs, (World Health Organization classification of tumours). 4th ed. International Agency for Research on Cancer; Lyon. 2017, str. 129-132.
Lamovec J.: Case 10. V: Programme. General information. Cases, 9th International Arkadi M. Rywlin International Pathology Slide Seminar Club Symposium in Anatomic Pathology, 26-28 June 2017, Krakow. Krakow: [s. n.]. 2017, str. 27-28.
Lamovec J.: Case 11. V: Programme. General information. Cases, 9th International Arkadi M. Rywlin International Pathology Slide Seminar Club Symposium in Anatomic Pathology, 26-28 June 2017, Krakow. Krakow: [s. n.]. 2017, str. 29-30.
Lamovec J.: Case 13. V: Programme. General information. Cases, 9th International Arkadi M. Rywlin International Pathology Slide Seminar Club Symposium in Anatomic Pathology, 26-28 June 2017, Krakow. Krakow: [s. n.]. 2017, str. 32-33.
Bisceglia M., Muscarella L. A., Galliani C. A., Zidar N., Ben Dor D., Pasquinelli G., Torre A. la, Sparaneo A., Fanburg-Smith J. C., Lamovec J., et al.: Extra-neuraxial hemangioblastoma : clinicopathologic features and review of the literature. Advances in anatomic pathology [Print ed.], 2017, doi: 10.1097/ PAP.0000000000000176.
Lojze Lebič
NOVA DELA - PRVE IZVEDBE
Lebič L.: Spomin /Reminiscence, sonata za klarinet in klavir, Duo Claripiano, 8. 9. 2017, Kogojevi dnevi, Kanal ob Soči.
Lebič L.: Srce - uganka živa (Silvin Sardenko) za sopran in klavir.
Lebič L.: Prošnja (Rudolf Maister) za basbariton in klavir.
Lebič L.: An korpič sam čriešan nabrava za mešani zbor (po ljudski iz Mežiške doline).
NATISI PARTITUR
Lebič L.: Archiphonia - Preludij za godala, natisnjeno s finančno pomočjo SAZU, 2017, Edicije DSS 201289.
Lebič L.: Spomin /Reminiscence, sonata za klarinet in klavir, 2017, Kulturno društvo Mohorjan, Prevalje.
Lebič L.: Nasprotja /Contraria za harmoniko, 2017, Kulturno društvo Mohor-jan, Prevalje.
Lebič L.: Fčelica zleteila za mešani zbor (po ljudskih motivih iz Prekmurja), Naši zbori, letnik 65, str. 6, 2017.
Lebič L.: Kako kratek je ta čas za moški zbor (po ljudskih pesmi iz Ziljske doline), Naši zbori, letnik 65, str. 34, 2017.
191
ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKE (IZBOR)
Lebič L.: Nekaj je v zraku (Tone Pavček) in Urok (ljudsko besedilo), Dekliški zbor Sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, dir. Helena Fojkar Zupančič, Jerusalem, DISC.
Lebič L.: Čas (Jakob Šešerko) in Igraj kolce, Dekliški zbor Sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, dir. Helena Fojkar Zupančič, RTV SLO, Klasika, DISC.
POMEMBNEJŠE IZVEDBE (IZBOR)
Lebič L.: V somrak zvoni (Srečko Kosovel) za sopran in klavir, Gaja Sorč - sopran, Tadej Horvat - klavir, 16. 1. 2017, Klub CD, Ljubljana.
Lebič L.: Nekaj je v zraku (Tone Pavček) za mladinski zbor, Dekliški zbor Sv, Stanislava Škofijske klasične gimnazije, dir. Helena Fojkar Zupančič, 25. 1. 2017, Ljubljanski grad.
Lebič L.: Štiri Kosovelove pesmi za visoki glas in klavir, Sabina Cvilak - sopran, Nejc Lavrenčič - klavir, 8. 2. 2017, SNG Opera in balet Ljubljana.
Lebič L.: Barvni krog /Colour Circle, Ansambel za sodobno glasbo MD7, 15. 2. 2017, Unicum - festival sodobne glasbe, Atrij Mestnega muzeja, Ljubljana.
Lebič L.: Sonatina za violino in klavir, Nadežda Tokareva - violina, Vladimir Mlinarič - klavir, 1. 2. 2017, Koncertni Atelje DSS, Atrij Mestnega muzeja, Ljubljana.
Lebič L.: Aprilske vinjete /April Vignettes za flavto solo, Anita Prelovšek - flavta, 8. 2. 2017, Trubarjeva hiša, Ljubljana.
Lebič L.: Mozaiki (Gregor Strniša) za ženski zbor, Carmina Slovenica, dir. Kar-mina Šilec, od 20. do 24. februarja 2017, turneja Carmina Slovenica v Južni Afriki.
Lebič L.: Kako kratek je ta čas (po koroški ljudski pesmi) za mešani zbor, APZ Maribor, dir. Tadeja Vulc, 7. 3. 2017, Slovenska filharmonija, Ljubljana.
Lebič L.: Zmirom moram bondrati (Milka Hartman) za mešani zbor, Ave, dir. Andraž Hauptman, 12. 3. 2017, Dom glasbe, Celovec.
Lebič L.: Iz srednjeveškega cvetnika za sopran in orgle, Theresa Plut - sopran, Polona Gantar - orgle, 22. 3. 2017, Slovenski glasbeni dnevi, Slovenska filharmonija, Ljubljana.
Lebič L.: Invokacija /Invocatio za saksofon in klavir, Tadej Šepec - saksofon, Sal Lee - klavir, 27. 3. 2017, Kazinska dvorana, Ljubljana.
Lebič L.: Čas (Jakob Šešerko) za mešani zbor in Fčelica zleteila (po ljudskih motivih iz Prekmurja) za mešani zbor, Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet, dir. Ambrož Čopi, 9. 4. 2017, Mestni muzej, Ljubljana.
Lebič L.: Visoke rej (ljudska iz Ziljske doline), Mešani pevski zbor Danica, dir. Stanko Polcer, 12. 4. 2017, 15. Koroški kulturni dnevi, Cankarjev dom, Ljubljana.
Lebič L.: Fčelica zleteila (po ljudskih motivih iz Prekmurja) za mešani zbor, obvezna skladba na 14. Mednarodnem tekmovanju Gallus od 21. do 23.
192
aprila 2017, Maribor (na najboljšo izvedbo dela nagrajen latvijski dirigent Ints Teterovskis).
Lebič L.: Čas (Jakob Šešerko) za mešani zbor, mešani zbor Konservatorija za glasbo in balet, dir. Ambrož Čopi, 14. Mednarodno tekmovanje Gallus od 21. do 23. aprila 2017, Maribor
Lebič L.: Aprilske vinjete /April Vignettes za flavto solo, Anita Prelovšek - flavta, 29. 4. 2017, Malborghetto, Italija.
Lebič L.: Ljubezen za mešani zbor (Fauvel '86) in Skopost za mešani zbor (Fa-uvel '86), APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, dir. Jerica Gregore Bukovec, 13. 5. 2017, Slovenska filharmonija, Ljubljana.
Lebič L.: Intrada za trobila in tolkala, Trobilni ansambel Slovenske filharmonije, 16. 5. 2017, Slovenska filharmonija, Ljubljana.
Lebič L.: Čas (Jakob Šešerko) za ženski zbor, Dekliška skupina GCEW, dir. Jože Fürst, 16. 6. 2017, Magistrat, Ljubljana.
Lebič L.: Vožnja (Srečko Kosovel) za ženski zbor in Fčelica zleteila (po ljudskih motivih iz Prekmurja) za ženski zbor, Ženski komorni zbor Čarnice, dir. Monika Fele, 21. 6. 2017, Cerkev Sv. Jakoba, Ljubljana.
Lebič L.: Barvni krog /Colour Circle, Ansambel za sodobno glasbo MD7, 28. 8. 2017, Viteška dvorana, Križanke, Ljubljana.
Lebič L.: Nasprotja /Contraria za harmoniko, Klemen Leben - harmonika, 7. 9. 2017, DSS, Ljubljana.
Lebič L.: Nasprotja /Contraria za harmoniko, Klemen Leben - harmonika, 10. 9. 2017, Koncertni abonma, Ribnica.
Lebič L.: V somrak zvoni (Srečko Kosovel) za sopran in klavir, Gaja Sorč - sopran, Mojca Lavrenčič - klavir, 5. 10. 2017, Kazinska dvorana, Ljubljana.
Lebič L.: Per Archi - Preludij za godala, godalni orkester Wiener Concert Verein, 12. 10 2017, Generalna skupščina ECSA, Univerza za glasbo, Dunaj.
Lebič L.: Nekaj je v zraku (Tone Pavček) in Urok (ljudsko besedilo), Dekliški zbor Sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, dir. Helena Fojkar Zupančič, 26. 10. 2017, Slovenska filharmonija, Ljubljana.
Lebič L.: Tih večer (Srečko Kosovel), Godci (Anton Boštele) in Vres (Franc Su-šnik) za basbariton in klavir, Klemen Gorenšek - basbariton, Sascha El Mo-uissi - klavir, 8. 11. 2017, Viteška dvorana, Križanke, Ljubljana.
Lebič L.: Godalni kvartet, Godalni kvartet Dissonance, 11. 11. 2017, Dravograd.
O SKLADATELJU
Henrik Neubauer: Slovenska opera - od Belina do Božjega delca, str. 131-135, 184 (Fauvel'86, Ajdna in druga vokalno instrumentalno scenska dela), samozaložba, 2017, Ljubljana.
Jožko Kert, dr. Matjaž Barbo: Mohorjevi pobudniki in naročniki glasbenih del in izdajatelji glasbenih izdaj, Glasna, letnik 48 str.3, junij-julij 2017, str. 13, Ljubljana.
193
BESEDILA SKLADATELJA
Lebič L.: Musica concertata za rog, k seminarski nalogi Sarah Akif, 26. 5. 2017, Konservatorij za glasbo in balet, Ljubljana.
Lebič L.: Mohorjanovih dvajset let, uvod k društvenemu programu, 8. 11. 2017, Prevalje.
Janez Levec
OBJAVA
Obradovic A., Levec J.: High purity hydrogen with sorption-enhanced steam methane reforming in a gas-solid trickle bed reactor. Industrial & engineering chemistry research [Print ed.], Jul. 2017, vol. 56, iss. 45, str. 13301— 13309.
DRUGO
Levec J. (član ur. odbora 2008-) International journal of chemical engineering. New York; Cairo: Hindawi Publishing Corporation, 2008-.
Levec J. (član ur. odbora 2009-) International review of chemical engineering. Napoli: Praise Worthy Prize.
Jože Maček
Maček J.: Zgodovina župnije sv. Mavricija v Jurkloštru. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2017, 160 str.
Maček J.: Ustanovitev Agronomske fakultete v Ljubljani. Spominski zbornik 1947-2017 ob 70-letnici oddelka za agronomijo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo. Ljubljana 2017, 27-30.
Maček J.: Agronomska fakulteta v prvih letih delovanja in njeno širjenje z novimi oddelki. Ibid. 31-41.
Prof. dr. Stane Trdan, akad. prof. dddr. Jože Maček, prof. dr. Rajko Bernik, doc. dr. Darja Kocjan Ačko, doc. dr. Jure Čop, Katedra za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, travništvo in pašništvo. Ibid. 65-81.
Maček J.: Strokovna, raziskovalna, pospeševalna in izobraževalna dejavnost v slovenskem kmetijstvu v obdobju od 1767 do ustanovitve Agronomske fakultete leta 1947. Ibid. 83-105.
Maček J.: Hitlerjeva ideologija o nacionalnosocialistični Cerkvi in o rasizmu s posebnim ozirom na iztrebljanje ljudi manjvrednih ras. Tretji dan, XLVI, 2017, št. 1/2, str. 71-85.
Maček J.: Uvodne besede. V: Breznikar M.: Gasilstvo v občini Laško 1669-2017. Laško 2017, str. 10-12.
Maček J.: O laških zgodovinskih publikacijah. V knjigi Občina Laško. Laško 2017. str 14-15.
Maček J.: Nastanek kmetijstva in njegove družbeno politične posledice. Mohorjev koledar 2018, 58-63. Celjska Mohorjeva družba. Celje-Ljubljana 2017.
194
Maček J.: Laško (1941-1945. Andrej Mavri: Laško pod kljukastim križem. Slovenske Konjice: Grafoplast, 2016. 312 strani. Recenzija, Zgodovina za vse, leto XXIV, 2017, str. 107-111.
Maček J.: Adam Zamoyski: Phantome des Terrors. Die Angst vor der Revolution und die Unterdrückung der Freiheit. Aus dem Englischen von Andreas Nohl. München: Verlag C. H. Beck, 2016, 618 strani. Recenzija, Zgodovinski časopis 71/2017 / št. 3-4 (156), 542-545.
Maček J.: Anali Zavoda za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti Zagreb-Dubrovnik. Svezak LIV/1. Dubrovnik: 2016, 246 strani. Recenzija, Zgodovinski časopis 71/2017 / št. 3-4 (156), 546-547.
Maček J.: 790 let trških pravic. O nastanku trga Laško. Laški bilten, št. 59/18. april 2017, str 3-4.
Maček J.: O romanjih v cerkve v laški okolici. Laški bilten, št. 60, 15. junij 2017. str. 31.
Maček J.: Jezuitski patri - študirani fiziki in matematiki, doma iz Laškega. Laški bilten, št. 61, 16. avgust 2017, str. 29.
Maček J: Znameniti portal v Laških toplicah. Laški bilten št. 58/15. februar 2017. str. 27.
Janez Matičič
NOVA DELA
Matičič J.: Gloria za orgle op. 70 (2017).
Matičič J.: 2 Etudi: Hybrida in Languida za klavir, op. 71 (2017).
IZVEDBA DEL
Matičič J.: Cantique za violino in klavir op. 68 (2016), Nadežda Tokareva (violina) in Vladimir Mlinaric (klavir), Cikel Koncertni atelje, Atrij Mestnega muzeja Ljubljana, 1. februar 2017.
Matičič J.: Suita za godalni orkester (Prelude, Danse, Sarabande, Finale) op. 24 (1951-55), Mednarodni festival sodobne glasbe Unicum, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Slavnostna dvorana Narodne galerije, Ljubljana, 14. februar 2017.
Matičič J.: Prologue za deset trobil op. 60 (2002), Mednarodni festival sodobne glasbe Unicum, dirigentka: Andreja Šolar, Orkester Slovenske vojske, Kon-servatorij za glasbo in balet Ljubljana, Dvorana Lucijana Marije Škerjanca, Ljubljana, 16. februar 2017.
Matičič J.: Gloria za orgle op. 70 (2017), Polona Gantar (orgle), »Iz senc v velikonočno svetlobo«, Koncert v okviru posebnega dne Cvetna nedelja 2017 Evropske zveze radijskih postaj, Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana, 14. marec 2017.
Matičič J.: Koncert št. 2 za klavir in orkester op. 52 (1984/85), 3. koncert »Pogled nazaj - pogled naprej«, Nina Prešiček (klavir), dirigent: TeeJung Lee, Or-
195
kester Slovenske filharmonije, Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine, Ljubljana, 21. april 2017.
Matičič J.: Suita št. 4 »Polynesia« za simfonični orkester (Moorea, Raiatea, Ta-haa, Tiapaa, Rangiroa) op. 67b (2016), 3. koncert »Pogled nazaj - pogled naprej«, dirigent: TeeJung Lee, Orkester Slovenske filharmonije, Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine, Ljubljana, 21. april 2017.
Matičič J.: Chants za violino solo (I., III.) op. 48 (1963-1980), Nadežda Toka-reva (violina), Slavnostna skupščina ob podelitvi diplom novoizvoljenim članom, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (dvorana na Novem trgu 3), Ljubljana, 22. junij 2017.
Matičič J.: Danses Grotesques za klavir (I., II., III., IV., V.) op. 31 (1959), Mija Novak (klavir), Koncert »V spomin Primožu Lorenzu«, Rdeča dvorana Magistrata, Ljubljana, 14. avgust 2017.
Matičič J.: Danses Grotesques za klavir (I., II., III., IV., V.) op. 31 (1959), Marina Horak (klavir), Slovanski plesi in sanjarjenja, Atrij Mestnega muzeja Ljubljana, 16. avgust 2017.
IZID DEL
Matičič J.: 10 Etud za klavir op. 66 (1988-2014), Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2017 (Edicija DSS št. 2155).
INTERVJUJI
3. koncert »Pogled nazaj - pogled naprej«. Pogovor s skladateljem je vodila Nina Prešiček, Slovenska Filharmonija, Dvorana Marjana Kozine, Ljubljana, 21. april 2017.
Jože Mencinger
Mencinger J.: Ali »bela knjiga« naznanja konec EU?. Gospodarska gibanja SRS, feb. 2017, št. 494, str. 6-12. http://www.eipf.si/publikacije/gospodar-ska-gibanja/2017/gospodarska-gibanja-494/ali-bela-knjiga-naznanja-ko-nec-eu/.
Mencinger J., Križanič F.: Analiza učinkovitosti okoljskih dajatev v Sloveniji. Gospodarska gibanja SRS, maj 2017, št. 496, str. 43-61. http://www.eipf.si/ publikacije/gospodarska-gibanja/2017/gospodarska-gibanja-496/analiza--ucinkovitosti-okoljskih-dajatev-v-sloveniji/.
Mencinger J., Bilimovič A. D.: V: Šterbenc Svetina B. (ur.). Novi Slovenski biografski leksikon. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2017, zv. 2: B-Bla, str. 434-435.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Do normalizacije rasti manjka še pospešitev povpraševanja po storitvah. Gospodarska gibanja SRS, mar.-apr. 2017, št. 495, str. 19-38, http://www.eipf. si/publikacije/gospodarska-giba-nja/2017/gospodarska-gibanja-494/poganjanje-rasti-prehaja-z-izvoznega--na-domace-povprasevanje/.
196
Križanič F., Mencinger J., Kolšek V., Košnjek Z., Kopše D.: Ekonomika TEB in možnosti za njeno izboljšanje v razmerah izgradnje novega bloka GT26 : končno poročilo. Ljubljana: EIPF, Ekonomski institut, 2017. 147 str.
Gostiša M.: Ekonomska demokracija v 21. stoletju. 1. izd. Kranj: ŠCID - Študijski center za industrijsko demokracijo, 2017. 181 str.
Mencinger J.: Enostavna ekonomika Magne. Pravna praksa : PP, 15. jun. 2017, leto 36, št. 23, str. 24.
Bole V., Križanič F., Mencinger J., Štiblar F.: Iz uspešnega 2017 v uspešno 2018?. Gospodarska gibanja SRS, dec. 2017, št. 500, str. 18-39, http://www.eipf.si/ publikacije/gospodarska-gibanja/2017/gospodarska-gibanja-500/iz-uspe-snega-2017-v-uspesno -2018/.
Bole V., Križanič F., Mencinger J., Štiblar F.: Izvozno povpraševanje ostaja temelj rasti. Gospodarska gibanja SRS, avg.-sep. 2017, št. 498, str. 28-50, http://www.eipf.si/publikacije/gospodarska-gibanja/2017/gospodarska-gi-banja-498/izvozno-povprasevanje-ostaja-temelj-rasti/.
Mencinger J., Lahovnik M.: Je prav, da želi vlada odložiti prodajo NLB?. Večer, 18. dec. 2017, leto 73, [št.] 291, str. 4.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Nevarnost in priložnost obilja v javnih blagajnah. Gospodarska gibanja SRS, jun.-jul. 2017, št. 497, str. 13-37. http://www.eipf.si/publikacije/gospodarska-gibanja/2017/gospodarska-gi-banja-497/nevarnost-in-priloznost-obilja-v-javnih-blagajnah/.
Mencinger J.: Od podarjenih 18,6 milijona evrov jih bodo morda vrnili pet : naložba Magna. Dnevnik, 21. okt. 2017, leto 67, št. 245.
Mencinger J.: Odvečne skrbi Evropske Komisije. Gospodarska gibanja SRS, okt. 2017, št. 499, str. 55-61, http://www.eipf.si/publikacije/gospodarska-giba-nja/2017/gospodarska-gibanja-499/odvecne-skrbi-evropske-komisije/.
Križanič F, Mencinger J.: Oportunitetni stroški ukinitve TEŠ in PV : (končno poročilo). Ljubljana: EIPF, Ekonomski institut, 2017. 69 str.
Mencinger J.: Pahor, fiskalna unija in federacija. Pravna praksa : PP, 23. nov. 2017, leto 36, št. 45/46, str. 28.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Poganjanje rasti prehaja z izvoznega na domače povpraševanje. Gospodarska gibanja SRS, feb. 2017, št. 494, str. 13-33, http://www.eipf. si/publikacije/gospodarska-gibanja/2017/gospodar-ska-gibanja-494/poganjanje-rasti-prehaja-z-izvoznega-na-domace-povpra-sevanje/.
Mencinger J.: Poletno paberkovanje. Pravna praksa : PP, 20. jul. 2017, leto 36, št. 28/29, str. 29.
Mencinger J.: Poslušnost, neznanje ali oboje. Pravna praksa : PP, 23. feb. 2017, leto 36, št. 7/8, str. 24.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Premajhno domače povpraševanje ostaja ovira. Gospodarska gibanja SRS, jan. 2017, št. 493, str. 13-31.
197
Bole V., Mencinger J., Štiblar F.: Rekordno rast BDP ustvarjajo investicije. Gospodarska gibanja SRS, maj 2017, št. 496, str. 15-42, http://www.eipf.si/ publikacije/gospodarska-gibanja/2017/gospodarska-gibanja-496/rekordno--rast-bdp-ustvarjajo-investicije/.
Mencinger J.: Se slovensko gospodarstvo pregreva? Ne še!. Pravna praksa : PP, 14. sep. 2017, leto 36, št. 34, str. 23.
Mencinger J.: Se slovensko gospodarstvo pregreva? Še ne!. Gospodarska gibanja SRS, jun.-jul. 2017, št. 497, str. 6-12, http://www.eipf.si/publikacije/gospo-darska-gibanja/2017/gospodarska-gibanja-497/se-slovensko-gospodarstvo--pregreva-se-ne/.
Mencinger J.: 70 let profesorja dr. Franja Štiblarja. Pravna praksa : PP, 21. dec. 2017, leto 36, št. 49/50, str. 44.
Bole V., Križanič F., Mencinger J., Štiblar F.: Stroški dela še ne pritiskajo na cene. Gospodarska gibanja SRS, okt. 2017, št. 499, str. 17-41, http://www.eipf.si/ publikacije/gospodarska-gibanja/2017/gospodarska-gibanja-499/stroski--dela-se-ne-pritiskajo-na-cene/.
Mencinger J.: Uravnoteženost, transparentnost in davkoplačevalci. Pravna praksa : PP, 30. mar. 2017, leto 36, št. 12/13, str. 26.
Lahovnik M., Mencinger J.: Zakaj država ne proda NLB. Večer, 9. jun. 2017, leto 73, [št.] 131, str. 4
Mencinger J.: Zakaj je »manj« Evrope bolje od »več« Evrope?. V: Hribar T. (ur.), et al. Prenova Evrope. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: = Academia scientiarum et artium Slovenica. 2017, str. 90-99, 231.
Mencinger J.: Zakonitost, oholost in zdrava pamet. Pravna praksa : PP, 11. maj 2017, leto 36, št. 18, str. 22.
Mencinger J.: Zasilni izhod?. Pravna praksa : PP, 13. okt. 2017, leto 36, št. 39/40, str. 34.
Zdravko Mlinar
OBJAVE
Mlinar Z., Bernik I.: Spoznanja zunaj uradne znanosti : o spolnosti, nasilju nad ženskami in še o mnogočem. Žirovski občasnik: zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem, 2017, letn. 38, št. 47, str. 123-127.
Mlinar Z.: Global social transformation and the role of social sciences. V: Apstrak-ti = Abstracts, Medunarodna konferencija Globalizam naspram nacionalizma, 2 - 3. novembar 2017. godine, [Podgorica, Crnogorska akademija nauka i umjetnosti]. [Podgorica]: Montenegrin Academy of Sciences and Arts. [2017].
Mlinar Z.: Nova Gorica kot obmejno mesto. V: Marušič B. (ur.). Narodu Gorico novo bomo dali v dar: ob sedemdesetletnici Nove Gorice. Nova Gorica: Območno združenje Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja. 2017, str. 237-241.
198
Hribar T., Mlinar Z., Rus V.: Niko Toš, pioneer for the social sciences and for social science research infrastructures in Slovenia. V: Malnar B. (ur.), Müller K. H. (ur.). Societal enlightenment in turbulent times : a Festschrift for Niko Toš, (Observing social sciences, vol. 7). Wien: Echoraum. cop. 2017, str. 251-298.
Mlinar Z.: Urbanizem, sociologija in družbena angažiranost : (profesionalno in osebno: paralele in srečališča z Bracom Mušičem). V: Dimitrovska Andrews K., Mihelič B.: Vladimir Braco Mušič: 1930-2014 : spominski zbornik. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. 2017, str. 58-61.
DRUGO
Mlinar Z.: Global social transformation and the role of social sciences : prispevek na International Conference »Globalism vs Nationalism«, Montenegrin Academy of Sciences and Arts, Podgorica (Črna gora, 2. nov. 2017).
Mlinar Z.: O profesionalizaciji in socializaciji v procesih reprodukcije znanja : prispevek na posvetu »Stanje in razvoj družboslovnega raziskovanja v Sloveniji«, org. I. razred za zgodovinske in družbene vede SAZU, Oddelek za družbene vede, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 5. dec. 2017.
Kos D., Hočevar M., Zavratnik S., Medved P., Kreč A., Mlinar Z. (diskutant), Gantar P. (diskutant). Trajnost in fluidnost v prostoru : pogovor na sociološkem srečanju 2017 Slovenskega sociološkega društva »Sociološka ima-ginacija kot potencial družbenih sprememb v 21. stoletju«, Otočec, 29. sep. 2017.
Mlinar Z., Makarovič J., Pribac I., Markič O., Hafner A., Mali F., Žažar K.: Znanstvena imaginacija - njene družbene predpostavke in posledice : pogovor na sociološkem srečanju 2017 Slovenskega sociološkega društva »Sociološka imaginacija kot potencial družbenih sprememb v 21. stoletju«, Otočec, 30. sep. 2017.
Adam F. (diskutant), Tomšič M. (diskutant), Bahovec I. (diskutant), Kovačič G. (diskutant), Gantar P. (diskutant), Mali F. (diskutant), Mlinar Z. (dis-kutant): Slovenija: družbeni, ekonomski in okoljski vidiki, New York: Nova Science Publishers : predstavitev in diskusija ob izidu zbornika, Trubarjeva hiša literature, Ljubljana, 19. 6. 2017.
Mlinar Z. (diskutant), Fikfak A. (diskutant), Straus M. (diskutant), Andrejašič M. (diskutant): Vključevanje javnosti za transparentno, kakovostno in odgovorno urejanje prostora : okrogla miza, strokovno srečanje XV. Nomoteh-nični dnevi, Pravna fakulteta, Ljubljana, 24. 5. 2017. http://www.ipp-pf.si/ nomotehnicni-dnevi.
Mlinar Z, (član ur. sveta 1997-) Space & polity. Abingdon, Oxfordshire: Carfax.
Mlinar Z. (član ur. sveta 1981-) International journal of sociology and social policy. Hull: Barmarick Publications.
199
Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1995—) Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja. Ljubljana: Visoka šola za politične vede, 1964-.
Mlinar Z. (član ur. sveta 2011—) Socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 1982-.
Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1980-) Žirovski občasnik : zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem. Žiri: DPD Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980-.
Mlinar z. (komentator) v: Miheljak V., Žerdin A., Toš N., Predstavitev knjige Nika Toša Sociolog v dialogu : sončna soba Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 19. sep. 2017.
Mlinar Z. (recenzent) v: Bebler A., Izzivi vojne in miru, (Knjižna zbirka Varnostne študije). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2017. 472 str.
Jože Mlinaric
Mlinarič J.: Mariborska župnika, kasnejša sekovska škofa, Ulrik II. pl. Palda-uf (1297-1308) in Wocho (1317-1334). Studia Historica Slovenica, letnik 16 (2016), 1. str. 37-48.
Jožef Muhovič
SKUPINSKE RAZSTAVE
Velenje: Galerija Gorenje: V čast sliki (E. Bernard, B. Borčič, H. Gvardjančič, A. Jemec, J. Muhovič, F. Novinc, B. Suhy), 13. april-13. maj 2017.
MONOGRAFIJE
Muhovič J.: Umetnost in religija, (Elektronska knjižna zbirka KUD Logos, e-15). Elektronska izd. Ljubljana: KUD Logos, 2017. http://www.kud-logos.si/e--knjige/.
RAZPRAVE IN ČLANKI
Muhovič J., Snoj V.: Jan Vermeer, Ženska v modrem, ki bere pismo, in Tomas Transtromer, Vermeer. Monitor ISH : revija za humanistične in družbene znanosti, [Tiskana izd.], 2017, letn. 19, št. 1, str. 155-182.
Snoj V., Muhovič J.: Vincent van Gogh, Zvezdna noč, in Anne Sexton, Zvezdna noč. Monitor ISH : revija za humanistične in družbene znanosti. [Tiskana izd.], 2017, letn. 19, št. 2, str. 173-216.
Muhovič J.: Kako se (nam) dogaja postmoderno v likovni umetnosti?. Umetnostna kronika, 2017, [Št.] 56, str. 1-3.
AKTIVNA UDELEŽBA NA ZNANSTVENEM SREČANJU
Muhovič J.: Goldene mise en scène der Demokratie und Herausforderungen der Kulturglobalisierung. Die slowenische Kunst kurz vor der zweiten »Wende« 1991 und danach, referat na simpoziju: Die »Wende«. Kunst- und Medien-
200
systeme in Osteuropa nach den politischen Umbrüchen 1945 und 1989-91, Universität Leipzig: Institut für Kunstgeschichte, 6.-8. julij 2017.
Marko Marijan Mušič
PROJEKTI
Mušič M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališča Žale, tretja etapa prve faze širitve, klasično grobno polje - drugi del izvajanja ter žarno grobno polje in obodni park / raztros pepela. Projekt za izvedbo (PZI).
Mušič M.: Nova cerkev rojstva blažene device Marije, Kotor Varoš, BiH, idejna zasnova opreme bočnih kapel.
Mušič M.: Nova cerkev rojstva blažene device Marije, Kotor Varoš, BiH, idejna zasnova tabernaklja in ureditve dnevne kapele.
Mušič M.: Nova cerkev rojstva blažene device Marije, Kotor Varoš, BiH, idejna zasnova zunanje ureditve.
REALIZACIJE
Mušič M.: Novi del Osrednjega ljubljanskega pokopališča, Gaj spomina II (Območje spominskih plošč z imeni pokojnikov, katerih pepel je razsipan v Obodnem parku).
OBJAVE, POVEZANE Z DELOM
Libraries of the World LXII, 30. Januar 2017/Benjamin. Predstavitve Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu kot ene najlepših evropskih knjižnic (arhitekt Marko Mušič). http://203.131.219.167/km2559/2017/01/30/libraries-of-the--world-Ixii/
Brkic V.: Porabili 30 milijonov evrov, a NUK II še vedno daleč od gradnje (17. 5. 2017, https://www.dnevnik.si/1042772157).
30 let, 30 milijonov evrov za NUK II., ki je parkirišče (24ur, Preverjeno!, 12.12.2017, https://www.24ur.com/novice/slovenija/30-let-30-milijonov-evrov-za-nuk-ii--ki-je-parkirisce.html?focus=1).
Zabukošek F.: Suvereni državljani zborovali v Celju v spomin na plebisicit za Slovenijo. (23.12.2017, http://www.casnik.si/index.php/2017/12/23/suvere-ni-drzavljani-zborovali-celju-v-spomin-na-plebisicit-za-slovenijo/).
Utenkar G.: Kako se spominja Slovenija: Dežela brez monumentalnih spomenikov. (Delo, 15. 7. 2017, http://www.delo.si/nedelo/kako-se-spominja-slove-nija-dezela-brez-monumentalnih-spomenikov.html).
Po osmih letih od odkritja končali pokop žrtev iz Hude Jame. (25. 10. 2017, https://siol.net/novice/slovenija/po-osmih-letih-od-odkritja-koncali-s-po-kopom-zrtev-iz-hude-jame-452152).
Škof Lipovšek na Teharjih: družba in narod, ki zanikata svojo preteklost, nimata zdrave sedanjosti in ne svetle prihodnosti! (1. oktober 2017, http://www. politikis.si/2017/10/skof-lipovsek-na-teharjih-druzba-in-narod-ki-zanika--svojo-preteklost-nima-zdrave-sedanjosti-in-ne-svetle-prihodnosti/).
201
Walker A.: All Falls Down (https://www.youtube.com/watch?v=6RLLOEzdxsM).
Posneto v Domu revolucije Nikšic, avtorja arhitekta Marka Mušiča. Svjetska zvijezda snimila spot u nikšičkom Domu revolucije! (Portal Analitika, 27. 10. 2017, http://portalanalitika.me/clanak/284479/video-svjetska-zvijezda--snimila-spot-u-niksickom-domu-revolucije). Svjetska zvijezda snimila spot u Nikšicu. Zvijezda elektronske muzike, norveški hitmejker Alan Walker je snimio dio spota za pjesmu "All Falls Down" u Domu revolucije u Nikšicu. (Izvor: onogost.me, 27. 10. 2017, https://www. cdm.me/zabava/muzika-film-tv/svjetska-zvijezda-snimila-spot-u-niksicu/). Predstavljen finalni projekat Doma revolucije (autor: onogost.me, 17. 6. 2017, http://www.onogost.me/biznis/predstavljen-finalni-projekat-doma-revolu-cije).
Predstavljen projekat rekonstrukcije Doma revolucije (autor: Fos Media, junij 2017, http://fosmedia.me/infos/drustvo/predstavljen-projekat-rekonstruk-cije-doma-revolucije). Mandic S.: Ovako če izgledati Dom revolucije nakon rekonstrukcije (Vijesti, 2.11. 2017, http://www.vijesti.me/vijesti/ovako-ce-izgledati-dom-revolucije-nakon--rekonstrukcije-961355) Početak rekonstrukcije Doma revolucije do kraja godine (2. 11. 2017, http://www.
mladiniksica.me/pocetak-rekonstrukcije-doma-revolucije-kraja-godine/ Radovi na Domu revolucije još uvijek nisu započeti (23. 7. 2017, http://www.
mladiniksica.me/radovi-na-domu-revolucije-jos-uvijek-nisu-zapoceti/ Početak rekonstrukcije Doma revolucije do kraja godine, evo kako ce izgledati (2. 11. 2017, Autor: Fos Media, https://fosmedia.me/infos/drustvo/niksic--pocetak-rekonstrukcije-doma-revolucije-do-kraja-godine). Vukicevic B.: Arhitektura: povodom još jedne ideje o nikšickom domu revolucije jedan vic i otvoreno ruganje (Vijesti, 11. 11. 2017, http://www.vijesti.me/ caffe/jedan-vic-i-otvoreno-ruganje-962715). Dom revolucije primamljiv stranim fotografima. Dom revolucije koji se nalazi u samom centru Nikšica, izgraden za vrijeme Jugoslavije kao memorijalni centar za proslavu jugoslovenskog jedinstva, postao je primamljiv za strane fotografe. (23. 4. 2017, http://www.mladiniksica.me/dom-revolucije-prima-mljiv-stranim-fotografima/) ZAPS, Dan arhitektov, Katalog: Slovenska arhitektura in prostor 2017, 13. oktober 2017, Dom revolucije Nikšič: Ponovna uporaba gradbišča, Sadar+Vuga, HHF, Dijana Vučinic, strani 14-18 (https://www.zaps.si/img/admin/file/ DA2017ZZAPS_katalog_2017_final_WEB.pdf). Inženjerska komora Crne Gore, Pogled, broj 22, Projekat: Arhitekta Dijana Vučinic o rekonstrukciji Doma revolucije u Nikšicu. Važno čvorište u grad-skom pejzažu, piše: Nina Vujačic, oktober 2017 (http://www.ingkomora. me/ikcg_sajt/cms/public/image/publikacije/3228.pdf).
202
Chadwick P.: This Brutal World, Phaidon London, ponatis 2017. Objava Spominskega Doma v Kolašinu v izboru dvesto najpomembnejših arhitektur vsega sveta v zadnjih stotih letih. https://www.naibooksellers.nl/this-bru-tal-world-peter-chadwick.html.
Spomen Dom in Kolašin, Montenegro. Fotografska predstavitev arhitekture zunanjosti in notranjosti Spominskega doma v Kolašinu arhitekta Marka Mušiča. Pomembni nemški fotografski atelje je samoiniciativno, očaran s konkretno arhitekturo, pripravil fotografsko dokumentacijo, da bi zgradbo rešil pred propadanjem in rušenjem. (25. 01. 2017, http://atelier-altenkirch. tumblr.com/post/156350397480/spomen-dom-in-kola%C5%A1in-monte-negro-kola%C5%A1in-ist-ein).
World Monuments Fund / Modern Century, 2017, Spominski dom, Kolašin, Črna gora, arhitekt Marko Mušič, drugo mesto v finalnem izboru dvajsetih arhitektur sveta (v začetnem izboru 1000 dosežkov moderne arhitekture sveta, ki potrebujejo pomoč omenjene fundacije za obnovo). (https://www. wmf.org/modern-century).
Kolašinsko arhitektonsko čudo oduševilo svijet (8. 5. 2017, http://kolektiv. me/91743/foto-kolasinsko-arhitektonsko-cudo-odusevilo-svijet-glasajte-i--vi-za-novi-sjaj-spomen-doma).
Izbor za najatraktivnije moderno svjetsko arhitektonsko dostignuče: Glasajte za Spomen dom Kolašin. Kolašinci su bili iznenadeni pažnjom koju su dobili pored drugih miljonskih gradova, pa je ovo jedinstven način da se ujedine u jednom cilju »vračanje starog sijaja Spomen-domu« (Vijesti, Dragana Ščepano-vič, 7. 5. 2017, http://www.vijesti.me/vijesti/izbor-za-najatraktivnije-moderno--svjetsko-arhitektonsko-dostignuce-glasajte-za-spomen-dom-kolasin-936875).
Složnost Kolašinaca če spasiti Spomen-dom? Zgrada u kolašinu na drugom mje-stu medu 30 najatraktivnijih svjetskih arhitektonskih dostignuča (Vijesti, Dragana Ščepanovič, 29. 5. 2017, http://www.vijesti.me/vijesti/sloznost-ko-lasinaca-ce-spasiti-spomen-dom-939846).
Nije medju 30 nego druga u svijetu! (Vijesti, maj 2017, http://www.vijesti.me/ vijesti). Spominski Dom v Kolašinu na drugem mestu med modernimi arhitekturnimi dosežki na svetu.
Privlači turiste. Neki bi srušili, drugi spasili. Spomen-dom u Kolašinu medu 30 najatraktivnijih svjetskih modernih arhitektonskih dostignuča. (2017, http://www.kolasinresort.com/sr-me/novosti/59-bjelasicki-maraton-2019).
Marko Noč
Mohammad M. A., Noc M., Lang I., Holzer M., Clemmensen P., Jensen U., Metzler B., Erlinge D.: Proteomics in Hypothermia as Adjunctive Therapy in Patients with ST-Segment Elevation Myocardial Infarction: A CHILL-MI Substudy. Ther Hypothermia Temp Manag. 2017;7(3):152-161.
203
Storm C., Nee J., Sunde K., Holzer M., Hubner P., Taccone F. S., Friberg H., Lo-pez-de-Sa E., Cariou A., Schefold J. C., Ristagno G., Noc M., Donker D. W., Andres J., Krawczyk P., Skrifvars M. B., Penketh J., Krannich A., Fries M.: A survey on general and temperature management of post cardiac arrest patients in large teaching and university hospitals in 14 European countri-es-The SPAME trial results. Resuscitation. 2017; 116:84-90.
Noc M., Erlinge D., Neskovic A. N., Kafedzic S., Merkely B., Zima E., Fister M., Petrovič M., Čankovič M., Veress G., Laanmets P., Pern T., Vukcevic V., De-dovic V., Sredniawa B., Swi^tkowski A., Keeble T. R., Davies J. R., Warenits A. M., Olivecrona G., Peruga J. Z., Ciszewski M., Horvath I., Edes I., Nagy G. G., Aradi D., Holzer M., COOL AMI EU Pilot Trial: A Multicenter, Prospective, Randomized Controlled Trial to Assess Cooling as an Adjunctive Therapy to Percutaneous Intervention in Patients with Acute Myocardial Infarction. Eurointervention 2017;13(5):e531-e535.
Thiele H., Akin I., Sandri M., Fuernau G., de Waha S., Meyer-Saraei R., Nordbeck P., Geisler T., Landmesser U., Skurk C., Fach A., Lapp H., Piek J. J., Noc M., Goslar T., Felix S. B., Maier L. S., Stepinska J., Oldroyd K., Serpytis P., Montalescot G., Barthelemy O., Huber K., Windecker S., Savonitto S., Torremante P., Vrints C., Schneider S., Desch S., Zeymer U.; Culprit-Shock Investigators: PCI Strategies in patients with acute myocardial infarction and cardiogenic shock. N Engl J Med. 2017; 377:2419-2432.
Dae M., O'Neill W., Grines C., Dixon S., Erlinge D., Noc M., Holzer M., Dee A.: Effects of endovascular cooling on infarct size in ST-segment elevation myocardial infarction: A patient-level pooled analysis from randomized trials. J Interven Cardiol 2017 Dec 14 doi:10.111/joc 12485.
Boris A. Novak
LITERARNO DELO
Novak B. A.: Bivališča duš, 3. knjiga epa Vrata nepovrata. Novo mesto: Goga, 2017. (Literarna zbirka Goga). Spremna beseda Janez Vrečko. 1103 str.
Novak B. A.: Definicije: (1973-1975) (Literarna zbirka Goga) 1. el. izdaja. Novo mesto: Goga, 2017.
LITERARNO, ZNANSTVENO IN PEDAGOŠKO DELO
Novak B. A.: Oblike duha: zakladnica pesniških oblik. Ponatis 3., razširjene izdaje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. (Zbirka Sončnica). 531 str.
ZNANSTVENI ČLANEK, POGLAVJE V ZNANSTVENI PUBLIKACIJI
Novak B. A.: Zum Verhältnis zwischen Poesie und Musik bei den Troubadours. TheMA: Open Access Research Journal for Theatre, Music, Arts. Herausgegeben von Marijan Dovič & Gregor Pompe. Übersetzt von Rosemarie Linde. Wien: Holitzer, Wissenschaftsverlag. [Tiskana izd.], 2016 (objavljena 2017), vol. V/1-2, str. 49-72.
204
Novak B. A.: Rima v srednjem veku: od trubadurjev do Rimane biblije. V: Germ, Tine (ur.) / Kavčič, Nataša (ur.): Litterae pictae : scripta varia in honorem Nataša Golob septuagesimum annum feliciter complentis. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017, str. 235-246.
ESEJ
Novak B. A.: The Doors of No Return (o epu Vrata nepovrata). Versopolis : European review of poetry, books and culture. http://www.versopolis.cpm/ long-read/420/the doors-of-no-return.
Janez Orešnik
Orešnik J. (s Cvetko Orešnik V.): Natural syntax of the English imperative. V zborniku Usque ad radices. Indo-European Studies in honour of Birgit Anette Olsen. Uredili Bjarne Simmelkjsr Sandgaard Hansen idr. Kopenhagen: Museum Tusculanum Press. 2017. Str. 135-148.
Boris Pahor
Pahor B.: Grmada v pristanu : novele, (Izbrano delo). 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017. 172 str.
Pahor B.: Izjava Borisa Pahorja o Koroški : presenečen in ogorčen. Novice : slovenski tednik za Koroško, 17. mar. 2017, št. 11, str. 16.
Pahor B.: Nekropola, (Izbrano delo). 2. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. 197 str.
Pahor B.: O kulture zeme Krásné Vidy. Plav : mesícník pro svetovou literaturu, 2017, roč. 13, [č.] 3, str. 22-24.
Pahor B.: Parnik trobi nji, (Izbrano delo). 1. ponatis. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017. 310 str.
Pahor B.: Spomenik rajnki reviji Zaliv = Tribute to the late Zaliv magazine. V: Duša Z. (ur.). Moč povezav : prispevki s simpozija o tržaški reviji Zaliv, 6. aprila 2017 na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba. 2017, str. 9-17.
