PROGRAM
GRADNJE
VRTCEV
PETLETNI program gradnje novih vrtcev je postavil predšolsko varstvo otrok na prvo mesto in predvideva obsežne in skorajšnje fi-nančne akcije ter financiranje iz najrazličnej-ših virov. Po današnjih podatkih bomo potre-bovali v nekaj prihodnjih letih za več kot 1.100 otrok novih prostorov v vzgojno-varstvenih u-stanovah. Vrednost vseh investicij y gradnjo novih vrtcev bo presegla 2 milijardi 775 mili-jonov starih dinarjev. Po potletnem programu je predvidenih 6 večjih investicij, in sicer v vzgojno-varstvene ustanove na celotnem pod-ročju občine.
VRTEC NA BRODU
Gradnja novega vrtca za 210 otrok, vrednost investicije 525 milijonov starih dinarjev, pred-viden pričetek gradnje leta 1972.
GRADNJO vrtca na Brodu pogojuje velik po-rast števila predšolskih otrok na tem področ-ju, kar je posledica intenzivne stanovanjske izgradnje, s tem pa tudi povečanega števila rojstev na tem območju. Z gradnjo vrtca na Brodu bo delno razbremenjen vrtec Rezke Dragarjeve v Šentvidu, Guncelj, Vižmarij, Bro-da, Podgore in ostalih naselij.
VRTEC V ZGORNJI SISKI
Gradnja novega vrtca za 250 otrok, vrednost investicije 650 milijonov starih dinarjev, pred-vidoma pričetek gradnje leta 1973.
NOVI VRTEC Andersen v Zgornji Šiški je za-šel v kritičen položaj, zato bi bilo potrebno takoj pričeti z gradnjo vrtca Andersen II., ki je programiran leta 1971, in izgradnja vrtca Andersen III. Nova izgradnja vrtca v Zgornji Šiški ne potrebuje posebnega komentarja, saj je bilo že letos v tem vrtcu odklonjenih 528 otrok, ki so prosili za sprejem, tako da bi že sedaj potrebovali v Soseski 6 dva nova vrtca.
VRTEC V SENTVIDU
Gradnja novega vrtca za 250 otrok, vrednost investicije 625 milljonov starih dinarjev, pri-četek gradnje leta 1974.
V ŠENTVIDU je vrtec Rezke Dragarjeve, ki ima v svoji oskrbi 278 otrok skupaj z do-jenčki. V tem vrtcu je največja prenatrpanost v celotni občini. Ze letos je bilo odklonjenih 180 otrok, minimalne potrebe Šentvida in bliž-njih naselij pa presegajo prostor za vsaj 410 varovancev, ki bi jih morali vključiti v var-stvo. Stanovanjska izgradnja na tem področ-ju bo zlasti v prihodnjih nekaj letih zelo po-spešena, tako da lahko računamo na izredno visok priliv prebivalstva. Prostori v vrtcu Rezke Dragerjeve so bili že velikokrat adapti-rani, da so se pridobili novi prostori za otro-ke, vendar po svoji funkcionalnosti kljub temu ne ustrezajo, niti ne zadovoljujejo osnovnih sanitarnih prcdpisov.
VRTEC LITOSTROJ
Predvidena gradnja prizidka za 120 otrok, vred-nost investicije 300 milijonov starih dinarjev, pričetek gradnje leta 1975.
LETOS je bilo v vrtcu Litostroj odklonjenih 210 prošenj za sprejem, minimalne potrcbe tega območja pa znašajo vsaj objekt, ki bi lahko sprejel 380 otrok. Prostorska utesnje-nost je tudi povezana z dejstvom, da litostroj-ski vrtec vključuje v varstvo tudi 100 učencev osnovne šole Hinka Smrekarja. Vrtec Lito-stroj bo z izgradnjo prizidka in prostorov za novih 120 otrok pokril najnujnejše potrebe, se-veda pa bo potrebno poiskati tudi druge vire sredstev, ki bi lahko povečali kapaciteto vrtca.
VRTEC KOSEZE
Gradnja novega vrtca za 160 otrok, vrednost investicije 400 milijonov starih dinarjev, pri-četek gradnje leta 1976.
INTENZIVNA stanovanjska gradnja na ob-močju Kosez in Dravelj zahteva dzgradnjo novega vrtca na tem področju. Novi vrtec na področju Kosez bo delno razbremenil tudi vrtce v Soseski 6.
VRTEC MEDVODE
Gradnja novega vrtca za 120 otrok, vrednost gradnje 300 milijonov starih dinarjev, predvi-den začetek gradnje leta 1976.
Z IZGRADNJO novega vrtca v Medvodah se bo lahko vključilo v varstvo novih 120 otrok, pred-vsem pa večje število dojenčkov. Varstvo za dojenčke predstavlja na medvoškem področju enega izmed najresnejših problemov. Intenziv-na stanovanjska izgradnja v Medvodah pa bo prav tako zahtevala, da takoj začnejo z grad-njo tega nadvse potrebnega objekta.
