Anja Štefan, rojena na Andersenov rojstni dan, 2. aprila, je pravljičarka v pravem pomenu besede, saj pravljice piše, zbira, zapisuje in pripoveduje. Po desetih letih revijalnih objav (od leta 1993) in petih letih samostojnih knjižnih objav (od leta 1998) so se njena besedila leta 2004 začeli uvrščati v antologije, kot je Cicido, ciciban, dober dan. Anja Štefan je vsekakor sistemska avtorica. Med sistemske avtorje spa­ dajo tisti, ki imajo v literarnem sistemu vsaj tri funkcije, najpogosteje zavzamejo vloge avtorja, prevajalca in urednika. Med sistemske avtorje na področju slovenske mladinske književnosti prištevamo še Frana Levstika, Otona Žu pančiča, Kristino Brenk, Svetlano Makarovič, Nika Grafenauerja, Borisa A. Novaka, Andreja Rozmana Rozo idr. Poleg opravljanja vsaj treh funkcij v mladinskem literarnem sistemu je pomembno, da poganjajo raz­ voj ne kega področja mladinske književnosti, bodisi na ožjem literarnem (Anja Šte fan – pravljičarstvo) ali širšem umetniškem področju (Svetlana Makaro vič – igralka, glasbenica, pesnica, pisateljica, prevajalka), prispevajo lahko k razvoju pesniškega jezika (npr. Boris A. Novak) ali k razvoju sub­ verzivne mladinske književnosti (npr. Andrej Rozman Roza) idr. Anjo Štefan je od samih začetkov spremljala založba Mladinska knjiga, ki ji je sprva omogoča revijalne in nato knjižne izdaje. Pri isti založbi objavlja Milena Mileva Blažić Anja Štefan: Svet je kakor ringaraja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2015. 466 Sodobnost 2016 Mlada Sodobnost tudi prevode sodobnih pravljic in avtorje, na katere se intertekstualno nave zuje, npr. Maček in vrag Jamesa Joycea, Antonton Grigorja Viteza in Lov na medveda Michaela Rosena. Je avtorica, pri kateri so pisateljske faze pote­ kale logično, od začetne revijalne prek knjižne do antologijske. Posto poma poteka tudi faza internacionalizacije, vendar je ta še pred avtorico; do nje običajno pride v zenitu avtorskega razvoja. Za njeno kariero je značilna kakovostna produkcija, relevantnost in odmevnost pri naslovnikih ter na strokovnem področju mladinske literarne vede. Tokratna antologija izbranih (večinoma že objavljenih) del Svet je kakor ringaraja (2015) predstavlja pisano zbirko avtoričinih pesmi, pravljic in ugank. Pred bralca je postavljenih 146 raznolikih literarnih besedil v poe­ ziji (pesmi in uganke) in prozi (ljudske in sodobne), od katerih jih je 37 objav ljenih prvič (mednje spadajo besedilca, kot so Drobtine iz mišje doline, Jagode, barvice, štiri črne mravljice, Pravljica čez mravljico, Majcena harmo­ nika, Kozlički, Ko teto boli hrbtenica, Pesem za pogumne punčke, Moj dežnik, Bobek in zlate kokoši, Uganke, Kamenček na kamenček …). Uvodno spremno besedo je napisala vrhunska umetnica Svetlana Maka ro­ vič, ki ni naključno izbrana. Na simbolni ravni gre pravzaprav za primopre­ dajo kulturnega kapitala na področju pravljic. Zaključno spremno besedo je prispevala Gaja Kos. Antologija vsebuje tudi podrobno bibliografijo, ki bi ji bilo nujno treba dodati podatke o znanstvenih člankih o avtorici, ki so bili objavljeni v relevantnih revijah in ki so med drugim kazalci internacio­ nalizacije. Antologija je namenjena predvsem mladim naslovnikom, a je hkrati naslovniško odprta, torej zanimiva tudi odraslim bralcem. Ena od prepoznavnih značilnosti pisanja Anje Štefan je intertekstual­ nost, ki jo izraža pri pisanju ter predelavah ljudskih pravljic, do katerih ima tvo ren odnos. Besedila iz ljudskega izročila predela in jih posodobi, s čimer jih pri bliža sedajšnjim