TT A *PrYT TCJTT PTPTOTT^nPTST T TCJ^ xv.il X yJJjxXoj\s wJ&JKxx V JdalM XsxXO JL « »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velji po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta ii krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za »/, leta 3 krone, za V4 leta 1 krono 60 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LV. V Ljubljani, 31. oktobra 1902. List 44. Ne jokaj se! e1au v Idriji. Od tod so ga poklicali po Marinškovi smrti na Trstenik kot upravitelja jeseni 1. 1871. Dne 12 aprila 1872 je bil imenovan za loka-lista; določili so mu 238 gld. 49 kr. na leto iz blagajne. Leta 1876., ko se je Trstenik povzdignil do župnije, je postal Gregorič prvi župnik. Nadaljeval in dovršil je Marinškovo delo: zidanje cerkve. Pod njim so kupili župljani poleg župnišča lep kos svefci od zapravljenega Muščevega posestva. Gregorič ga je dal otrebiti in lepo zasaditi. S tem je mnogo koristil svojim naslednikom. Malokatero župnišče na Gorenjskem se more ponašati z lepšim sadnim vrtom kakor na Trsteniku. Sploh je bil Gregorič jako razumen in spreten gospod. Ljudem se je zdelo njegovo vedenje od začetka nekako gosposko. Umevno je, ker je kot prejšnji kapelan v Kočevju in Idriji občeval največ z meščani. V posebno zaslugo moramo šteti Gregoriču, da je prilično opozarjal tukajšnje posestnike, naj dajo kakega nadarjenega sina v šolo. Ubogali so ga, in od tistega časa ima trsteniška sicer mala župnija po več dijakov na gimnaziji. Nekaj jih je že prišlo po tej poti do boljšega kruha; pozneje lx»mo nekatere imenovali. — Zlasti priljubljen je bil Gregorič v krogu svojih so-bratov duhovnikov. Zelo je bil gostoljuben; njegove ognjevite napitiiiee so se sedaj znane. Zadnja štiri leta je očividno pešal. Prehladi 1 se je pri nekem nočnem sv. obhajilu, in nazadnje se ir.ii je naredila na tilniku bula. ki mu je zastrupila kri. Nasledek je bila smrt 7. junija 1S92. Pri |h »grehu mu je govoril in ga pokopal dekan Anton Mežnarec iz Kranja. Tudi takrat je ljudstvo glasno žalovalo po izgubljenem svojem pastirju. -.) Janez Dolžan*j je prišel k«»t župnik na Trstenik v adventu 1ML'. Roj.«n je bil 1*. junija 1*40 v Kodra* »vi hiši v Zabivznici. v župniji Breznica na Gorenjskem. duhovnika po^vt ren >> septembra 1 nje najprej služboval v poreški škofiji. Vsled bolehavosti se je preselil v domovino; pod knez-škofom Janezom Zlatoiistoiii Pogai arjem je bil sprejet v ljubljansko škofijo. Tukaj je posloval kot župni upravitelj in kmalu k«»t župnik v Tunjicah; od 12. novembra 1*7!* v Ihanu. Iz Ihana, kjer je blago-nosiio deloval kot župnik, se je preselil na Trstenik. Kaj je bil 1 »olžan za trsteniško župnijo, to je >e v živem spominu. Duhovit, temeljito izobražen, izkušen in pri vsem tem otroško pobožen, se je trudil izpopolniti delo svojih prednikov na Trsteniku. kar se mu je tudi posreeilo v obi?ni meri. Lepa cerkev je bila dodelana. Dolžan je nakupil mnogo cerkvene obleke in eerkveno zastavo za Trstenik in Tenetiše. Dalje je hotel okrasiti še duhovni tempel božji, duše svojih ovčic. Na to stran je posebno obrnil svojo pozornost. Deloval je z vso gorečnostjo na leei. v izpovedniei in v šoli; resnobno je svaril pred pijančevanjem in plesi ter vabil k pogostejšemu prejemanju zakramentov. Ostro je grajal napake in razvade, a do ljudi je bil mil in ljubeznjiv kakor oče. O pustu leta l*9»i. je poklical očete jezuite iz Ljubljane v pomoč. da so imeli od 13. do 20. februarija misijoii. prvi na Trsteniku: leta 1*9*.. tudi o pustnem času. so ga ponavljali gospodje laza-risti. Precej j>o misijonu je ustanovil Marijino družbo za dekleta in dve leti pozneje, po ponovitvi misijonu. še za mladeniče. Pod župnikom Dolžanom se je zvršil preporod duhovnega živ-l|enja v trsteniški župniji. — Pri ponavljanju misijona se je hudo premrazil in dobil v prsi smrtno kal. ki ie le prehitro dozorela, že 1 •»- avgusta, na dan sv. Roka l*!»s. Pri po- * •»..»