Pahor B.: Spopad s pomladjo, (Izbrano delo). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. 382 str.
Pahor B.: Zatemnitev, (Izbrano delo). 1. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. 388 str.
Pahor B. (avtor dodatnega besedila): Makarovič M., Košuta M.: Unanima un pensiero : racconti biografici da Sevola, un sobborgo di Trieste, (Collana Stanze). 1a ed. Bologna: Qudu, 2017. 334 str.
Pahor B. (avtor dodatnega besedila): Levstik F.: Martín Kerpán. 1a ed. Ciudad Autónoma de Buenos Aires: Bärenhaus, 2017. 62 str.,
Pahor B. (intervjuvanec): Boste rekli, namesto da bi Boris Pahor mislil na smrt, pride pridigat!. Delo, 21. jan. 2017, leto 59, št. 17.
205
Bertoncelj J., Pahor B. (intervjuvanec): Ne vojna, ne vojna, ampak dialog!: en dan z Borisom Pahorjem. 1. izd. Kranj: Berton, 2017. 144 str.
Pahor B. (intervjuvanec): »Sovražnikom sem odpustil, njihovim teorijam pa ne« : naš pogovor - pisatelj Boris Pahor bo jutri slavil 104. rojstvi dan. Primorski dnevnik, 25. avg. 2017, leto 73, št. 197, str. 11.
Boris Paternu
Paternu B.: Pomen literature v mentalno iztirjenem svetu, Književni listi, Delo, 23. maja 2017, str. 14.
Paternu B.: Lipušev roman o dotrajani skupnosti, Primorski dnevnik, 4. jan. 2018, str. 11.
Marijan Pavčnik
OBJAVE
Pavčnik M.: Časovnost razlage zakona. Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. [Tiskana izd.], 2017, letn. 72, št. 7/8, str. 471-494, 591-592.
Pavčnik M.: Iskanje opornih mest, (Zbirka Pravna obzorja, 52). 1. natis. Ljubljana: IUS Software, GV založba, 2017. 325 str.
Pavčnik M.: Juristisches Entscheiden als intellektuell verantwortliche Aktivität. V: Saliger F. (ur.), Isfen S. O. (ur.). Rechtsstaatliches Strafrecht : Festschrift für Ulfrid Neumann zum 70. Geburtstag. Heidelberg: C.F. Müller. cop. 2017, str. 295-308.
Pavčnik M.: Questioning the interpretative importance of legal principles for the understanding of legal texts. V: Uluslararasi yargi etigi sempozyumu : Istanbul, 26-27 mayis = International Symposium On Judicial Ethics : Istanbul May 2016, (Strateji Geli^tirme Ba^kanligi Yayin, 56). Istanbul: Strateji Geli^tirme Ba^kanligi. 2017, str. 425-437.
Pavčnik M.: Questioning the moral understanding of law. Danube : law and economics review. [Printed ed.], 2017, vol. 8, iss. 2, str. 111-116.
Pavčnik M.: Rahljanje ustave : (list iz počitniškega dnevnika). Pravna praksa : PP, 31. avg. 2017, leto 36, št. 32, str. 18.
Pavčnik M.: Razlaga kot vrednotna (re)konstrukcija pravnega pravila. V: Možina D. (ur.), Božič-Penko A. Razsežnosti zasebnega prava : liber amicorum Ada Polajnar Pavčnik. Ljubljana: Pravna fakulteta. 2017, str. 349-358, 380-381.
Pavčnik M.: Vom Rechtsstaat zum Richterstaat. V: Pavliha M. (ur.), et al. Izzivi prava v življenjski resničnosti = Challenges of law in life reality : liber amicorum Marko Ilešič. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta. 2017, str. 373-380, 590-592.
DRUGO
Pavčnik M.: Vom Rechtsstaat zum Richterstaat. V: Schweighofer E. (ur.). Trends und Communities der Rechtsinformatik = Trends and communities of
206
legal informatics : Tagungsband des 20. Internationalen Rechtsinformatik Symposions IRIS 2017, 23. bis 25. Februar 2017, Universität Salzburg = Proceedings of the 20th International Legal Informatics Symposium. [Wien]: Österreichische Computer Gesellschaft: Erich Schweighofer. cop. 2017, str. 337-341.
Pavčnik M.: Otvorena pitanja argumentacije u pravu : predavanje na Pravni fakulteti v Beogradu, 24. maj 2017.
Pavčnik M.: From the rule of law to the judge-made state : predavanje na The Annual Conference of the Central and Eastern European Network of Jurisprudence Jurisprudence in Central and Eastern Europe: Work in Progress 2017, Riga, 15. sep. 2017.
Pavčnik M. (član ur. sveta 2012-) ARSP. Stuttgart: Steiner Verlag, 1964-.
Pavčnik M. (član ur. odbora 2011-) Danube : law and economics review. [Printed ed.]. Brno: European Association Comenius, 2010-.
Pavčnik M. (član ur. odbora 1997-) Isopoliteia. Athäena: Ant. N. Sakkoula.
Pavčnik M. (član ur. sveta 2011-) Studia iuridica Cassoviensia. Košice: Univerzita P. J. Šafarika v Košiciach, 2011-.
Pavčnik M. (član ur. odbora 1979-) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953-.
Pavčnik M. (ur. 1995-) Pravna obzorja. Cankarjeva založba in GV Založba (od. št. 30). Leta 2017 so izšla tri dela (št. 52, št. 53 in veliki format, št. 7).
Pavčnik M. (ur. 2003-) ScientialIustitia. Cankarjeva založba (št. 1 - 7), Uradni list RS (št. 8-16) in GV Založba (od št. 17). Leta 2017 sta izšli dve deli (št. 28 in 29).
Matija Peterlin
Peterlin B. M., Liu P., Wang X., Cary D., Shao W., Leoz M., Hong T., Pan T., Fuji-naga K.: Hili Inhibits HIV Replication in Activated T Cells. J Virol 91, 2017.
Puzar Dominkus P., Ferdin J., Plemenitas A., Peterlin B. M., Lenassi M.: Nef is secreted in exosomes from Nef.GFP-expressing and HIV-1-infected human astrocytes. JNeurovirol 23:713-724, 2017.
Raša Pirc
Kutnjak Z., Pirc R.: Specific heat anomaly in relaxor ferroelectrics and dipolar glasses. Journal of Applied Physics, vol. 121, str. 105107-1-105107-7.
Filipič C., Kutnjak Z., Pirc R., Canu G., Petzelt J.: BaZr0.5Ti0.5O3: lead-free relaxor ferroelectric or dipolar glass. Book of Abstracts, The Fourteenth International Meeting on Ferroelectricity, San Antonio, Texas, USA, str. 36.
Rožič B., B. Asbani, Uršič H., El Marssi M., Pirc R., Koruza J., Malič B. Kutnjak Z.: Book of Abstracts, Fourteenth International Meeting on Ferroelectric-ity, San Antonio, Texas, USA, str. 58-59.
207
Kutnjak Z., Pirc R.: Negative dipolar heat capacity in relaxor ferrioelectricss and dipolar glasses. Book of Abstracts, Fourteenth International Meeting on Ferroelectricity, San Antonio, Texas, USA, str. 74.
B. Asbani, Rožič B., El Marssi M., Koruza J., Malič B., Pirc R., Kutnjak Z.: Elec-trocaloric effect in PZ-based antiferroelectrics. Book of Abstracts, European Materials Research Society, 2017 Spring Meeting & Exhibit, Phoenix, Arizona, USA.
Jože Pirjevec
OBJAVE
Pirjevec J.: Afera Ricmanje : prispevek na mednarodnem znanstvenem posvetu »Ekumenizem in medreligijski stiki na Slovenskem = Ecumenism and In-terfaith Encounters in Slovenia«, Znanstveno-raziskovalno središče, Koper, 7. dec. 2017.
Pirjevec J.: Akademik prof. dr. Jože Pirjevec o Alešu Beblerju - Primožu : govor ob ponovni postavitvi doprsnega kipa dr. Alešu Beblerju - Primožu. V: Fa-jic M. (ur.). Dr. Aleš Bebler - Primož : življenje in delo : zbornik referatov znanstvenega sestanka, Ankaran, 11. december 2015. Koper: Univerzitetna založba Annales. 2017, str. 9-12.
Pirjevec J.: Odprto pismo Borisu Pahorju. Primorski dnevnik, 4. junij 2017, letn. 73, št. 128, str. 9.
Pirjevec J.: Odprto pismo Borisu Pahorju. Primorski dnevnik, 8. jul. 2017, letn. 73, št. 157, str. 18.
Pirjevec J.: (intervjuvanec). Primorci smo od vseh Slovencev še najbolj uravnovešeni : dr. Jože Pirjevec, zgodovinar. Primorske novice, 4. avg. 2017, leto 71, št. 179, str. 12-14.
Montefiore S.: Stalin : na dvoru rdečega carja, (Zbirka Žepnice). 2. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017. 834 str., [32] str.
Pirjevec J.: Tito : une vie. Paris: CNRS Editions, cop. 2017. 694 str., [16] str.
Pirjevec J.: Tito in tovariši, (Zbirka Žepnice). 2. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017. 839 str.
DRUGO
Pirjevec J. (član ur. odbora 2003-) Acta Histriae. Koper; Milje: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko = Capodistria; Muggia: Societa storica del Litorale, 1993-.
Pelikan E., Pirjevec J., Logar T.: Predstavitev knjige Tone Kralj in prostor meje : Hiša kulture, Šmartno v Brdih, 4. mar. 2017.
Pelikan E., Pirjevec J.: Tone Kralj in prostor meje : presentazione del libro, Trieste, sala Tessitori del Consiglio regionale , 3. mag. 2017 = predstavitev knjige, Trst, Sejna dvorana pokrajine Furlanije - Julijske krajine, 3. maj 2017.
Pirjevec J.:, Pahor M., Pelicon L., Pišot R., Pavlin T., Klabjan B.: Zdrav duh v zdravem (nacionalnem) telesu : vloga in pomen Sokola v Trstu in na Pri-
208
morskem : okrogla miza, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Inštitut za zgodovinske študije, Društvo TIGR, Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper, knjižnica ZRS Koper, 19. 4. 2017.
Janko Pleterski
Pleterski J.: Knjiga pisem : razmišljanje o slovenski državnosti, (Zbirka Previha-rimo viharje, knj. 10). 1. izd. Ljubljana: Sophia, 2017.
Alojz Rebula
Rebula A.: La Peonia del Carso (Kačja roža, roman), prev. Alessandra Foraus. La Nave di Teseo, Milano 2017.
Rebula A.: Korintski steber (roman). Mohorjeva družba v Ljubljani, 2017.
Uroš Rojko
PROJEKTI, IZVEDBE, DOGODKI
Rojko U.: Encounters (III, V, VI, VII, XI) za dve harmoniki (krstna izvedba). Ljubljana, koncertni atelje DSS, Duo Furioso (Nikolina Furic, Mirko Jevtovic - harmoniki), 4. 11. 2017.
Rojko U.: Zvokasok, Ljubljana, Festival Slowind, Pihalni kvintet Slowind & Ensemble Contrechamps, dir. Michael Wendeberg, krstna izvedba, 26. 11. 2017, http://filharmonija.si/event/531/19-festival-slowind-2017.
Rojko U.: Ognjeno morje, Zagreb, Sfumato, Hrvaški glasbeni zavod, mešani zbor Hrvaške Radio-Televizije, dir.: Tomislav Fačini, 21. 11. 2017.
Rojko U.: Elegija za Huga, München, Einstein Kultur - Halle 4, »DUO2KW - ex-panding« Klaus Peter Werani - viola, Kai Wangler - akordeon, 25. 10. 2017, http://einstein-kultur.de/veranstaltung/?ee=2052.
Rojko U.: Brass, Ljubljana, Španski borci, trobilni kvintet Si Brass, 24. 10. 2017, http://www.spanskiborci.si/7/1192/sibrass-kvintet.html.
Rojko U.: 4plus1, Schwetzingen (D), Mozartfest 2017, Nikolaus Friedrich - baset-klarinet, Meccore godalni kvartet 30. 9. 2017, http://www.mozartgesell-schaft-schwetzingen.de/veranstaltungen/konzerte-des-mozartfestesr-sep-tokt-2017/2017/meccore-string-quartet.html.
Rojko U.: Tango I, II, Molitve, Ljubljana, Akademija za glasbo, magistrski koncert Nejc Grm, Nejc Grm - harmonika, Katarina Leskovar - violončelo, 13. 9. 2017.
Rojko U.: Spoj II, Innsbruck, KLANGSPUREN Schwaz Tirol, Zaključni koncert mojstrskega tečaja Klangspuren Internationale Ensemble Modern Akademie, 10. 9. 2017, https://www.ensemble-modern.com/de/kalen-der/2017-09-10/1649.
Rojko U.: Stone Wind V, Musikfestival Bern (CH), Onibi, Kryptische Lichtgeister Trio Saitenwind: Karolina Öhman - violončelo, Olivia Steimel - akor-
209
deon, Jonas Tschanz - saksofon, 8. 9. 2017, https://www.musikfestivalbern. ch/De/Programm_2017/Veranstaltungen/677/onibi
Rojko U.: Accordica, Pula, Mirko Jefovic - akordeon, 21. 8. 2017.
Rojko U.: Alien Tango, Festival Ljubljana, Križanke, Marko Hatlak & Funtango, 10. 8. 2017.
Rojko U.: Tango I, II, Celje, GM oder, Andraž Frece - akordeon, 11. 7. 2017.
Rojko U.: Obsessiv Stolpernd, Visoka ola za glasbo in ples Köln, komorna koncertna dvorana Köln, Odmevi Montepulciana VI, Evgenios Anastasiadis -flavta, Till Müller - klarinet, Cai Lin - harmonika, 25. 6. 2017.
Rojko U.: Aus Maul Geschaut, za polklarinet in živo elektroniko, Freiburg, projekt Martin Luther, Uroš Rojko - polklarinet, SWR Experimentalstudio Freiburg, režija zvoka: Dominik Kleinknecht, Joachim Haas, Sven Kestel, 24. 6. 2017, http://www.swr.de/swr-classic/experimentalstudio/der-klei-ne-brock-haus-eine-halbe-klarinette-fuer-martin-luther/-/id=17055494/ did=19606236/nid=17055494/w1nuc2/index.html
Rojko U.: Obsessiv Stolpernd, Visoka ola za glasbo in ples Köln, koncertna dvorana Wuppertal, Odmevi Montepulciana IV, Evgenios Anastasiadis - flavta, Till Müller - klarinet, Cai Lin - harmonika, 22. 6. 2017.
Rojko U.: Accordica, Kragujevac, Mirko Jevtovic - harmonika, 20. 6. 2017.
Rojko U.: Obsessiv Stolpernd, Montepulciano, Pallazzo Ricci, Evropska akademija za glasbo in upodobitveno umetnost Montepulciano, Odmevi Montepul-ciana II, Evgenios Anastasiadis - flavta, Till Müller - klarinet, Cai Lin -harmonika, 17. 6. 2017.
Rojko U.: Stone Wind VI, Graz, »Multipli prostori«, Ansambel Schallfeld Graz, 12. 6. 2017.
Rojko U.: Molitve IV, V, VI, VII, Mantova, Festival komorne glasbe v Mantovi, Katarina Leskovar - violončelo, Nejc Grm - akordeon, 3. 6. 2017.
Rojko U.: Aufs Maul Geschaut za polklarinet in živo elektroniko, Ljubljanski grad, Projekt Luther-Trubar, Uroš Rojko - polklarinet, Experimental Studio des SWR Freiburg, 30. 5. 2017.
Rojko U.: Aufs Maul Geschaut za polklarinet in živo elektroniko, Ljubljanski grad, Projekt Luther-Trubar, Uroš Rojko - polklarinet, Experimental Studio des SWR Freiburg, 29. 5. 2017.
Rojko U.: Aufs Maul Geschaut za polklarinet in živo elektroniko, Ljubljanski grad, Projekt Luther-Trubar, Uroš Rojko - polklarinet, Experimental Studio des SWR Freiburg, 28. 5. 2017.
Rojko U.: Accordica II, Toronto, Kanada, Arrayspace, Premiers VI, Thin Edge New Music Collective, Liana Waniuk - violina, Olivia Steimel - akordeon, 24. 5. 2017.
Rojko U.: Chiton, Weimar, mojstrski koncert v Weimarski knjižnici, Karmen Štendler - kitara, 18. 5. 2017.
210
Rojko U.: Molitve, Helsinki, Sibelius Academy chamber music examination matinee Valerie Albrecht - viola, Manca Dornik - akordeon, 17. 5. 2017.
Rojko U.: Monolog Padlega Angela, Trst, Uroš Rojko - polklarinet, 5. 5. 2017.
Rojko U.: Neofonia, Sarajevo, Festival Sonemus, Ensemble Neofonia, dir. Steven Loy, 9. 4. 2017.
Rojko U.: Whose Song*, Tangi**, Molitve***, Velenje, glasbena šola Fran Korun Koželjski, Andraž Frece - akordeon*, Katarina Leskovar - violončelo***, Nejc Grm - akordeon**/***, 30. 3. 2017.
Rojko U.: Tangi*, Molitve**, Gorica, natečaj SVIREL, Katarina Leskovar -violončelo**, Nejc Grm - akordeon*/**, 25. 3. 2017.
Rojko U.: Molitve, Ljubljana, Križanke, Viteška dvorana, Valerie Albrecht - viola, Manca Dvornik - akordeon, 23. 3. 2017.
Rojko U.: Balg-Kann*, nastopno predavanje izrednega člana U. Rojka, Monolog Padlega Angela**, Nejc Grm - akordeon*, Uroš Rojko - polklarinet**, Ljubljana, SAZU, 22. 3. 2017.
Rojko U.: Obsessiv Stolpernd, Beljak, Prima La Musica, Trio Expan (Vera Klug -flavta, Theodor Burkali - klarinet, Christoph Hofer - akordeon), 21. 3. 2017.
Rojko U.: Molitve*, Monolog Padlega Angela**, SGD 2017, Katarina Leskovar - violončelo*, Nejc Grm - akordeon*, Uroš Rojko - Halbklarinette**, dr. Leon Stefanija: javna predstaviten monografije »Sizifovsko lepo«, portret Uroša Rojka, 21. 3. 2017.
Rojko U.: Molitve, Kranj, glasbena šola Kranj, Valerie Albrecht - viola, Manca Dvornik - akordeon, 20. 3. 2017.
Rojko U.: Molitve, München, Schwere Reiter-Tanz Theater Musik, Duo2kw (Klaus-Peter Werani - viola, Kai Wangler - akordeon), 4. 3. 2017.
Rojko U.: SpojStrun, Ljubljanski Konzert št. 2 za ozvočeni čembalo in godala, Ljubljana, Narodna galerija, Sozvočje svetov, Tomaž Sevšek Šramel -čembalo, komorni godalni orkester slovenske Filharmonije, dirigent: Steven Loy, 31. 1. 2017.
Blaž Rozman
Rozman B. (član ur. odbora 2013-) Dataset papers in medicine. Cairo: Hindawi, 2013-.
Rozman B. (član ur. odbora 2012-) Reumatologia. Warszawa: Instytut Reuma-tologiczny, 1963-.
Rozman B. (član ur. odbora 2012-) World journal of immunology. Hong Kong: Baishideng Publishing Group Co., Limited.
Renata Salecl
OBJAVE
Salecl R.: Big Data - Big Ignorance. V: Big data : new challenges for law and ethics :
211
international scientific conference, 22 - 23 May 2017, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Institute of Criminology, Faculty of Law: Slovenian Research Agency. 2017, str. 18.
Salecl R.: Big data : big ignorance. V: Završnik A. (ur.). Big data, crime and social control, (Routledge frontiers of criminal justice, 50). Abingdon; New York: Routledge. cop. 2018, str. 58-74.
Salecl R.: Brezbrižnost do laži in resnice. Outsider : revija, ki presega meje, [Slovenska tiskana izd.], 2017, letn. 3, posebna izdaja, str. 3.
Salecl R.: Com que roupa? : ansiedada do vestir e leis da moda em tempos de tirania da escolha. V: Prado J. L. A. (ur.), Prates V. (ur.). Sintoma e fantasia no capitalismo comunicacional. Sao Paulo: Esta$ao das Letras e Cores. 2017, str. 153-169.
Salecl R.: Čas grobosti. Delo, 22. apr. 2017, leto 59, št. 93, http://www.delo.si/ sobotna/cas-grobosti.html.
Milek V. (avtor, oseba, ki intervjuva), Salecl R. (intervjuvanec): Dr. Renata Salecl, (Od blizu). Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2017. http://4d. rtvslo.si/arhiv/od-blizu/174475686.
Salecl R.: Ignorance and neoliberal subjectivity : prispevek na The Subject's Eco-nomiy and Neoliberal Discourse, March 4, 2017, The School of Visual Arts, New York.
Salecl R.: Ignorance in time of anger: prispevek na simpoziju Of Daws of Day That Have Not yet Broken, 23.-25. Juni 2017, ZKM_Media Theater, Karlsruhe.
Salecl R.: Ignorance in times of post-truth : predavanje na Institute of Philosophy, Leuven, 16. november 2017.
Salecl R.: Ignorance in times of post-truth : predavanje na Ponoma College, Clare-mont, 28. november 2017.
Salecl R.: Ikeaizacija družbe. Delo, 29. jul. 2017, leto 59, št. 174. http://www.delo. si/sobotna/ikeaizacija-druzbe.html.
Salecl R.: Labirint identifikacije. Delo, 4. nov. 2017, leto 59, št. 257, http://www. delo.si/sobotna/pomisleki-labirint-identifikacije.html.
Salecl R.: Sreča na ukaz. Delo, 4. mar. 2017, leto 59, št. 52, http://www.delo.si/ sobotna/sreca-na-ukaz.html.
Salecl R.: Tek na mestu, (Kultura). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. 221 str.
Salecl R.: Tesnoba in krivda v silicijevi dolini. Delo, 23. dec. 2017, leto 59, št. 297, str. 30. http://www.delo.si/sobotna/pomisleki-tesnoba-in-krivda-v-silicije-vi-dolini.html.
Salecl R.: Veliko podatkovje - velika ignoranca. Delo, 14. jan. 2017, leto 59, št. 11. http://www.delo.si/sobotna/pomisleki-veliko-podatkovje-ndash-velika--ignoranca.html.
Salecl R. (intervjuvanec): "Svobodna izbira" ni stvar svobode. Outsider : revija, ki presega meje, [Slovenska tiskana izd.], letn. 3, št. 11, str. 68-71.
212
Salecl R.: Roke. Delo, 10. jun. 2017, leto 59, št. 132, http://www.delo.si/sobotna/ roke.html.
Salecl R. (intervjuvanec): Robot za družbo osamljeni upokojenki : Renata Salecl. Nedeljski dnevnik, 28. jun. 2017, str. 5.
DRUGO
Salecl R.: Neo-liberal subjectivity - between anxiety and ignorace : prispevek na konferenci Economies de L'existence: Economies od existence, 9-10 Juin 2017, NYU Paris.
Salecl R.: On(the)line - Na liniji: razprava ob umetniškem dogodku Na liniji -On(the)line, Cankarjev dom, 19. oktober 2017, Ljubljana.
Salecl R., Pfaller R.: Pogovori. Resnica in laž: pogovori na Indigo, festivalu sodobnih idej, Mestni muzej Ljubljana, 6. do 8. september 2017, Ljubljana.
Salecl R.: Are we witnessing a renaissance of psychoanalysis? : prispevek na konferenci The Renaissance of Psychoanalysis?, Nov 19-21, 2017, Bergen, Norway.
Salecl R.: Psychoanalysis, law and justice : prispevek na konferenci The Renaissance of Psychoanalysis?, Nov 19-21, 2017, Bergen, Norway.
Salecl R.: Schreber in the 21st century : prispevek na konferenci Schreber's Law, 14. maj 2017, Cardozo School of Law, New York.
Salecl R. (intervjuvanec): Strast do nevednosti : pogovor, Kavarna Union, 13. september 2017, Ljubljana.
Salecl R.: Subjectivity in time of Big Data and new forms of social control : predavanje v Freud Dream Museum v St. Petersburgu, 31. maj 2017.
Kopač A. (diskutant), Salecl R. (diskutant), Trček N. (diskutant), Maučec Zako-tnik J. (diskutant), Šarotar Žižek S. (diskutant): Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela : mednarodna konferenca : okrogla miza, 16. junij 2017, Kongresni center Brdo.
Salecl R.: Zanikanje in ignoranca : predavanje v okviru Šole za starše, 5. oktober 2017, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka.
Salecl R. (članica ur. sveta 2008-) New formations. London: Lawrence & Wis-hart. http://www.ingentaconnect.com.
Salecl R. (članica ur. sveta 2015-) Savoirs et clinique : revue de psychanalyse. Ra-monville-Saint-Agne: Ed. Eres.
Gregor Serša
Kamensek U., Tesic N., Sersa G., Kos S., Cemazar M.: Tailor-made fibroblast-specific and antibiotic-free interleukin 12 plasmid for gene electrotransfer mediated cancer immunotherapy. Plasmid 2017; 89: 9-15.
Kos S., Vanvarenbergb K., Dolinsek T., Cemazar M., Jelenc J., Preat V., Sersa G., Vandermeulen G.: Gene electrotransfer into skin using noninvasive multi-electrode array for vaccination and wound healing. Bioelectrochemistry 2017; 114: 33-41.
213
Savarin M., Kamensek U., Cemazar M., Heller R., Sersa G.: Electrotransfer of plasmid DNA radiosensitizes B16F10 tumors through activation of immune response. Radiol Oncol 2017; 51: 30-9.
Bosnjak M., Kamensek U., Stolfa D., Lavrencak J., Sersa G., Cemazar M.: Inhibition of the innate immune receptors for foreign DNA sensing improves transfection efficiency of gene electrotransfer in melanoma B16F10 cells. J Membrane Biol 2017.
Kos S., Blagus T., Cemazar M., Filipic G., Sersa G., Cvelbar U.: Safety aspects of atmospheric pressure helium plasma jet operation on skin: in vivo study on mouse skin. Plos One 2017; 12(4): e0174966.
Lampreht Tratar U., Loiacono L., Cemazar M., Kamensek U., Michele Fazio V., Sersa G., Signori M.: Gene electrotransfer of plasmid encoding IL-12 recruits the M1 macrophages and antigen-presenting cells inducing the eradication of aggressive B16F10 murine melanoma. Med Inflamm 2017; 5285890.
Mitrovic A., Sosic I., Kos S., Lampreht Tratar U., Breznik B., Mirkovic B., Kranjc S., Gobec S., Lah T., Cemazar M., Sersa G., Kos J.: Addition of 7-methyla-mino-acetonitrile group on nitroxoline results in significantly improved anti-tumor activity in vitro and in vivo. Oncotarget 2017; 8: 59136-47.
Cemazar M., Ambrozic J., Pavlin D., Sersa G., Poli A., Krha Levacic A., Tesic N., Lampreht Tratar U., Rak M., Tozon N.: Efficacy and safety of electroche-motherapy combined with peritumoral IL-12 gene electrotransfer of canine mast cell tumours. Vet Comp Oncol 2017; 15: 641-654.
Zupancic T., Sersa G., Torma H., Lane E. B., Herrmann H., Komel R., Liovic M.: Keratin gene mutations influence the keratinocyte response to DNA damage and cytokine induced apoptosis. Arch Derm Res doi 10.1007/s00403-017-1757-9.
Gasljevic G., Edhemovic I., Cemazar M., Brecelj E., Gadzijev E. M., Music M. M., Sersa G.: Histopathological findings in colorectal liver metastases after electrochemotherapy. Plos One 2017; 12(7): e0180709.
Kranjc M., Kranjc S., Bajd F., Sersa I., Sersa G., Miklavcic D.: Predicting irreversible electroporation-induced tissue damage by means of magnetic resonance electrical impedance tomography. Sci Rep 2017; 7(1): 10323.
Kranjc S., Cemazar M., Sersa G., Scancar J., Grabner S.: In vitro and in vivo evaluation of electrochemotherapy with trans-platinum analogue trans--[PtCl2(3-Hmpy)2]. Radiol Oncol 2017; 51: 259-306.
Salvadori C., Svara T., Rocchigiani G., Millanta F., Pavlin D., Cemazar M., Lampreht Tratar U., Sersa G., Tozon N., Poli A.: Effects of electrochemotherapy with cisplatin and peritumoral IL-12 gene electrotransfer on canine mast cell tumors: a histopathologic and immunohistochemical study. Radiol Oncol 2017; 51: 286-94.
214
Ursic K., Kos S., Kamensek U., Cemazar M., Scancar J., Bucek S., Kranjc S., Staresinic B., Sersa G.: Comparable effectiveness and immunomodulatory actions of oxaliplatin and cisplatin in electrochemotherapy of murine melanoma. Bioelectrochemistry 2017; 119: 161-171.
Plaschke C. C., Bertino G., McCaul J. A., Grau J. J., de Bree R., Sersa G., Occhi-ni A., Groselj A., Langdon C., Heuveling D. A., Cemazar M., Strojan P., Leemans C. R., Benazzo M., De Terlizzi F., Wessel I., Gehl J.: European Research on Electrochemotherapy in Head and Neck Cancer (EURECA) project: results from the treatment of mucosal cancers. Eur J Cancer 2017, 87: 172-181.
Heller R., Teissie J., Rols M. P., Gehl J., Sersa G., Mir L. M., Neal R. E., Bhonsle S., Davalo R. V., Beebe S., Hargrave B., Čemazar M., Tozon N., et al.: Medical applications. V: Akiyama H. (ur.), Heller R. (ur.). Bioelectrics. [Tokyo]: Springer. cop. 2017, str. 275-388,
Campana L. G., Wichmann Matthiessen L., Snoj M., Sersa G.: Electrochemothe-rapy of breast cancer. V: Veronesi U. (ur.). Breast cancer : innovations in research and management. Heidelberg: Springer. 2017, str. 863 - 874.
Gehl J., Serša G.: Electrochemotherapy and its clinical applications. V: Miklavcic D. (ur.), Serša G. (ur.). Handbook of electroporation : living reference work. Continuously updated ed. Switzerland: Springer International Publishing. cop. 2016, str. [1-15],
Primož Simoniti
Simoniti P.: In memoriam prof. dr. Erika Mihevc Gabrovec (prispevek z žalne seje FF), v: Keria 19/1 (2017), str. 12-13.
Boris Sket
TISKANE OBJAVE
Sket B.: Življenje v kraškem podzemlju. V: Prebujanje plemenitosti in modrosti : Kras in trajnostni razvoj, Prvo letno srečanje članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti z mladimi, 16. marec 2017, Evropski dan znanosti za mlade. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Slovenska znanstvena fundacija. 2017, str. 13-15.
Sket B.: Discovering the black proteus Proteus anguinus parkelj (Amphibia: Caudata) = Kako smo odkrivali črnega močerila Proteus anguinus parkelj (Amphibia: Caudata). Natura Sloveniae: revija za terensko biologijo, [Tiskana izd.], 2017, letn. 19, št. 1, str. 27-28. http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA--SLOVENIAE/pdf/NatSlo_19_1_4.pdf.
Sket B.: Subterranean (hypogean) habitats in karst and their fauna. V: Finlayson C. Max (ur.). The wetland book. 2, Distribution, description and conservation. [S. l.]: Springer. 2017, 14 str. doi: 10.1007/978-94-007-6173-5_241-1.
215
DRUGO
Sket B.: Darwinu ob rojstnem dnevu. O njem in o razvoju žive narave. In - kaj je iz človeka naredilo človeka?, (Serija predavanj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije). [Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije], 2017. http://videolec-tures.net/pms2017_sket_darwin_rojstni_dan/.
Sket B.: Slovencem, ob mednarodnem dnevu Charlesa Darwina, (Serija predavanj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije). [Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije], 2017. http://videolectures.net/pms2017_sket_charles_darwin/.
Sket B. (član ur. odbora 1997-) Acta biologica slovenica : ABS. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Društvo biologov Slovenije, 1997-.
Sket B. (ur. 2003-) Moulis: [S.n.].
Sket B. (član ur. odbora 2006-) National geographic, Slovenija. Ljubljana: Rokus, 2006-.
Sket B. (ur. 2002-) Subterranean biology. [Moulis (St. Girons)]: International Society of Subterranean Biology, 2003-.
Sket B. (član ur. odbora 2003-) Travaux de l'Institut de spéologie »Émile Racovi-tza«. Bucureçti: Editura Academiei Române, 1970-.
Sket B. (področni ur. 2005-) Zootaxa. Auckland: Magnolia Press, 2001-.
Marko Snoj
Snoj M.: Slovansko »pajek« = The Slavic word for »spider«. V: Repanšek L. (ur.), Šekli M. (ur.). Povzetki prispevkov, 12. letno srečanje Združenja za slovansko jezikoslovje, Ljubljana, 21.-24. september 2017. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2017, str. 32-35.
Snoj M.: Pogled na slovensko jezikovno krajino. V: Gliha Komac N. (ur.), Je-senšek M. (ur.). Jezikovna politika Republike Slovenije : zbornik povzetkov. [Pišece]: Univerza v Mariboru [etc.]. 2017, str. [33].
Slavko Splichal
OBJAVE
Splichal S.: The (re)production of publicness and privateness in the liquid modern society. Medijska istraživanja : znanstveno-stručni časopis za novinarstvo i medije, 2017, 23, 2, str. 35-58.
Splichal S.: Dialogue with history : ideas of publicness and public service in press/media theory and practice. V: Meier W. A. (ur.). Abbruch - Umbruch -Aufbruch : globaler Medienwandel und lokale Medienkrisen (Medienstrukturen, Bd. 11). 1. Aufl. Baden-Baden: Nomos. 2017, str. 17-26.
Splichal S.: Medijatizacija zasebnosti in javnosti : zla publiciteta, anonimnost in cenzura na internetu. V: Splichal S. (ur.). Zagovor javnosti : med svobodo izražanja in sovražnim govorom, (Razprave, 33). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2017, str. 9-29.
216
DRUGO
Splichal S. (glavni ur.) Javnost : The Public. Abingdon: Taylor & Francis..
Splichal S. (ur.) Zagovor javnosti : med svobodo izražanja in sovražnim govorom, (Razprave, 33). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017. 114 str.
Splichal S. (član ur. odbora) Communication and the public. London: Sage, 2016-.
Splichal S. (član ur. odbora) Communication & social change. Barcelona: Hipatia Press, 2013-
Splichal S. (član ur. sveta) Comunicaçâo & cultura. Lisboa: Quimera, 2006-.
Splichal S. (član ur. odbora) Electronic journal of communication. New York: Communication Institute for Online Scholarship, 1990-.
Splichal S. (član ur. odbora) Journalism studies. Basingstoke: Routledge: Taylor & Francis, 2000-.
Splichal S. (član ur. odbora) Médiakutato. Budapest: Médiakut. Alapitv.: Ûj Mandâtum Lap- Kvk.
Splichal S. (član ur. sveta) Medijska istraživanja : znanstveno-stručni časopis za novinarstvo i medije. Zagreb: Doron: Fakultet političkih nauka, 1995-.
Splichal S. (član ur. odbora) Medijski dijalozi : časopis za istraživanje medija i društva. Podgorica: Elit - Ekonomska laboratorija za istraživanje tranzicije, 2008-.
Splichal S. (član ur. sveta) Problemi dell'informazione. Il Mulino.
Splichal S. (član ur. sveta) Réseaux. Issy-les-Moulineaux: Hermes Science.
Splichal S. (član ur. sveta) Santalka : filosofija, komunikacija. Vilnius: Vilniaus Gedimino Technikos Universitetas: = Vilnius Gediminas Technical University, 2011-.
Splichal S. (član ur. odbora) Zeszyty Prasoznawcze. Krakow: Krakowskie Wydawnictwo Prasowe RSW Prasa-Ksiçazka-Ruch.
Marija Stanonik
OBJAVE
Stanonik M.: Etnolingvistika / Po slovensko, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2017, 328 str.
Stanonik M.: Slovenski pasijon 1941-1945: Tine Debeljak, Velika črna maša za pobite Slovence, Slovenski čas / časnik za družbo in kulturo, Priloga tednika Družina, št. 82, 1. februar 2017, 8-9.
Stanonik M.: Vojteh Kurnik - kolar, mizar, rodoljub in domoznanski pesnik, Vojteh Kurnik, Kot gnezdo ptič ljubim Tržič, Zveza kulturnih organizacij, Tržič 2017, 229-290.
Stanonik M.: Srečko Kosovel v loški družbi, Loški razgledi 63/2016, Škofja Loka 2017, 279-282.
Stanonik M.: Dramatika Zdenke Serajnik med svetom in svetim, Svetloba drami našega duha, Znanstvene razprave o delih Zdenke Serajnik, Občina Sloven-
217
ske Konjice, Teološka fakulteta, Znanstvena knjižnica 57, Ljubljana 2017, 121-140.
Stanonik M.: Igor Cvetko in igre, Igor Cvetko, Otroške igre na Slovenskem od A do Ž, (redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe za leto 2018), Celjska Mohorjeva družba - Društvo Mohorjeva družba, Celje; Ljubljana 2017, 157-162.
Stanonik M.: Premislek o tradiciji s folklorističnega vidika, Slovstvena folklori-stika 14-15, št. 1-2 (17-18), Ljubljana 2017, 27-31.
Stanonik M.: Lace in Slovene literature / La dentelle dans la littérature Slovène, Bulletin OIDFA / Quarterly Journal of the International Bobbin and Needle Lace Organisation / Journal trimestriel de l'Organisation Internationale de la Dentelle au Fuseau et à l'Aiguille, 35, No 3, Antwerpen-Hoboken, Belgija, 2017, 32-38.
Stanonik M.: Beseda h knjigi, Pšajd J., Huber M., Korpič N., Serec Hodžar A., Mavrica na tri plamene, Bog nas živi vse Slovene (Glasovi 48), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2017, 5-6.
Stanonik M.: Beseda h knjigi, Arh A. & al., Pod gorami (Glasovi 49), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2017, 5-7.
Stanonik M.: Beseda h knjigi, Benedik B., Gasser M., Jerala J., Jemec J., Koder J., Mohorič Bonča K., Pinar A., Primožič K., Primožič Z., Kar tresla se je od lepote, Folklorne pripovedi iz Selške doline, Glasovi 50, Ljubljana 2017, 7-10.
Stanonik M.: Novo domoznansko delo Vlaste Komac, Vlasta Terezija Komac, Na Bovškem polju križ stoji: Cerkve, kapele, kapelice in znamenja na Bovškem, Bovec, samozaložba, 2017, 138.
Stanonik M.: Čiščenje predala, Slovstvena folkloristika 14-15, št. 1-2 (17-18), Ljubljana 2017, 1-2.
Stanonik M.: Daša Koprivec (1964-2015), Slovstvena folkloristika 14-15, št. 1-2 (17-18), Ljubljana 2017, 44.
Stanonik M.: S poti / Pri naših v zamejstvu, Slovstvena folkloristika 14-15, št. 1-2 (17-18), Ljubljana 2017, 53-64.
Stanonik M.: Pesniška zbirka treh kultur, Slovstvena folkloristika 14-15, št. 1-2 (17-18), Ljubljana 2017, 64.
Stanonik M.: Jaz sem droben, droben list, Žirovske stopinje, Glasilo Občine Žiri 7, št. 3, junij 2017, 43. Zlati grb, Gorenjski glas LXX, 7. julija 2017, 29.
DRUGO
Stanonik M. (ur.): Slovstvena folkloristika, glasilo sekcije za zbiranje in raziskovanje slovenske slovstvene folklore 14-15, št. 1-2 (17-18), Slovenska konferenca svetovnega slovenskega kongresa, Ljubljana, april 2017.
Stanonik M. (sour.): Vojteh Kurnik, Kot gnezdo ptič ljubim Tržič, Zveza kulturnih organizacij, Tržič 2017.
Stanonik M. (ur.): Pšajd J. Huber M., Korpič N., Serec Hodžar A., Mavrica na tri plamene, Bog nas živi vse Slovene, Folklorne pripovedi iz vzhodnega
218
dela Slovenskih goric in s Ptujskega polja (Glasovi 48), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2017.
Stanonik M. (ur.): Arh A., Debeljak M., Janežič D., Lipovec I., Lombar Premru P., Koder J., Mihelič S., Mohor M., Papler D., Planine F., Slapar J., Traven I., Pod gorami, Folklorne in spominske pripovedi iz krajev pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem (Glasovi 49), Ljubljana 2017.
Stanonik M. (ur.): Benedik B., Gasser M., Jerala J., Jemec J., Koder J., Mohorič Bonča K., Pintar A., Primožič K., Primožič Z., Kar tresla se je od lepote, Folklorne pripovedi iz Selške doline (Glasovi 50), Ljubljana 2017.
Stanonik M.: Tine Debeljak, Velika črna maša in Kyrie Eleison, »Literarna zapuščina dr. Tineta Debeljaka v Sloveniji« (predavanje), Svetovni slovenski kongres, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana in Muzejsko društvo Škofja Loka, SSK, Ljubljana, 18. 1. 2017 ob 17. uri. Srečanja pod lipami, Kulturni center Lojze Bratuž, Gorica /Gorizia, Italija, 13. 7. 2017.
Stanonik M.: Čebela - žlahtna spremljevalka slovenske kulture (nastopno predavanje), dvorana SAZU, 15. 2. 2017 ob 11. uri.
Stanonik M.: Soča v slovenskem literarjenju: v času fašizma, med 2. svetovno vojno in po njej (predavanje), 27. primorski slovenistični dnevi, Bovec, 7. 4. 2017.
Stanonik M.: Položaj slovenske slovstvene folklore v osnovni šoli (referat), Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dvorana SAZU, 19. 4. 2017 ob 10. uri.
Stanonik M.: Janez Evangelist Krek v slovenski literaturi in literarni vedi, Znanstveni posvet: Janez Evangelist Krek (1865-1917) - Sto let pozneje (1917— 2017), (predavanje), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dvorana SAZU, 19. 10. 2017 ob 10. uri.
Stanonik M.: Dramatika Zdenke Serajnik med svetom in svetim, Svetloba drami našega duha (referat), Mednarodni simpozij o delih Zdenke Serajnik, Slovenske Konjice, Dvorec Trebnik, Oplotnica, Graščina Oplotnica, 20—21. oktober 2017.
Stanonik M.: Zgodovina slovenske slovstvene folklore (predavanje), Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani [pri predmetu: slovstvena folklora med jezikoslovjem in literarno vedo], 23. 10. 2017.
Stanonik M.: Zasluge Ivana Rudolfa za slovensko besedo med slovenskimi vojaki v afriškem pesku: Bazovica (1941—1944) in Šotorska knjižnica (1942—1945), (predavanje), Muzej novejše zgodovine, Simpozij: Ivan Rudolf, življenje in delo za narod, 7. novembra 2017.
Stanonik M.: Razmerje med slovstveno folkloristiko in literaturo (gostujoče predavanje), Teden univerze, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 4. 12. ob 16,30, predavalnica 4. Nato odprtje razstave Slovstvena folkloristika v avli 2. nadstropja (pripravila Ivančič Kutin B.).
219
Stanonik M.: Predstavitev knjige avtorice Nade Kerševan, »Vskuli riti u garžet« (Glasovi 47), Kulturni dom Hrpelje, 27. 1. 2017 ob 18. uri; KŠD Šator, Zadružni dom Štorje, 10. feb. 2017, 0b 19. uri.
Stanonik M.: Predstavitev pesniške zbirke Danila Florjančiča - Danijela Josipa Rudana, Pomladanske Zarje, Komanda v Parku vojaške zgodovine, 22. februarja 2017 ob 18. uri.
Stanonik M.: Spominska slovesnost ob 75-letnici rojstva fAntonie Bernard (javni nastop), Francoski inštitut, Ljubljana 6. 6. 2017, ob 19.15.
Stanonik M.: Predstavitev knjige Jelke Pšajd & al., Mavrica na tri plamene, Bog nas živi vse Slovene (Glasovi 48), Knjižnica, Ljutomer, 7. 6. 2017, ob 18. uri.
Stanonik M.: Sodelovanje na okrogli mizi o številnih mejnikih v naši [= etnološki] stroki in znanosti, Slovenski etnografski muzej, 4. 9. 2017 ob 18. uri.
