OFFICIAL ORGAN Največji sloven-ski tednik v Zedinjenih državah Isha/a vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22ad Place Chkaf«, DL ^___T OF THE GRAND CAIMIOLIAN 1 SLOVENIAN CAlHOLIC UNION The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: ltSl W. 22nd Place Chicago, HL Entered as Second-Clan Matter January 18, 1915, at the Pest Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24 1912 So. 40. Štev. 40. Chicago, III., iS. oktobra (October) 1915 Leto i. Volume 1. Lokalne vesti. — Tem potom opozarjamo se enkrat vse one-rojake, ki se zanimajo za ameriške državljanske pravice ali pridobitev državljanskega papirja, da naj se zglasijo jutri večer (v četrtek, dne 14. t. m.) v slovenski cerkveni f dvorani. Bolj obširen tozadevni oklic je bil pri-občen v zadnji številki tega lista. — Kakor je nam naš domači župnik Rev. *A. Sojar zadnjo nedeljo naznanil, postaja zanimanje za slovenski poduk krščanskega nauka ob sobotah med otroci vedno večje. Tako se je udeležilo minulo soboto popoldne tega poduka 110 otrok. Upati je, da bode to število sčasoma še naraslo, ker šteje naša cerkvena občina veliko število slovenskih družin. Najti je žal še take stariše, ki dovoljujejo svojim otrokom, da raje tratijo čas po ulicah, namesto da bi šli k nauku, ali v cerkev, kar bodo enkrat nedvomn^ obžalovali. — Včeraj je minilo ravno 423 let, kar je nepozabni nam Krištof Kolumb odkril Ameriko. Kakor znano, je dospel Kolumb s svojo ekspedicijo na sedanji otok San Salvador dne 12. oktobra L 1492. Ker je vlada proglasila dan odkritja Amerike za praznik, so bile včeraj vse šole v mestu in na deželi zaprte, istotako tudi vsi državni in mestni uradi. Ta dan so posebno slovesno jev po gostilnah in hotelih ter 2800 organiziranih godbenikov. — Stavka krojačev v Chicagu bode skoraj gotovo že v kratkem končana. Žal, da se bodo morali krojači udati, ker nimajo - dovolj denarja v stavkarskem skladu. — Zastopnik znane Pullmanove -tvornice za železniške vozove še je podal te dni v Petrograd na Rusko, ker je ruska vlada naročila pri nji 10.000 tovornih vagonov. Ko bode to naročilo potrjeno, se bode delalo v tej tovarni najmanj za dobo 10 mesecev s polno paijo. Ameriške vesti. Novi slovenski župnik na Gilbert, Minn. Od Rev. Alojz J. Kastigarja, dosedanjega župnik^ v Armstrong, Wis. smo prejeli tekoči teden poročilo, da ne pojde v stari kraj, kamor se je bil še pred začetkom vojne namenil. Te dni je bil imenovan od mil. škofa Mc Gobricka v Duluthu, Minn, župnikom slo-, venske cerkve sv. Jožefa v Gilbert, Minn. Rev. Kastigarju želimo mnogo uspeha med Slovenci znane min-nesotske naselbine. Smrtna kosa. Tajnik drtištva sv. Srca Jezuso vega štev. 70 K. S. K J. v St. (Louis, Mo. nam piše, da je nana-praznovali' gi0ma umrl ondi dne* 29. septem- Kolumbovi vitezi in več drugih j bra t. 1. rojak John Mauser, patrijotičnih organizacij ter dru-1 sta>osti 60 let. Omenjeni dan je bil še čil in zdrav, a zadela ga je — Važno za naše slovenske matere ali žene: Ravnateljstvo znane Jennerjeve medicinske šole (Jenner Medical College) ki se nahaja na 701—703—705 South Wood St. Chicago nam je pismeno naznanilo, da se je na tej šoli otvorilo kliniko za porodniški in kap, da je izdihnil v par minufah. Pokopali so ga dne 1. oktobra. Pokojnik je bil rojen v vasi Vertača pri Semiču na Dolenj skem. Semkaj v Ameriko je prišel pred' 20 leti; prve čase je živel v Jolietu, zadnjih 6 let pa v St. Louis, Mo. pri svojemu oskrb- ginakologični oddelek, ali oddelek1 niku Antonu Bukovitzu, ki mu je za zdravljenje ženskih bolezni. Ta.z ondotnim krajevnim društvom klinirka bode pod vodstvom profesorja Pritzkerja in bo- odprta za revne stranke vsako soboto od pol pete ure do pol šeste ure popoldne. Ako hoče torej iskati kaka Slovenka zdravniške pomoči za ženske bolezni in je brez sredstev ali denarja, naj se obrne na gorina-vedeno kliniko, kjer jo bodo brezplačno zdravili. — Tekom 47 let je bilo minulo nedelj-o uaše mesto prvikrat popolnoma suho kajti vsled zadnje odredbe mestnega župana so bile ta dan vse gostilne zaprte. Kakor poroča policijski urad, se je prvo suho nedeljo v Chicagu strogo držalo. Ljuilstvo je moralo prebiti dan počitka brez opojne pijače, pač so pa trle številne množice žejnih v okolico in predmestja, kjer še ni proglašena suša. Skupaj je bilo policiji ovadenih le 30 gostilničarjev, ki se niso strogo držali-Thompsonove odredbe. Pet izmed teh bode vsled tega izgubilo svojo gostilniško pravico.Pijancev je bilo v nedeljo aretiranih - samo 15 napram 10 krat tolikem številu ob prejšnjih nedeljah. Ko je bila ura polnoč je bilo v mestu minulo nedeljo otvorjenih več go-stilen in sicer do 1 ure v ponedeljek zjutraj. Vsakdo kdor je bij ta čas še pokonci ali na cesti si; je skušal utešiti žejo predno je šel k počitku. V Nprth Side Turner dvorani je omenjeno nedfeljo popoldne zborovala Zveza nemških društev. Na tej seji se je ostro fcrajalo in obsojalo župana Thompsons, ker je prelomil svojo svoje-Sasno dano obljubo, da ne bode izdal povelja za zapiranje gostiln ob nedeljah. Dopoldne se je .pa vr-fiila p6 mestu velika parada "tem-Perenčnikov," koje so se udeležile večinoma le ženske. Vsled te nove odredbe zgubi en delavni dan 31.000 natakarjev in strežfc- preskrbel lep pogreb. Bodi mu lah ka tuja žemljica! R. I. P. « Predsednik Wilson — ženin. Washington, D. C. 11. oktobra. Predsednik Woodrow Wilson je še minuli teden naznanil članom svojega kabineta in drugim znancem, da se je zaročil z vdovo Mrs Norman Galt iz Washingtona, D. C. Pqj*oka se ima vršiti koncem oktobra t. 1. Svojo novo izvoljen-ko je spoznal predsednik Wilson v družinskem krogu, ktfr je sled nja ožja prijateljica predsednikove ^ičerk# Margarete. ' Bodoča, ali že druga žena predsednika je stara 39 let, zelo bogata, jako izobražena in lepa. Vdova je že 8 let. Kakor znano, je u-mrla prva soproga' sedanjega predsednika dne 6. avgusta lanskega leta. Predsednik Wilson bode star, letos meseca decembra 59 let. Poroka se ne bode vršila na sijajen način v Beli hiši, temveč privatno. Pri tem bode znamenito, ker bode predsednika poročil pastor, Dr. Silvester Beach, ki je pokopal tudi pokojno prvo ženo predsednika in je dalje poročil tudi že dve predsednikove hčerke, Jessie in JEleanor. Dal Bog našemu redkemu ženinu in njegovi bodoči soprogi obilno sreče ter blagoslova! Oropan senator. Des Moines, Iowa. 11. oktobra. Sinoči so udrli v stanovanje državnega senatorja* A. B. Cummin-sa neenani tatovi, ki so mu odnesli za $1000. — draguljev in drugih vrednosti. Senator Ciynmins je -opazil šele zjutraj ko se je zbudil, da se je vTŠirpoftoci v njegovi hiši nepričakovani obisk uzmovičev. Oropan poštni vlak. Washington, D. C. 11. oktobra. Že dolgo časa se ni izvršil kak tako uspešen roparski napad na poštni vlak, kakor se je to pripetilo dne 7. t. m', blizo postaje Central, W. Va. Omenjeni dan sta ponoči napadla dva maskirana ban-dita poštni vlak Baltimore &Ohio železnice, namenjen iz Washingtona D. C. proti zapadu. Na tem vlaku je bilo za več v milj ono v vrednosti papirnatega denarja, kojega je poslala federalna rezervna banka nekam na zapad. Roparja sta bila o tem dobro informirana, ker sta si z orožjem prisilila uhod v poštni voz, kjer sta pobrala 100 registriranih poštnih zavitkov in 90 zavitkov še ne podpisanih bankovcev razne vrednosti. Zatem sta naročila strojevodji, da ju je odpeljal s poštnim vagonom več milj paprej, nakar sta zbežala v gozdove. Skupno ukradeno škodo se računa na 10 mjljenov dolarjev. Vlada je odposlala sedaj v do tične gozdove več sto detektivov ki iščejo s krvnimi psi predrznih roparjev. ' James Kirby umrl. V Indianapolis, Ind. Jje dne 7. t m. nanagloma umrl predsednik. Tesarske in mizarske unije v A-meriki, — James Kirby v starosti 50 let. Kirbya so dan preje operirali na slepiču, — vendar ta .operacija ni dobro uspela. Pokojnik je bi svflječasno več let v Chicagu, kjer se je vedno zanimal za strokovne Organizacije delavcev. Konvencija A. P. of L. Dne 6. novembra letos se bode otvorilo v San Franciscu Cal. konvencijo delavske zveze American Federation of Labor. Na to zborovanje pride več tisoč delegatov iz vseh delov naše Uirije. Volilna pravica zamorcev v ; Oklahomi. . Denver, Colo. 11. oktobra. Danes je tukajšnje zvezino okrožno sodišče izdalo odredbo, da bodo zanaprej lahko vsi zamorci v dr žavi Colo, in Oklahoma volili. Do-sedaj je bilo1 to -osobito v državi Oklahoma zamorcem prepovedano, ker se je zsftitevalo od njih, da morajo znati čitati vsaj en odstavek konštitucije. Ženske obsojene na vešala. Winnipeg, Man. (Kanada) ,11. oktobra. V Wetaskiwinu, (Alberta) so danes obsodili na smrt na vešala Mrs Jennie Hawkes, ker je iz ljubosumnosti ustrelila svojo prijateljico Mrs Rosella ' Stolev. Obesili jo bodo letos, dne 29. decembra. V Clintonu, B. C. bodo pa obesili dne 23. decembra t. 1. Mrs J. B. Coward vsle$ umora svojega moža. 8 urno delo za mestne delavce. Kenosha, Wis. 11. oktobra. Minuli teden se je sprejelo pri seji mestnega odbora predlogo za u-veljavo osemurnega delavnega časa za vse mestne uslužbence z nimalno plačo 27 y2 centov uro. mina / Konec homatij v Mehiki. Washington, D. C. 11. oktobra V vladnih krogih se zatrjuje, da bode nastal v Mehiki kmalu zopet mir, ker so se Zedinjene države odločile uradno priznati predsednikom mehiške republike generala Carranza. Od njega se bode zahtevalo v prvi vrsti, da bode ščitil v Mehiki živeče tujce, da naj o-prosti vse f>olitične jetnike in da naj loči cerkev od države. Za splošno nedeljsko sušo'v državi Illinois. Rev. Phillip Yarrow, predsednik zveze * * Young People Civic League*' v Chicagu je poslal včeraj guvernerju Dunne v Springfield, 111., pismeno prošnjo, da naj vrhovna državna oblast odredi,.da bodo zanaprei ob nedeljah vse gostilne v državi Illinois zaprte. Pri tem se je navedeni pastor skliceval na odstavek 259 in 260 točke 38. statuta države Illinois in je povdarjal, da se ne sme smatrati te odredbe kot versko ali politično vprašanje, temveč kot' važno določbo državne postave. Odpoklic nemškega konzula. New York. N. Y. 11. oktobra. Iz Berlina prihaja semkaj poročilo, da je nemška vlada odpoklicala generalnega konzula v New -Yor-ku Dr. Paul S. Horst Falckeja Dr. Falcke je opravljal to službo od leta 1912. Sodi se v obče, da je ta odpoklic kaj v zvezi z afero Dr. Dumbe in von Pappena. . Inozemske vesti. Bombardiranje Belgrada. Pariz Francija, 11. oktobra. — Athenski poročevalec tukajšnjega lista "Matin" naznanja, da so pričeli Avstrijci in Nemci obstreljevati mesto' Belgrad. Tekom zadnjih dveh dnevov je bilo oddanih iz večjih topov 6000 strelov. Sovražnika sta merila tako uspešno, da je tri četrtine Belgrada že v razvalinah. Bombardiranje traja še daljq. Zaeno se semkaj poroča, da je prekoračilo reko Savo že nad 150.000 avstrijskih in nemških vo-, katere so skušali Srbi ustaviti, ali pognati nazaj; pa se jim to ni posrečilo. Berlin, Nemčija, 11. oktobra. — Uradno se danes poroča o velikem uspehu avstrijskih in nemških čet. ki so uspešno udrle preko Save na srbsko ozemlje, južno od Belgrada. List 11 Roumania" zatrjuje, da se bode Rumunija skoraj gotovo priklopila ententi, kajti njena dolžnost je braniti interese in čast svojega ozemlja. Dosedaj je pripravljenih za vojno že 11 bolgarskih divizij, ki bodo tvorile tri armadne koi'e pod vrhovnim poveljstvom prestolonaslednika Borisa. Prvo armado bode vodil general Pogačev napram Srbiji, kjer namerava pri Uskubu pretrgati železniško zvezo med Nišem in Solunom. Poveljnik druge armade bo general Tončev ta se bode boril na grški meji, med tem ko bode poveljnik 3. armade gen. Teodorog branil sovražniku vpad v domače ozemlje. 50.000 nemških vojakov, ki so utonili v močvirjih na Poljskem. Hud boj za zopetno posest Belgrada. Budimpešta, Ogrsko, 11. okt. — Glavno mesto Srbije Belgrad je zopet v naših rokah. Boj za zopetno posest te trdnjave je trajal ne-orestano 48 ur z bajanotnim na skokom ip klanjem sovražnika po mestnih* ulicah. Na južni strani mesta so prekoračile reko Savo že vse naše čete tako, da bodo lahko zaDOČele svoj nadaljni upad \ Srbijo. Dasi ravno je skušala srbska artilerija pomočjo Angležev odbiti ta napad, se je moralo konečno udati celo mesto našim zmagovalnim Četam. Srbija v strahu. , London, Anglija, ll. oktobra. — tz Balkana se semkaj naznanja, da je cela Srbija v velikem strahu '0raŽn.ik0raJ_^bil°i!_r_adi Prestol podTokVoTueljstvom Avstrije. Državni dolg Anglije. London, Anglija, 11. oktobra. — Državni zakladničar Reginald M c Ken na je naznanil v svojem proračunu za prih. leto. da bodo znašali dohodki 272,000.000 funtov šterlingov ($1,360,000,-000) izdatki pa 1,590,000.000 ($7,-950,000,00) .Skupen državni dolg znaša sedaj enajst milijard dolarjev. Bivši albanski kralj na fronjj. Rim, Italija, 11. oktobra. — Semkaj se poroča, da se je bivši albanski kralj, princ William of Wied pridružil nemški armadi in se sedaj bojuje napram Srbom. Njegova želja je, da bi se uničilo Srbijo in Črnogoro, nakar bi princ Wied zasedel v Draču albanski tega, ker se boji navala Bolgarov. Srbska armada šteje sedaj približno 300.000 mož. Upoštevati je pri tem potreba, da je .minulo leto umrlo za legarjem na Srbskem pri bližno 150.000 vojakov. In vendar se zbira v Macedoniji in na Srbskem tudi ostalo ljudstvo, stari možje, žene in mladina, ki hoče braniti svojro domorino pred sovražnikom. V skrajni sili se bo borilo torej poleg stalnega vojaštva še en milijon civilnega pre bivalstva brez razlike na starost ali stan. Njih zmaga bo odvisna tudi od pomoči Francije, Anglije in Rusije. Odločilna bitka se ima vršiti v hribdvju nedaleč od Kra-gujevaca na Srbskem. Grški kralj bolan. Pariz, Francija, 11. oktobra. — Iz Aten, na Grškem se poroča tuk. "Havas" časnikarski agenturi, da je grški kralj Konstantin nevarno zbolel. Jutri se bode vršilo glasovanje v kabinetu glede napovedi vojne. Ministrskim predsednikom je bil izvoljen namesto odstoplega Venizelosa, Zaimis. Prekasno došla pomoč. Atene, Grško, 11. oktobra. — Da so bili Srbi takoj pri prvem napadu od strani sovražnika pri Belgradu poraženi je bila vzrok prekasno poslana pomoč Angležev in Francozov iz Soluna. Ker ima ta ekspedicija dosti zaprek in ovir na potovanju, bode poteklo še več dni, predno dospejo te pomožne *ete na svoj cilj. Iz Pariza je došla tudi semkaj nevrjetna vest, da ne bode Fran-> eija pošiljala več svojega^vojaštva Srbom na pomoč, ker ga rabi v prvi vrsti za svoje vojne operacije proti Nemcem in Turkom. Bolgarske utrdbe na mmunski meji Bukarest, Rumunija, 11. okt. — rz Dobrogeje se semkaj poroča, da se je utaborila že številna bol-arska armada' samo tri milje ^od-laljeno od rumunske meje. Ondi sedaj marljivo pripravlja utrdbe za artilerijo ter strelske jarke za pehoto. Protivojne demonstracije v I gradu. London, Anglija, 11. oktobra, v Carigradu so uprizorile včeraj ženske velike protivojne demon stracije. Pred vladinim poslopjem se je zbrala nad 4000 oseb broječa množica, ki je zahtevala, da naj se konča z vojno. Demonstrante je konečno vojaštvo in policija razkropila. Ruski nadvojvoda Nikolaj napaden. London, Anglija, 11. oktobra. — Glasom poročila nekega potnika, ki je potoval iz Moskve v Ameriko je zadnje dni v prepiru streljal neki ruski general na velikega vojvodo Nikolaja. Zadel ga je smrtnonevarno v trebuh. Sedaj leži v neki bolnišnici v Moskvi. Napadalca so ustrelili. Dr. Liebknecht ranjen. Bern, Švica, 11. oktobra. — Znani vodja nemških socialistov državni poslanec Dr. Kari Liebknecht, ki je dodeljen inženirskemu koru na iztočni fronti je bil te dni ranjen na zelo čuden način Ko je opravljal svojo službo seje podrlo nanj neko drevo in ga težko ranilo na glavo. Velike izgube Nemcev in Avstrijcev v septembru. Rim, Italija, 11. oktobra. — Nemci so zgubili v minulem mesecu okoli 300.000 mož samo na iz točni fronti, ali na Ruskem, nad 100.000 mož pa na Francoskem Število izgub Avstrijcev pa znaša za mesec september 250.000 mož; od teh je 80 000 v vojnem vietništvu. Pri tem številu pa niso upoštete žrtve kolere in onih Številne trofeje v Parizu. Pariz, Francija, 11. oktobra. — Včeraj se je priredilo v hotelu des Invalides, blizu Napoleono-. vega groba ogled ali razstavo vojnih trofej, katere so Francozi pridobili zadnje dni od Nemcev v bitki pri Champagne. Nad 200.000 oseb si je ta vojni plen ogledalo in sicer: 41 večjih poljskih topov, 20 velikih možnarjev, 2 šestpalena topova, 5 metalnih strojev za bombe, 20 manjših topov in 30 brzostrelnih pušk. Cesar Franc Josip nevarno Jaolan? Rim, Italija, 11. oktobra. — Iz zanesljivega vira se semkaj privatnim potom poroča, da je avstrijski cesar nevarno zbolel. Vsled tega je bil avstrijski prestolonaslednik odpoklican s fronte. Cesar je pozval k sebi v avdijenco tudi zunanjega ministra baron Buriana ter ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisza. O cesarjevi bolezni se ni dalo nič poročila v javnost. Boji na Goriškem. Dunaj, Avstrija, 11. oktobra.— Minuli teden se je pojavilo nad našim glavnim vojnim stanom pri Kostanjevici nedaleč od Opačjc sela 14 italijanskih aeroplanov, ki so skušali bombardirati tudi železniško postajo v Nabrežini. Konečno se je morala sovražna zračna flotila umakniti nazaj, ker so jo naši strelci prepodili. Škode niso povzročili ti- aeroplani nobene. 'Dne 8. t. m. je bila tudi nedaleč od Tržiča (Monfalcone) pognana večja sovražna četa nazaj vsled u-spešnega delovanja naše artileri- Ob Soči so se vršili zadnji teden blizu Basina, Plav in Zazore hudi spopadi s sovražnikom. Naša artilerija je pregnala Italijane iz številnih utrjenih jarkoV, med tem ko je pefcota metala nanje ročne granate. Škoda na sovražnikovi strani je velika. Na Viel-srereuški planoti so izgubili Italijani tekom zadnjih dveh dni 2000 mož in veliko število vojnih vjet-nikov. Italijansko poročilo. Milan, Italija, 11. oktobra.—Na južno tirolski- meji blizu Rovereta in Trentina se vršijo že 6 tednov hudi boji za tamošnje utrdbe. Naša gorska artilerija je d-osedaj že razdejala vsč važne fortifikacije. V dolini Terragnola smo zavzeli vasico Camperi in prisilili Avstrijce, da so evakuirali trg Piazza, ki je 7 kilometrov oddaljen od Rovereta. Sedaj obstreljuje naša artilerija avstrijsko utrdbo Finochio, ki je zadnja važna postojanka v okolici Rovereta. NAZNANILO. Is urada društva sv. Roka št 113 K. S. K. J., Denver, Colo. S tem se naznanja članstvu tega društva, da sta izvoljena bolniškim obiskovalcem sobr. Josip Starcsinič, 4711 Grant St. in Pr. Tanko, 4822 Washington St.; torej naj se zanaprej vsak bolnik tega društva javi pri enemu izmed teh dveh navedenih. 