PoStnlna platana v gotovini.
Izhaja vsak torek, Četrtek In soboto.
Cena posamezni Številki Din. »'SO.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIE	ca.
Uredništvo Jn upravnIStvo Je v Ljubljani, GradlSCe 6tev. 17/1. — Dopisi se ne vraCajo. — štev. pri le kovnem uradu v Ljubljani 11.951. — Siev. telefona 554. NaroCnlna za ozemlje SHSi letno D 60*—, za pol leta D 30*—, za Četrt leta D 15’—. mesečno D 5*—, ta inozemstvo D 90’—. — Plača In tol! se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 3. junija 1922.
ŠTEV. 66.
List stane od 1. marca 1922:
eeloletno Din. 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.-); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.-); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Brez ministra.
Trgovinski resort je brez ministra že cele mesece in vlada ni prišla k temu, da bi bila'tekom mesecev poskrbela za vpostavitev trgovinskega ministra. Vsaj je to po njihovem mnenju tako brezpomemben resort, da izhaja sploh lahko brez ministra, češ industrije sploh nimamo, ker smo agrarna država, trgovina pa je itak nepotrebno zlo v našem gospodarstvu, ker leži naša bodočnost in razvoj v zadružništvu.
Naši trgovci in industrijci čutijo vso žalostno usodo sistematičnega zanemarjanja in omalovaževanja trgovinskega in industrijskega ministrstva. Najbolj pa jo bomo čutili vsi po novem proračunu. Ko je bil v finančnem odboru proračun za trgovino in industrijo na razpravi, se je brezobzirno črtalo še ono malo, kar je bil tam vpostavljeno in kar ne stoji v jtikakem razmerju z horentnimi vsotami, ki so jih zahtevala in dobila druga ministrstva.
O kakem pozitivnem delu ministrstva se sploh ne da govoriti, ker ne more zabeležiti niti najmanjše akcije in uspeli« v prospeh ali obrambo trgovine in industrije. Tako še četrti oddelek, ki ima skrbeti za zunanjo trgovino in trgovsko politiko mora kloniti hrbet pred zunanjim ministrstvom, ki ima tudi podoben referat. Zunanje ministrstvo si lasti v tem oziru prvo in zadnjo besedo. Radovedni smo, kako bo z avstrijsko pogodbo. Lansko leto in le-los smo provizorno trgovsko pogodbo z Avstrijo od meseca do meseca podaljševali, vedno z zakasnitvijo po
nekoliko dni, tako data vselej stopila za nekoliko dni avtonomna tarifa v veljavo. Tako smo plavali iz zadrege v zadrego, vselej so se šele v zadnjem momentu spomnili, da rok veljavnosti poteka. Koncem junija bi morala stopiti nova pogodba v veljavo, seveda o njej ni bil nikdo zaslišan in dvomimo, da bo pravočasno predložena in odobrena po parlamentu.
Prav klasična je komedija z nemško pogodbo. Najprvo je bila sklenjena že leta 1920, potem so naši slavni delegati rabili devet mesecev za podpis in sedaj čakamo in čakamo, da dobimo najbrž iz Pariza vizum, da sme stopiti pogodba v veljavo. Nemčija jo je že objavila, pri nas pa, ko je bila že pred pol letom od skupščine sprejeta, leži in čaka na boljše čase, ko nam najbrž ne bo več konveniralo kupovati v Nemčiji.
O trgovinski pogodbi z Italijo bi bilo škoda zgubljati besed. Kakor se morda sedaj zdi, da je vse že več ali manj v redu, smo prepričani, da bo potekel še lep čas predno bo stopila nova pogodba v veljavo.
V zakonodajnem oziru ne moremo za dobo preteklih treh let zazna-menovati nikakega napredka. Z veliko mujo smo jih konečno pripravili do tega, da so vsaj objavili razveljavljenje nekaterih obrtno-prav-nih naredb naredb bivše deželne vlade v Ljubljani.
V zadevah trgovinske in carinske politike nismo imeli dosedaj še niti enega moža, ki bi bil znal svojo stvar zastopati in braniti proti vetu finančnega ali poljedelskega ministra.. Pri izdelavi sedaj veljavne uvozne carinske politike je ministrstvo trgovine s svojimi zahtevami popolnoma pogorelo, konečno se je izdelala tarifa na generalni direkciji carine, ki je šla preko najskromnejših zahtev! naše industrije in domače podjetnosti.
Vprašanje izenačenja obrtnega reda se namerava rešiti kot vse dru-
go nasilnim potom z razširjenjem srbijanskega obrtnega reda za celo kraljevino.
V zadevi naseljevanja tujih obrtnikov iz pogodbenih držav vlada popolnoma neenotna praksa.
O trgovskem in obrtnem šolstvu se je vršila ,sicer obširna anketa v Beogradu, kajtere uspeha pa ne vidimo nikjer. Nasprotno smo doživeli stavko na trgovskih in obrtnih šolah, vidimo, da tam tudi glede učnih pripomočkov ni vse v najlepšem redu.
Kompetenco petega oddelka glede carinskih olajšav za obrtnike in industrijce izigrava generalna direkcija carin odnosno njeni izvrševalni organi na vse mogoče načine.
Vedno slišimo iz poročil ministrskega sveta in raznih parlamentarnih odborov kako energično se je poljedelski minister zavzel za interese kmetijstva proti nameram finančnega in socijalno-političnega ministra, vendar smo zaman čakali, da bi se bil vodja trgovinskega resorta le enkrat zavzel za naše interese in napravil iz velikih gospodarskih vprašanj kabinetno afero.
Kakor vidimo je ta situacija vladi zelo dobrodošla, da meče našemu trgovstvu in industriji polena pod noge. Prav nič jo ne motijo protestna zborovanja po celi državi in rastoče nezadovoljstvo ji ne prizadeva nobenih skrbi. Ne vemo, ali se ta metoda še da v vsakem oziru kriti z programom državotvornosti. Apeliramo na vlado zadnjič, naj posveti podjetništvu v sedanji krizi malo več pažnje in poskrbi, da dobi naš resort strokovnega predstavitelja, da ne bomo v najkritičnejši dobi prihodnjih mesecev brez zaslombe.
Volitve v oblastne skupščine.