Stanonik M.: Sekcija za zbiranje in raziskovanje slovenske slovstvene folklore pri slovenski konferenci svetovnega slovenskega kongresa, Ljubljana, sestanek ob izidu dvojne številke Slovstvene folkloristike 17-18, 2017 in predavanju Andreje Bezjak o slovstveni folklori v ZDA.
Stanonik M.: Tiskovna konferenca: Arh A., Debeljak M., Janežič D., Lipovec I., Lombar Premru P., Koder J., Mihelič S., Mohor M., Papler D., Planinc F., Slapar J., Traven I., Pod gorami, Folklorne in spominske pripovedi iz krajev pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem (Glasovi 49), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 19. 9. 2017.
Stanonik M.: Tiskovna konferenca: Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2017. Atrij, ZRC SAZU, Ljubljana, 19. 9. 2017, ob 11. uri.
Stanonik M.: Tiskovna konferenca: Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2017. Inštitut za slovenski jezik, Prešernova dvorana, ZRC SAZU, Ljubljana, 10. 11. 2017, ob 11. uri.
Stanonik M.: Benedik B., Gasser M., Jerala J., Jemec J., Kačar J., Mohorič Bonča K., Pintar A., Primožič K., Primožič Z., Kar tresla se je od lepote (Glasovi 50), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, Atrij, ZRC SAZU, Ljubljana, 19. 9. 2017, ob 11. uri.
Stanonik M.: Benedik B., Gasser M., Jerala J., Jemec J., Kačar J., Mohorič Bonča K., Pintar A., Primožič K., Primožič Z., Kar tresla se je od lepote (Glasovi 50), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, Krajevna knjižnica Železniki, Železniki, 16. 11. 2017, ob 18. uri.
Stanonik M.: Benedik B., Gasser M., Jerala J., Jemec J., Kačar J., Mohorič Bonča K., Pintar A., Primožič K., Primožič Z., Kar tresla se je od lepote (Glasovi 50), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, Prosvetno društvo Ivan Grohar, Sorica, 18. 11. ob 18. uri.
Stanonik M.: Predstavitev knjige: Arh A., Debeljak M., Janežič D., Lipovec I., Lombar Premru P., Koder J., Mihelič S., Mohor M., Papler D., Planinc F., Slapar J., Traven I., Pod gorami, Folklorne in spominske pripovedi iz krajev
220
pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem (Glasovi 49), Pavlinova galerija, Naklo, 7. 11. 2017; Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor, 2. dec. 2017 ob 18. uri; Kulturno društvo Podbrezje, Podbrezje, 13. dec. 2017.
Stanonik M.: Javni nastop, 70-letnica delovanja Društva pihalnega orkestra Alpina Žiri, 8. dec 2017 ob 19. uri v Stari šoli v Žireh.
Stanonik M.: Tine Debeljak, Velika črna maša in Kyrie Eleison, »Literarna zapuščina dr. Tineta Debeljaka v Sloveniji«, Oddaja za Slovence doma in po svetu, Radio Ognjišče, 22. 1. 2017.
Stanonik M.: Intervju. Radio Slovenija, program ARS, III. program, 11. 8. 2017 (ponovitev).
Stanonik M.: Intervju. Marija Stanonik - delovno praznovanje 70-letnice, Bu-kla, Brezplačna revija o dobrih knjigah, 13, št. 137, oktober 2017, 14 (spraševal Ilich I.).
Stanonik M.: Janez Evangelist Krek v slovenski literaturi in literarni vedi, oddaja: Mateja Subotičanec (ur.), Od slike do besede, Radio Ognjišče, 12. 12. 2017 ob 21. uri.
Branko Stanovnik
OBJAVE
Stanovnik B.: Professor Miha Tišler. Acta chimica slovenica. [Tiskana izd.], 2017, vol. 64, no. 4, str. [1-2]. https://journals.matheo.si/index.php/ACSi/article/ view/4107/1552.
Traven K., Eleftheriadis N., Seršen S., Kljun J., Bezenšek J., Stanovnik B., Dek-ker F. J., Turel I.: Ruthenium(II) coordination compounds as inhibitors of 15-lipoxygenase-1. V: Kljun J. (ur.), Gaber A. (ur.). Book of abstracts, Scientific Conference for Young Researchers, 19. 9. 2017. Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. 2017, str. 69.
Prek B., Bezenšek J., Stanovnik B.: Synthesis of pyridines with an amino acid residue by [2+2] cycloadditions of electron-poor acetylenes on enamino-ne systems derived from N-Boc protected amino acids. Tetrahedron. [Print ed.], Aug. 2017, vol. 73, iss. 35, str. 5260-5267, http://www.sciencedirect. com/science/article/pii/S0040402017307433.
Prek B., Bezenšek J., Počkaj M., Stanovnik B.: Transformation of arylcarbox-amides into 1,3-dioxo-1, 3-dihydroisobenzofuran-4-carboxamides. Tetrahedron [Print ed.], 2017, vol. 73, iss. 4, str. 338-350. http://www.sciencedi-rect.com/science/article/pii/S0040402016312753.
Prek B., Počkaj M., Kantlehner W., Stanovnik B.: [2+2] cycloadditions of dimethyl acetylenedicarboxylate to conjugated enaminones and cyclic conjugated enaminones : [invited lecture]. V: Programm und Referate, 13. Tagung über Iminiumsalze, 18.-21. September 2017, Goslar / Harz. [Frankfurt]: Gesellschaft Deutscher Chemiker. 2017, str. 57.
221
Prek B., Stanovnik B.: The synthesis of7-substituted-2,3-dihydropyrido[4,3-d]pyri-dazine-1,4-diones and 1, 4-dioxo-7-substituted-1,2,3,4-tetrahydropyrido[4,3--d]pyridazine 6-oxides from methyl ketones. Acta chimica slovenica. [Tiskana izd.], 2017, vol. 64, no. 4, str. 798-803. https://journals.matheo.si/index. php/ACSi/article/view/3695.
Stanovnik B. (intervjuvanec). Branko Stanovnik. Ognjišče, jul. 2017, leto 53, št. 7, str. 8-13.
Stanovnik B.: Dragemu in spoštovanemu prijatelju Lojzetu Kralju ob osemdesetletnici. V: Munih M. (ur.). SI robotika. Ljubljana: Slovenska matica. 2017, str. XXI.
DRUGO
Stanovnik B. (član ur. odbora 2000-) Targets in heterocyclic systems chemistry and properties. Roma: Societa Chimica Italiana.
Stanovnik B. (predsednik ur. sveta 1995-, član ur. odbora 1976-) Acta chimica slovenica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: = Slovenian Chemical Society, 1993-.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2003-) Advances in heterocyclic chemistry. New York [etc.]: Academic Press, 1963-.
Stanovnik B. (ur. 2010-, član ur. sveta 2010-) ARKIVOC. [Print ed.]. Gainesville: Arkat USA Inc., 2000-.
Stanovnik B. (član ur. odbora 1985-). Croatica chemica acta. [Print ed.]. Zagreb: The Croatian Chemical Society, 1956-.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2011-) International journal of organic chemistry. [Print ed.]. Irvine, CA: Scientific Research Pub., 2011-.
Stanovnik B. (član ur. odbora 1997-) Journal of heterocyclic chemistry. Provo, Utah, etc.: HeteroCorporation.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2014-) Journal of the Turkish Chemical Society. Section A, Chemistry. Harbiye-Istanbul: Turkish Chemical Society, 2014-.
Stanovnik B. (član ur. odbora 1998-) Molecules. Berlin: Springer; Basel: Molecular Diversity Preservation International, 1996-.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2013-) The scientific world journal. Boynton Beach (FL): Scientific World, 2001-.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2006-) Trends in Heterocyclic Chemistry. Trivan-drum: Research Trends.
Franc Strle
OBJAVE
Ogrinc K., Maraspin-Čarman V., Ružic-Sabljic E., Strle F.: Acrodermatitis chro-nica atropicans-clinical and laboratory characteristics of 609 patients in Slovenia. V: Book of abstracts. [S. l.: s. n.]. 2017, str. 26. http://itpd-tickborne. com/programme.php.
222
Stupica D., Velušček M., Blagus R., Bogovič P., Rojko T., Cerar Kišek T., Strle F.: Antibiotic treatment and long-term outcomes of patients with disseminated early Lyme borreliosis. V: Book of abstracts. [S. l.: s. n.]. 2017, str. 24. http://itpd-tickborne.com/programme.php.
Rojko T., Bogovič P., Cerar Kišek T., Lotrič-Furlan S., Ogrinc K., Ružic-Sabljic
E.,	Strle F.: Characteristics of patients with peripheral facial palsy due Borrelia burgdorferi sensu lato infection. V: Book of abstracts. [S. l.: s. n.]. 2017, str. 83. http://itpd-tickborne.com/programme.php.
Kodre M., Cerar Kišek T., Ogrinc K., Strle F., Lotrič-Furlan S., Stupica D., Bogovič P., Ružic-Sabljic E.: Comparison of Liason and Luminex tests for IgM and IgG detection in patients with Lyme Borreliosis. V: Book of abstracts. [S. l.: s. n.]. 2017, str. 97. http://itpd-tickborne.com/programme.php.
Ružic-Sabljic E., Maraspin-Čarman V., Stupica D., Rojko T., Bogovič P., Strle F., Cerar Kišek T.: Comparison of MKP and BSK-H media for the cultivation and isolation of Borrelia burgdorferi sensu lato. PloS one, Feb. 2017, vol. 12, iss. 2, str. 1-11. http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal. pone.0171622.
Maraspin-Čarman V., Lusa L., Blejec T., Ružic-Sabljic E., Pohar Perme M., Strle
F.:	Course nad outcome of erythema migrans in pregnant women. V: Book of abstracts. [S. l.: s. n.]. 2017, str. 76. http://itpd-tickborne.com/programme.php.
Wormser G. P., Strle F., Shapiro E. D., Dattwyler R. J., Auwaerter P. G.: A critical appraisal of the mild axonal peripheral neuropathy of late neurologic Lyme disease. Diagnostic Microbiology and Infectious Disease. [Print ed.], 2017, vol. 87, iss. 2, str. 163-167.
Markowicz M., Schötta A., Kundi M., Bogovič K., Ogrinc K., Strle F., Stanek G.: CXCL13 detected in CSF of patients suffering from tick-borne encephalitis, aseptic meningitis, Lyme neuroborreliosis and etiologically not identified neurologic disorder. V: Book of abstracts. [S. l.: s. n.]. 2017, str. 89. http:// itpd-tickborne.com/programme.php.
Taba P., Schmutzhard E., Forsberg P., Lutsar I., Lj0stad U., Mygland Ä., Lev-chenko I., Strle F., Steiner: I. EAN consensus review on prevention, diagnosis and management of tick-borne encephalitis. European journal of neurology, 2017, vol. 24, iss. 10, str. 1214-1227,
Maraspin-Čarman V., Ružic-Sabljic E., Strle F.: Erythema migrans : course and outcome in patients treated with rituximab. V: Book of abstracts. [S. l.: s. n.]. 2017, str. 77. http://itpd-tickborne.com/programme.php.
Cerar Kišek T., Špik V., Kodre M., Benulič K., Ogrinc K., Stupica D., Bogovič P., Lotrič-Furlan S., Strle F., Ružic-Sabljic E.: Genotyping of Borrelia gari-nii strains isolated from CSF, skin and blood of human patients and from ticks. V: Book of abstracts. [S. l.: s. n.]. 2017, str. 65. http://itpd-tickborne. com/programme.php.
223
Glinšek U., Jevšnik M., Steyer A., Pokorn M., Mrvič T., Grosek Š., Strle F., Petro-vec M.: Genotypisation of adenovirus in simultaneusly collected nasopharyngeal swabs and stool samples from children hospitalized for acute bronchiolitis, acute gastroenteritis, and febrile seizures. V: Abstract book, 20th ESCV Annual Meeting, 13-16 September 2017, Stresa, Italy. [Milano: MZ Congressi. 2017], str. 45. http://www.escv2017.com/documenti/AbstractBo-ok.pdf.
Tomažič J. (avtor, ur.), Strle F. (avtor, ur.): Infekcijske bolezni. 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo, 2017. XXI, 659 str.
Bogovič P., Stupica D., Rojko T., Kastrin A., Lusa L., Strle F.: The long term outcome of tick-borne encephalitis : key note lecture. V: Book of abstracts. [S. l.: s. n.]. 2017, str. 31. http://itpd-tickborne.com/programme.php.
Podnar S., Rot U., Pražnikar A., Battelino S., Hočevar-Boltežar I., Lotrič-Furlan S., Rojko T., Strle F., Petek Šter M., Rotar-Pavlič D.: Obravnava odraslih bolnikov (>-18 let) z okvaro obraznega živca na bolnišničnem nivoju in na primarni ravni. Družinska medicina : [strokovna revija, 2017, letn. 15, št. 30, str. 18-21.
Pokorn M., Jevšnik M., Petrovec M., Steyer A., Mrvič T., Grosek Š., Lusa L., Strle F.: Respiratory and enteric virus detection in children : a prospective study comparing children with febrile seizures and healthy controls. Journal of child neurology, 2017, vol. 32, no. 1, str. 84-93.
Wormser G. P., Strle F., Shapiro E. D., Dattwyler R. J., Auwaerter P. G. Response letter to Drs. Halperin and Greenberg. Diagnostic Microbiology and Infectious Disease, May 2017, vol. 88, iss. 1, str. 108-109.
Stupica D., Lusa L., Nahtigal Klevišar M., Terzic S., Pirš M., Muller-Premru M., Strle F.: Should we consider faecal colonisation with extended-spectrum [beta]-lactamase-producing Enterobacteriaceae in empirical therapy of community-onset sepsis?. International journal of antimicrobial agents, 2017, vol. 50, iss. 4, str. 564-571.
Wormser G. P., Shapiro E. D., Strle F.: Studies that report unexpected positive blood cultures for Lyme borrelia-are they valid?. Diagnostic Microbiology and Infectious Disease, 2017, vol. 89, iss. 3, str. 178-181.
Margos G., Marosevic D., Cutler S. J., Derdakova M., Diuk-Wasser M., Emler S., Fish D., Gray J. S., Hunfeld K.-P., Jaulhac B., Kahl O., Strle F., et al.: There is inadequate evidence to support the division of the genus Borrelia. International journal of systematic and evolutionary microbiology, 2017, vol. 67, iss. 4, str. 1081-1084.
Bogovič P., Strle F.: Tick-borne encephalitis. V: Pana M. (ur.). Meningoencepha-litis-disease which requires optimal approach in emergency manner. Rijeka: InTech. 2017, str. 23-48. https://www.intechopen. com/books/meningoen-
224
cephalitis-disease-which-requires-optimal-approach-in-emergency-man-nerltick-borne-encephalitis.
Lotrič-Furlan S., Bogovič P., Avšič-Županc T., Jelovšek M., Lusa L., Strle F.: Tickborne encephalitis in patients vaccinated against this disease. Journal of internal medicine, 2017, vol. 282, iss. 2, str. 142-155.
Dessau R. B., Van Dam A. P., Fingerle V., Gray J. S., Hovius J. W. R., Hunfeld K.-P., Jaulhac B., Kahl O., Kristoferitsch W., Lindgren P.-E., Strle F., et al.: To test or not to test? : Laboratory support for the diagnosis of Lyme bor-reliosis : a position paper of ESGBOR, the ESCMID study group for Lyme borreliosis. Clinical microbiology and infection : the official publication of the European society of clinical microbiology and infectiousn dieseases, 2017, vol. 23, str. 1-4.
Dessau R. B., Strle F., et al.: When to order laboratory testing for the diagnosis of Lyme borreliosis and which test to use? : key note lecture. V: Book of abstracts. [S. l.: s. n.]. 2017, str. 273. http:llitpd-tickborne.com/programme. php.
Trilar T. (intervjuvanec), Strle F. (intervjuvanec), Konc I. (oseba, ki intervjuva, ur): Klopi so najnevarnejše zveri v slovenskih gozdovih : oddaja Glasovi svetov, program Ars, III. program, Radio Slovenija, Ljubljana, 24. avg. 2017, cca 54 min. http:ll4d.rtvslo.si/arhivlglasovi-svetovl174487529, http:llars. rtvslo.sil2017l08lglasovi-svetov-102l.
Trilar T. (intervjuvanec), Strle F. (intervjuvanec), Konc I. (oseba, ki intervjuva, ur.): Nevarnost borelioze še ni minila : oddaja Ultrazvok, Radio Slovenija, Prvi program, Ljubljana, 31. avg. 2017, cca 10 min. http:llradioprvi.rtvslo. sil2017l08llymska_boreliozal, http:ll4d.rtvslo.silarhivlultrazvok.
DRUGO
Strle F. (ur. 2000-2008, član ur. odbora 2009-) Infection. München: MMV-Me-dizin-Verlag.
Strle F. (gostujoči ur. 2010-2012, član ur. odbora 2013-) Ticks and tick-borne diseases. München: Elsevier, Urban u. Fischer, 2010-.
Strle F. (član ur. sveta 1996-) Infektološki glasnik. Zagreb: Klinika za infektivne bolesti »Dr. Fran Mihaljevic« u Zagrebu: Hrvatsko društvo infektologa Hr-vatskog lječničkog zbora Zagreb.
Strle F. (član ur. sveta 2009-) Klimik dergisi. Istanbul: Klinik Mikrobiyoloji ve Infeksiyon Hastalüklarü Dernesgi.
Strle F. (gostujoči ur. 2011-) BMC infectious diseases. London: BioMed Central.
Strle F. (gostujoči ur. 2010-2012, član ur. odbora 2013-) Ticks and tick-borne diseases. München: Elsevier, Urban u. Fischer, 2010-.
Strle F. (recenzent): Beovic B. (ur.), Lejko-Zupanc T. (ur.), Tomažič J. (ur.): Stopenjska diagnostika in zdravljenje pogostih okužb. Ljubljana: Sekcija za pro-timikrobno zdravljenje SZD, 2017. 222 str.
225
Tomažič J. (avtor, ur.), Strle F. (avtor, ur).: Infekcijske bolezni. 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo, 2017. XXI, 659 str.
Saša Svetina
Mally M., Božič B., Vrhovec Hartman S., Klančnik U., Mur M., Svetina S., Derganc J.: Controlled shaping of lipid vesicles in a microfluidic diffusion chamber. RSC Advances, 2017, vol. 7, str. 36506-36515.
Svetina S.: Investigating cell functioning by theoretical analysis of cell-to-cell variability. Eur. Biophys. J., 2017, vol. 46, str. 739-748.
Alenka Šelih
OBJAVE
Šelih A.: Bavcon L. - V: Šterbenc Svetina B. (ur.). Novi Slovenski biografski leksikon. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2017, zv. 2: B-Bla, str. 198-200, portret. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017320/.
Šelih A.: Dosmrtni zapor in njegova odprava. Zbornik znanstvenih razprav. 2017, letn. 77, zv. 1, str. 7-23, 120-121.
Bavcon L., Šelih A., Korošec D., Ambrož M., Filipčič K.: Kazensko pravo, Splošni del. 6. izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2017. 583 str.
Šelih A.: Slovenian science organizations and their support for oppressed scientists. V: Zenner H.-P. (ur.), Šelih A. (ur.). Human rights and refugees, (Nova acta Leopoldina, N. F., Nr. 415). Halle (Saale): Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina - Nationale Akademie der Wissenschaften; Stuttgart: Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft. 2017, n. F., Nr. 415, str. 67-69.
Rosina A. in Šelih A.: Igor Rosina - v očeh otrok. V: Odvetnik in oblast - dr. Igor Rosina (1900-1969); (ur) Gašparič J. in Škrubej K.; Ljubljana; Založba INZ; 2017, 234 str. str. 11-19.
DRUGO
Šelih A. (članica ur. odbora 1984-) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953-.
Šelih A. (članica ur. odbora 2013-2017) Archiwum Kryminologii. Warszawa: Panstwowe Wydawnictwo Naukowe; Wroclaw: Zaklad Narodowy im. Os-solinskich; Warszawa: »Scholar«.
Šelih A. (članica ur. sveta 2004-) European journal of criminology: journal of the European Society of Criminology. London: Sage, 2004-.
Šelih A. (članica ur. odbora 2004-) European journal on criminal policy and research. Amsterdam; New York: Kugler, 1993-.
Zenner H.-P. (ur.), Šelih A. (ur.) Human rights and refugees, (Nova acta Leopoldina, N. F., Nr. 415). Halle (Saale): Deutsche Akademie der Naturforscher
226
Leopoldina - Nationale Akademie der Wissenschaften; Stuttgart: Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft, 2017. 75 str.
Dobravec M.: V Klari je nekaj več: (tudi en majhen kromosom). 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2017. 47 str., uvodna beseda.
Šelih A. (intervjuvanec): V prejšnjem sistemu smo imeli manj političnih pravic, v tem pa manj socialnih. Odvetnik : glasilo Odvetniške zbornice Slovenije, poletje 2017, leto 18, št. 3 (81), str. 39-44
Šelih A.: Oddaja Sledi RTVSLO, 15. 10. 2017, http://4d.rtvslo.si/arhiv/sle-di/174496703.
Peter Štih
TISKANE OBJAVE
Štih P.: Imperial politics and its regional consequences: Istria between Byzantium and the Franks 788-812, v: Ančic M., Shepard J. and Vedriš T. (eds.), Imperial Spheres and the Adroatic. Byzantium, the Carolingians and the Tretay of Aachen (812), (London-New York 2018; izšlo 2017), str. 57-72.
Štih P.: Gradež kot Aquileia nova in Split kot Salona nova? Lokalno zgodovinopisje in oblikovanje krajevne identitete, v: Zgodovinski časopis 71 (2017), str. 350-381.
Štih P.: Frühe Slawen Österreichs, v: Mazhol B. (Hg.), Die vielen Väter und Mütter Österreichs (Forschung und Gesellschaft 10, Österreichsche Akademie der Wissenschaften, Wien 2017), str. 29-36.
Štih P.: Herwig Wolfram, Tassilo III. Höchster Fürst und niedrigster Mönch, (ocena), v: Zgodovinski časopis 71 (2017), str. 532-533.
Štih P.: Pogovori s sodobniki: Tina Kozin s Petrom Štihom, Vaskom Simonitijem in Petrom Vodopivcem, intervju ob izidu knjige Slovenska zgodovina. Od prazgodovinski kultur do začetka 21. stoletja. Sodobnost 3/81 (2017), str. 225-244.
DRUGO
Štih P.: Die Kärntner Herzogseinsetzung - Forschungsprobleme und Forschungsaktualität, referat na Symposium zur Geschichte von Millstatt und Kärnten v Millstattu (Koroška) 16. 6. 2017.
Štih P.: Pippin, Istrien und die Welt östlich von Italien na mednarodnem simpoziju Pippins Konigreich, die Karolinger und Italien (781-810), Institut für Mittelalterforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, (referat), Dunaj, 23.-24. 11. 2017.
Štih P.: Forschungsprobleme der Kärntner Herzogseinsetzung na predstavitivi knjige Bogo Grafenauer, Die Kärntner Herzogseinsetzung v Koroškem deželnem arhivu, (predavanje), Celovec, 31. 5. 2017.
Štih P.: Memorialni zapis iz Ogleja in začetki srednjeveške Ljubljane, predavanje v Mestnem muzeju Ljubljana ob razstavi o srednjeveški Ljubljani, 21. 11. 2017.
227
Štih P. (ur.), Skalerič U. (ur.) Željko Oset, Zgodovina SAZU 2. Razvoj najvišje znanstvene in umetniške ustanove (1945-1992) (Ljubljana 2017), 279 str.
Štih P. (odgovorni ur.) Zgodovinski časopis (2000-).
Štih P. (odgovorni ur.) Zbirka Zgodovinskega časopisa (2000-).
Biba Teržan
OBJAVE
Teržan B.: Die vornehme Frau in der südostalpinen Hallstattkultur - Hausherrin, Priesterin, Erbträgerin. V: Keller Ch., Winger K. (ur.), Frauen an der Macht? Neue interdisziplinäre Ansätze zur Frauen- und Geschlechterforschung für die Eisenzeit Mitteleuropas. Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 299 (Bonn 2017) str. 149-169.
Teržan B.: Zum frühen Eisen im Südostalpenraum. V: Miroššayova E., Pare Ch., Stegmann-Rajtar S. (ur.), Das nördliche Karpatenbecken in der Hallstattzeit - Wirtschaft, Handel und Kommunikation in früheisenzeitlichen Gesellschaften zwischen Ostalpen und Westpannonien. Archaeolingua 38 (Budapest 2017) str. 117-142.
Teržan B.: In memoriam Bernhard Hänsel (1937-2017). Histria archaeologica 47, 2016 (Pula 2017) str. 337-341.
Mihovilic K., Hänsel B., Teržan B.: Brončanodobni krušni idoli - enigmatske pločice ili ...? Talismani dell'eta del bronzo - tavolette enigmatiche, o ...? Bronze Age loaf-of-bread idols - enigmatic tablets or ...? Katalogi izložbi 5. Arheološki muzej Istre (Pula 2017) 27 str.
DRUGO
Teržan B. (članica ur. odbora od 2007-) Archaeologia Adriatica, Sveučilište Zadar.
Teržan B. (članica znanstv. sveta od 2014-) Archaeologia Austriaca, OAW, Wien/ Dunaj.
Teržan B. (članica ur. odbora od 1993-) Arheološki vestnik, SAZU, ZRC Inštitut za arheologijo.
Teržan B. (članica ur. odbora od 2015-) Histria Archaeologica, Arheološki muzej Istre, Pula.
Teržan B. (članica ur. odbora od 1994-) Katalogi in monografije, Narodni muzej Slovenije.
Teržan B. (članica znanstv. sveta od 1997-) Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie, Bonn.
Miha Tišler
Tišler M.: Kiralnost, temelj živega sveta. Kemija v šoli in družbi, (spletna izd.), jan.-dec. 2017, št. 1, str. 1-5.
Tišler M.: Nekaj spoznanj sodobne kemije. Kemija v šoli in družbi, (spletna izd.), jan.-dec. 2017, št. 1, str. 1-7.
228
Tišler M.: Prijetno sodelovanje. V: Munih M. (ur.), SI robotika. Ljubljana, Slovenska matica. 2017, str. XVIII-XIX.
Miha Tomaževič
Gams M., Tomaževič M., Berset T.: Seismic strengthening of brick masonry by composite coatings: an experimental study. Bulletin of earthquake engineering, objavljeno on-line 2017, str. 1-30.
Triller P., Tomaževič M., Lutman M., Gams M.: Seismic behavior of strengthened URM masonry - an overview of research at ZAG. Procedia engineering/ Proceedings of International Conference on Analytical Models and New Concepts in Concrete and Masonry Structures, Krakow, Poljska, vol. 193, 2017, str. 66-73.
Triller P., Gams M., Tomaževič M.: Seismic behaviour of multistorey strengthened Urm Masonry Shear Walls With Openings: an experimental study. V: Proceedings of the 16th World Conference on Earthquake Engineering, Santiago, Čile. Chilean Association of Seismology and Earthquake Enginering; International Association for Earthquake Engineering. 2017, paper 145.
Triller P., Tomaževič M., Gams M.: Seismic Response of URM Walls Strengthened with FRP Reinforced Coating. Key engineering materials: Mechanics of Masonry Structures Strengthened with Composite Materials II/Proceedings of International Conference on Mechanics of Masonry Structures Strengthened with Composites Materials (MuRiCo5), Bologna, Italija, vol. 747, 2017, str. 612-619.
Drago Tršar
SAMOSTOJNI RAZSTAVI
Tršar D.: Razstava »Monument Drago Tršar«, Kranj - Galerija Prešernovih nagrajencev.
Tršar D.: Kulturno umetniško društvo Utrip in občina Rečica ob Saviniji, razstava »Portreti slovenskih kulturnih delavcev.
SKUPINSKI RAZSTAVI
Tršar D.: Viški salon, Vič - Ljubjana.
Tršar D.: Obalne Galerije Piran - Kemos: Tukaj in Zdaj - Pogledi na sodobno Keramiko.
Vito Turk
OBJAVE
Bidovec K., Božič J., Dolenc I., Turk B., Turk V., Stoka V.: Tumor necrosis factor-a induced apoptosis in U937 cells promotes cathepsin D-independent stefin B degradation. Journal of cellular biochemistry, [in press] 2017, 23 str., doi: 10.1002/jcb.26152.
229
Završnik J., Butinar M., Trstenjak-Prebanda M., Krajnc A., Vidmar R., Fonovic M., Grubb A., Turk V., Turk B., Vasiljeva O.: Cystatin C deficiency suppresses tumor growth in a breast cancer model through decreased proliferation of tumor cells. Oncotarget, 2017, 17 str.
Kramer L., Renko M., Završnik J., Turk D., Seeger M. A., Vasiljeva O., Grutter M. G., Turk V., Turk B.: Non-invasive in vivo imaging of tumour-associated cathepsin B by a highly selective inhibitory DARPin. Theranostics, 2017, vol. 7, no. 11, str. 2806-2821.
Turk V.: Slovenian has squandered a proud scientific legacy : view from the top. Research Europe, 22. jun. 2017, no. 455, str. 8.
Božič J., Turk V., Stoka V., Dolenc I.: Glucosamine prevents cell mediated cytotoxicity of natural killer cel line NK-92. V: Lassacher M. (ur.), Wernsperger C. (ur.), Brandstetter H. (ur.). 34th Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Tiers am Rosengarten. [S. l.: S. n.]. 2017, str. 48.
Završnik J., Butinar M., Trstenjak-Prebanda M., Turk V., Turk B., Vasiljeva O.: Cystatin C deficiency suppresses tumor growth in a breast cancer model through decreased proliferation of tumor cells. V: Turk B. (ur.), Kavčič N. (ur.). Mitochondria, apoptosis and cancer : book of abstracts, Bled, Slovenia, 16. 09.-18. 09. 2017. Ljubljana: Abografika. 2017, str. 79.
Božič J., Turk V., Stoka V., Dolenc I.: Glucosamine prevents cell mediated cytotoxicity of natural killer cell line NK-92. V: Turk B. (ur.), Kavčič N. (ur.). Mitochondria, apoptosis and cancer : book of abstracts, Bled, Slovenia, 16. 09.-18. 09. 2017. Ljubljana: Abografika. 2017, str. 84.
Kramer L., Renko M., Završnik J., Turk D., Seeger M. A., Vasiljeva O., Grutter M. G., Turk V., Turk B.: Non-invasive in vivo imaging of tumour-associated cathepsin B by a highly selective inhibitory DARPin. V: Turk B. (ur.), Kavčič N. (ur.). Mitochondria, apoptosis and cancer : book of abstracts, Bled, Slovenia, 16. 09.-18. 09. 2017. Ljubljana: Abografika. 2017, str. 89.
Božič J., Turk V., Stoka V., Dolenc I.: Glucosamine prevents cell mediated cytotoxicity of natural killer cell line NK-92. V: Pavlin M. (ur.), et al. Zbornik = Proceedings, 9. študentska konferenca Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in 11. dan mladih raziskovalcev (Konferenca KMBO) = 9th Jožef Stefan International Postgraduate School Students' Conference and 11th Young researchers' Day, [19.-20. 4. 2017, Ljubljana, Slovenija]. Ljubljana: Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana: = Jožef Stefan International Postgraduate School: Inštitut Jožef Stefan: = Jožef Stefan Institute. 2017, str. 47. http://ipssc.mps.si/proceedings/Proceedings_IPSSC+CMBE_2017.pdf.
DRUGO
Turk V.: Predavanje na XXXIV. Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Tiers am Rosengarten, March 8-12, 2017 z naslovom The making of protease research, trije predavatelji : Bode W., Huber R. in Turk V. Medna-
230
rodna šola je bila posvečena 80. letnici Nobelovca Roberta Huberja in Vita Turka.
Dragica Turnšek
OBJAVA
Turnšek D.: Bačar, Stanislav (geslo), Novi slovenski biografski leksikon, B-Bla, str. 34-35, Ljubljana, 2017.
DRUGO
Turnšek D. (članica ur. odb.) Folia biologica et geologica, SAZU (2017-).
Turnšek D. (članica ur. odb.) Geologija, Geološki zavod Ljubljana (1995-).
Robert Zorec
OBJAVE
Lisjak M., Potokar M., Rituper B., Jorgačevski J., Zorec R.: AQP4e-Based Orthogonal Arrays Regulate Rapid Cell Volume Changes in Astrocytes. J Neuro-sci 2017. 37(44):10748-10756.
Chowdhury H. H., Velebit J., Mekjavic I. B., Eiken O., Kreft M., Zorec R.: Systemic Hypoxia Increases the Expression of DPP4 in Preadipocytes of Healthy Human Participants. Exp Clin Endocrinol Diabetes 2017.
Jorgačevski J., Kreft M., Zorec R.: Exocytotic fusion pores as a target for therapy. Cell Calcium 2017. 66:71-77.
Verkhratsky A., Zorec R., Parpura V.: Stratification of astrocytes in healthy and diseased brain. Brain Pathol 2017. 27(5):629-644.
Darios F. D., Jorgacevski J., Flašker A., Zorec R., García-Martinez V., Villa-nueva J., Gutiérrez L. M., Leese C., Bal M., Nosyreva E., Kavalali E. T., Davletov B.: Sphingomimetic multiple sclerosis drug FTY720 activates vesicular synaptobrevin and augments neuroendocrine secretion. Sci Rep 2017. 7(1):5958.
Verkhratsky A., Zorec R., Rodriguez J. J., Parpura V.: Neuroglia: Functional Paralysis and Reactivity in Alzheimer's Disease and Other Neurodegenerative Pathologies. Adv Neurobiol 2017. 15:427-449.
Lasič E., Stenovec M., Kreft M., Robinson P. J., Zorec R.: Dynamin regulates the fusion pore of endo- and exocytotic vesicles as revealed by membrane capacitance measurements. Biochim Biophys Acta 2017. 1861(9):2293-2303.
Zorec R., Parpura V., Verkhratsky A.: Astroglial vesicular network: evolutionary trends, physiology and pathophysiology. Acta Physiol (Oxf) 2017.
Horvat A., Vardjan N., Zorec R.: Targeting Astrocytes for Treating Neurological Disorders: Carbon Monoxide and Noradrenaline-Induced Increase in Lac-tate. Curr Pharm Des 2017.
Jorgačevski J., Kreft M., Zorec R.: Exocytotic pore in a SNARE. Oncotarget 2017. 13;8(24):38082-38083.
231
Kreft M., Jorgacevski J., Stenovec M., Zorec R.: Angstrom-size exocytotic fusion pore: Implications for pituitary hormone secretion. Mol Cell Endocrinol 2017.
Jorgacevski J., Potokar M., Kreft M., Gucek A., Mothet J. P., Zorec R.: Astrocytic Vesicle-based Exocytosis in Cultures and Acutely Isolated Hippocampal Rodent Slices. JNeurosci Res 2017. 95(11):2152-2158.
Grubisic V., Verkhratsky A., Zorec R., Parpura V.: Enteric glia regulate gut motility in health and disease. Brain Res Bull 2017.
Vardjan N., Verkhratsky A., Zorec R.: Astrocytic Pathological Calcium Homeostasis and Impaired Vesicle Trafficking in Neurodegeneration. Int J Mol Sci 2017.
Verkhratsky A., Rodriguez-Arellano J. J., Parpura V., Zorec R.: Astroglial calcium signalling in Alzheimer's disease. Biochem Biophys Res Commun 2017. 483(4):1005-1012.
Zorec R., Parpura V., Vardjan N., Verkhratsky A.: Astrocytic face of Alzheimer's disease. Behav Brain Res 2017. 322(Pt B):250-257.
Potokar M., Jorgacevski J., Lacovich V., Kreft M., Vardjan N., Bianchi V., D'Adamo P., Zorec R.: Impaired aGDI Function in the X-Linked Intellectual Disability: The Impact on Astroglia Vesicle Dynamics. Mol Neurobiol 2017. 54(4):2458-2468.
DRUGO
Zorec R.: »State-of-the-art technology for tracking endosomes, lysosomes and other membranous entities in astrocytes« (vabljeno predavanje 5. maja 2017). EuroCellNet COST Network, Sahlgrenska at the University of Gothenburg, Sweden, and the University of Utrecht, The Netherlands, 2-6 May 2017, Aspenas Herrgard, Sweden; Training School: Reactive Gliosis - from mechanobiology and signal transduction to molecular targets and disease pathogenesis.
Zorec R.: »Astrocyte secretion capacity: fusion pore regulation« (vabljeno predavanje 14. junija 2017) 6th Mediterranean Neuroscience Society Congress, Malta, June 12-15, 2017, St. Jullian, Symposium S61 Astrocytic contributions to synaptic functions (S. Oliet and D. Rusakov).
Zorec R.: »The Other Brain: Excitable Astrocytes.« (vabljeno predavanje 28. junija 2017) Brock University, Faculty of Graduate Studies, St. Catharines, Ontario, Canada, June 28th, 2017.
Zorec R.: »The Other Brain: Adrenergic Excitation of Astroglia« (vabljeno predavanje 8. septembra 2017). Plenary Lecture, 43rd National Physiology Congress; Turkish Society of Physiological Sciences. 7.-10. Sept., 2017, Pa-mukkale University, Congress Center, Denizli, Turkey.
Zorec R.: »Astroglial Vesicle Network: Evolution and Function in Health and Disease« (vabljeno predavanje 20. septembra 2017). Brain Extracellular Ma-
232
trix and Glia in Health and Disease. Satelite Meeting at the 23rd, Congres in Physilogy, Voronezh, Russia.
Zorec R.: »The Other Brain: Astroglia and White and Grey Matter learning« (vabljeno predavanje 21. oktobra 2017). International Table-Tennis Association. Training for coaches ITTF 2017, Suva, Fiji.
Zorec R.: »Noradrenergic regulation of morphology, metabolism and signaling with vesicles of astroglia« (vabljeno predavanje 24. novembra 2017). Yama-nashi University, Medical School, Kofu, Japan.
Zorec R.: »Pathophysiology of astroglial noradrenergic regulation« (vabljeno predavanje 27. novembra 2017), RIKEN, Waku, Saitama Tokyo, Japan.
Zorec R.: »Autophagy« (vabljeno predavanje 8. decembra 2017). Physiology Day (Dan fiziologije), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Prešernova dvorana, Slovensko fiziološko društvo.
Zinka Zorko
Zorko Z.: Koroško narečje na mednarodnih dialektoloških simpozijih na Univerzi v Mariboru do leta 2006. V: Smotlak M. (ur.), Rožac T. (ur.). Program in povzetki = Programma ed abstract. Koper = Capodistria: Znanstvenoraziskovalno središče: =Centro di richerche scientifiche: = Science and research Centre. 2017, str. 11.
Zorko Z.: Narečno besedje po Slovenskem lingvističnem atlasu v cankovskem govoru. V: Jesenšek M. (ur.). Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci = August Pavel among the Slovenians, Hungarians and Austrians, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 120). Maribor: Univerzitetna založba Univerze. 2017, str. 73-81.
Bibič J., Dular J., Kušljan V., Okorn A., Zorko Z., Zrimšek I., Čar J.: Slovenski jezik in stilistika : [preizkusno gradivo za učence], (Srednje usmerjeno izobraževanje). Ljubljana: Univerzum, 1977-. Zv. <1, 2>.
DRUGO
Zorko Z. (članica ur. odbora 2005-) Studia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslovne študije. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2001-.
Zorko Z. (članica ur. odbora 1995-) Studia Slavica Savariensia : nyelvészeti és irodalmi folyoirat. Szombathely: Berzsenyi Daniel Tanârképzô Fôiskola Szlâv Filologiai Intézete, 1992-.
Mitja Zupančič
Zupančič M., Skumavec J., Rozman A., Dakskobler I.: New localities of Buglos-soides purpurocaerulea (L.) I. M. Johnston in the Julian Alps (NW Slovenia) = Nova nahajališča vrste Buglossoides purpurocaerulea (L.) I. M. Johnston v
233
Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija). Folia biologica et geologica, 2017, 58, 2, 89-100.
Zupančič M.: Fitocenologija v Sloveniji skozi čas = Phytocenology in Slovenia over time. Folia biologica et geologica, 2017, 58, 2, 175-181.
Zupančič M.: Najpogostejše drevesne vrste na Polhograjskem. Domači kraji : zbornik Občine Dobrova - Polhov Gradec in okoliških krajev, 2017, 3, 3, 15-34.
Zupančič M., Skumavec J., Mihorič J.: Floristične in vegetacijske zanimivosti Kota (Julijske Alpe, SZ Slovenija), (Naravoslovni vodniki, 2017, 2). Zgornje Laze, Ljubljana: Naravoslovno društvo Bled, SAZU, 2017. 71 str.
Boštjan Žekš
Božič B., Derganc J., Peterlin P., Podgornik R., Svetina S., Žekš B.: Biofizika za medicino. [S. l.: s. n., 2017]. 240 str.
Žekš B.: Kaj mi pomeni Rastoča knjiga?. Vzgoja : revija za učitelje, vzgojitelje in starše, jun. 2017, letn. 19, [št.] 74, str. 6-7.
Slavoj Žižek
OBJAVE
Žižek S.: Acontecimento : uma viagem filosófica através de um conceito. 1. ed. Rio de Janeiro: Zahar, 2017. 191 str.
Žižek S.: Against the double blackmail : refugees, terror and other troubles with the neighbours. London: Penguin Books, 2017. 116 str.
Žižek S.: Il coraggio della disperazione : cronache di un anno agito pericolosa-mente. Milano: Ponte delle grazie, 2017. 410 str.
Žižek S.: The courage of hopelessness : chronicles of a year of acting dangerously. [London] [etc.]: Allen Lane, an imprint of Penguin Books, 2017. XXI, 310 str.
Žižek S.: Disparita. Milano: Ponte alle grazie, 2017. 573 str.
Žižek S.: Incontinence of the void : economico-philosophical spandrels, (Short circuits). Cambridge (Mass.); London (England): MIT Press, cop. 2017. XII, 309 str.
Žižek S.: Jabon juui e huimang eun inneunga. Seoul: Munhak Sasang, 2017. 377 str.
Lenin V. I., Žižek S. (ur., avtor dodatnega besedila). Lenin 2017 : remembering, repeating, and working through. London; New York: Verso, 2017. LXXX, 186 str.
Lenin V. I.: Lenin oggi : ricordare, ripetere, rielaborare. Milano: Ponte delle Grazie, 2017. 295 str.
Žižek S.: Od travmatiziranega subjekta do subjekta kot travme. Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja, 2017, letn. 55, št. 3/4, str. 201-234, 237, 249.
234
Žižek S.: Porque no saben lo que hacen : el sinthome ideológico. Madrid: Akal, 2017. 214 str.
Sharpe M., Slavoj Žižek : a little piece of the real, (Ashgate new critical thinking in philosophy). Aldershot; Burlington: Ashgate, 2017, cop. 2004. XVII, 273 str.
Žižek S.: Tarkovski : içsel uzamdan gelen çey. Istanbul: Encore, cop. 2014. 117 str.
Žižek S.: Trouble in paradise : from the end of history to the end of capitalism. 1st paperback printing. Brooklyn; London: Melville House, 2017. 264 str.
Žižek S.: Uusi luokkataistelu : terrorismin ja pakolaisuuden todelliset syyt, (FILI). iHelsinki: Into, 2017. 109 str.
Žižek S.: The varieties of surplus. Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja, 2017, vol. 55, no. 11/12, str. 7-32, 245.
DRUGO
Žižek S. (član ur. odbora 1990-) Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1962-.
235
NOVI ČLANI
I. RAZRED
Jože Mencinger
Jože Mencinger, rojen 5. marca 1941 na Jesenicah, je 1964 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, 1966 magistriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Beogradu, 1969-1971 študiral ekonometrijo na Univesity of Pennsylvania v Filadelfiji in leta 1975 pridobil doktorat znanosti z doktorsko disertacijo A Quarterly Econometric Model of the Yugoslav Economy.
Leta 1967 je postal asistent, 1977 docent, 1983 izredni in 1987 redni profesor na katedri za pravno-ekonomske vede na Pravni fakulteti UL. Na ekonomskih fakultetah v Zagrebu in Mariboru je na podiplomskem študiju predaval ekonometrijo, podiplomskem študiju Ekonomske fakultete UL pa makroekonomijo. Gostujoči profesor je bil na University of Pittsburgh (1987), gostujoči znanstvenik pa na International Center for Economic Research v Torinu (1992) in Institut für die Wissenschaften vom Menschen na Dunaju (1996).
