GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXV. KAMNIK, 24. JUNIJA 1985 Gradnja povezovafne ulice Trasa povezovalne ulice je bila sprejeta z noveliranim urbani-stičnim nacrtom Kamnika in v celoti upoštevana pri sprejemu srednjeročnega družbenega plana občine Kamnika za obdobje 1981-1985. Navedena dokumenta predstavljala torej pravno podlago za potek povezovalne ulice iz Kidričeve mimo stare Ete do obvoznice. Potek trase povezovalne ulice je v opisanem obsegu evidentiran tuđi v smer-nicah dolgoroćnega družbenega plana občine Kamnik. Glede na dolgotrajne razprave je prav, da občane seznanimo s potekom sprejemanja prej navedenih dokumentov. Odlok o no-velaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik je bil sprejet v letu 1978 in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 5/78. V letu 1984 so delegati občinske skupščine sprejemali spremembe in dopolnitve družbenega plana v obcini Kamnik - prostorski del. Osnutek družbenega plana občine Kamnik - prostorski del je bil objavljen v Delegatskem glasilu št. 1/84, torej v mesecu januarju 1984. Zbori občinske skupščine so na sejah v dneh od 27. do 29. februarja 1984 sprejeli sklep, da se osnutek družbenega plana posreduje v javno razpravo, ki tra-ja do konca meseca marca 1984. leta. Vdnehodl.3. 1984 do 31. 3. 3984 so bili dokumenti o pro-storskem delu družbenega plana javno razgrnjeni v prostorih Skupščine občine Kamnik, poleg tega pa so bili vsi dokumenti razgrnjeni v KS Komenda in KS Motnik. O osnutku družbenega plana so občani razpravljali na zborih občanov, vsebino osnutka pa je tolmačil predsednik komi-teja za varstvo okolja in urejanje prostora in delavci tega upravne-ga organa. Skratka, javna raz-prava o osnutku tega dokumenta je bila organizirana v vseh kra-jevnih skupnostih. V prilogi Delegatskega glasila št. 4/84 so bile objavljene vse pripombe, ki so bile dane v razprave na osnutek družbenega plana občine Kamnik - prostorski del, in sicer je bilo danih preko 100 pripomb oz. predlogov za spremembo in dopolnitev. Vse pripombe, tako pisne kot tuđi pripombe, izoblikovane na zborih občanov, je predlagatelj oz. pripravljaiec osnutka obravnaval in jih posredoval z odgovorom oz. podrobno obrazložitvijo delegatom vseh treh zborov občinske skupščine. Zbori Skupščine občine Kamnik so v dneh od 28. do 30. 5. 1984 sprejeli družbeni plan občine Kamnik za obdobje 1981-1985 - prostorski del, in sicer je družbenopolitični zbor sprejel predlog družbenega plana soglasno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa z enim vzdržanim glasom, pri čemer je bilo na ZZD od 60 pri-sptnih 44 delegatov, na ZKS pa od 36 delegatov 24 delegatov. Skupščina občine je na skup-nem zasedanju vseh zborov dne Priporočilo o najnižjem OD delavcev v OZD Svet za oblikovanje in delitev sredstev za OD in SP pri OS ZSS Kamnik priporoča vsem OZD, da usmerijo svoja prizade-vanja k doseganju takšnih delovnih in poslovnih rezultatov in dohodka, da bodo lahko zagotovile za najmanj zahtevno delo za poln delovni čas in pričakovane poprečne oz. običajne delovne rezultate od junija 1985 dalje neto mesečni osebni dohodek, ki ne bo nižji od 25.000 din. Pri tem ne bi smeli zmanjševati razlik v OD, ki izvirajo iz različnih delovnih pri-spevkov k ustvarjanju dohodka in doseganju ciljev OZD. Proti delavcem, ki si z nedelom in nedisciplino povzročajo nizke OD, pa naj sindikat sproži ustrezno ukrepanje. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE Občinski svet Kamnik 27. 12. 1984 sprejela predlog re-solucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 v letu 1985. Zbori občinske skupščine so obravnavali osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 v letu 1985 v dneh med 14. in 15. 11. 1984. Osnutek resolucije je bil posredovan v javno razpravo organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in SIS. V resolucijo je vključena tuđi grdnja povezovalnice iz Kidričeve c. na obvoznico, pri čemer je treba opozoriti na to, da je bil sklep soglasno sprejet. Skupščina je soglasno sprejela sklep, da je potrebno sprejete odločitve takoj in dosledno izvajati. Na podlagi sprejete odločitve je Izvršni svet oblikoval posebni iniciativni odbor, katerega naloga je spremljanje in opravljenje vseh tistih opravil, potrebnih za to, da bi dela na povezovalnici letos stekla. Prva naloga, ki jo je odbor opravil, je bila priprava samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za povezo-valnico. Navedeni samoupravni sporazum je bil posredovan vsem organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim. Po podatkih iniciativnega odbora je samoupravni sporazum podpisa-lo od skupnega števila zaposlenih v občini Kamnik že 92,6% zaposlenih. In kako je potekala razprava o povezovalnici v- KS Kamnik? Zbor delovnih ljudi KS Kamnik-Center je dne 28. 10. 1982 sprejel sklep, da naj severna povezo-valna cesta in povezovalna cesta - Kranjska cesta - Novi trg osta-neta proritetni nalogi. Skupščina KS Kamnik-Center je na 3. seji 5.4. 1983 obravna-vala med drugi tuđi plan dela Kamnik-Center za leto 1983, kjer je bilo tuđi govora o vklju-čevanju oz. zagotavljanju konstrukcije financiranja izvedbe povezovalne ulice (varianta A). V tej zvezi je bil sprejet sklep, da se sprejme program dela KS za leto 1983 s finančnim nacrtom. Podobne sklepe so na sejah sprejele tuđi skupščine KS Kam-nik-Mekinje in sicer 28. 3. 1983, skupščina KS Kamnik-Novi trg dne 28. 12. 1982, skupščina KS i«* Končno sobotni vlak tuđii do Kamnika Kakšni so podatki o gospodarjenju na tej progi? Po nekaj zapletih je tuđi kamniški izvrsni svet podpisal pogodbo z Železniško transportno organizacijo Ljubljana o uvedbi štirih potni-ških vlakov vsako soboto med Kamnikom in Ljubljeno. Pred tem so nameč to storili že Domžalčani, ki so se dogovorili za vožnjo do Jarš. Potniški vlak bo prvič peljal iz Ljubljane ' v soboto 29. junija in sicer ob: 4.52, 6.50, 13.15, 15.15. Iz Kamnika (Graben) pa ob 6.00, 8.00, 14.15 in 16.15. Treba je reci, da so sobotni vlak pogrešali zlasti delavci, ki se vozijo ob sobotah na delo v Domžale in v Ljubljano in seveda delavci, ki se vozijo v Kamnik. Tuđi za obisk trgovin in izletnikom bo sobotni vlak zelo prav prišel. Verjet-no bi kazalo razmisliti o prilagoditvi voznega reda tuđi smučarjem, ki se bodo vračali z Velike planine okrog 17. do 18. ure. Po pogodbi bo morala kamniška občina pri-spevati k stroškom prevozov za vsako soboto, za štiri vlake, 16.000 din, občina Domžale pa 30.000 din. V zvezi s temi prispevki se postavlja vprašanje, kakšni so dejanski stroški in prihod-ki od prevozov potnikov na kamniški progi. Prav bi bilo, da bi ŽTO Ljubljana dala delegatom občinske skupščine Kamnik in Domžale celovito poročilo o gospodarjenju in problerha-tiki na tej progi. Vsekakor bi bilo po 8 letih od