Koncem tega meseca bodo razpisane volitve v oblastne in srezke skupščine. Te volitve bodo za gospo-
darsko delo in naš gospodarski razvoj in napredek izredno važnega pomena, ker bo ž njimi za štiri prva in najpomembnejša leta samoupravnega življenja odločena naša usoda. Zato je treba, da se naši gospodarski krogi, prav posebno pa naš trgovski in obrtniški stan v polni meri zavejo dalekosežnosti pomena teh volitev ter zapustijo svoje dosedanje pasivno zadržanje. Treba je, da se ti stanovi z vso energijo, vso odločnostjo in požrtvovalnostjo posvetijo borbi, da se naše bolno politično ozračje razčisti in razkuži ter da naša gospodarska stremljenja in naši delovno napredni programi najdejo polnega razumevanja ter spoštovanja v najširših krogih in sicer tudi onih, ki so se dala dosedaj naslajati po lepih besedah, ki pa so doživela trpka razočaranja. Samoupravnim skupščinam je pridržano, kakor smo že podrobno poročali, udejstvovanje na vseh poljih gopodarske iniciativnosti in sicer v pospeševanju trgovine in industrije, zgradbi in rešitvi prometnih problemov in javnih del, dalje v vseh zadevah socijalne politike, ki si prisvaja kompetenco v vseh vprašanjih podjetne delavnosti. Že iz tega razvidimo, da je treba skrbeti trgovskemu staležu in sploh pridobitnim slojem za to, da dobijo v teh samoupravnih skupščinah svoje najodličnejše zastopstvo, tolmače svojih zahtev in stremljenj, proti vsem demagogijam, ki se širijo in ki so v bistvu naperjene proti našim stanovom.
V oblastne skupščine morajo priti naši najboljši predstavitelji pozitivnega dela, ljudje, ki ne bodo dopustili, da bi se tu tratil čas in energija na podoben način kot se je to godilo dve leti v privremenem narodnem predstavništvu, da bi se interesi gospodarstva izigravali na frivolen način v taktičnih bojih posameznih političnih strank, ljudje, ki hočejo samoupravo v polnem obsegu uveljaviti, ki hočejo in zahtevajo kon-
Podlistek.
Ing. M. Savič:
Mašo industrija In obiti.
(14. nadaljevanje.)
Način kultiviranja.
Način kultiviranja je zelo primitiven, vendar je v zadnjih letih kmet začel uvidevati, da se s povečanjem negovanja povečuje tudi njegov dohodek.
Plodored. Izvzemši nekoliko redkih krajev, se bombaž seje v dvoletnem plodoredu. Prvo leto se seje ječmen ali pšenica, drugo leto pa bombaž. V dolini Nizli se seje bombaž 3—4 včasih tudi 5 let zaporedoma na istem zemljišču; v drugih krajih posebno v Ajdin-Zofiji se seje bombaž mešano s sezamom. Vsi ti plodoredi, posebno pa oni iz Nizle so zgrešeni. Njih posledica je, da zemlja, kljub svoji veliki plodovito-sti oslabi im osiromaši in daje slab bombaž, kakor glede dohodka tako glede trgovske Vrednosti. Kakor se vidi iz spodaj navedenega seznama vrednosti bombaža, daje Nizli, ki je sicer zelo ploden centrum, vsled tega jako slab produkt.
v Bombaž je rastlina, ki zelo močno izžema zemljo in je zato treba pustiti
zemljo eno do dve leti, da se zopet opomore bodisi, -da se seje drugo rastlino ali pa da se ne seje ničesar marveč se jo samo preorje.
Oranje. Oranje za bombaž se vrši pozno, šele potem, ko je strmina že zasejana. Prvo oranje za bombaž se vrši v decembru. Temu oranju ne sledi nikako racijonalno brananje, radi tega je vetrenje in intrifikaeija zemlje nezadostna, ker se istočasno ne uniči plevel, naraščajo poleti veliki stroški z okopavanjem. Za Azijsko podnebje mora biti prvo oranjie najpozneje v začetku oktobra. Kolikor preje se preorje,, toliko boljše. Vsakemu oranju mora slediti dvakratno temeljito brananje v smeri brazde in se mora na vsakih 15—20 metrov pustiti prostor za odtekanje vode, kar omogočuje, da se pomladi bolj zgodaj seje.
Seme. Producenti kupujejo bombaževo seme od tovaren — segrenaž — zaupajoč pri tem krajevnemu imenu. Vsled tega se bombaž vedno bolj degenerira in se .njegova kakovost namesto, da bi se zboljšala", slabša. Kmet bi moral sam izbrati seme ter ga vzeti od najbolj čiste in zgodnje rastline in sicer samo plode iz sredine. Tako seme se mora očistiti in potem pazljivo shraniti, da bi se obvarovalo vnetja. Jaz sem mnogokrat
konštatiral, da je v semenu, ki se prodaja kmetom 60 odstotkov gnilih zrn, ki so za kalenje nesposobne.
Sejanje. Tukaj se seje bombaž po večini v maju, redkokdaj v aprilu. Količina semen znaša 8—15 oka na 1000 kvadratnih metrov preorane žitemlje. Ta ogromna količina semen, ki jo vporabijo kmetje za sejanje ima različne vzroke: 1. Ker kmet kvalitete svojega semena ni siguren; 2. Ker zakoplje seme globoko in 50 odstotkov semena pod zemljo izgnije.
Ta sistem ima to slabo stran, da povečava stroške za seme trikratno in da povečuje v istem razmerju tudi stroške prvega okopavanja. Izčrpava se po nepotrebnem zemljo; 4—6 oka dobro prebranega semena zadostuje za našo zemljo in seme bi ne smelo biti globokeje zaorano, kalkor 4—6 centimetrov. Na dobro preoranem in osnaženem polju, kjer se lahko seje v začetku aprila ni treba iz nobenega vzroka ukopavati globokeje kakor 4 centimetre, da bi se izkoriščala po-nikdar pod 6 cm.
vršinska toplota v lem času. Ako pa se vsled slabih razmer moralo sejati v maju, se sejei globokeje, vendar
Okopavanje. Vsled nejednakosti nasejavanja se vrši okopavanje na roko im stane sorazmerno veliko. Ker spada okopavanje bombaža v
isti čas kot okopavanje tobaka, sezama, drobne kaše in koruze in |e delovne sile v deželi premalo, povprašujejo lastniki zemljišč po delavcih in je naravno, da se povišujejo vsled tega dnevnice in dosežejo vsote, ki se za obdelovanje ne morejo plačati. Videl sem zapuščena bombažna polja v okolici Sokije, ker vlada pomanjkanje in draginja delavne sile. Lastniki teh kultur niso mogli okopati nasevov in je plevel in sladki les zadušil bombaž. Edino, kar bi pomagalo, bi bilo sejanje v ravnih vrstah in okopavanje z kopačnico.