Objavlja predvsem članke, podprte z ekonometričnimi analizami, kot referent je sodeloval na velikem številu mednarodnih znanstvenih konferenc, je avtor ali soavtor več ekonometričnih modelov. Bil je urednik mesečnika Privre-dna kretanja Jugoslavije (1987-1991), od 1987 do zdaj pa je urednik mesečnika Gospodarska gibanja; doslej je izšlo 493 številk.
Bil je podpredsednik slovenske vlade (1990-1991), član Sveta Banke Slovenije (1991-1997), član Državnega sveta (2001-2009), direktor EIPF (1992-1999) in rektor Univerze v Ljubljani (1997-2005). Od 1995 je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, od leta 2011 pa je bil izredni član SAZU.
Sodeloval je z International Center for Promotion of Enterprises (19841986), State Planning Commission of the Republic of Guyana in Inter-American Development Bank (1983), Svetovno banko (1982) in bil svetovalec UNDP (United Nations Development Programme) v Bosni in Hercegovini (1996-1997) in Moldaviji (1997).
Do leta 2014 je bil redni profesor na Pravni fakulteti UL, kjer je predaval tudi del predmeta Pravo in ekonomika EU, za kar je skupaj z docentko dr. Meto Ahtik napisal učbenik Ekonomika evropskih integracij. Leta 2015 je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.
237
Po upokojitvi je nadaljeval z raziskovalnim delom o mehanizmu slovenskega in evropskega gospodarstva ter z objavami doma in v tujini - od leta 2011 do 2016 ima v bazi Cobiss 251 zapisov, v mednarodnih bazah Research Papers in Economic (REPEC) pa več kot 1000 natisov manjšega števila objavljenih člankov. Še naprej je urednik mesečnika Gospodarska gibanja in njegovih spletnih strani ter pisec tam objavljenih člankov o dogajanjih v slovenskem in evropskem gospodarstvu, sodeluje pa tudi pri različnih raziskavah EIPF. V analizah dogajanj v slovenskem gospodarstvu se ukvarja predvsem z možnimi ekonomsko-političnimi rešitvami, s katerimi bi lahko ublažili gospodarske in socialne učinke gospodarske krize, vendar največkrat neuspešno. To v veliki meri velja tudi za analize različnih mehanizmov EU, ki so kot denarna, fiskalna in bančna unija politični projekti brez trdnih ekonomskih temeljev, kar se pokaže ob vsakokratni krizi, kot sta grška kriza ali brexit. Mnoge ugotovitve iz analiz mehanizma slovenskega in evropskega gospodarstva ter delovanja EU, ki so jih ob objavah sprejemali z dvomi, so se po nekaj letih pokazale kot pravilne. Mencingerjeve ugotovitve izhajajo iz ekonomske analize prava in politike, analize so objavljene v člankih v Gospodarskih gibanjih ali v tujini, mnoge pravne in politične probleme pa obravnava v kolumnah različnih časopisov, redno v Pravni praksi.
Profesor Mencinger je tudi po upokojitvi vabljeni predavatelj na domačih in mednarodnih konferencah, sodeluje pa tudi v nekaj večletnih raziskovalnih projektih, med drugim v japonskem projektu o evru, slovensko-norveškem projektu o podobnostih in razlikah med dvema državama, katalonskem projektu o osamosvojitvi Katalonije in evropskem projektu (FESSUD) o delovanju finančnih ureditev v članicah Evropske unije. Je član in sodelavec Euromemo Group, združenja evropskih ekonomistov za alternativno ekonomsko politiko. Sodeluje tudi pri dveh večletnih mednarodnih projektih: prvi, ki ga vodi dunajski Institut für die Wissenschaften vom Menschen (IWM), se ukvarja z zgodovino socialistične ekonomske misli, drugi, ki ga vodi Friedrich Ebert Stiftung, pa z ekonomskimi modeli rasti v postsocialističnih državah.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za rednega člana SAZU.
Janez Höfler
Janez Höfler (1942) je leta 1973 doktoriral iz muzikologije, leta 1974 pa iz umetnostne zgodovine, oboje na Univerzi v Ljubljani. Od leta 1972 je bil zaposlen na Filozofski fakulteti, kjer je bil leta 1987 izvoljen v naziv rednega profesorja za slovensko umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih (po 1991: južno-slovanskih) narodov v srednjem veku. Leta 2005 se je upokojil in je bil leta 2006 imenovan za zaslužnega profesorja. Bil je mentor številnim diplomantom,
238
magistrandom in doktorandom. Sodeloval je pri več raziskovalnih slovenskih in mednarodnih projektih oz. je bil njihov vodja, pogosto pa je tudi gostoval na tujih univerzah in inštitutih, med drugim na Centru harvardske univerze za italijanske renesančne študije (Harvard University Center for Italian Renaissance Studies) v Villi Tatti v Firencah, Inštitutu za umetnostno zgodovino Univerze v Münchnu (1978/79, 1991, 1996/97, 2006) in Inštitutu za umetnostno zgodovino Univerze v Gradcu (letni semester 1989/90).
Kot muzikolog je ustvaril nekaj pomembnih razprav, med katerimi velja posebej omeniti prispevke v seriji Corpus mensurabilis musicae in monografijo o starejši slovenski glasbi ter razpravo Der Trompette de menestrel' und sein Instrument, Zur Revision eines bekannten Themas (1979).
Med njegovimi raziskovalnimi področji v umetnostnozgodovinski vedi je na prvem mestu raziskovanje gotskega stenskega slikarstva v Sloveniji, ki je že v zgodnjih letih preraslo v raziskovanje pojavov v stenskem in tabelnem slikarstvu ter v zgodnji grafični produkciji in njeni recepciji ter percepciji v vzho-dnoalpskem in širšem srednjeevropskem kontekstu, s čimer se je Höfler enakovredno vključil v evropske tokove umetnostnozgodovinskih raziskav ter hkrati pomembno prispeval k prepoznavnosti slovenskega gradiva v širšem prostoru. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so poleg številnih študij o slovenskem stenskem slikarstvu, ki obsegajo tudi korpus srednjeveških fresk v Sloveniji, monografije o stenskem in tabelnem slikarstvu na Koroškem ter monografija o Mojstru »E. S.«, ki je leta 2007 izšla v Regensburgu.
Drugo pomembno področje Höflerjevega raziskovanja je umetnost 15. stoletja v jadranskem prostoru, na katerem je začel z raziskovanjem umetnostnih pojavov v Dalmaciji - takrat dela skupne države - in je sčasoma preraslo v študij gradiva na obeh obalah Jadrana, Apeninskem polotoku in celo v širšem mediteranskem prostoru. Tu je treba kot poseben dosežek omeniti monografijo o Voj-vodski palači v Urbinu, ki je doživela nemško in že dve italijanski izdaji (Der Palazzo Ducale unter den Montefeltro (1376-1508): Neue Forschungen zur Bau- und Ausstattungsgeschichte, v dopolnjenem italijanskem prevodu Il Palazzo Ducale in Urbino sotto i Montefeltro (1376-1508): nuove ricerche sulla storia delledificio e delle sue decorazjoni interne) in je eden redkih primerov, ko je slovenski avtor napisal odmevno znanstveno monografijo o umetnostnozgodovinskem spomeniku svetovnega pomena (nemška izdaja je leta 2006 prejela odlikovanje Men-zione d'onore fundacije Salimbeni, italijanska pa leta 2007 nacionalno nagrado Frontino-Montefeltro). Nič manj pomembno ni njegovo odkritje dokumenta o delovanju Andrea Sansovina na Portugalskem, prav tako pa so za širše razumevanje umetnostnih tokov v Evropi pomembne tudi študije o severnjaških in bizantinskih vplivih na umetnike, kot so Andrea del Verrocchio, Luca Signo-
239
relli in Francesco di Giorgio Martini, kjer mu je pot do rezultatov odprlo prav odlično poznavanje italijanske umetnosti na eni strani ter umetnosti severno od Alp na drugi.
Tretje pomembno raziskovalno področje profesorja Janeza Höflerja je odkrivanje in objavljanje arhivskih virov za cerkveno zgodovino na Slovenskem, ki izhajajo v obliki historične topografije. Omenjene raziskave so leta 2013 doživele sintezo z izdajo obsežne znanstvene monografije. Hkrati pa se ukvarja tudi z raziskovanjem zgodovine umetnostnozgodovinske vede na Slovenskem in v širšem srednjeevropskem prostoru.
Sodeloval je pri številnih slovenskih in mednarodnih založniških in razstavnih projektih ter simpozijih (mdr. v Zagrebu, Gradcu, Brežah, Millstattu, Linzu, Neustiftu, Vidmu, Firencah, Rimu, Münchnu, na Dunaju) in jih tudi vodil, npr. mednarodni simpozij in razstavo Gotika v Sloveniji (Ljubljana, Narodna galerija, 1994 in 1995), mednarodni simpozij Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja (1998) ter tri simpozije v okviru bilateralnega slovensko--bavarskega sodelovanja: Povezave med Bavarsko in Slovenijo v zgodnji in pozni gotiki (2001), Slovenija in Bavarska v obdobju baroka: arhitektura, kiparstvo, slikarstvo (2004) ter München in slovensko slikarstvo 1800-1918 (2008).
Pomembne so njegove zasluge pri pedagoškem delu na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete in formaciji mlajših generacij slovenskih umetnostnih zgodovinarjev ter delovanje v okviru Slovenskega umetnostno-zgodovinskega društva, ki mu je leta 2005 podelilo nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
Renata Salecl*
Renata Salecl, rojena 9. januarja 1962 v Slovenj Gradcu, je magistrirala leta 1988 in doktorirala 1991 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bila leta 2004 habilitirana v redno profesorico za področje sociologije. Zaposlena je kot znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. S petinsko zaposlitvijo je redna profesorica na univerzi v Londonu (School of Law, Birbeck College), poleg tega pa je redno gostujoča profesorica na londonski univerzi (Department of Social Science, Health and Medicine, Kings College) in v New Yorku (Cardozo School of Law, Yeshiva University). Bila je gostujoča profesorica še na več kot
* Foto: Domen Slana
240
20 institucijah. Med drugim nosi častni naziv Magnusson Fellow, Glasgow Caledonian University.
Kot raziskovalka je bila vodja več raziskovalnih skupin, zdaj pa je vodja programske skupine Družbeno nadzorstvo, kazenskopravni sistem, nasilje in preprečevanje viktimizacij v kontekstu visoke tehnološke družbe. Bila je vključena v več mednarodnih raziskav. Med letoma 2006 in 2009 je bila članica v raziskovalni skupini BIONET, ki je bila financirana iz 6. evropskega okvirnega programa. Trenutno pa je partnerica v mednarodnem projektu Transmaking, ki je financiran iz evropskega programa Horizon 2020.
Znanstveno raziskovalno delo Renate Salecl ima tako čisto teoretsko kot tudi aplikativno vrednost. O tem pričajo rezultati njenih raziskav kulturnih vidikov nasilja, posebej tistih, ki se nanašajo na etnično in spolno nestrpnost, rezultati raziskav o uveljavljanju človekovih pravic, diskurzivnih reprezentaci-jah travm, nasilju nad lastnim telesom v sodobni umetnosti ter vlogi tesnobe, ljubezni in sovraštva v življenju sodobnega človeka.
Njena bibliografija obsega več kot 500 enot, med njimi 10 samostojnih knjig; zadnja od njih je zelo odmevna knjiga Možgani na zatožni klopi (GV založba, Ljubljana 2015). Nekatere knjige - vrsta od njih je najprej izšla v angleščini -so prevedene v več jezikov; najodmevnejše so Izbira, 2011 (Tyranny of Choice, 2010), O tesnobi, 2007 (On Anxiety, 2004), (Per)verzija ljubezni in sovraštva, 2005 ((Per)versions of Love and Hate, 1998).
V zbornikih je v sodelovanju z drugimi avtorji objavila številna samostojna poglavja, poleg tega pa v tujih revijah več kot 50 znanstvenih člankov v angleščini, nemščini, francoščini in španščini. Še večje število je v angleških, nemških in francoskih znanstvenih revijah izšlo strokovnih prispevkov.
Na univerzah v tujini in na plenarnih konferencah je imela več kot 400 predavanj: od predavanja The Gender of Rights (Conference on Rights in East and Central Europe, Central European University, Budimpešta) leta 1994 prek plenarnega predavanja na konferenci The Cyrcle of European Commmunica-tors leta 2014 v Rimu do predavanja Urban Anxieties in Times of Terrorism na konferenci The Urban Mode of Emotions v Seulu leta 2016.
Zadnja leta Renata Salecl preučuje vez med pravom, genetiko in nevrozna-nostjo. Leta 2007 je končala projekt Kiberkriminaliteta: pojav novih kaznivih dejanj in leta 2008 projekt Nadzorovanje in kaznovanje v informacijski družbi. Po koncu triletne raziskave Pravo in možgani leta 2011, pri kateri je kot partner sodelovala Klinika za nevrologijo (prof. dr. Zvezdan Pirtošek), pa je objavila knjigo Možgani na zatožni klopi (GV založba, Ljubljana 2015). V njej in drugih svojih delih izredno pronicljivo povezuje kazenskopravne probleme s spoznanji nevroznanosti in psihoanalize. Leta 2013 je bila povabljena kot plenarna govornica na konferenco na univerzo v Cambridge, ki je obeležila 60 let od odkritja DNK.
241
Njen znanstveni prispevek pomembno bogati tako družboslovne kot humanistične vede. Gre za interdisciplinarni pristop, ki inovativno povezuje pravo in sociologijo kulture oz. kriminologijo in kulturologijo ter filozofijo in psihoanalizo. S pomembnimi znanstvenimi deli je tehtno obogatila tako slovensko kot mednarodno znanost. O njeni mednarodni razpoznavnosti poleg objav pričajo številna plenarna predavanja na internacionalnih konferencah, zlasti pa ponavljajoča se vabila znanih univerz, naj na njih nastopi bodisi kot redna bodisi kot gostujoča profesorica.
Med priznanji velja navesti nagrado Zoisovega sklada 2002, razglasitev za znanstvenico leta 2010 (revija Jana) in žensko leta 2011 (revija Ona).
Na volilni skupščini 1. junija je bila izvoljena za izredno članico SAZU.
Hans Dieter Klingemann
Hans Dieter Klingemann, rojen 3. februarja 1937 v kraju Einbeck na Spodnjem Saškem, je kot otrok preživel vojno in nacizem; po koncu gimnazije se je vpisal na študij ekonomije na kölnski univerzi, kjer pa se je pod vplivom predavanj profesorja R. Koeniga in njegovega asistenta E. Scheucha razvil v družboslovca širokega profila in pozneje raziskovalca sociologa in politologa. Ves njegov kasnejši razvoj je označen s pripadnostjo kölnski sociološki šoli. Akademska in poklicna pot po diplomi poteka najprej na Univerzi v Kölnu, kjer je doktoriral pri profesorjih R. Koenigu in E. Scheuchu (1966 dr. rer. pol.) in na Univerzi v Mannheimu, kjer se je habilitiral za univerzitetnega učitelja (1978: dr. habil.). V tem obdobju je bil v Scheuchovem sociološkem institutu najprej raziskovalni asistent in raziskovalec (1966-1974); sledi zaposlitev na ustanovi ZUMA (Mannheim), osrednjem nemškem Centru za družboslovno empirično raziskovanje, ki ga je vodil kot strokovni direktor (1974-1980). Leta 1980 je bil povabljen na Freie Universität Berlin na mesto profesorja politične sociologije. Ob tem je deloval tudi kot profesor na Collegium Civitas (Varšava 2001-2005), bil je povabljen na Wissenschaftzentrum Berlin (WZB Berlin 1989-2003) za nosilca programa in direktorja oddelka za preučevanje institucionalnih sistemov, pred tem in v vmesnem času, vse do danes, pa je predaval in raziskoval tudi na New York University Abu Dhabi (2012), Bahcesehir, In-stanbul (2013-), Univerzi v Tübingenu (1976/77), Univerzi v Michiganu (1970, 1974, 1987, 1997), University of Georgia (1973), European University Institute v Firencah (1978), State University of New York, Binghamton, N.Y. (1987), Virginia Institute and State University, Blacksburg (1988/89), Institut d'études politiques de Paris (1999, 2003-2005), Simon Fraser University, Burnaby, Kanada,
242
od leta 1995 kot gostujoči profesor in raziskovalec v Center for the Study of Democracy, University of California, Irvine, od leta 2005 na Centre d'etudes europeennes, Sciences Po, Pariz; od leta 2014 kot profesor in raziskovalec na Research Associate at the Centre for International and Comparative Politics, Stellenbosch University, Južna Afrika; 2012 je bil gostujoči profesor na School of Politics and International Relations, Research School of Social Sciences, ANU College of Arts and Sciences at The Australian National University. Leta 2012 je bil imenovan za Global Professor of Political Science at New York University Abu Dhabi; v obdobju 2013 do 2015 je kot vodilni raziskovalec in profesor deloval na Stellenbosch Institute for Advanced Study, Južna Afrika; zdaj je rektor BAU International Berlin, University of Applied Sciences.
Profesor H. D. Klingemann je bil vseskozi izjemno vpet v znanstvena in strokovna omrežja, med drugim je bil podpredsednik (1982/83) in predsednik (1986/87) Mednarodnega združenja za politično psihologijo, bil je med inicia-torji za ustanovitev in član izvršnega komiteja European Consortium for Political Research (ECPR, 1988-94), podpredsednik svetovne politološke asociacije (IPSA, 1994/97), predsednik nemške Paul Lazarsfeld Society (1994-99) in predsednik European Political Science Network (2002-2005).
Sodeloval je pri zasnovi večine ključnih mednarodnih družboslovnih primerjalnih raziskovalnih programov, med njimi še posebej World Value Study, The Comparative Study of Electoral Systems, European Value Survey in vrste drugih, pri katerih sodelujejo tudi slovenski raziskovalci. Pomembno je prispeval k oblikovanju trajnih družboslovnih raziskovalnih povezav in infrastruktur neprecenljive vrednosti. Kot empirik, graditelj in povezovalec pa je iskal svoja izhodišča vseskozi tudi v teoriji in se na tem področju v sodelovanju z R. Hofer-jem, D. Istonom, B. Grofmanom, R. Daltonom, R. Inglehartom in mlajšimi kolegi potrdil kot eden ključnih raziskovalcev procesov demokratizacije v sodobnem svetu. V teh okvirih je pomembno prispeval tudi k vključevanju slovenske sociologije v evropske in svetovne povezave, zlasti s sodelovanjem s Centrom za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Njegovo izjemno obsežno in mednarodno odmevno raziskovalno in avtorsko delo je izraženo v številnih temeljnih delih in knjigah, ki predstavljajo pomemben prispevek k razvoju moderne politične znanosti in politične sociologije. Njegov izjemni znanstveni opus in njegova odmevnost sta izražena v desetinah knjig, znanstvenih člankov in stotinah monografskih študij. Izjemen akademski ugled je izkazoval in dokazoval s povezovanjem z velikim številom družboslovcev, med njimi tudi slovenskih, ter z iniciativnim delovanjem v okviru mednarodnih raziskovalnih programov in še posebej z uredniškim delovanjem in odpiranjem prostora za objavljanje rezultatov družboslovnih raziskav, tematsko pretežno osredotočenih na potek demokratizacije sodobnih družb.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU.
243
Ljubomir Madžar
Ljubomir Madžar, rojen 30. septembra 1938 v kraju Budač-ka Rijeka v Liki, srbski ekonomist, zaslužni profesor Univerze v Beogradu, je verjetno najboljši, nedvomno pa najbolj izobražen ekonomist s področja nekdanje Jugoslavije. Med letoma 1957 in 1961 je študiral ekonomijo na Univerzi v Beogradu in se specializiral v makroekonomiji. V letu 1964 je magistriral na Williams College, Williamstown, Mass., ZDA, 1968 pa je na Univerzi v Beogradu doktoriral. Znanstveni sodelavec (Horvatovega) Instituta ekonomskih nauka v Beogradu je postal 1968, višji znanstveni sodelavec 1974 in znanstveni svetnik 1984. Za docenta na Ekonomski fakulteti v Beogradu je bil izvoljen 1970, izrednega profesorja 1975 in rednega 1982.
V	prvem desetletju svojega znanstvenega dela do leta 1970 se je ukvarjal z metodologijo gospodarskega načrtovanja, napovedmi globalnega in sektorskega gospodarskega razvoja in globalnimi okviri razvojne politike. Kot sodelavec Inštituta ekonomskih nauka v Beogradu je sodeloval na različnih raziskovalnih projektih, po letu 1970 se je usmeril v poučevanje in pisanje učbenikov. Z mednarodnimi institucijami je sodeloval v projektih v Jordaniji in Gvajani.
Bil je član jugoslovanske (Mikuliceve) komisije za reformo gospodarskega sistema, ki je zasebno lastništvo priznala kot legitimno obliko lastništva, ki jo je treba obravnavati enakopravno s takrat dominantno družbeno lastnino, in je s tem pravzaprav uvedla kapitalistično tržno gospodarstvo. V razdobju 1989-1990 je bil član Sveta ekonomskih svetovalcev zvezne vlade SFRJ Anteja Markovica. V kratkotrajni vladi Milana Panica je bil minister za gospodarstvo v takratni Zvezni republiki Jugoslaviji. V začetku devetdesetih let se je kot večina jugoslovanskih ekonomistov ukvarjal s privatizacijo. S skupino G 17 je sodeloval na Programu radikalnih ekonomskih reform; preučeval je tudi škodo in gospodarske posledice Natovega bombardiranja Srbije. Bil je predsednik Znanstvenega društva ekonomistov Jugoslavije (pozneje Srbije), od aprila 2010 do februarja 2017 pa predsednik Akademije ekonomskih znanosti Srbije.
V	jugoslovanski ekonomski misli je Madžar navzoč dobrega pol stoletja z analizami različnih ekonomskih problemov - od povsem teoretičnih (teorija lastnine, teorija produkcije in delitve) do bolj praktičnih z diagnozo in pro-gnozo ekonomskih trendov. Njegovo znanstveno delo je mogoče razvrstiti v štiri tematska in deloma časovno ločena področja. V prvem se posveča teoriji gospodarskega razvoja in teoriji proizvodnje, v sedemdesetih letih sledi obdobje preučevanja agregatov povpraševanja, temu pa razdobje ukvarjanja s praktičnimi problemi delovanja jugoslovanskega gospodarstva, ki mu sledi obdobje ukvarjanja s problemi preobrazbe socialističnega gospodarstva oziroma z insti-
244
tucionalno ekonomijo. Osnovna značilnost njegove prisotnosti je intelektualno poštenje in brezkompromisno načelno vztrajanje na svojih stališčih in razumevanju ekonomske vede.
Madžarovo trmasto vztrajanje in doslednost temeljita na argumentih in trdni logiki. Je široko izobražen in nadstandardno analitičen, nekakšen sinonim in simbol znanstvene resnosti, ki ne potrebuje všečnosti, a zato njegovih del ni mogoče spregledati. Zanj je značilno jasno teoretično analiziranje ekonomskih dogajanj in dobro poznavanje orodij matematične ekonomije, čeprav pa ne ali le redko uporablja ekonometrično preverjanje. Njegovo pisanje ni le znanstveno utemeljeno, je tudi izvrsten stilist. Prav zaradi tega je mnogokrat veliko prispeval k razčiščevanju ideološke megle, ki naj bi jo ali so jo razumeli le posvečeni profesionalci. Znan je po številnih kontinuiranih polemikah, v katerih je očiten njegov ostri um, s katerim zavrača nerigorozno, netočno in napačno skrivanje piscev, ki svoja prepričanja neprestano prilagajajo trenutni všečnosti.
Pomembne so tudi njegove povezave s slovensko ekonomsko mislijo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; sodil je med redke srbske ekonomiste, ki v tistem času niso podlegli ekonomskemu nacionalizmu takrat nekaj vodilnih srbskih ekonomistov, zbranih okrog SANU. Kot učenec Branka Horvata je sodeloval v živahnih polemikah o gospodarskih reformah, kjer je v veliki meri sledil mnenjem akademika Aleksandra Bajta. Je dober poznavalec njegovega dela ter občudovalec in razširjevalec njegovih naukov. Sam se je imel za njegovega učenca; svojo privrženost akademiku Bajtu je izrazil tudi v članku, ki mu ga je posvetil ob 10. obletnici smrti: Aleksander Bajt - eho zahvalnosti sa bliskog jugoistoka (SAZU 2011).
Ljubomir Madžar je avtor dvajsetih knjig in soavtor desetih. Objavil je okoli 600 člankov v srbohrvaškem ali angleškem jeziku.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU.
Cesare Scalon
Cesare Scalon, rojen leta 1939 v Vidmu, je diplomiral na prestižni Universita Cattolica v Milanu 1975. V letih 19761980 je na isti univerzi na katedri za filologijo srednjega veka in obdobja humanizma opravil specializacijo in dosegel doktorat znanosti. V letih 1981-1984 je bil asistent na Filozofski fakulteti Univerze v Vidmu. Od 1984 do 1991 je bil na isti univerzi zaposlen kot izredni profesor za latinsko paleografijo, od 1991 do upokojitve 2010 pa kot redni profesor. V letih 1992-2002 je bil prorektor Univerze v Vidmu, v letih 2000-2006 je bil predsednik Italijanskega društva za paleografijo
245
in diplomatiko. Do upokojitve je bil predstojnik Oddelka za zgodovinske vede na univerzi v Vidmu. V okviru univerzitetne založbe Forum je bil znanstveni vodja zbirke Knjige in knjižnice (Libri e Biblioteche) ter zbirke Viri za cerkveno zgodovino Furlanije (Fonti per la storia della chiesa in Friuli), ki jo izdaja Italijanski zgodovinski inštitut za srednjeveške raziskave (Istituto storico italiano per il Medio Evo) s sedežem v Rimu. Med pomembne zadolžitve spada tudi predsedovanje Inštitutu za družbeno in versko zgodovino v Gorici (Istituto di storia sociale e religiosa) v letih 1997-2002, po upokojitvi pa predsedovanje Inštitutu Pio Paschini za zgodovino Cerkve v Furlaniji (Istituto Pio Paschini per la Storia della Chiesa in Friuli). Raziskovalci srednjeveške zgodovine, predvsem s področja paleografije, so mu ob 70-letnici (2009) posvetili obsežen in vsebinsko izredno bogat tematski zbornik razprav (In uno volumine. Studi in onore di Cesare Scalon, 2009). Jubilejna publikacija prinaša sliko paleografskih raziskav za celotno Italijo, v posameznih prispevkih pa tudi pomembne podatke za zahodni slovenski prostor.
Cesare Scalon je vodilni raziskovalec srednjeveške zgodovine Furlanije za čas od sklepnega obdobja antike do poznega srednjega veka, je avtor več kot desetih monografij in edicij virov ter soavtor ali urednik petih zbornikov oziroma kolektivnih del. Njegov opus daleč presega ozemlje današnje Furlanije, saj je dejanski prostorski okvir njegovih raziskav celotno ozemlje oglejskega patriar-hata. Kot mednarodno uveljavljeni specialist za paleografijo je Scalon pripravil knjižne objave in komentarje pomembnih in praviloma zahtevnih virov, ki prinašajo poleg druge materije tudi številne podatke za zgodovino slovenskega prostora, med drugim Necrologium Aquileiense (1982) z najstarejšo omembo Ljubljane (med 1112 in 1125). Njegovo več kot 1000 strani obsežno delo I libri degli anniversari di Cividale del Friuli, I-II (2008) prinaša omembe velikega števila osebnosti iz okrog 50 krajev ne le v zahodni, temveč tudi osrednji Sloveniji, v visokem srednjem veku. Med Scalonove prestižne objave spada tudi zajetna knjiga rokopisov iz Čedada 1 codici della Biblioteca Capitolare di Cividale del Friuli (1998; 460 str. besedila in 160 str. faksimilov). V eni monografiji in več prispevkih se je poglobil v problematiko t. i. Čedajskega evangelijarija [Codex Forojuliensis] / L'evangeliario di San Marco (1999; prispevek v zborniku Il Van-gelo dei principi. La riscoperta di un testo mitico tra Aquileia Praga e Venezia, 2001), verjetno najpomembnejše relikvije oglejske cerkve neprecenljive zgodovinske vrednosti. Scalonove zgodovinske študije v obliki monografij ali člankov se nanašajo predvsem na kulturno zgodovino »oglejskega« prostora in sosedstva, v katerih je raziskoval izobrazbo, pismenstvo in druge oblike kulturnega življenja v visokem in poznem srednjem veku. Kor urednik, organizator znanstvenega dela in pisec je Scalon pripravil dva biografska leksikona za Furlanijo, ki prinašata predstavitve pomembnih osebnosti od pozne antike do propada beneške republike.
246
Cesare Scalon je poglobil povezave med furlanskimi/italijanskimi in slovenskimi raziskovalci starejše zgodovine našega skupnega prostora. Njegovo sodelovanje s slovenskimi raziskovalci se je začelo pred dvema desetletjema, ko je kot predsednik goriškega Inštituta za versko in družbeno zgodovino podprl objavo slovenske monografije o zgodnjem obdobju krščanstva v Ogleju in na njegovem vplivnem območju. Nadaljevalo se je prek sodelovanja na različnih znanstvenih srečanjih in pri objavah zbornikov teh srečanj (na primer Schriftkultur zwischen Donau und Adria bis zum 13. Jahrhundert, Klagenfurt 2008). Na njegovo pobudo je član znanstvenega sveta zbirke Fonti per la storia della chiesa in Friuli postal tudi slovenski zgodovinar. Sodelovanje se je zlasti poglobilo s Scalonovim povabilom slovenskim raziskovalcem, da kot člani Inštituta Pio Paschini sodelujejo s svojimi prispevki v publikacijah inštituta in celo pripravijo knjižne objave.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU.
II. RAZRED
Marko Jesenšek
k a
M
Prof. dr. Marko Jesenšek, rojen 1960 v Mariboru, jezikoslovec, slovenist, se v svojih znanstvenih delih osredinja na raziskovanje zgodovine slovenskega knjižnega jezika, predvsem 19. stoletja, in njegovih vzhodnih predhodnikov, prekmurskega in vzhodnoštajerskega knjižnega jezika. To smer znanstvenega raziskovanja si je začrtal že v svoji disertaciji iz leta 1994, ki je v dopolnjeni obliki izšla leta 1998 v Mariboru pod naslovom Deležniki in deležja na -č in -ši: razširjenost oblik v slovenskem knjižnem jeziku 19. stoletja. Tudi sicer se njegov znanstveni opus osredinja na opis, opredelitev in umestitev prekmurskega knjižnega jezika od njegovega nastanka leta 1715 do prvega zatona sredi 19. stoletja in skoraj dokončnega z združitvijo Prekmurja z matico po prvi svetovni vojni, kakor tudi na zametke vzhodnoštajerskega knjižnega jezika s konca 18. in prve polovice 19. stoletja, ki so bili zaradi zamudništva obsojeni na skorajšnjo združitev z osrednjeslovenskim knjižnojezikovnim standardom, a so ob tem vendarle pomembno prispevali pri ustalitvi enotnega knjižnega jezika za vse Slovence. V svojih delih s tega področja izhaja iz predpostavke o razvoju dveh jezikovnih norm na Slovenskem, alpske, katere začetek je viden v Brižinskih spomenikih, in panonske, ki je bliže cirilmetodijski tradiciji. O teh vprašanjih razpravlja predvsem v monografijah Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika (2013), Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika
247
(2015), The Slovene language in the Alpine and Pannonian language area: the history of the Slovene language (2005) in Prekmuriana: fejezetek a szloven nyelv tortenetebol (2010). Za Jesenškove rešitve je značilno umirjeno in trezno razmišljanje, zlasti pa sistematično poglabljanje v jezikoslovno misel in njen kulturni kontekst. Doslej je objavil osem samostojnih znanstvenih monografij in dve v soavtorstvu - njegova najnovejša monografija Slovenski jezik v visokem šolstvu, literaturi in kulturi (2016) obravnava aktualno jezikovnopolitično stvarnost na Slovenskem v luči prizadevanj za anglizacijo slovenskega javnega šolstva, ki jo osvetli tudi v širšem kulturnem, ne nazadnje literarnem kontekstu.
Marko Jesenšek je izvrsten organizator. Leta 1989 je ustanovil mednarodno humanistično knjižno zbirko Zora, ki do konca leta 2017 šteje že 125 naslovov, leta 2008 pa mednarodno slavistično revijo Slavia Centralis, ki izhaja dvakrat letno. Je glavni urednik te zbirke in revije. Doslej je priredil 43 lokalnih in mednarodnih znanstvenih srečanj, od leta 2003 tudi vsakoletna srečanja jezikoslovcev na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah, in po vsakem srečanju poskrbel za izid zbornika s prispevki. Bil je in je še član mnogih delovnih skupin in teles državnih in mednarodnih organov, ki obravnavajo jezikovna in jezikovnopolitič-na vprašanja, med drugim pa je bil tudi predsednik Zveze društev Slavističnih društev Slovenije (2000-2004), prorektor za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje Univerze v Mariboru (2003-2006), pobudnik za ustanovitev tamkajšnje Filozofske fakultete, ki je nastala iz nekdanje pedagoške, in njen prvi dekan (2006-2015), od leta 2015 pa je prorektor mariborske univerze za dislocirane članice.
Predaval je na mnogih tujih, predvsem srednjeevropskih univerzah in sodeloval pri drugih domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih. Prejel je Zoisovo nagrado za izjemne dosežke v znanosti in raziskovanju na področju slovenskega jezika (2009), posebno priznanje Zveze društev Slavistično društvo Slovenije za prispevek k delu Slavističnega društva Slovenije in za znanstvenoraziskovalno odličnost (2011) in nagrado Frana Miklošiča Univerze v Sombo-telu (2016).
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
Marko Snoj
Marc L. Greenberg
Prof. dr. Marc L. Greenberg, rojen 1961 v Los Angelesu, redni profesor Univerze v Kansasu, je eden najprepoznavnejših ameriških slavistov, ki se še posebej poglobljeno ukvarja prav s slovenščino. Izpod njegove tipkovnice nismo prebrali samo več znanstvenih sestavkov, ki obravnavajo težavne probleme
248
slovenskega diahronega razvoja, kot sta npr. rotacizem in pomik cirkumfleksa na prvi desni zlog. Slovenščino in predvsem njen diahroni razvoj obravnava tudi v zaključenih monografijah, začenši s svojo doktorsko disertacijo o zgodovinski analizi glasoslovja in naglasoslovja prekmurskega narečja (A Historical Analysis of the Phonology and Accentuation of the Prekmurje Dialect of Slovene), ki jo je po enoletnem terenskem delu v Prekmurju zagovarjal v Los Angelesu. Prvi po Franu Ramovšu je napisal zgodovinsko fonologijo slovenskega jezika (A Historical Phonology of the Slovene Language), ki je izšla leta 2000 v Heidelbergu pri založbi C. Winter Universitätsverlag. Za to delo mu je ameriško združenje učiteljev slovanskih jezikov že istega leta podelilo nagrado Best Book in Slavic Linguistics. Dve leti pozneje je v Mariboru izšel slovenski prevod tega dela z naslovom Zgodovinsko glaso-slovje slovenskega jezika. Posebej velja omeniti še njegovo slovnico slovenskega jezika, ki je za angleško govoreče pod naslovom A Short Reference Grammar of Slovene izšla leta 2008 v Münchnu. Slovnica je prosto dostopna tudi na svetovnem spletu.
S svojimi znanstvenimi deli je Marc L. Greenberg dokazal, da je sposoben globokega razmisleka in kompleksnih analiz najzapletenejših vprašanj slovenskega in slovanskega primerjalnega jezikoslovja, hkrati pa je v celovitih prikazih širše problematike izkazal sposobnost sintetiziranja doslejšnjih spoznanj, ki so prav na ta način dostopnejša za nadaljnje raziskave.
Greenbergove zasluge za slovenščino in Slovenijo pa niso le znanstvene narave. Že leta 1990 je na univerzi v Bloomingtonu deloval kot lektor za slovenski jezik. Po slovenski osamosvojitvi se je v ZDA intenzivno in aktivno zavzemal za čimprejšnje priznanje mlade države. Je eden od dveh soustanoviteljev in dolgoletnih sourednikov mednarodne revije Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies, ki od leta 1997 izhaja v Ljubljani in ZDA. Kot predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Kansasu (2000-2011), zdaj pa kot dekan Fakultete za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu (2014-) je še posebej pozoren na prisotnost slovenščine v ameriškem akademskem svetu. Univerza v Kansasu je po njegovi zaslugi in zaslugi njegove žene, Marte Pirnat - Greenberg, danes edina univerza v ZDA, na kateri se poučuje tudi slovenščina.
Marc L. Greenberg je v svoji uspešni akademski karieri dosegel mnoge nagrade, priznanja in odlikovanja. Raziskovalno delo doma in v tujini so mu omogočale domače in tuje institucije in fundacije. Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen zaradi svojih zaslug pri raziskovanju slovenščine, predvsem njenega diahronega razvoja in njenih narečij ter zaradi upoštevanja slovenskega gradiva in slovenskih spoznanj v širši slavistični in jezikoslovni obravnavi,
249
in sicer tako v svojem nacionalnem ameriškem kakor tudi internacionalnem delovanju.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU.
Janez Orešnik, Zinka Zorko
Ludvik Karničar
Prof. dr. Ludvik Karničar, rojen 1949 na Obirskem na avstrijskem Koroškem, je študiral slavistiko na graški univerzi in leta 1979 doktoriral z disertacijo o narečju svojega rojstnega kraja. Tematiko disertacije je pozneje razširil z raziskavo govorov sosednjih krajev (Sele, Korte in druge vasi v okolici Železne Kaple) in pri tem vsestransko osvetljeval ne samo njihove fonološke, morfološke, skladenjske in leksi-kalne značilnosti, ampak je zbiral in raziskoval tudi ledin-ska in hišna imena in drugo gradivo s področja mikroto-ponomije. Vse to je nazadnje nadgradil še z zanimivo antologijo žanrov ljudske ustvarjalnosti iz tega okolja (povedke, otroške pesmi, parodije molitev, zaroti-tveni obrazci itn.). V tako razširjeni obliki je monografija Der Obir-Dialekt in Kärnten, ki obsega 420 strani, izšla leta 1986 na Dunaju pri Avstrijski akademiji znanosti v seriji Sitzungsberichte der philosophisch/historischen Klasse. Že pred tem sta ga dopisna člana SAZU Stanislav Hafner in Erich Prunč pritegnila k di-alektološkemu projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. Iz tega je nastal široko zasnovan Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten), ki je leta 1982 začel v zvezkih izhajati pri Avstrijski akademiji znanosti. Do leta 2012 je izšlo sedem zvezkov (do črke M), ki skupaj obsegajo več kot 1500 strani. Ko se je avstrijska akademija nadaljevanju tega projekta odrekla, je Karničar v trdnem upanju, da se bodo slej ko prej našla sredstva in poti, kako projekt pripeljati do zaključka, poskrbel, da je neprecenljivo gradivo z graške univerze prišlo v last in posest SAZU.
Na pobudo koroške deželne vlade in v interesu koroških rojakov se je Karničar v sodelovanju s pravnikom Pavlom Hafnerjem lotil tudi zahtevnih in občutljivih vprašanj slovenske pravniške terminologije. Izdelala sta obsežen dvojezični Slovar pravnega in ekonomskega jezika / Wörterbuch der Rechts- und Wirtschaftssprache, ki je v letih 1989 in 1996 izšel na Dunaju v dveh knjigah. V raziskovalne namene je pripravil tudi predelavo več kot 200 let starega Gut-smanovega nemško-slovenskega in slovensko-nemškega slovarja. Poleg tega je v slavističnih revijah objavil vrsto razprav s področja koroške dialektologije in
250
onomastike, v poljudnih glasilih pa iskal in nakazoval rešitve aktualnih jezikovnih vprašanj in s tem prispeval k ohranjanju in rasti jezikovne zavesti med našimi koroškimi rojaki.
Karničar se loteva tudi literarnih in širših kulturnih vprašanj, predvsem v zvezi s študijem in predavateljsko dejavnostjo Slovencev na graški univerzi in slovensko kulturno dediščino na avstrijskem Štajerskem nasploh. Organiziral je dva interdisciplinarna simpozija z naslovom Slovenci in Gradec (Slowenen und Graz), na katerih so aktivno sodelovali ne samo slavisti, ampak tudi ugledni zgodovinarji, naravoslovci, pravniki in tehniki z graške in drugih univerz, ter poskrbel za objavo vseh relevantnih referatov v knjižni obliki (Gradec 2011 in 2014). Predvsem pa je treba poudariti, da je bil prvi, ki je slovensko javnost opozoril na dobro ohranjene rokopise štirih ciklusov slovenskih (!) predavanj o slovenskem slovstvu, ki jih je imel Karel Štrekelj na graški univerzi, in sicer že dvajset let pred ustanovitvijo ljubljanske univerze. Po njegovem opozorilu so ta predavanja izšla v skrbni redakciji Matija Ogrina in ekipe sodelavcev v dveh zajetnih knjigah pri založbi ZRC v Ljubljani (2012 in 2014). Poleg vsega tega je profesor Karničar skrbel tudi za zbiranje, ohranjanje in oživljanje bogatega folklornega gradiva na slovenskem Koroškem in v sodelovanju z Engelbertom Logarjem zasnoval zbirko Pesmi in glasba z južne Koroške, v kateri je doslej izšlo že 40 zvezkov.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU.
Marko Snoj
III. RAZRED
Željko Knez
Prof. dr. Željko Knez je na UM ustanovil Laboratorij za se-paracijske procese in s tem pri nas uvedel raziskave na področju superkritičnih fluidov in produktnega inženirstva. Pozneje je sodeloval pri ustanovitvi podobnih laboratorijev še v domači kemijski industriji. Njegova bibliografija zajema 226 izvirnih in 15 preglednih znanstvenih člankov, poglavja v 29 knjigah, več kot 22 patentov, registriranih v tujini. WoS (Core Collection) navaja vrednost več kot 3600 čistih citatov ter h-indeks 34. lz bogatega bibliografskega opusa je treba posebej izpostaviti članek s področja produktnega inženirstva, ki je bil objavljen v ameriški periodiki Food Chemistry in je citiran več kot 410-krat. Njegove prispevke lahko razvrstimo v tri skupine: raziskave pridobivanja
251
delcev in kompozitov s pomočjo superkritičnih fluidov (SCF), pridobivanje ravnotežnih podatkov v sistemu plin-kapljevina-trdno v superkritičnih pogojih in raziskave uporabe sub- in superkritičnih medijev v procesu ekstrakcije. Rezultati Knezovega bazičnega raziskovanja služijo številnim tehnološkim postopkom v industriji, med drugimi v domačem Pinusu in tujima Thyssen - Krupp ter Udhe High Pressure Technology. Profesorju Knezu so bile za raziskovalne dosežke podeljene tako tuje kot domače nagrade in priznanja: Selingman APV Fellowship/Bursary in Food Engineering, 1997, UK, nagrada Ameriškega združenja za maščobno kemijo (AOCS Prize), 1997, Innovationspreis Messer Griesheim Preis, 1998, in Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke, 2006.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
Peter Križan
Dr. Peter Križan je redni profesor na Oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani. Rodil se je 21. maja 1958 v Mariboru. Doktoriral je leta 1987 na Univerzi v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo sodi v fiziko osnovnih delcev in je v glavnem povezano z raziskovanjem procesov, nastalih pri trkih elektronov in pozitronov visokih energij ter z identifikacijo nabitih delcev in detekcijo fotonov. Bil je član več kolaboracij s sedežem v Ženevi, Hamburgu in zdaj v Tsukubi, kjer je bil odgovoren za projekt BELLE, kamor je vključenih več kot tristo znanstvenikov. Tu odkrita kršitev simetrije CP je bila povod za Nobelovo nagrado teoretikoma M. Kobayashi in T. Makawa, ki sta kršitev napovedala.