• »Zg Danu''« leta Ust grebu mu je govoril v slovo in ga pokopal njegov rojak in prijatelj dekan Anton Mfžnarec. Splošno je bilo žalovanje pri pokopu, h kateremu je prihitelo 30 duhovnikov in na stotine ljudstva: malokatero oko je ostalo suho. Najbolj so plakale njesrove duhovne hčere iz Marijine družbe. — Pri župnišču je postavil Dolžan leta 1*93. nov hlev in prostorno gospodarsko poslopje. V pokritje stroškov je posodila tenetiška cerkev 1000 gld., kar so potem kmalu vrnili. \ si trije zadnji dušni pastirji, Marinšek, Greifrič in Dolžan, ki počivajo od svojega truda na trsteniškem pokopališču, imajo na vzhodni strani cerkve uzidane dostojne nagrobne spomenike iz marmorja; prvemu so ga postavili sorodniki, drugemu župljani. tretjemu sorodniki in prijatelji. 3.) Od jeseni leta 181»*. naprej deluje modro, uneto in uspešno Dolžanov vredni naslednik. gospod župnik Janez Mikš. rojen 29. avgusta 1S63 v Hotedršiči na Notranjskem. V mašnika posvečen 10. julija 1887, je služboval kot kapelan v Logatcu od 16. septembra 1**7 do 20. tebruvarija 1890, potem v Hi enovieali do 20. oktobra 1891. od tedaj do 23. novembra 1893 kot ekspozit na Razdrtem. Z Razdrtega se je preselil kot župnik na Planino na Vipavskem, kjer je ostal do 4. maja 1x9/. Zaradi hude bolezni je stopi' v začasni pokoj in je preživel 2 meseca na svojem domu v Hotedršiči in 14 mesecev v Železnikih. Tam bivajoč je dobil župnijo Trstenik, ki jo je prevzel 12. novembra 1898. V svetem letu 1901 je naprosil očete frančiškane, da so imeli za žil pijane prav dobro obiskovan misijon od 1. do s. septembra: takrat je ustanovil tudi Marijino družbo za žene. Na zvoniku v Tene-tišali je oskrbel novo bakreno streho in več ! poprav pri župni cerkvi. Peča se že tudi s pripravami in načrti za prezidavo tesne zakristije. za novo streho in povišanje zvonika. V bližnji bodočnosti pridejo bržkone tudi novi zvonovi na vrsto. Skoraj devetdesetleten starček, ki je poznal še Erbežnika in za njim vse duhovne pastirje na Trsteniku. sodi o njih tako: rPri nas smo imeli zmerom prav dobre duhovne." Gotovo je ta okolnost mnogo pripomogla, da je tukajšnje ljudstvo ostalo vobče dobro in \erno ter ohranilo tudi spoštovanje do duliov-. nikov. IV. Cerkvi. 1.) Z up na cerkev sv. Martina. Za svojega patrona ima žitpna cerkev slavnega apostola Galije, turškega škofa sv. Martina. Skoraj največ cerkva po naši slovenski domovini je njemu posvečenih, samo v ljubljanski škofiji jih je 41 (15 župnijskih in l?r> podružnic). Kaj čuda. saj je bil roj 111 (okoli 817., je bil potemtakem tudi apostol naših krajev, kakor sv. Mohrr in sv. Kortunat in sveta brata < iril in Metod. I ni« vno je torej, zakaj so se naši očetje hvaležno spominjali izrednega moža. o katerem je pel že španski cerkveni pisatelj Martin, škot brakarski (v .~>KO'i: ..da se radnje Panonee . . . Slovan (Sclautsi: . . . ker po njegovem — t. j. svetega Martina vodstvu spoznava Boga**). God sv. Martina 11. dne meseca novembra je bil nekdaj v naših krajih zapovedan praznik. Ze oglejski očak Nikolaj l>onatus .] 1rlu, kjer se še dandanes na Mehletovem svetu imenuje neki prostor ..cerkvišče". A kar so po dnevu zgradili. — tako pripoveduje ljudska govorica — to so zjutraj našli sredi vasi. kamor so postavili pozneje cerkev. Stolp, ki je ostal neizpre-menjen tudi pri sedanji novi cerkvi, nosi ob *l Primeri »Češčenje sv. Martina, škofa, na Slovenskem«. 1. c. *) Glej »Drobtinice o pokristijanjenju Slovanov v »Zgodovinskem zborniku«. III. pap 150. vznožju letnico 1703, pri linah l704.