'Vsakdo naj si dobro zapomni, da bode dobil bolniško podporo le od tistega dne, ko se bode javil pri bolniškem obiskovalcu. Kadar pa član ozdravi, naj zahteva enega izmed teh bolniških obiskovalcev da gre ž njim k zdravniku, kajti če ne bode eden navedenih prič ž njim pri zdravniku, ne bode dobil bolniške podpore. Vsi oni člani, ki so na potnih listih naj se pa javijo v slučaju bolezni društvenemu tajniku pra vočasno, ne pa šele en teden ali dva potem ko kdo ozdravi, ter zahteva potem od društva brez vsakega zdravniškega spričevala podporo. Torej, dragi mi sobrat je dr. sv. Roka št. 113, vsakdo naj si to dobro zapomni in naj se v slučaju boleani ravna natanko po tem sklepu, da bode zavladal enkrat red pri sejah brez kacega besedičenja. Dalje prosim tudi tem potom vse člane in članice tega društva, da mi pošljete in izročite svoje certifikate, kateri jih še niste oddali. Jaz moram imeti vse te listine na rokami, da jih odpošljem na glavni urad, kadar se bo to zahtevalo. Upam, da se ne bode sedaj zopet pripetilo tako, kakor ob času, ko sem upisaval dediče v knjigo oporok, da sem moral seje kar največ mogoče polnošte-vilno udeležite. M. Buchar, tajnik. Joliet, 111. Cenj. sobr. urednik:— K$r so dopisi iz naše naselbine bolj redki, bi Vas prosil, da sprejmete te vrstice v predale cenj nam 4'Glasila K. S. K. Jednote." setili tu v Jolietu, izrekam mojo najtoplejšo zahvalo za njih prijazno naklonjenost in izkazano mi zaupanje! Simon Betona, slovenski kamnosek in član dr. . štev. 29 K. S. K. J. Leadville, Colo. Iz urada društva sv. Jožefa št. 56 K. S. K. J., Leadville, Colo. Večkrat je bilo že omenjeno v "Glasilu K. S. K. J.", da bode ta Jednota izdala svojim članom in tedaj f£akati skoro šest mesecev. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Louis Andolšek, tajnik, 5173 Clarkson St., Denver, Colo. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Janeza Krst-nika št. 11 K. S. K. J., Aurora, 111. Kakor se čuje, so se zadnji čas članicam nove certifikate. Čudno delavske razmere do naši ljudo-!se mi zdi, da tudi nekateri člani vladi nekoliko izboljšale, ravnota- našega dr. nočejo upoštevati te ko je tudi ^ukaj v Jolietu, ker'odredbe. Prosim Vas tyrej ko-tuk. tvornice poslujejo noč in nečno še enkrat, da mi dopošljete dan. Pogostoma prihajalo naši certifikate v kratkem, tisti ki jih rojaki in znanci posamezno ali z še držite pri sebi. družinami zopet nazaj v Joliet, in upamo, da se bodo splošne delavske razmere kmalu obrnile na normalno stališče. Mnogo dela je pa sedaj pri izboljšanju naših cest v mestu. Na mnogih krajih kopljejo in polagajo cevi za vodo ter odtok; kjer so pa že cevi položene, pa delajo tlak, tako da se bode mesto v bližnji bodočnosti zelo olepšalo. K zadnje omenjenemu spada tudi naša North Dalje naznanjam članstvu naše ga društva da sem se preselil Vsa pisma naslavljajte zanaprej na moj novi naslov, kakor zdolej označeno. Sobratski pozdrav Frank Cerjak, tajnik, 509 Elm St., Leadville, Colo. Vojna in njene posledica. Značilne za vsako vojno so pač te-le besede, ki jih je citati v berlinskem rotovžu: Mir prinaša bogastvo, bogastvo prevzetnost, prevzetnost vojno, vojna uboštvo, ' uboštvo pohlevnost, pohlevnost mir. POZOR ROJAKI V MINNESOTI! V mojem službovanju pri o- Chicago cesta, kjer bivamo po ve- krajnem sodišču v Duluthu, Minn, čini Slovenci. Čuje se, da bode sem že večkrat opazil naše sobra ta cesta že prihodnji mesec goto- te, ali Člane K. S. K. J. kakor tu-va. — | di druge rojake, ki so prišli iz že- Opomba: Kar sem omenil radi leznega okraja (Range) k tej sod-dela, — ne vabim s tem rojakov niji po raznih malih opravkih in semkaj • ker so prazni prostori že poslih. Te posle bi pa dotičniki vsi zasedeni in ker je došlo zad- lahko opravili tudi pismenim po-nje dni toliko rojakov semkaj, da tom, ter bi si pri tem prihranili se jih vidi zopet dosti brjjz dela. zamujeni čas in svoj težko prislu-Predzadnji teden sem se mudil ženi denar. sosedni slovenski naselbini Lal Zatorej svetujem vsem onim ro-Salle, in kamor sem prišel, so me jakom, kateri imajo, ali kateri bo-rojaki prijazno sprejeli ter mi do morda imeli kako malo opra-prav gostpljubno postregli. Zato vilo pri tukajšnem okrajnem so-se tem notom vsem prav lepo za- dišču, da mi preje pišejo ter prilo-tivaljujem, posebno pa ondotnemu žijo 2 centno znamko za poštnino, župniku Rev. Franc Šaloven, da- nakar jim bom jaz stvar pojasnil je rodbini Kobal, Kostello, Salo- ter skušal zadevo urediti pri so- mon, Oklešen itd. Kjer sem se mudil, sem čutil, da vlada med La- dišeu brezplačno. Naši rojaki so se tudi pričeli ze- Tem potom naznanjamo, da je naše društvo na svoji redni seji dne 3. oktobra 1915 določilo prosto pristopnino k društvu in sicer za mesec november in december 1915 in januar 1916. Torej se nudi vsled tega lepa prilika vsem onim Slovencem iz tega mesta in okolice, kateri se želijo zavarovati pri našem društvu in pri K. S. K. J. Zaeno povdarjamo, da je naše društvo na dobri finančni podlagi, ker ima precejšnjo svoto v svoji blagajni; o tem se lahko rojaki informirajo. Naše društvo plačuje po $6.00 tedenske bolniške podpore. • Torej cenj. rojaki in rojakinje, ne zamudite te ugodne prilike. Pomnite to, da dokler je človek zdrav, si lahko sam pomaga, v bolezni je pa navezan na pomoč drugih! Sobratski pozdrav Odbor. (10.27 11.11. 11.24. 12.15.) sallskimi Slovenci sloga in narod- lo zanimati za nakup zemljišč. Dr-na zavest, posebno so pa ti po- žavna zemljišča so naprodaj vsak kazali, da ljubijo svoj narod in mesec, in kdor se zanima za tako čislajo zlati izrek: Svoji k svo- zemljišče osobito za 'homestead', jim! Naslednji: Jernej, Derganc, naj pise meni po brošurico. V tej Marija Dežman in Marija Hrovai, brošuri je vse natynko označeno ti so se potrudili in prišli k meni fclede nakupa ali pridobitve dr Joliet in si izbrali spomenike, žavnega zemljišča. Jaz dopiši jem kateri pričajo, da njih ljubezen on brošurico na zahtevo dotični-spremlja nepozabne pokojne tudi kom drage volje onkraj groba. Spomeniki so kinč| Oni pa, ki bi radi kupili morda ondotnega pokopališča, in ponos kak kos zemlje, a ne vedo imena zavednih Slovencev. | lastnika, naj mi izvolijo opisati Ko smo se sprehajali po prvi lego zemljišča, to je številko cesti, smo prišli tudi do prostora, Townshipa, Range in Section, na kjer so me opozorili rekoč: tukaj kar jim dopošljem zaželjeni na bo stal naš Narodni dom, kateri i- slov in ime lastnika zemljišča ma biti postavljen v bližnji bo-j Pozdrav vsem sobratom in se-dočnosti. Pri tej priliki sem bil stram K. S. K. J. po Zedinjenih kar presenečen o njih napredku,' državah. Oftbriele d'Annunzio — blamiran v Turinu. Te dni se je Gabriele d'Annunzio v svoji sijajni uniformi vozu po-Turinu. Toda zdaj se ni nihče zanj zmenil. Izstopil je pred vilo Garibaldi, kjer sta ravno dve dami mimoidočim ranjenim vojakom ponujali cigarete in čokolado. Vojaki so pa parila jezno metali ob tla in jih poteptali. U-niformirani d'Annuzio je vojakom kričeč ukazal, naj darila po-bero. Vojaki so to pač storili, a so potem ob živahnem pritrjevanju gladalcev vse pometali na cesto. Pred osmimi tedni še taka glorija z d'Annunziom, zdaj pa tako! ' ^ znači 2 milijardi v enem mesecu.1 v nemško vjetništvo. Ko je ozdr*-' Če bodo ti stroški naraščali, ka- vel, so ga oddali v vjetniški tabor, i kor ravno sedaj, potem bo Fran-] v katerem je prebil 10 mesecev, cijo stala vsaka ura vojne skoraj Tam se je sešel s slovečim komi^ tri milijone frankov. k'em Louis Tuncom, in ta dva ste --j napravila v taboru gledališče. Do-, |hodek predstav se je porabil v položaja v jetnikov. J Polenta, makaroni, kruh. Tupatam je polenta prav dobra1 zboljšanje jed, posebno če je dobro zabelje-ha. Vsak dan jo zauživati, je pa vendar nekoliko preveč. Zatorej tudi celo Italijani, ki jim je po-jed, mnogo bolj Kdaj bo konec vojne? Listi poročalo: Jules Guesde minister brez portfelja, je pred kratkim obiskal na pol razdejano mesto Bethune, kjer je zdaj mnogo sto ljudi iz Dunquerquea in iz Utrechta! j— Kakor njegov tovariš, minister notranjih del Jules Maloy je moral tudi Guesde odgovoriti na vprašanje: Kdaj bo konec vojne? Maloy je takrat rekel, da vlada ne misli na kako zavojevalno vojno. Guesde pa je sedaj rekel: Tako jaz, kakor moji tovariši uvažujemo možnost hitrega častnega miru, ki nam bo dal jamstva proti vsakemu novemu napadu in bo dal celemu svetu gotovost, da ne pride zopet do take vdjne, kakor je bila sedanja. Lahko vas zagotovim: Najkasneje, v treh mesecih se odloči usoda Evrope, najkasneje koircem septembra bomo videli jasno. Dim topov se bo razpršil vsled zapovedujoče zahteve: mir. — Mnogi francoski listi so to izjavo pozdravili z veseljem in rekli, da Francija druere rimske vojne ne prenese. Drugi listi pa zojlet napadajo socialistične ministre. lenta narodna cenijo makarone in še bolj kruh. Italijanski pregovori pravijo sledeče: "Polento jesti je, ^kakor plesati z lastno ženo." Priljublje-nejši so makaroni, ki so posebno na jugu Italije vsakdanja jed. Če naj teknejo, morajo biti gor-ki. Zato 6e pravi: "Zakon in makaroni niso dobri, če niso topli." O kruhu pravi Italijan: "Hvali polento, toda drži se kruha." "S kruhom je vsaka muka sladka." Če ni kruha, ni ljubezni." "Boljši trd kruh, nego mehka postelj." "Daj mi kruha in reci mi pes." Švicarska poštna uprava oskrbuje kakor znano promet med vojnimi v jetniki. Vsak mesec izda statističen pregled svojega človekoljubnega delovanja. V juliju je švicarska pošta prevzela in spravila naprej vsak dan povprečno 154.244 pisem in dopisnic, 9772 zavojčkov do 350 g, 17.491 zavojev do 5 kg ter 8989 poštnih na kaznic v znesku 123.564 frankov. Ena ura vojne stane Francijo tri milijone. Vojni stroški Francije so narasli, kakor poročajo iz Berolina na 16 in pol milijona frankov, kar Železnice v Rusiji in južni Galiciji. Kakor javlja "Neue Freie Presse", so Rusi železnice pri svojem umikanju le nepopolno razdrli, tako da ni bilo našim železničarjem težko jih v najkrajšem času popraviti. Danes je železniški promet z Lublinom že v polnem obsegu vzpostavljen. Z ozi rom na znano odredbo železniškega ministrstva so nastavili v osvojenih delih Galicije uradnike iz nemških delov Avstrije, ki so zmožni nemškega jezika. V kolikor je bilo to potrebno, so bili taki uradniki poklicani tudi iz vojaške službe. Zabavišča v vjetniskih taborih. Francoski vojaški zdravniki in sanitetci se fračajo sedaj iz nemškega vjetništva domov na Francosko. ker so bili zamenjani z nemškimi na Francoskem vjetimi zdravniki. Med temi se nahaja tudi Avcline Albert, glasoviti plesalec velike opere v Parizu. Bil je sanitetni podčastnik ter je že preteklo leto težko ranjen prišel * Vežbanje v metanju bomb. Roda-Roda opisuje v "Az Est" ^ vežbanje v metanju bomb nad n|9 kim jezerom: Sredi jezera so iz- «j obesili zastavo. Ta je imela biti I cilj za bombe . Gori visoko nad ' nami se je cul ropot motorja. Od « nas je oddaljrti več milj. Skoro & pa se približuje nam in leti kot J netopir. Sedaj je 2000 m nad na-J mi, prvi častnik. Naenkrat ae^ opazi, kako je vrgel-častnik iz|| aeroplana vrečico, polno peska. <1 Padla je in ni je bilo več. k akordi da jo je požrla zemlja. Gledali .i smo, kam je padla vreča. Ali je * padla v gozd namesto v jezero Za nekai minut je veda v jezeru 1 visoko pljusknila, peščena bomt» j je padla 200 m proč od cilja Na* enkrat smo čuli iz daljave nekako eksplozijo. Očitno to ni bilo vež-banje ,to so bili glasovi z bojišča. Med tem je aviatik ponovno vrgel * vrečo s peskom. V takem metanju * se je vežbajo več aviatikov, eden za drugim, ali niti eden ni do- .i segel cilia ,sto metrov.je bilo vedno razlite. Zadnji aviatik pa je pogodil cilj. Častnik, ki je pazil Dri vežbi. mu je naznanil to s strelom ' iz revolverja. Tako je trajalo vežbanje ves dan. daleč za fronto, nad pustim jezerom. Pariška vojna moda. Iz Curiha poročajo: Švica ima letos ogromno škodo, ker je vsled svetovne vojne nehal tujski promet. Samo v Curihu in v Genevi je mnogo tujcev. Hoteli so vsi prenapalnjeni. Mnogo gostov je iz Pariza in sicer so to večinoma dame, po katerih je mogoče spoznati najnovejšo pariško modo. Ta moda je vojni primerna. Krila so jako kratka; segajo le malo čez kolena, tako da se vidi polovica meča. Čevlji so čištp nenavadni in izredno elegantni. Nosijo jih v vseh mogočih barvah in oblikah. Ženski klobuki so dvojni: eni so še manjši, kakor so bili dozdaj in se nosijo še bolj po strani, drugi so veliko večji kakor dosedanji. Dekoltaža j ecelo večja, kakor v časih razposajenosti. Mladi fantje naj bi hranili denar tedaj, ko so še samski, — kajti kasneje ga morda ne bodo mogli več hranjevati. kajti prostor je zelo pripraven za tako stavbo, in želeti je, da se njih napredna misel res uresniči v najkrajšem času. S tem bodo La Sallčani prekosili marsikatero slovensko naselbino, ki tudi po-ešajo take stavbe, ki bi se imenovala "Slovenski Dom", kjer bi imeli svoja shajališča, zabave, društvene seje i. t. .d Kot član slavne K. S. K. J. želim mladeničem, dekletom, možem in ženam, da bi pridno pristopali pod okrilje naše slavne or- Vdani Vam sobrat John Movern, 483 Mesaba Ave. (10. 13.—10. 20.) Duluth, Minn. LISTNICA UREDNIŠTVA VRNIMO Že večkrat smo prosili in opozarjali gjg. dopisnike, osobito uradnike krajevnih društev, da naj pošiljajo svoje dopise na uredništvo PRAVOČASNO. In vendar dobivamo še vedno ob po- V LEKARNAH VABILO NA VESELICO. Aurora, HI. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 11 K. S. K. J. je sklenilo, na red ni mesečni seji dne 3. okt., da priredi dne 17. oktobra t. 1. veselico v Waild Ross dvorani, katere čisti prebitek je namenjen v korist društvene blagajne. Zatorej vabimo prav uljudno vse cenj. člane in članice, kakor tudi vse ostale Slovence in Slovenke, da bi se blagovolili Je ve selice udeležiti v obilnem številu. Za izvrstno postrežbo, fino god bo in okusen "lunch" bode skr bel Odbor. in Is urada društva sv. Cirila Metoda št 8 K. S. K. J., Joliet, HI Tem potom se naznanja član stvu tega društva, da se bode vršila v nedeljo, dne 17. t. m. redna društvena seja, pri kateri bo več važnih 8tvari na dnevnem redu. Razmotrivalo se bode tudi glede društvene veselice, ki se ima vršiti dne 27. novembra 1.1. v Sternovi dvorani. Vsled tega ste vsi člani, bivajoči tu v Jolietu in okolici uljad* no vabljeni in proSeni, da se te , ... , . . _ nedelj kih, torkih in celo sredah gan^ege, kaju do«, je Se pr^roko,^ nujno profajo, da naj štora pod našim praporom za Vas ^ fo y _ • vse kateri še niste pri nobenem ^ je ^^ ^^JSTlS t £ je vsak torek popoldni doti- tudi in svetovati bi bilo, da bi bil vsak pri več društvih in Jednotah, oziroma pri tolikih, kolikor jih more vzdrževati. Dostikrat se je že izkazalo, da eno društvo ne za- i * dostuje v slučaju nesreče. Tistim pa, kateri se izgovarjajo, da so še mladi, da je še čas. naj velja slučaj : Bil sem v družbi z mladeničem in sem ga med drugim pogovorom vprašal, ali si v kakem podpornem društvu? Odgovor je bil: "Mlad sem še, imam še do sti časa za pristop." Ni pa slutil, da so mu dnevi njegovega življenja šteti; dasiravno zdrav in krepak, in v najlepših letih, ga je dohitela nevarna bolezen, kateri ie gledila neizprosna smrt in mu pretrgala nit nadepolnega življenja v dobi 19. let. Torej rojaki in rojakinje, ne odlašajte, ampak ooslužite se prve prilike, ki se Vam nudi za pristop v društvo, ker nihče ne ve, ne dneva, ne u-"e, kedaj in kje ga dohiti nesreča. H koncu dopisa pozdravljam vse člane (ice) naše slavne K. S. K. Jednote! La Sallskim Sloven-pa kličem: Le tako naprej v ^logi! in napredek Vam ne bo izostal; onim pa, kateri bo me po- skan in ga oddamo ta dan že na pošto. Vsak dopisi naznanilo ali društveno vest naj sobr. tajniki krajevnih društev odpošljejo tako, da pride NAJKASNEJE DO SOBOTE UREDNIŠTVU V ROKE. Ako mora kako važno naznanilo izostati, je to edinole krivda tajnika ali zastopnika krajevnega društva. Tajniki dobro vedo, kedaj se vršijo redne mesečne seje, vedo o sklepih na teh sejah, torej imajo vedno dovolj prilike, da pošiljajo te stvari provočasno na uredništvo ne pa šele tedaj, ko je list že dotiskan. Takozyani "Self made" možje niso kaj radi z drugimi zadovoljni V državi Ohio slavijo neko vdovo, ki je bila trikrat poročena in je sedaj mati 17 otrok. Poštenost je v zvezi z zavarovalniško polico najboljša stvar na svetu. Stvari, katere še morda dolguje!, niso zate dosti vredne. .(P BITTER-W1HE ramiMv« tiORKE viHO VJOUPH T*>»** _c*'CACQ. I>.L CENA $1.00 * Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdrarja in življenja, in ko si bil v zvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj naa je zadelo, da' nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari f Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo je* jako važnega pomena, ker pospeSuje delovanje prebavaih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ae pademo v razvade. To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, daje pomoč dekletom in ženam y slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih. # Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično ali nevralgično. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. Triner Izdelovatelf 1333-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS ISTRA. Narod v Istri gleda preko morja in vidi in čuje ogenj in gromenje topov. Pa to je že izven njegove meje. Kaj se pa godi v notrajnosti dežele in kakS-iia bo bodočnost, je pa zakrito s svinčeno težkim plaščem. Trža ška "Edinost" je ravnokar hotela nekaj povedati iz Istre; doživela je isto, kakor je usojeno in zapisano: "Bel mrtvaški prt čez tvoje tiskarsko črnilo!" Želeli pa bi, da naši bralci preberejo sledeče vrstice iz zagrebških "Novin": "Sedaj ko nam hoče stari ne-prijatelj ugrabiti skoro celo hrvatsko primorje, se često piše o hrvatstvu Istre in Dalmacije. Pri tem pa se v časopisju tu in tam opozarja z manjšim navdušenjem na istrsko nego na dalmatinsko hrvatstvo. Najbrže in edini vzrok zato bo ta, ker pisci raznih člankov gledajo samo na število Italijanov, katerih je v Istri več nego v Dalmaciji. Pa tudi ta vzrok velja za Istro zelo malo. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v Istri 405.566 ljudi, 168.143 (43.52%) naj bi jih bilo Hrvatov, 55.134 (14.27%) Slovencev in 147.417 (38.14%) Italijanov. Kakor kaže številka imajo Hrvati sami relativno, skupno s Slovenci pa absolutno večino (57.79%). Pri tem ne smeš pozabiti, da je pri tem štetju več tisoč Hrvatov zapisanih med Italijane. Skoro nikdar pa ne pazimo na to, kakšno površino zemlje poseduje in obdeluje kak narod. In vendar je to vprašanje za presojanje, kateremu narodu pripada kaka zemlja, vrlo važno, morda celo važnejše nego same suhe statistične številke o številu pripadnikov kakega naroda. Če se pazi na to, pa je narodnostna slika čisto drugačna. Hrvati in Slovenci posedujejo in stanujejo skoro v celi istrski pokrajini, Italijani so pa po nji raztreseni samo po mestih in nekaterih mestecih kakor majhni otoeici po morju. In v teh so tako stisnjeni da jih zunaj mestnih zidov (v doslovnem pomenu besede) navadno ni niti 1%. Zunaj ulic mesta Pazina npr. ni v celi okolici niti ene laške vasice in z zelo redkimi izjemami je tako v okolici Poreča, Motovuna, Rovinja, Pule, Vodnjana in vseh ostalih mest in mestec. Niti za zahodno obalo Istre ne morejo reči Italijani, da je njihova, ker naš kmet sega prav do morja. To pričajo hrvatska sela -»tik ob morju ali blizu morja kakor Premontura, Funta-na (pri morju blizu Poreča) Vrvari itd. Kdor bi na zemljevidu Istre z barvami označil, kje stanuje ta ali ona narodnost, tedaj bi bila cela Istra pokrita s hrvat sko (na severu s slovensko) barvo, in na tej barvi bi kazale Italijane samo majhne pike. • Če se to upošteva, potem je razumljivo, da vsak inteligenten istrski Hrvat najde čisto naravno in razumljivo, da se Istra ne more imenovati drugače nego le hrvatsko ozemlje. Mi imamo skoro le kmetski, Italijani skoro le meščanski stan. Oni so (Italijani) zbrani v nekaterih po Istri raztresenih mestih in mestecih, mi pa zasegamo celo Istro: na stotine naših vasi, sel in bivališč se vrsti nepretrgoma od Premonturskega rtiča do Bu-zeta in Zrenj« (naprej pa so Slovenci) in od Kastva preko Učke gore prav do mestnih vrat Poreča. Oni pa imajo skoro vse ulice, a mi skoro vsa sela in vso zemljo. To dejstvo je za nas neprecenljive važnosti. Vsled tega in pa z ozi-rom na to, da imamo tukaj mi Hrvati relativno (s Slovenci tudi absolutno) večino, je Istra in se mora tudi imenovati hrvatska zemlja. Jjnaki na Kino. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Krn se je oblekel v večerni plašč. Po soparnem dnevu je nastopil hladen večer. Po rebrib in čereh, nad strelskimi jarki in postojankami, našimi in sovražnimi, so se plazile večerne megle, pomešane z dimom razletelih se šrapnelov in granat. Semtertj* so se umikale niže vdol, odevale počasi planine in sedla, zakrivale ▼asi ob vznožju in se kopičile v dolini nad Sočo, včasih pa so tud: zastajale v posameznih kosmičih in oblačkih ob utrdbah, da je bilo videti, kakor bi se bile zapletle v umeteljno zmedene žične ovire in se ne mogle izmotati. Dobrodošle so bile prijatelju in sovražniku. Saj v megli ni videti postojank, zato kmalu potihnejo streli na obeh plateh in utrujenemu moštvu se nudi prilika, da si kolikortoliko brezskrbno odpočije po več napornih dneh in nočeh. Le straž čaka podvojena naloga čuječnosti in napete pozornosti v takem času, zakaj nasprotniku je mogoče, da se neopažen približa v megli nesramno blizu, kamor bi ga ne bilo treba, in ker se ne more gotovo presoditi števila, tudi lahko napravi dosti / zmede ali vsaj korenito prežene spanec počitka željnim in potrebnim bojevnikom. Vendar so bile ta večer megle premalo goste, da bi bile povsem zakrile okolico. Večina pogorja je ostala brez odeje in pogosti žarki sovražnikovih žarnic so dokazovali, da neprijatelj čuječ oprezava, kje bi se dalo priti do živega našim postojankam. Ali slučajno, ali res pogojen, pa premalo sigurno namerjen na naš jarek, je zdajci prirjul po zraku izbruh sovražne havbice in se za-ril z nepopisnim truščem v zemfjo baš med sovražnima jarkoma, ki sta si bila na zadetem mestu nenavadno blizu. Za voz kamenja in šiber je pognala po zraku že v zemlji razletela se krogla, da je bilo videti ob ognju, ki ga je vzbudila eksplozija, kakor bi bil nenadoma izpljunil majhen vulkan pogubno vsebino svoje notranjosti. Strašen je bil učinek tega strela v razlegli se vedno gosteji temi. Našemu jarku, ki je bil nad sovražnim, razven nekaj sipine ni prizadel škode in tudi ni zahteva človeških žrtev. A v sovražnem je napravil gorje, ki mu vsekakor ni bilo nameravano. Silila razpoka ga je domala porušila, da je bila mahoma razkrita vsa sovražna posadka, na katero se je zdajci usulo jezero železnih drobcev, čeri, prahu, kamelja. pogube, — stotere smrti, re žeče se v hipni strelovi svetlobi. Obupni klici so se razlegli po rebri. Kar sovražnikov ni bilo ubitih na mestu, je bilo grozovito razmesarjenih ali podsutih v si pinah lastnega jarka. Obupno so klicali nesrečniki pomoči. A kdo naj jim pomaga! Rojaki so jiih bili dosti prenizko ali drugače preoddaljeni po drugih jarkih, da bi jim prišli na pomoč; tudi ako bi jim hoteli pomagati, skoro ni bilo mogoče, zakaj morali bi do njih preko ne zavarovanih reber in to bi pomenilo spričo čuječnosti naših gotovo pogubo. A kakor da bi jih hotel pregnati še ostali pogum, je zarjul po zraku drug razstrel in se zaril v zemljo ne daleč od prvega. Res da se le ta ni razpočil, vendar je jasno pokazal nevarnost ozemlja in preprečil, da se noben Italijan ni prikazal iz sosednih jarkov in kritij. V srce segajoče stokanje je bilo našim na ušesa. Vmes so se glasili klici: "O mamma mia, povera niia moglie! Povera piccina, non li vedero piu!" Kdor je razumel, ga je prevzelo. Stisnilo ga je pri srcu usmiljenja, dočim je skoro vse navdajalo zadovoljstvo, da tega, uprav tega pploma niso zakrivili oni, ne hote, ne nehote. "O Madonna, Christo Dio, mi-sericordia!" je zarjul v bolečinah sovražni ranjenec, kateremu se Je zaril debel oster kamen v drobovje. Naši so se spogledali. "Naj se pes obesi," je zagodr-njal Klinarjev Janez iz Gorenje-ga, "hunevet naj bom, če morem meni nič tebi nič poslušati to tarnanje še nadalje! Gospod kadet," je pristavil glasneje, "prosim pokorno, puhtite me tja!" "Kam?" "Dol k onim; pogledal bi rad, če se more kaj storiti zanje." "Kaj hočeš storiti, obvez nimaš, sovražnik strelja, in pomisli, Italijani so, o katerih si se zaklinjal, da ne pustiš živega nobenega, ki ti pride v roke." Tako je ugovarjal kadet i h Janez se je popraskal za ušesi, da se mu je pridvigovala kapa. "Res je, ali..'. " " Misericordia! Ajuto!" je prispelo slabotno klicanje na uho našim. "Žganja imam, prosim gospod kadet." "Pojdi, če hočeš!" "Gospod "kadet, ali tudi jaz t" "Bogme, pojdi, če je te volja." "Jaz grem tudi, komandant! Jaz tudi!"Wse jeli oglašati drug za drugim. - "Kdor hoče, ali pazljivo! In čim prej nazaj! Jaz telefoniram v tem po oddelek strežnikov." Telefon je zabrnel, kadet je o stal sam v jarku, vsa njegova če ta pa se je splazila k vzdihuj očem sovražnikom. Kakor v svarilo je zopet zarjul v daljavi strel, a našim ni bilo do njega. Neoplašeni so se plazili do posulega se jarka. Daleč proč je udarila krogla. Prvi se je priplazil do siroma kov Klinarjev Janez. Naletel je na sovražnega četnika. Do trebuha je bil podsut, na levem pleči mu je zevala široka rana. A Bog zna, kaj so morali siromaku doma natvezati o gjrozovitosti naših vojakov; menda se je bal, da ne bi mu porezal ušes in nosa. Ko je spoznal našega vojaka, je z zdravo roko mahoma nastavil si na sence revolver in se hotel ustreliti. "Poveri noi; ci maltrattera! O siromaki, mesarili nas bodo!" je zajavkal. "Kaj se ti sanja?" ga je oz merjal zato kar po slovensko. "A-li misliš, da smo rablji? Na, pij In pritisnil mu je čutaro k u-stom. To je pa zopet Italijan dobro razumel tudi po slovensko. In debelo je požrl, hkrati gledal debelo in začuden nepričakovanega Samarijana, ki ne samo, da mu ne misli odrezati nosa in ušes, temveč mu nudi še tešila. Ta stvar je pa nekoliko drugačna, kakor so pravili v kasarrff doma v Italiji. "Grazzie, milic grazzie, signore benedetto!" se je zahvaljeval Lah in iskal Janezeve roke, da bi jo poljubil. "Že prav, že prav, le miruj, da te odkopi jem. ne da bi te-bolelo preveč," se je branil fant, svetil si s žepno žarnico in pridno odstranjeval gramoz z lopatico, da mu je pot lil curkoma po licih. Tudi njegovi tovariši v tem ni so pasli lenobe. Vsi so že^izpraz-nili čutare, da so poživili stokajoče ranjenec, sedaj so jih obveza-vali za silo in s čimer so baš mogli in je bilo pri rokah. Kar je bilo mrtvih, so položili skupaj. Naj jih pobero pozneje njihovi rojaki, ako si bodo upali do njih in ako jih najdejo. Ranjence pa so počasi spravili kvišku v svoj jarek. Tam so jim napravili kolikor mogoče udobno počivališče, dokler ne pridejo po nje sanitetni nosilci. Počasi je napredovalo to delo in danilo se je že, ko so odpravili navzgor poslednjega siromaka. Samo njih častnik je bil podsut skoro popolnoma, razven tega je bil ranjen na glavi. Ker se ni genii, so ga imeli za mrtvega in pustili so ga. , Treba je bilo gledati, da pridejo na varno, zakaj prihajalo je svetleje in Italijani, ki se niso menili, da so naši na njihovih rojakih obavili Človekoljubno delo krščanskega usmiljenja, so že jeli pošiljati jutranje kovinaste pozdrave. A baš preden se je odplazil poslednji, se je zgenil podsuti oficir in slabotno vzdignil: • "Acqua! — Vode'" V dveh skokih je bil naš planinec 'v svojem jarku in z dvema drugima tovarišema se je zagnal nizdolu, da bi.odkopali nesrečni ka, ko so ga v naglici poživili z vodo. Kakor besni so jeli streljati I-talijani na gručo, katero so opazili. Nič prijetno ni bilo pri srcu našim junakom, vendar se niso dali motiti. Kolikor možno prikriti so izkopali častnika, ki se je izkopan okrepil še bolj in se skoro zavedel popolnoma. Vendar si ga sedaj niso upali spraviti v svoj jarek. Zgradili so mu torej v naglici kritje in se umaknili skokoma v svoj jarek. Dosegli so ga srečno, vzeli v roke puške in — kakor bi bili počivali vso noč, so vršili krvavo domovinsko dolžnost... Zajuterk pa so bratski delili s svojimi ranjenimi ujetniki, katerim so ponoči nesebično in junaški rešili življenje. šenem vodstvu domačinov brez nezgode dospeti do našega jarka Z zdravnikom na čelu so dovršili delo ljubezni, ki ne dela razlike med prijateljem in sovražnikom. In ko so pridružili oatnlim težko ranjenega oficirja, čegar duhoviti obraz je z začudenjem zrl negovanje in skrb, s katero so naši obdali svoje sovražnike, tedaj se ni mogel vzdržati več. Sklo nil se je kvišku na nosilnici, dvig nil desnico kot v potrdila in dejal slaboten. "Voi ehe foste barbari? O be-nedetti simili barbari! Dio ve ne renda merito! — In vi da bi bili barbari? Blagost takim barbarom » Bog vam bode štel dobroto v zaslužen je!" Kakor bi bil porabil ta vzklik poslednjo moč, je omahnil nazaj in šepetal slaboten: "Dio ve ne rendera merito! Eroi voi!" In šepetaje se je onesvestil. Krdelo z nosilnicami se' je napotilo nizdolu. Na čelu je nosil vojak bandero, razvito belo ban dero z jasnim rdečim križem, znamenjem usmiljenja, znamenjem, svetim napadalcem in branilcem v najhujšem vojnem metežu . . Dosti globoko v dol so že bili dospeli. Preko sedel je potegnil rahel vetrič in podil pred seboj meglo, ki se je izgubljala s planin, odevajoča gosto le še vrhove, Skoro se je razpodila in prisija-lo je solnce. Zlati žarki so se uprli v belo bandero z rdečim križem, ki se je zmagovit blestel proti sovražniku. Več zaporednih strefov je nameril krivoprisežni Lah nanj ter na gručo pod njegovo zaščito. Škode ni napravil, vzbudil je le ogorčenje svojih rojakov. "Eroi, voi. e n-oi barbari," je šepetal laški oficir v deliriju in mrzlično so mu trepetala ustna, ko je ponavljal: Mi barbari, a vi junaki!"--- Ali te ni sram, verolomni Lih, ko streljaš na križ. dočim negr jejo pod njegovo zaščito tvoje rojake naši — junaki? Ali te nič ne boli obsodba tvojega* rodnega brata, ki je umirajoč deležen do- !>rot nasprotnika, strašnega v bo-u. velikega v sočutju in usmiljenju? Denar naložen pri nas je varno shranjen. Priporočamo m Slovencem, da ulagajo denar pri na« bodici na tokovni ali obrestni račun in jim ugotovimo veelej kulantno poetreibo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in »e torej tudi priporočamo nji-kovi naklonjenosti. Pri naa lahko nalagate denar če živite v Jolictu ali pa v katerem irugem kraju Zdrui. držav. Dva člana K. 8. K. Jednote rta nafta dolgoletna ualožben-ea: g. Joe. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. In g. Joe. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. PoiUjamo denar v staro domovino sanealjivo in po najnižjem kursn. Oddajamo v najem vamnetne Skrinjice po $3.00 na leto sa shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Isdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so nafti uradi je lastnina te banke. Naia banka je d«poritni urad za mesto Joliet, sa okraj WilJL m državo Illinois in sa vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. Vsem Slovencem in Hrvatom pri poročam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenue, v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ NOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občin stvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Penna Ave. . .Pittsburg, Pa 6* 99 A sovražno streljanje ni trajalo dolgo. Nebo samo se je usmililo trpinov brez počitka, ranjence? brez zdravniške pomoči, mrtvecev brez firroba in osamelega oficirja v podrtem jarku in odelo vse pogorje krnsko, z gosto meglo. Četa nosilcev, ki se je napotila . P011^ k postojanki, h kateri jo je zval telefon, je mogla ob izku- edini slovenski mesečnik, kteri iz-haja na 36 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar. Posamezne številke 25c. Kdor želi kaj koristnega, zabavnega, poduč-nega, česar se ne najde v nobenem drugem listu niti knjigi, naj se naroči nemudoma. Naslov: "Čas", 2711 S. Millard Ave., Chicago, HI. "NASLOV" ■ V slufaju da bi kterikoli ditateljev po rannih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohifttva (hiftne oprave) kakor: peiij, postelje omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne ta eene in pojasnila na sledeči naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Blago poSiljam v radovoljnost odjemalcev; to jamiim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skuftnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolartek. Z odličnim spoitovanjem se priporočam ANTON GRDINA, trgovec in pogrebni*. m j) Pozor krajevna društva K. S. K. J. Kadar potrebujete nova drutarm. praril«, lic. ali drage tiskovine, obrnite se tudi na: ali Narodno Tiskarno 2146-2150 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO. ILLINOIS T« Vam bode i«vr*Ua vac tiakovine ▼ najboljio zadoroljnoat glede cue in ličnega dela. Pri naa je vac oaobje nnijako. Imamo tudi Slovence Eapoalene.-Oeobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačila, kajiiic." sa člane, ali članice, kater« rabilo t.jniki ali blagajniki pri mesečnih tej ah. Te knjižice so atotavljene selo praktično za vsako društvo. Imajo peseboo rasdelbo vplačevanj in potrdila sa 10 ali 20 let. Rasdelba aaes-mentov je narejena na poaebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congreaa Rate" Knjižice ao tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in ao trdo vezane. Pižite po vzorec, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno. Opomba V naži tiskarni ae tiska "Glaailo K. S. K. Jednote." avvvvxxvv\v\xxxvvx\vv\vv\\\\\\\x\x\vv\vv\\x\\vvv\\xv>(v\j Martin Nemanich slovenska gostilna In restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canai 80 \ 1900 W. 22nd St. Chicago, 111. ? ? 5 AW»VV\XXXV\\V\XV\ VV\\\\V\\\\\\\\\\\\\\v\v\\\\v wxxvvw^ ^\\\\V\\\\\\\\\V\\\\\\\\V MAL POŠLJIMO DAB SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domo vino. V stari domovini izplača denar c. kr. posta. Vae naše po slovanje je jamčeno. 5 kron pošljemo za...$0.80 50 kron pošljemo za...$8.00 iop KRON ZA $ie.oo Pošiljatve in pisma naslovite na: AMKRtiLAMBKI SLOVENEC, Joiiet, BUaois. JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Str. Telefoa: Canal 29« Chicago, Illinois Se priporoča rojakom Slovenoem aa obilen poaot. in dobra pijača", to jo mojo geslo. 'Dobra foatraftba DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD prodaja 1780-82 E. 28!h St., Lorain, Ohio CONCORD RDEČE VINO 60c. galona. CATAWBA BELO VINO 80c. galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar aH Money Order. Jem kajti v( Uredništvo in upravaiitvo: 1851 Weet 22nd Place, Chicago, HI. Telefoa: Canal 2487. Naročnina: M l^to«•••••••• .$0.00 Za neilane......................#1.00 Sa inosemetvo...................$L80 OFFICIAL OBOAN of the *MAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMEBIC A Ifeoed every Wednesday. wued by the Grand Oarniolian Slovenian Catholic Union of tile United States of America. OFFICE: 1961 Wert 22nd Place, Chicago, HL Phone: Canal 2487. embecription rate: i net Member«, per year..........$0.8» iur Nonmembers................$1.3< for Foreign Ooantriee...........