Peter Križan je soavtor ali avtor več kot 560 člankov v mednarodnih revijah z 12.700 čistimi citati. Je član uredniških odborov mednarodnih znanstvenih revij. Imel je številna vabljena predavanja in cikle predavanj na univerzah in raziskovalnih institucijah. Je organizator in član več znanstvenih svetov konferenc in konferenčnih serij ter član vrste strokovnih odborov s področja fizike osnovnih delcev. Je nosilec predavanj in avtor vrste novih predmetov na Oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani. Leta 2002 je prejel Zoisovo priznanje in 2008 Zoisovo nagrado. Je ena vodilnih mednarodnih osebnosti v fiziki osnovnih delcev in eden najuspešnejših slovenskih znanstvenikov. Veliko je prispeval k ugledu, ki ga slovenska fizika osnovnih delcev uživa v mednarodni skupnosti.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
252
Jelena Vladimirovna Boldireva
Prof. Jelena Vladimirovna Boldireva je vodja oddelka za reaktivnost trdnin Inštituta za kemijo in mehanokemijo pri sibirski sekciji Ruske akademije znanosti in vodja laboratorija za kemijo trdnega stanja Državne univerze v Novo-sibirsku.
Je svetovno uveljavljena raziskovalka na področju kemije trdnega stanja. Njene pionirske raziskave kemijskih reakcij v trdnem stanju in z njimi povezanih pojavov, ki jih je odkrila in preučevala - med drugim fotomehanični efekt pri izomerizaciji koordinacijskih spojin -, so aktualne in visoko citirane še danes, po tridesetih letih od odkritja. Je (so)avtorica več kot 250 izvirnih znanstvenih člankov, mnogih prispevkov v znanstvenih monografijah ter več kot 20 poglavij v knjigah in 16 patentov. Njena dela so bila citirana več kot 4000-krat, njen Hirschev indeks pa znaša 34.
Prof. Boldireva ima vzpostavljeno široko mrežo mednarodnega sodelovanja in je vpeta v številne mednarodne raziskovalne in izobraževalne projekte. Je članica znanstvenega sveta pri ruskem ministrstvu za znanost in izobraževanje. Odličnost raziskovalnega opusa prof. Boldireve se odraža v mnogih mednarodnih in nacionalnih nagradah in priznanjih, med drugim s častnim doktoratom Univerze v Edinburghu. Svoje raziskovalno delo prof. Boldireva širi tudi v sodelovanju s slovenskimi raziskovalnimi organizacijami. S Fakulteto za farmacijo izvaja raziskave s področja mehanskih lastnosti kristalov učinkovin, s Kemijskim inštitutom pa študije polimorfizma biološko pomembnih molekul v kristalnem stanju.
Na volilni skupščini 1. junija je bila izvoljena za dopisno članico SAZU.
Ruben G. Carbonell
R. G. Carbonell je Frank Hawkins Kenan Distinguished Professor za kemijsko in biokemijsko inženirstvo na državni univerzi Severne Caroline in direktor bioprocesnega centra za vzgojo in izobraževanje. Za pomembne dosežke na področju transportnih pojavov v večfaznih sistemih in vpeljave molekularne prepoznave v biološke separacijske procese je bil dr. Carbonell leta 2014 izvoljen v ameriško Nacionalno akademijo za inženirstvo (NAE). Je nosilec več odlikovanj pomembnih profesionalnih združenj, med njimi tudi Halladayeve medalje za odličnost, ki je najvišje odlikovanje NCSU. Nje-
253
gova bibliografija šteje 239 enot; večina del je objavljenih v vrhunski periodiki. Je tudi soavtor 30 patentov, mnogi od njih so v industrijski uporabi. V WoS (Core Collection) najdemo več kot 4100 čistih citatov njegovih del in h-indeks 38. Rezultati njegovega dela izhajajo iz treh področij udejstvovanja: modeliranje dvofaznega toka v reaktorjih s strnjenim slojem, uporaba superkritičnega ogljikovega dioksida v produkcijskih procesih in afinitetna kromatografija za čiščenje bioloških molekul. Na osnovi njegovih raziskav je bila postavljena firma Micell Technology in firma Pathogen Removal and Detection Technology. Profesor Carbonell je sodeloval pri izvedbi slovensko-ameriškega projekta, ki ga je financirala ameriška National Science Foundation (NSF), in je gostil naše podoktorske študente. V Ljubljani je imel več predavanj za doktorske študente in je bil član komisije za oceno in zagovor doktorske disertacije ter je svetoval slovenski firmi Bia-Separations.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU.
IV. RAZRED
Boris Sket
Prof. dr. Sket je bil izvoljen za izrednega člana SAZU v letu 2011; je svetovno znani speleobiolog, ki obravnava takso-nomijo, morfologijo in zoogeografijo močerila in njegovega temnega sorodnika, ki ga je opisal kot Proteus anguinus parkelj. Ukvarja se tudi s taksonomijo nižjih rakov in pijavk na podlagi molekulsko bioloških in morfoloških podatkov. Opisal je več kot 110 novih vrst, 12 rodov in dve družini, od bakterij do vretenčarjev, predvsem iz podzemskega okolja. S pokojnim akad. J. Matjašičem je opisal podzemnega oži-galkarja Velkovrhia enigmatica, edinega na svetu. Uspešno in na svetovni ravni raziskuje podzemni kras in njegovo favno doma in po svetu, od Kitajske in Filipinov do južne in severne Amerike, Šrilanke, Kenije, Bajkalskega in Ohridskega jezera, da omenimo vsaj nekatere. Pospešil je speleobiološke raziskave v Jugoslaviji ter desetletja vodil uspešno raziskovalno skupino. Prvi v Sloveniji je raziskoval favno intersticialnih voda. Pokazal je na globalno najvišjo biot-sko pestrost v dinarskem območju in najvišje število troglobiotskih vrst v po-stojnsko-planinskem jamskem sistemu in Vjetrenici (BiH). Poskrbel je tudi za vpeljavo molekulsko bioloških filogenetskih metod v Sloveniji. Tudi v obdobju šestih let po izvolitvi je zelo dejaven. Objavil je 12 izvirnih znanstvenih člankov. Po prof. B. Sketu je poimenovanih več kot 40 taksonov, tudi trije rodovi.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za rednega člana SAZU.
254
Gregor Anderluh
Doktoriral na Univerzi v Ljubljani 1998. Podoktorsko se je usposabljal na ustanovi ITC Fisica Degli Stati Aggregati v Trentu (1999), Univerzi v Newcastlu (2001-2002) in Univerzi v Oxfordu (2009). Na Univerzi v Ljubljani je redni profesor za biokemijo (2011). Bil je prodekan za področje biologije (2011). Med letoma 2011 in 2015 je bil vodja Laboratorija za molekularno biologijo in nanobiotehnologijio na Kemijskem inštitutu, od leta 2015 je direktor Kemijskega inštituta. Bil je soustanovitelj Infrastrukturnega centra za raziskave molekulskih interakcij, ki deluje na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki ga je vodil v letih 2004-2015. Njegovo raziskovalno delo obsega temeljne raziskave na področju celičnih membran in proteinov, ki reagirajo z njimi. Preučuje delovanje proteinov, ki porušijo zgradbo celičnih membran tako, da tvorijo membranske pore. Objavil je več kot 130 znanstvenih člankov, 13 poglavij v knjigah. Je soavtor petih patentov in dveh patentnih prijav. Bil je sourednik dveh knjig, ki jih je izdala založba Springer. Njegova dela so bila citirana več kot 3500-krat (WOS) in ima Hirschev indeks 33. Bil mentor ali somentor enajstim doktorandom in enemu magistrandu. Trenutno je mentor sedmim doktorandom. Prejel je Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije (2005), Zeievo nagrado Nacionalnega inštituta za biologijo (2010) in Preglovo priznanje Kemijskega inštituta (2013).
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
Derek Clifford Ford
Je profesor emeritus geografije in geologije univerze McMas-ter (Ontario, Kanada); strokovnjak za geografijo, geologijo, geokemijo krasa in kraških jam. Rodil se je v Angliji, doktoriral je na Univerzi Oxford leta 1963. Od leta 1988 je član Royal Society of Canada, od 2002 častni član Bolgarske akademije. Je pionir kvantitativnih analiz krasa in spe-leogenetskih teorij. Raziskoval je kras po vsem svetu, posebno podrobno v severnih geografskih širinah, to je kras pod ledeniki in permafrostom. Znan je zaradi nove razlage vpliva geologije na razvoj jam; leta 1978 je objavil model štirih stanj (four-state model), ki še vedno velja za najbolj splošen model razvoja jam. Bil je tudi med pionirji datiranja sig z uran-torijevo metodo in uporabe jamskih sedimentov za
255
paleoklimatske raziskave. Pozneje se je posvetil tudi hidrologiji krasa ter zaščiti in promociji kraških območij. Danes velja za najvidnejšega in najvplivnejšega raziskovalca krasa na svetu. Skupaj s P. Williamsom, profesorjem na Novi Zelandiji, je objavil delo Karst Hydrogeology and Geomorphology, t. i. »biblijo krasa«, najbolj citirano strokovno knjigo o krasu. Je avtor nekaj sto člankov v priznanih strokovnih revijah (npr. Nature), 32 poglavij v pomembnih knjigah in učbenikih; njegovo delo ima blizu 10.000 citatov. S slovenskimi krasoslovci sodeluje od 70. let prejšnjega stoletja in v Sloveniji pogosto predava. V svojih delih uporablja in citira slovensko krasoslovno literaturo. Posebej veliko je primerov iz slovenskega krasa v njegovi knjigi Karst Hydrogeology and Geomorphology. V laboratorijih univerze McMaster je potekalo datiranje jamskih sedimentov iz slovenskih jam z metodami, ki so omogočale vpogled v starejša obdobja razvoja našega krasa. Sodeluje tudi z revijo Acta carsologica, ki je v lasti SAZU. Je član in funkcionar 14 svetovnih strokovnih združenj, član uredniških odborov uglednih strokovnih revij, prejemnik 16 mednarodnih (Mednarodne speleološke zveze) in narodnih odlikovanj ter priznanj (Belgije, Italije, Kanade, Kitajske, Madžarske, Sovjetske zveze, Turčije, Ukrajine, Velike Britanije, ZDA).
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU.
Vladimir Parpura
V Zagrebu je zaključil študij medicine, doktoriral na Univerzi v Iowi v ZDA. Je profesor na ustanovi Department of Neurobiology, University of Alabama at Birmingham v ZDA; je član Evropske akademije (London). Na področju celične fiziologije astrocitov, celic glije v možganih, je objavil več kot 160 člankov, ki jih indeksira SCI, od tega tudi v revijah z najvišjo stopnjo prepoznavnosti (Nature, Nature Nanotechnology, Trends in Neurosciences, Nano Letters, PNAS). V teh celicah je prvič opisal mehanizem izločanja kemičnih prenašalcev. Ukvarja se tudi s preučevanjem nanomaterialov na celice. Bil je urednik sedmih knjig. Dela so odlično citirana, ima več kot 8.000 citatov, Hirschev index je 43, Web of Science. Članek, ki je bil objavljen v letu 1994 in opisuje odkritje, da ne le nevroni, pač pa tudi celice glije izločajo kemični prenašalec glutamat (Nature), je bil citiran več kot tisočkrat. Gre za delo, ki je spremenilo pogled na to, kakšna je fiziološka vloga astrocitov, celic glije v možganih. Kot prvi je s pristopi mikroskopije na atomsko silo tudi izmeril stabilnost kompleksa proteinov, ki vplivajo na fuzijo membrane mešičkov s plazmalemo. Po letu 1999 je bil večkrat v Sloveniji, ko je prvič obiskal laboratorije akad. R. Zorca. Bil je soorganizator simpozija, ki je potekal v okviru mednarodne zveze
256
ISI (International Society for Neurochemistry) v avgustu 2011 na SAZU. Objave, ki so sledile temu simpoziju, so visoko citirane. V sodelovanju z njegovim laboratorijem v ZDA je nastalo okoli 20 znanstvenih študij, kjer so vodilni raziskovalci iz Slovenije. Sodelavcem iz Slovenije je omogočil, da so se na kratkih obiskih lahko izpopolnjevali v tujini.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU. V. RAZRED
Milček Komelj
Milček Komelj (rojen 1948) je v svojih besedilih o umetnosti zlil v enovitost tako umetnostnozgodovinsko znanje kot ustvarjalno intuicijo in v svojo »poezijo vedenja« izvirno povezal znanost in umetnost; zato je bil leta 2011 izvoljen za izrednega člana SAZU v razredu za umetnosti, že pred tem pa v razred za umetnosti Evropske akademije znanosti in umetnosti. Ker je bil vse življenje tesno povezan z umetnostjo in umetniki, posebno z akademikom Božidarjem Jakcem, se je sprva posvetil umetnosti ekspresionizma, pozneje pa tudi novejšim ustvarjalcem, a tudi interpretacijam slikarstva od baroka naprej. Kot zelo plodovit pisec je napisal vrsto knjig (posebno temeljno delo o slovenskem ekspresionizmu, knjigo o ustvarjalnih izvorih Božidarja Jakca, trilogijo o slovenskem slikarstvu 18., 19. in 20. stoletja Poteze, Obrazi in Svetniki, odmevno Kroniko Marjana Pogačnika o zaljubljencih v umetnost, nagrajeno z Župančičevo nagrado, knjigo o akad. Niku Grafenauerju, za Slovensko matico je pripravil in uredil Novomeško ter Črnomaljsko in metliško knjigo) ter objavil množico študij, razprav ter prikazov, pri čemer se je posebej posvečal razmerju med likovno umetnostjo in literaturo. Sodeloval je pri pripravi vrste razstav v osrednjih galerijah (npr. Ekspresionizem in nova stvarnost v Moderni in Ivan Vavpotič v Narodni galeriji) ter z akad. Grafenauerjem intenzivno deloval tudi pri kulturni, posebno razstavni dejavnosti Kluba Nove revije, s katero je tesno sodeloval. V letu 1997 je bil tudi umetniški direktor Evropskega meseca kulture in večkrat nacionalni koordinator za umetnostno zgodovino.
Njegov način pisanja so tako poznavalci kot umetniki prepoznali kot edinstven. Ker zmore kompleksnost umetniških likovnih vsebin prevesti v univerzalen, hkrati pesniški in pomensko precizen besedni jezik, je eden najbolj želenih piscev in sogovornikov o umetnosti, umetnost pa je dobila z njim pristnega apologeta, ki daje s svojo nepogrešljivo vlogo umetnostni vedi širši smisel, kakršen umetnosti pripada. Ves čas je živo navzoč tudi v umetnostnih komi-
257
sijah, uredništvih in medijih. Doživel je vrsto javnih priznanj, kot priljubljen pedagog na Filozofski fakulteti je privzgajal predvsem občuljivost za umetnost. Enako intenzivno dejaven je ostal tudi po upokojitvi in izvolitvi za izrednega člana SAZU. V tem času je napisal več monografij o umetnikih, med njimi o Janezu Berniku in Mihi Malešu, publikacijo o izročilu sv. Cirila in Metoda v slovenski ustvarjalnosti, pesniško zbirko ter vrsto študij o umetnosti, uredil in komentiral je knjigo izbranih del akademika Cevca, sodeloval na več kot 15 simpozijih in pronicljivo osvetlil še blizu sto naših zlasti likovnih ustvarjalcev ter za življenjsko delo prejel nagrado Društva slovenskih likovnih kritikov kritiško pero. Že desetletje je tudi predsednik Slovenske matice.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za rednega člana SAZU.
Andrej Jemec, Drago Tršar, Niko Grafenauer
Milan Dekleva
Pesnik, pisatelj, esejist, dramatik, urednik in prevajalec Milan Dekleva (rojen 1946) je s svojimi 15 pesniškimi zbirkami, vrsto romanov in drugih umetniških del ena najvidnejših osebnosti moderne slovenske književnosti. Za osnovno podstat Deklevove pisave velja dojemljivost za glasbo. V skladu s tem se prepušča ritmu jezika in skozenj izgovarja začudenje nad svetom, hvalnico stvarem in pojmom, poglobljeno meditira ter se predaja čudežnosti stvarstva. V poeziji instinktivno ter z eruditskim poznavanjem duhovnih tokov odkriva naravo in vesolje, spregovarja z besedami antičnih modrecev in zre v strašno 20. stoletje, pri čemer z vsako zbirko prinaša novo stopnjo ali način svojega doumevanja sveta, njegova pesniška beseda pa je od zbirke do zbirke raznolika, sporočilna v obliki haikuja, sentenčnosti, izrekov ali spet drugod v dolgih verzih ter sonetnih oblikah, ki jih poganja prosti ritem. S poezijo se umetnik zataplja v vesolje, doživljanje neznatnih bitij, ki utelešajo samo bivanje, in tako presega antropomorfno stališče človekove središčne vloge v svetu, v katerem je človek, ki zanj ni mera, marveč nemir vseh stvari, vznemirjeno dojemljiv za vse stvarstvo, zato skuša v pesmih poiskati način, da bi zanihal z vsem, kar je.
O človeku nekje pravi: »Ne. Mi nismo mera, / ampak nemir vseh stvari.« In spet: »Vpis v knjigo sveta nas presega.« Življenje je zanj, kot sam izjavlja, nedoumljiv blodnjak in pesmi so njegovo zrcalo, »pesem je večno čakanje, da jezik stopi na pot«. Pesem je zanj »konfrontacija intimnega trenutka s celoto sveta«. Po njem »čisto vsaka pesem skuša v človeku zaceliti rano razcepljenosti, ki je nastala, ko se je iztrgal iz celote sveta«. »A pesem je le kratkotrajen poskus, zato
258
pišemo znova in znova.« Ob vsej duhovni naravnanosti je njegovo pesniško doživljanje tudi močno čutno intenzivno, pri čemer je stalno navzoč tudi subtilno izrečen eros. On sam pa je kot ustvarjalni medij glasnik venomer v skrivnosti in lepote strmečega, hkrati telesnega in ponotranjenega, a vseskozi s kozmosom povezanega življenja. O vsem tem govorijo tudi njegove pronicljive esejistične knjige ter prav tako pomembni romani, v katerih se med drugim poglablja v čas študentskih nemirov v 60. letih 20. stoletja ter skrivnostne osebnosti iz naše kulturne zgodovine, med njimi Dušana Pirjevca, Slavka Gruma in Almo Karlin. Dekleva je tudi skladatelj scenske glasbe, glasbeni improvizator in pianist ter pisec za mladino, avtor otroških radijskih in lutkovnih iger, otroških muzikalov, prevajalec mladinske književnosti; v 70. letih prejšnjega stoletja je bil član glasbene skupine Salamander. Po izobrazbi je diplomant primerjalne književnosti, poklicno pa je deloval zlasti kot urednik na RTV Slovenija, radiu in pri časopisih. Milan Dekleva je prejel vse naše najpomembnejše nagrade za literaturo, tudi Prešernovo za življenjsko delo. Izbor njegovega dela je med drugim zajet v elitni zbirki Kondor, kot klasik slovenske moderne poezije pa je že doživel izdajo svojih zbranih pesmi Uglaševanje molka.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
Milček Komelj, Niko Grafenauer, Andrej Jemec
Jožef Muhovič
Jožef Muhovič (rojen 1954), akademski slikar in doktor filozofije, redni profesor na ALUO v Ljubljani, v svojem delu z ustvarjalno intuicijo in izrazitim smislom za analitičnost v eni osebi združuje likovno ustvarjalnost in filozofsko osmišljeno teoretsko misel in je zato po svojem celostnem pomenu med našimi likovnimi ustvarjalci izjemen. V svojem monumentalnem slikarskem in grafičnem opusu z monokromnimi kompozicijami aluzivnih likov in likovnih struktur izreka eksistencialna stanja človeštva (človekovo samoto, smrtno usodo, antigonske dileme itn.), duhovno oprt na arhetipsko, še posebej antično mitično izročilo. V njegovem vseskozi pretehtanem, duhovno izjemno poglobljenem in z vso etično odgovornostjo pojmovanem delu se zlivata ustvarjalni instinkt, miselna prodornost in suvereno obvladovanje likovne forme, v kateri skuša s čim manj sredstvi izraziti kar največ.
Muhovič je kot teoretik in estetik organiziral več mednarodnih znanstvenih srečanj in je bil kot nepogrešljiv poznavalec povabljen za sodelavca in predavatelja tudi na tuje univerzitetne in galerijske ustanove, na univerzo v Leipzigu,
259
Akademijo znanosti v Budimpešti ter v dunajske in berlinske galerije. Kot likovni teoretik in estetik je organiziral več mednarodnih znanstvenih srečanj ter kot nepogrešljiv poznavalec sodeloval na številnih simpozijh in posvetih.
Odmevno je razstavljal v domovini in tujini, kjer hranijo njegova dela v številnih javnih zbirkah, med njimi v dunajski Albertini in Künstlerhaus, Berlinu, Maastrichtu, ZDA (Flagstaff), na graški univerzi ter v tamkajšnjem muzeju Joa-neum. Bil je gostujoči docent na Univerzi v Magdeburgu, deloval je kot raziskovalec na univerzi v Berlinu, večkrat tudi kot štipendist Humboldtove fundacije, in je dejavno udeležen pri mednarodnih projektih.
Samostojne razstave grafike je imel v Laafeldu, na Dunaju, v Gradcu in Berlinu; skupinsko, v elitni družbi z našimi najvidnejšimi umetniki, je razstavljal na Japonskem, v Budimpešti, Zagrebu in Benetkah, predstavil pa se je tudi v ZDA, Koreji, Barceloni, Liegeu, Maastrichtu. V svojih knjigah sega od likovno-teoretskih razprav in filozofskih vprašanj do prikaza posameznih slikarjev in obvladuje vse besednoizrazne zvrsti, od analitično teoretskih in filozofskih razpravljanj do esejistične oblike (v tej obliki je v knjigi Slikarstvo na štiri oči, deset seans prikazal vrsto najvidnejših slovenskih modernističnih slikarjev). Objavil je Uvod v formalno likovno analizo, knjigo Umetnost in religija in je soavtor knjige Über des Geistige in der Kunst - zum zweiten Mal, izdane pri založbi Verlag (Berlin, München, Wien, Zürich) ter vrste študij in razprav. Vrh njegovega tovrstnega dela pa predstavlja edinstveni monumentalni Leksikon likovne teorije, v katerem pojmovno vsestransko in temeljito razjasnjuje vse likovne prvine in poglavja.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
Milček Komelj, Drago Tršar, Andrej Jemec
Boris A. Novak*
Boris A. Novak (rojen 1953) je pesnik, dramatik, prevajalec, esejist, urednik, dramaturg in literarni znanstvenik, redni profesor primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti UL, avtor kar 90 knjig. Izdal je 21 pesniških zbirk, od prvenca Stihožitje do monumentalnega tridelnega epa Vrata nepovrata, v katerem zajema svojo celotno osebno duhovno zgodovino in kot družbeno zavzet mislec in iskalec skoznjo tudi naš čas. Zaveda se namreč, da so »edino, kar preživi nenehno rast brezdanje pozabe«, besede, in da papir, kamor
* Foto: Tihomir Pinter
é §
Mf ji
\\
260
jih zapisuje, »nosi težo stvarstva«. Zato mu pomeni poezija način, s katerim je poskusil upesniti ne le svojo duhovno avtobiografijo, marveč skoznjo tudi svoj celoten odnos do stvarstva, in zato je zanj ustvarjalna beseda »vsemogočna«. Kot mojster forme je pri nas na novo uveljavil vrsto klasičnih in novih pesniških oblik, njegov življenjski projekt, v katerem združuje pesniško prakso in teorijo, je tudi pesmarica pesniških oblik, ki jo že desetletja dopolnjuje.
Novak je tudi odličen avtor poetično igrive otroške poezije, radijskih in gledaliških iger, izdal je še dve knjigi proze (pravljic), sedem knjig z dramami, ki so doživele kar 24 gledaliških postavitev, in sedem radijskih iger. Knjižni izbori njegove poezije so izšli v ZDA, Franciji, na Slovaškem in vseh državah nekdanje Jugoslavije, izbrane pesmi tudi pri prestižni ameriško-angleško-irski založbi, v tisku pa je obsežen izbor njegove poezije v španščini. Sicer objavlja v 30 državah po vseh celinah in prevaja iz desetih jezikov. Kot raziskovalec je deloval tudi na Univerzi v Minneapolisu in kot gostujoči profesor na univerzi Tennessee (Chattanooga).
Boris A. Novak je prejemnik številnih prestižnih domačih in mednarodnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade za življenjsko delo in častnega znaka svobode republike Slovenije. Za kulturno dejavnost je bil počaščen s častnima naslovoma francoske republike vitez reda akademskih palm in vitez reda umetnosti in leposlovja. Bil je soustanovitelj Nove revije in v prelomnih časih na poti v demokratizacijo slovenske družbe tudi njen urednik ter predsednik slovenskega PEN, bil je predsednik njegovega mirovnega komiteja, je podpredsednik Mednarodnega PEN in dopisni član francoske pesniške akademije Mallarmé. Kot pesnik in poliglot je nastopil na številnih uglednih prireditvah po vsem svetu. Njegovo umetniško delo presoja vrsta analitičnih študij, njegova poezija je redno upoštevana v pesniških antologijah, tako da je bil v kulturni javni zavesti že sprejet med klasike pesniške besede in med najbolj prodorne premišljevalce o možnostih njenega jezikovnega izraza.
Z vso svojo dejavnostjo, usmerjeno v osnove lastnega in človeškega bivanja ter povezano z najširšim svetovnim kulturnim prostorom, je Boris A. Novak eden naših središčnih umetnikov in gotovo najbolj vsestransko dejavnih in angažiranih razumnikov na Slovenskem.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
Milček Komelj, Niko Grafenauer, Andrej Jemec
Maja Haderlap
Pesnica in pisateljica Maja Haderlap (roj. 1961) je rodovno ukoreninjena v koroško bukovniško izročilo; kot urednica in pomembna ustvarjalka ter teatrolo-
261
ginja je že dolgo ena osrednjih osebnosti slovenske kulture na avstrijskem Koroškem in pomembna glasnica slovenske zavesti in eksistence v mednarodnem prostoru. Na avstrijskem Koroškem živeča umetnica je avtorica več slovenskih pesniških zbirk (Žalik pesmi, Bajalice, trijezične pesniške izdaje Gedichte, Pesmi, Poems) in v nemščini napisanega romana Angel pozabe, ki mu je sledila prav tako v nemščini napisana in tudi v slovenskem prevodu izdana zbirka Dolgo prehajanje, v kateri je med drugim zajeto doživljanje Medi-terana s Krasom.
Njena slovenska poezija je, po besedah akad. dr. Matjaža Kmecla, »silovita in prevzemajoča poetska samoanaliza, poezija intelektualne resignacije ali celo zavrženosti in bridkosti, ki iz tega nastaja, zraven pa trde, komajda kdaj naravnost povedane, pa globoke ljubezni do vsega, kar nam je dano in naloženo«. Že v verzih o izbiranju med »fantomi doma in tujine« se razpre njena usodna dilema med slovensko utesnjenostjo in širšim kulturnim okoljem. Živeči na obmejnem področju in v stalnem kulturnem stiku z nematernim jezikom ji je postal ob slovenščini domač jezik tudi nemščina; vendar se tudi v nemško napisanih delih metaforično spoprijema s slovensko zgodovino in našimi miti ter s svojo umetniško besedo tako postaja pomembna glasnica našega obstoja, svojo razklanost, o kateri se sama prizadeto sprašuje, pa zavestno tvorno usmerja v umetnost povezovanja. O tem najlepše govori njen pretresljivi roman Angel pozabe, s katerim je nemškojezične bralce seznanila s trpkimi zgodbami o Slovencih, »ki jih v Avstriji nihče ne pozna in ki so po sedemdesetih letih končno predmet pripovedi«, kot je napisal dopisni član SAZU Peter Handke. Akad. Drago Jančar je o njej zapisal: »To je lepa in presunljivo močna knjiga«, akad. Boris Pahor pa jo je označil za »velik roman kot pričevanje o apokalipsi prebivalstva na avstrijskem Koroškem v nacističnem oklepu«. Ta njen izjemni roman je močno odmeval tako v Sloveniji kot Avstriji, kjer je dobil nagrado Ingeborg Bachmann, ki so ji sledile nagrada fundacije Ravensbruger Verlag in nagrada Bruna Kreiskyja za politično knjigo leta ter nagrada mesta Rauris deželne vlade Salzburga.
Maja Haderlap je doktorica gledaliških ved; bila je dolgoletna dramaturgi-nja v celovškem Mestnem gledališču, zdaj pa predava gledališko dramaturgijo na univerzi v Celovcu. V slovenščini je izšla tudi njena doktorska disertacija o slovenski gledališki dejavnosti na Koroškem od leta 1946 do 1976 Med kulturo in politiko. Poezijo objavlja v slovenskih in avstrijskih književnih revijah, zastopana je v več antologijah, tudi v nemškem kulturnem prostoru, in deluje kot prevajalka iz slovenščine v nemški jezik.
Na volilni skupščini 1. junija je bila izvoljena za dopisno članico SAZU.
Milček Komelj, Drago Jančar, Niko Grafenauer
262
VI. RAZRED
Marko Noč
Specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medicine. Predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru od 2001. Redni profesor interne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani od 2007.
Rodil se je 6. marca 1963 na Jesenicah. Osnovno šolo je končal v Radovljici, gimnazijo na Jesenicah, Medicinsko fakulteto pa leta 1987 na Univerzi v Ljubljani. Isto leto se je zaposlil kot mladi raziskovalec v Centru za intenzivno interno medicino v Kliničnem centru Ljubljana, kjer je v naslednjih letih opravil tudi specializacijo iz interne medicine, kardiologije in intenzivne medicine. Magisterij je končal leta 1998, doktorat pa 1995, oboje na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V letih 1991-1993 je kot raziskovalec delal na področju eksperimentalne kardiologije na University of Health Sciences / The Chicago Medical School v Chicagu (ZDA). V zimskem semestru 1995-96 je bil gostujoči raziskovalec na Institute of Critical Care Medicine, University of Southern California, Los Angeles (ZDA). V letih 1999-2000 je bil Fulbrightov štipendist v bolnišnici Cedars-Sinai Medical Center v Los Angelesu (ZDA), kjer je tudi opravil specializacijo iz intervencijske kardiologije. Leta 2001 je postal predstojnik Centra za intenzivno interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in to delo opravlja še zdaj. Redni profesor interne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani je postal leta 2007, leta 2012 pa član Evropske akademije znanosti in umetnosti (razred 2, medicina).
Kot zdravnik se ukvarja z obravnavo kritično bolnih srčnih bolnikov. Poleg kliničnega dela izvaja tudi različne invazivne kardiološke posege, kot so koronarografija, perkutana koronarna intervencija, aortna balonska črpalka in izventelesna membranska oksigenacija. Dodatne kardiološke posege (per-kutano zapiranje PFO-ASD-LAA in alkoholno septalno ablacijo) izvaja tudi v srčnem centru Medicor v Izoli. Je predavatelj na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani ter mentor pri magisterijih (4-krat) in doktoratih (8-krat). Redno je vabljeni predavatelj na najpomembnejših mednarodnih strokovnih srečanjih v tujini (178-krat med letoma 1992-2016). Nadaljuje s kliničnim raziskovalnim delom, ki ga redno objavlja v priznanih mednarodnih strokovnih revijah (103 objave z IF, uvrščene v zbirko PubMed), ki je pogosto citirano (4605/5927 citatov po Wos/Scopus ofd leta 1990). Je tudi avtor ali soavtor desetih poglavij v priznanih mednarodnih učbenikih s področja kardiologije in intenzivne medicine.
Na volilni skupščini 1. junija je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
263
POKOJNI ČLANI / DECEASED SASA MEMBERS
Andolšek-Jeras, Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti.
Andric, Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Srbija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953.
Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978.
Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995.
Balenovic, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor, College Station, Teksas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985.
Bartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002.
264
Bedjanič, Milko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti.
Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Belic, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesor za lingvistiko na Univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. marca 1978.
Benhart, František, rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka republika. Dopisni član od 23. maja 1985.
Bergles, Arthur E., rojen 9. avgusta 1935, umrl 17. marca 2014. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.
Bernik, Janez, rojen 6. septembra 1933, umrl 15. julija 2016, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.
Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966.
Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Blinc, Robert, rojen 31. oktobra 1933, umrl 26. septembra 2011, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor fizike, dekan Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, znanstveni svetnik Institita »Jožef Stefan«. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999.
Bogdanovic, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost
265
na Univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Bole, Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog -malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977. Redni član od 23. maja 1985.
Borisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923, umrl 25. oktobra 2015. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Boršnik, Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977.
Brajdic, Ivan, rojen 16. junija 1924, umrl 5. junija 2008, pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Brajkovic, Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Bravničar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974.
Brecelj, Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Brodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.
Broz - Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948.
Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985.
Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
266
Cevc, Emilijan, rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do 7. maja 1996.
Cigoj, Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Cilenšek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cronin, James W., rojen 29. septembra 1931, umrl 25. avgusta 2016, dr. fizike, redni profesor na Univerzi v Chicagu, ZDA. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1980, častni doktor Univerze v Novi Gorici. Dopisni član od 21. maja 2009.
Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991.
Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972.
Čelešnik, Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969.
Černigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Čop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976.
Čubrilovic, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Deanovic, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21. marca 1974.
Demus, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
267
Despic, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005, redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.
Djordjevic, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Djurdjev, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Djuričic, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Dolar, Davorin, rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
Dolenc, Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti.
Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970.
Drovenik, Matija, rojen 14. februarja 1927, umrl 30. oktobra 2015. dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999.
Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Ca-racasu, Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977.
Dyggve, Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Kobenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Elsner, Norbert, rojen 11. oktobra 1940, umrl 16. junija 2011. Vodja Zoološkega inštituta Univerze v Gottingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroeto-logije akustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003.
Fettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljublja-
268
ni in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991.
Finžgar, Fran Saleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949.
Fischer, Kurt von, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979.
Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924, umrl 25. oktobra 2010, redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Franchini, Aldo, rojen 3. decembra 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983.
Fučic, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Gabrovec, Stane, rojen 18. aprila 1920, umrl 12. januarja 2015, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.
Gams, Ivan, rojen 5. julija 1923, umrl 10. marca 2014, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.
Gaspari, Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972.
Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Gerškovic, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stratigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.
269
Gligoric, Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Golič, Ljubo, rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Goričar, Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti.
Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977.
Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962.
Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972.
Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Grafenauer, Stanko, rojen 13. maja 1922, umrl 7. avgusta 2010, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989.
Grickat - Radulovic, Irena, rojena 19. januarja 1922, umrla 7. aprila 2009. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.
Gubenšek, Franc, rojen 31. oktobra 1937, umrl 17. avgusta 2010, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.
270
Gušic, Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 3. julija 1964.
Gyergyek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporabnih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Hadži, Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997.
Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921, umrl 20. septembra 2016. Redni profesor za fiziko Univerze v Berkeleyu, Kalifornija, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Hauptmann, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 16. maja 1940.
Hegedušic, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975.
Herak, Milan, rojen 5. marca 1917, umrl 26. aprila 2015, redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Hieng, Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana. Izredni član od 6. junija 1995.
Horvat, Matija, rojen 23. septembra 1935, umrl 26. aprila 2014, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933, umrl 4. septembra 2011. Redni profesor za paleontologijo na Geološko-paleontološkem inštitutu Univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993.
Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. aprila 1973.
Ilešič, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970.
Ingolič, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981.
271
Inkret, Andrej, rojen 29. aprila 1943, umrl 2. avgusta 2015, dr. znanosti, zaslužni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik II. razreda od 1. julija 2010 do smrti.
Ivic, Milka, rojena 11. decembra 1923, umrla 7. marca 2011. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Srbija. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Ivic, Pavle, rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Jakopič, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
Jama, Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
Jovčic, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Jurančič, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984.
Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920, umrl 30. septembra 2016, redni profesor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Giessnu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003.
Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985.
Kambič, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
272
Karamata, Stevan, rojen 26. septembra 1926, umrl 25. julija 2015, redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Kardelj, Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949.
Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928, umrl 10. februarja 2014. Redni profesor heterociklične kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.
Kenk, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.
Kermauner, Taras, rojen 13. aprila 1930, umrl 11. junija 2008, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijo. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971.
Kidrič, Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949.
Kidrič, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik Akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.
Klopčič, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti.
Kochansky-Devide, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975.
Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1953.
Koneski, Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor
273
za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Konstantinovic, Zoran, rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Kos, Božidar, rojen 3. maja 1934, umrl 29. marca 2015, skladatelj in teoretik, profesor za kompozicijo na Konservatoriju Univerze v Sydneyju v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.
Kos, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972.
Kosmač, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961.
Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Munchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Kostrenčic, Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Košir, Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955.
Kovačič, Lojze, rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Kovič, Kajetan, rojen 21. oktobra 1931, umrl 7. novembra 2014, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002.
Kozak, Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961.
Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
274
Koželj, Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962.
Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953.
Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
KratochvH, Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant, vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev pri Češkoslovaški akademiji znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970.
Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985.
Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Kreft, Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942.
Krek, Uroš, rojen 21. maja 1922, umrl 2. maja 2008, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996.
Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni profesor za etnografijo Univerze v Munchnu, Nemčija. Dopisni član od 27. maja 1993.
Krklec, Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Kuhelj, Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnolo-
275
gijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti.
Kumbatovič, Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Kuret, Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.
Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980.
Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Kühn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 6. februarja 1965.
Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti.
Laroche, Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na Univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979.
Lavrač, Ivan, rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987.
Lavrič, Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti.
Lavrin, Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na Univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956.
Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985.
276
Lenček, Rado L., rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA, in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991.
Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Logar, Valentin, rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979.
Lorkovic, Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 30. maja 1991.
Luckmann, Thomas (Tomaž), rojen 14. oktobra 1927, umrl 10. maja 2016, zaslužni profesor za sociologijo Univerze v Konstanci, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze v Linkopingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Trieru in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997.
Lukic, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940.
Lunaček, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954.
Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999.
Majer, Boris, rojen 15. februarja 1919, umrl 14. aprila 2010, dr. filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.
Maksimovic, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica, Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969.
Mansfield, Peter, rojen 9. oktobra 1933, umrl 8. februarja 2017. Redni profesor za fiziko na Univerzi v Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino leta 2003. Dopisni član od 1. junija 2007.
277
Mardešic, Sibe, rojen 20. junija 1927, umrl 18. junija 2016. Redni profesor za matematično analizo in topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003.
Matičetov, Milko, rojen 10. septembra 1919, umrl 5. decembra 2014, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Matjašič, Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989.
Mayer, Ernest, rojen 10. novembra 1920, umrl 17. marca 2009, dr. filozofije, botanik taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003.
McLaren, Anne, rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica na inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995.
Mekuli, Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979.
Melik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti.
Melik, Vasilij, rojen 17. januarja 1921, umrl 28. januarja 2009, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.
Menart, Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993.
Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetovalec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Merhar, Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Uni-
278
verze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.
Merku, Pavle, rojen 12. julija 1927, umrl 20. oktobra 2014. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Michie, Donald, rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znanosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetno inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Mihajlovic, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998. Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.
Mihalic, Slavko, rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995.
Mihelič, France, rojen 27. aprila 1907, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965.
Milčinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Milčinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
Minatti, Ivan, rojen 22. marca 1924, umrl 9. junija 2012, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.
Mohorovičic, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983.
Mole, Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Moravec, Dušan, rojen 4. oktobra 1920, umrl 25. februarja 2015, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988.
279
Moszynski, Leszek, rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001.
Müller Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925, umrl 20. septembra 2013. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 27. maja 1993.
Murko, Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940.
Mušič, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Nahtigal, Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.
Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor mu-zikologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961.
Nitsch, Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na Univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992.
280
Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Oštir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958.
Panteleev, Dimitar, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj, prevajalec, bibliotekar in dramaturg, Sofija, Bolgarija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Paulin, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Pavček, Tone, rojen 29. septembra 1928, umrl 20. oktobra 2011, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe. Izredni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008, redni član od 1. junija 2007.
Pavičevic, Branko, rojen 2. marca 1922, umrl 13. marca 2012. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Podgorici, Črna gora. Dopisni član od 10. marca 1977.
Pavlov, Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na Univerzi v Sofiji, Bolgarija. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949.
Pavšič, Vladimir - Bor, Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj, Ljubljana. Redni član od 6. februarja 1965.
Peklenik, Janez, rojen 11. junija 1926, umrl 15. marca 2016, dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Pecsi, Marton, rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989.
Persianinov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 29. marca 1979.
281
Peterlin, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949.
Pitamic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Plečnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Plemelj, Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949.
Pleničar, Mario, rojen 5. avgusta 1924, umrl 2. oktobra 2016, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991.
Pogačnik, Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 23. marca 1999 do smrti.
Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.
Popov, Andrej Vladimirovič, rojen 24. oktobra 1939, umrl 9. januarja 2009. Vodja oddelka za nevroetologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v Sankt Peterburgu, Rusija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Potrč, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo Visoke tehniške šole v Zurichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979.
Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.
282
Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.
Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921, umrl 20. januarja 2009. Redni profesor za sodno medicino Humboldtove univerze v Berlinu, Nemčija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Pusic, Eugen, rojen 1. julija 1916, umrl 20. septembra 2010, redni profesor za upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.
Rajičic, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.
Rakovec, Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981.
Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historične-ga razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti.
Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.
Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na Tehniški univerzi v Braun-schweigu. Dopisni član od 3. julija 1964.
Ravnikar, Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979.
Rechinger, Karl Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorni svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski
283
profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985.
Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za reani-matologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.
Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti.
Savic, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972.
Seidl, Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997.
Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929, umrl 25. novembra 2012. Redni profesor za potresno inženirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija. Redni član Royal Academy of Engineering. Dopisni član od 12. junija 2003.
Sirotkovic, Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979.
Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967.
Sodnik - Zupanec, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976.
284
Sovre, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Stankovic, Siniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934, umrl 4. septembra 2009. Redni profesor za molekularno fiziko na Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj. Dopisni član od 27. maja 1993.
Stanonik, Janez, rojen 2. januarja 1922, umrl 28. decembra 2014. Dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Stele, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Stern, Pavao, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za far-makologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 21. marca 1974.
Stevanovic, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.
Stuhlpfarrer, Karl, rojen 23. septembra 1941, umrl 5. novembra 2009. Redni profesor za zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007.
Stupica, Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Svane, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927, umrl 22. junija 2012. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Arhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989.
Szentagothai, Janos, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Šalamun, Tomaž, rojen 4. julija 1941, umrl 27. decembra 2014. Pesnik in prevajalec. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013.
Šašel, Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985.
Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in
285
esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Izredni član od 7. junija 2001.
Šercelj, Alojz, rojen 8. decembra 1921, umrl 17. maja 2010, dr. znanosti, palino-log, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997.
Šidak, Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Škerlj, Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969.
Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946.
Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Štampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška; predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Šuklje, Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979.
Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.
Taylor, Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na Univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Tesniere, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za
286
primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Teune, Henry, rojen 19. marca 1936, umrl 12. aprila 2011. Sociolog, redni profesor na oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji, ZDA. Dopisni član od 1. junija 2007.
Todorovic, Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Tolstoj, Nikita Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Tomovic, Rajko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Toporišič, Jože, rojen 11. oktobra 1926, umrl 9. decembra 2014, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997.
Trofenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Trontelj, Jože, rojen 1. junija 1939, umrl 9. decembra 2013, dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti in Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; predsednik SAZU od 6. maja 2008 do smrti.
Trstenjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
Udovič, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vavilov, Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predse-
287
dnik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Vavpetič, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958.
Veber, Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945, ko se je odrekel članstvu. Posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vidav, Ivan, rojen 17. januarja 1918, umrl 6. oktobra 2015, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962.
Vidmar, Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976.
Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodo-slovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.
Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1. januarja 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Vratuša, Anton, rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota, umrl 30. julija 2017, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogra-
288
du in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.
Vrišer, Igor, rojen 13. januarja 1930, umrl 23. januarja 2013, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993.
Vučenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Vuga, Saša, rojen 8. februarja 1930, umrl 25. decembra 2016, pisatelj in dramatik. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 21. februarja 2013.
Waugh, John S., rojen 25. aprila 1929, umrl 22. avgusta 2014, redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
Wollman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Wraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969.
Zadnikar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Zadravec, Franc, rojen 27. septembra 1925, umrl 24. julija 2016, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
Zajc, Dane, rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.
Zavada, Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga, Češka. Dopisni član od 29. marca 1979.
Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti.
Zupančič, Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-priro-doslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945.
289
Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982.
Župančič, Andrej O., rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. znanosti, dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970.