ponovne uvedbe potniškega prometa tako poročilo lahko podlaga za načrtovanje razvoja že-lezniškega prometa na relaciji Kamnik - Ljubljana v. prihodnjem srednjeročnem obdobju. S tem v zvezi pa je tesno povezano vprašanje, koliko časa bo ta proga še obravnavana kot pogodbena proga oziroma kot industrijski tir in kakšni razlogi branijo, da ni moć proge vključi-ti v javni železniški sistem. Sedanji status proge je prej ovira kot spodbuda za gospodarnejše poslovanje na tej za kamniško in domžaisko gospodarstvo zelo pomembni prometnici. Omenimo naj samo dejstvo, da danes n. pr. iz Kopra ali iz Maribora ni mogoče kupiti vozne karte do Kamnika, da na kartah javnega tran-sportnega prometa ni kamniške proge itd. Napolnjeni potniški vlaki pa so najboljša po-trditev, da je bila ponovna uvedba potniškega prometa leta 1977 povsem upravičena in seveda, da je bila še bolj upravičena odločitev kam-niškega in domžalskega združenega dela, da se ta proga ne srne porušiti, kot so bile v začetku sedemdesetih let mnoge lokalne železniške proge v Sloveniji. F. SVETELJ Kamnik-Perovo dne 11. 4. 1983 in skupščina KS Kamnik-Zapri-ce 31. 3. 1983. O povezovalnici je tekla razprava tuđi na zboru delovnih ljudi in občanov, in sicer v KS Kamnik-Mekinje dne 27. 10. 1982, v KS Kamnik-Novi trg dne 28. 10. 1982, pri čemer so vsi prisotni glasovali za vari-anto A z izjemo 4 občanov, KS Kamnik-Perovo dne 28. 10. 1982, in zbor delovnih ljudi in občanov KS Kamnik-Zaprice dne 28. 10. 1982, kjer je bil sprejet sklep o varianti A, med drugim pa je bilo sprejeto tuđi sta-lišče, da je že dovolj razprav in negodovanja. 30. 1. 1985 je koordinacijski odbor mesta Kamnik predlagat KS mesta Kamnik, da za realizacijo izgradnje povezovalne ulice združijo sredstva v visini 650 starih milijonov din, KS Duplica pa 100 starih milijonov din. Vseh 5 skupščin KS mesta Kamnik in skupščina KS Duplica so potrdi-le združevanje sredstev za izgradnjo povezovalne ulice - varianta A. Na zahtevo 206 krajanov je bil sklican zbor delovnih ljudi in občanov KS Kamnik-Center, ki je bil 8. 4. 1985. Na zboru so občani obravnavali predlog plana dela KS Kamnik-Center za leto 1985, program dela Samoupravne komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik za leto 1985, predlog smernic razvoja K5 Kamnik-Center v obdobju 1986-1990 in problcmatiko izgradnje povezovalne ulice. Po burni razpravi so bili navzoči v večini proti izgradnji povezovalne ulice - varianta A zaradi ogrožanja otrok, onesnaževanja (Nadaljevanje na 2. in 3. strani) • S seje skupščine kulturne skupnosti Knjižnični prostori prednostna naloga Ločeni seji zborov sta bili v sredo. 29. maja v prostorih občinske hiše. Iz zapisnikov obeh zborov je moč razbrati, da udeležba delegatov ni bila zavidljiva (na seji zbora izvajalccv več kot 50%, na seji zbora uporabnikov manj kot tretjina prisotnih), čeprav je bila na dnevnem redu ena sama izrazita točka: aktualna problematika na kulturnem področju v naši občini. Gradivo za obe seji je bilo dovolj informativno in je odpiralo nešteto možnosti za razpravo. Ločeni seji sta bili sklicani predvsem zato, da bi delegati lahko dovolj izčrpno in zavzeto razpravljali o problemaliki. žal pa se je izkazalo. da smo ali premalo zainteresirani za kulturno dogajanje v občini ali pa toliko nepripravljeni, da se raje nič ne oglašamo. Vsaj tako - tiho - je izzvenclo seja zbora uporabnikov, ki sem