—Ob ka-noničr.i vizitaciji leta 1031. je bila vrkev v prav žalostnem stanu, kar smo že omenili v 11. poglavju. Pozne ie so jo popravljali ter pri-zidali leta 171.'». na južni strani kapeio sv. Barbare. Lokalist Fran >usteršič je raz>iril ^e severno stran kapelo Matere božje, ter napravil zidan svod za pevski kor. ki je bil prej lesen. Tudi je dal prestaviti alrar sv. Barbare razen svetniških kipov na mesto velikega altarja. ker je bil lep>i ta altar v stranski kapeli, kjer je imela nekdaj sedež bratovščina sv. Barhare. Orientirana je bila cerkev, t. j. veliki altar je stal na vzhodni strani. Poleg altarja sv. Barbare na epistelski >trani ie bil postavljen tudi altar sv. Primožu in IV-licijana. kamor s<> leta 17") L dne 11. novembra slovesno uložili ostanke imenovanih dveh sv»-t-nikov. Pregledal in potrdil jih je ljubljanski knez škot Ki nest Amadej grof Attems. T» se je zgodilo za časa preddvorskega župnika I ranca liabiča: na Trsteniku je tedaj bival k««t kurat Bernard Gotzl. — Vsi 4 altnrji s<. bili v baroškem slogu narejeni. Prvotno v cerkvi ni bilo altarja sv. Barbare. Pri kammični vi/i-taciji leta Hi.Jl. .<«- naštevata le dva >tran>ka altarja: Matere božje in sv. Primoža in I eii-cijana Tako j«1 bilo tudi še •» Valvazorjevem času. ker ta pisatelj omenja z velikim vred samo M altarje. Dne 12. novembra lo77 so sklenili trsteniški ključarji ]>ogodbo s kiparjem Janezom 1 )iringarjem. da bo naredil n»va stranska altarja Matere božje in sv. Priino/.a in Felicijana. Veljal je vsak ghl. Kip kotje * Loke je prevzel in vodil vso zidavo. Stroški za zidarsko delo, ne glede na gradivo in dovažanje, kar so oskrbeli vse župljani sami, so bili pre-računjeni na 6255 gld. Radovoljno so župljani zložili nad 1000 gld., po največ sta dala posestnika Jožef Pernč in Nikolaj Krničar. Od obresti tenetiške cerkve se je porabilo za zidavo 1065 gld. in pozneje pod Gregoričem za notranjo opravo še 200 gld. Nekaj so prispevali dobrotniki, katerim moramo prištevati tudi Jezerjane; darovali so namreč ves mecesnov les, kar se ga je potrebovalo za vrata in okna, ter mnogo smrekovih desk za odre. — Marinšek je zbral in prihranil do 22. maja 1871 vsega skupaj 6370 gld. Ce mislimo tudi na notranjo opravo, ki jo je preskrbel župnik Gregorič, ter računimo eno tretjino za gradivo in drugo za dovažanje ali tlako, potem se kaže. da bi bila nova cerkev stala približno kakih 20.000 gld., ako bi bilo treba vse najeti in plačevati. Vogelni kamen so slovesno uložili 9. maja 1869. Pod milim nebom je takrat pridigoval duhovni svetnik Jožef Kerčon o pomenu cerkvenih obredov s posebnim ozironi na dnevno praznovanje. — Obrnjena je nova cerkev proti severu, pročelje z velikimi vrati je na južni strani; ob zapadni strani stoji zvonik z rdečo baroško streho, ki jo je dal napraviti lokalist Erbežnik. Kak Šno sodbo bomo izrekli o novi oerkvi ? Prav ugodno. Ojjazovalcu se hitro prikupi, bodisi da jo ogleduje zunaj, bodisi da prestopi prag in motri njeno notranjščino. Tloris ima podobo križa. Za vzorec je služila — kakor »mo slišali — cerkev v St. Lambertu, odkoder je prišel Marinšek na Trstenik. Zidava zelo spominja na trnovsko cerkev v Ljubljani, seveda je manjša in ne tako okrašena. Tudi tukaj so slogi nekako spojeni, romanski slog prevladuje. Znotraj je dolga 23*7 m, široka na sredi 12*25 m in ravno tako visoka. Vsa zidava s svodi vred je jako spretno in lahno izvedena; skozi 8 velikih oken. ki so zgoraj zaokrožena, prihaja noter dovolj svetlobe. V ladiji je na vsaki strani po troje oken v prezbiteriju po eno, na koru na vzhodni strani eno stolpu nasproti in eno spredaj na pročelju. Zunanji zidovi so bili že pod streho, ko je Marinšek zatisnil trudne oči za sedanji svet. Pri zidanju se ni pripetila no-1 »ena nesreča. Za prvo silo se je priredila mrtvašnica za kapelo, kjer se ja obhajala do pozne jeseni med zidanjem božja služba; ljudstvo se je zbiralo pod milim nebom na pokopališču, ki se razteza na vzhodni strani zraven cerkve. Tista jesen je bila nenavadno mrzla. Na sv. Luka dan je padel že sneg. Zidarji so sredi cerkve zakurili, da so se greli med delom. Dne 24. oktobra 1869 je dekan Janez Res, pooblaščen od škofijstva, blagoslovil cerkev, ki je bila do tedaj že toliko dodelana, da se je mogla v njej vršiti služba božja. Pridigoval je zopet župnik Jožef Kerčon iz Predaselj. Ignacij Gregorič je zidanje nadaljeval in kiparsko