$1.80 31 Povečanje naše armade. . v Sedanja evropska vojna je privedla marsikatero še nevtralno državo do spoznanja, kolike vrednosti je zanjo dovolj velika armada, v prvi vrsti pa dovolj velika mornarica. Tudi vojni tajnik Zedinjenih držav, Garrison je pričel ta problem resno premišljevati. V. ta namen je izdelal potrebne načrte, katere namerava predložiti pri prhodnjem kongresnem zasedanju meseca decembra t 1. Ako upoštevamo velikost in skupno število prebivalstva v Zedinjenih državah in razmeroma majhno armado na suhem, ki šteje sedaj samo približno 90,000 mož, moramo pripoznati, da ta obrambna sila nikakor ne zadostuje. Primerjajmo pri tem samo malo švicarsko republiko, ki je 223krfct manjša po obsegu; po številu prebivalstva pa 26 krat in ima 262,-000 mož izurjenega vojaštva. Vojni tajnik Garrison je izdelal načrt, da naj bi se število stalnega vojaštva v Zedinjenih državah pomnožilo vsaj za polovico ali na 120,000 mož; poleg tega naj bi štela rezerva 300,000 mož; dalje i-regularna armada prostovoljcev »200,000 mož, katere naj bi se iz-vežbalo tekom 6 mesecev. Poleg tega naj bi se priklopilo tiidi k skupni armadi 150,000 mož broje-čo narodno gardo; na ta način bi znašala skupna armada Zedinjenih držav 770,000 mož. Za vzdrževanje sedanjega vojaštva, brez mornarice plačuje naša vlada okoli 100 milijonov dolarjev na leto; po Garrisonovej predlogi bodo pa znašali ti stroški nekaj nad $300,000,000 na leto. Za povečanje artilerije in vojaškega zrakoplovnega oddelka na merava naše vojno ministrstvo naprositi tudi en milijon dolarjev kredita. Ni dvoma, da se ne bode morda želja vojnega tajnika ures ničila, ali, da se bode to važno vprašanje rešilo pri prihodnjem kongresnem . zasedanju v Wash-ingtonu, D. C- Edina stvar, katera bode delala pri tem prizadetim .vojaškim krogom preglavico je, pomanjkanje zadostnega števila častnikov in podčastnikov. V ta jiamen bode potreba pomnožiti število kadetov v državni vojaški akademiji v West Pointu, kajti častnike se bode potem razdelilo k stalni armadi, rezervi in k narodni gardi. Dosedaj služijo vojaki tudi py nas po tri leta. Po novem načrtu se bode uvedlo samo dvoletno vojaško službo, zatem bode pa pre stopil ameriški vojak v rezervo za nadaljna tri leta in bo dobival zato po $50.00 letne plače od vlade. V slučaju sile ali potrebe Jt>i moral iti vsak rezervist takoj pod ^ orožje. Rezervistom bi ne bilo potreba delati nikakih orožnih vaj. samo da bi bili vedno v evidenci pri vojaški oblasti. Največ pozornosti se bode posvetilo pri prihodnjem kongres nem zasedanju tudi za povečanje mornarice. Sam predsednik Wilson odobrava ta načrt. V ta namen se bode skušalo izposlovati od vlade ogromno svoto denarja za vzdržavanje ameriške mornarice. Momarieno ministrstvo zahteva dva modema "superdread-naughta" ki bosta veljala vsak 000 000. Ta dva morska orja- glico 35 vozlov na uro, česar danes tudi najboljši ekspresni poštni parnik ne more doseči. Poleg teh novih bojnih ladij naj bi Ze-dinjene države zgradile še 4 večje * * dreadnaughte'štiri nove kri-žarke, 20 torpednih rušilcev, 25 podmorskih čobiov, večje število raznih drugih pomožnih vojnih ladij in vojaških aeroplanov. Število posadke pri mornarici se namerava tudi^ povečati za 50,000 mož. Mornarični tajnik Daniels je preračunal, da bi znašali skupni letni stroški za povečano mornarico 225 milijonov dolarjev, ali za $75,000,000 več, kakor dosedaj na- okrožju, brez da bi se o« vlada kaj umešavala v to." Ko se bode vršilo čez nekaj tec nov glasovanje za splošno žensko volilno pravico tudi v ostalih, go-rinavedenih treh iztočnih državah, bodo glasovali zanjo tudi sle deči člani Wilsonovega kabineta tajnik Garrison, McAdoo, Red Field in Wilson. Ženska volilna pravica v Zedinjenih državah. Zedinjene države so domovina najbolj različnih narodov in raz-noliČnih postav. Izvzemši konsti-tucije, ali ustave, ki je veljavna za vse te narode in vseh 48 držav ima še vsaka posamezna država svoje posebne domače postave, za katere se washingtonska vlada ne sme brigati. Zares čudno je pri tem, da imajo na primer naši sodržavljani na zapadu celo v svojih oijdotnih državah povsem drugačne postave, kakor pa oni na iztoku. Vzemimo pri ten le sledeča dva slučaja: Po zapadnih državah je, uveljavljena že več let prohibicija in'pa ženska volilna pravica. Teh dveh važnih postav ne najdemo danes še tako razširjenih na iztoku.. • Ker smo ravno že pri začetku tega članka omenili žensko volilno pravico; naj bode omenjeno, da je ta sedaj v veljavi že v sledečih 11 državah in sicer: Arizona, California, Colorado, Idaho, Kansas, Montana, Nevada, Oregon, Utah Washington in Wyoming. V naši državi Illinois imajo tudi ženske volilno pravico, dasiravno ne tako obsežno kakor v ostalih 11 državah. Dne 19. oktobra letos se bode vršilo posebno splošno glasovanje za splošno žensko volilno pravico v prvi iztočni državi, v New Jersey; v državi New York, Mass. in Penna. se bode to vprašanje rešilo tudi še tekom tega leta pri splošnem tozadevnem glasovanju. Omenili smo že, da je dosedaj samo država Illinois na obmejni iztočni točki glede ženske volilne pravice; torej ne najdemo iztočno od reke Mississippi nobene druge države, kjer bi ženske lahko voile tako, kakor na zapadu. Ko je nastopila zadnjič zopet demokratska stranka svojo kam panjo pri predsedniških volitvah, tedaj se je obrnilo številno žen skih organizacij do voditeljev de mokratov, bi se sprejelo in u vedlo ustavno splošno žensko volilna pravico v vseh državah. To se pa, kakor znano, zavednim su-fragetkdm ni posrečilo. Upati pa smemo, da pride ta predloga zopet na vrsto pri prihodnjih predsedniških volitvah in se bode skoraj gotovo uspešno rešila. Ako to vprašanje malo bolj natanko presojamo, moramo priznati, da se v tem pogledu ne ravna pravilno, ker imajo nekatere ženske v naši novi domovini več pravice, kot druge. Po našem skromnem mnenju naj bi imele vse ženske bivajoče širom Zedinjenih držav ravnotako volilno pravico kakor moški. — Zanimivo je sedanje * naziranje našega demokratskega predsednika Wilsona glede ženske volilne pravice. Ker se prišteva Wilson še vedno stanovnikom drž. New Jersey, bode moral dne 19. t. m. tudi oddati v tej državi svoj glas prf posebnem splošnem glasovanju. Predsednik Wilson bode po zatrdilu glasoval sedaj v prilog ženske volilne pravice. O tem se ie izrazil sledeče: "Da, jaz bom oddal svoj glas za žensko volilno pravico v New Jersey, ker sem mišljenja, da je prišel čas za pra vico in odgovornost žena v tej državi. Volil pa ne bodem kakor voditelj kake politične stranke, te-muč le iz svojega lastnega prepričanja kakor posameznik. Trdno sem prepričan, da bode ta nova postava za državo New Jersey velikega pomena in koristi. Moje mišljenje, glede tega važnega vprašanja je sedaj že občeznano. Jaz mislim, da bi morala to važno točko vsaka posamezna drža- Narodne pesmi ogrskih Slovencev. Gda sam se mm jaz narodo . . Gda sam se vam jaz narodo Na te nevolen svet . . Zdaj pa česa sam se včako, Svojih dva no dvajset let. Šnočkar mi je cedla prišla Z okrogline lendaske, Ka do dečki na štelingo šli, Vsi ti mladi fantiči. SrčSno zbogom, liiba mati, Jaz pa grem slove jemat! Srečno zbogom, liiba mati, Jaz pa morem oditi od vas! 1 Srečno zbogom, liibi oča, ' Jaz pa grem slove jemat! Srečno zbogom, liibi oča, Jaz pa morem oditi od vasi Srečno zbogom, lubi brati,^ Jaz pa grem slove jemat! Srečno -zbogom, liibi brati, Jaz pa morem oditi od vas! Srečno zbogom, liibe sestre, Jaz pa grem slove jemat! Srečry> zbogom, liibe sestfe. Jaz pa morem oditi od vas! Vsi fantje ... Vsi fantje, pojdmo mi zdaj se! Eden no dvajsti let nam doli preštet Al' casar nas šče za soldake met* Mi smo zdaj eti tih najlepših let Notri v hižo stopimo, •Vse puno je okol gosp'ode. Jaz pa v strahi pred njimi stojim Pa nevem, ka mi je ime. Prednji' regmenčki doktor Že mene je zviziterao: , "Alf fantič, ti boš 'tauglich' že Casara boš mogeo služiti, \ Casari boš mogeo veren biti Do slednje kaolice krvi!" Kak žalostno sunoe dol gre . . Kak žalostno sunce dol gre, Da mene šče meti kre se. Ta žalost je velka, Za mene je telka, Da skoro že nemrem živet. Oj ge so pa temne noči . Tn očine velke skrbi t Ka so me gor odhranili, Večkrat s^revidli, Sam večni Bog naj njim plati. Oj oča, vas prosim lepo, Podajte mi mati roko! Gda bote v nevoli, Pokleknite doli, Pa molte vsi za me Boga. » Naj bode po noči, ali po dne Primeni joč žalosten je: Jaz grem od grofčine, od svoje domovine, Pa lejko več nigdar nazaj. Pa ka do mi oča činili .... Pa ka do mi oča činili, Ka ne do več sineka meli? Zdaj morem jaz biti, zdaj morem jaz biti, Zdaj morem jaz biti soldak. « Vkiiper sva živela, Srečo sva imela; 4 „ Zdaj pa lejko nigdar več, Zdaj jaz grem pod oster meč. Va.ka do mi mati činili itd. Pa ka do mi bratje činili, Ka ne do več bračeka meli itd. Pa ka do mi sestre činile, Ka ne več bračeka mele itd. Pa ka d(e) m (i) zaročnica činila, Ka ne d(e) več zaročnika mela itd. Jaz sam edno ftico meo .. . Jaz saim edno ftico meo, Pa mi je zletela; Srečna de vekica, •Ge de si dol sela. Veka je suha bla, Pa se je strla; Ftička je friška bla, Pa je zletela. Jaz sam vzet deklo šteo, Pa sam jo zgiibo; Srečen de tisti fant, Šter' de jo dobo. mi poje čaren koa Prelepo mi poje čaren kos, Aj čaren kos, aj čaren kos, Aj čaren kos. Na zelenom biikovji, Aj biikovji itd. Prišli so, prišli jagri trje, Aj jagri trje trje itd. Najte me, najte jagri trje! A j jagri trje itd. Nekaj vam ščem povedati! Aj povedati itd% Prišle so, prišle dekle tri, Aj dekle tri itd. Prvoj je ime Gejtica, Aj Gejtica itd. Driigoj je ime Anika, Aj Anika itd. Tretjoj je ime Barica, Aj barica itd. To so, jagri, vaše žene tri, Aj žene tri itd. V našoj fari beltinskoj . . . V našoj fari beltinskoj, •V občini dokležoskoj Si poglejte nas pojbare, Ka nas gor do* dvajsti jč. Radi gremo v oštarijo, Tam veselo spevlemo; Što pa nešee z nami biti, Njemi nos razkolemo. Mi bi radi v meri bili, Vse kak brate liibili; Či bi z drugih ves' tak šteli, Večkrfit bi veseli bili. Miška, stari kliikas . . . Miška stari kliikaš, Piti si ne viipaš; Ne čakaj povolenja, Spuni svoje si žele: . Živijo, živijo Slovenci! Živijo Slovenke! Živijo! Francek je nk j mlajši, Pije ga n£jr£jši; Ne čškaj povelenja itd. Vesela je ftička na veji . . . Vesela je ftička na veji, Ka prosto prepevati sme; Da svoj ga živlenja se brini Ka nemre sovražnik do nje. Kaj Ančka zmotlo je tebe. Daj v greh si zaliibila se T Daj angeo zapiisto je tebe, Marija se joče za te. O sestrica, spametna bojdi, Mariji se v roke podaj! Od starišov nikam ne hodi, Povsodi nevaren je kraj. Doktorjev dolg. Vladimir Levstik. Včasi se je zazdelo doktorju, da halucinira; njegova trudnost ni več poznala želje po snu. Zmerom eno, že tretji dan: polki se coljejo z neprijateljem, sanitejci pobirajo krvavo snopje. Neprepodljive misli, tuje kraju in času, so se mu vrivale brez preneha; kadar pa je stisnil zobe in se okrenil šiloma k resničnosti, je ostalo zgolj vprašanje: "Ali ne sanjam? Teh raztrganih teles, odprtih životov in razbitih udov ali jih ni že na miljone? Pa morda ne štejem prav, in traja že mnogo dalje nego tretji dan ... " Žetev smrti se je jinožija v njegovih upehanih možganih sama s seboj in rastla v neštevilno. Vča"-si ga je mikala samo še hladna radovednost: "Kdaj bo prilično konec te dolge, nemirne igre?" Ob neizmernem trpljenju klavne daritve ga je napadala sebična brezsrčnpst človeka, nezadovoljnega z lastno usodov in tuje misli so ponavljale ob monotonem šumu dežja: "Ti sam si nesrečen. Tako nesrečen, da bi menjal rad s temi umirajočimi, samo da mine da mine kmalu, kmalu..." Bregov je je stresalo svoje rjavkasto zelene trebuhe v glušečem groho-tu, po mokrem nebu so se nosili oblački granat, krehetanje pušk je šlo od vzTioda do zahoda; na >rdu, par tiseč korakov pred doktorjem, so se gnetle pravkar temne mase s čudnim, kaotičnim hrupom, zlivajočim se iz strelov, kri-?a. Ječanja, žvenketa in udarcev v or~>sko sinfonijo moritve. Najbolj čudno se je zdelo doktorju, da v vsej tej panoraipi ni videl niti romantike, niti teatra: manjkala so čuvstva, ki so mu je-žila glavo, kadar ie čital za mlada povesti o junakih. je ozrl na blatnfega ki se je metal z bokom po lastnem drobn. ^Jii kakor ta le, in a-men na večne čase i * Mahnil je z roko; trda guba na simpatičnem, nestarem obrazu se mu je zarezala globlje. Mari'bi bilo nesreča? — Kratke muke, če bi jih sploh začutil; nato ga zagrebo, pal je za čast očine. Otroka sta še majhna, komaj bi se spomnila, da ga ni nazaj. In žena ah, ona! Ne more ji vrniti ugonobljenih sanj; a rešena bi bila jarma, in kadar bi mislila nanj. bi se nasmehnila prizanesljivo: "Njegov dolg je nlačan in pozabljen... " Gorko je prihajalo doktorju ob misli, kako bi ugasnil v njenih temnih očeh tisti mrzli izraz; še solza bi ji zasijala na trepalnicah. Za solze bi dal več kakor svoje življenje. Toda — ? Mari ni že dal? Žrtvoval je stokrat več, ko je hotel nasloniti njeno dušo k svoji. Izdal je edino prijateljstvo, poteptal ga brez vesti: kod blodi zdaj po pobratim Arkadijev? Poganjala sta bok ob boku kakor dve debli iz ene kali, in na študijah, v daljni tujini, sta delila žalost in veselje, včasi zadnji košček kruha ... Sre-cli tresketnjave in ječanja, se je obnovil v doktorjevem spominu tisti večer, kp sta pila sveto bratovščino po šegi dedov: kri za kri! Bila je vez kakor skala in bron. šal njen oče, da ee mu obeta tev, jo je rotil, dokler se ni tvovala. Podjarmil si je nje duša mu je ostala sovražna mrzla; rodila mu je dvoje ot gorke beeede mu ni priv< Vse noči, ko je on moledoval njepi strani, v vseh tistih nih, izsiljenih objemih, je pač ljubljala z nežno mislijo siroi ka, blodečega brez sreče kdo ve kod, ker mu brez nje ni bilo po-vratka v domači kraj ... Sreča ki jo je doktor hotel u-* grabiti v svoji strasti, se je bila izpremenila v življenje kesanja ia sramu... Takrat v petem leta njunega zakona, je izbruhnil o-svobodilni boj za podjarmljene5 brate. Doktor, ki se je odzval poklicu domovine med prvimi zdravniki je rekel ženi odhajaje s tresočim giasom: "Če me zadene krogla, boš prosta, in potem mi odpusti!" Ona pa ga ni objela, ni prelila solze v slovo; hladno mu je podala roko in dejala z brezčutnim pokojem: "Stori, kar je tvoja dolžnost*! Vrni se ali ne vrni, ženske molčimo, ko narod govori!" In takc^ je doktor.obračal ranjence z nejevoljno zavistjo; obveze so se mu trgale med nervoznimi prsti, izgubljene krogle so sikale, moritev je orala z brez-danjim gnevom, temna roka je kosila od obzorja do obzorja, on pa je brodil po raztrganem mu- A skala se je zdrobila, bron čeniškem mestu, ves top in kopr-raztopil. Tu, na polju smrti, ob neč, da mine kmalu — kmalu... žvižganju izgubljenih krogel, kij Toda zdaj so jeli pobirati raso udarjale v tla na desni in levi njence zadnjega juriša: odločilna in mu brnele mimo glave, se je za-' postojanka je bila zavzeta po vedal doktor čudno jasno, kdo je strašnem mesarenju z bajoneti, kriv tega... j Bilo jih je nebroj, vse črno in škr- Bilo je v Heidelburgu, zadnje latno: vsi l^olki so bili pustili tu leto. Arkadi jev je bil dovršil svoj najboljši cvet. Krvavi kupi študije; drugoval je njemu, ki se so se vili na razriti zemlji, ječali, je pripravljal na zadnji izpit, in hropli, šklepetali z zobmi in u-čakal, da se vrneta skupaj v do- mirali, preden jih je dosegla e-movipo. In že takrat je doktor šilna roka. Doktor je blodil ka-zavidal pobratimu, kadar je u- kor norec po tem groznem nako-molknil sredi razgovora in zastr- pičenju smrti; roke so mu gibaTe mel- skozi okno v globoko nebo, na kakor vzvodi mašine. ustnicah pa se mu je zazibal sre- "Gospod doktor!" Pošastno bučen smehljaj; misel, ki je polete- leč z očmi, se je sklonil k njemu la k daljni nevesti... | debeli strežnik ter mu pokazal Takrat se je oglasila usoda. Na bradatega ranjenca v krvavi, raz-•javnem kraju jima je zalučal nem- trgani bluzi. Kakor v megli je ski tovariš psovko o rodnem ljud- videl zdravnik inteligenten, smr£ stvu. Doktor, ki je ravno kram- nobled obraz. " Prostovoljec! * je ljal z Rusinjo *Nino, je preslišal zamrmlal sam pri sebi, preiska-besede; Arkadijev pa je mirno vaje mu bajonetno rano pod sre-vstal, oprostil se in edvedel kle- no jamico. "Tik mimo srca — vetnika v drugo sobo. Slišalo se kakor da bi zadel v loteriji!w poje razburjeno govorenje, nato ro- kimal je zadovoljno, obvezal ga, pot; gostje so prisluhnili, doktor kolikor se je dalo in dvignil glavo, je planil s sedeža. Toda že v so se! "Moj Bog! je kriknil z nečlo-odprla vrata; Arkadijev se je vr j veškim glasom: spodnja nil veselo in pokoj no, kakor da se se mu je obesila, in moral se je ni nič zgodilo. "Mož trdi neo- preti z rokami v krvtvo majno, da smo kanal ja," je re- da ni padel na obraz... kel doktorju odhajaje. "Prigo-| Ranjenec je bil odprl oči; bol-varjal sem mu v besedi in deja- no se je zasvetilo v njih, bledf nju; on pa hoče ceremonij in to ustnice so se zgenile in zašepeta' ni dobro zanj." Glas mu je zve- le neslišno: " Hristo... pobratim nel zaničljivo in preteče; jn res moj... " Doktor je hlastal z u-ga je položil drugo jutro s prvi* sti; brezzvezni zlogi so mu grgra-strelom v travo. Nato se je pe- li v grlu. Nato mu je mahoma ljal prepokojno na sodišče in po- zavrelo preko lic; sklonil se je in vedal stvar, češ, sram bi ga bilo zajecljal s hropečim moškim jen pobegniti, ker se je postavil zadkom, Doljubljaje ranjencu umaza-pravico. Dobil je poldrugo leto;'no, krvavo roko: "Arkadijev... pobratima je naprosil, da naj se j rešen si!... Samo odpusti... ži-pelje takoj po izpitu dojnov in potolaži nevesto... Da bi ne bilo tistega poslAnstva! ... Nevestin oče je imel cvetočo trgovino poleg doktorjevega do- ma. Zdaj ga je našel ruiniranega, hišo in imetje tik pred # dražbo. Hči-edinka si je bila skoraj izpla-kala oči. In ko je pogledal po dolgem času spet v ta nežni obraz, ki mu je bila žalost le dozorela, ga je mahoma obsedla T%ogubonosna strast. Pozabil je pobratima v nemški ječi, pozabil zvestobb in prsego, zapečateno, s krvjo. O-stala mu je, slabiču, zgolj temna vel boš. samo — odousti!'' Dvig- | nil je glavo izkušaje ga pogledati ^ skozi meglo, ki mu je plula po obrazu... Arkadijev je zrl na doktorja; kakor v snu ga je zazibalo n^kaj mehkega, dobrega in hrepeneče-ga. Gorka beseda, se mu je borila na ustnicah s sladko peno. Zdaj* ci pa je videl, kako se je pojavila na doktorjevem -Čelu mahoma drobna rdeča lisa, zatemnela in pocedila tenko nitko krvi____ Doktor jeva glava je začela kimati čudno in pohlevno; sklonila se je čisto na prsi, klečeče telo se je zavest, da zblazni, če ne bo ta zamajajo in leglo nenadoma v blft-krasna ženska njegova. * j to. Doktorjev dolg je bil popla- Stisnjenih zob in z rdečico sra- čan in ubrisan. mu na obrazu je pisal Arkadi je- Črna zavesa se je spustila no« vu pismo. "----Kri in dušo, fee j nebu; Arkadijevu je ugasnil vid € hočeš, le njo mi daj! Moja dedšči- in sluh. Mnogo dni pozneje se .ie na *po materi zadošča, da rešim predramil v sobi, beli od sveže njenega očeta ... Rotim te pri na- posteljnine. Skozi okna se je vi-jinem pobratimstvu: pljuni mi v dela cerkev domačega mesta; o-lice, ako me zaničuješ, a pusti mi brnil je glavo in SDoznal sodu: njo..." ' Odgovor je bil kratek in suh. "Dana beseda mi je več, od srečne sreče, svetost prijateljstva višja od ljubezni do ženske. Ako ji moreš oteti dom in te ona hoče, vzemi si jo namesto mene, berača. Vidim pa, da me nisi umel nikoji; zato te odvezujem pobra-timstva. Če me boš ti potreboval Jn bom še živ — pokliči! Meni je orise ga sveta ... M » Zgodilo se je kakor povsod kjer prodajajo neveste. Ko je sli- bilo je v gimnJiz?ji, kjer. sta se u-čila s pobratimom Hristom. Tn zdaj je Drihitela od druge postelje krasna žena v beli halji prostovoljnih strežic: in davna sreča je cvetela v njenem pogledu... % ■ Ako se kaki ženi že druga raz-poroka posreči, se sčasoma raz-porok privadi. e Strčl, ki ne zadene cilja j® ravno tako glasen, kakor oni, ki ga je zadel! «T~ p 9- — g^ys -------ž ggfcanovljena t Jolietu, DL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana t Jolietu, državi Illinois, dne 12; januarja, 1898. GLAVNI UBADTJOLIET, ILL. Teltfon 1048 Od ustanovitve do 31. avgusta 1915. skupna izplačana podpora $1,081.666.43. GLAVNI URADNIKI: predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. L Podpredsednik: Joseph 8itar, 805 N .Chicago St., Joliet, m. O. podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Glair Ave., Cleveland, 0. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. T. •lavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, Dl. Duhovni vodja: Bev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, Dl. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Baynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111 Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 S. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 $enn. Ave., Pittsburgh, Pa Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, HI. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd, Waukegan, 111. * Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": « Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, HL Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo ■a glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in .naročnino pa aa: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. PRISTOPILI ČLANI. K dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 21084 Jartz Alojz 16, 500 — 21085 Wallner Rudolf 17, 500. spr. 12. sept. 1915. K dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.,- 21086 Jager Anton 35,1000. spr. 12. sept: 1915. K dr. sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 21087 Kambič Ivan 44, 500. spr. 18. sept. 1915. K dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 21088 Štefanič Martin 16, 1000. spr. 14. sept. 1915. K dr. sv. Jan. Krst. 60, Wenona, 111., 21089 Oražen Karol 16, 1000. spr. 10. sept. 1915. K dr. sv. Jurija 64, Etna, Pa., 21090 Kaurič Jurij 21, 1000. — 21091 Kaurič Štefan, 22, 1000. — 21092 Mihalič Nikolaj 37, 250. spr. 20. sept. 1915. ' 1 • | K dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, I1L, 21093 Woodshanlf Josip 34, 500. spr. 19. sept. 1915. K dr. sv. Cir. in Metoda 90, So. Omaha, Neb., 21094 Urek Ivan 23, 1000. — 21095 Urek Josip 20, 1000. spr. 19. sept. 1915. K dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 21096 Peteh Matija 33, 500. spr. 19. sept. 1915. K dr. sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 21097 Zrinski Jurij 26, 1000. — 21098 Janega Viktor 17, 500. — spr. 15. sept. 1915. K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 21099 Kogovšek Karol '25, 1000. — 21100 Miketič Jožef 40, 1000. spr. 19. sept. 1915. , K dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 21101 Pere Viktorin Fr., 32, 500. spr. 15. sept. 1915. K dr. sv. Jožefa 1^6, Cleveland; Ohio, 21102 Zabukovec Franc, 20, 500. — 21103 Kužnik Ivan 35, 1000. spr. 18. sept. 1915. , K dv. sv. Petra in: Pavla 118, Little Falls, N. Y., 21105 Petkov-> šek Franc, 25, 500. spr. 23. sept. 1915. K dr. bv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 21104 Lašh' Franc 30, 1000. spr. 21. sept. 1915. - K dr. Jezus D. Pastir 49, Pittsburgh, Pa., 21106 Cadonič Ivan 23, 1000. spr. 26. sept. 1915. . v _ K dr. Mar. Rož.-Venca 131, Aurora, Minn., 21107 Prpič Mihael 30 1000. — 21108 Prpič Anton, 36, 1000. spr. 27. sep^. 1915. K dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 21109 Szobocsan Stefan 28, 500. — 21110 Sovar Viricenc 26, 500. — 21111 Cipot Anton 26, 1000. spr. 19.'sept. 1915. ' \ PRISTOPILE ČLANICE. K dr. sv. Martina 126, Mineral, Kans., 7497 Sedej Frančiška 29, 4000. Spr. 12. sept. 1915. K dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., 7498 Svete Marija 21, 1000. spr. 19. sept. 1915. _ K dr. Mar, Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 7499 Cestnik Mary 19, 500. spr. 12. sept. 1915. oo K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 7500 Babic Marija 26, 500. _ 7501 Skubic Ana 34, 1000. spr. 20. sept. 1915. f ... K dr sv. Jožefa 53, Waukegan, 111, 7502 Kržič Marija 26, 1000 - 7503 Kranjec Ana 23, 1000, spr. 1. okt. 1915- K dr 'sv Ime Marije 133, Ironwood, Mich, 7504 Bratelj Marija 28 1000 — 7505 Medarič Katarina 36, 1000. spr. 20. sept. 1915. ' K dr. sv. Cir. in Metoda 135, Gilbert, Minn., 7506 Čampa Brigita 26, 1000. spr. 31. avg. 1915. 01 K dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn, 7507 Szoboscan Ana 21, 500. — 7508 Zadravec Ana 40, 500. spr. 19. sept. 1915. K dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., 7509 Adlesič Barbara 17 1000. - 7510 Šetina Josipina 20, 1000. spr. 26.-sept. 1915. K društvu Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wis, 7511 Dovgan Franca 26. 500. - 7512 Starič Jožefa 26, 500. — sprejete 10. septembr* 1915 ______ / SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI ' K dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn 20797 Tomazetič Josip 21, 1000 - 14010 Martinčič Jožef 32, 1000 12. sept 1915. Kdr. Mar Zdr. Bolnikov 94, Sublet, Wyo, 20427 Zajec Ivan •44, 100. 12. sept. 1915. "Mi. • ' K dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 18978 Gisek.Josip 22, 1000. 12. sept. 1915. K dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa, 20141 Perkovič Matija 34, 500. 15. sept. 1915. gk K dr. sv. Barbare 24, Blocktcm, Ala, 3388 Suštarsič Matija 24, 1000. 19. sept. 1915. K dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 17142 Horvat Anton, 19, 1000. 25. sept. 1915. K dr. sv. Petra 30 Calumet, Mich, 7578 Sečen Ivan 19, 1000. 26. sept. 1915. K dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn, 16977 Samsa Ivan 24, 1000. 26. sept. 1915. K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich, 1645 Madronič Pavel 32, 1000 28. sept. 1915. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa, 6214 Perkovič Marija 34, 500 15. sept. 1915. . , K dr. sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich, 4356 Stefnek Ana 20, 1000. 20. sept. 1915. > K dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa, 6109 Kirn Karolma 17, 500. 5. sept. 1915. K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich, 1234 Madronič Marta 26, 500. 28. sept. 1915. PRESTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa, k dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 1230 Žrodar Jernej 28, 500. 21. sept. 1915. Od dr. sv. Jožefa 5£, Waukega^, 111, k dr. sv. Družine 136, Wn-lard, Wis, 6945 Kutzler Ivan 24, 1000. 5. sept. 1915. Od dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa, k dr. sv. Alojzija 95, Brough ton, Pa, 6693 Kokelj Matija 27, 1000 12. sept. 1915. Od dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111, k dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 20409 Judnič Jakob 17, 1000. 19. sept. 1915. Od dr. sv. Roka 113 Denver, Colo, k dr. sv. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa, 18638 Balkovec Josyi 20, 1000. 5. sept. 1915. Od dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111, k dr, sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn, 19744 Jakše Alojz 23, 1000. 25. sept. 1915. PRESTOPILE ČLANICE. , Od dr. sv. Vida 25 Cleveland, O, k dr. Mar. Čist. Spoč. 85 Lorain, Ohio, 3769 Malavašič Frančiška 18, 1000. 11. sept. 1915. Od dr. sv. Jožefa 58 Haser, Pa, k dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 2870 Kokelj Marija 18, 500. 12. sept. 1915. 6d r. Mar. Pom. 129, So. Omaha, Neb, k dr. sv. Cir. in Metoda 90, So. Omaha, Neb, 3721 Medic Terezija 29, 1000. — 4029 Krašovec Marija 33, 1000. 19. sept. 1915. SUSPENDOVANI ČLANL Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111, 11503 Simunič Josip 22, 1000. 20. sept. 1915. Od dr. sv. Jan. Krstn. 13, Biwabik, Minn, 951 Stanha Ivan 21, 1000. 19. sept. 1915. Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 6739 Markovič Josip 18, 1000. — 1290 Šinkus Anton 33, 1000. 12. sept. 1915. * ' Od dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 8930 Simonič Josip V. 31, 1000. — 1645 Madronič Pavel 32, 1000. — 5944 Simonič Josip 38, 1000. 19. sept 1915. Od dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111, 20543 Telič Franc 25, 1000. — 17614 Mohar Franc '42, 1000. 13. sept. 1915. Od dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 17317 Perhaj Anton 38, 1000. 14. sept. 1915. Od dr. sv. Jan.. Evang. 65, Milwaukee, Wis, 9148 Svigel Alojz 19, 500. — 19840 Fashun Vincent 29, 1000. — 7078 Brinoyec Ivan 34^ 1000. 19. sept. 1915. Od dr. sv. Barbare 68, Irwin, Pa, 5802 Ferbežar Josip 27, 1000. 18. sept. 1915. Od dr. sv. Mar. Sed. Žalosti $0 Allegheny, Pa, 18270 Hodnik Anton 23, 500 12. sept 1915. Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 17910 -Vrček Ivan 33, 1000. 12. sept. 1915. Od dr. sv. Jožefa 112 Ely, Minn., 19804 Skul Anton 16, 1000. 21. sept. 1915. r Od dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 18663 Zamiska Franc 18, 1000. 12. sept. 1915. Od dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa., 20276 Udovič Ivan 14, 500. 5. sept. 1915. Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, .15331, Gačnik Raymond 17, 1000. — 7232 Pertekn Franc 39, 1000. 21. sept. 1915. Qd dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 6620 Krašovec Pavel 28, 1000. — 5460 Bajt Ivan 29, 500. — 6874 Odčkin Ivan 32, 500. 23. sept., 1915. Od* dr. Vit sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 19391 Nemanič Matija 20, 1000. 24. sept. 1915. Od dr.1 sv. Jakoba 124, Gary, Ind, 17033 Haraminčič Ivan 18, 1000. 19. sept. 1915. Od dr. sv. Cir. in Metoda 59, Eveletl), Minn, 16291 Kastelic Franc 26, 1000. 22. sept. 1915. - Od dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont, 19465 Arko Silvester 41, 1000. "23. sept. 1915. i SUSPENDOVANE ČLANICE. Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 902 Šinkus Marija 34, 500. 12. sept. 1915. Od dr. sv. Petra 30, Calumet* Mich, 1224 Madronič Marija 26, 500. 19. sept. 1915. Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 5978 Vrček Rozalija-25, 500. 12. sept. 1915. Od dr. Mar. Pomagaj 119, Rockdale, 111., 5842 Kovačič Lucija 16, 1000. — 5412 Simonič Roza 18, 1000. 21. sept. 1915. Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, 0CI0., 439 Plut Johana 35, 1000. — 2251 Perteku Frančiška 33, 500. 21. sept. 1915. Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, O, 4381, Bajt Mary 34, 500. 23. sept. 1915. Od dr. sv. Ane 134, Ind'polis, Ind, 5375 Gregorc Ana 42, 500. 22. sept. 1915. IZLOČENI ČLAN. Od dr. sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa, 18778 Krstič Simon 29, 1000. 22. sept. 1915. . v IZLOČENE ČLANICE. Od dr. sv. Roka 10, Clinton, Iowa, 6245 Tome Barbara 23, 500. 17. sept. 1915. Od dr.'sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 5502 Krstič Marija 26, 500. 22. sept. 1915. ZVIŠAL ZAVAROVALNINO $500 NA $1000. Od dr. Mar. Sed Žalosti 50, Allegheny, Pa, 12370 Cestnik Alojz 27, zviš. 12. sept. 1915. ČLANICA ZNIŽALA ZAVARQVALNINO $500 NA $250. Pri dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 5530 Čeplak Ana '28. iniž. 19. sept. 1915. JOSEPH ZALAR, gl. tajnik, K. K. J. Kaj je postava? (Prevod iz angleščine.) Jaz sem postava. Jaz hodim po naravni in božji poti. Iz mene izhaja red in sloga. V svoji roki držim tri darila: zdravje, srečo in napredek. Kdor meni ne sledi, ta postane žrtev bolezni, žalosti in bede. Nevedneži se me bojijo; ogibajo se mojega obličja in trepetajo, kadar zaslišijo moj glas. Pametni ljudje me pa ljubijo in vedno iščejo, kajti jaz sem nji-h zaželjena ljubimka. Nespametneži me hočejo odpraviti, to se pa ni še nobenemu človeku na zemlji posrečilo. Jaz sem bolj čista kot najbolj čisti. Jaz sem močnejša od najbolj močnih. Stara sem kakor sam Bog. Jaz nikdar ne spim, ali počivam. Nikdar ne zmotim. Jaz sem natančna, kakqr matematika; lepa sem kot poezija in sladka kot godba. Brez mene bi ne bilo umetnosti, ne harmonije v javnem življenju in ne vladinega življenja. Jaz sem božja skrivnost, ker sem strah greha. Jaz sem večna pot in izven mene ni druge prave poti. Brez mene korakajo ljudje v labirint smrti / Kjer sem jaz* so nebesa, kjer pa mene ni, — je pekel. Pri možkih sem uspeh, pri ženskah pa ljubezen. Jaz sem vsepovsod; v vsakem valčku brezmejnega vodovja, v možganih, pri mladini, pri bolezni v gozdu, v zdravju, pri zaljubljencih, v človešjtem telesu, v o-zvezdju in v nevihti. Jaz šumim, plešem, gorim, zmr-zujem, a ne vedno matematično, kajti jaz sem bolj zamotana kakor gordonski vozel, bolj natančna kakor glasbena struna. Oni, ki živijo z menoj, živijo v miru. Oni, ki me poljubljajo, me ljubijo. Oni, ki sledijo meni, bodo dospeli enkrat k Bogu, kajti jaz sem postava. Iz Utife. Ob sijajni Savi, v lepi dolinici, med gozdatimi griči in plodnimi poljanami, miruje ljubkokoketna Litija. Ali tudi ta mirni, idilski kotiček čuti mogočno valoven je in buča-nje svetovnega viharja, akoprav le "v ublaženih sunkih. Tudi sem kaj slišimo grmenje topov; tukaj in v okolici je mnogo italijanskih nekaj poljskih pribežnikov; in ____w _ „ ^ mimo trga drdrajo vojaški vlaki; semkaj dohajajo oddelki naših ranjenih ali obolelih vojakov bodisi v toplice, bodisi zopet nazaj bojno vrsto. Naš rekonvalenscentni dom Rdečega križa neguje ranjence in bolnike v treh oddelkih. Prvi do-mujejo v šoli, sredi bujnih vrtov in sadnjakov, drugi stanujejo Sokolskem domu in tretji na graščini grofinje De Gas*uet-James v Ponovičah. * Za vse tri oddelke je 170 postelj. Poleg Slovencev je največ Čehov, Hrvatov in Itan janov, manj pa Nemcev, Madžarov. Romunov, Poljakov in Malo-rusov. Najzanimiveje je v šoli. Ondi, kjer je sedela pred vojno dobo "radouka" mladina, tam stoje se daj mehko postlane čedne poste lje, posojene od prijaznih podpornikov. Na nizkih kljukah, kjer so prej pestreli pisani klobučki in plaščki, tam vise zdaj Vojaške monture. Ostale pa so črne šolske table. Na njih smo brali napise priprostih pisatelje^}, na primer: "Vse brate iunake, ki prihajajo z italijanskega bojišča, z veseljem pozdravljamo v naši bolnišnici. — Kranjski fantie." (Podpisi.) "Srčna zahvala. — Podpisani vsi v dolžnosti tem potem izreka mo najtoplejšo zahvalo velecenje-nemu gospodu doktorju in veleča stitim damam, ki so se trudile za nas." (Podpisi Slovencev, Hrvatov in Madžarov.) Korajžen filozof poje: Cvetlice na vrtu cveto, mislim, da sreče vence pleto; kdorkoli na svetu^živi, vsak srečen biti želi. Drug pfesnik opeva boje ob Soči nrav originalno (v pismu) tako-le: Zdaj so začeli topovi grmeti m šrapneli nad nami leteti, la bi bilo je strah in groza. Vli mi Slovenci pa kar počas, da Talijana vidimo pravi čas. Ko mi Talijana zagledamo, brž bajonete naperimo. Talijane kar na bajonet! In v Sočo nazaj jihvspet! Res je Soča se jezila, Italijane proč nosila. Talijanski oficirji se milo jokajo, pa nam Dolente ponujajo. Mi Slovenci pa polente ne! Slovenec je rajši komis, zato je hud kakor ris! Zjutraj na vse zgodaj nas bude * kurji tenorji in kmalu nam pri-neso strežnice kruha in kave, bele ali črne. Po zajtrku fantje pišejo ali bero. ali dominajo, španajo, kartajo — za vžigalice. Ob desetih pride zdravnik opravljat svoj človekoljubni posel. Ob poldva* najstih je obed, ob ppl štirih juži-na in ob pol šestih večerja. Hrana je obilna in prav dobra. Po kosilu gredo krepkejši ranjenci z nadzorovalnimi šaržami na kratek izprehod v slikovito okolico. Nekaj časa nas je spremljal prijazen k^žek, veselo skakal od vojaka do vojaka in se milil in dobrikal. Ime mu je bilo Pazi. Pred kratkem pa je odvedel nekdo našega zvestega spremljevalca. Kdai bi si mislil, da bom videl v Litiji sovražno orožje! Najprvo sem videl srbsko in črnogorsko puško ,plen slovenskega poročnika. Črnogorska je težja in daljša, obe pa sta težje od naše. Jermena se mi zdita prekratka. Potem sem videl rusko orožje, ki ga je vzel nadporočnik H. za spomin sabo. Tu so bili trije prazni, sivi šrapneli, podobni vrčem za pivo; le en kos je bil grdo odtrgan in ozobčan, da bi Odbril glavo kakor britev. Videl sem glavni del ruske strojne puške in platneni pas za naboje (navadne puške) s šestimi magacini, v vsakem po pet patronov, kakor pri naših. Magacini so mnogo manjši, nižji nego naši. Najbolj pa sta me zanimali ko^ zački sulici, dolgi po tri metre 25 cm, in vendar tako lahki, da ji moreš prav la*hko sukati z eno roko. Ena ima leseno kopj'išče, druga kovinasto. Osti sta čudno kratki, po 14 in 11 cm, trorezni, ne ostro brušeni, tako da sta delali gotovo hude, raztrgane rane. Na gorenjem koncu in na osteh se pozna rdečerjav povlak. Človeška kri? Med drugimi , trofejami sem videl .pisane naramnice ruskih vojakov. Na eni strani so si voze-lene, na drugi jarkordeče; ena je od 44. polka, drugi dve sta od 182. Številke so od rumene paste. Blagodejno so vplivate £ae ruske cigare iz Rige; bite «o elegantno opasane s xla to rdečim papirnatim trakom kakor naše dražje sorte. Življenje je tukaj jako prijetno. Vse je prijazno, pokrajina in prebivalci. Ni čuda, da odhajajo vojaki s solznimi očmi od tod. Kdor se ne čuti v tem mirnem zavetju kmalu Čisto domačega, ta mora biti mirkuca posebno kosmate vrste. Rado Murnik. Iznajdba tiskarstva. V zadnjem sešitku lista za oij-jentalsko kulturo "Geist des Orients" je tiskan spis patra Andreja Eckardta, ki obsega zanimivo poročilo o tiskarski umetnosti na daljnem vzhodu. V tem spisu je razloženo, da so Kitajci in Ko-rejci že imeli tiskarne in tiskali velike knjige, ko se v Evropi o tiskarski umetnosti še nikomur- ni sanjalo. Že tisoč let pred rojstvom Gutenberga so na Kitajskem tiskali knjige na ta način, da so na lesenih deskah, veiikih kaker stran srednje knjige, izrezali črke. Vsaka stran je tvorila celoto in so bile Črk$ nepremične. Kdaj so prišli Kitajci na to, da so rabili premične črke, še ni dognano. Največje delo z nepremičnimi črkami je bilo tiskano za časa cesarja Songtjonga (1. 