ji kot prcdsednica KSK prisostvovala. Iz zapisnika seje zbora izvajalcev je razvidno, da je bila razprava obširncjša. Uikšen pa je navadno tuđi rezultat, ko sta oba zbora sklicana skupaj. Izvajalci so menili, da je prav, če sta seji zborov po potrebi ločeni. Zaključki z obeh sej so pravzaprav povzetki poprejšnjih obravnav o kulturni problematiki - zapise smo posredovali v prejšnjih številkah Kamniškcga občana. Zato naj povzamem le dva: - čim prej je treba pripraviti planske dokumente za obdobje do leta 2000 in z njimi seznaniti delegate - najaktualnejši problem še vedno ostaja razreševanje pro-storske stiske kamniške matične knjižnice, kar velja, za pred-nostno nalogo KSK v naslednjem srednjeročnem obdobju. Prav je. da je širša kamniška javnost neprestano soočena s to zahtevno nalogo kulturne skupnosti, ki bo zahtevala tuđi združevanje precejšnjih sredstev. Na obeh sejah je bilo spro-ženih še vrsto vprašanj glede kulturne naravnanosti v naši občini in spodbudno je. da se vrsta Kamničanov zaveda. kako bogato naravno in kulturno dediščino imamo, kako pestro Ijubitcljsko kulturno dejavnost imamo, pa kako malo smo včasih pripravljeni odriniti sredstev za ustrezno materialno osnovo. S tem prispevkom zaključujemo vrsto tehtnih in spodbud-nih razprav o kulturi v obcini Kamnik, ki so bile sprožene na pobudo občinskega komiteja ZKS Kamnik in so v republi-Škem okviru zaokrožene s 13. sejo CK ZKS. ki je bila posebej namenjena obravnavi problemov slovenske kulture. MOJCA PODOBNIK Upoštevati izkušnje iz pretek!ih volitev Delegati občinske konference SZDL so tuđi na zadnji seji osrednjo pozornost namenili pri-pravam na splošne volitve pri-hodnjo pontlad. K porocilu, kt so ga delegati prejeli za sejo in ga v celoti objavljamo, je treba dodati še nekaj misli in razprave. Med pomembnejšimi je prav gotovo zahteva po odgovornosti ' nosilcev evidentiranja v delovnih okoljih, kjer se nalog sploh še nišo lotili. Prav tako bi morali prisluhniti opozorilom glede strukture evidentiranih, saj so v skupnostih doslej evidentirali premalo žensk, nasploh pa je še vedno evidentiranih tuđi premalo mladih. In še eno opozorilo: ne bi se smele ponoviti izkušnje iz preteklih volitev, ko so bili najsposobnejši evidentirani za organe krajevnih skupnosti oziroma tozdov, za skupščine interesnih skupnosti pa praviloma manj sposobni. Z večjo pozor-nostjo pa bi se bilo treba lotiti evidentiranja možnih kandidatov za najodgovornejše delegatske dolžnosti, ne samo za občino, ampak tuđi višje ravni, zagotovi-ti pa tuđi večji vpliv ljudi na kadrovske rešitve. V skupščinah interesnih skupnosti naj bi tuđi analizirali delovanje delegatskega sistema in organiziranosti in predlagali morebitne racionalizacije. In še, evidentirati bi bilo treba več tistih ljudi, ki v občini bivajo, zaposleni pa so drugje. Na seji so razmišljali tuđi o predlogih za zmanjšanje števila konferenc delegacij tako za skupščino družbenopolitične skupnosti, kjer naj bi v zboru združenega dela in zboru krajev- nih skupnosti zmanjšali število delegatskih mest, kot za skupščine interesnih skupnosti, kjer naj bi po dve krajevni skupnosti imeli skupno konferenco delegacij. Konferenca je predlagala za-četek postopkov za spremembe statutov, v javni razpravi pa naj bi se o predlogih še opredeljeva-li, saj dosedanje ni mogoče upoštevati; ker se nišo vključili vsi, ki jih predlagane spremembe zađe