RAZVOJ
STANOVANJSKEGA
GOSPODARSTVA
VSAKODNEVNO soočanje naših dclovnih lju-di s stanovanjskimi problemi jc končno na-šlo svoj odraz tudi v programiranju in novih oblikah finanoiranja graditvc stanovanj. Dva nova zakona, ki bosta poskusila ustvariti bolj-še pogoje za hitrejše zadovoljcvanje vsch sta-novanjskih potreb, prinašata nckaj novih ukrcpov in jasneje določata obvcznosti druž-benopolitičnih organizacij, delovnih organi-zacij in občin pri usmerjanju in vodcnju sta-novanjske politike.
Zakon o programiranju in financiranju gra-ditvc stanovanj je jasneje določil obveznosti delovnih organizacij za to, da zbirajo sred-stva, ki so namenjena stanovanjski izgradnji. Prav tako pa je določil ludi nalogc občin pri razvoju stanovanjskc izgradnje. Zakon pred-videva zbiranje dela prispevka za stanovanj-sko izgradnjo pri posebnih družbcnih skladih, kalerih namcn bo pospešiti gradnjo stanovanj
za najem ter pripravljati programe vlaganj sredstev za gradnjo stanovanj. Občinske skup-ščine bodo dolžne pripraviti programe stano vanjske izgradnje, zlasti pa še skrbeti za to, da bodo vse tiste kategorije naših občanov, ki imajo nižje osebne dohodke, lahko prišle do prepotrebnega stanovanjskega prostora. Da-našnji načini zbiranja sredstev za gradnjo sta-novanj so vse prej kot dajali možnost tudi osebam z manjšimi dohodki, da bi prišle do svojega lastnega stanovanjskega prostora. Prav tako pa je bilo premalo poudarjeno dej-stvo, da je skrb za izgradnjo in povečanje stanovanjskega fonda tudi skrb delovnih or-ganizacij, katere bi se morale zavedati, da reprodukcija ne predstavlja samo novih pro-izvodnih prostorov in strojcv, ampak da je skrb delovnih organizacij potrebno usmeriti tam, kjer nastajajo splošni družbeni proble-mi. Delovne organizacije bodo še vedno raz-polagale z delom prispevka, namenjenega za stanovanjsko izgradnjo, čeprav bodo del sred-stev združevale pri skladih za stanovanjsko izgradnjo. O višini sredstev, katera bodo izlo čali za namene stanovanjske izgradnje na področju občine, pa bodo delovne organizacije sprejemalc z oboinsko skupščino posebne družbene sporazume.
Iz srcdstov, katera bodo zbrale delovne orga-nizacije in občinske skupščine na posameznih področjih, se bodo formirali vzajemni stano-vanjski skladi, njihova naloga bo zagotavljati sredstva za nadomestitev stanarin nekaterira uporabnikom stanovanj, ki sami ne bi pre-mogli takih sredstev, kakor tudi reševanje in financiranje stanovanjskc izgradnje za potre-be najemnih stanovanj. Delovne organizacije pa bodo obvezane, da vlagajo najmanj 4 % sredstev, izračunanih na bruto osebne dohod-ke, v sklade za stanovanjsko izgradnjo ali v okviru delovne organizaoije, v primeru pa, če delovna organizacija ne bi imela potreb za izgradnjo stanovanj svojim delavcem, pa v družbene sklade.
Nove in težje naloge
Nova in težja naloga bo po zakonu čakala tudi banke, ki bodo v večji meri kot doslej morale opravljati nalogo investitorja in finan-cerja izgradnje 9tanovanj. Pri tem bo prav gotovo potrcbno zajcti tudi druga sredstva, ki se foi-mirajo z zbiranjem denarja od občanov. Mišljena so predvsem srcdstva pokojninskega in invalidskcga zavarovanja, katera bi lahko odigrala vcliko vlogo pri izgradnji stanovanj-skega fonda.
Žc leta nazaj ugotavljamo, da scdanje na-jcmninc stanovanj nc zadoščajo niti za nado meščanje tistcga dcla stanovanjskega fonda, ki je že davno dotrajan.
Sedanja amortizacijska doba stanovanj, ki je določcna na 100 let, prav gotovo ne daje no-benih možnosti, da bi vsaj v dogledncm času pridobili z nadomestili dotrajana stanovanja. To amortizacljsko dobo bi morali skrajšati, kar pa bo prav gotovo prineslo podražitev sta-
(Nadaljcvanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
narin. Da bi povišanje stanarin lahko prenesli tudi občani z nižjimi osebnimi dohodki, je v pripravi akcija, ki jo bo narekoval zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodar-stvu.