Žetva. Žetva se vrši in traja od začetka septembra do polovice oktobra. V gotovih krajih se plača po nabranih vrečah. Posledica tega je, da delavci hitro nabirajo ne da bi mnogo pazili. Radi tega se nahaja znatna količina nezrelega bombaža pomešanega vmes, kar zelo vpliva na določitev cene produktom. Ta način žetve je skozinskoz slab in ga je treba opustiti.
Dohodek je različen pri raznih vrstah bombaža in kraja, kjer je bil požet.«
A.	Jermij bombaž. V pokrajinah okoli Nizle, Sobudje i Sokna se da bombaž klasificirati v tri kategorijo po žetvenih donosih: Prva kategorija da 600 oka brutto produkta na 1000
2
TRGOVSKI LIST
trolo javne uprave, ki pa so obenem prežeti z željo državni upravi pomagati, jo izpopolniti in prilagoditi posebnim krajevnim razmeram.
Od praktične iznadlivosti in zmisla za gospodarski napredek naših predstaviteljev bo odvisen naš razvoj. Ni dopustno, da bi se v teh skupščinah nadaljevala ona davčna in socijalna politika, ki jo je bila inaugorirala praksa preteklih let; toda preti nam ta in še morda večja nevarnost, ako se bodo naši gospodarski krogi držali neaktivno ali pa celo abstinirali od javnega delovanja. Mislimo, da so skušnje preteklih let dovolj bridke, da morajo slednjega izpametovati, da se na dosedanji način ne da in ne sme delati gospodarske politike, dalje, ako nočemo, da zapade vse naše prebivalstvo nezadovoljstvu in topi resignaciji.
Uprav življenjska naloga vseh krajevnih stanovskih organizacij je, da posvetijo dogodkom bodočih mesecev polno pažnjo in da si zasigu-rajo v bodočih skupščinah sodelovanje svojih najboljših predstaviteljev, ki bodo z neumorno požrtvovalnostjo branili in ščitili interese svojih krogov in ki bodo z neupogljivo energijo in praktično izkušenostjo razvili gospodarsko inicijativnost v samoupravnem poslovanju. Njih naloga in pozicija bo težka, ker jim bodo stale nasproti skupine, ki valijo vsa bremena brez računa na podjetnika in ki so s svojo dosedanjo prakso mno-gO' doprinesle k temiu, da naše gospodarstvo leze v vedno bolj in bolj kritični položaj. Volitve v samoupravne skupščine so mnogo bolj gospodarska, kot pa izrazito politična vprašanja in zato je treba, da se naši krogi orijentirajo predvsem iz tega vidika.
Vanderlipova valutna reforma.
Po zadnji statistiki, katero je izdala Zveza narodov je ugotovljeno, da imamo na celem svetu približno 14 in pol tisoč ton finega zlata. Seveda se te množine ne more ugotoviti z matematično gotovostjo, kajti nemogoče je vračunati vse zlato, ki je skrito v privatni posesti ali ki kroži tajno po sve\u. Že pred mnogimi leti je nek Francoz Chevalier preračunal, da se je nahajalo na tržiščih zapadno-evropskih držav do odkritja Amerike za približno 14 milijard frankov zlata. Toda kmalu potem so rezerve na zlatu zelo porasle in to vsled odkritja novih plasti v Uralu, v Kaliforniji (1848) in Avstrar liji (1851), tako da je porastla povprečna letna produkcija zlata okoli polovice XIX. veka na 750 milijonov, a je v letu 1882 padla zopet na 516. Z odkritjem novih plasti v Trans-waalu, in posebno bogatih rudoko-pov v Witwatersrandu se je produk-
kvadratnih metrov. Njegova predvojna vrednost je varirala za 600 oka med 20—25 turškimi lirami 500—600 dinarjev predvojne vrednosti). Druga kategorija da 400 oka na 1000 kvadratnih metrov in znaša vrednost za celo količino 10—15 turških lir. Tretja da okrog 200 oka brutto, v vrednosti 5—10 turških lir.
Največji del zemlje da 100—200 oka na 1000 kvadratnih metrov, kar ima vrednost 2—5 turških lir. Srednja letina znaša torej 200 oka na 1000 kvadratnih metrov. Ako pa se te pokrajine namaka, prinesejo dvojno žetev. Oka je 1128 kg.
B.	Amerikanska vrsta. Te vrste bombaž da|e slabši dohodek nego »jermk, ker zahteva več negovanja in je bolj pozen. Z zboljšavanjem kulture pa bi ta vrstadala eventuel-no celo več kakor »jermk.
Jermi ima okrog 25 odstotkov pleve, 50 odstotkov zrrna, 25 odstotkov bombaža.
Amerikanec 25 odstotkov pleve, 40 odstotkov zrna, 35 odstotkov bombaža.
Livadec 25 odstotkov pleve, 35 odstotkov zrna, 40 odstotkov bombaža.
Zboljšanja, ki bi se imela izvršiti pri bombažni kulturi. — Zboljšanje
cija zvišala na štirikraten iznos one v letih 183—1886. Ako tej produkciji dodamo množino, pridobljeno v letih od 1912—21, in ako odbijemo množino izgubljeno tekom vojske, pridemo skoro do prepričanja, da utegne biti gori navedeni kvantum katerega je ugotovila Zveza narodov vendar premajhen.
Zbog vojnih dogodkov se je znatno maso tega zlata izvozilo v Ameriko. Kakor smo že ponovno slišali, imajo samo Zedinjene države več nego 1 milijard frankov v svoji posesti. V preteklem letu se je uvozilo v Ameriko še za 3 milijarde frankov in to na škodo cele Evrope. Znani ekonomisti izjavljajo, da se nahaja v Zedinjenih državah najmanj za 1 milijardo zlatih dolarjev več, nego je to potrebno za naravno in narodno gospodarstvo zdravo cirkulacijo.