delo naročil v Idriji pri svojem znancu, umrlem kiparju in slikarju Juriju Tavčarju, ki je dosti srečno zvršil svojo nalogo. Altarji so trije, in sicer leseni: veliki sv. Martina, s kipom sv. Janeza Nepomučana na evangeljski strani, in sv. Ignacija lojolanskega na listovi j strani. Stranski altar Matere božje s podobama sv. Joahima in sv. Ane, in altar sv. Barbare s soho sv. Katarine mučenice in sv. Lucije ob straneh. Narejeni so v romanskem slogu, ki ima vmes tudi več renesanskili oblik; kake izredne umetniške vrednosti nimajo, vendar pa prav dostojno krase hišo božjo in delajo z zidavo in vso notranjo opravo celotno ugoden utisek na gledalca. Tavčar je izgotovil za veliki altar tudi sliko sv. Martina, ker soha je odkrita po stari navadi na deželi le o velikih praznikih, potem krstilnik za 50 gld., nov božji grob za 230 gld. in okvir za stari križev pot, ki ga je oskrbel Marinšek leta 1856., za 140 gld. Vsega skupaj je prejel Tavčar 1440 gld. za svoje delo. — Prezbiterij ima tlak iz belega in črnega marmorja, ladija pa iz zelenkastega kamena. Prejšnje orgle je popravil in povečal Peter Roje iz Pod-brezij za 378 gld. Leta 1883. je Gregorič naročil v Mengišu pri kamenoseku Janezu Zamanu marmornato obhajilno mizo za 340 gld. Oskrbel je tudi veliki lestenec na sredi cerkve za 332 gld. ; dva manjša v prezbiteriju za 60 gld., in pre-i progo pred altarjem za 29 gld. Pod njim se je porabilo 1050 gld. cerkvene glavnice. Prof. <1r. Fran Pernr. i Dalje pride.) 0 razglašenju svetnikov. (Za 1. novembar.) Napačno bi sodil oni, ki bi menil, da katoliška cerkev hitro in brez posebnih priprav koga proglasi svetnikom. Stroge preiskave se vrše v tej zadevi v Rimu; o tem mi niti nimamo pravega pojma. Nekoč je bival v Rimu ugleden anglešk protestant. Bil je radoveden, kako katoliška cerkev ob takih prilikah postopa. Nje- govi radovednosti se je hitro vstreglo. Predložili so se mu na ogled zapisniki, v katerih je bilo natančno znamovano, kje in kedaj se je izvršil kak čudež, kakošen čudež, priče čudeža in komu se ta čudež pripisuje. Protestant si je vso stvar do zrna ogledal in se slednjič izrazil: „Ako je pristnost čudežev pri vseh svetnikih tako temeljito dokazana, kakor v tem slučaju, potem rad verjamem, da so res pravi svetniki vsi oni, katere katoliška cerkev časti kot svetnike." In kaj se mu je na to odgovorilo? „ Čudeži, kojih vte-meljitev ravnokar hvalite, za nas nimajo še pomena, ker so še vse premalo izpričani!" Protestant se seveda temu odgovoru ni mogel dovolj načuditi. — Prav res ni čuda, če je že prišlo v pregovor: Čudež je, da katoliška cerkev sploh kak čudež spozna za Čudež. S. Svetnikov dnevni red. (Za vse Svete,) Dobro in koristno je med delom misli k Bogu povzdigniti. Tem načinom se namreč človek vedno spominja Boga, svojega stvarnika; spominja se pa dolžnosti, ki jih ima do Boga, kakor tudi dolžnosti, ki jih ima do samega sebe in do bližnjega. Sveti Ignacij je vselej zbral svoje misli in je povzdignil k Bogu, kadarkoli je slišal | biti uro. Sveti Vincencij Pavlanski je prav tako ravnal. Oe pa se je slučajno nahajal v taki družbi, vzdihnil je pobožno in se je prekrižal. Kadar je bil sam, dejal je navadno: „0 moj Bog! o božja dobrota! dodeli mi milost, da edino za Te živim." Sveti Tomo Akvinski je opravljal kratke in srčne molitvice, vselej kadar je jedel, kadar se je učil, kadar je šel iz sobice ali se povrnil v sobico. Častitljivi Palafox je večkrat izgovoril tekom vsakega dneva besede: „Gospod, dobro me drži, da tudi jaz Tebe obdržim in se nikdar od Tebe ne ločim. Po ničemer ne hre- j penim, razun po Tebi, moj Bog in moje vse." Tako in enako so ravnali svetniki. Zato so pa tudi napredovali v duhovnem življenju, kajti taki kratki pa prisrčni vzdihljaji so kakor zdravilne kapljice za bolehuo dušo. Posnemajmo svetnike in opravljajmo vsak dan pri delu ali kjerkoli si bodi take kratke in srčne molitvice. Božji blagoslov nam pri takem delu gotovo ne