Družbene pomoči v stanovanjskem gospodar-stvu naj bi bili deležni predvsem oni občani, ki uporabljajo oziroma pridobivajo stanova-nje, vendar jim njihovi osebni dohodki ne do-voljujejo dodatnih stroškov za odplačevanje ekonomskih najemnin. Pri tem predvideva za-kon o družbeni pomoči tudi nekaj novih oblik sodelovanja družberiih sredstev pri krediti-ranju graditve najemnih stanovanj, pri odpla-čevanju stanovanjskih posojil in za premira-nje namenskega varčevanja za stanovanje. Subvencioniranje stanarin bo seveda odvisno
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani)
od števila članov gospodinjstva ter od premo-ženjskih možnosti vsakega člana gospodini-stva. Subvencije za stanarine se bodo izplače-vale iz sredstev vzajemnega stanovanjskega sklada.
Da bi lahko uresničili naloge, ki jih oba za-kona predvidevata, bo treba predhodno rešiti še mnoge probleme, ki zavirajo rast stano-vanjske izgradnje in povzročajo, da smo bili v stanovanjski izgradnji tako deficitarni. Ti problemi se porajajo na vseh področjih od projektiranja do gradbeništva. Vsakodnevne inflacijske težnje in podražitve stanovanj so postale močna ovira stanovanjskemu planira-nju. Zaradi tega bo potrebna tudi na tem pod-ročju močnejša družbena kontrola in ugotav-ljanje dejanske upravičenosti zviševanja cen novozgrajenim stanovanjem.
Podražitve stanovanj so bolj kot druge dejav-nosti prizadele gospodarjenje in upravljanje s stavbnimi zemljišči, kljub temu, da imamo precej strogo zakonodajo o urejanju in odda-janju stavbnih zemljišč, so ta še vedno — tudi nacionalizirana — predmet prekupčevanj. Or-ganizacije, ki so pooblaščene za urejanje in oddajanje zemljišč, ne razpolagajo z dovolj visokimi sredstvi, da bi lahko pravočasno in-tervenirale na vseh zemljiščih, ki so zanimiva za stanovanjsko izgradnjo. Še vedno se doga-jajo najrazličnejše špekulacije, katerih edini namen je pospraviti zemljiško rento v privatne žepe. Znašli smo se v nevzdržnem položaju, ko zaradi javnega obravnavanja urbanističnih na-črtov in zazidalnih načrtov povzroči vsak po-seg urbanistov in komunalnih organizacij na zemljiščih pravo mrzlico kupovanja in proda-je nepremičnin, katerih cena se dviga z astro nomsko naglico. Lastniki zemljišč na tak na-čin pobirajo plodove družbenih investicij v pripravo stavbnih zemljišč in komunalno opremljanje zemljišč.
Družbene intervencije
Vse družbene intervencije, ki naj bi preprečile špekulacije z zemljišči, so bile neučinkovite. Bohotna rast črnih gradenj — navadno na zemljiščih, ki jih pripravljamo za intenzivno stanovanjsko izgradnjo, nam to dokazuje. Vsi posegi v taka področja se zaradi sanacijskih del in manjše porabe zemljišč odražajo s po-membno postavko v končni ceni stanovanj-skih površin.
Danes pomeni cenena gradnja — hitro grad-njo, ta pa je odvisna predvsem od priprave urbanističnih zazidalnih načrtov in projektov, ter pravočasnega urejanja in komunalne opre-me zemljišč. Za vse te naloge rabimo preveč časa — najmanj 3 do 5 let, da lahko zasadi-mo prvo lopato, med tem pa se kopičijo obre-sti na kredite in če dodamo k temu še neure-jeno financiranje komunalne opreme, za ka-tero zbirajo komunalne organizacije sredstva s posojili investitorjev in kupcev stanovanj, že obremenimo stanovanje, katerega šele na-meravamo zgraditi, z visokimi odstotki nje-gove končne cene.
Samo močnejše kreditiranje komunalnih or-ganizacij in organizacij za urejanje zemljišč prek bank in v ugodnejših pogojih kot do sedaj, lahko bistveno pripomore k zaustavitvi naraščanja cen stanovanjem in pospeši iz-gradnjo stanovanj. Banke so od bivših stano vanjskih in občinskih investicijskih skladov neodplačno sprejele dokaj visoka sredstva, pravilno bi bilo, da jih znova usmerijo tam, kjer nam najbolj manjka sredstev — v nakupe in komunalno opremo zemljišč ter za inve-stiranje gradnje stanovanj za najem.
S prispevkom za stanovanjsko izgradnjo in družbeno pomočjo — subvencioniranjem sta-narin, nikakor ne bi smela razpolagati izključ-no občina, ampak skupaj delovne organizacije in občine oziroma mesto. Pri tem bo treba uskladiti potrebe delovnih organizacij z druž-benimi interesi na osnovi skupnih finančnih programov in dolgoročnih načrtov za stano-vanjsko izgradnjo v posameznih občinah.
Prispevek iz osebnih dohodkov ne bo smel biti edini vir financiranja stanovanj za na-jem, ampak naj se v sklade za financiranje stanovanjske izgradnje steka tudi zajeta zem-ljiška renta kot tudi davščine od prometa ne-premičnin. Šele tako bomo lahko zbrali do volj sredstev za bolj obsežno družbeno inter-vencijo v stanovanjskem gospodarstvu.