V primeri s zlatom, je množina srebra 14 krat večja: 196 tisoč ton, od katerih je bilo ugotovljenih 70 tisoč že okoli 1861, ter 126 produciranih po tej periodi do danes. Ne sme se pri tem pozabiti, da odpade pet šestin svetovne produkcije srebra v skupnem iznosu 5000 ton zopet ravno na Ameriko (Zedinjene države, Mehiko, Kanada, srednja in južna Amerika).
Iz tega je razvidno, da je moralo neizogibno priti do delitve držav v dve skupini: prva skupina je težko obložena z zlatom, druga je pa preplavljena s papirnatim denarjem in se trudi, da bi prišla v prejšnje ravnotežje. Ni čuda tedaj, dai se nebroj ekonomistov bavi s vprašanjem prenosa prevelikih mas srebra in zlata iz Amerike v Evropo, ne da bi se počakalo dolgi in trudapolni proces za naravno vzpostavitev ravnotežja v trgovinski bilanci med državami dolžnicami Zedinjenih držav. Mnogi so prepričanja, da bi bil prevoz tega zlata iz Amerike v.Evropo edini izhod, ki bi spravil Ameriko iz zelo težke zagate. Med osebami, ki so tega prepričanja se nahaja tudi znani milijarder in ameriški bankir Van-derlip. Znano je, da je Vanderlip, meseca novembra p. 1. potom polk. Smitha, ameriškega »opazovalca-: pri sestanku v Porto Rose predlagal, da se ustanovi banka (Gold Reserve Bank of the U. S. of Europa), ki bi imela osnovno glavnico 1 milijardo dolarjev in katero bi se dalo povišati na 5 milijard. Ideja tega predloga se je porodila pod pritiskom razmer. Evidentno je, da misli Vanderlip dobro uporabiti milijardo, ki je odveč v Zedinjenih državah. Banka bi imela posebne privilegije in bi bild ustanovljena pod protektoratom Zveze narodov. Emitirala bi mednarodne novčanice na bazi denarne eiiote Zedinjenih držav, to je dolarja. Na tak način bi imela cela Evropa in Amerika isti tip vrednot, izdanih po istih splošnih pravilih v obeh kontingentih. Slednjič bi smela »Gold Re-
pri obdelavi. Povdarjal sem že glavne hibe azijskega kultiviranja bombaža in opisal način, kako bi se dale to hibe odpraviti. Pripominjam samo še to, da bi bilo zelo koristno, ako bi se objavile brošure o racijo-nelnem kultiviranju in, ako bi tehniki in ekonomi držali v glavnih krajih predavanja in delili take brošure med kmete. Za zboljšanje teh vrst je treba opustiti egiptski bombaž in ga nadomestiti z amerikanskim, vpeljati posebno visokoravne vrste to je zgodnje vrste, kakor tudi vrste iz Li-vadije in Grčije. Te vrste je treba razdeliti med kmete pod kontrolo agronoma, ki bi tudi pazljivo beležil njih lastnosti. Vlada bi morala dati manjši kredit, da bi vsak ekonom lahko kupil del zemlje in ga sam osebno obdeloval. Ministrstvo za kmetijstvo bi moralo najeti v Udinu in Magnedici za 4 leta 20—30 ha zemljišča in odrediti enega špecijali-sta, da bi sejal prvovrstni bombaž, da bi se pokazala kmetu koristnost umnega gojenja in, da se pridela dobro kvalitetno seme, ki bi se po ceni odprodalo. Državna blagajna bi v tem slučaju ne zgubila ničesar, ker bi bombaž in seme pokrili vsaj največji del stroškov.
(Dalje prih.)
serve Banck« izvrševati operacije samo z drugimi bankami, z vladami evropskih držav, in »nikdar s posameznimi individui«. S projektom Vanderlipa, pa ne bi bilo rešeno vprašanje črtanja evropskih dolgov, nasprotno se zatrjuje, da je Vanderlip proti črtanju teh dolgov, zbog tega bi bil uspešen rezultat, katerega zasleduje njegov predlog, skoro nemogoč. Zato je drugi nič manj znameniti bankir O. W. Kahn predlagal, da se izbrišejo vsi dolgovi zaveznikov, nasprotno pa bi smela zahtevati Amerika, da se države-dolžnice zavežejo, da odpravijo one razmere, ki so potisnile Evropo v pravi denarni kaos. Ta kaos tvori fantastična svota papirnatega denarja, izdanega od vseh evropskih držav. Po zadnjih statistikah je ugotovljeno, da je znašala papirna cirkulacija v Franciji, Belgiji, Švici, Italiji, Holandiji, na Danskem, Norveškem, v Španiji, Nemčiji, Angliji in na Japonskem približno 18 milijard, med tem ko je cirkulacija papirnatega denarja dosegla v preteklem septembru 190 milijard frankov. Nemčija sama je od prošlega junija, do januarja zvišala papirno cirkulacijo od 72 na 113 milijard mark, torej za 41 milijard v 6 mesecih, da ne govorimo o n. av-strijkih kronah ali pa o ruskih rubljih.
Zedinjene države in Švica, ki so preobložene z zlatom, želijo, da bi se tega zlatega bremena čim prej otresle; z druge strani je za ostale države neobhodno potrebno, da se njih papirna cirkulacija zmanjša. Zato se je na genovski konferenci slišalo o predlogih, ki so kombinacija Van-derlipovega in Kahnovega predloga in ki pravijo, da bo reforma dosegla le tedaj zaželjeni uspeh, ako bomo v relativno kratkem času znižali kvantum papirnatega denarja, ter ga dovedli na enaki nivo z zlatim denarjem, za kar je neobhodno potrebno, da se izvrši znižanje papirne cirkulacije v istem času, ko se pusti v kroženje maso zlata. Slednjič se ugovarja Vanderlipu, da1 bi bila uvedba dolarja, kot skupne enote za Ameriko in Evropo, gotovo neprijetne, ne samo onim državam, katere bi bile izključene od reforme, ampak tudi onim, ki ne bi že iz gotovega narodnega čustva dopustile, da se da dolarju prednost pred slerlin-gom, pred frankom, pezeto itd.
Občni zbor gremija v Mariboru.
(Nadaljevanje.)