izostane! Kapelan A. Merkun. „Za ubožce." (.Vernim dušam.) Zelo bogatemu mladeniču se je bilo poročiti z mladenko, ki menda prinese v hišo poleg drugih izvrstnih darov srca in duha še 400.000 K dote. Zaročenec ji je navadno doposlal vsako jutro krasen šopek cvetja. „A koliko daš za vsak tak šopek?" vpraša ga nekoč zaročnica. — „Osem goldinarjev," odgovori mladenič. Za deset dni se bova poročila," pravi zaročnica, „a, če si sklenil izdati za to cvetje še 80 gld., tedaj te prosim, da mi daš rajši denar!" Mladi zaročenec je bil pri volji izpolniti željo svoji zaročenki, a vender ma je bilo ob tem nekam čudno pri srcu. Bal se je namreč, da ne bi bila njegova zaročenka preskopa ženska. Skopost pa je bila v njegovih očeh najgrša napaka. Toda zaročenka ga je kmalu pomirila. »Gotovo mi to rad dopustiš/ reče mu se smehljaje, „da porabim ta denar „za nbožce". — Namenjena bi ga bila sedaj dati neki nesrečni siromašni ženi; ona bo brezdvombeno molila za najn in to bo nama več koristilo nego najlepši cveteči šopki." Drugo jutro je zaročenec zopet prinesel šopek cvetja, ki pa ni več stal nego 10 novcev. A zdolaj je bil ovit s tremi papirnatimi stotaki, kojim se je glasil pripis: „Za ubožce". Kapelan Anton Mer Lun. Lurška Mati Božja. (Potovanje tje, bivanje v Lurdu ter boja nazai.) (Nadaljevanje.! 1. Lurška jama. „( eščena Marija, milosti polna, Gospod je 8 teboj." Tako je pozdravil nadangelj Gabrijel Marijo in tudi Bernardka je molila angeljsko češčenje, ko se jej je prikazala Marija. Res, tu nam je dobro biti. naredimo si šotore. Tu bi človek za vedno ostal in vsega druzega pozabil. O srečne oči, ki so uprte na lurško jamo. Preljub prizor! Pred nami stoji mogočna črnosiva pečina, obraščena z brslinom in nialiom. Pri tleh pod pečino je votlina kakih 6 metrov široka in toliko visoka. V sredi votline stoji na šestih stebričih srebren altar, kjer mašujejo le nekateri misijonarji brezmadežnega spočetja, kardinali, škotje in voditelji romarskih vlakov. Sv. Rešnje Telo se hrani v ciboriju noč in dan. Za altarjem je toliko prostora, da «e lahko hodi. Pred votlino ie ograja, le na obeh straneh je prost vl.od. Romarji kupujejo sveče v hišici poleg jamske zakristije, prižigajo je in darujejo grede < krog altarja. Natikajo je na veliki svečnik, ki stoji prav p*»d ono votlino, ker se je prikazovala Mati Božja. Gotovo gori na tem svečniku vedno m..- in dan do ."n sveč. Vštric tega svečnika. a linij globoko v \otlini stoji drug. na katerem gori tudi toliko sveč. Se v koncu votlini- e mr.ogo železnih obncev. kamor jamski strežniki natikajo debele sveče. Tet metrov nad to votlino, bolj na desni strani je v pečini duplina enaka slepemu cerkvenemu oknu. Tu se je Marija prikazala •srninajstkr.it Bernardki. Na tem mestu stoji zdaj kip I u r š k e Mater e Kozje: izklesal ga je iz belega marmorja umetnik Kahi«. Imetnik jo prod<>čil preblažono 1 Kr\ir«» v one ni trenutku. ko govori: ..Jaz sem brezmadežno Spočetje.*4 Mar ija je naravne velikosti. Obleka je beia. l'aj« olan k do peta. Uoke drži lepo sklenjene, na deMii n k; ima sveti rožni venec, Obda proti nebu: na nogab. ki se nekoliko vidijo izpod dolgega oblačila, cveto zlate vrtnice. Pod nogami razprostira še t-edai divja roža svoje veje. Krog glave ima sij, v katerem so srebrne črke: Jaz sem brezmadežno Spočetje. Ko je videla Ber lianika ra kip. ie rekla: ..Kes, lepo je narejen, a Ona ni." Pod Marijo v pečini meter visoko od tal je luknia. v kateri leži sto in sto pisem, pod- bir. listov. Tisti namreč, kateri ne morejo r« m?iti b Mariji v Lurd. jej pa pišejo kakor otr« ri sv«.ji uiattri ter jej pismeno razodenejo svoje želie. Tudi jaz sem prinesel nekaj jiisem od Marijinih otrok, ki niso mogli iti na bož o pot in so tedaj pismeno Mariji povedali svoje želje. Kdo bo trdil, da Marije ne razvesele taka priprosto otroška dejanja r Ker tu pri jami večkrat pridigujejo. postavljena je na desni strani skale lepa marmornata prižnica. Med