vajo. Konferenca je tuđi podaljšala rok za evidentiranje možnih kandidatov za vodstvo občinske organizacije SZDL do konca ju-lija, saj doslej evidentiranja še nišo opravili v vseh organizaci-jah SZDL in tuđi pogovori z že predlaganimi možnimi kandidati še nišo bili opravljeni. Konferenca je tuđi nadaljevala razpravo o financiranju glasila Kamniški občan in podprla predlog sveta za informiranje in predsedstva SZDL, naj bi mate-rialne pogoje za njegovo izhaja-nje zagotovili z razširitvijo kroga podpisnikov samoupravnega sporazuma o financiranju Kam-niškega občana na združeno delo občine. O predlogu naj bi skupaj z analizo obveščanja v občini razpravljal tuđi zbor združenega dela občinske skupščine. J.T. Poročilo o dosedanjem poteku evidentiranja v krajevnih skupnostih in OZD Priprave za volitve 1986 so v polnem teku, saj se je že večina sredin odzvala k evidentiranju. V evidentiranje so se vključile vse KS, od OZD pa se nišo le Rudnik kaolina in kalcita TOZD Kaolin, Graditelj, Lončarsko po-djetje, Usluga, Integral - Ob-mestni potniški promet in Delav-nice, Metalka, Žito, Jata, Fructal - Alko, Glasbena šola. V krajevnih skupnostih je v delegacije za zbor KS občinske skupščine evidentiranih 1.112 delegatov, v delegacije za SIS pa 420 delegatov. V OZD pa je v delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine evidentiranih 934 delegatov, v delegacije za SIS pa 1.187 delegatov. Skupaj je torej evidentiranih 3.785 delegatov, kar je 59% več kot je potrebnih za pokritje vseh delegatskih funkcij. Struktura evidentiranih v delegacije v skupščinske zbore: - ZBOR KS: 27% žensk, 10% mlajših od 27 let in 7% čla-nov ZK, - ZBOR ZD: 53% žensk, 22% mlajših od 27 let in 14% članov ZK, - ZA SIS: V KS: 39,2% žensk, 24% mlajših od 27 let in 11 % članov ZK. v OZD: 54% žensk, 27% mlajših od 27 let in 12 % članov ZK. Še vedno je slabši odziv za evidentiranje za nosilce vodilnih delegatskih funkcij v občini. kot tu-•di za republiko in federacijo. Do sedaj so evidentirali: - za predsednika občinske skupščine: IPAV1C Anton (Motnik, Vra-nja peč, Kamniška Bistrica, Ti- (Nadaljevanje na 3. strani) ŠT. 11 KAMNIŠKI OBČAN / 24. JUNIJA 1985 2 ' Đ> m YT.*?«.'.V « KAMNIŠKI OBČAN / 24. JUNIJA 1985 Gradnja povezovalne ulice (Nadaljevanje z 1. strani) okolja, hrupa, posega v šolski prostor in posega v staro mestno jedro. Navzoći so se strinjali z izgradnjo povezovalne ulice, pri čemer so predlagali, da se obde-lajo variantni predlogi in izdela varianta finančna konstrukcija. Družbeni svet za prenovo sta-rega mestnega jedra mesta Kam-nik je na 12. seji dne 1. 2. 1985 obravnaval predlog programa dela za leto 1985 in med drugim sprejel tuđi naslednji sklep: Družbeni svet soglasno podpira akcijo združevanja sredstev in začetek del na gradnji povezo-valnega mostu s Kidričevo cesto. Izvršni svet je na 124. seji dne 14. 5. 1985 sprejel sklep o javni razgrnitvi lokacijskega nacrta povezovalne ulice v Kamniku, ki je objavljen v Uradnem listi SRS, št. 17/85. Ta dokumentacija je razgrnjena v prostorih Skupščine občine Kamnik in na sedežu Krajevne skupnosti Kamnik-Center. Izvršni svet SO je na 127. seji dne 4. junija 1985 sprejel sklep o podaljšanju roka javne razgrni-tve lokacijskega nacrta povezovalne ulice, in sicer do 30. 6. 