Dne 31. maja je bilo zborovanje trgovstva glede odprave § 29 ustave, kjer se je ugotovilo, da nova ustava s tem paragrafom ni samo nemoderna, temveč naravnost nazadnjaška, ker se hoče s tem trgovstvo kot največjega davkoplačevalca na korist zadrug in konsumnih društev ubiti. Na tem zborovanju se je sklenil in odposlal na vlado potomi Zveze in Trgovske zbornice tudi oster protest proti raznemu krivičnemu obdavčenju Slovenije in se je zahtevalo enako razdelitev davkov na vse pokrajine v državi. Istotako se je protestiralo glede brezobzirnega postopanja pri izterjavanju davkov.
Dne 7. julija se je sklenilo odposlati v Beograd deputacijo zaradi previsokih in neenakih davkov, kar se je izvršilo pod vodstvom g. dr. Serneca. Dnei 29. julija so poročali delegatje gremijalnemu odboru o svojem poslanstvu in o razpravah z raznimi ministri. Posebno značilno je bilo to poročilo vsled izjav nekaterih ministrov in drugih visokih osebnosti češ, da je Slovenija zelo bogata dežela in z lahkoto plačuje predpisane davke. Ko so delegatje, posebno g. dr. Semec opisali pravi položaj naše dežele in povdarjali, da se dežele ne sme soditi po nekaterih lepih stavbah, katere so pred vojno postavili po večini tujci1, so se oni temu zelo čudili in izjavljali, da so si naš položaj drugače predstavljali.
Dne 5. avgusta se je nahajal v Mariboru pokrajinski namestnik minister gosp. Ivan Hribar, kateremu je odposlanstvo trgovskega gremija
predložilo spomenico glede otvoritve prometa na progi Spilje-Ljutomer, nadalje glede vojnih davkov, moder niziranja carinarnic, odprave legitimacij za potovanje po notranjosti države in da naj zadostuje za izdanje potnih listov potrdilo, da so davki poravnani za nazaj, ne pa v naprej.
Dne 13. oktobra se je vršilo zborovanje trgovstva, kjer se je poročalo o delovanju Trgovske in obrtne zbornice, protestiralo proti pobiranju prometnega davka, ki se sploh ne pobira po celi državi, kakor tudi proti uvedbi občinskih sodišč kot oblasti za pobijanje draginje. Zahtevalo se je obenem, naj bo imenovan v cenilni urad 1 trgovec in 1 obrtnik.
Dne 28. oktobra je bilo zopet veliko zborovanje trgovcev, obrtnikov in industrijalcev zaradi zahteve občinskega sodišča, da mu naznanijo, kako kalkulirajo in kalkšne dobičko imajo pri raznem blagu. Trgovstvi; je izjavilo, da z ozirom na nesigur-nost valute ni mogoče dati kakega pozitivnega odgovora in se je obenem konstatiralo, da kreiranje občinskih sodišč za Slovenijo po izjavi ministra dr. Kukovca sploh ni predvideno, temveč samo za Srbijo im Črno goro, kjer primanjkuje rednih sodišč. Zborovanje se je izreklo, da tej zahtevi občinskega sodišča ne ugodi in sklenilo, da tudi eventuel-nega zahtevka vpogleda v knjige tej oblasti ne dovoli. Kakor znano, so bila ta sodišča kmalu potem ukinjena.
Dne 14. marca je prosil gremij s podporo Trgovske in obrtniške zbornice, da se ustanove v Mariboru konzulati za vidiranje potnih listov, čemur se pa iz neumljivih razlogov ni ustreglo.
Tekom lanskega leta je dobilo trgovstvo s sodelovanjem vseh pridobitnih slojev Slovenije svojo špedi-cijsko in skladiščno d. d. pod imenom »Orient« s sedežem v Mariboru in podružnico v Ljubljani, ter Trgovsko banko s sedežem v Ljubljani in podružnico v Mariboru. Oba zavoda se krasno razvijata in snujeta podružnice tudi v drugih krajih države, ter sta oba za trgovstvo največjega pomena.
Izvoz in uvoz.
Naš izvoz v marcu. Objavljeni podatki o našem izvozu v mesecu marcu izkazujejo, da je naš izvoz konstantno ra-stel. Dočim je v preteklem letu dosegel izvoz do 2 in pol milijarde — torej mesečno povprečno 200 milijonov dinarjev — se v tem letu znatno viša. Kot je razvidno iz sledečega: v marcu 278 milijonov 585.891, v februarju 195,910.841, v januarju 247,435.906. Ves izvoz v 1. četrtletju je torej znašal 721,932.638 D. Na prvem mestu je bil izvoz mesnih izdelkov, ki je v marcu dosegel skoraj 50 odstotkov skupne vrednosti izvoza.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Povišanje cen pisalnih strojev v
Nemčiji. Vsled sklepa Zveze nemških tvornic pisalnih strojev, se povišuje cena tem za 25 odstotkov. Zadnje povišanje se je izvršilo v sredi preteklega meseca, in sicer za 33 in ena tretjina odstotkov. Po novem ceniku stane 1 pisalni stroj približno Mk 13.000.
Industrija.
Nova tovarna za sukno. Pogoreli Majdičev mlin v Jaršah namerava kupit nek adružba ter ga preurediti za tovarno sukna.
Poljedelske razstave v Srbiji. Beograjsko Srpsko poljoprivredno društvo vrši velike priprave za prireditev poljedelskih razstav v Užici, Cačku in Rudniku. Razstave se bodo otvorile meseca avgusta.
Industrija premoga v češko-slovaški republiki v februarju t. 1. Po uradnih podatkih so nakopali v februarju t. 1. vsega skupaj 15,581.299 q premoga in sicer: 5,841.862 q črnega, a 9,739.437 q rjavega premoga. V premogovnih jamah je bilo zaposlenih vsega vkup 123.748 delavcev. Kopalo se je v 37i» samostojnih podjetjih, od teh jih je dajalo 147 črni premog, 226 pa rjavi. Produkcija v februarju je padla proti oni v
f t G v V S S( i L I S i
3
  •
januarju t. 1. za 43 odstotkov, zaradi stavke, s katero se je izgubilo pri črnem premogu 7 dni, pri rjavem premogu pa 10 dni.
Oenarstvo.