bralcem. Pri medbesedilnih navezavah vzpostavlja različne odnose do književnih predlog, od prenosa (parafraza, prego­ vor, izposoja motiva, književnega junaka …) prek posnetka (stilizacija, motivno­temat ska reminiscenca, motivno­zgodbena analogija), do opisa. Že sam naslov (ringaraja) se intertekstualno navezuje, in sicer na angleško pesem (Ring a Ring o’ Roses) ali nemško ljudsko (Ringel Ringel Rosen!). V slovenščini se je sicer motiv ringaraja pojavil že leta 1930 na razglednici z ilustracijo Maksima Gasparija. V avtoričinih kratkih sodobnih pravljicah kot literarni liki najpogosteje na stopajo otroci s funkcijskimi imeni (npr. Bobek), poosebljene živali (dihur, kokoška, medved, mravljica, ptiček, sinica ….), igrače (harlekin), na­ ra va (nevihta, sonce … ), predmeti (biser, gumb, hišica, piščalka, zlatnik …) Sodobnost 2016 467 Anja Štefan: Svet je kakor ringaraja Mlada Sodobnost in pravljični liki (sončeva hči, škrat, zmaj …). Pri pisanju uporablja slogov­ no zaznamovane besede, kot so ljubkovalnice (kokoška, mucek, striček, medvedek …) in šaljiva poimenovanja (botra, bratec, cmok, petelinček …). Poglejmo pričujočo antologijo s stališča ahistorične perspektive Marie Nikolajeve (From Mythic to Linear), v kateri avtorica na osnovi pojmovanja linearnega časa (kronos) in krožnega časa (kairos) klasificira literaturo kot utopijo, karneval in kolaps. Po prvem branju bi površno dejali, da Anja Štefan opisuje linearno življenje (kronos) kot utopijo, kjer vedno sije son­ ce, vlada brezdelje, kjer ni prostora za probleme, profanosti (denar, telo, smrt) in kjer velja mit o srečnem otroštvu. Drugi koncept časa je kairos, krožno pojmovanje časa (vedno, včasih, vsakdo …), kjer vlada mitičnost, sveti čas, prvobitnost. Brezčasje je polno običajev in obrednosti, čarobnih prostorov in pravljičnih vrtov. Najpogostejši junaki so kolektivni protago­ nisti z izstopajočim posameznikom (npr. Bobek), najdemo pa tudi, sicer redkeje, problemske teme odraščanja (npr. Kolo). V nekaterih njenih be­ sedilih, (Bobek in barčica, Gugalnica za vse, Lonček na pike …) naletimo na razvojni premik od egocentrizma k sociocentrizmu, empatijo, ki je pogoj za altruizem, ter poskus čustvenega in socialnega opismenjevanja, ki kratke sodobne pravljice in/ali pesmi iztrga iz margine slovenske književnosti (otroška književnost je namenjena marginalnemu naslovniku – otroku). Pisanje Anje Štefan prinaša optimizem in vitalizem ter prave junake, ne pa apatične odrasle antijunake in antiintelektualce. To nemara naznanja veselo sporočilo: tako kot ena lastovka sicer še ne prinese pomladi, tudi ena antologija ne prinese humanistične pomladi, a jo vsaj napoveduje. Po mnenju slovenskega pesnika Janija Oswalda, ki živi in dela na Dunaju, so vrednote šle v vrednostne papirje. Besedila Anje Štefan, vsaj za otroke, prenašajo vrednote iz vrednostnih papirjev nazaj v življenje. Pristna otro­ ška avtorica s kakovostnimi književnimi besedili spodbuja proces bralnega razvoja od motiviranega prek kultiviranega k razmišljujočemu bralcu. Z znanjem in nadarjenostjo ohranja in razvija nacionalno pisno dediščino, relevantno za evropski prostor. Če je Svetlana Makarovič s “primopredajo” oplemenitila avtoričin simbolni pravljični kapital, ki se ga ne da kupiti z razvijanjem strategij za bralni repertoar, knjižnične izposoje, recipročne nominacije in samonagrajevanje, potem obe odlični avtorici znova potrju­ jeta hipotezo, da otrok, ki bere, postane odrasel, ki misli. 468 Sodobnost 2016 Mlada Sodobnost Anja Štefan: Svet je kakor ringaraja