Župančič, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
290
UMRLI V 2017
DEPARTED IN 2017
ANTON VRATUŠA
(1915-2017)
Življenjska pot Antona Vratuše je bila nadpovprečno dolga, saj je zaobjela celo stoletje, in nadpovprečno bogata. Rodil se je v razmerah, ki tega niso napovedovale, saj je izhajal iz revne kmečke družine iz Prekmurja v madžarski polovici habsburške monarhije. Bil pa je inteligenten in željan znanja, poleg tega pa tudi marljiv in samozavesten - te značilnosti so dale pečat vsemu njegovemu življenju. Praktično brez domače gmotne pomoči se je prebil skozi gimnazijo in Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je na začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja dosegel naslov doktorja z disertacijo o Franu Levcu. Kazalo je, da bo nadaljeval s študijem literature in zgodovine, a ko je 6. aprila 1941 nacistična Nemčija s svojimi zavezniki, v prvi vrsti Italijani in Madžari, napadla in razkosala Jugoslavijo, se je njegova usoda povsem preoblikovala. Kot rezervni podporočnik se je Vratuša takoj prijavil za boj proti napadalcem, a je že po nekaj dneh moral ugotoviti, da kraljeva vojska razpada. Iz Štajerske, kjer se je znašel s svojo enoto, se je preoblečen v hlapca vrnil v Ljubljano, ki so jo zasedli Italijani. Takoj se je povezal s kolegi iz Slavističnega seminarja, v glavnem še študenti. Na vprašanje: »Kaj bo pa zdaj?« je odgovoril: »Ja nič, uprli se bomo! Ne bomo jim dali miru, dokler jim ne vidimo peta!« To je bilo sredi aprila 1941, še pred ustanovitvijo Osvobodilne fronte. Prijatelje je začel uriti v orožju, razvil je propagandno delo proti okupatorjem, ki se je pozneje povsem naravno vključilo v organizirani odpor. Spomladi 1942 so ga fašisti zaprli in ga kot mnoge druge Slovence poslali najprej v taborišče Gonars blizu Trevisa, pozneje pa na Rab. V obeh se je izkazal z voditeljskimi sposobnostmi, saj je od samega začetka zavzel kljubovalno stališče do oblasti, ki so posebno na Rabu uvedle režim terorja. Po zmagi Sovjetov pri Stalingradu je s sojetniki začel organizirati brigado, ki je ob kapitulaciji Italije 6. septembra 1943 stopila v akcijo in prevzela oblast. S tovariši se je nato vrnil v Slovenijo, kjer so se na Mašunu v bližini Ilirske Bistrice pridružili partizanom in prisegli pred vodstvom NOB s komandantom Rozmanom - Stanetom na čelu. Na pomlad naslednjega leta so mu zaradi intelektualnih sposobnosti in jezikovnega znanja voditelji narodnoosvobodilnega gibanja zaupali nalogo, da v imenu OF stopi v stik s Komitejem za nacionalno osvoboditev (Comitato di liberazione nazionale - CLN), ki je imel sedež v Milanu in je vodil rezistenco v severni Italiji.
Postal je prvi ambasador nastajajoče slovenske države, saj je v dialogu z italijanskimi tovariši razvil predvsem diskusijo o bodoči meji med obema narodoma, ki naj bi nadomestila krivično rapalsko mejo. V tej delikatni nalogi se je tako izkazal, da so ga še pred koncem vojne poklicali v Beograd in ga zadolžili
293
za nadzorovanje odnosov s sosednjo Italijo. Ta se je v atmosferi hladne vojne znašla pod vplivom Zahoda, sovražnega do socialističnega tabora, v kateri je bila Jugoslavija. Želel se je sicer vrniti k svoji »intelektualni ljubezni«, slavistiki, a je disciplinirano sprejel druge dolžnosti. Ob njih pa je tudi dokončal družbe-noslovni študij v Beogradu, bil pozneje habilitirani profesor na Univerzi v Ljubljani (FSPN) in častni doktor ljubljanske in mariborske univerze. Leta 1946, ko je stekla razprava o mirovnem dogovoru z Italijo, je bil Vratuša dodeljen mednarodni komisiji izvedencev, zadolženih, da po nalogu štirih velikih sil ugotovijo, kakšno je etnično stanje na spornem območju. Pozneje istega leta pa je bil član jugoslovanske delegacije na Pariški mirovni konferenci, kakor tudi na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku. Po vrnitvi v domovino je nekaj let nihal med Udbo, generalnim štabom in zunanjim ministrstvom, dokler ni leta 1953 pristal v kabinetu Edvarda Kardelja. Z njim je nadvse plodno sodeloval kar trinajst let in sledil njegovim prenoviteljskim težnjam tako na področju notranjepolitičnih socialnih in gospodarskih reform (Komuna v Jugoslaviji, 1965) kot na področju zunanje politike. Zavzeto se je udeležil grajenja stikov z afriškimi, azijskimi in latinskoameriškimi državami in je bil eden poglavitnih organizatorjev prve konference neuvrščenih, ki je stekla na začetku septembra 1961. Med letoma 1965 in 1967 je bil direktor Inštituta za družbene vede v Beogradu, pri čemer se je začel zanimati tudi za problematiko narodnih manjšin, s katero se je ubadal vse do smrti kot ustanovitelj, vodja, pozneje pa član Odbora za preučevanje narodnih manjšin pri SAZU (izredni član leta 1978, redni leta 1985). V obdobju 1967-1969 je kariero nadaljeval kot predstavnik Jugoslavije pri OZN, kar mu je odprlo nova obzorja, predvsem glede varstva okolja, pomorskega prava, izobraževanja in trajnostnega razvoja. Po vrnitvi v domovino se je tudi na pobudo takratnega generalnega sekretarja Združenih narodov U Thanta močno zavzel za ustanovitev Centra za preučevanje upravljanja javnih podjetij, ki so se ustanavljala v novo osvobojenih državah. Posrečilo se mu je zasidrati ta mednarodni institut v Ljubljani in ga oblikovati v strukturo, ki se je ukvarjala s projekti planiranja, strokovnega izobraževanja, prenosa tehnologije in razvoja človeškega faktorja s posebnim ozirom na ženske. V začetku sedemdesetih let so Vratuši ponudili mesto zveznega sekretarja za zunanje zadeve, a tega ni sprejel. Pač pa mesto podpredsednika Zveznega izvršnega sveta, ki mu je načeloval Džemal Bijedic. Ukvarjal se je predvsem s problematiko manj razvitih področij in manjšinami jugoslovanskih narodov, na mednarodnem področju pa z državami v razvoju in gibanjem neuvrščenih. Tej tematiki je tudi posvetil študijo Perspektive neuvrščenega gibanja, objavljeno leta 1981. Aprila 1978 je na vabilo RS prevzel zadolžitev predsednika izvršnega sveta. Izkušnja je trajala samo dve leti, verjetno tudi zato, ker se Vratuša ni povsem znašel v okolju, ki ga je malo poznal, saj je bil desetletja daleč od Ljubljane. Kljub tragični sinovi smrti je tudi po upokojitvi z zagonom nadaljeval z delom, pri čemer je znal uskladiti
294
angažma tako v domačem Prekmurju, kjer je bil med ustanovitelji Šiftarjeve fundacije, kot v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Ker je želel podati pričevanje o svoji izkušnji med drugo svetovno vojno, je napisal knjigo spominov o rabskem taborišču Iz verig v svobodo, nato pa se je lotil še pripovedi o prof. Urbanu, kakor se je imenoval v času svojih kontaktov s CLN. Besedila ni dokončal, a je vendar toliko zaokroženo, da bo kmalu izšlo v tisku.
Jože Pirjevec
PETER MANSFIELD
(1933-2017)
V 83. letu starosti je 8. februarja 2017 umrl sir Peter Mansfield, zaslužni profesor fizike na Univerzi v Nottinghamu. Leta 2003 je skupaj s Paulom Lauterburom prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino za odkritja na področju magnetnoresonančnega slikanja, ki so privedla do uporabe te tehnike v medicini. Pred tem je 1987 postal član Royal Society, za dopisnega člana SAZU pa je bil izvoljen 1. junija 2007.
Peter Mansfield se je rodil 9. oktobra 1933 v Londonu. Pri petnajstih letih je zaradi pomanjkanja sredstev opustil šolanje in se zaposlil kot tiskar. Srednjo šolo je končal kot izredni študent ob nočnem študiju. Fiziko je študiral na Queen Mary Collegeu v Londonu in doktoriral 1962. Leta 1964 se je pridružil Oddelku za fiziko Univerze v Nottinghamu in 1979 postal profesor. Leta 1983 je prejel zlato medaljo Society of Magnetic Resonance in Medicine, 1992 pa nagrado mednarodnega združenja za magnetne resonance ISMAR. Leta 1987 je postal član Royal Society, 1993 pa je prejel plemiški naziv sir za prispevke k razvoju britanske industrije, ki temeljijo na njegovih patentih o hitrem preklapljanju gradientov magnetnega polja v magnetnoresonančnih napravah. Ti patenti so omogočili podjetju Oxford Instruments vodilno vlogo na svetu pri izdelavi magnetnih sistemov za magnetnoresonančna slikanja. Prof. Mansfield je 1993 prejel tudi Barclayevo medaljo britanske revije Journal of Radiology, 1995 zlato medaljo revije Journal of Clinical MRI ter še vrsto drugih medalj in odlikovanj. Bil je tudi častni doktor štirih uglednih univerz.
Danes je magnetnoresonančno slikanje ena najpomembnejših diagnostičnih tehnik v medicini, kjer je predvsem pri raziskavah mehkih tkiv nadomestila rentgensko slikanje, ki pa ostaja nepogrešljivo pri trdih tkivih. Magnetnoresonančno slikanje je v mnogih vidikih boljše od drugih slikovnih metod v medicini in je izboljšalo diagnostiko vrste obolenj. Pomembno je tudi, da je nadomesti-
295
lo kar nekaj doslej uporabljanih invazivnih metod in s tem zmanjšalo tveganja za komplikacije in težave pacientov. Po ocenah letno opravijo na svetu več kot 60 milijonov tovrstnih preiskav. Prispevek prof. Mansfielda je predvsem v tem, da je na osnovi matematične analize signalov uvedel metodo aktivnega magnetnega zasenčenja gradientov polja, in s tem omogočil hitro preklapljanje gradientov. To je pomembno skrajšalo čas megnetnoresonančnega slikanja v medicini. Prof. Peter Mansfield je uvedel tudi metodo, poznano kot »echo-planar imaging«, s čimer je za nekaj velikostnih razredov povečal hitrost magnetnoresonančnega slikanja in omogočil njegovo uporabo pri rutinskih medicinskih pregledih.
Z ljubljansko skupino za magnetno resonanco je sodeloval že od leta 1973, ko je objavil prvi prispevek s področja magnetnoresonančnega slikanja z naslovom NMR-difrakcija v trdnih snoveh. V tem delu je pokazal, da lahko v prisotnosti gradientov magnetnega polja ob uporabi multipulznih radiofrekvenčnih sekvenc dobimo slike trdnih snovi, ki so komplementarne rentgenskim slikam, saj pokažejo predvsem slike mehkih tkiv, ki jih na rentgenskih slikah ne vidimo. Leta 1990 je o tem predaval na letni šoli Ampère v Portorožu, ki jo je organiziral akademik Robert Blinc. Od tedaj je večkrat obiskal Ljubljano, naši raziskovalci pa so bili vedno dobrodošli v njegovem laboratoriju v Nottinghamu. Pomembni sta bili tudi njegova pomoč in spodbuda pri vrsti raziskav s področja magnetnoresonančnega slikanja v šibkih magnetnih poljih.
Prirejeno po izvirnem tekstu akad. Roberta Blinca in akad. Dušana Hadžija iz Letopisa 2007
296
IV.
BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE
SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS
BIBLIOTEKA SAZU V LETU 2017
V tem letu smo v Biblioteki nadaljevali začrtano delo in s tem prispevali k nemotenemu poteku na področju obdelave knjižničnega gradiva za SAZU in ZRC SAZU
kakor tudi na področju urejanja bibliografij in vrednotenja znanstveno-razisko-
valnega dela. Naj na kratko povzamem naše delo v letu 2017:
-	Pridobili in obdelali smo 7128 enot tiskanega gradiva in pet enot rokopisnega gradiva, odpisali pa 2308 enot monografskih in serijskih publikacij; celotni knjižnični fond je konec leta 2017 obsegal skupaj 560.561 enot.
-	V bibliografsko bazo podatkov COBIB smo prispevali 6013 novih bibliografskih zapisov, s čimer se je skupni prispevek Biblioteke SAZU v bazi povzpel na 218.755 bibliografskih zapisov. V bazi normativnih osebnih imen CONOR smo kreirali 1102 zapisa, prevzeli 482 zapisov ter verificirali 1303 zapise. Skupni prispevek Biblioteke v bazi CONOR je bil konec leta 28.508 zapisov.
-	Kreirali smo 3134 zapisov za namen bibliografij članov Akademije in raziskovalcev ZRC SAZU.
-	Na področju obdelave starejšega gradiva smo mdr. obdelali 534 zvezkov iz zapuščine Adolfa Robide, 197 iz zapuščine Milka Matičetovega in 30 iz zapuščine Janka Lavrina ter 32 historičnih atlasov.
-	Na področju inventarizacije smo uvedli vnašanje nakupnih podatkov za monografske publikacije za vse inštitute ZRC SAZU, in sicer z namenom preglednejše računovodske evidence.
-	Na področju digitalizacije lastnih publikacij za načrtovani sistem digitalne knjižnice je bilo konec leta število poskeniranih zvezkov 584.
-	Biografsko bazo podatkov Slovenska biografija smo dopolnili z 233 gesli Novega Slovenskega biografskega leksikona in mnogimi podrobnimi struk-turiranimi podatki; tako je ob koncu leta 2017 Slovenska biografija obsegala več kot 8839 oseb in 109 rodbin.
-	V Biblioteki smo prejeli v trajno hrambo tudi dragoceno gradivo za te-zaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, ki je nastajalo na graški univerzi vse od konca sedemdesetih let pod vodstvom Stanislava Hafnerja in Ericha Prunča, kasneje pa Ludvika Karničarja, ki je to obsežno gradivo tudi predal Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer bo dostopno za nadaljnje znanstveno in raziskovalno delo.
-	Na področju rokopisnega gradiva je bil z Nacionalno in univerzitetno knjižnico sklenjen dogovor o zapuščinah Franceta Kidriča in Karla Štreklja, pri katerem je šlo za zaključek dogovora iz l. 1957. V novem dogovoru je bilo sklenjeno, da obe zapuščini ostaneta na SAZU in ZRC SAZU, kjer se naha-
299
jata, in da se v dogovoru med SAZU, ZRC SAZU in NUK ustrezno poskrbi za digitalizacijo.
-	V okviru sodelovanja pri OSICH, Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko, smo spremljali ustreznost razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev in pregledali, potrdili ali dopolnili 2750 bibliografskih zapisov, kar je v petletnem obdobju od 2013 do 2017 zneslo skupno 14.233 zapisov. Pomemben napredek OSICH v tem letu je bil, da je začel dodatno še z verifikacijo znanstvenih slovarskih del, in sicer ne samo na področju humanistike, temveč tudi na področjih biotehnike, družboslovja, medicine, naravoslovja in tehnike, torej na vseh raziskovalnih področjih znanstvenega slovaropisja.
-	Biblioteko je na podlagi izkušenj pri Slovenski biografiji povabila knjižnica Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, da sodeluje kot partner v mednarodnem projektu Framework of Digital Infrastructure in the Région v okviru DARIAH. Projekt je namenjen vzpostavitvi modela mednarodnega portala, posvečenega znamenitim osebam iz regije, obsegal pa naj bi biografske podatke znamenitih oseb in digitalizirane vsebine, povezane s temi osebami.
-	Naše sodelavke so bile dejavne tudi v nekaterih strokovnih telesih: v Komisiji za katalogizacijo pri NUK, kjer so prispevale k razvoju katalogizacij-ske prakse in pravil, Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko (OSICH), Svetu članic COBISS in Izvršnem odboru Sekcije za specialne knjižnice.
-	Sodelovali smo pri pripravi štirih razstav, pri eni z Narodnim muzejem Slovenije in drugi s Študijsko knjižnico iz Murske Sobote ter dveh z Ume-tnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU (podrobneje v poglavju o razstavni dejavnosti v nadaljevanju); poleg tega smo iz restav-riranja prevzeli sliko Alegorija jeseni.
PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
V letu 2017 smo v Biblioteki obdelali 7128 enot tiskanega knjižničnega gradiva
in pet rokopisnih enot. Prirast po posameznih vrstah gradiva in načinu nabave
prikazujeta naslednji preglednici:
	Nakup	Zamenjava	Dar	Lastne izdaje	Stari fond	Skupaj
Monografske publikacije	1171	814	2776	387	131	5279
Serijske publikacije	203	1027	444	174	1	1849
Skupaj	1374	1841	3220	561	132	7128
Neknjižno gradivo pri tem obsega 205 enot:
300
	Nakup	Zamenjava	Dar	Lastne izdaje	Stari fond	Skupaj
Kartografsko gradivo	0	2	16	1	43	62
Slikovno gradivo	2	1	4	0	0	7
CD, DVD, (video)kasete	0	0	124	5	0	129
Multimed. gradivo, rač. dat.	0	6	1	0	0	7
Skupaj	2	9	145	6	43	205
V primerjavi s preteklim letom smo v letu 2017 pridobili in obdelali za dobrih 200 zvezkov manj gradiva, vendar pa smo prejeli več enot rokopisnega gradiva. Med načini nabave lahko ugotovimo padec pri nakupu in ponovno znaten porast pri darovanih publikacijah; število zamenskih publikacij ostaja primerljivo prejšnjim letom.
Posebej hvaležni smo gospe Dušanki Berce - Mlakar in gospodu Antonu Bercetu za zapuščino po njunem starem očetu akademiku Rajku Nahtigalu, ki sta jo bila pripravljena darovati Biblioteki SAZU. Zapuščina je zelo dragocena, saj vsebuje veliko dokumentov osebne in znanstveno-raziskovalne narave ter precej pomembne korespondence.
Hvaležni smo vsem posameznikom, ki so Biblioteki darovali svoje knjige, in tako obogatili naš knjižnični fond. Tudi v tem letu smo se še ukvarjali z obdelavo nekaterih zapuščin, denimo Milka Matičetovega, Ernesta Mayerja, Janeza Stanonika, Janeza Bernika in Olge Janša - Zorn, ob tem pa se zahvaljujemo za njihove darovane knjige Tomažu Brejcu, Marjanu Dolganu, Dragu Samcu, Wolfgangu Gomboczu in Danilu Pokornu ter Petru Stariču za obsežno in zanimivo zbirko vinilnih plošč.
Izjemna pridobitev za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti je tudi narečjeslovno gradivo, ki smo ga prejeli iz rok Ludvika Karničarja z graške univerze. Gre za gradivo za tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, ki je nastajalo na graški univerzi vse od konca sedemdesetih let pod vodstvom Stanislava Hafnerja in Ericha Prunča, pozneje pa Ludvika Karničarja. Prof. Karničarju smo hvaležni, ker je poskrbel, da je gradivo našlo dom pod streho Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer bo dostopno za nadaljnje znanstveno in raziskovalno delo.
CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND
Prirast gradiva v letu 2017 obsega 7128 enot, kar pomeni 4585 naslovov monografij in neknjižnega gradiva ter 1047 naslovov serijskih publikacij, skupno 5632 različnih naslovov in obenem več kot 8800 zvezkov. Odpisali smo skupno 2308 enot, od tega 563 monografskih publikacij in 1742 letnikov serijskih publikacij, v tem letu torej skoraj še enkrat toliko serij kakor v preteklem letu in skupno
301
3543 zvezkov. Korpus rokopisnih zapuščin je štel ob koncu leta 150 signatur. Celotni fond Biblioteke SAZU je tako ob koncu leta 2017 obsegal 560.561 enot, iz naslednje preglednice pa so razvidni podrobnejši podatki:
knjig in letnikov revij	542.767
rokopisnih zapuščin	150
mikrofilmov	856
kartografskega gradiva	4723
slikovnega gradiva	9717
plošč, CD, DVD, (video)kaset	1640
multimedialnega gradiva, rač. dat.	708
skupaj enot	560.561
KATALOGI IN BAZE PODATKOV
V letu 2017 smo v bibliografsko bazo podatkov COBIB prispevali 6013 novih bibliografskih zapisov. Skupni prispevek Biblioteke SAZU v bazi se je tako povzpel na 218.755 bibliografskih zapisov. Zapisov za namen bibliografije je bilo 3134, popravljenih zapisov je bilo 3244 in prevzetih 1317.
Statistični izpis podatkov iz baze CONOR, baze normativnih osebnih imen, kaže, da smo kreirali 1102 zapisa in prevzeli 482 zapisov ter verificirali 1303 značnice. Skupni prispevek Biblioteke v bazi CONOR.SI šteje 28.508 zapisov, s čimer prispevamo k normativnemu oblikovanju osebnih imen v nacionalnem prostoru in posledično - ko bo vzpostavljena povezava z mednarodnimi normativnimi bazami osebnih imen - tudi v mednarodnem prostoru.
Zamenski program, v katerem vodimo vse evidence in aktivnosti, povezane z zamenjavo, smo dopolnjevali s podatki o aktualnem stanju. V prihodnosti načrtujemo dopolnitev programa tudi za aktivnosti, ki so povezane s prodajo lastnih publikacij.
LASTNE PUBLIKACIJE - ZAMENA, DAROVI, RECENZIJE Število poslanih lastnih publikacij je v letu 2017 naraslo glede na preteklo leto. Največji porast ugotavljamo na področju zamenjave, za dobrih 500 izvodov, na ostalih področjih je bilo stanje primerljivo preteklemu letu.
Zamena - tujina	4449
Zamena - Slovenija	770
Dar	1893
Prodaja	151
Recenzija	107
302
Lastni knjižni fond	73
Skupaj	7443
IZPOSOJA
Število članov se je v preteklem letu povečalo za 125, tako da je bilo skupno število članov ob koncu leta 3753.
Izposoja je potekala na oba načina, to sta klasični listkovni in avtomatizirani prek sistema COBISS. Članarine in zamudnin nismo zaračunavali.
Avtomatizirana izposoja je štela 1874 enot, kar je ok. 400 enot manj glede na preteklo leto, vendar primerljivo s prejšnjimi leti. Klasično izposojo ocenu-jemo na ok. 2000 enot, kar pomeni skupno skoraj 4000 izposojenih enot. Rokopisno in trezorsko gradivo je za svoje raziskave pregledovalo 13 uporabnikov.
Na področju medknjižnične izposoje smo zabeležili 208 naročil naših uporabnikov za gradivo drugih knjižnic in 111 naročil drugih knjižnic za naše gradivo, kar predstavlja nekaj več notranjih in nekaj manj zunanjih naročil glede na preteklo leto. Storitev medbibliotečne izposoje še vedno nismo zaračunavali.
Biblioteka je v svojih prostorih omogočala dostop do naslednjih baz podatkov: ScienceDirect, SpringerLink, SAGE Journals Online, Scopus, JSTOR in Academic Search Complete. Dostop do posameznih baz podatkov je mogoč s spletne strani Biblioteke (http://www.sazu.si/biblioteka), kjer je naveden tudi seznam raznih drugih prosto dostopnih relevantnih spletnih virov.
DIGITALIZACIJA Slovenska biografija
V okviru projekta Slovenska biografija smo napredovali na ravni dodajanja vsebine in redakcije podatkov, in sicer:
-	Dodali smo 233 novih gesel za NSBL (črka B) z vsemi metapodatki (v sodelovanju s sodelavci ZRC SAZU).
-	Dodali smo več sorodstvenih povezav pri nekaterih že objavljenih geslih.
-	Posodobili smo metapodatke in redigirali nekatere napačne podatke v geslih.
-	Dodali smo več fotografij.
-	Dopolnili in redigirali smo taksonomijo poklicev.
-	Odgovorili smo na okoli 60 komentarjev, ki smo jih prejeli od uporabnikov portala Slovenska biografija.
Spletni abecedno-imenski listkovni katalog Biblioteke SAZU - e-AIK SAZU Pri projektu postavitve spletnega abecedno-imenskega kataloga smo v tem letu testirali iskalni sistem in sodelovali z izvajalcem pri njegovem izboljšanju. Pri tem je bilo za nas glavno vodilo zadovoljstvo uporabnika pri iskanju v sistemu
303
e-AIK SAZU. Zato je izvajalec sledil našim zahtevam in razvil sistem, ki s posebnimi algoritmi primerja izraz/-e v iskalnem polju z indeksiranim besedilom, ki je rezultat postopka optične razpoznave znakov (OCR) besedila s kataložnih listkov, in identificira tiste kataložne listke, kjer se to besedilo nahaja; oz. v razvrščanju rezultatov iskanja upošteva, da najvišje na seznamu uvrsti tiste listke, kjer je ujemanje besedila največje.
Spletni listkovni katalog je tako nadvse uporaben, saj lahko uporabnik na svojem osebnem računalniku kjerkoli, kjer ima spletno povezavo, preveri, ali gradivo, ki ga išče - kljub temu, da še ni obdelano v sistemu COBISS - hranimo v naši knjižnici ali ne. Poleg tega je spletni katalog zelo uporaben tudi za zaposlene v Biblioteki, saj je pri obdelavi zlasti starejšega gradiva treba preverjati podatke iz listkovnega kataloga, in je tako spletni vpogled precej hitrejši.
e-AIK SAZU predstavlja eno od faz v večjem projektu, v katerem načrtujemo polavtomatski prenos bibliografskih podatkov iz baze COBIB in drugih bibliografskih baz v naš sistem oz. povratno informacijo o tem tudi v bazo COBIB, kjer nato načrtujemo vnos zaloge o našem gradivu pri bibliografskih zapisih, ki bodo identificirani na kataložnih listkih.
Digitalna knjižnica SAZU
V tem letu smo nadaljevali s skeniranjem lastnih publikacij SAZU za načrtovani sistem digitalne knjižnice, tako da je bilo skupno število skeniranih publikacij ob koncu leta 584; to obenem pomeni, da je bil pri teh publikacijah opravljen tudi postopek optične razpoznave znakov (OCR).
Poleg lastnih izdaj smo opravili tudi skeniranje posameznih dokumentov iz nekaterih rokopisnih zapuščin, upoštevaje potrebe, ki so jih izrazili naši uporabniki. Tudi to gradivo bo v prihodnje lahko na voljo uporabnikom v digitalni obliki.
SODELOVANJE PRI MEDNARODNEM PROJEKTU V OKVIRU DARIAH Knjižnica Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je povabila Biblioteko, da kot partner sodeluje pri prijavi na mednarodni projekt Framework of Digital Infrastructure in the Région v okviru DARIAH, in sicer s podatki in izkušnjami, ki smo jih pridobili na podlagi projekta Slovenska biografija. Prijavljeni projekt je bil odobren, in tako smo kot partner v jeseni sodelovali na prvi od predvidenih štirih delavnic, financiranih v okviru projekta. Delavnice so posvečene vzpostavitvi modela mednarodnega portala, posvečenega znamenitim osebam iz regije, obsegal pa naj bi biografske podatke znamenitih oseb in digitalizirane vsebine, povezane s temi osebami.
304
OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTIKO, OSICH
Tudi v letu 2017 smo v katalogu COBISS.SI spremljali ustreznost razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev v sistemu in redigirali njihove bibliografske zapise. V preteklem letu smo pregledali, potrdili in/ali ustrezno dopolnili 2750 bibliografskih zapisov, v petletnem obdobju od 2013 do 2017 pa kar 14.233. Zahtevnost redakcij posameznih bibliografskih zapisov je naraščala tudi v preteklem letu. Še vedno se povečuje obseg svetovanja posameznim raziskovalcem pri vrednotenju raziskovalnih dosežkov in bibliotekarjem pri katalogizaciji, kar nedvomno kaže na strokovno usposobljenost Biblioteke SAZU.
Pomemben prispevek OSICH v letu 2017 je, da smo poleg dosedanjih del in nalog začeli še z verifikacijo znanstvenih slovarskih del. OSICH tako od uveljavitve novega Pravilnika Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS naprej spremlja in preverja znanstvena slovarska dela, ne samo na področju humani-stike, temveč tudi na področju biotehnike, družboslovja, medicine, naravoslovja in tehnike, torej na vseh raziskovalnih področjih znanstvenega slovaropisja.
Z vztrajnostjo, organiziranim in sistematičnim delom smo v preteklem letu pripomogli k izboljšanju obstoječega sistema vrednotenja raziskovalnega dela.
RAZSTAVNA DEJAVNOST Na tem področju smo sodelovali:
-	z Narodnim muzejem Slovenije na razstavi Poti samurajev (Narodni muzej, 30. 5.-5. 11. 2017) s predmeti iz zapuščine Ivana Jagra in prispevkom v katalogu;
-	Študijsko knjižnico Murska Sobota pri razstavi prekmurskih izseljenskih tiskov (Župančičeva dvorana, 21.-28. 11. 2017);
-	Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU pri razstavah Pisemska pričevanja iz zgodnjega delovanja Franceta Steleta (avtorica Vesna Krmelj, Župančičeva dvorana, 11.-15. 12. 2017) in Plečnikove vizije mesta: neuresničeni projekti za narodovo prestolnico (avtor Nejc Ber-nik, Prešernova dvorana, 11.-15. 12. 2017). Razstavi sta bili postavljeni ob slavnostni akademiji ob 70. obletnici ustanovitve Sekcije za umetnostno zgodovino.
LIKOVNA ZBIRKA
Iz restavriranja smo prevzeli sliko Alegorija jeseni, tretjo od štirih podob alegorij letnih časov iz 18. stoletja, ki so v funkciji dekoracije Male dvorane SAZU. V preteklih letih sta bili restavrirani sliki Alegorija zime (2013-2014) in Alegorija poletja (2014-2015).
305
BIBLIOGRAFIJE
Tudi v tem letu smo urejali bibliografije za člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaposlene Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Statistični podatki iz sistema COBISS kažejo, da smo kreirali 3134 zapisov za namen bibliografij.
Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da smo na področju urejanja bibliografij tudi zaradi sodelovanja pri Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko (OSICH) vrhunsko usposobljeni in vedno na tekočem z zadnjimi veljavnimi dogovori in pravili glede vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela.
BIBLIOGRAFIJA OSEBJA BIBLIOTEKE SAZU
Dušan Koman
Japonski braniki mečev v zapuščini arhitekta Ivana Jagra, v: Poti samurajev (ur. Tomaž Lazar), Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, cop. 2017, str. 64-71. Katalog razstavljenih predmetov, v: Poti samurajev (ur. Tomaž Lazar), Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, cop. 2017, str. 211-357.
(Soavtorji: Bojan Šibenik, Barbara Trnovec, Christoph Steidl Porenta, Mateja Kos, Massimo Rossi, Tomaž Lazar.)
Mojca Mlinar Strgar
Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013-Način dostopa: http://www.slovenska-biografija.si (opis vira z dne 19. 12. 2017). (Ročna redakcija TEI)
Breda Pajsar
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2016 ( z dodatkom za leto 2015). Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, knj. 67 (2016), str. 294-298.
Nena Škerlj
Dejanske in imaginarne knjižnice v povezavi z neskončnostjo. Keria. - ISSN 1580-0261. - Letn. 19, št. 1 (2017), str. 111-120.
Dostopno tudi na: https://revije.ff.uni-lj.si/keria/article/view/7709/7376.
Partenon knjig v Kasslu. Knjižničarske novice. - ISSN 0353-9237. - Letn. 27, št. 11/12, str. 24-25.
Razstava fotografij Damjana Galeta [Elektronski vir].- Damjan Gale: Arhitekt svetlobe, retrospektivna razstava, Galerija Jakopič, 28. 3.-4. 6. 2017. St'art [Elektronski vir]. - ISSN 2350-4773. - [Št.] 9 (2017).
306
Način dostopa (URL): http://casopis-start.si/start-9-2017/restart/nena-skerlj--razstava-fotografij-damjana-galeta/ (opis vira z dne 29. 1. 2017). 100 dni münsterske atmosfere v letu 2017 [Elektronski vir] : zvonjenje, ogenj, kamenje, zemlja, voda, QR-kode, tetovaže, droni --- : Skulptur Projekte 2017, Münster, 0-99, 7/24, 10. 6.-1.10. 2017. St'art [Elektronski vir]. - ISSN 2350-4773. - [Št.] 8 (2017)
Način dostopa (URL): http://casopis-start.si/start-8-2017/restart/nena--skerlj-100-dni-munsterske-atmosfere-v-letu-2017/ (opis vira z dne 21. 2. 2017). Ustvarjanje z zemljo prek barja in solin do neba in vesolja [Elektronski vir]: Tone Lapajne: Spomin zemlje, retrospektivna razstava, 22. november 2016 - 5. marec 2017, Galerija Jakopič, Ljubljana. St'art [Elektronski vir]. - ISSN 2350-4773. - [Št.] 8 (2017).
Način dostopa (URL): http://casopis-start.si/start-8-2017/naturart/nena-skerlj--ustvarjanje-z-zemljo-prek-barja-in-solin-do-neba-in-vesolja/ (opis vira z dne 29. 1. 2017).
Knjižnice in oblike neskončnosti: predavanje na 8. Grošljevem simpoziju »Knjižnice in knjige od antike do danes«, tematski sklop »Pojem knjižnice. Knjižnice v antiki«, dvorana Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Ljubljana, 6. mar. 2017.
Mateja Švajncer
Abelard, Peter (avtor), Švajncer, Mateja (prevajalka). Zgodovina mojih nesreč, v: Gilson, Étienne, Heloiza in Abelard. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2017, ISBN 978-961-278-335-8, str. 163-218.
Petra Vide Ogrin
Slovenska biografija: predavanje na 1. delavnici projekta DARIAH »Cooperation Framework of Digital Infrastructure in the Region (DARIAH-CFDI)«, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - Knjižnica, Zagreb, 28. nov. 2017. Zapuščine in rokopisno gradivo v Biblioteki SAZU: predavanje na posvetu »Predstavitev graškega dialektološkega projekta«, dvorana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 9. nov. 2017.
Biblioteka SAZU v letu 2016. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, knj. 67 (2016), str. 285-294.
Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013-Način dostopa: http://www.slovenska-biografija.si (opis vira z dne 19. 12. 2017). (Urednica 2013-)
Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952-(Glavna urednica zbirke 2013-)
307
KNJIGOVEZNICA
V letu 2017 je bil rezalni stroj v knjigoveznici večkrat v okvari. Ne glede na to je knjigovezka skozi vse leto obnavljala starejše gradivo, tako knjige kakor brošure. Poleg tega je izvajala tudi vsa druga knjigoveška dela za potrebe SAZU, mdr. vezavo knjig, brošur, rezanje in zgibanje papirja, izdelavo map itn. Zelo smo hvaležni, da ima naša knjigovezka tudi restavratorska znanja in se lahko loti tudi tistih posegov, ki mejijo na zahtevnejše restavratorsko področje.
OSEBJE
Število zaposlenih v Biblioteki se ni spremenilo in je štelo 18 zaposlenih, od tega sta dve osebi zaposleni s polovičnim delovnim časom in ena s krajšim delovnim časom. V januarju smo za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu zaposlili osebo za določen čas. Glede na dinamiko dotoka gradiva in načina nabave nekoliko variirajo delovne naloge zaposlenih, tako da je včasih več oseb dejavnih na področju inventarizacije, včasih manj, podobno tudi v segmentu katalogizacije. Načeloma lahko povzamemo, da so imeli posamezni oddelki naslednje zaposlene:
-	oddelek za inventarizacijo: tri osebe, od katerih je ena obenem katalogiza-torka serijskih publikacij, ena pa tudi katalogizatorka monografskih publikacij;
-	oddelek za katalogizacijo: pet oseb, od katerih so tri tudi redno inventarizi-rale;
-	oddelek za klasifikacijo: tri osebe, od katerih je ena občasno delala tudi na izposoji;
-	oddelek za izposojo: dve osebi, ki sta občasno tudi klasificirali oz. se ukvarjali z zapuščinami in rokopisnim gradivom;
-	področje digitalizacije ter urejanja in redakcije podatkov: ena oseba;
-	področje verifikacije bibliografskih zapisov: ena oseba, ki je urejala tudi bibliografije članov SAZU;
-	ekspedit: štiri osebe, ki so intenzivno delovale tudi na področjih zamene, prodaje in odpisa publikacij, inventure gradiva, izdelave prevzemnih seznamov gradiva ter urejanja listkovnega kataloga;
-	knjigoveznica: ena oseba;
-	poslovna sekretarka, ki je intenzivno sodelovala tudi na področjih digitalizacije lastnih publikacij, koordinacije nabave gradiva in odpisa.
Štiri osebe so se udeležile desetih tečajev v NUK in IZUM, dve osebi pa treh strokovnih srečanj, npr. Dneva specialnih knjižnic: Komunikacijske poti v specialni knjižnici, predstavitve COBISS+ in delavnice Publishing Library Metadata as Linked Data: Theory and Practice.
Delovali smo tudi v nekaterih strokovnih skupinah na nacionalni ravni: Anica Zadnikar je bila aktivna kot članica v Komisiji za katalogizacijo pri
308
NUK, ob koncu leta pa je bila namesto nje zaradi upokojitve v isto komisijo imenovana Mateja Švajncer. Simona Frankl je delovala v Svetu članic COBISS in Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko (OSICH). Mateja Švajncer je bila dejavna članica v Izvršnem odboru Sekcije za specialne knjižnice. Marija Banjac je kot tajnica sindikata SAZU in ZRC SAZU urejala sindikalne zadeve.
Mag. Petra Vide Ogrin, vodja Biblioteke SAZU
PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA LETO 2017 (Z DODATKOM ZA LETO 2016)_
Publikacije SAZU_
Conference proceedings, 7th Danube Academies Conference (DAC), 12-13 May,
2016,	Ljubljana, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
2017,	154 str.
Folia biologica et geologica. Letn. 58, št. 1, 2, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017
Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/folia_bio_geo ISSN 1855-7996
Jemec, Andrej: Andrej Jemec, zgodnja dela 1958-1964, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, A. Jemec, 2017, 55 str. Kos, Janko: Ivan Cankar med Shakespearjem in Cervantesom, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017, 47 str. Oset, Željko: Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Razvoj najvišje znanstvene in umetniške ustanove, (1945-1992). Tranzicija v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, pričevanje / France Bernik, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017, 279 str. Povzetki, Posvet o Poučevanje računalništva in informatike, Ljubljana, SAZU, 1. december, 2017, Ljubljana, SAZU, 2017, 4 str.
Način dostopa (URL): http://www.sazu.si/uploads/files/57ee1d95c23371144545f64a/ Posvet%20o%20Pou%C4%8Devanje%20ra%C4%8Dunalni%C5%A1tva%20 in%20informatike_povzetki.pdf. Prebujanje plemenitosti in modrosti, Kras in trajnostni razvoj, Prvo letno srečanje članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti z mladimi, 16. marec 2017, Evropski dan znanosti za mlade, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenska znanstvena fundacija, 2017, 17 str. Prenova Evrope, Posvetovanje Prispevki za slovenski nacionalni program II, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017, 236 str.
309
Zagovor javnosti, med svobodo izražanja in sovražnim govorom, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017, 114 str. (Razprave, 33)
Dodatek za leto 2016
Folia biologica et geologica. Letn. 57, št. 2, 3, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2016 ISSN 1855-7996
Publikacije SAZU v sozaložništvu z ZRC SAZU_
Acta carsologica = Krasoslovni zbornik. Letn. 46, št. 1, 2/3, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 2017
Dostopno tudi na: http://www.zrc-sazu.si/izrk/carsolog.htm ISSN 0583-6050
Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik. Letn. 57, št. 1, 2, Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017 Dostopno tudi na: http://ags.zrc-sazu.si ISSN 1581-6613
Ciglenečki, Marjeta: Forma viva Maribor, (1967-1986), Ljubljana, Založba ZRC, 2017, 65 str. (Umetnine v žepu, 14)
Gabnar, Klemen: Izbrana dela iz Hrenovih kornih knjig. 1, Annibale Perini, Missa Benedicte omnia opera Domini & Pietro Antonio Bianco, Missa Per-cussit Saul mille, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017, 75 str. (Monu-menta artis musics Slovenia, 62)
Novi Slovenski biografski leksikon. Zv. 2: B-Bla, Ljubljana, Založba ZRC, 2017, 494 str.
Dostopno tudi na: http://www.slovenska-biografija.si/
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 2017 (Rastoči slovarji) Način dostopa (URL): http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1256
Vodušek, Božo: Zbrano delo. Knj. 1: Odčarani svet, Izbrane pesmi, Pesmi, Pesmi v rokopisu, Žene ob grobu, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017, 349 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 273)
Traditiones, zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopi-snega inštituta. Letn. 46, št. 1/2, 3, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017 Dostopno tudi na: http://isn.zrc-sazu.si/traditiones ISSN 0352-0447
310
Dodatek za leto 2016
Slovenski lingvistični atlas. 2, Kmetija, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016, 1 atlas (209 str.) (Zbirka Jezikovni atlasi)
Publikacije SAZU v sozaložništvu z drugimi založbami
Gozdarski vestnik, slovenska strokovna revija za gozdarstvo. Letn. 75, št. 4, Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije, 2017 ISSN 0017-2723
Human rights and refugees, 6th Symposium Human Rights and Science, Ljubljana, Atrium of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 29-30 September 2016, Halle (Saale), Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina - Nationale Akademie der Wissenschaften, Stuttgart, Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft, 2017, 75 str. (Nova acta Leopoldina, N. F., Nr. 415) Kocbek, Edvard: Zbrano delo. Knj. 10, del 2: Programsko-politični spisi, 19411951, V Ljubljani, Državna založba Slovenije, 2017, 455 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 274) Lebič, Lojze: Archiphonia, preludij za godala, Ljubljana, Društvo slovenskih
skladateljev, 2017, 1 partitura (27 str.) (Edicije DSS, 1775) Matičič, Janez: Etudes, op. 66, za klavir, Ljubljana, Društvo slovenskih skladateljev, 2017, 49 str. (Edicije DSS, 2155) O Danetu Zajcu, (1929-2005), spomini, razumevanja, misli, (ob desetletnici pesnikove smrti), Ljubljana, Slovenska matica, KUD Logos, 2017, 223 str. Pavčnik, Marijan: Iskanje opornih mest, Ljubljana, IUS Software, GV založba,
2017, 325 str. (Zbirka Pravna obzorja, 52) Primož Kozak: Zbrano delo. Knj. 4: Dramski spisi III, Osnutki in delovni zapiski 1961-1967, Maribor, Litera, 2017, 552 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 272) SI robotika, Ljubljana, Slovenska matica, 2017, XL, 317 str. Šalamun, Tomaž: Šepetanje, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2017, 141 str. Zupančič, Mitja: Floristične in vegetacijske zanimivosti Kota (Julijske Alpe, SZ Slovenija), Zgornje Laze, Naravoslovno društvo Bled, 2017, 71 str. (Naravoslovni vodniki, 2017, 2)
311
Dodatek za leto 2016
Simčič, Zorko: Tako dolgi mesec avgust : drama v dveh dejanjih, Celje, Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba, 2016, 190 str.
Pripravila Breda Pajsar
312
V.
SUMMARY
REPORT ON THE WORK OF SASA
THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2017
Presidential Address at the Assembly of the Slovenian Academy of Sciences and Arts on 23. February 2018
In 2017, the Academy Assembly convened four times, which only occurs every six years. As usual, the first Assembly was an occasion to gain information about the annual work and financial report for the previous year and learn about the financial plan and Academy programme for the recently commenced year. At the second Assembly, new Vice Presidents were elected, namely Peter Štih and Robert Zorec, together with a new Presidency Member, Jože Mencinger. At the third Assembly, ten new Associate Members were elected: Renata Salecl, Janez Hofler, Marko Jesenšek, Peter Križan, Željko Knez, Gregor Anderluh, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jožef Muhovič and Marko Noč, to rejuvenate the Academy and complement it with their valuable professional contributions. With particular honour, we welcomed ten new Corresponding Members, all of whom have worked closely with Slovenian scientists or artists. They are: Ludvik Karničar, Elena Vladimirnovna Boldyreva, Ruben G. Carbonell, Derek C. Ford, Maja Haderlap, Hans-Dieter Klingemann, Ljubomir Madžar, Cesare Scalon, Marc L. Greenberg, and Vladimir Parpura. During the fourth Assembly and with President Borut Pahor in attendance, New Associate and Corresponding Members were awarded Membership Diplomas, while Jože Mencinger, Boris Sket and Milček Komelj received Full Memberhip Diplomas. The media reacted very favourably to the election of two Maribor scientists, Marko Jesenšek and Željko Knez.