Naš novi nikelaBti drobiž. Te dni dospe iz Dunaja v Beograd 13 vagonov našega nikelnastega drobiža po ‘20 para. Denar je napravljen v neki dunajski livarni denarja in stane državo 30 odstotkov vrednosti, ki jo nosi na sebi. Oblika je stara; samo mesto: >Kra)ljevin(a Srbija« stoji >Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca«.
Dolenjske železnice. 1. junija 1922 so bile izžrebane sledeče zadolžnice 4 odstotnega prioritetnega posojila del družbe Dolenjskih železnic iz leta 1892: štev. 23, 276, 301, 598, 729, 1145, 1161, 1295, 1316 in 1345. Vrnitev gotovine se vrši izza dne 1. decembra 1922.
Lokalna železnica Ljubljana-Vrlinika. 1. junija so biie izžrebane sledeče zadolžnice 4 odstotnega prioritetnega posojila del. dražbe lok. žel. Ljubljana-Vrhnika iz leta 1898: štev. 37, 57, 102, 131, 244, 259, 383 in 396. Vrnitev gotovine se vrši izza dne 1. avgusta 1922. Razen navedenih številk se bodo izplačale 1. avgusta 1922 tudi leta 1919 izžrebane številke 65, 117 in 269.
500 kronski bankovci v Češkoslovaški. Še pred jesenjo vzame Češkoslovaška iz prometa bankovce po 500 K.
Kroženje papirnatega denarja v Če-hoslovaški. V 3 tednu maja se je zopet znižalo število papirnatih novčanic v Čehoslovaški za 191,000.000.— K. č. iu sicer na 9„297,042.000 Kč.
Rumiinsko posrfjilo v .Franciji, liu-niuuski finančni minister vodi s pariškimi bankami pogajanja za najetje runi unskega državnega posojila. To posojilo namerava Humunija plasirati tudi na londonskem trgu.
Znižanje diskonta na Španskem. Z veljavnostjo 9. maja'je znižala Španska banka diskont od 6 odstotkov n 5 in pol odstotkov.
Čerina.
Carina na steklo za ogledala. Po
sklepu carinskega sveta od 8. aprila 1922 se smatrajo stekla za ogledala v debelosti 4—8 mm kot polfabrikati, ki jth smejo zato industrijalci in izdelovalci ogledal proti predpisanemu potrdilu trgovske zbornice izvažati brez doplačila carine (v smislu toč 5. rešenja generalne direkcije carin z due 23. septembra 1920. C. br. 61.602.)
Davki.
Davek na poslovni promet. V uradnem listu izide te dni razglas finančne delegacije št. A I 6/3 ex 1922, ki zadeva izvršitev zakona o davku na poslovni promet. Ker je razglas važen opozarjamo nanj prizadete kroge, da se točno ravnajo po izdanih navodilih in s etm varujejo svoje pravice, predvsem pravico pritožbe.
Kmetijstvo.
Postaje la čiščenje žita. Iz Belgrada poročajo, da je sklenilo kmetijsko ministrstvo ustanoviti letos po vsi državi veliko število postaj za čiščenje žita. Potrebne stroje namerava nabaviti v Nemčiji na račun vojne odškodnine.
Promet.
Prometne omejitve. Po nalogu ministrstva saobračaja je sprejemanje in pošiljanje robe, ki je naslovljena na kraljevsko lakaidemijo v Beogradu po-čenši od 1. junija t. 1. navzlic obstoječi prometni omejitvi za Beograd dovoljeno. Od navedenega dne so pošiljke za imenovano akademijo izvzete iz vsaktere prometne omejitve.
Trgovski register.
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: V Laverci: Prva jugoslovanska tvornica biČevnikov Ugrin & Peric. V Mariboru: Caro 1 Jellinek, medjunarodno odpremničko dioničarsko društvo. V Mariboru: Jugoslovenska Agrumarija, industrijska in trgovska družba z o. z.; Jugoslavenska Agrumarija, industrijsko i trgovačko društvo sa o. j.; Agrumaria, socište yougoslave in-du8trielle et commerciale a g. lim. — Obratni predmet: Družba nakupuje in prodaja kolonialno blago, južno sadje, zelenjavo, pridelke poljedelstva in gozdarstva, dalje tehnične in industrijske izdelke vseh vrst, uvaža in izvaža to blago, ga komisijsko nakupuje in prodaja ter se udeležuje pri trgovskih,
obrtnih in industrijskih podjetjih. — V Mariboru: »Jugoslovenski Lloyd«, d. d. v Beogradu. Sedež glavnega podjetja: Beograd. V Mariboru: Josip Ruže in drug, trgovina s perutnino in sadjem na debelo in obrt izdelovanja likerjev in špirituoz z imenom »Alpina«. V Mariboru:	Unio	zavodi,	tovarna	kemično-
lehničnih proizvodov, družba z o. z.; Unio zavodi, tvornica kemiCno-tehničnm proizvoda, društvo s. o. j.; Unio zavodi, tvornica kemično-tehničnih proizvoda, društvo s. o. j. V Ptuju: Vinaria, delniška družba vinogradnikov.
Razno.
Padanje cen mrve v Sloveniji. Na
zadnjem sejmu za mrvo v Mariboru je padla cena prvovrstni mrvi, katera je poprej neprestano rastla. Vzrok padca cene je bil, ker niso ua sejem prišli tuzemski izvozničarji, a kmetje so se žurili s prodajo.
Nove mezde stavbiuskili uelavcev. Dne 12. t. m. se je pri Oddelku za soci-jalno politiko v Ljubljani zaključila nova kolektivna pogodba za gradbeno stroko, s katero so se lianovo uredile mezde stavbinskih delavcev enotno za vso Slovenijo. Nove mezde, ki veljajo od 8. maja t. 1. dalje, znašajo za normalno delovno uro: za polirje 22 do 28 K, za preddelavce 17 do 22 K, za izučene pro-fesijonisle (zidarje, tesarje) 15 do 19 K, za težake 9 do 13 K, za mladostne delavce 6 do 9 K, za delavke 6 do 9 K, zn vajence 7 do 13 K. Za popravila na strehah in za delo na visečem odru, nadalje za delo v rabljenih straniščih in kanalih se plačuje posebna doklada. To kolektivno pogodbo so sklenili in podpisali podjetniki, združeni v Odseku gradbene stroke pri Zvezi industrijcev, ter zastopniki delavskih organizacij in zastopniki delavstva podjetij iz Celja, Ljubljane in Maribora. Pogodba se je uradno potrdila po Oddelku za socijalno politiko v Ljubljani.