prižnico in jamo pa je liapeljena žiea. kamor romarji obešajo prelepe šopke iu sveže cvetlice. Pod Marijo na desni strani v votlini izvira iz skale čudoviti studer ee, katerega je vzbudila Marijina moč l.">. februvarija 1*5*. Na tem mestu je vložena plošča z besedami: .,Pij iz studenca i 11 u m i j se.". Toda ta studenec ni več tak. kakor.sen je bil. I>a no bi se voda porazgubila po nepotrebnem, obzidali so zvir in vodo zajeli. Po železni cevi teče mimo zakristije in hišice, kjei prodajajo sveče, ob zidu v kopeli. Te zidine so na levi strani jame. Med kopeljo in prodajalnico pa je nad meter visok zid. kjer je dvanajst pip. Nad pipami je prostor, kjer so cinaste kupice. Kdor hoče piti vodo, vzame ku- pico s kamenitega zidca, pritisne na pipo in si natoči vode. Voda je mrzla in prav okusna. Mnogi si tu umivajo obraz in roke. Zraven pa so one kopeli, kjer jih je že toliko ozdravelo. Prostor pred vhodom je zagrajen. Kadar pride v Lurd več tisoč romarjev, dovoljen je vstop v kopeli le bolnikom. Tačas, ko smo Avstrijci bili v Lurd u. je bilo dovoljeno kopanje tudi zdravim romarjem. Kopeli niso nič posebnega. Osnovane so kakor povsod drug« d. le da je tu studenčnica, drugje pa navadno kaka druga voda. Po vsem Lurdu pijejo čudovito vodo tudi pri mizi. Očetje misijonarii vsako leto razpošljejo po svetu L>oo.imhi litrov lurške vode. Ako gledaš proti votlini, teče ti za hrbtom deroča voda Gav. Na vsem prostoru med Gavora in votlino, ki je do 40 metrov širok, so tla vdelana z asfaltom (zemeljsko smolo): na onem mestu pa. kjer j^ klečala Bernardka. ko se ji je Marija prikazala prvikrat, je za spominj položen kamen z besedami: .Prostor, kjer je molila Bernardka Soubirous 11. februvarija ls5x.'4 Klopi, ki so postavljene v več vrstah, so vedno polne molilcev Par metrov pred votlino je prazen in ograien prostor, kamor pripelie:f» bolnike in kjer pobožni verniki prejemajo sveto obhajilo. Nad votlino okoii po pečini visi več tisoč palic in bergel j. katere so hvaležni o zdrav-lienci tukaj bdi pustili. Tudi v votlini vise od skalnatega stropa šopi bergel j in palic. Na desni in levi strani jame se mogo*n > dvigajo kvišku visoke platane. ki dajejo senco in jako lepšajo ves kraj. Od prižuiee. tedaj na desno od skalovja — je lep, prostoren drevored, kjer sede na klopeh romarji ali pa se izprehajajo, če so se naveličali kle- ; ti in m »liti pred votlino. K '.pelaii Ivan Mlklavčič. Daije prihodnji«*.* Izlam in krščanstvo. Dalje , 7. Pcsmrtno življenje Malokateri člen vere Mohamedove se v svojih glavnih potezah tako strinja s krščanskimi nauki, kakor izlarasko naziranje o posmrtnem življenju. Opaža se tudi tukaj, da je Mohamed zajemal svojo modrost iz evangelijev in iz poznejše rabinske teologije. I. Smrt je tudi Mohamedu ločitev nesmrtne duše od telesa. Po koranu je duša v jako rahli zvezi s telesom. Tako n. pr. spanje ni nič dru-zega. nego nekaka smrt. Vselej namreč, kadar človek zaspi, loči se duša od telesa in gre k Bogu. Kaj tam dela. tega duša seveda ne ve. vedel pa najbrže ni niti Mohamed, ko je to zapisal. Zjutraj se vrne duša zopet v telo. in človek se prebudi. Prava smrt se loči od spanja samo toliko, da se duša več ne vrne. Po smrti telo seveda strohni v zemlji. Narod ima sicer v tem oziru svojo vero. ki se prav za prav osniva le na ljudski bajki, brez kake podlage v koranu. Nekateri krivo sodijo Mohamedov nauk o smrti ter mu vsiljujejo nekaj, čes^r on ne uči. Tako n. pr. trdi Grimme*), da odide duša ipo naukih korana) po smrti v bližino božjo, kjer nekako žedi v popolni nesvesti. brez čutnosti, in to stanje da traja vse do vstajenja (kijameta): in ta čas naj bi bil popolnoma jednak za dobre in hudobne — ker ni partikularne sodbe. Ali ravno v tem leži napaka : naj se ne krati Mohamedu tega, kar jasno uči v koranu in kar narod trdno veruje. Tako bedast pač ni bil ta ^poslanec božji", da bi tajil nekaj, kar zahteva zdrav razum vsacega. ki veruje v posmrtnost. Dovolj jasno pove to misel v suri . ••*) Hangi. Život i običaji muslimana. Mostar. 