The idea of inviting new Associate and Corresponding Members to provide insight into their work through introductory lectures, proved very successful. The lectures are in no way mandatory, but Members respond positively to the initiative. Thus, we were privileged to attend excellent lectures by new SASA Associate Members: Marija Stanonik, Uroš Rojko, Matej Brešar, Marko Snoj, Peter Križan, Željko Knez, Marko Jesenšek and Corresponding Members Derek C. Ford, Ruben G. Carbonell and Vladimir Parpura. The Graz Dialectology Project, presented by its author, new SASA Corresponding Member, Ludvik Karničar, together with Petra Vide Ogrin and Andrejka Žejn, deserves special mentioning. The project aimed to compile a thesaurus of the Carinthian Slovenian folk dialect commenced under the auspices of the Austrian Academy of Sciences and discontinued half-way. After the Austrian Academy denounced it, Professor Karničar entrusted the precious materials he and his team had compiled, to the Slovenian Academy of Sciences and Arts for safekeeping. In 2017,
315
the Academy also hosted lectures by SASA Corresponding Member, Jože Straus, SASA Scientific Adviser, Božidar Voljč and foreign guests: Yehuda Bauer, Walter Pohl, Gabriele Haug-Moritz and Giampiero Leanza.
Offering science-based advice to policy makers is one of the first and foremost national academy tasks in the 21st century. In 2017, the Academy held a number of symposia, and forwarded their joint conclusions to politicians as well as the general public. Philosopher Tine Hribar organised a well-attended symposium Prispevki za slovenski nacionalni program II (Contributions to a Slovenian National Programme II). The book Prenova Evrope (The Renewal of Europe), a compilation of symposium proceedings, also attracted considerable attention. The Academy pays particular attention to symposia concerning secondary school education. In 2017, Vice-President Robert Zorec prepared a symposium on the General Matura Exam, outlining the philosophy of how higher criteria result in more objective exam assessment. Academician Janko Kos prepared a well-attended two day symposium on teaching literature in primary and secondary schools. Computer scientist Ivan Bratko and Professor Andrej Brodnik organised a gathering about teaching computer and IT sciences in primary and secondary schools. The Academy also hosted the following symposia: Energetska samozadostnost Slovenije - realnost ali utopija? (Slovenian National Energy Self-Sufficience - Reality or Utopia), and Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izročila (Identity and Preservation of the Slovenian Cultural Domain: Current State of Modern Slovenian Architecture and National Architectural Heritage Policy) organised by art historian Milček Komelj. In cooperation with the Historical Association of Slovenia and the Institute of Church History at the Faculty of Theology of the University of Ljubljana, a two-day scientific symposium on the 100- anniversary of the passing of Janez Evangelist Krek, well-visited Ženske in kriminaliteta (Women and Crime), organised by jurist Alenka Šelih with colleagues, Dr. Filipčič and Dr. Plesničar. December was a busy month at the Academy. Together with the Slovenian Physiology Society, Vice-President Robert Zorec prepared an event entitled Dan fiziologije (Physiology Day) to complement the awarding of the Nobel Prize for Physiology, where, among other guests, they welcomed a number of secondary school teachers. President Borut Pahor greeted the guests of the symposium Razvoj Slovenije - priložnosti in ovire (Slovenian Development - Opportunities and Obstacles), conceptualised by mechanics expert Igor Emri.
Most Academy symposia are followed by symposia proceedings or monographs. An assorted selection thereof was forwarded as holiday reading to politicians the Academy most frequently works with. The Prime Minister, National Assembly President and Vice-President, Constitutional Court President, the EU Transport and Infrastructure Commissioner, Ministers of Culture, Science,
316
Education and Technology, and the National Ombudswoman expressed their gratitude for the said materials.
The Academy also hosted the symposium Integriteta v znanosti - pot k ustanovitvi nacionalnega telesa (Science Integrity - Path towards Creating the National Science Integrity Council). Together with reputed scientists, former university rectors, institute directors and experienced lawyers, the Academy prepared recommendations for the establishment and functioning of the National Science Integrity Council. The recommendations were included in the proposed new Research and development Activity Act. The National Science Integrity Council is envisaged as an independent body consisting of a proposed number of ten members. Three are to be selected by the SASA, three by the Rectors' Conference, three by KOSRIS and two by the Association of Independent Higher Education and Research Institute Organisations, with headquarters at the Slovenian Academy of Sciences and Arts.
The Academy also actively participates in the Berlin/Western Balkans Process. As twice previously, Academy representatives participated in the 3rd Western Balkans Conference at Académie des Sciences in Paris, together with Academy representatives from Germany, Austria, Italy, France, the United Kingdom, Slovenia, Bosnia and Herzegovina, Serbia, Kosovo, Albania, Montenegro and Macedonia. The establishment of the Western Balkans Research Foundation was the conference main objective. The Foundation was conceptualised as an independently governed international foundation, established for awarding grants to exceptional young scientists from the Balkans as well as other parts of Europe related to the Balkans. Its grants will be awarded for five-year research activities with a possible previous two-year experience gaining studies at the most reputable European research institutions. The total amount per single grant is 750.000 Euros. The Foundation's main goals are to: attract the very best young scientists to the Balkans, (maximum 45 years age) and innovation and technology transfer to the economy and society. The grants will be awarded in three areas. The Tesla Grants will be awarded for research in the natural sciences, technology, engineering, mathematics and biosciences. The Çabej Grants (named after a prominent Albanian linguist) will be awarded for the humanities and social studies. European mobility grants will be named after Marco Polo. The Italian Academy of Sciences is interested in securing the foundation headquarters in Triest, but the final decision is subject to negotiations at the next conference in Rome.
In 2017, the SASA and the Slovene Science Foundation prepared the first meeting of its members with third year lyceum students from all Slovenian schools. The meeting purposely coincided with the European Science Day for Youth, and presented the karst and sustainable development. The day started with lectures by Academicians Andrej Kranjc, Franci Gabrovsek and Boris Sket,
317
while the informal afternoon part was hosted by young researchers Dr. Petra Gostincar and Teo Delic. The students and their mentors commended the meeting greatly, which motivated the Academy to make the event an annual affair.
In contrast to some other European Academies, the Slovenian Academy of Sciences and Arts did not establish a so-called young academy, which does not, however, signify our lack of care for the younger generations. The Slovenian Academy of Sciences and Arts suggested that President Borut Pahor meet a new generation of young researchers. The formal reception took place at the Great Hall of the Presidential Palace in Ljubljana with 167 new young researchers in attendance. In addition to President Pahor, the guests were addressed by microbiologist and immunologist Tatjana Avsic - 2upanc. The Academy's St. Stephen's Day annual welcome to Slovenian nationals, educated or working abroad has, by now, become traditional. Members of the VTIS Association meet at the Academy, and keep the SASA in constant touch with Slovenian professionals working abroad, ensuring a positive contribution and uninterrupted international knowledge flow. During the last meeting, the guests spoke about the difficulties young scientists encounter on returning to Slovenia.
The Ivan Vidav Foundation, named after the passing of this unassuming and modest Academy member and great mathematician, deserves a special note. Its grants assist young mathematicians and natural sciences students in bridging the gap just before or immediately after completion of doctoral studies.
To express solidarity with the Science March, the Academy issued an official statement on the necessity of scientific autonomy and stable scientific research financing. In mid-summer (24 July), I attended a meeting regarding increased financial means for science, called by the Prime Minister, Dr. Miro Cerar. Minister Alenka Smerkolj, Head of the Government Office for Development and European Cohesion Policy invited SASA members to contribute amendments to the proposed Slovenian Development Strategy 2030. Academy members issued some meaningful amendments to the proposed Research and Development Activity Act, in preparation at the Ministry of Education, Science and Sport. We secured an additional financial single grant for the programme Slovenian National Natural and Cultural Heritage from the Ministry of Finance. Following several years of continued efforts of several Academy members, the functioning of the Slovene Society was formalised in the newly adopted Slovene Society Act.
Last year, the Academy welcomed a number of interesting visitors. The US Ambassador to Slovenia, Mr Brent Hartley, agreed to a joint book publication to mark the 25th anniversary of Slovenian independence and its subsequent recognition on the part of the United States of America. The monograph will present bilateral scientific cooperation between both nations. I exchanged views on the use of native tongues and English at national universities with the Dutch Ambassador to Slovenia, Mr Bart Twaalfhoven. The Turkish Ambassador, Mrs
318
Esen Altug also visited the SASA. Corresponding Member, painter Toshihiro Hamano honoured us with his visit during his stay in Slovenia for the opening of an exhibition of his art group in The Gorenjska Museum in Kranj. SASA activities were presented to CERN delegation members: Christoph Schaefer, Ta-deusz Kurtyka, Anders Unnervik and Enrich Chesta. A strong delegation from the Chinese Academy of Sciences, headed by President Bai Chunli, visited the Academy in the summer. We discussed signing a formal bilateral agreement between our academies and cooperation in new (in addition to karstology) scientific fields such as biomedicine and new materials, the possibility of Chinese doctoral grants for Slovenian natural sciences students and the erection of a monument to Augustin Hallerstein in Ljubljana. Mr Li Jun, SUGON CEO was among the members of the Chinese delegation. SUGON is one of the world's biggest producers of supercomputers. The Academy was gifted a miniature copy of the Chinese communication satellite. An even stronger delegation from the Hungarian Academy of Arts, with which the SASA signed a bilateral agreement in the spring, visited us during late summer. The photograph exhibition entitled Objektiv (The Lense) at the SRC SASA atrium was our first joint collaborative project. The Hungarian Ambassador to Slovenia, Mrs Edit Szilayine Batorfi accompanied the delegation. Mme Ambassador also mentioned our bilateral cooperation in her speech at the reception on the occasion of the Hungarian National Day. After a considerable number of years, representatives of the Croatian Academy of Sciences and Arts, President Zvonko Kusic, Vice-President Jakša Barbie, Secretary General Pavao Rudan and Presidency Secretary Marina Štancl visited the Academy. We discussed future bilateral projects, mainly in the form of joint scientific symposia, publications, art exhibitions and concerts. We also discussed a return visit to Zagreb, but the plans have not yet been materialised.
The Slovenian Academy of Sciences and Arts also held patronage of honour over the III Conference of Slovenian Young Researchers and students from Slovenia and abroad, organised by the Slovenian World Congress. I personally addressed the audience at the festive academy to commemorate 70 years of the Slovenian Forestry Institute, The Academy of Mechanical Engineering and at the celebrations on the 70th anniversary of the establishment of the SRC SASA Karst Research Institute. I also addressed the audiences in introductory speeches at the 26. forum Forum odličnosti in mojstrstva (26. Excellence and Master Craftsmenship) in Trebnje, and participated with a lengthy lecture at the plenary session entitled Akademik Anton Vratuša - med znanostjo in politiko (Anton Vratuša - From Science to Politics) in Murska Sobota. Vice President, Academy Member Peter Štih addressed the audience in an inaugural speech on the occasion of 50th anniversary of the Macedonian Academy of Sciences and Arts in Skopje. He also addressed the participants of the international symposium on reformation at the University of Maribor and the symposium on protestant
319
ethics, organised by the Slovenian-Swedish Society and the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Vice President Robert Zorec greeted the guests at the opening of the original artistic exhibition by painter Huiquin Wang, entitled Hallerstien in svilna pot (Hallersterin and the Silk Route), organised by the National Archives of the Republic of Slovenia and the Confucius Institute at the Faculty of Economics of the University of Ljubljana.
Monday Executive Board meetings frequently pass discussing the Škerk Estate. Mr Škerk, a lawyer and Mrs Škerk, an artist, willed one half of their estate at Trnovca above Duino to the Slovenian Academy of Sciences and Arts, while the other was willed to the State of Friuli Giulia. The Škerk estate consists of living quarters and an art gallery, a lovely front courtyard and a sizeable meadow in the back. All the movables were willed expressly to the SASA.
In Mr and Mrs Škerk's lifetime, the estate served as a cultural meeting point, and they wished for it to continue as such after their passing. Since the Academy not only saw the estate as a prestigious property but first and foremost as an important symbol of Slovenian presence in Italy, we decided to honour their will. In spring 2017, we first visited the estate, which, after two years of abandonment, was in considerable disarray. On the said occasion, the most highly valued art paintings were removed from the house and deposited in the National Gallery depots. We also met with a representative from the State of Friuli Giulia, and discussed mutual cooperation. After the meeting, the SASA prepared a minutely detailed activity programme, which envisages homage a Zora Koren Škerk and Jože Škerk, art and culture, and a karst research centre. Since the Academy is not an adequate partner to discuss matters with regional authority representatives, the Academy presented the case to Mr Gorazd Žmavc, Minister for Slovenians Abroad. He was given a tour of the estate in the autumn. He recognised the property as an important symbol of intercultural dialogue at a sensitive ethnic area and promised full cooperation on his part. The project was also supported by both umbrella institutions representing the Slovenian ethnic minority in Italy. Since the cultural and scientific programmes, house renovations and maintenance require substantial financial means, the Academy has also approached the Prime Minister, but we have not yet come to an agreement on the subject. A considerable amount of time was also spent discussing the future use of the Finžgar Villa as well as the goals of financing from EU funds. The discussion objective is to connect several research institutions to ensure competitiveness in regard to large research systems, key natural sciences research carriers in the developed world.
Notifying the general public of the ongoing Academy activities via the renovated SASA website proved to be particularly successful. In 2017, the website was visited by 19.648 Internet users who viewed individual sub-pages 102.077
320
times in total. In addition to the home page, (21.518 views) SASA website visitors were most interested in Academy event announcements (4626), individual Academy Members (living or deceased) (over 3000) and the SASA Library (2501). The English website was visited by 2436 viewers and its Slovenian counterpart by 1986 internet users. The website visitor profile defines the majority belonging to the age range from 25 to 44, while two thirds of them were women. The majority of visitors come from Slovenia (25.000), followed by the USA and Croatia (by 547 visitors each), Germany, Austria and Italy (about 400 visitors per country), which points to considerable interest from countries with which Slovenia has well established scientific and artistic ties. Another one of last year's novelties is also the Academy e-news bulletin, which is regularly dispatched to university representatives, research institutes, expert associations, the media and politicians.
Last year, the Academy bade farewell to its esteemed member Anton Vratuša, who had lived an extremely active life almost up to his 102nd birthday, and Corresponding member Peter Mansfield.
Enumerating the numerous awards and recognitions received by Academy members is one of the most pleasant topics to be included in the preparation of the annual report. Two of them were awarded the highest national awards. Painter Metka Krašovec received the Prešeren Award and historian Ra-jko Bratož the Zois Award. Slavist Jože Toporišič and writer Boris Pahor were immortalised in monuments. Excellent art exhibitions were presented on the personal jubilees of artists Drago Tršar, Emerik Bernard and architect Stanko Kristl. Biomechanics and robotics expert Alojz Kralj celebrated his 80th birthday and the Academy commemorated the occasion by co-publishing the book SI Robotika. Academy Members were awarded several Slovenian awards: Boris A. Novak (the Veronika Award), Milček Komelj (Kritiško pero za življenjsko delo), Zdravko Mlinar (Slovenian Sociology Association Award) and Ludvik Karničar (the Štrekelj Lifetime Achievement Award and the National Order of Merit). The following Academy Members received international awards: Uroš Skalerič (EU Paradontology Federation Award), Igor Emri (Nemat Nasser Medal and Engineering Glory Order of the International Engineering Academy) and Slavoj Žižek (the Hemingway Award). A French theatre group staged Drago Jančar's The Great Brilliant Waltz, Emerik Bernard exhibited in Madrid and Andrej Jemec at the exhibition Abstract Expressionism Behind the Iron Curtain in the USA. Full length documentaries were made about Academy members Saša Vuga in Matija Gogala. Academy member Ivan Kreft was awarded an honorary doctorate of the Slovak University in Nitra while Marijan Pavčnik was elected Judge of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia. At the end of the year, Vice-President Robert Zorec was awarded the golden plaque of the University of Ljubljana, and Alojz Kralj the plaque Pro universitate labacensi.The
321
entire 2017 passed in the preparations of events, related to the 80th anniversary of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Festive events concerning this important milestone will mark the jubilee year 2018.
Tadej Bajd
322
SASA ORGANIZATION
A)	THE PRESIDENCY
President: Tadej Bajd
Vice-Presidents: Andrej Kranjc (untill May 8), Jože Krašovec (untill May 8),
Robert Zorec (since May 8), Peter Štih (since May 8)
Secretary-General: Uroš Skalerič
SECTION ONE Historical and Social Sciences
Secretary: Peter Štih (untill May 8), Slavko Splichal (since May 8)
SECTION TWO Philological and Literary Sciences
Secretary: Marko Snoj
SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary: Janez Levec (untill May 1), Franc Forstnerič (since May 1) SECTION FOUR Natural Sciences
Secretary: Robert Zorec (untill May 8), Tatjana Avšič - Županc (since May 25) SECTION FIVE Arts Secretary: Milček Komelj SECTION SIX Medical Sciences
Secretary: Franc Strle) (untill June 1), Gregor Serša (since June 1) Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA: Matija Gogala (untill May 8), Peter Fajfar, Lojze Lebič, Jože Mencinger (since May 8) Boštjan Žekš, former SASA President, Branko Stanovnik, Head of Department for International Relations and Scientific Coordination, and Zoran Mezeg, Managing Director, are also invited to the Presidency meetings.
B)	SASA ORGANIZATIONAL UNITS
1.	Library
2.	Department of International Relations and Scientific Coordination
3.	Cabinet of Academician France Bernik
C)	COUNCILS, COMMITTEES AND COMMISSIONS
1.	Council for Environmental Protection
2.	Council for Energetics
3.	Council for Slovenian Spatial Culture And Identity
4 Preparatory Council for determination of key content outlines for establishing the National Science Integrity Commission
5.	Committee for Ethnic Minorities Studies
6.	The Orthography Commission
323
7.	Committee for Printing and Publications
8.	Commission for Statutory Issues
9.	The Human Rights Commission
D) FOUNDATIONS
1.	Dr. Bruno Breschi Foundation
2.	Janez Vajkard Valvasor Foundation
3.	The Ivan Vidav Foundation
E) SASA MANAGEMENT
324
MEMBERS
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
SECTION ONE	Historical and Social Sciences
FULL MEMBERS_
Bratož, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Rožna dolina IV/39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-33-15. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24111-92, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: rajko.bratoz@guest.arnes. si.
Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Tomišelj 31 a, SI-1292 Ig, Phone: +386 059-939-439, E-mail: valentin. hribar@siol.net.
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24110-06, Fax: +386 1/ 425-93-37. Mencinger, Jože, Ph. D., Full Professor of Economic System and Politics, Statistical Methods of Humanist Research, International Economic Relations and Law and Economics at the Faculty of Law of the University of Ljubljana. Born on 5 March 1941 in Jesenice, Associate Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 8, 2017.
Home: Bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-mail: joze.mencinger@eipf.si Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Mlinar, Zdravko, Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spatial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987 Home: Pod topoli 93, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/28-31-032. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
325
Home: Ljubljanska 3 a, SI-2000 Maribor, Phone: +386 2/ 331-13-94. Pavčnik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Poljanski nasip 28, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62.
Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Corresponding Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 21, 2009.
Home: Trg 28. avgusta 6, SI-6210 Sežana, E-mail: pirjevecj@gmail.com. Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, Titov trg 5, SI-6000 Koper, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: info@fhs--kp.si or joze.pirjevec@fhs.upr.si. Pleterski, Janko, D. Sc., born on February 1, 1923. Professor of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.
Home: Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40 SI-1000 Ljubljana. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-26, Fax: +386 1/ 425-34-23.
Rus, Veljko, Ph. D., born on December 8, 1929. Emeritus Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: Lubejeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 507-35-89 or SI-4260 Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81.
Office: Institute of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 1/ 580-52-13. Splichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: Gornje Cerovo 7c, SI-5211 Kojsko, Phone: +386 1/ 515-20-80, E-mail: slavko.splichal@guest.arnes.si.
Office: Faculty of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: slavko.splichal@ fdv.uni-lj.si.
Šelih, Alenka, Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of Criminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since
326
June 12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014. Home: Pod bukvami 40, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-47-01 or SI-4260 Bled, Grič 7a.
Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-93, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alen-ka.selih@pf.uni-lj.si. Štih, Peter, Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History and Auxiliary Historical Sciences, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 8, 2017.
Home: Bratovševa ploščad 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/059-018908, E-mail: peter.stih@siol.net.
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/24111-98, Fax:+386 1/425-93-37, E-mail: peter.stih@guest.arnes.si. Teržan, Biba, D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Emeritus Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, Zavetiška 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.terzan@ ff.uni-lj.si.
Žižek, Slavoj, Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theoretic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013.
Home: Metelkova 7 B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail: szizek@yahoo.com.
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24110-00.
ASSOCIATE MEMBERS_
Hofler, Janez, born on December 11, 1942. PhD, Musicology; PhD, Art History; Distinguished Professor, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017.
Office: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana; Phone: + 386 1/ 241 12 10; E-mail: janez.hoefler@ff.uni-lj.si. Salecl, Renata, born on January 9, 1962, Full Professor, Research Councillor at the Institute of Criminology of the Faculty of Law of the University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017.
327
Office: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, Phone: 01 4203246, E-mail: renata.salecl@pf.uni-lj.si.
CORRESPONDING MEMBERS_
Feil, Arnold, born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute of Musicology of the University of Tübingen, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: Schützenstrasse 22, D-72070 Tübingen-Hirschau, Phone: +49 70/ 71791289.
Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Hans-Mauracher-Str. 81, AT-8044 Graz. Gleirscher, Paul, born on October 7, 1960. Head of the Department of Prehistory and Early History at the State Museum of Carinthia in Klagenfurt, Austria. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Landesmuseum Für Kärnten, Abteilung für Ur- und Frühgeschichte 9021 Celovec - Klagenfurt am Wörthersee, Museumgasse 2, Austria Gombocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Retired (since 2010) Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: Riesstrasse 362, AT-8010 Kainbach bei Graz, Phone: +43 316/ 302324. E-mail: wum@utanet.at.
Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrichstrasse 26, AT-8010 Graz. Fax: +43 316/ 380-9705, Phone: +43 316/ 3802302, E-mail: gombocz@uni-graz.at. Klingemann, Hans-Dieter, born on February 3, 1937, PhD., Emeritus Professor, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB). Corresponding Member since June 1, 2017.
Office: BAU International Berlin, University of Applied Sciences, Heinri-ch-Heine-Strasse 15, D-10179 Berlin, Germany, Phone: +49-30-8105808-0, E-mail: lingemann@bauinternational-berlin.de. Košak, Silvin, born on March 10, 1942, Ph. D. in Archaeology. Associate Professor of ancient orientalistics and hittitology, retired. Scientific co-worker of the Academy of Literature and Science in Mainz, Germany. Corresponding Member since May 21, 2009.
Home: Berliner Strasse 27, D-55131 Mainz, E-mail: silvin.kosak@adwma-inz.de
Madžar, Ljubomir, born on September 30, 1938, PhD., retired Professor of Economics and President of the Academy of Economic Sciences at the University of Belgrade Faculty of Economics. Corresponding Member since June 1, 2017.
328
Office: Alfa BK Univerzitet, Palmira Toljatija 3, 11070 Novi Beograd, Sere-bia, Phone: 381 11 2 609 754. Menis, Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Via Ursinis Grande 179, IT-33030 Buja (Udine). O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lecturer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: 350 Beacon Road, Loughborough, GB-Leicestershire, LE 11 2RD, E-mail: niall.oloughlin@hotmail.co.uk. Perovic, Slobodan, born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Beograd. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: Miročka 6/25, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11 / 324-48-15. Office: Udruženje pravnika Srbije, Krunska 74, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 244-69-10, E-mail: upj@eunet.yu or: jperovic@beotel.rs. Rumpler, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: Kornblumengasse 9, AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Phone: +43 463/ 281-782.
Scalon, Cesare, born on November 20, 1939. PhD., retired Latin Paleography at the Udine Faculty of Arts. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Istituto Pio Paschini per la storia della chiesa in Friuli, Via Treppo 5/B, 33100 Udine, Italia, tel: + 0432 414585, e-mail: info@istitutopiopaschi-ni.it.
Stefanovic, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Mu-sicology, retired. Secretary General of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Džordža Vašingtona 28a, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 3221985.
Office: SANU, Knez Mihailova 35, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 3342-400, E-mail: dimitr@eunet.rs. Straus, Jože, born on December 14, 1938. Professor Dr. Dres. h. c., Scientific Member and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Marshal B. Coyne Visiting Professor of International and Comparative Law, George Washington University Law School, Washington. Recipient of the Science Award 2000 of the Foundation for the German Science. Corresponding Member since June 6, 1995.
329
Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Marstallplatz 1, D-80539 München, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail: joseph.straus@ip.mpg.de. Supičic, Ivan, born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.
Home: Boškovičeva 9, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 487-32-73. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, Zrinski trg 11, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 489-51-11. Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: Via Margotti 9, IT-34170 Gorizia.
Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Universita degli studi di Trieste, Via Economo 4, IT-34123 Trieste, Phone: +39 040/ 676-7617. Wakounig, Marija, born on 19 March 1959. Historian, Associate Professor at the Institute for Eastern-European History at the University of Vienna. SASA Corresponding Member since May 5, 2011. Home: Klopstockgasse 49/9, A-1170 Wien, Avstrija.
Office: Universität Wien, Institut für Osteuropäische Geschichte, Spitalgasse 2, Hof 3 (Campus), 1090 Wien, Avstrija. Wolfram, Herwig, born on February 14, 1934. Emeritus Professor of Medieval History and Historic Auxiliary Sciences at the University of Vienna, former Director of the Institute for Austrian Historical Research. Corresponding Member since June 18, 2015.
Home: Sommeregg 13, 5301 Eugendorf, Austria. Phone: +43 664 73392522, E-mail: herwig.wolfram@univie.ac.at.
SECTION TWO	Philological and Literary Sciences
FULL MEMBERS_
Bernik, France, Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25, 2002, Honorary Member of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12, 2003.
Home: Židovska ulica 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-03-65.
330
Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: ana.batic@sazu.si. Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 5, 2011.
Home: Rusjanov trg 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail: kajetan.gantar@siol.net.
Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax: +386 1/ 425-64-92, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37. Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Pot v Čeželj 14, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko, Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: Pleteršnikova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc. B. D., Ph. D., Th. D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 8, 2017.
Home: Dolničarjeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05.
Office: Faculty of Theology, Poljanska 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: joze.krasovec@guest.arnes.si. Orešnik, Janez, Ph. D., Emeritus Professor, born on December 12, 1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.
Home: Janežičeva 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 51/622-732, E-mail: janez.oresnik@sazu.si.
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 24114-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.
331
Home: Videmska 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail: pirjevec.paternu@gmail.com. Simoniti, Primož, Ph. D., born on December 28, 1936, Emeritus Professor of Latin Language and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Javorjev drevored 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 40 783 342, E-mail: primoz.simoniti@guest.arnes.si. Zorko, Zinka, D. Sc., born on February 24, 1936, Emeritus Professor of History and Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 12, 2003, Full member since May 21, 2009.
Home: Spodnja Selnica 3, SI-2352 Selnica ob Dravi, Phone: +386 2/ 671-9118.
Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Phone: +386 2/ 229-36-34, Fax: +386 2/ 261-81-80.
ASSOCIATE MEMBERS_
Jesenšek, Marko, born on March 14, 1960, PhD in linguistic sciences, Full Professor of Slovenian Language at the Faculty of Arts of the University of Maribor. Associate Member since June 1, 2017.
Office: Filozofska fakulteta, Koroška cesta 166, 2000 Maribor, Phone: +386 2 22 93 630, + 386 51 324 250, E-mail: marko.jesensek@um.si; marko@je-sensek.si
Snoj, Marko, born on April 19, 1959. Comparative linguist, etymologist, lexicographer at the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, SRC SASA, Professor at the Department of Comparative and General Linguistics at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana.
Office: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 4706 162, E-mail: marko.snoj@zrc-sazu.si
Stanonik, Marija, born on May 23, 1947 literary historian, literary folklorist, ethnologist; retired scientific advisor; Professor at the Department of Slovenian Studies at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015.
Office: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana; Phone: + 386 1 519 88 64, E-mail: stanonik@zrc-sazu.si
CORRESPONDING MEMBERS_
Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995.
332
Home: 2420 720 W. Gordon Terrace, Apartment 19L Chicago IL 60613. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: cooper@indiana.edu. Dimnik, Martin, born on 6 October 1941, CSB, B. A., M. A. (Toronto), M. Div. (Toronto School of Theology), D. Phil. (Oxford), Senior Fellow at the Pontifical Institute of Mediaeval Studies Kievan Rus, 9th to 13th century; History of Medieval Slavs in the Balkans, (PIMS), Toronto. Corresponding Member since 5 May 2011.
Office: Pontifical Institute of Mediaeval Studies, 59 Queen's Park Cr. E., Toronto, Ontario, Canada M5S 2C4, Phone: (416) 926-7137. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen. Corresponding Member since May 18, 1989.
Home: Paul-Hutten-Ring 31, D-35415 Pohlheim 5, Phone: +49 6403-63802. Greenberg, Marc Leland, born on November 9, 1961, Ph. D., Professor of Slavic Languages & Literatures, Department of Slavic Languages & Literatures, School of Languages, Literatures & Cultures, University of Kansas, USA. Director, School of Languages, Literatures & Cultures, University of Kansas. Corresponding Member since June 1, 2017.
Home: 4209 Wheat State St., Lawrence, KS 66049-3585, USA, Phone: + 1-785-218-4767; + 1-785-218-4767, E-mail: mlg@ku.edu. Office: Dept of Slavic Languages & Literatures, School of Languages, Literatures & Cultures; University of Kansas; 1445 Jayhawk Blvd., Rm. 2080, Lawrence, KS 66045-7594, USA. Hannick, Christian, born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Am Trimmelter Hof 70, D-54296 Trier.
Office: Ostkirchliches Institut an der Universität Würzburg, D-97082 Würzburg, Steinbachtal 2a, Phone: +49-931-7841973, fax: +49-931-7841979, E-mail: hannick@uni-wuerzburg.de. Karnicar, Ludvik, born on August 23, 1949, retired Associate Professor (Graz University), Slavist, dialectologist and lexicographer. Corresponding Member since June 1, 2017.
Home: + 43 664 870 33 18, E-mail: ludwig.karnicar@uni-graz.at. Kurkina, Ljubov Viktorovna, born on February 17, 1937. Professor of Slavic Studies, etymologist, lexicographer, leading Research Associate at the Institute of Russian Language V. V. Vinogradova at the Russian Academy of Sciences in Moscow, Russia. Corresponding Member since June 18, 2015.
333
Office: Hhcthtyt pyccKoro H3BIKA HM., B. B. Bnhorpajioba Pocchhckoh 11901 MocKBa, yji. BojixoHKa, a- 18/2, Russia. Lauer, Reinhard, born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic Philology and Professor at the Georg-August University in Göttingen. Associate Member since June 12, 2003.
Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttingen, Humboldtallee 19, D-37073 Göttingen, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de. Martinovic, Juraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Faculty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: Bolnička 30, BA-71000 Sarajevo.
Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Račkog 1, BA-71000 Sarajevo, E-mail: jumar@bih.net.ba. Moskovich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovich@yahoo.com. Neuhäuser, Rudolf, born on June 17, 1933. Professor of Slavic Philology, Institute of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: Italienerstrasse 39/10, AT-9500 Villach.
Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9010 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 27003-22.
Pohl, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Dia-chronic Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: Limburggasse 21, AT-9073 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664-433-5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: heinz.pohl@chello.at. Office: Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9020 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99. Prunč, Erich, born on October 15, 1941. Professor of Translational Studies at the University of Graz. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Am Lindenhof 13, A-8051 Graz, Phone: +43 316/ 586-818. Office: Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Theoretische und Angewandte Translationswissenschaft, Merangasse 70, A-8010 Graz, Phone: +43 316/ 380-26-67, E-mail: erich.prunc@uni-graz.at. Rothe, Hans, born on May 5, 1928. Professor of Slavic Philology, Head of Slavi-stic Seminar at the Friedrich Wilhelm University in Bonn, Germany, retired. Corresponding Member since May 21, 2009.
334
Home: Giersbergstrasse 29, D-53229 Bonn-Roleber, Phone: +49-228/481 841,
Fax: +49-228/486 086.
Office: Patristische Kommission, NRW Akademie der Wissenschaften, Arbeitsstelle, Lennestr. 1, D-53113 Bonn, Phone: +49 228/737-217, E-mail: h.rothe@uni-bonn.de. Tokarz, Božena, born on October 17, 1946. Literary Theorist, Professor of Polish and Slovenian Studies, comparativist, Full Professor at the University of Silesia in Katowice, where she is Head of Chair of Literary theory and Theory of Translation at the Department of Slavic Philology at the Faculty of Arts at the University of Silesia in Katowice, Poland, editor in Chief of the periodical Prevajanje slovanskih književnosti. Corresponding Member since June 18, 2015.
Home: Ul. Zamkni^ta 5/1, 41-205 Sosnowiec, Poland, Phone: + 48 / 32 266 66 06; 739 33 34 26, E-mail: tokarzbozena@gmail.com Office: Ul. Gen. Grota-Roweckiego 5, p. 4. 15, 41-200 Sosnowiec, Poland, Phone: + 48 / 32 364 08 19; + 48 / 32 364 09 12, E-mail: filslow@us.edu.pl Woschitz, Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of Theology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: Treffelsdorf 28, AT-9064 Pischeldorf, Phone: +43 4224/29-569 or: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28.
Office: Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, AT-8010 Graz, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 3809315.
SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences
FULL MEMBERS_
Bajd, Tadej, D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Vice-President od the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 5, 2011 to May 6, 2014. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2014. Home: Bobenckova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-23-80, E-mail: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si.
Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
335
Home: Podrožniška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: bratko@fri.uni-lj.si. Emri, Igor, D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013.
Home: Grampovčanova 17, SI-1125 Ljubljana, Phone: +386 1/ 257-27-52, E-mail: ie@emri.si.
Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 6, 2014.
Home: Puharjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Jamova 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-85-92, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail: peter. fajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si. Forstnerič, Franc, D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005. Home: Pot v Hrastovec 8, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Phone: +386 1/ 56117-87.
Office: FMF, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-56, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si. Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Retired Professor, Professor Emeritus of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989.
Home: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 283-50-11. Office: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Ljubljana, Phone: + 386 1 476-65-48, + 386 1 476-65-00, Fax: + 386 1 251-72-81; E-mail: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si.
Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976.
Home: Mirje 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-55-57, E-mail: peter. gosar@siol.net.
Grabec, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of
336
Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Kantetova 75, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-37-18, E-mail: igor.grabec@amanova.si. Hadži, Dušan, D. Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26, 1921. Professor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21, 1974.
Home: Teslova 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-47-59, E-mail: du-san.hadzi@ki.si.
Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Bičevje 2, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-96-61. Office: Faculty of Mathematics and Physics, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail: gabrijel.ker-nel@ijs.si.
Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: Planinska 26, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Phone: +386 1/ 537 4825, E-mail: alojzkralj7@gmail.com. Levec, Janez, D. Sc., born on October 23, 1943. retired Full Professor of Chemical Engineering at the Faculty of Chemistry and Chemistry Technology of the University of Ljubljana, and Researcher Emeritus at the Department of Catalysis and Chemical Reaction Engineering of the National Institute of Chemistry. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: Pod brezami 32, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-33-51. Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1001 Ljubljana, tel: 476 0280, fax: 476 0300;
E-mail: janez.levec@ki.si, www: http://www.ki.si/en/departments/d13/. Pirc, Raša, D. Phys. Sc., born on June 15, 1940. Professor of Physics and researcher at the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Physics. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Jamova 52, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-57-20. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics, Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: rasa.pirc@ijs.si.
337
Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Professor Emeritus of the University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of the SASA Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999.
Home: Tičnica 26, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Večna pot 113, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 4798 567, E-mail: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj.si; SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: international@sazu.si. Tišler, Miha, D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: Pod Gradom 32, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Phone: +386 1/ 36575-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Tomaževič, Miha, D.Sc., born on September 19, 1942. Scientific Adviser at Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Ljubljana, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures at Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since May 21, 2009. Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 41/667-497 Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI-1000 Ljubljana, Dimičeva 12, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/28044-84, E-mail: miha.tomazevic@zag.si. Turk, Vito, D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. Scientific Adviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013.
Home: Lamutova 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 519-96-51. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology, Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-3925, Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: vito.turk@ijs.si. Zupančič, Črtomir, D. Phys. Sc., born on November 28, 1928. Emeritus Professor of the Ludwig-Maximilians-Universität in Munich. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011.
Home: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, Phone: +49 89/ 361-3362.
Office: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748 Garching, Phone: +49 89/ 289-141-44/45, Fax: +49 89/ 289-141-
338
46, E-mail: crtomir.zupancic@physik.uni-muenchen.de, meike.dlaboha@ physik.uni-muenchen.de.
Žekš, Boštjan, D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Home: Poštna 4, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 41 741-898. Office: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Lipičeva 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 543-76-18, + 386 1 543-76-00, Fax + 386 1 431-51-27 E-mail: bostjan.zeks@mf.uni-lj.si; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.
ASSOCIATE MEMBERS_
Brešar, Matej, born on September 26, 1963. PhD, Full Professor of Mathematics at the Faculty of Natural Sciences and Mathematics of the University of Maribor and at the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015. Home: Kosarjeva 47b, 2000 Maribor, Phone.: + 386 2 251 47 34. Office: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel. + 386 1 476 66 23, faks: + 386 1 251 72 81, or: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška c. 160, 2000 Maribor, Phone: + 386 2 229 36 91, Fax: + 386 2 251 81 80; E-mail: matej.bresar@fmf.uni-lj.si ali matej. bresar@um.si.
Knez, Željko, born on the August 26, 1954. Dr. Sci., Full Professor of Chemical Engineering at the Faculty of Chemistry and Chemical Technology of the University of Maribor. Associate Member since June 1, 2017. Home: Aljaževa 15, 2000 Maribor; Phone: + 386 2 320 3000, + 386 41 672 545; E-mail: zeljko.knez@guest.arnes.si.
Office: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, Phone: + 386 2 22 944 31, 041 371 666; E-mail: zeljko.knez@um.si.
Križan, Peter, born on May 21, 1958. PhD of Physical Sciences, Full Physics Professor at the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana, Research Councillor at the Jožef Stefan Institute, Visiting Professor at Nagoya University, Japan. Associate Member since June 1, 2017. Office: Fakulteta za matematiko in fiziko, UL, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, E-mail: peter.krizan@ijs.si.
CORRESPONDING MEMBERS_
Boldyreva, Elena Vladimirovna, born on February 4, 1961, Chief Researcher at the Institute of Solid State Chemistry and Mechanochemistry, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences, Novosibirsk and Head of the
339
Chair of Solid State Chemistry of Novosibirsk State University. Corresponding Member since June 1, 2017.
Office: Institute of Solid State Chemistry and Mechanochemistry, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences, ul. Kutateladze, 18, Novosibirsk, 630128, Russian Federation
Phone: +73833321550, E-mail: boldyrev@solid.nsc.ru. Bratos, Savo, born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952, E-mail: bratos@lptmc.jussieu.fr. Carbonell, Ruben G., born on December 27, 1947. Ph.D., Professor of Chemical and Biomolecular Engineering, North Carolina State University. Corresponding Member since June 1, 2017.
Home: 5217 Hartfelt Drive, Garner, NC 27529, Mobile: 919-971-2815, E-mail: ruben@ncsu.edu.
Office: Kenan Institute for Engineering, Technology & Science, North Carolina State University, 1070 Partner's Way, Hunt Library, Suite 5100, Raleigh, NC 27606; Phone: 919-515-5118 or 919-513-0050, Mobile: 919-971-2815, E-mail: ruben@ncsu.edu. Geiger, Manfred, born on June 13, 1941. Ph. D. in Mechanical Engineering. Professor of Manufacturing Technology, University Erlangen-Nürnberg, Germany. D. h. c. University of Ljubljana. Member of Berlin Brandenburg Academy of Sciences. Corresponding Member since May 21, 2009. Office: Lehrstuhl für Fertigungstechnologie, Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg, Egerlandstr. 13, D-91058 Erlangen, Germany. Phone: +49-9131/85-28599, Fax: +49-9131/85-27141, E-mail: geiger@lft.uni--erlangen.de.
Grdenic, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25, 1976.
Home: Masarykova 13, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 485-51-69. Hajdin, Nikola, born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Beograd, retired. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: Tetovska 72, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 304-60-48. Lehn, Jean-Marie Pierre, born on September 30, 1939. Director of Laboratory of Supramolecular Chemistry at the Institute of Supramolecular Science and Engineering of the University of Strasbourg. Professor at the University of
340
Strasbourg Institute of Advanced Study (USIAS). Nobel Prize for Chemistry, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: ISIS, University of Strasbourg, 8, Allée Gaspard Monge, F-67000 Strasbourg, Phone: +33 368 / 85-51 45, Fax: +33 368 / 85-50 40, E-mail: lehn@unistra.fr.
Mavretic, Anton, born on December 11, 1934. Professor and Researcher at the Center for Space Physics at Boston University. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: 34 Liberty St., MA 01760, US-Natick, Phone: +1 508/ 655-6579. Office: E-mail: mavretic11@gmail.com. Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987.
Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977.
Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, p. f. 103980, D-69029 Heidelberg, Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bog-dan.povh@ampr-hd.mpg.de. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@ incasr.ac.in.
Scott, James Floyd, born on 4 May 1942. Full Professor of Physics, Director of research at Cavendish Laboratory, Physics Department at Cambridge University. Fellow of the Royal Society of London since 2008, SASA Corresponding Member since 5 May 2011.
Home: Thorndyke, Huntingdon Road, Cambridge CB3 0LG, U. K. Phone: 44(0)1223-277793 (home), E-mail: jfs32@hermes.cam.ac.uk Office: Department of Physics (QM), Cavendish Laboratory, Cambridge University, J. J. Thomson Avenue, Cambridge CB3 0HE, U. K. Villadsen, John, born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Phone: +45 49/ 707-709.
Office: BioCentrum-DTU, Soltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyngby, Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum. dtu.dk.
341
SECTION FOUR
Natural Sciences
FULL MEMBERS_
Avšič - Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiology and Immunology, University of Ljubljana, Medical Faculty, Institute of Microbiology and Immunology. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and Immunology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015.
Home: Močilnikarjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 529-20-87. Office: Institute of Microbiology and Immunology, Medical Faculty, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E-mail: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 5, 2011. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 5, 2011 to May 8, 2017. Home: Pot na Tičnico 6, SI-1351 Brezovica, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: matija.gogala@guest.arnes.si. Kiauta, Boštjan, D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cyto-taxonomy and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the Netherlands. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015.
Home: Murnikova 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-87-73; Calluna-straat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, Phone: NL-(0)485-442772, E-mail: mbkiauta@gmail.com. Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser, retired. Emeritus Professor of Karstology, University of Nova Gorica. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 6, 2014. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 8, 2017.
Home: Cesta v Podboršt 12, p. p. 4959, SI-1231 Ljubljana - Črnuče. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: kranjc@sazu.si.
342
Kreft, Ivan, D. Sc., Dr. h. c., born on November 23, 1941. Emeritus Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Kremžarjeva ulica 36, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1 517-44-29, E-mail: ivan.kreft@guest.arnes.si.
Office: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, Phone: +386 1 320-32-61.
Maček, Jože, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 27, 2003 to April 22, 2008. Home: Jerančičeva 12, SI-1210 Ljubljana - Šentvid, Phone: +386 1/ 512-3531.
Sket, Boris, Ph. D., Full Professor, scientific Consultant at the Department of Biology at the Faculty of Biotechnology at the Univesity of Ljubljana. Born on July 30, 1936. Associated SASA Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017.
Office: Department of Biology, Faculty of Biotechnology, p. o. BOX 2995, 1001 Ljubljana, Phone: 320-33-63, e-mail: boris.sket@bf.uni-lj.si. Turnšek, Dragica, D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993.
Home: Tugomerjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-63-73. Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology, Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 8, 2017.
Home: Brdnikova 31, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Zupančič, Mitja, D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001.
Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 432-41-66.