Zanimanje za naše gozdove. Neka skupina Angleško-francoskih finančnikov, ki se interesira za eksploatacijo gozdov v naši kraljevini, je poslala svoje eksperte, ki naj proučijo veličino, kvaliteto in vrednost gozdnih objektov, kateri bodo v kratkem stavljeni na razprodajo. Iznos lesne mase znaša 30 milijonov kubičnih metrov, ki se nahaja večinoma v Bosni in južni Srbiji.
Silne nevihte na Češkem. Na Češkoslovaškem so po vročih dnevih nastale hude nevihte s točo. Po mnogih krajih se je Utrgal oblak. Škoda na žitnih poljih in hmeljnih nasadih je velikanska.
Pridelek vina v Argentiniji. — Po uradnih podatkih je bilo v Argentiniji v početku lega leta v kleteh na zalogi 1,750.448 sodov vina po 180 litrov. Letošnji pridelek se ceni na 2,250.000- so-dov._____________________________________
Jugoslovanska Siemens d. d., ustanovljena od Siemens Koncerna ter jugoslovanskih bank, je prevzela posle avstrijskih »Siemens« za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z zgradbo lastnih tovarn se je začelo. Prvovrstna kakovost fabrikatov te tvrdke kljub primernim cenam je znana; obilno skladišče v tuzemstvu. Glej tudi današnji in-serat.
 «______________________
Tržno Modla.
Cene žita na Češkoslovaškem. Ker
se obeta letos v Češkoslovaški dobra letina, so cene žitu nekoliko padle. —
Pšenica 78 kg 310 do 320 K, 80 kg 330 do j}55 K, 82 kg 345 K, rž 72 kg 245 do 250 K, oves 100 kg 250 ao 260 K, koruza 100 kg 205 do 235 K, ječmen 100 kg 220 do 235 K.
Cene kož. Novi sad. Goveja koža, surova iu ntesoljena 38 do 40 K za kg. Suha 90 do 110 K, telečja koža, suha, brez glave 350 do 400 K za kos, koža jagnjet 80 do 90 K za kos.
Ceno lesu. Kubični meter Iranko naloženo na vagon: Hrastovi hlodi, prvovrstni po 2000 do 32uu kron, drugovrstni 1000 do 1600 K, za furnire 3000 do 4400 K, fina hrastova roba 6000 do 7000 K, hrast za zrcalni rez 8000 do 11.000 K, hrast izborno blago 11,000 do 14.000 K, hrastove deske do 5 cm debele 4000 do 6000 K, čez 5 cm debele 4800 do 5400 K. Bukovi hlodi prvovrstni 600 do 800 K, javorovi hlodi 2000 do 2400 K, jasenovi hlodi 2000 do 2400 K, brestovi hlodi 1600 do 2000 K, mehek tesan les 800 do 1200 K, mehek rezan les 1200 do	1800 K, brzojavni drogi	600	do	800
K,	jamski les III. razreda	350	do	420
K,	mehka drva 300 do 400	K,	brezov
les	600 do 900 K, jelšov les	500	do	700
K, Ipov les 1200 do 2000 K, kostanjev les III. vrste 100 kg 350 do 420 K.
Borza.
Zagreb, devize: Berlin 26.25—26.50, Bukarešta 47—50.50, Milan 369—372, London 314—315, Nevvyork 70—71, Pariz 635—645, Pragq 137—138, švica 1330—1345, Dunaj 0.625—0.65, Budimpešta 8.60—8.75, Varšava 1.80—1.85. — Valute:	dolar	68.70—69,	češke krone
130—133.75, 20 K v zlatu 235, švicarski Iranki 1275—1290, marke 26—27, lire 367-368.
Jugoslovenska banka 109—109.75.
Slov. eskomptna banka 181.25.
Beograd, devize: London 313.50 do 315, Pariz 643-647, Curih 1330-1340, Milan 368-370, Praga 136.50—137, Berlin 25.65—25.70, Dunaj 0.65—0.66, Bukarešta 49.50, Budimpešta 8.65—8.70. — Valute: avstrijske krone 0.85—0.95.
Curih: Berlin 1.92, Newyork 522.50, London 23.27, Pariz 47.65, Milan 27.25, Praga 10.10, Budimpešta 0.64, Zagreb 1.86, Sofija 3.90, Varšava 0.14, Dunaj 0.04 tri četrtine, avstrijske žigosane krone 0.04 sedem osmin.
Nabirajte pri vsaki priliki za
.TRGOVSKI DOM‘!
Prispevke sprejema:
»»VrgousM don?», Ljubljana
Gradi* Ca 17.
M
Vozni red
južne železnice veljaven od 1. jun.
Odhod Iz Maribora				Prihod v Maribor			
2 35 proti Ljubljani (brz.)				320	iz	Ljubljane brz.	
■>20	»	»		942		»	
10 05	»	>		13-05	>	»	
13 20	»	*	(mci.)	14 54	»	»	brz.
13 50	J>	»	(brz.)	1619	»	»	
17 20	»	»		18-25	»	»	
2045		»		22 07	1>	»	
23 50	P	»		413		»	
2 35	»	Trstu (bi2.)		3 20	iz Trsta		0. S. [.
400	»	»		9 42	»	»	
10 05	»	»		13 05	»	»	
1350		»	(OSI)	14-54	»		bri.
1410	»	»	(brz.)	16 19	»	»	
1720	»	»		22 07	J>	»	
23 50	»	»		413	»	>	brz.
1 40	H>	Zagrebu (bri.)		13 05	iz	Zagreba	
23 50	»	»		16 19	»	»	
5 20	»	»		14-34	»	*	O.S.E.
1005	»	»		22-07	»	»	
14 10	J>	»	(brz.)	2335	»	>	brz.
17 20	»	»					
uaBB»»a
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago in Qelo po solidnih cenah nudi ■Saage-fevto, d. z o. z. v Ljubljani.
21
pridatkov
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2.
tani stroli In stroji zo pletenje
Izborna konstrukcija In elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867.
lezenje poutuje brezplilno.
Pisalni stroji .Adler4.