982—997) in sicer budistični katekizem "Tri-pithaca' \ ki šteje 1500 knjig. V Koreji, ki je danes v posesti Japonske, so tudi že najmanj 50 let pred Gutenbergom poznali premične črke iz kovine. Iznašli so jih za cesarja Thajtjonga, ki je umrl 1. 1400. Pri Kitajcih in Japoncih je seveda tipografična u-metnost dosti bolj komplicirana, kakor v Evropi. Kitajci nimajo črk, kakor so pri nas, ampak za vsako besedo drugo znamenje. Seveda je takih različnih znamenj na tisoče in je stavljenje vsled tega dosti težje, kakor pri nas, kjer imamo črke abecede in in-terpunkcije. \ (Konec). Plavka se je umirila in zopet legla. Andrej je dvignil sklonjeno glavo izza dlani in pomolil k Bogu: "Ne daj in ne dopustil, zavoljo nedolžnih otrok nikar! m Še pred polnočjo je naglo potrkalo na okno. Katra, ki je za hip zadremala, je skočila k vratom in hitela vun. Andreja še ni bilo več pred kilo. Plašna je bežala za njim v hlev ,sroe ji je tolklo, in z željni mi očmi se je ozrla po staji, ko je previdno odprla vrata. Lep cikastopisan teliček je ležal ob Plavki — in Andrejevo lice je žarelo od veselja. "Vse £« sreči!" "Po sreči, hvala Bogu in sv. Štefanu!" "Kako na svetu ljubko glavico ima telek!" i Katra se je upognila k njemu in ga pobožala. "Ti malček, ti, kako nas -jp skrbelo!" Žena je pogledala moža, kakor bi se ustrašila, svoje besede, če — skrbelo je le mene, nevedno žensko. Tebe, Andrej, seveda ni Ti vse rei; ne zameri, če sem tako rekla. Tudi Andrej se je v tem hipu ozrl na ženo in za trnotek so oči obvisele na očeh, vlažne, ljubezni in zaupanja polne. In v tej sveti rosi, ki je ob svitu revne luči ža rela tem jasneje v očeh, je bilo zapisano in je bilo izgovorjeno: Saj ni dveh, saj je samo eden, ena duša, eno srce, ena velika skrb, ena edina trudapolna roka In odsev obeh pogledov se je srečal sredi pota. in žarka sta se poljubila, in poliub je ob svetem hipu blagoslovil hiša in blagoslovil dom z roso božje ljubezni — kakor bi bil svečan praznik. In rosa ljubezni je padla na družino in ljubezen je rodila močan sad, ki vse prenese, vse pretrpi, vse upa — ki ne misli nič hudega>.. Ko sta oba pomolčala, ko sta kakor nezavedno občutila svečanost tega trenotka, ob katerem ni bilo fraze in geste — ki je.bil redek v jarmu življenja, kakor so redki veliki prazniki — v katerem je bila samo duša in ogenj, sama resnica in ljubezen — tedaj je pripnsMMl Andrej, ld je kakor tttoxn*odtz*al pogled od žene « "Kakor bi Bog napravil tako skrb! Bolje nam bo teknil ta kruhek, ker smo ga v trpljenju pričakali!" "Bog je dober! Bodi zahva ljen!" "In sedaj, Katra, boi sama popazila. Jaz se pa naslonim nekoliko, da bom jutri za delo." "Lo pojdi, Andrej! Truden si!" "Pa me pokliči, če bi kaj bilo." "Bom!" Andrej je pogledal še enkrat na živino, odprl duri in hitro zaprl za seboj. Žena je še slišala, "kako je zažvižgala burja skoz odprtino in tudi Andrejev glas je še razločila: "Kako mete!" Ko je Andrej prišel v sobo, se je z veseljem ozrl na speče otro-&če. "Nocoj to noč se vam je spekla pogača, otroci!" Takole je radosten pomisl'l in dvignil od peči spečo deklico ,ter jo položil na postelj, da je sebi pripravil prostora. Otrok se ni predramil, samo nasmehnil se je. "Ne bom se slačil in hodil v ateljo, kar na klon se izleknem. bi pa le kai prišlo? — Pa vsaj ne, križ božji!" — Mož je položil trde in trudne kosti na golo klop, ki je zaječala — ne od teže — ampak kakor bi občutila v.tem trenotku, da je nosila moža dela in trpljenja, in je vzdihnila od sočutja. Trudne veke so se sklopnile — pesem ... Oči so ji zaklad — na Plavko — se ^ le — trudnovesele. Katra je mogla in zadremala. . . Toda še v sanjah — gospodi j a — in skrb in ljubezen. . . Tedaj jo probudi nenadan Sum. Plašna se dvigne z mrežnice. Plavka je stopicala nemirna — vse bolj nemirna, nego na večer — po staji semintja. — Grozničav mraz jo je izpreletal — stresala se je po životu — glava se jc obešala — oko mrlo — noge — omahovale . Katra je vzlrepetala — in stopila k njej. "Kaj ti je, revica?" — Glas se je ženi tresel. Plavka pa se ni ozrla nanjo, ono veliko oko se ni zmenilo za dobro gospodinjo. . . Stresala se je močneje . . . začela se je opotekati — noge so se zapletale in se zapletle. Omagala je kar hipoma in uboga žival se je zgrudila — kakor mrtva — na tla. . . Katra ni mogla vzklikniti. . . V grlu jo je zdrgnilo — sesedla se je poleg uboge, živali —- pa se z vso silo dvignila in planila fe vratom — in vun v snežni metež — preko dvorišča — v hišo — z velikim hrupom, kjer je groza dobila pot skoz zamrlo grlo, in je obupno kriknila: "Jezus! Andrej! — Pomagaj! Plavka pogin ja. . .!" Mož se je bliskoma dvignil ob peči — in obstal slok in koščen, kakor je bil, siromak. Še tista kaplja uboge krvi, ki se je sicer skrivala na obrazu — je izginila. Zarumenel je v lice — kakor vosek — na čelu — pod r^zmrseni-mi lasmi — so se zaorale kar štiri gube, kakor bi tresk zasekal še enkrat je v ___ grozni udarec — ki je visel nad njim —.ki je kakor kap-piša — da bi padel — ga z družino vred prikrivil k večerni molitvi vsakdanjemu kruhu! post Če 1 brazde vanje. Pod razčeperjenimi obrvmi so široko razprte oči tiščale iz votlin — in preko odprtih ustnic je prišlo obupno, jecljaje: "Po—po—ginja. . ." Mati jc s silnim jokom povzela besede: " Pogin ja —" Speči otroci so se prebudili — pogledali preplašeni na. mater — in brez vprašanja zajokali vsi z bridkim plahem. Saj je bila cela uboga dru-žinica kakor en sam vzdihljaj, ka-vor ena sama grenka, obupapolna solza, ki je privrela iz srca — in tapala po ledenem licu — v bridkosti molčečega očeta. Golorok in orologlav ge je naglo naravnal Andrej proti hlevu. Ka-sor bi se strop udiral nanj, kakor bi teža gore legala na njegova pleča —--pod nogami pa mu je zmanjkovalo tal — tako je še skozi vrata mož —, ki so ge mu kolena iibala, in se je noga spotaknila ob pragu. Zakaj težka je bila kakor svinec. ' Žena Katra je s komaj razum ljivo besedo velela otrokom ^'Molite! Marioa, moli ! Naprej moli — o, ob vse bomo.,. .!" Pa je pustila plakajočo deco in šla za možem, omahavajoč, in ni čutila, da ji je zdrknila z ramen velika ruta — da se je pognetila v sneženi prah — in se ji zapletla pod noge— ko je šla preko nje. . . Koščena roka «e je tresla An dre ju, ko je prijel za burnik pri hlevnih vfatih. , Odprl je previdno — vstopil za njim Katra, ki je tiščala z voglom naglavne rute usta, da je gl ličila jok. Plavka je ležala — kakor brez življenja — « podse zaoklonjeno glavo, oko mrtvo — trepalnice napol zaprte. — Andrej se je sklonil k njej, ji dvignil glavo — pa je omahnila nazaj — kakor trupu, ki se po-slalja z življenjem. Tedaj se je jnožu izvil kratek vzdihljaj kakor sunek, na suhih licih so zaigrale mišice, videlo se je, kako je stisnil krčevito zobe — da bi zaškripal — da bi zaklel v brezupu. — Pa ni zaškripal — in ni zaklel. J. . "Katra, sam večni Bog vedi, zakaj je prišlo to nad nas!" "Andrej, ali zasluživa tot" Žena, vsa objokana in zalita od solz, se je ozrla na moža in sama kakor trepetlika v viharju—iska- od peči se je razlila gorkota po la njem, ob skali, moči in opore, udih, tiha omama in sladkost je "Katra, po Krovca pojdem; prepojila trudno telo.---morda nas reši!" V hlevcu je pa ždela žena Ka-j "Pojdi! Moder je — in dobrega tra, sključena v dve gube na pol- srca." ni mrežnici suhe stelje in je mi- "Pa ta vihar in metež! Mož je slila lepe misli. . . Gospodinjila žo prileten!" je. . . Otroci so eveli ob tečni "Prosi ga, kakor se Bog prosi; hrani -- pa je Se ostajalo za majh- da sra s povzdignjenimi roka-ne prihranke... Na trg je ne- mi prosimo, jaz in petero otroči- 31 a in • • • eev, lačnih otročičev — pa pojde Ure so tekle — polnoč — in — kar hiti!" ve«. Žvižg barje ji je bil prijetna Andrej se je Se enkrat ozrl na tlom — v grenko pomankanje... ff" Pojdem!" Za par hipov je že škripala njegova s podkvico okovana peta po kamenitem kolovozu. Za njim jc s praga šepetala žena blagoslov in molitve. . . . Burja je zajokala krog voglov. — Andrej je utoni — v temno noč. Mlati se je vrnila v liišo, kjer so otroci še vedno ihteli in napo oblečeni v strganih srajčkah in revnih haljicah sedeli na edini po stelji, za pečjo in po klopi. Ko so zagledali mater pri sebi, so se u-mirili in začeli iztezati proti nje; rok«. m ivatra je vzela v naročje najmlajšega in rekla: "V hlev gremo, vsi, k teličku t— pa k ubogi Plavki. — Kar ogrnite se!" Otroci so se stisnili k materi in vsi razrAhani so šli bosi preko dvorišča v stajo. Tamkaj so sedli na steljo plašni, tihi in žalostni. "Teliček," je pokazal Štefan-ček a prstom. "Kravica spi," je omenila Francka, šepetaje. "Bolna je," je razlagala mati. Otroci so se kmalu umirili in, naslonjeni na materino naročje z glavami, zaspali — vsi, razen Ma-rioe. Edino ta je že občutila nesrečo, ki jim je žugala. Sama zase je če pela v kotu in stiskala mfed prsti svetinjico Marije Pomočnice, ter vsa goreča šepetala neprenehoma: "K Tebi vpijemo žalostni in ob jo kani v tej solzni dolini. . ." Mati je sklonila glavo nad detetom, ki je zaspalo v njenem naročju. Tudi ona je_v grozni boli kakor otopela — obmolknila — solze so se posušife — sklonjena glava je zrla na revne prsi — in molila je molitev: "O Bog —, če ne zaradi mene — zaradi otrok te.prosim! — Poglej, da 6em jim dala vse — že vse — in še bi — ko bi mogla. . . Tica pelikanka bi bila rada — da bi udarila na te suhe grudi. . . — O — toda Moze&a bi bilo treba — da bi iz skale pritrkal živih studencev... O — daj nam naš vsakdanji kruh. . ." Nič več ni bilo jasnega razuma v njeni duši — živelo je edino hrepenenje — in groza... V daljavi se je dvigalo upanje — kakor blisk —- pa za vsakim utrinkom luči je zadonel grom — grožnje in groze. . . Sama ni vedela, ali bdi — ali sanja Preden je še napočilo jutro, so se oglasili zunaj trdi koraki Katri je zaplalo srce. . . "Sedaj sva tu!" "Hvala Bogu." . "Križ božji, prišel je, zdravnik Krovec je prišel! O duša, tak člo vek!" Katra ni mogla vstati, tako naglo sta vstopila. Zdravnik Krovec, star kmetiški mož, blagih oči, ki so marsikako noč prebdele ob križih in nadlogah po hlevih — se je ozrl na živo kopo pred seboj — na mater z o-tročiči. Videl je, kar je že videl mnogokrat, in roso je občutil v svojih očeh. "&akor sem rekel: mrzlica! Nevarno! Pa zaupajmo! Nekaj mi — nekaj Bog! Saj jih vidi — čr vieke!" In z roko je pokazal An dreju na otroke. Nato se je lotil.... Iz življenja avstrijske cesarice Elizabete. Dvanajst ur je preteklo, dolgih kakor večnost — grenkih kot vice. V hiši se ni govorilo in se ni jedlo, ne kuhalo. — Pred večerom je prišel zopet Krovec, drgetaje je stala za njim v hlevu cela družina in gledala vanj — in čakala besede; besede, kakor jo je napovedal v jutru : konec — ali življenje, posruba — ali rešitev. — Ko je Krovec stopil do Plave, se je dotaknil, je odprla medlo oko, se ozrla, kakor probujena iz omotice, dvignila glavo — in vstala. "Hvala Bogu, rešena je!" Tako se je oglasil mož — zdravnik, in njegovo lice je t>ilo polno blaženosti. . . "Kakor sem rekel, Andrej, nekaj mi, nekaj Bog! Pa je šlo." — Zvečer je še tulila burja krog voglov, pa to ni bil več žvižgajoči bič. to ni bil jok sirot — to je bila himna, ki jo je prepevala ob Cesarica Elizabeta .ie bila iz ba varske kraljevske rodovine. Njen oče je bil mož, ki se je rad ogiba dvora in je raje v svoji sobi igra na citre; prepotoval je Azijo in Afriko, Grško in Italijo in spisa pod imenom Phantises tudi neka. knjig. Tudi svoje otroke je vzgojil za tiho življenje. Rad je videl, da so mnogo čitali in vesel je bil, kadar jih je videl, da so na vrtu kopali in pleli. Eden njegovih sinov je postal doktor medicine in je več desetletij brezplačno izvrševal zdravniško prakso; ena njegovih h^era, najlepša in naj-anmejša, je postala avstrijska cesarica. Cesar Franc Jožef jo je spoznal v Išlu. Bila je še jako mlada, cvetka v prvem razvoju. Dne 19. avgusta 1853, dan po svojem rojstnem dnevu, je takrat 231etni cesar pohitel na vse zgodaj v hotel, kjer je stanovala princezinja Sisi, kakor so poznejšo cesarico imenovali v dekleških letih. — "Sisi" je še spala, a njena mati je že bila pokonci in v tisti zgodnji jutranji uri je cesar zasnubil princezinjo Elizabeto. "Tako sem zaljubljen, kakor mlad oficir,' je cesar rekel svojemu spremljevalcu, odhajaje iz iotela in gredoč mimo cerkve, je stopil vanjo. Župnik je ravno odhajal od oltarja. Tedaj je cesar stopil k njemu in mu je rekel: 'Blagoslovite me, jaz sem se zaročil." In potem je objel grofa O'Donella in mu rekel: "Danes se Vam. moram še enkrat zahva iti, da ste mi rešili življenje." Aprila meseca 1854. leta je bila poroka. Potem je mladi par po oval iz Monakovega čez Line na )unaj in od tod na jug in na vzhod. Dne 7. septembra sta bila na gori Veliki Zvonar in cesar je splezal na nevarno skalo, da je utrgal za svojo ženo šopek pla-nink. Potovanje po Ogrskem se , c pa moralo predčasno ustaviti. Prvi otrok, Zofija, je umrl. V tej žalosti so prišle nad cesarja tudi državne skrbi. Bila je vojna v Krimu. V tistih časih ;|e spoznal cesar, da ima v cesa rici družico, ki se zanima tudi za javne stvari. Ne more se reči, da bi se bila pokojna cesarica kda, vtikala v javne zadeve, v velikih vprašanjih so odločevale še vedno stare velike uteži, toda v malih stvareh se je že spoznal rahli vpliv cesarice. Zgodilo se je nekega dne, da se je cesarica Elizabeta peljala mimo neke vojašnice in slišala bolestno kričanje. Takrat so poznali še "Spiessruten". Cesarica je vprašala, kaj se godi in — nekaj dni pozneje je bil ta način kaznovanja odpravljen. Zgodilo se je drugič, da "je mec dvornimi gospodi nastalo nasprot je, ali naj se na dvornem gledali šču uprizore Schillerjevi in ty-rannos pisani 'Razbojniki'. Stvar je prišla končno pred cesarja in svetovalci so ostrmeli, euvši ce sarjevo vprašanje: "Zakaj pa ne?" Šumelo je po vsem mestu Cesarica. Ko je v državi še veljal stari sistem, je cesar že dolgo izgubil zaupanje vanj. Sedelnitzky je vladal na Dunaju in je, kakor bi se bili vrnili Meternichovi cesarico straho-tedaj ni mogla jti miru in nesreča je nanesla, da je blaga in plemenita vladarica v Švici postala žrtev anarhističnega zločinca. Spomin na njo pa živi še v srcih vseh avstrijskih narodov. Z razstave. Ravnokar smo prejeli sledeče pismo z rastave v San Franciscu: "Ko sem se mudil v poslopju, kjer so na panamsko-pacifiški mednarodni razstavi na ogled razna živila, sem videl tudi razstavni oddelek Jos. Trinerja. In ker sem tudi jaz bolehal vsled zapeke a li zabasanosti že približno 20 let in sem poskušal raznovrstna zdravila, katera so mi Ie začasno pomagala, sem se odločil, da poskusim tudi Vaš izdelek, osobito vsled tega, ker mi ga že neki moj prijatelj priporočil. Povedati Vam morem, da se počutim 6edaj zelo veselega, ker sem to storil kajti, odkar jemljem skozi 2 tedna Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino prav po malem, se počutim, da sem se otresel vseh starih bolečin; zdi se mi, kakor da bi pričel zopet novo živi Sedaj bom priporočal Vaše vilno vino vsem svojim pi ljem kot najboljše, kar se g& more dobiti. Chas. Bradley, i' Francisco, Cal." To zdravilo res velike vrednosti pri zal sti in nje posledicah; pri teka, pri slabosti in nerv< Cena $1.00. Dobiva se v lel Jos. Triner, izdelovalec, 1333-L S. Ashland ave., Chicago, III. Bolečine v mišičevju in (sklepih) bodo kmalu izginile, ko boste obolele delo drgnili s nerjevim Linimentom. Imejte doma, da ga lahko vedno rabi kadar potrebno. Cena 25 in I po pošti 35* in 60c. (Adv.) JAVNI NOTAR i MM N. Chicago Ave., Jo 1 let, m. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne li-stine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene D rta ve in staro domfino. Chicago tet. 1046 N. W. 770. 1 ^ZA VSEBINO OGLASOV je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor določa zakon"*3 časi prepovedal knjige in časopise, « ves Dunaj je vedel, da čita cesarica s cesarjevo vednostjo vse te prepovedane stvari. Anastazij Griin (grof Atierpperg) je ofici-jalnemi] svetu veljal še vedno za nevarnega človeka, a cesarica ga 1"e vendar sprejela in mu je rekla: etudi Vaša tromba ne zveni vedno blagoglasno, resnico in pravico pa le oznanja. čvetero otrok je cesarica Elizabeta povila svojemu soprogu. Nadvojvodinja Zofija, rojena dne 5. maja 1855, je umrla dne 29 maja 1857; nadvojvodinja Gizela rojena dne 12. julija 1856, je od 20. aprila 1873 poročena s princem Leopoldom Bavarskim; prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf je bil rojen dne 21. avgusta 185P in je umrl dne 30. januarja 1889: nadvojvodinja Marija Valerija je bila rojena dne 22. aprila 1868 in je od 31. julija 1890 poročena v nadvojvodo Franom Salvatorjem. Tiho je teklo življenje cesaric* ob strani cesarja. Smrt nadvoj- NE ZAKASNI. Pridi in si oglej naše lepe zimske obleke, suknje (Mackans) Naše obleke so ukrojene po najnovejši modi, takozvane 'Peck Victor'. Y raši prodajalni dobit« vse oprave, dalje obvvaia za noški in dečke (šolarje) Mi izdelujemo obleke za moške po meri. Cene od $15.00, $18.00, $20.00 in naprej. Naše blago je vse jamčeno, ali garantirano.—Cene primerne. Pridi in si oglej prejo našo zalogo, predno greš k tujcu. Pokaži da nisi nevoščljiv domačim trgovcem in da se držiš gesla Svoji k svojim! Patlogar & Thomas 133 So. Union Ave. vogal D. ceste, Pueblo, Colo. Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine flHMIMBMMlMttl ^m^mmm^^^m^ —m^ ^^^^^^^^^^^^^^^ priporočamo prvo li naistarajšo domači tvrdk* F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jih prejeli delegat je zadnje konvencije. Pozlačeni , in čisto zlato. V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne. vvwwwwvwwvyww^^ Z $1.00 otvori lahko pri nas hranilno vlogo katera se O obrestuje ^ po .... Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. pod državnim nadzorstvom. POZOR! Kadar se nahajate v gosli S prisile pifače, 2 zdravilne. zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, so A. flonnatove: Importirani Brlnjevec, Slivovec, pinovec, Grenko Vino in Kranjski Grenčec. Moja je prva i edina samostojna, ki importira žgane Ksr in zelišča naravnost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite da je A. Horwatovo Grenko Vino napravljeno iz aaiboiM ga californijskega mdečega vina in iz najsdravejiih lis« ter nadkriljuje vse drage pijače te vrste za človoiks zdravje. Ravno tako Kranjski Grenčee. Posebno pijete slabo žganje, ne bo nikdar žkodovalo, «e de polovico tega grenčeca vmes. A. H0EWAT, 600 H. CHICAGO «T„ JOUBT, JL r Novice iz stare domovine. *.m KRANJSKO. kom. — Umrli so v Ljubljani: Dne 31. kvgusta: Matija Nagu, hira-lec, 72 let, Radeckega cesta 9. — llsrija Petek, delavka v tobačni tovarni, 38 let, Radeckega cesta 2. — Anton Kment, pešec,, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. Ivan Breinšak, sin železniškega uslužbenca, 7 in pol mesecev. Dolenjska cesta 19. — Benedikt Pod-gornik, pešec, 33 let, Pokopališka ^x^J cesta 19. sti: skupaj 3 in sicer vse tri mešane in z nemškim učniftn jezi* II. Število otrok: 1. šoloob- — Odlikovani slovenski vojaki. Sodišče je Oltro obsodilo na 6 let Srebrni zaslužni križec na traku težke ječe. hrabrostne svetinje sta dobila nad- — V ruskem ujetništvu se na lovec 8. lovskega bataljona Teodor haja stotnik 17. pešpolka Šuflaj Stepančič in četovodja 47. peš- polka Viktor Golob. Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili: topni-čarji 3. gorskega ŠTAJERSKO. _ ¥i UWU1 B________ Dezerter ustreljen.—Graškovo- vezmh dečkov 48.589, deklic 48.- topničarske„a polka: Borin) Ar. jaško sodišče je obsodilo podde- 215, skupaj 96.804. 2. solobiskujo- c Kastelic in Krevelj; črno- setnika Karla Jandl od 26. domo- cih: dečkov 45.042 deklic 43.-426 yojniSki infanterist 7. pešpolka banskega pešpolka radi nepresta- skupaj 88.468. Opomba: Med Valentin Lušnik stražmojster 7. nih dezertacij, na smrt. Jandl je solobiskujocimi tu mso všteti o- de| orQŽ ljstva Nikolaj Fur. bil v soboto dne 28. avgusta ob ni, ki so obiskovali srednje šole lfm ^ gtražmojgter 2. bos.-herceg. 7. uri zjutraj ustreljen. Svarilen m razne druge zavode. Javne me- peipolka Ppanc jfcdnikar in četo- zgled za nedovoljeno uhajanje iz scanske šole je obiskovalo: 114 vodjft 6 domobran8kega polka vojašnic! m 35 deklic, skupaj 149. Adftlbert Radaj Bronasto hrab- - Mezda kmečkih otrok se If — Umrl je v "Leonišeu" v število n&teljstva na jav- rostno svetinjo je dobil črnoVojni- ,čuna v osebnodohodninski davek, ljubljanskih krogih znani gosp. mh šolah: N* m(>šcanskih šolah 8 ški 5et0vodja 7. pešpolka Edvard —Prizivna komisija za osebnodo-Makso Armič, trgovski potnik, po ® ? fefQka' sk«paj 9. Na Habemik. Pohvalni dekret do- hodninski davek za Štajersko je daljši bolezni. . lJud***h s°lah f35 mošklh m 643 mobranskega ministerstva je do- črtala iz napovedi za osebnodo- — Umrla je v Ljubljani gospa,zensklh« skupaj 1078. ' bil ra5un8ki oficijal Matija Ar- hodninski davek znesek 500 Ana Belič roj. Megušar, soproga I -7 Ljubljanske branjevke pred nejc. benec na koleri. — Umrl je v gra-&ki deželni bolnišnici pešec 87. pešp. Štefan Kaiaenšek. — Iz Celja. Odlikovan je Jožef Kaltofen, uradnik celjske cinkarne, 8 srebrnim zaslužnim križcem s krono. Kaltofen služi kot računski podčastnik pri vojakih. — Umrl je v Gradcu vpok. uradnik Južne železnice, Franc Karlovšek. — Novi ptujski prost. Dne 1. septembra je bila benedikeija novega prošta in inštalacija nad-župnika ptujskega, mil. g. Martina JurkoviČa. PRIMORSKO. Novo imenovanje uMo v Pu- Ijn- — Trdnjavski komisar v Pu lju je izpremenil nazive nekate-rih ulic i ; , . . . - , m sicer: Ulica Stazione se ---------- _ _ _ - katerega je neki kmet ^plačal sedaj imenaje "u^ Karla fw občinskega svetnika in gostilni- soo^scem Dne 24. avg. se je vr __ u vojnega vjetništva. Jožef svojim otrokom kot mezdo, ker ca josipa'» Začetek Altnr-k« uiti „ •___r^____• 1- _ j___šila nred Hllhliflnslrim V7lrli#»r»im A. , J. ^ , . ,T „ . ™„xrl™li A* 1« i« UUSipa ^acetejt altUrsKe Ull- • i -i. v. n j.w* vem, uc sic uvum aomh« — --------------- uiaseo se imenuje ulica liour- 480 vojakov. I V18fklh cenah- Prv0 sodilče jih mojQ kart0 ali ne< Vam dam §e ne vračuna kot izdatek pri napo- gui^n" a ulica Dandolo "Ulica — Ponesrečena deklica. Ko je Je bl]o oprostilo, vzklicno sodišče ellkrat na ^^ da živim v voj- vedi osebnodohodninskega davka, admirala Dandolo" dne 3. septembra popoldne peljal Pa 3im Je sedai prisodilo prav ob- nem vjetništvu zdrav in zadovo- češ, mezda, ki jo izplača kmet «^,».4 Axl-voznik tobak iz tobačne tovarne čutne kazni> od 2 do 8 dni ter po- ^ Delavnico imam in delo tudi svojim lastnim otrobom, ne pride nadškof dn.Franci- v glavno trafiko, je prišla v ob- vrh še *lobe od 20 K do 100 K. in g. zaslužim za tobak pozdrav pri odmerjenju osebnodohodnin- ^J5**** ^^ * g°™Mi tleh. ližju banke "Slavije" pod voz^^Dotičmm branjevkam bo služila iz daljnega kraja! V Volčansku skega davka v poštev. A proti te- — Te dni 3«.J" vladika zopet štiriletna hčerka gostilničarke »bsodba pač kot dobra lekcija za dne 2g 1915 yolčansk je mu odloku je vložil dotični kmet ? Trojici, ki traja od 1. do izplača kmet svojim lastnim otro- tov naJ bl 8€ «maknil kam bolj je tudi delavec Ivan Cijan, ki je bej zaračunaval. Eksemplarična 15. junija. Slovenci, ki so se vo kom, odšteti pri odmerjenju oseb- "azaJ- A zavedajoč se eveje bil v kontumacu kot nosilec vi- kazen, ki pa spravi menda vsake- Zl\i skozi Harkov so zlasti obču- nodohodninskega davka. da,ie nalo^.e' Je os^al *** 8V0" brijenov. Alojzij Kastelan je še k paketi, da se bo ravnal po dovali 90 metrov visok zvonik, v! — Drobne novice s Štajerske- Jem mestu, dokler ga ni*) granate v bolnišnici, ker še ni prost vibri- maksimalnem ceniku. — Kmet je katerem visi srebrn zvon v spo- ga. — Velik požar so imeli v Sed. Posilile ix syoje nadskofojske pa-jonov. To je edina civilna oseba denar takoi odštel, da mu ne bo millj da se je srečno otela dne 17. larjevem pri Podčetrtku. Zgorelo ,ae0- "d.8oi. le ^ Kranjsko ^ Vi-v bolnišnici za kolero. — Umrli so treba 50 dni v zAporu študirati oktobra 1888. 1. carska družina, je kljub vsemu naporu gasilcev Hi3® bll.Pa T bI»" /a kolero: infanterist Janos Vo- maskimalni cenik. ko je dvorni vlak skočil s tračnic. M poslopij. Zgorele so tudi celi *mi vernikov. Njegovo o-ros, topniear Anton Zehetgruber, j — Prepoved barv modro-belo- To se je zgodilo 41 verst daleč vrsti posestnikov vse zaloge žita lovsko srce Pa mu niti tukaj ni Benedikt Podgornik iz Čepovana. rdečih. Praško policijsko ravna- od Harkova, na progi Harkov- in krme. — Iz Št. Jurja ob Južni Pnstllo bivati, ampak ga je gnalo Oboleli so na koleri vojaki: Ivan teljstvo je izdalo naslednjo od- Simferopol pri Borkih, kjer so po- železnici. Nedavno se je pripeljal zope.t na goriško,.kamor se je v Abramovič, Ludvik Brandtner,' redbo: Prodaja trikolor, barva- zneje (1. 1894.) zgradili veliko na dopust dragonec Selič iz Sliv- resnici sedaj tudi povrnil Velika Josip Gelbenegger, Rudolf Kauf- stih trakov, kokard itd. v barvah cerkev. — Iv. Cergolj, istrski Slo- nice. Vlak je obstal nekaj sto ko- Je njegova ljubezen do nas, a h« man, Miha Ludvig, Milan Ristič, modro-belo rdeče, ne glede na to, venec, se je oglasil svoji materi rakov pred postajo. Selič je ml- vee^ bo nasa ndanost do njega Vladimir Stamotovič, Jo^ip Zeh, kako so te barve razvrščene, ka- Heleni, ki biva v Reki. pošta Kla* »M* da je vlak že na postaji in — Zlorabe pri prodajanju voj-Ignacij Žonstva. Došli so še trije kor tudi s to barvo okrašenih nec. Piše . . . dam Vam vedeti, da je skočil iz voza. V tistem momen- nega kruha v Trstu. — Nekateri vojaki kot bacilonosci. — V bol- predmetov, je splošno'preppveda- sem vjet in zdrav. V Orenburgu, tu je pridrvel z nasprotne strani prodajalci ^ vojnega kruha v Tr nišnici za kolero je 35 bolnikov, nekateri kmalu ozdravijo. — Na italijanskem bojišču je padel praporščak Julij Dernovšek zadet od granate, pred kratkim kjer si je priboril — Kolera v Trsta. Poročilo 1. septembra: Ostali bolniki 15, novi slučaji ozdravljena 2, umrl nobeden, ostane bolnikov 14. Nov slučaj kolere se je pripetil v ulici deli' Eremo 239; baeilonoscev je v opazovalnici 5, v ulici Sartorio kontumaciranih 9. — Vojnopomožni komite v Pu- lju, pod vodstvom deželnosodnega svetnika Peručiča, deluje jako uspešno v korist evakuirancev. Gospod Peručič je na Dunaju opozoril razne merodajne faktorje na nedostatke, ki se vsi odstranijo. Tako je na primer poskrbljeno za otroke beguncev, da se nahajalo |v lepem otroškem zaietišču, kjer jim ne manjka nič. Poskrbi se za bodoče kar mogoče dobro za vse begunce iz Istre. na. Kdor se bo proti tej odredbi Minovoj dvor dne 10. avgusta brzovlak in je reveža čisto razme- Htn 80 prodajali kruh na vage, to pregrešil, bo kaznovan na podla 1915. Orenburg je glavno mesto šaril. Na severnem bojišču mu je je zahtevali so za štruto (1 kg) § 11. cesarske odredbe z dne 20. gubernije enakega imena in šteje granata ubila konja, dočim se več nego 60 vin. ali pa so odroaafi aprila 1854 z denarno globo od 6 72.740 prebivalcev. Zanimiv je njemu ni nič zgodilo. — Iz Ro- košček proč. Mestna komisija je Prišel je šele ur do 14 dni. — Iz Prage nam da- orenburški sejni za izmenjavo bla- gatca. Kočarja Nikola Jurič in sedaj strogo nastopila proti tej iz severnega bojišča, lje poročajo: Češki listi priobčil" ga. Sejmišče se razprostira na le-j Urban Vodušek sta napadla po- zlorabi in razglasila, da solarne riboril obe srebrni pejo sledeče obvestilo: Trobarve- vem bregu Urala in je oddaljeno noči delavca Jerneja Nežmaha in vojni kruh prodajati samo v eelih Doma je bil ne nabiralnike češkega šolskega 0d mesta pet vrst. Vsako leto sta ga do smrti pretepla. Oba su- kosih (štrucah in da ne sme nihie j društva naj se najhitreje pošlje- pride do 100 karavan iz Buhare, roveža so zaprli. — Iz Ptuja. Pa- več zahtevati za štruco nego 60 v. — V ruskem ujetništvu in sicer jo pisarni češkega šolskega druš- Hive, Kokanda in Taškenta, ki del je na bojišču učitelj na nem- Ker doslej v Trstu še niso imeli v Golovini, gubemija Simbirsk, tva, da se predelajo. — Kranjska SVoje izdelke (drago kamenje, zla- Ski šoli na Bregu, Maks Flek. Bil krušnih izkaznic, se je dogajalo, se nahaja Anton Bedenk, doma iz deželna zastava, katere je naš pre to, svilo, konje, ovce, fino jančjo je doma iz Sevnice. da ro nekAt^ri VnniH f\m Črnuč, ki je služil pri 7. lov. bat. | svetli cesar potrdil leta 1849. je kožo itd.) zamenjavajo za tka hrakrostni svetinji, v Mariboru. Piše, da je bolan in sicer je bo- belo-modrordeča. Pri razobešava- nino, kovinske predmete, sladkor, 1 __•___v__1____1___:_• ft nln Ia m s4atra na { ea A »vo tri v.. -i 1 tt ■_• ' . • i lezen največ nakopal pozimi. Ž njim se nahaja v ujetništvu tudi Jožetov Nace iz Savelj. — Iz ruskega vjetništva se je svojim staršem v Ljubljani oglasil iz kasanske gubernije Ivan Mohar. Piše: Dragi starši! Naj-poprej Vas vse skupaj lepo pozdravljam in Vam naznanjam, da se nahajam tu na Ruskem v vjetništvu. Tu delam pri knapih; kopljeno železo. Godi se mi prav dobro; imamo vsega dovolj. — Iz italijanskega vjetništva se je oglasil livar Fran Zalar iz Ljubljane. Piše, da je bil vjet dne 25. julija ob 7 zvečer. Pravi, da je zdrav, da se mu godi dobro, samo vroče je. Sedaj je še na potu in kadar ter kje se bo stalno ustavil, bo že sporočil. I. Šol*je bilo: A. Javnih: 1. meščanskih 2, 1 s slov. (Postojna) in 1 z nemškim (Krško) učnim jezikom. 2. ljudskih šol: e-norazrednih 172, dvorazrednih 121, trirazrednih 49, štirirazred-nih 47, petrazrednih 23, šestraz rednih 14, in osemrazrednih 6, skupaj 432. Med temi je 20 šol za silo. 4 ekspoziture in 17 eks* kurendnih. Izmed vseh javnih ljudskih šol je bilo 18 samo de-ikih, 14 samo dekliških in 400 mešanih; glede jezika pa: 391 slovenskih, 30 nemških, 9 utrakvi-etičnih in 2, v katerih se je poučevalo slovenske in nemške otroke v posebnih oddelkih. B. Privatnih: 1. s pravico javnosti: a) 4 i meščanske za deklice' in sicer 1 slovenska, 1 nemška in 2 ptrakvi-stični. b.) ljudskih šol: enoraz-rednih 4, dvorazrednih 2, triraz-redna 1, štirirazrednih 5, petrazrednih 6, sedemrazredna 1, osem- 3 deške, 11 dekliških in 9 meša-po učnem jeziku pa: 9 slovenskih, 11 nemških in 3 utra-kvistične. 2 brez pravice javno- nju te zastave naj se dobro paui, žito itd. Vojni vjetniki, do ma da bodo barve pravilno razvršče- ]ega vsa przemiselska posatrsa, n^ t. j. najprej pride do vrha pa- poslana v vročo turkestansko de-lice navzdol bela barva, potem želo, se je vozila skozi Orenburg, modra, nato rdeča. Hrvaška za- _ Anton Gorup, doma v Podo-stava je: rde6e-belo-modm. Tudi rehu pri Moravčah, se je oglasil kadar se izobešajo hrvaške zasta- svojcem iz vojnega vjetništva v ve je torej treba paziti na pravil- Srbiji. — Ignacij Petkovšek je no razvrstitev barv. | prišel v laško vojno vjetništvo, — Ogrski Slovaki dobe narod- kakor je sporočil Francetu Bren-ne pravice. "N&rodni Listy" po- cetu v Zaplani pri Vrhniki. Piše: ročajp iz zanesljivega vira, da se Z Janezom sva govorila zadnji-je ogrski ministrski svet nedavno krat dne 21. julija, potem ne vem, bavil z narodnimi zahtevami Slo- kaj je ž njim. Jaz sem v Italiji, vakov in načelno sklenil, da se do- Zbogom! V Italiji dne 31. julija volijo ali vsaj obljubijo Slova- 1915. — J. Udovič poroča prija-kom vse tiste narodne pravice in telju, ki biva v Čerovljah v Istri, zahteve, ki so se dale oziroma ob- da je, žal, laški vjetnik. Lahi so ljubile Rumunom. % J ga prepeljali čez sredozemsko _Odlikovani slovenski častni- m°rje v vročo Afriko, kjer se nič ki Srebrni signum laudis je do-(kai zdravega ne počuti, bil nadporočnik 6. trdnj. top. p. I — Izpred izjemnega sodišča v Lucijan Klun. Signum laudis so Ljubljani Nadloga človeške druž-dobili: poročnik 89. pp. Bruno be se sme imenovati Jožef Oltra, Ogrizek, rez. poročnik 9. pp. Adal- 57 let star, rojen v Podgori, pri-bert Podlogar, stotnik 23. pp. stojen v Dol. vdovec brez stalne-Emil Majcen, rezervni nadporoč- ga bivališča. Kolikor se je dalo nik 22. pp. Friderik Petrič, črno- dognati, je bil že 35krat predka-vojniški nadporočnik Hugon Le- znovan, med tem 14krat zaradi nasi gorskega brzojavnega od- tatvine, zakaj prestal je vsega delka. Zlati zaslužni križec na skupaj mnogo let v ječah in za-traku hrabrostne svetinje sta do- porih. Tako se je leta 1903. razbila asistenčni zdravnik v rezervi sodilo, da mu je bila prišla kraja dr. Krištof Grčič 1. gorskega sa- v navado. Dobil je takrat 5 let nitetnega oddelka in poštni nad- težke ječe, vendar vse to ni po-oficijal pri vojni pošti 18. Niko- magalo; kradel je naprej, prijeli laj Lukič. Signum laudis so do- so ga orožniki in ko je prestal bili rezervni poročnik 70. pp. kazen in prišel na prosto, ga je Ferdinand Črepinko, stotnik 4. zopet zmagalo nagnenje k tatvini, domobr. pp. Evgen Bregant, črno- Dne 13. julija t. h je vlomil na vojniški nadporočnik 10. črnovoj. Selem pri Thanu v zaklenjeno hišo bataljona Emil Zorko, rezervni delavca Viktorja Gote, ter mu od-nadporočnik 37. domobr. pp. Fr. nesel 10 K gotovine ter nekaj Kadunec, poročnik-provijantnife obleke in perila , 4prstane in ne-301. črnovoj. btlj., Adalber^ Ko- kaj drugih drobnarij v skupni lajner in nadporočnik 37. domobr. 'vrednosti 56 K. kar obdolženec da so nekateri kupili čim rei voj I— Drobne novice s Štajerskega. °ega kruha, ki so ga potem s veB- Iz Celja. V zadnji seji mestnega kim dobičkom prodajali Zato so sveta je obljubil župan dr. Ja- 8 1. septembrom tudi v Trstu u-bornegg intervenirati pri vojaških vedli stalne krušne izkasniee (ki oblastih naj bi se dalo vojne vjet- se ne strižejo in služijo le kot le-nike v svrho savinjske regulacije gitimaeija). Tudi za olje vvedejo pri Celju. — Umrl je v Weizu to- izkaznice; posamezna družina do-vamar Jožef Mosdorfer v 73. letu bi v vsaki kili turščine moke, ki starosti. Bil je od 1. 1909 štajerski j° dobi istotako proti izkaznici v deželni poslanec. — Zgorelo je v mestnih prodajalnah, po ietrt li-Črešnjevcu pri Radgoni gospodar- tra olja na teden. (Turščina moka sko poslopje na posestvu admont- je po 60 vin. 1 kg.) skega samostana. Škoda znaša1 — Monsignor Pavletič, ki je bil čez 7000 K. — Umrl je v Mariboru kakor znano, zadet od šrapnela v trgovec Karol Schmidt v 71 letu nogo, je sedanj že toliko okreval, starosti. — Kolera. Zdravstveni da poseduje lahko izven postelje, urad štajerske namestnije poroča, Ena rana, ki je bila pod kolenom, da so našli med ranjenci v Celju se je že zacelila, le druga na peti 10 nosilcev bakterij od kolere. V se še ni ozdravila in ne dopušfca Loki je umrl nek železniški usluž- monsignorju, da bi nanjo stopil. — Podgora, ta tolikokrat imenovana Podgora, ves svet jo sedaj pozna, je jako obsežno županstvo na desnem bregu Soče. Seže od slovečcga Solkanskega mostu dol do mostov čez Sočo pri Ločni-ku. Davčne občine so: Podgora, okoli 2300 prebivalcev, Podsabo-tin-Št. Maver, okoli 800 prebivalcev, Pevna, ok loil400 prebivalcev, Pevna, okoli 1400 prebival-v Pevmo. V Podgori je bila štiri-razredna slovenska šola, tam je bila tudi pripravnica za učiteljišče; Podgora je imela pevsko in tamburaško društvo, 14 Sokola *7 katoliško društvo, ognjegasno društvo (tovarna), socijalni demo-kratje so imeli svoje društvo, konsumno društvo jestvin. V Podgori je tovarna papirja in celuloze znane tvrdke "Leykam-(Josefstal'. V Pevmi je dvorazred-na šola. pevsko in bralno društvo, hranilnica in posojilnica. Nad Pevno je Oslavje, jako prilju-ljen kraj za izlete meščanom.