190o, str. 319 nasl. Ko so mrliča zakopali iu opravili zanj nagrobno molitev, odstrani se narod in ob grobu ostane sam hodža (duhovniki. <'im so se ljudje oddaljili za 40 korakov od groba, pridejo Kiival-džije 'izpraševalci), t. j. dva božja angelja, Monkir in Nak>r (ali: Munkir in Nekiri. da ga izprašata, kaj je delal na zemlji. Tisti hip pokojnik oživi kakor v nekem polusnu. duša se vrne v truplo, in skoro v polni zavesti odgovarja za svoja dela. Pred vsem ga p rasa ta angelja: „Kdo ti je Bog?- On odgovori: Allah. rKaj ti je kibla?" Kibla mi |e Mekka. .. Kdo ti je prorok?" Prorok mi je Mohamed. — Potem ga angelja nadalje izprašujeta. a tega ne \e razven njega nih e. — Med tem stoji hodža ob grobu in kliče pokojniku, kako naj odgovarja na prva tri vprašanja. — * e je bil raj.dk dober muslim in je živel po zakonu, odgovori dobro na vsako vprašanje: in suvaldžiji odneseta njegovo dušo naravnost v džemiet «nebewai. V tem se grob njegov tako razširi, da telo prav nič ne trpi v zemlji ter ostane do \stajenia *; — Ako pa pokojnik ni bil pravi muslim. tudi ne zna odgovoriti na vprašanja: in angelja pograbita dušo njegovo ter jo vržeta v džeheiuiem. v pekel: a zemlja mu tako stisne truplo njegovo, da se mu zdrobe vse kosti. Priznati moramo torej dejstvo, da izlam uči takoj po smrti posebno sodbo božjo: kakšna je ta sodba, kakor je veruje pobožen muslim. to je seveda drugo vprašanje. Kar sem omenjal že na več mestih, to velja tudi tuka|: da namreč skoro ne dobimo v islamu resnice, ki bi je ne bila obdelala orijentalska fantazija po svoje. II. Vstajenje mrtvih je nadaljna temeljna dogma izlamska. V premnog.h surih jo Mohamed neštetokrat zabičava in brani proti nevernim Arabcem. Spočetka so se je poprijeli prvi njegovi verniki le s težavo. Ni jim šlo v glavo, kako bi bilo to mogoče, da bi iznova oživelo isto truplo, ki je že zdavno strohnelo. S časoma se jim je omilil ta nauk. ker godilo je njihovi naravi, da bodo mogli tudi po smrti vživati telesne slasti. Mohamed na več mestih tudi dokazuje vstajenje, in sicer se opirajo njegovi dokazi večinoma na vsemogočnost Božjo, ki je ustvarila nebo, zemljo in prvega človeka. Včasih dokazuje sam Allah posameznim ljudem, da more Da je to smešna bajka, prepričali bi se pa<* lat.ko tuji lahkoverni muslimi; prekopali naj bi stare grobove it. videli bi, da so vsa trupla segnila in strohnela. Dosledno bi morali potem verjeti, da ne pride noben mahomedanec v nebesa. — ali bi pa morali opustiti svoje praznoverje. uskrisiti mrtve. Tako n. pr. v suri 2., vrsti 260 si.: „Kakor oni*j, ki je sel mimo mesta, porušenega do tal, in je rekel: „Kako bode oživil Bog i mesto), ko je mrtvo ?" In Bog mu je poslal smrt (in ostavil ga mrtvega) sto let. Potem ga je obudil in rekel: rKako dolgo si bil tukaj?" Odgovori mu: „BiI sem dan ali del dneva." Bog pa mu reče: „Bil si celih sto let. — Poglej svojo jed in pijačo, še se ni pokvarila. Poglej tudi svojega osla, da nam bodeš pri ljudeh dokaz iza vstajenje). Poglej te kosti (osla svojega, ki je bil med tem strohnel), kako jih bodemo prebudili in pokrili z mesom." Ko je to videl, rekel je: „Sedaj vem, da je Bogu mogoča vsaka stvar." Hogotlov Karol Cankar, i Dalje prihodnjič.) Greh in pokora. (Povest. > 1. Trobentač. Pri drugem polku v Francoskej armadi je služil znamenit trobentač. Imenovali so ga *Pipa.u Bila je pa tcdi splošna govorica med vojaki, da je ne le naj-pridnejši nego tudi najboljši trobentač vse armade. Vsakdo je moral priznati, da je izvanredno nadarjen. Ko je prijel zjutraj za godbino orodje, bili so takoj vsi vojaki po koncu, da so bolje čuli te krasne glasove. Kakor že rečeno, pridni trobentač je imel priimek Pipa. Tako so ga vsi nazivali v vojašnici, ker za svoje pravo ime ni znal. Bil je namreč najdenček. Obraza je bil rujavega kakor usinje in dolga koščena postava se je popolnoma strinjala s tem