Ceniki laatanj In franko. Začasno znižano cen*.
fjp A a e V n Iz prvih tovaren: DUrkopp. Srk v ■ Ev M - - • Styria, Waffenrad,
«nra
Radi ugodne valute prodam večjo množino
, Vulkan*
po zelo nizki ceni od 50 do 90 cm dolge.
IVAN SAVNIK, KRANJ.
STAVBENI M&TERIJAL
imata v zalogi ter prod?jata po sledečih najnižjih cenah:
strešna lepenka odi K 305 — do 290 izolir ploSie K 70 - , vatproo? & 12 5®, karboiineum K 1650, drvo-
cement K 15 50 etc. etc. Pri večjem naročilu popust cene.
Kosta Novakovi? in drug, :££«£"*•
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
JUGOSLOVANSKA SIMENS d. d.
Direkcija: Zagreb, Draškoviča ulica štev.
Zastopstva v Beogradu, Sarajevu in Ljubljani.
Zastopstvo v Ljubljani, Miklošičeva c
Zgradba elektrarn, naprave za proizvajanje ir. oddajanje elekiične energije za industrijo, rudarstvo in poljedeljstvo, dobavanje vseh električnih strojev, aparatov in potrebščin za izmenični ter isto-merni tok, brezplačno izdelovanje projektov. — Primerne cene.
r fWA.V*JKM*
ir« msuam
TRGOVSKI LIST
The ,0liver‘1
najboljši in najcenejši
pisalni stroj
Zastopstvo in zaloga
Ivan Gajšek
papirna trgovina
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2.
Elektrotehnično
podjetje
Leop. TRATNIK ErjOVet M
Ljubljano, Sv. Petra cesta 25 — Maribor, Koroška cesta 3.
Naprava kompletnih elektrarn za vsako napetost. — Zaloga raznih strojev, svetil, žarnic tn inštalacijskega' materijala — Popravila elektromotorjev.
Naslov za brzojavke: Motor Ljubljana. — Naslov za brzojavke: Motor Maribor.
Načrte in proračune na zahtevo.
ravnokar prispele, prebrane, 250 kom. za zaboj K 520*— franko skladišče razpošilja, dokler traja zaloga Vinko Hmelak i drug, Maribor.
PRI „ZLATI LOPATi“
trgovina z železnino
in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (Miihlelsen) nasproti Križanske cerkve.
Kupim 200—300 m
Mic
5 do 3 cm
in nekaj vagončkov za prevažanje premoga.
Martin Plut, Črnomelj, Sloven.
/S/SAAAAA \	S
> Veletrgovina \
) A. Šarabon (
) v Ljubljani ^
y	priporoča	/
S špecerijsko blago ^
raznovrstno žganje C moko	/
\ / \ / \ / \ / \
\/\A/\A/\/V
In deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, / vodo,
Lastna praSarna sa kavo In mlin za dISave z električnim obratom. Conlkl na razpolago.
Esence za žganje in likerje:
Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov.
Sadne arome za hrezolk. pijače:
Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma.
Esend za kaodite in sladčice.
Sadni eteri v treb različnih koncentracijah z primesjo umetnih eterov.
Sadni sok!:
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni » » »	»
Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča; Tovarna sadnih sokov, esenc Itd.
Srečko Potnih, Ljubljano,
Metelkova ul. 13, vis-a-vls Belg. voj.
Hn Pozor trsopcii lllt lasten Izdelek l
Pristne otepače
(kloferje)
iz španskega , trsja
izdeluje
Anton Merhar
pletarski mojster
Liuhljano, Sv. Petra cesta 22.
Zahtevajte cenik in vzorce!
¥
Na veliko in malo!
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarja, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (kavi ne in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše šivalne Stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah : „GRITZNER“, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Ljubljana
Sv. Petra nasip štev. 7.
Na drobno I	Na debelo!
Vse vrste usnja,: boks, šerro, črni in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra eesta štev. 30.
Zaloga klavirjev In pianinov
najboljših tovarn: BSsendorfer, Erhbar, Czapka,
Holzi, Schurcighofer, Stlngl Itd. Tudi na obroke.
Jerico Hubad roj. Dolenc. Liubliana, Hleva ulica 5.
^ssNM«Mav«MSRSf)eiaMvv*B»MHassai
I^HaNMlHMMaMMliatMAMVArrNI
i«a**awitaaDuap«MMua
iiibiim aaaaaaaMRiui •	*«*	*»«	«»•	Oa.
... anerikmki pisalni strni sedanjosti
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-izrabljlve steki. ploSče
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rez Co. Ljubljana, Gradite« 10. Moderno urejena popravlinlca oseh pisalnih strojev.
*«uuuuaapaai««poppu«u«aaiaiai»u»o«auau««dabei«««u«BM««pvHn:a«u«M8.iia*dPuaBaBPMw«aua«c)dtzM«u
rt ■ « a* ■ a as BI
aa mm e« v« • a *•
H
•e
a»
•a
3
a
m*
mm
mn
i:
mm
•a
■■
si
38
«■
■v
II
88
S?
»TRIGLAV*
Zavarovalnici in pozavarovalnica
ustanovljena po Slovenski banki v Ljubljani, Jugoslovanski banki v Zagrebu, Beogradu in New-Yorku, Živinostenski banki v Pragi, jugosl. veleindust. itd.
zavaruje
po najugodnejših pogojih proti škodam vsled požara in proti transportnim škodam ter prične v najkrajšem času tudi z zavarovan, škod vsled vloma, nezgod, razbitja šip, toče zakonitega jamstva in chomage.
Generalno zastopstvo za Slovenijo: UuhUana, ŠelenUurgova u. 5/1.
pri Pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov.
Generalni zastopnik: Ivan Frelih.
Zastopstva v vs«h večjih mestih Slovenije. — Sprejema zanesljive In spretne zastopnike.
Sedež društva: BEOGRAD. Poslovno ravnateljstvo: ZAGREB. Preden sklenete zavarovanje, vprašajte za pogoje in tarife pri tej domašl žavarovalnlcl.
»ZLATOROG - MILO
M
'je najboljše.
TOL Prva Mariborska tovarna mila, preje C Bros, Maribor.
Glavno zastopstvo za Slovenijo in zaloga:	,
R. BUNC IN DRUG, Celje - Ljubljana - Maribor. 4
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Olavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik’: Franjo Zebal. — Tiska tiskrrna Makso Hrovatin v Ljubljani,