—Po naši Podgori se stezali irredentisti svoje prste in jo hoteli poitalijan-čiti. Za italijanske delavce so imeli tam italijansko šolo in italijanski otroški vrtec; no, tudi Slovenci nismo počivali, marveč se je storilo kar mogoče proti po-tujčevanju, pomagala je tudi Družba z vrtcem. V Podgori je županoval ugledni posestnik in mnogoletni goriški deželni poslanec Anton Klančič celih 43 let; sedaj je med begunci na Kranjskem. Podgora, to je kraj Podgora. je posuta, razrušena, razvalina je in nad njo ogoljena, prej tako lepo zelena Kalvarija. — Števerjan je občina nad Poderorsko. Nad Pevmo gor se gre v Števerjan, na desno se zavije v Kojsko. Na levi višini stoji Števerjan, sedaj gledajo Italijani is Števerjana v Gorico, ali ne vci iz svoje opazovalniee v zvoniku, ki je razbita, kakor snano. Števerjan šteje okoli 1400 prebivalcev, k njemu spada Dot in Gor. Cerovo s 1000 prebivalci. Števerjan je dobra kmečka občina. Is Števerjana so Italijani odpeljal) precej mož. Iskali so tudi bivšega župana KlanjšČeka, ali ta se jim je lepo skril ▼ svoji hiši, ponoči oa srečno ušel italijanskemu vjetništvu. »V Števerjanu je več društev, čitalniea v Gor. Oerovem, v Števerjanu "Sokol". Števerjan je oddaljen od Goriee 9 kilometrov. Ime kraja pišejo eni Št Frjan, drugi sv. Flori j an, mi pišemo Števerjan, kakor govori ljudstvo. razrednih 4, skupaj 23 in sicer: *t)p„ Josip Ravnaher. Srebrni za- Driznava. Tatvine na škodo Luci- olužni križec s krono na traku je Logar v Klečah. ki ji je bilo hrabrostne svetinje je dobil poštni vzetih 200 K v gotovini in Fran-ekspeditor pri rez. brzojavnem cetu Lopar 5 K vredna ura, se stavbnem oddelku Ivan Bezlaj. ' obdolžencu niso mogle dokazali Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-Siljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. K100 veija sedaj samo $16.00, K 50 samo $8,00 s po&tnino vred. Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, IV. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. KRONA V VISAVL SPISAL JOSIP PREMIC. , - (Dalje.) Pogledal gospodinji Qili o-stro v obraz in oči so se mu zasvetile ko dva plamena. Manica je strmela vanj in je* čutila do njega še večje spoštovanje. Takrat je župnik Andrej stisnil obrvi in se nagnil bliže k oknu. "Če se ne motim," je dejal in se ozrl nazaj na Manico in gospodinjo Cilo — 4'se bliža med drev • jem vaš koleselj." Manica in Cila sta planili hkra-tu k oknu. "Resnično, Jakob prihaja!" je vzkliknila Cila in odhitela na vežni prag. Manica pa je stala pri oknu in obraz ji je bledel, da jo je župnik Andrej pogledal pozorno in skoro začudeno. Po kolovozni poti je resnično tekla sem proti hiši Klandrova kobila in Jakob Klknder je sedel na kozlu in pritrkaval- z vajeti po njenem hrbtu narahlo kakor v zabavo. Dva velika kovčega sta bila privezana zadaj, a enega se je moral ogibati Klander na kozlu, v koleslju pa je sedel stari-kav človek z naočniki in redko osivelo brado. Izpod ozkokrajne-ga klobuka so se mu usipali globoko na tilnik beli lasje in ves njegov obraz je bil pepelnato siv in suhljat. Zelo je bil podoben tržkemu notarju in Manica, kije gledala vanj s širokorazprtimi očmi, se je obrnila proti župniku. "Saj ne pride 'Dominik," je dejala. "Kaj neki hoče pri nas notar!" Župnik pa je odkimal in ni od tegnil pogleda od osivelega pri-šleca na koleslju. - "Podoben je notarju, pa ni," je zamrmral, a med tem se je voz že popolnoma približal in Jakob je skočil raz kozla. "Dominik je, nikdo drugi," je dejal župnik in stopil iz sobe, ne meneč se za Manico, ki se je tresla kakor mrzlična in prišla počasi na vežni prag. Gospodinja Cila je stala par korakov od vrat in je gledala Jakoba tako topo in brezizrazno, kakor da so ji zastale vse misli. Parkrat se je ozrla nanj, ki je sedel v vozu s sklonjeno glavo in nr hotela pristopiti bliže, pa ni vedela, ali bi storila prav ali ne, ker tudi Jakob se ni orzl po njej in je samo prikimal župniku v pozdrav. % A sivolasec na vozu se ni ganil. Glava mu je klonila nizko na prsi, suhljati roki je držal sklonjeni v naročju in oči je imel polza-tisnjene. Takrat ^je hotel Jakob nekaj iz-pregovoriti, a ko . mu je pogledal bliže v obraz, je začudeno razprl oči in se obrnil proti ženi in Ma-nici ,ter položil prst na usta. "Zaspal je," dejal. "Tri dni in tri noči se je vozil, saj ni čudno." Župnik Andrej je pristopil h koleslju in tudi Manica in Cila sta se približali. "Moj Bog, to je on t" je šepnila Cila in veliko začudenje je bilo na njenem obrazu. Manica pa je stala ob vozu in ni umaknila pogleda od njegovega suhljatega obraza. ^ V Ali ga prebudim?" je šepnil naposled Jakob obrnjen proti • župniku. Župnik je skomignil z rameni, a Manica je iztegnila roko, kakor da ohče braniti. "Pustite ga. truden je!" Tako so gledali vanj in vseh oči so bile resne in začudene, samo župnikov obraz se je smehljal in visoko čelo se mu je svetilo v zadovoljnih gubah. Gledal je gospodinjo Cilo,» ki je skoro nezadovoljno zmigavala' z ustnicami, opazoval Jakoba Klandra, ki ni bil več tako židane volje kakor zjutraj, in oči so se mu smejale še boli. . . Vedel je, da so ga pričakovali v drugačni slavi in mogočnejšega,"a sedai je slonel pred njimi v koleslju tako neznaten, bled in postaran, da bi šli mimo njega, ko bi ga srečali na cesti, molče in brez vsake pozonjosti. Takrat je kobila potegnila sun koma, da je .Dominik omahnil nazaj in hipoma razprl oči. Pogle dal je okrog sebe skoro preplaše- no, a hip na to se je nasmehni in se ozrl po zbranih. "Doma smo," je zamrmral in stopil počasi na tla. Manica je videla, kako so se mu zašibila kolena in je stisnil ozke ustnice ka kor v bolesti. Vzdrhtela je in gor-ko je začutila v očesu, najraje'bi pristopila k njemu in mu podala roko v pomoč in oporo. NajprVo je pristopil k njemu župnik Andrej in mu podal roko, v kateri se je suhljata Dominiko va desnica popolnoma izgubila. "Ave, amice! Ali se me še spo minjaš?" \ Dominik je stal ob njem in mu je segal komaj do rame; njegovo šibko, že nekoliko upognjeno telo je bilo popolnoma v župnikovi senci in bil je po obrazu starejši od njega za dvajset let. Popravil si je naočnike in mu gledal dolgo krmežljivo in mežikaj e v obraz. Naposled je skimal z glavo in je umaknil roko iz nje gove desnice. ' "Slabo se spominjaš, prijatelj,' ga je opomnil župnik Andrej in ga potrepal po rami. Dominik pa je samo majal z glavo in nekak top, brezizrazen nasmeh, ki je hotel biti menda uljuden in prijazen, je krožil na njegovih ustnicah. "Ne spominjam sq, žalibog," je odvrnil naposled in se zagledal zamišljeno v tla. Šele ko mu je župnik Andrej povedal, kdaj v preteklosti sta se ločili njuni poti; mu je Dominik zopet podaj roko in zadovoljno prikimal. "Res je, res je," je dejal in mu gledal pazno v obraz. "Andrej si, da, prijatelja sva bila takrat, dobra prijatelja, seveda, davno je bilo to, davno. . . davno. . ." je zamrmral naposled bolj sam zase in se napotil v hišo, ne meneč se za druge, ki so 3a kali, kdaj se ozre £udi po njih. Župnik Andrej je stopal počasi za njim in gledal v njegov suhljati tilnik, na katerem sta se napenjali dve, zabrekli, debeli žili. črnikasta suknja mu je segala skoro do peta in je visela na njem tako ohlapno in nerodno, kakor da ni umerjena njemu. Ko je stopal, se je upogibal kakor pod tovorom, in počasen in truden je bil njegov korak. Na vežnem pragu pa se je nenadoma obrnil, ter odšel nazaj k vozu. "Ali si pripeljal ,vse?" je skrbno povprašal brata J&koba, ki je stal še vedno ob koleslju. "Trije kovčegi so, trije — najpotrebnejših knjig, drugo še pride.*' In ko se je prepričal, da so vsi trije kovčegi na koleslju, se je napotil mimo Cile in Manice, ne da bi ju pogledal. "Kje ste pripravili zamet" se je obrnil v veži proti Jakoba, ki je hodil za njim tik župnika. "V gornji sobici, kjer je svetlo in svež zrak. Vse nepotrebno smo odstranili, šivalni stroj in vse, kar je bilo enake ropotije. Zdaj je prostorno in zračno." Pa Dominik ni poslušal zgovornega brata, stopil je po stopnicah navzgor in se ni ozrl po njih, ki so st^li spodaj in se spogledovali. "Pogledat je šel, če mu bo ugajalo," je menil Jakob Klander, obrnjen proti župniku Andreju, ki je gledal za njim marce začudeno. "Se že1 vrne," je dostavil in stopil v izbo. * Posedli so okrog mize in Jakob je pripovedoval na dolgo in široko, kako težko ga je spoznal na kolodvoru in da je izpregovoril ž njim komaj deset besedi. Ni mu povedal ne o ženi, ne o otrocih in bil. je čemeren, da se gS ni upal vprašati ne po tem, ne onem...' Župnik in Cila sta ga poslušala pozorno, a Manica je'gledala zamišljeno v tla, kakor da je ne zanima Jakobovo pripovedovanje. "Pogtopi gor! Kaj neki dela tako dolgo." je dejal naposled ženi .Cili. "Reci, da ga pričakujejo in da je gospod župnik tudi še tukaj." Žena je odšla, dasi nekako nerada, a se je kmalu vrnila. "Na postelji leži in gleda V "trop," je dejala. "In ko sem prišla, zarenčal, naj ga ne motili!" Jakob Klander jo je gledal de belo in nekaj časa- ni odgovoril "Kajvhočemo, čudak je bil ved no, danes pa je še truden. Daj prinesi, kar je pripravljenega,' je velel ženi skoro jezno. "Zju traj sem mislil, da bomo bolje ,vo Ije," je dostavil mrmraje. Takrat se je župnik ozrl v strop in z njim so se ozrli tudi drugi Iz sobice nad stropom so se sliša le Dominikove stopinje. Včasih je postal, a potem je hodil gorin dol počasi in enakomerno... fgpfc Dolino zlatopoljsko je pobeli sneg. Med golim drevjem je žvi žgaFod jutra do večera mrzel gor ski veter in sukal snežinke v ve likih kolobarjih visoko pod nebo ki je viselo nad gorami sivo in megleno, kakor da se je umaknilo solnce za vedno iz teh krajev Vsako jutro je napravil Jakob Klander od vežnega praga do bližnje poti ozko stezo, a metež mu jo je zamedel visoko ponoči in drugi dan je moral zopet raz metavati sneg na desno in levo. Tako hude zime niso pomnili Zlatopoljčani že dolgo. Visoko skladovnico drv je pripravil Ja kob Klander v jeseni, več kakor vsako leto, skoro do kapa je segala, pa je še zmajaval z glavo in naročil hlapcu neko jutro, naj za-preže konja in gre gori v šumo pod Očakom, da spravi v dolino, kar je posekanega, dokler še sneg ne dela prehude ovire. Ker kurilo se je pri Klandrovih tisto zimo kakor še nikoli; od jutra do večera je gorelo gori v podstrešni-ci, kjer je bival Dominik zakopan med svoje knjige in papirje, da ga ni bilo na izpregled po več dni. Miza in omara, stoli in tla, vse je bilo pokrito s knjigami, da se Manica skoro ni upala prestopiti, kadar mu je prinesla obed ali zakurila peč. Skoro dva meseca je že bival na domu svojega brata, a niti enkrat se še ni zgodilo, da bi stopil doli v izbo med družino in se ž njimi kaj pogovoril. Prve dni sta mislila Klandrova, da je pač truden in se mu ne ljubi; a Dominik je bil tudi pozneje kakor prvi dan: ako je šel skozi vežo in srečal gospodinjo Cilo, ji je prikimal, ako se je ravno ozrl vanjo, a navadno je šel mimo molče in spregovoril le z Jakobom včasih par besed o vremenu in enakih stvareh in nevoljen in čeme ren, kakor je bil vedno, odšel zopet v svojo sobo. Brat Jakob je sodil, da je bolan in tudi njegovo upalo in suho lice je pričalo o slabem zdravju, pa verjetno vendar ni ,bilo; ako se je prebudil Jakob opolnoči-ali tudi pozneje, je slišal nad seboj v sobici Dominikove korake. In zjutraj je vstal zopet prvi. Manica mu je prinesla navadno zajutrk, ko se je komaj zdanilo, a Vsakikrat, ko je vstopila s porcelanasto skodelico, je bila po-stelja| že prazna, in^Dominik je tičal v tem ali onem kotu zaglob-ljen v kako knjigo. Parkrat pa se je zgodilo, da ga je našla spečega na neodgrnjeni postelji obutega in oblečenega očividno še od prejšnjega dne. Namenila se je, da ga posvari in poprosi, naj pazi na svoje zdravje, a kadar je stala v njegovi bližini, ni imela moči, da bi izpregovorila kako besedo. Dominik pa je tudi navadno močal, včasih se je pač ozrl po njej, jo povprašal, če je zunaj mrzlo, če je ponoči snežilo ali kaj enakega in se na to zagledal v različne zvezke in papirje, ki so bili naloženi vsekrižem. Bolan mora biti, zelo bolan — je menil Jakob, kadar so govorili o njem, — zato mu ni do pogovora. Sila slab je in postaran, nikoli nisem mislil, da se vrne kdaj tako nadložen. • Neko jutro je bil Dominik čudovito bled. Ko je stopal iz svoje sobe nizdol po stopnicah, se je oprijemal za zid, in noge so mu bile težke kakor iz svinca. Ko ga je zagledala Manica, se ga je skoro prestrašila in hitela je v njegovo sobo in odprla okno na stežaj, ker Dominik ni pustil *>d-pirati vsako jutro, in Manica je bila prepričana,; da mu to tudi škoduje. J Vt^Wf,., Stopil je iz hiše in hodil zunaj »od kapom gorindol počasi, skoro leno, da si je bril od hribov mrzel veter. (Dalje prihodnjič.) POPRAVEK. Pri zadnjem odstavku v prvem stolpcu na 7. strani tega lista naj se čita med starokrajskimi novicami kot začetek označenega iz vestja sledeče: — "Letno poročilo o stanju ljudskega šolstva koncem leta 1914. Ker se letos ne izda tiskano letno poročilo, ki so ga po navadi dobiOa šolska vodstva, slede tu najvažnejši statistični podatki o stanju ljudskega šolstva v ietu 1914 ^a Kranjskem:" (itd.) Uredništvo. Smešnice. Moderna iznajdba. A: "S kakšno novostjo nas bo neki sedaj naš sosed iznenadil?" B: "Sedaj dela tak aparat ali stroj, da bodo lahko ženfcke ž njim zapenjale gumbe , nri čevljih." I ■ * Izvrstna kuhinja. A: — "Kam pa hodite na o-bed Mr. Smith!" B: — "Tjakajle čez cesto v o-nile restavrant." A: "Je li dobra kuhinja? Kaj ste pa danes jedli!". B: "3 surova jajca, porcijo sladoleda in kozarec mrzlega mleka." :" Zares, izvrstna kuhinja!" Med zaljubljenci. A: "Da, — vprašal bom gdč. Emilijo, če hoče postati kraljica mojega srca!" B: "Morda te bo uslišala s pripombo, da hoče imeti na domu tudi absolutno monarhijo." Petletnica samca. — "Jutršnji dan bodem pa zopet slovesno obhajal." "Kako to! — Ali boš praznoval svojo leseno poroko!" — "Ne. — Jutri bo ravno 5 let >oteklo, ko sem zaprosil nekoj dekle, da naj me vzame." ~ — "In potem!" ' — "Rekla mi je, da me ne mara. Dosedaj se je pa ta ženska že trikrat razporočila. V Georgiji. Nekega hladnega jesenskega dne proti večeru je v Atlanti, Ga. zelo deževalo. V "Union" gostilni je bilo zbranih istočasno več domačinov, zamorcev. Najmlaj ši izmed njih, po poklicu cerkveni pevec je zapustil veselo druž >o in šel stat pred hišo prav pod kap. Gostilničar stopi venkaj in ga vpraša: "Kaj pa delaš tukaj! S? ;oš prehladil, da boš hripav!" — "Saj ravno tega čakam, ker moram jutri na koru peti II. bas." V pozabljivosti. A: "Čemu imate pa palec na desni roki zavezan!" B: "Moja žena ga je zavezala radi tega, da ne bi pozabil oddati pisma na pošto." A: "Pa ste pismo potem tudi oddali!" B: "Ne, — pozabil sem ga doma na mizi." Skrben farmer. Neki farmer se je peljal v bližnji trg k pogrebftiku, da kupi primerno rakev za svojo ženo. Pogrebnik ga je vprašal: "Ko-iko časa pa je bila Vaša žena bolna in čemu je umrla?" Farmer: "Ni še umrla. — Moja žena še živi. Umrla bo pa po zatrdilu zdravnika tekom 24 ur; zato sem prišel malo preje po rakev. da ne bo prepozno, ali da morda ne boste med tem časom vseh prodali." _ Na železnici. Nadzornik lokalne železnice potniku na vlaku: "Prosim, pokaži te mi tiket! Potnik: "Ga nimam, — pozabil sem ga doma. Sploh me pa vsak sprevodnik pozna že po obrazu. Mesečni tiket bom tore^ jutri pokazal sprevodniku." Nadzornik: "Moja dolžnost jp, da preščipljem tikete vseh potnikov pri pregledovanju. Ali naj namesto tikata preščipnem zato, vaša ušesa?" SVARILO, lax zdolej podpisani naznanjam občinstvu, ,da nisem odgovoren aH plačnik nobenih dolgov, na prarfjenih po moji ženi-Alice Vi detich. Math Videtich, j 2059 W. 23rd St Chicago, HI. 20. septembra 1915. (Adv. 10. 27. 15.) M. POGORELC trgovec z zlatnino ~ ------:- 29 E. Madison St. Room 1112 CHICAGO, ILL. Pilite po cenik! Za farme in zemljišča ob dobrih cestah, blizu šol in blizu železniške postaje se obrnitt na rojaka: WJHL BRUNSCHMED, farmer, Jump River, Wis. (Ad. 12. IC 15) »\v\\\\\\\\\v^\vi\\\s\\\> TEL.: CANAL 6027. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLfcKARNA F. GRILL'S DAIRY 1913 W. 22nd St.. Chicago. III. Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem. Mleko razvažam po hiiah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo priporočam: F-RA.JVK C 71 ILL. 1319 W.22n*~Ti.. Chicago. III. Telefon: 617 R. LOUIS M. PTAK CZA VSEBINO O GLAS O odgovorno ne uredništvo, nt pravniitvo.**3 Frank Petkov 780 Market Street WAtfKEOAK. ILLINOIS. Zastopnik »runih parobrodiUfc__ •>oftilja denarje v staro domovino ta pravda notarske poale. 8e toplo priporoča 81oveae«m v W, tcegan in okolici. Dr. Martin J. Ivei Slovenski zdravnik PtqrsJalas-S m r f e t • Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Comer Clay St., JOLIET, ILL Urad craven slov. cerkve. Telefon N. W. 1012, aH Chicago telefona: Urad Dom 2192 L. Marija Sluga 2225 So. Wool SL Chicago, III. . TELEPHONE: Lawndal« 8390. lzkuftena in z drtav- nim dovolj cnjea' : potrjena BABICA » M ulj ud no priporoča sfc. venskim in hrraUdB POZOR ROJAKI! Spodaj podpisani imam na daj v okolici Willard in Greo-wood, Wisconsin, dosti zelo rodovitne zemlje; torej če katerega veseli isto kupiti, ali iti na farmo, naj mi piše, ali naj se pa oseba* obrne na spodaj podpisanega: Gregor Seliškar R. 5. box 26 Greenwood. Wis. Ad. 5. 5. — 1L 6. SOBA V NAJEM x vso hišno opravo se odda za eno ali dve osebe. Vprašajte na: 2228 W. 22nd St, m. nadstropje, Chicago, m. (Adv. 10.13.) oblastv. pet'jeni POGREBNIK 210 St. Marker Street PERU. ILL. Se toplo priporoča roja v Peru, La Salle, Oglesby in Pepue, 111., roča rojakom Slovencen za oskrbo pogrebov. Jaz sem fodorr Ceh in sem edini pogrebnik v ten kraju ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulančni voz, ter kočije za razne prilike: poroke, krs.ije, itd. Člani podpirajte člana! Važčn nasvet \ Ako ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA \ % obrnite se za zaupno na: August W. Kerr-a ki Vam bo^e stal na< strani in pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije United Mine Workers dfAmerica, TU J trie t 12. Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je? A W. KERR, i v o. .M- >ff 7* ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC Springfield, Illinois. ŠOLA sa učenje vožnje z avtomobllL Kdor ae hoče temeljito in kmala prt-lčiti vožnje z avtomobili, ali iste pe» oravljati, naj pride k nam v Solo, k« mi vse to učimo. Poduk ae vrii poda* > u in ponoči! Mi garantiramo, da dohi učenec "II* ence" ali dovoljenje. Pridite ae ta-ej učit k nam! PENN ATJTO ŠOLA M art land Ave. and Kelly 8 55.—11. 5.) Pittsburg, Pa. NA PRODAJ je lota nasproti slovenske cerkvi v Chicagu. Cena $675.00. Nova moderna hiša v Cicero, ftt., v dva nadstropja s pritUl-jem (basementq,m) s 5 in 6 sofcfcl mi. Nizka cena: samo $5500.( Oglasite se pri: FRANK KOSMACH, 2116 W. 22. St., — Chicago, PETER CULIG JAVJVI jvotah 1243 So. Santa Fe Avenue, Pueblo, Colo Izdeluje vsakovrstne pravil f javne listine, spadaj o6e v K sko stroko za Združene države staro domovino. (Jnfted Undertaking Co. POGREBNIKI Podjetje, a katerim ao v tudi Slovenci. Na vogala Union & D. St, Pueblo, Colo. 8e priporoča Slovencem sa blagohotno naklonjenoat. 3.17.16