priimkom. Imel je tudi res krasno pipo, v katero je bil ves zaljubljen. Zato so tndi mislili, da je strastni kadilec. Ali kljub temu ni nikdar kadil. V desetih letih, kar je služil pri polku, ni imel pipe v ustih in ni pokadil trohice tobaka. Od časa do časa je kak poseben dan izvlekel *> Razlagalci korana trdijo, da je bil ta mož Ezra, ki je prišel mimo razrušenega Jeruzalema. Jezdil je na oalu, seboj je imel torbico svežih smokev in čutaro mošta. Ko je pa pričel dvojiti, kako bi mogel Bog zopet obnoviti porušeno mesto in oživiti mrtve prebivalce jeruzalemske, kaznoval ga je Bog s smrtjo, in ostal je mrtev sto let. Potem ko ga je Bog obudil, videl je smokve in vino nepokvarjeno; a osla je videl strohnelega ; ostale so same kosti. A ko jc jih pcgtedal Cog. jele so se dvigati in z mesom pretlačiti in nastal ie zopet stari osel; Bog mu je še vdihnil duha, in takoj je pričel rigati. — Tako piše muvl. bogos lovec Gebal Glej Marraccius o. c. str 97. — Sploh je pa ta bajka Mahomedova popolnoma nemcgoča, čeprav jo je napisal po »božjem navdihnjenju«. Ne glede na druge potežkoče. zlasti glede osebe Ezrine, je čisto nemogoče, da bi Ezra 100 let ležal mrtev poleg razrušenega Jeruzalema, ko je bilo mesto vender v 70 letih zopet obnovljeno. svojo priljubljeno si pipo, ogledoval jo in snažil, zraven pa bolestno vzdihoval. V tem je morala tičati čudna skrivnost; ali kakošna bi bila ta skrivnost, za to si je zaman ves polk belil glave. Imel je naš trobentač svoje šege. Bil je po cele mesece s tovarišem v jedni sobi, ali nikdar ni spregovoril ž njim druzega, nego „hm" in „dau. Bil je sploh malobeseden. Njegovi tovariši so tudi kmalu zapazili, da nikdar ne stopi v nobeno gostilno. Pokusil ni kapljice vina, piva ali žganja; šampanjca in malaga, gotovo tudi ne: za to mu ni bilo drobiža. Zakaj je neki delal tako? Tako reven ni bil niti ne zadnji prostak, da si ne bi bil privoščil časih požirka vina. Trobentač je pa imel na teden po šest frankov, vse prosto in potem še zavitek tobaka na teden. In kaj je storil s tem? Varčeval je in vsi vojaki so bili trdno prepričani, da ima Pipa polno nogavico denarja. Seveda tega denarja še nikdo ni videl; a vender nobeden ni mogel vganiti, kaj da počne z prisluženim denarjem. Vedeli so, da si je vsako leto od svojega stotnika izprosil odpusta, da se je peljal v Oran. Vsako leto je tudi prejel debelo pismo od nekod. Ko je dobil pismo, šel je k vojaškemu župniku, da ga mu je prebral. Trobentač je znal namreč trobiti, brati pa ne. Če tudi je bil tako samosvoj, imeli so ga vender vsi radi. Znal je tudi marsikatero mično dogodbico iz vojaškega življenja. Radovedno so ga poslušali vojaki, ko jim je pripovedoval, kako se je boril z Beduini. Ali če tudi je bil tako hraher vojak, vender ni imel zaslužnega križca niti svetinje. Temu je bilo vzrok, ker je pred vstopom v vojaško službo imel zelo pomenljivo in usodepolno življenje. Pripovedovali so si namreč o njem grozne reči, kadar ni bil navzoč. Kajti, ako bi bil on zraven, svest si je bil vsak prav gorke za uho. Mi pa hočemo natančneje pogledati v njegovo preteklo življenje. t D al je pride.) Gospica M. R. L Bratovske zadeve molitvenega apostolstva. a) Glavni namen za mesec oktober 1902: Pomagajmo dušam v vicah! b) Posebni nameni: 1.) God vseh svetnikov. Češčenje vseh svetnikov, posebno krstnih patronov. Fosvečevanje nedelj in praznikov. 2.) Sv. Juat. Krščanbki duh ▼ izobraženih slovenskih krogih. Usmiljenje do ubožcev. 3.) Tn verne dnie. Dobra dela, darovana v prid dušam v vicah. Milost srečne zadnje ure. 4.) Sv. Karol BoromeJ. Knezškof Anton Bonaventura. Blagoslov božji nad škofovimi zavodi. 5.) Sv. Caharlja. Slovenske družine. Vzgoja slovenske mladine v verskem duhu. 6.) Sv. Lenart. Žrtve strasti j. Družbe zmernosti in treznobe. 7.) Sv. Engelbert. Marijine družbe za slovenske mladeniče in dekleta. Čislanje devištva. S. Odgovorni vrednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.