343
Office: Jovan Hadži Institute of Biology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/ 425-33-24.
ASSOCIATE MEMBERS_
Anderluh, Gregor, born on July 15, 1969. PhD. in Biological Sciences, Full Biochemistry Professor at the Faculty of Biotechnology of the University of Ljubljana, Research Councillor at the Institute of Chemistry. Associate Member since June 1, 2017.
Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 476 02 61, E-mail: gregor.anderluh@ki.si. Gabrovšek, Franci, born on October 20, 1068. PhD in Physics, Associate Kar-stology Professor at the University of Nova Gorica, Scientific Advisor at the Karst Research Institute of the Scientific Research Centre of SASA in Postojna. Associate Member since June 18, 2015.
Home: Stara Vrhnika 79, 1360 Vrhnika, Phone: + 386 31 530 711, E-mail: gabrovsek@zrc-sazu.si.
Office: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Phone: + 386 5 700 19 07.
CORRESPONDING MEMBERS_
Bosak, Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentologist, Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005. Office: Institute of Geology of the ASCR, v.v.i, Rozvojova 269, 165 00 Praha 6, CZ-16502 Praha 6, Lysolaje, bosak@gli.cas.cz. Ceulemans, Reinhart, born on January 15, 1954. Full Professor of Ecophysi-ology and Ecology of Vegetation at the Department of Biology, Head of Research of the group Plant and Vegetation and Ecology Director of the Research Center of Excellence ECO at the University of Antwerp, Belgium. Corresponding Member since June 18, 2015.
Home: Oosterveldlaan 51, B-2610 Wilrijk (Antwerp), Belgium, E-mail: Re-inhart.Ceulemans@uantwerpen.be
Office: University of Antwerp, Department of Biology, Universiteitsplein 1, B-2610 Wilrijk (Antwerp), Belgium, Phone: + 32 / 3265 2256 Mobile: ++32 478790696, E-mail: Reinhart.Ceulemans@uantwerpen.be Ford, Derek Clifford, born on April 24, 1935. Doctor of Philosophy, Professor Emeritus of Geography and Earth Sciences at McMaster University (Canada). Corresponding Member since June 1, 2017.
Home: 187 Cedar Island Road, Orillia, ON L3V 1T2, Canada, Phone: 17053263057, Mobile 17059550150, E-mail: dford@mcmaster.ca Haydon, Philip G., born on April 11, 1958. Ph. D. in Neurosciences, Head of Department for Neuroscience, University Tufts, Boston, USA. Corresponding
344
Member since May 21, 2009.
Office: Annetta and Gustav Grisard Professor and Chair Department of Neuroscience, Tufts University School of Medicine, 136 Harrison Avenue, Boston, MA 02111, USA. Phone: +1-617/636 2190, Fax: +1-617/636-2413. E-mail: philip.haydon@tufts.edu. Ilijanic, Ljudevit, born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geobotany, Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb. Neher, Erwin, Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of the Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June
I,	2007.
Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg
II,	D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, E-mail: eneher@gwdg.de.
Nicod, Jean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography and Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, FR-13012 Marseille, Fax: +33 491/ 930-026.
Noble, Denis, born on November 16, 1936, CBE FRS FRCP held the Burdon Sanderson Chair of Cardiovascular Physiology at Oxford University from 1984 to 2004. Appointed Professor Emeritus and co-Director of Computational Physiology at Oxford University. SASA Corresponding Member since May 5, 2011.
Office: University of Oxford, Department of Physiology, Parks Road, Oxford, OX1 3PT, UK, denis.noble@dpag.ox.ac.uk. Parpura, Vladimir, born on December 5, 1946. MD, PhD (co-major in Zoology and Neuroscience), Professor of Neurobiology at University of Alabama at Birmingham, Birmingham, AL, USA. Corresponding Member since June 1, 2017.
Office: 1719 6th Avenue South, CIRC 429, University of Alabama at Birmingham Birmingham, AL 35294-0021, Phone: + 1-205-996-7369, Mobile: +1-951-288-4970, E-mail: vlad@uab.edu. Pignatti, Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phyto-coenologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E-mail: sandro.pignatti@gmail.com.
345
Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Via A. Valerio 32/34, IT-34127 Trieste, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855.
SECTION FIVE_Arts
FULL MEMBERS_
Bernard, Emerik, painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Gorenjska cesta 13A, SI-1370 Logatec, Phone: +386 1/ 754-26-78. Grafenauer, Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on December 5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Bratovševa ploščad 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072, E-mail: nina.grafenauer@nova-revija.si. Jančar, Drago, writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Velika čolnarska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-31. Office: Slovenska matica, Kongresni trg 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 422-43-42, Fax: +386 1/ 422-43-43, E-mail: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014.
Home: Zabreznica 40 b, SI-4274 Žirovnica, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66. Studio: Prešernova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: andrej.jemec@siol.net. Komelj, (Bogomil) Milček, born on November 16, 1948. Ph. D., retired Associate Professor at the Department of Art History at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017.
Home: Glinškova ploščad 20e, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 537 18 83, Mobile: + 386 41/ 737 863, E-mail: sumi.komelj@gmail.com. Kristl, Stanko, architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape architecture at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate
346
Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011. Home: Borsetova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail: s.kristl@biro-arcus.si. Lebic, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 6, 2014.
Home: Ulica bratov Ucakar 134, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 518-3155.
Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/ 425-34-23.
Maticic, Janez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Home: Lepi pot 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/ 401-531.
Mihelic, Milan, architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: Periceva 22, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-26-87. Office: Studio AB, Dunajska 29, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-14-48. Music, Marko Marijan, architect, born on January 30, 1941. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to February 27, 2014; Deputy President from December 17, 2013 to February 27, 2014; President from February 27, 2014 to May 6, 2014.
Home: Stari trg 11a, SI-1000 Ljubljana, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, E-mail: info@ateljemarkomusic.si.
Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92.
Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slovenian and Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009.
Home: Salita a Contovello 71, IT-34136 Trieste, Phone: +39 040/ 410-880. Rebula, Alojz, born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist. Professor of Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009.
Home: Loka 42, SI-1434 Loka pri Zidanem Mostu, Phone: 03 568-42-08, E-mail: alojz.rebula@guest.arnes.si.
347
Simčič, Zorko, writer, born on November 19, 1921. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011.
Home: Metelkova 7/B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile: +386 1/ 31-200-866.
Tršar, Drago, sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: Cesta na Rožnik 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 251-39-28. Studio: Svetčeva 1, SI-1000 Ljubljana. Zlobec, Ciril, poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired editor. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: Vošnjakova 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 231-28-76. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 470-61-43, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si.
ASSOCIATE MEMBERS_
Dekleva, Milan, born on October, 17, 1946. BA in Comparative Literature and Literary Theory, poet, author, playwright, essayist, translator. Associate Member since 1 June, 2017.
Home: Aljaževa 13, 1000 Ljubljana, E-mail: milan.dekleva@gmail.com. Krašovec, Metka, born on October 7, 1941. Painter and graphic artist, retired Full Professor of Drawing and Painting at the Academy of Fine Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015. Home: Dalmatinova 11, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 23 14 522, E-mail: metka.krasovec@siol.net. Muhovič, Jožef, born on December 22, 1954. Fine Artist (painting, graphic art), Doctor of Philosophy, Full Professor of Art Theory at the Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Home: jozef_muhovic@t-2.net.
Office: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23. 1000 Ljubljana; E-mail: muhovicjo@aluo.uni-lj.si. Novak, Boris A., born on December 3, 1953. Poet, playwright, translator and author of youth literature, Full Professor at the Department of Comparative Literature and Literary theory at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017.
Office: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 241 13 88, E-mail: boris-a.novak@guest.arnes.si.
348
Rojko, Uroš, born on September 9, 1954. Full Professor of Composition at the Ljubljana Academy of Music of the University of Ljubljana, composer and clarinettist. Associate Member since June 18, 2015.
Home: Tbilisijska 8, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 256 71 74, E-mail: roj-kour@gmail.com, uros-rojko.de.
CORRESPONDING MEMBERS_
Globokar, Vinko, born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: 82 Rue de Crimée, F-77019 Paris, Phone: + 33 1/420-108-66, E-mail: vinkoglobokar@wanadoo.fr. Grimič, Vill, born on June 7, 1925. Writer and translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: Ul. Oles Hinchar 52/49, UA-Kyjiv-01054, Fax: + 380-44/ 490-07-72. Haderlap, Maja, born on March 8, 1961. PhD, poet, writer, playwright; Celovec/
Klagenfurt, Austria. Corresponding Member since June 1, 2017. Hamano, Toshihiro, born on December 6, 1937. Painter, graphic artist, sculptor, Takamatsu, Japan. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: 1-13-14 Matsushima-cho, Takamatsu, Kagawa, 760-0068 Japan. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Monchsberg 17/A, AT-5020 Salzburg. Konstantinovski, Georgi, born on July 29, 1930. Architect, Professor at the Faculty of Architecture in Skopje, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Ul. 6, br. 15, s. Bardovci, MK-1000 Skopje, Phone: + 389 2/ 309-5864, GSM: + 389 70-338269; E-mail: g.konstantinovski@yahoo.com. Lipuš, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: Sele/Sielach 52, AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof. Maroevic, Tonko born on October 22, 1941. Scientific Consultant - Institute of Art History, Zagreb, retired Professor at the Department of Art History at the Zagreb Faculty of Arts, poet, comparativist, critic, essayist, translator. SASA Corresponding Member since 5 May 2011. Home: Gunduliceva 36, HR-1000 Zagreb, Phone: +385 1/ 485-60-38. Office: Institut za povijest umjetnosti, Ul. grada Vukovara, 68/III, HR-1000 Zagreb, Phone: + 385 1/ 611-20-48. Matevski, Mateja, born on March 13, 1929. Poet and translator, Skopje. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: Partenija Zografski 49, MK-1000 Skopje, Phone: +389 2/ 31-77-829, E-mail: lidija@manu.edu.mk.
349
Neidhardt, Velimir, born on october 7, 1943. Architect, Zagreb, Croatia. Corresponding Member since June 18, 2015.
Office: Neidhardt Arhitekti d.o.o., Ilica 26, 10000 Zagreb, Croatia; Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, zrinski trg 11, Zagreb, Croatia. Oman, Valentin, born on December 14, 1935. Painter, Finkenstein/Bekstajn, Austria. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Villacher Weg 19, 9584 Finkenstein, Österreich, Phone: 0676 / 425 82 36 0676 / 425 82 35, E-mail: elisabeth@oman-valentin.com. Paljetak, Luko, born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editor-in-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: Gorica sv. Vlaha 155, HR-20000 Dubrovnik, Phone: +385 20/ 332490.
Podrecca, Boris, architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: Architekturatelier Podrecca, Jörgerbadgasse 8, AT-1170 Vienna, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: boris.podrecca@po-drecca.at.
Ugljen, Zlatko, born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: Hazima Sabanovica 3, BA-71000 Sarajevo, Phone: +387 33/ 212-413, E-mail: nnug5@bih.net.ba.
SECTION SIX_Medical Sciences
FULL MEMBERS_
Cercek, Bojan, Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the University of California, Los Angeles, and Director of the Coronary Care Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, Phone: + 1/ 310-42338-36, Fax: +1/ 310-423-02-45, E-mail: bojan.cercek@cshs.org. Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.
Home: Barvarska steza 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 282-18-00.
350
Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, Zaloška 7, SI-1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Emeritus Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997.
Home: Komenskega 20/II, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, Korytkova 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si. Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Ilirska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan.kordas@mf.uni-lj.si. Lamovec, Janez, D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncology in Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015.
Home: Ul. Bratov Učakar 132, SI-1000 Ljubljana.
Office: Onkološki inštitut, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 587-97-19, E-mail: jlamovec@onko-i.si. Peterlin, Matija, D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiology and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071.
Office: University of California San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 5021902, +1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: matija.peterlin@ucsf. edu.
Rozman, Blaž, MD, Ph. D., born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Dermastjeva 17, SI-1235 Radomlje, Phone: +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology, Vodnikova 62, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/ 522-55-98. E-mail: meta.rozman@siol.net. Skalerič, Uroš, D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Asso-
351
ciate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2014.
Home: Ul. bratov Jančar 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: uros.skaleric@mf.uni-lj.si. Sketelj, Janez, D. Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Home: Jesihov štradon 47, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez.sketelj@mf.uni-lj.si. Strle, Franc, D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of Infectology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Council of the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: Kmečka pot 20, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Japljeva 2, SI-1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc. strle@kclj.si.
Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 4, 2004 to April 22, 2008. Home: Gradišče 6, SI-1000 Ljubljana, Mobile: +386 41/ 778-235. Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Vrazov trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-76-02, Fax: +386 1/ 543-76-01, E-mail: sasa.svetina@mf.uni-lj.si.
ASSOCIATE MEMBERS_
Noč, Marko, born on March 6, 1963. Specialist of Cardiology, Vascular and Intensive Care Medicine. Head of the Intensive Care and Internal Care Medicine Department of the Ljubljana University Clinic, since 2001. Full Professor of Internal Medicine at the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana since 2007. Associate Member since 1 June, 2017. Office: Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni klinični center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 / 522 37 90, Mobile: + 386 41 723 807; E-mail: marko.noc@mf.uni-lj.si.
352
Serša, Gregor, born on March 4, 1956. Doctor of Sciences, Full Professor of Mo-lecullar Biology and Radiobiology at the College of Health of the Faculty of Health Sciences of the University of Ljubljana and Head researcher at the Department of Experimental Oncology at the Ljubljana Institute of Oncology. Associate Member since June 18, 2015.
Home: Goce Delčeva 78, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 31 648 015 Office: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 58 79 434, E-mail: gsersa@onko-i.si
CORRESPONDING MEMBERS_
Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50, Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acardesa@clinic.ub.es. Dimitrijevic, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Head of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: nai-sus@cs.com.
Hausen, Harald zur, born on March 11, 1936. Virologist and Nobel Laureate, Heidelberg, Germany. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Im Neuenheimer Feld 280, 69120 Heidelberg, Germany, Phone: +49 / 6221 42 3850, E-Mail:zurhausen@dkfz.de Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N. S. Kline Institute, Orangeburg, N. Y. Corresponding Member since May 18, 1989.
Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845/ 398-55-30, Fax: +1 845/ 398-5531, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org. Milič-Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experimental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P. Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 3987483.
Shoenfeld, Yehuda, born on February 14, 1948. Appointed Professor of Medici-
353
ne, Head, Department of Medicine 'B' and Center for Autoimmune Diseases, Sheba Medical Center, Incumbent of the Laura Schwarz-Kipp Chair for Research of Autoimmune Diseases, Tel-Aviv University, Israel. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Phone: +972-3/ 534-48-77.
Office: Tel-Hashomer 52621, Israel. Phone: +972-3/-530-26-52, Mobile: +972-52/ 666-61-20, Fax: +972-3/-535-28-55, E-mail: shoenfel@post.tau. ac.il.
Stälberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Emeritus Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997.
Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala.
Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala.
Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Euro-paea. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: felix.unger@european-academy.at. Wernig, Anton, born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, University of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Wernig Anton, D: Odertalweg 6, D-76275 Ettlingen, Germany, an-ton.wernig@ukb.uni-bonn.de, E-mail: anton.wernig@ukb.uni-bonn.de.
354
SASA Library
In 2017, the Library continued work in accordance with plans, ensuring normal library material processing services for the Slovenian Academy of Sciences and Arts and the SASA Scientific Research Centre, as well as bibliography editing and assessment of scientific and research activities. SASA Library activities in the year 2017 are summarised in the following points:
The Library acquired and processed 7.128 printed and 5 manuscript units, and discarded 2.308 units in monograph form and serial publications; the total Library fund consisted of 560.561 units in the end of 2017.
We contributed 6.013 new bibliographic entries to the COBIB database, increasing the total SASA Library contributions to 218.755 entries. 1.102 entries were created for the normative personal names database CONOR, adopted 482 and verified 1.303 entries. The SASA Library total contribution to the CONOR database counted 28.508 entries in the end of 2017.
3.134 entries were created concerning bibliographies of SASA members and SRC SASA researchers.
Processing old material continued including, among other, 534 folios from the legacy of Adolf Robida, 197 folios from the legacy of Milko Matičetov, 30 from the legacy of Janko Lavrin and 32 historical atlases.
Regarding inventory procedures, the Library introduced regular recording of purchasing data for all monograph publications for all SRC SASA institutes, with the intention of facilitating more transparent bookkeeping records.
The Library continued with the digitalisation of own publications for the planned digital library system. In the end of the year, the number of scanned folios stopped at 584.
The bio portal Slovenska biografija was updated with 233 entries from Novi Slovenski biografski leksikon and numerous other structured data; at the end of 2017, the portal Slovenska biografija provided biographies of more than 8.839 individuals and 109 families.
The Library was also gifted priceless material intended for the thesaurus of Carinthian Slovenian folk language for permanent safekeeping. The material was recorded in a project extending from the late 1970s under Stanislav Hafner and Erich Prunč at the University of Graz. It was later continued by Ludvik Karničar, who had donated the said extensive material to the Slovenian Academy of Sciences and Arts, where it will be made available for further scientific and research studies.
The Library has reached an agreement regarding the legacies of France Kidrič and Karel Štrekelj with the National University Library, which had been initiated in 1957. The new agreement stipulates that both legacies remain in the care the Slovenian Academy of Sciences and Arts and the SASA Science and Re-
355
search Centre, where they are currently located. The three contractual parties see to adequate digitalisation of the materials.
Due to experience with the web portal Slovenska biografija, the Library of the Croatian Academy of Sciences and Arts invited the SASA Library to participate as a partner in the international project Framework of Digital Infrastructure in the Region in the DARIAH framework. The project's objective is the creation of a model international web portal featuring notable persons from the region and digitalised materials related to them.
As a part of OSICH (Centralised specialised humanistic information centre), the Library monitored the quality of researchers' bibliographic unit distribution and revised, confirmed or upgraded 2.750 bibliographic entries. From 2013 to 2017, the Library added 14.233 entries. OSICH successfully began with additional verification of specialist dictionaries, including biotechnology, social sciences, medicine, the natural sciences and technology in addition to the humanities.
SASA Library staff is active in a number of special professional bodies: the National University Library Catalogisation Committee, contributing their professional expertise to furthering catalogisation practices and rules, the Centralised Specialised Humanities Information Centre (OSICH), the COBISS Members Board and the Section of Specialist Libraries Executive Board.
Library staff aided in the preparation of four exhibitions, one with the National Museum of Slovenia and the Murska Sobota Academic Library, and two with the SRC SASA France Stele Institute of Art History. The Library received from restoration the painting Alegorija jeseni.
Petra Vide Ogrin Head of SASA Library
356
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER
A
Anderluh, Gregor 11, 23, 32, 39, 85, 145,
156-157, 255, 315, 344 Andolšek-Jeras, Lidija 19, 264 Andric, Ivo 264 Apostolski, Mihailo 264 Avšič-Županc, Tatjana 11, 13, 14, 25, 40, 85, 143, 157, 225, 318, 323, 342
B
Bajd, Tadej 11, 13, 18, 19, 29, 31, 41, 43, 61, 72, 73, 85, 91, 93, 94, 96, 97, 98, 104, 106, 107, 114, 137, 157-158, 176, 214, 322, 323, 335 Bajec, Anton 264 Bajt, Aleksander 245, 264 Balenovic, Krešimir 264 Barton, Derek Harold Richard 264 Bartoš, Milan 264 Batis, Janez 19, 59, 264 Bedjanič, Milko 265 Beier, Friedrich-Karl 265 Belic, Aleksandar 265 Benac, Alojz 265 Benhart, František 265 Bergles, Arthur E. 265 Berkopec, Oton 265
Bernard, Emerik 11, 28, 29, 41, 85, 101, 146,
158, 182, 200, 321, 346 Bernik, France 11, 14, 17, 18, 54, 61, 62, 63,
71, 85, 134, 158-159, 309, 323, 330 Bernik, Janez 181, 182, 258, 265, 301 Bevk, France 68, 70, 100, 265 Bezlaj, France 119, 265 Blinc, Robert 18, 61, 265, 296 Bogdanovic, Milan 265 Boldireva, Jelena Vladimirovna 11, 23, 32,
37, 142, 253, 315, 339 Bole, Jože 266 Borisevič, Nikolaj A. 11, 266 Boršnik, Marja 69, 70, 266
Bosak, Pavel 11, 77, 145, 344
Brajdic, Ivan 266
Brajkovic, Vladislav 266
Bratko, Ivan 11, 24, 36, 38, 85, 108, 137, 159,
316, 335 Bratos, Savo 11, 142, 340 Bratož, Rajko 11, 15, 28, 34, 85, 88, 129,
159-160, 321, 325 Bravničar, Matija 266 Brecelj, Bogdan 266
Brešar, Matej 11, 16, 23, 32, 36, 61, 85, 117,
141,	160, 315, 339 Breznik, Anton 266 Brodar, Srečko 266 Broz - Tito, Josip 266 Brzin, Miroslav 266 Bujas, Zoran 266 Butozan, Vaso 266
C
Cankar, Izidor 266
Carbonell, Ruben G. 11, 23, 32, 37, 85, 121,
142,	253-254, 315, 340 Cardesa, Antonio 11, 153, 353 Ceulemans, Reinhart 11, 145, 344 Cevc, Emilijan 59, 99, 258, 267 Cigoj, Stojan 267
Cilenšek, Johann 267 Cooper, Henry R. jr. 11, 136, 332 Cronin, James W. 267 Cvetko, Dragotin 267
Č
Čamo, Edhem 267
Čelešnik, Franc 267
Čerček, Bojan 11, 47, 150, 160-161, 350
Černigoj, Avgust 267
Čop, Bojan 267
Čubrilovic, Vasa 267
357
D
Deanovic, Mirko 267
Dekleva, Milan 11, 23, 32, 41, 149, 161,
258-259, 315, 348 Demus, Otto 267 Despic, Aleksandar 268 Dimitrijevic, Milan R. 11, 153, 353 Dimnik, Martin 11, 136, 333 Djordjevic, Jovan 268 Djurdjev, Branislav 268 Djuričic, Ilija 268 Dolar, Davorin 268 Dolenc, Metod 268 Dolenc, Vinko V. 11, 150, 350 Dolinar, Lojze 268 Drovenik, Matija 11, 19, 268 Drujan, Boris 268 Dyggve, Ejnar 268
E
Elsner, Norbert 268 Emri, Igor 11, 24, 29, 37, 85, 114, 138, 161-163, 316, 321, 336
F
Fajfar, Peter 11, 13, 14, 20, 31, 85, 138,
163-164, 323, 336 Feil, Arnold 11, 132, 328 Ferluga, Dušan 11, 151, 164-165, 351 Fettich, Janez 268 Finžgar, Alojzij 268 Finžgar, Fran Saleški 43, 269 Fischer, Kurt von 269 Flaker, Aleksandar 269 Flotzinger, Rudolf 11, 132, 328 Ford, Derek Clifford 11, 23, 32, 39, 120, 145,
255-256, 315, 344 Forstnerič, Franc 11, 13, 31, 32, 36, 38, 85,
138, 165, 323, 336 Franchini, Aldo 269 Frangeš, Ivo 269 Fučic, Branko 269
G
Gabrovec, Stane 92, 269
Gabrovšek, Franci 11, 25, 94, 145, 165-169,
317, 344 Gams, Ivan 269
Gantar, Kajetan 11, 15, 16, 18, 19, 35, 55, 58, 60, 86, 95, 96, 107, 134, 169-170, 331 Gaspari, Maksim 269 Gavazzi, Milovan 269 Geiger, Manfred 11, 142, 340 Gerškovic, Leon 269 Gestrin, Ferdo 269 Geyer, Otto F. 269
Giesemann, Gerhard 11, 54, 81, 85, 136, 333
Gleirscher, Paul 11, 132, 328
Gligoric, Velibor 270
Globevnik, Josip 11, 14, 15, 16, 55, 61, 138,
170, 336 Globokar, Vinko 11, 149, 349 Gogala, Matija 11, 13, 14, 19, 20, 29, 30, 31,
59, 85, 143, 170-171, 321, 323, 342 Golia, Pavel 270 Golič, Ljubo 270
Gombocz, Wolfgang L. 12, 132, 301, 328
Goričar, Jože 19, 270
Gosar, Peter 11, 138, 336
Grabec, Igor 11, 15, 55, 139, 171, 336
Grad, Anton 270
Gradnik, Alojz 70, 100, 270
Grafenauer, Bogo 227, 270
Grafenauer, Ivan 69, 270
Grafenauer, Niko 11, 15, 93, 146, 172, 173,
257, 258, 259, 261, 262, 346 Grafenauer, Stanko 270 Grdenic, Drago 12, 142, 340 Greenberg, Marc Leland 12, 23, 32, 34, 35,
136, 248-250, 315, 333 Grickat - Radulovic, Irena 270 Grimič, Vill 12, 149, 349 Grošelj, Milan 270 Gubenšek, Franc 270 Gušic, Branimir 271 Gyergyek, Ludvik 271
H
Haderlap, Maja 12, 23, 32, 41, 149, 261-262, 315, 349
Hadži, Dušan 11, 139, 172, 296, 337 Hadži, Jovan 271, 343, 344 Hafner, Stanislav 58, 250, 271, 299, 301, 355 Hahn, Erwin Louis 271
358
Hajdin, Nikola 12, 142, 340
Hamano, Tošihiro 12, 26, 85, 149, 319, 349
Handke, Peter 12, 85, 150, 262, 349
Hannick, Christian 12, 136, 333
Hauptman, Ljudmil 271
Hausen, Harald zur 12, 153
Haydon, Philip G. 12, 145, 344
Hegedušic, Krsto 271
Herak, Milan 271
Hieng, Andrej 100, 271
Höfler, Janez 11, 23, 32, 33, 85, 132, 172,
238-240, 315, 327 Horvat, Matija 271 Hottinger, Lukas Conrad 271 Hribar, Valentin 11, 15, 24, 34, 55, 93, 94, 129, 172, 173, 198, 199, 316, 325
I
Ibrovac, Miodrag 271 Ilešič, Svetozar 271 Ilijanic, Ljudevit 12, 146, 345 Ingolič, Anton 100, 271 Inkret, Andrej 11, 272 Ivic, Milka 272 Ivic, Pavle 272
J
Jakac, Božidar 100, 101, 257, 272 Jakopič, Rihard 272 Jakopin, Franc 272 Jama, Matija 272
Jančar, Drago 11, 29, 45, 86, 100, 146,
173-174, 262, 321, 346 Jemec, Andrej 11, 14, 15, 19, 29, 41, 55, 147, 174, 180, 200, 258, 259, 260, 261, 309, 321, 346
Jesenšek, Marko 11, 15, 23, 32, 34, 35, 36,
122, 135, 174-178, 247-248, 315, 332 Jovčic, Dimitrije 272 Jurančič, Janko 272
K
Kahl, Hans-Dietrich 272 Kalin, Boris 272 Kalin, Zdenko 272 Kambič, Vinko 272 Karamata, Stevan 273
Kardelj, Edvard 104, 273, 294 Karničar, Ludvik 12, 23, 28, 32, 34, 35, 36, 58, 107, 136, 250-251, 299, 301, 315, 321, 333, 355 Katritzky, Alan R. 273 Kenk, Roman 273 Kermauner, Taras 100, 273 Kermavner, Dušan 273 Kernel, Gabrijel 11, 73, 85, 139, 337 Kiauta, Boštjan 11, 85, 86, 143, 178, 342 Kidrič, Boris 273, 284 Kidrič, France 18, 273, 299, 355 Klingemann, Hans-Dieter 12, 23, 32, 33,
132, 242-243, 315, 328 Klopčič, Mile 100, 273 Kmecl, Matjaž 11, 15, 16, 59, 60, 126, 134,
178, 262, 331 Knez, Željko 11, 23, 32, 36, 86, 121, 141,
178-180, 251, 251-252, 315, 339 Koblar, France 273 Kochansky-Devide, Vanda 273 Kogoj, Franjo 273
Komelj, Milček 11, 13, 23, 24, 28, 32, 41, 46, 86, 101, 106, 147, 180-184, 257-258, 259, 260, 261, 262, 315, 316, 321, 323, 346
Koneski, Blaže 273
Konstantinovic, Zoran 274
Konstantinovski, Georgi 12, 150, 349
Kordaš, Marjan 11, 14, 15, 46, 151, 351
Korošec, Viktor 274
Kos, Božidar 274
Kos, Gojmir Anton 101, 274
Kos, Janko 11, 24, 35, 54, 95, 96, 134,
184-185, 309, 316, 331 Kos, Milko 19, 274 Kosmač, Ciril 100, 274 Kossack, Georg 274 Kostrenčic, Marko 274 Košak, Silvin 12, 85, 132, 328 Košir, Alija 274 Kovačič, Lojze 100, 274 Kovič, Kajetan 100, 274 Kozak, Juš 274 Kozina, Marjan 274 Koželj, Venčeslav 275 Kralj, Alojz 11, 14, 18, 28, 29, 31, 32, 38, 55, 75, 85, 86, 139, 158, 185, 321, 337
359
Kranjc, Andrej 11, 13, 14, 19, 25, 31, 48, 59, 72, 73, 75, 86, 94, 143, 158, 185-186, 317, 323, 342 Kranjec, Miško 100, 275 Krašovec, Jože 11, 13, 14, 15, 19, 31, 52, 55, 57, 73, 75, 94, 97, 134, 186, 323, 331 Krašovec, Metka 11, 28, 41, 86, 88, 89, 90,
91, 149, 186, 321, 348 Krašovec, Stane 275 Kratochvil, Josef 275 Kravar, Miroslav 275 Krbek, Ivo 275 Kreft, Bratko 18, 275 Kreft, Ivan 11, 15, 29, 39, 40, 86, 144, 187,
321, 343 Krek, Gregor 19, 275 Krek, Uroš 275 Kretzenbacher, Leopold 275 Kristl, Stanko 11, 14, 28, 41, 85, 86, 147, 188, 321, 346
Križan, Peter 11, 23, 32, 36, 120, 141,
188-190, 252, 315, 339 Krklec, Gustav 275 Krleža, Miroslav 275 Kuhelj, Anton 18, 275 Kühn, Othmar 276 Kumbatovič, Filip Kalan 276 Kuret, Niko 276
Kurkina, Ljubov Viktorovna 12, 85, 136, 333
Kušej, Gorazd 19, 276 Kušej, Rado 276 Kyovsky, Rudi 276
L
Lajovic, Anton 276
Lajtha, Abel 12, 85, 153
Lamovec, Janez 11, 15, 55, 151, 191, 351
Laroche, Emmanuel 276
Lauer, Reinhard 12, 136, 334
Lavrač, Ivan 276
Lavrič, Božidar 18, 276
Lavrin, Janko 276, 355
Lebič, Lojze 11, 13, 14, 20, 31, 41, 55, 86,
100, 147, 191-194, 311, 323, 347 Leeming, Henry 276 Lehn, Jean-Marie Pierre 12, 142, 340 Lenček, Rado L. 277
Levec, Janez 11, 13, 36, 139, 194, 323, 337
Lipuš, Florjan 12, 85, 150, 206, 349
Lobe, Feliks 277
Logar, Janez 277
Logar, Valentin 277
Lorkovic, Zdravko 277
Luckmann, Thomas 277
Lukic, Radomir 277
Lukman, Franc Ksaver 277
Lunaček, Pavel 277
M
Maceljski, Milan 277 Maček, Jože 11, 19, 39, 123, 144, 194-195, 343
Madžar, Ljubomir 12, 23, 32, 33, 133,
244-245, 315, 328 Majer, Boris 277 Maksimovic, Desanka 277 Mansfield, Peter 28, 36, 277, 295-296, 321 Mardešic, Sibe 278 Maroevic, Tonko 12, 91, 150, 349 Martinovic, Juraj 12, 136, 334 Matevski, Mateja 12, 150, 349 Matičetov, Milko 35, 278, 299, 301, 355 Matičič, Janez 11, 55, 147, 195-196, 311, 347 Matjašič, Janez 254, 278 Mavretič, Anton 12, 142, 341 Mayer, Ernest 19, 278, 301 McLaren, Anne 278 Mekuli, Esad 278 Melik, Anton 278 Melik, Vasilij 278 Menart, Janez 278
Mencinger, Jože 11, 13, 15, 20, 23, 31, 32, 55, 86, 93, 129, 172, 173, 196-198, 237-238, 315, 323, 325 Menis, Gian Carlo 12, 85, 133, 329 Merchant, Mylon Eugene 278 Merhar, Boris 278 Merku, Pavle 279 Micevski, Kiril 279 Michie, Donald 279 Mihajlovic, Mihajlo Lj. 279 Mihalic, Slavko 279 Mihelič, France 279 Mihelič, Milan 11, 14, 148, 347 Milčinski, Janez 18, 61, 158, 279
360
Milčinski, Lev 279 Milič-Emili, Joseph 12, 153 Minatti, Ivan 279
Mlinar, Zdravko 11, 14, 28, 34, 54, 86, 129,
173, 198-200, 321, 325 Mlinarič, Jože 11, 130, 200, 325 Mohorovičic, Andre 279 Mole, Vojeslav 279 Moravec, Dušan 11, 279 Moskovich, Wolf 12, 137, 334 Moszynski, Leszek 280 Muhovič, Jožef 11, 23, 32, 41, 149, 200-201,
259-260, 315, 348 Müller, Karl-Alexander 12, 85, 142, 341 Müller-Karpe, Hermann 280 Murko, Matija 35, 280 Mušič, Marjan 280
Mušič, Marko Marijan 11, 14, 18, 19, 42, 43,
44, 52, 86, 148, 201-203, 347 Mušič, Zoran 73, 280
N
Nahtigal, Rajko 18, 280, 301
Negovski, Vladimir A. 280
Neher, Erwin 12, 146, 345
Neidhardt, Velimir 12, 150, 350
Nejedly, Zdenek 280
Neubauer, Robert 280
Neuhäuser, Rudolf 12, 137, 334
Nicod, Jean 12, 146, 345
Nitsch, Kazimierz 280
Noble, Denis 12, 146, 345
Noč, Marko 11, 23, 32, 46, 47, 152, 203-204,
263, 315, 352 Nougayrol, Jean 280 Novak, Boris A. 11, 23, 28, 32, 41, 45, 86,
100, 149, 204-205, 260-261, 315, 321, 348
Novak, Franc 280 Novak, Grga 281
O
Ocvirk, Anton 281
O Loughlin, Niall 12, 133, 329
Olszak, Waclaw 281
Oman, Valentin 12, 150, 350
Orešnik, Janez 11, 15, 62, 135, 205, 250, 331
Oštir, Karel 281
P
Pahor, Boris 11, 28, 41, 87, 99, 148, 205-206,
208, 262, 321, 347 Paljetak, Luko 12, 150, 350
Panteleev, Dimitar 281
Parpura, Vladimir 12, 23, 32, 39, 122, 146,
256-257, 315, 345 Paternu, Boris 11, 14, 135, 206, 331 Paulin, Alfonz 281 Pavček, Tone 19, 45, 192, 193, 281 Pavčnik, Marijan 11, 14, 15, 29, 34, 54, 55,
87, 130, 206-207, 311, 321, 326 Pavičevic, Branko 281 Pavlov, Todor 281
Pavšič, Vladimir - Bor Matej 100, 281
Pecsi, Marton 281
Peklenik, Janez 11, 281
Perovic, Slobodan 12, 85, 133, 329
Persianinov, Leonid Semenovič 281
Peterlin, Anton 282
Peterlin, Matija 11, 85, 151, 207, 351
Pignatti, (Sandro) Alessandro 12, 146, 345
Pirc, Raša 11, 140, 207-208, 337
Pirjevec, Jože 11, 14, 34, 54, 104, 105, 130,
208-209, 295, 326 Pitamic, Leonid 282
Plečnik, Jože 43, 99, 101, 105, 106, 123, 282, 305
Plemelj, Josip 282
Pleničar, Mario 167, 282
Pleterski, Janko 11, 15, 130, 209, 326
Podrecca, Boris 12, 150, 350
Pogačnik, Jože 282
Pohl, Heinz Dieter 12, 85, 137, 334
Poldini, Livio 12, 146, 346
Polec, Janko 282
Popov, Andrej Vladimirovič 282
Potrč, Ivan 282
Povh, Bogdan 12, 85, 142, 341
Prelog, Vladimir 282
Pretnar, Stojan 282
Prevoršek, Dušan C. 283
Prokop, Otto 283
Prunč, Erich 12, 36, 58, 137, 250, 299, 301,
334, 355 Pusic, Eugen 283
361
R
Rajičic, Stanojlo 283 Rakovec, Ivan 283, 343 Rammelmeyer, Alfred 283 Ramovš, Fran 18, 19, 283, 332 Ramovš, Primož 19, 100, 283 Rant, Zoran 283
Rao, Chintamani Nages Ramachandra 12,
142, 341 Ravnikar, Edvard 283 Rebula, Alojz 11, 41, 87, 100, 148, 209, 347 Rechinger, Karl Heinz 283 Regen, Ivan 283 Rigler, Jakob 284
Rojko, Uroš 11, 23, 31, 45, 100, 117, 149,
209-211, 315, 349 Rothe, Hans 12, 137, 334 Rozman, Blaž 11, 15, 46, 55, 151, 211, 351 Rumpler, Helmut 12, 133, 329 Rus, Veljko 11, 130, 173, 199, 326, 333
S
Saeverud, Harald 284 Safar, Peter 284
Salecl, Renata 11, 23, 32, 33, 132, 211-213,
212, 240-242, 315, 327 Salopek, Marijan 284 Samec, Maks 284 Savic, Pavle 284
Scalon, Cesare 12, 23, 32, 33, 133, 245-247, 315, 329
Scott, James Floyd 12, 85, 143, 341
Seidl, Ferdinand 284
Serša, Gregor 11, 13, 31, 32, 46, 47, 75, 87,
153, 213-215, 323, 353 Sever, Savin 284 Severn, Roy Thomas 284 Shoenfeld, Yehuda 12, 153 Simčič, Zorko 11, 148, 312, 348 Simoniti, Primož 11, 14, 16, 57, 59, 135, 215, 332
Sirotkovic, Jakov 284
Skalerič, Uroš 11, 13, 19, 29, 31, 46, 73, 87,
151, 321, 323, 351 Sket, Boris 11, 14, 23, 25, 32, 39, 94, 144,
215-216, 254, 315, 317, 343 Sketelj, Janez 11, 14, 31, 32, 46, 85, 124, 152, 352
Skok, Petar 284 Slodnjak, Anton 284
Snoj, Marko 11, 13, 15, 23, 36, 53, 82, 83, 107,
119, 136, 216, 248, 251, 315, 323, 332 Sodnik - Zupanec, Anica 284 Sovre, Anton 285 Spacal, Lojze Luigi 285 Splichal, Slavko 11, 13, 14, 33, 34, 85, 87, 96,
97, 131, 216-217, 323, 326 Stalberg, Erik Valdemar 12, 153 Stankovic, Siniša 285 Stankowski, Jan 285 Stanonik, Janez 104, 285, 301 Stanonik, Marija 11, 23, 35, 36, 85, 87, 95, 96, 103, 104, 116, 136, 217-221, 315, 332
Stanovnik, Branko 11, 13, 14, 15, 16, 55, 61, 73, 75, 76, 80, 87, 140, 221-222, 323, 338
Stefanovic, Dimitrije 12, 133, 329
Stele, France 99, 123, 285, 305
Stern, Pavao 285
Stevanovic, Petar 285
Straus, Jože 12, 23, 119, 133, 316, 329
Strle, Franc 11, 13, 46, 152, 157, 222-226,
323, 352 Stuhlpfarrer, Karl 285 Stupica, Gabrijel 285 Supičic, Ivan 12, 133, 330 Svane, Gunnar Olaf 285 Svetina, Saša 11, 19, 152, 226, 352 Szentagothai, Janos 285
Š
Šalamun, Tomaž 55, 100, 186, 285, 311 Šašel, Jaroslav 285 Šeligo, Rudi 285
Šelih, Alenka 11, 15, 18, 19, 24, 31, 34, 55, 56, 57, 74, 87, 107, 108, 131, 226-227, 316, 326 Šercelj, Alojz 286 Šidak, Jaroslav 286 Škerjanc, Lucijan Marija 100, 286 Škerlj, Milan 286 Škerlj, Stanko 286 Šlebinger, Janko 286 Šnuderl, Makso 286 Štampar, Andrija 286
362
Štih, Peter 11, 13, 19, 23, 27, 31, 34, 41, 44, 72,
87, 131, 227-228, 315, 319, 323, 327 Šuklje, Lujo 286
T
Tavano, Sergio 12, 133, 330 Tavčar, Alois 286 Tavčar, Igor 286 Taylor, Alan John Percival 286 Teržan, Biba 11, 14, 34, 85, 87, 93, 131, 228, 327
Tesniere, Lucien 286 Teune, Henry 287
Tišler, Miha 11, 140, 221, 228-229, 338 Todorovic, Kosta 287 Tokarz, Božena 12, 137, 175, 335 Tolstoj, Nikita Iljič 287 Tomaževič, Miha 11, 14, 85, 140, 229, 338 Tomovic, Rajko 287 Toporišič, Jože 28, 175, 287, 321 Trofenik, Rudolf 287 Trontelj, Jože 18, 60, 287 Trstenjak, Anton 287 Tršar, Drago 11, 28, 41, 45, 55, 85, 148, 180, 181, 182, 183, 229, 258, 260, 321, 348 Turk, Vito 11, 14, 85, 87, 140, 229-231, 338 Turnšek, Dragica 11, 85, 144, 167, 231, 343
U
Udovič, Jože 100, 287 Ugljen, Zlatko 12, 150, 350 Unger, Felix 12, 153 Ušeničnik, Aleš 287
V
Vavilov, Sergej Ivanovič 287 Vavpetič, Lado 288 Veber, Franc 288
Vidav, Ivan 16, 17, 26, 60, 61, 76, 288, 318, 324
Vidmar, Josip 18, 124, 125, 126, 288 Vidmar, Milan 18, 63, 288 Vilfan, Sergij 288 Villadsen, John 12, 143, 341
Vodovnik, Lojze 19, 288 Volkov, Mstislav Vasiljevič 288
Vouk, Vale 288
Vratuša, Anton 15, 27, 28, 33, 54, 176, 288,
293-295, 319, 321 Vrišer, Igor 289 Vučenov, Dimitrije 289 Vuga, Saša 29, 40, 124, 181, 182, 184, 289, 321
W
Wakounig, Marija 12, 133, 330 Waugh, John S. 289 Wernig, Anton 12, 153 Wolfram, Herwig 12, 133, 227, 330 Wollman, Frank 289 Woschitz, Karl Matej 12, 85, 137, 335 Wraber, Maks 289
Z
Zadnikar, Marijan 99, 289
Zadravec, Franc 289
Zajc, Dane 45, 100, 172, 182, 184, 289, 311
Zavada, Vilem 289
Ziherl, Boris 18, 289
Zlobec, Ciril 11, 14, 15, 18, 19, 42, 59, 100, 148, 348
Zorec, Robert 11, 13, 19, 23, 24, 27, 29, 31, 87, 91, 113, 144, 231-233, 256, 315, 316, 320, 321, 323, 343 Zorko, Zinka 11, 135, 233, 250, 332 Zupančič, Črtomir 11, 141, 338 Zupančič, Mitja 11, 14, 15, 55, 87, 145, 185,
233-234, 311, 343 Zupančič, Rihard 289 Zupanec-Sodnik, Anica 284 Zwitter, Fran 290
Ž
Žekš, Boštjan 11, 13, 14, 16, 18, 61, 75, 141,
234, 323, 339 Žižek, Slavoj 11, 29, 87, 132, 234-235, 321, 327
Župančič, Andrej O. 290 Župančič, Oton 69, 100, 124, 290
Fotografije: arhiv SAZU in osebni arhivi posameznih članov SAZU
363
ISSN 0374-0315
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 68. KNJIGA 2017
Uredniški odbor: Tadej Bajd, Robert Zorec, Peter Štih
Glavni in odgovorni urednik: Uroš Skalerič
Zbiranje gradiva in urejanje: Veronika Simoniti
Jezikovni pregled: Vladka Tucovič
Prevod: Špela Truden
Izdala:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
Prelom:
Medija grafično oblikovanje, d. o. o. Tisk
Abografika, d. o. o. Ljubljana, 2018
iS €
//uá/4 uáiuuy
9770374031009