1985. Zbori občinske skupščine bo-do na skupnem zasedanju 11. ju-lija obravnavali in odločali o sprejemu predloga odloka o sprejetju lokacijskega nacrta povezovalne ulice v Kamniku. Z ozirom na prepletanje po-stopčkov izbire tras obvozne ceste Kamnik in povezovalne ulice Kidričeva - obvozna cesta Kamnik, bi bilo morda potrebno po-seči tuđi v zgodovinski potek teh dogodkov. Prvotna trasa obvozne ceste Kamnik je potekala v tangenci-onalni smeVi taost pri Titanu -južni del Kovinarske ceste - navezana na Ljubljansko cesto -koriščenje rezervata gostilne Bevc, Kranjska cesta, za poveza-vo s Kranjsko cesto. Ta variantni potek obvozne ceste ne juž-nem delu je bil opuščen vsled nujne izvedbe trojnega mostu pri Titanu preko ceste v IKŠ, Mlinš-čice in Bistrice. Opuščen je bil tuđi rezervat od gostilne Bevc do Kranjske ceste. Severni potek obvozne ceste se je v vseh primerih končal pri mostu severno od mestnega jedra. Kot variantni predlog v tem času je bila tuđi trasa v smeri od gostilne Bevc, diagonalno preko Perovega s prehodom in mo-stopm južno od tovarne Svilanit, ki tuđi vsled slabih prostorskih kvalitet ni bila osvojena. Kot posledica teh variantnih potekov se je izkristalizirala se-danja trasa že zgrajene obvozne ceste, ki pa je imela v južnem delu tuđi tri poteke, in sicer severno od tovarne Stol in'južno od skladišča Stolovega lesa po stari trasi ceste na Volčji potok in poleg sedanjega poteka še nekoliko drugačnejši potek južno od tovarne Stol. Ker je obvozna cesta že zgrajena, je sprejeta varianta vsem dobro znana. Vzpoiedno s temi obravnava-, mi so bile obravnavane tuđi trase povezovalne ulice Kidričeva -obvozna cesta Kamnik. Ta pove-zovalna ulica je imela osnovni namen razbremeniti mestno magistralo tovornega prometa iz in-dustrij Utoka, Mesa in Alprema in avtobusnega prometa ter vsaj ene smeri splošnega prometa po mestni magistrali. Te zahteve so bile pogojene z ohranitvijo mest-nih fasad ter rešitvijo uporabe mestne magistrale z pešce v vsaj enakovrednem pogledu kot pri ostali prometni uporabi. Z ozirom na navedeno se je izkristalizirala prva varianta povezovalne ulice od hiše Klemen-čič - sedaj ONA-ON po delu Usnjarske ceste v smeri proti vzhodu, severno od objekta Šut-na 3, preko Bistrice z navezavo v križišču na obvozni cesti Kamnik. Ker je varianta pogojevala rušenje Klemenčičeve hiše in izvedbo arkad v vzhodno od glavne mestne magistrale ležečih ob-jektih južne Sutne in ni razbre-menila mestne magistrate na na-jožjem delu, je veljala samo do novelacije urbanističnega nacrta območja Kamnika. Noverilirani urbanistični nacrt območja Kamnika je v projektu št. 2201/76, izdelanem v LUZ Ljubljana predvidel in uzakonil premik trase povezovalne ulice na traso, ki poteka južno od stare Ete v križišče na obvozni cesti pri sedanjem šolskem centru. Podaljšek Usnjarske ceste proti jugu z rušenjem stare »Erjavčeve hiše« je omogoča navezavo industrije in avtobusnega prometa na obvozno cesto brez koriščenja mestne magistrale. V predhodnih obravnavah je bila namreč že strokovno zavr-njena navezava mestne industrije z navezavo na obvozno cesto severno od Mesa, ker predlog strokovno prometno ni bil izved-ljiv ćelo v primeru prekritja Bistrice in tako izvršnega velikega posega v vizuelni in urbani prostor mestnega jedra. Predsedstvo Občinske skupščine • • • Izgradnja obvoznice je bila odločilno dejstvo, ki je omogoči-lo pričetek celovitejših razmišljam' o povezavah mesta preko reke in s tem o razbremenitvi obstoječe cestne hrbtenice, ki je postala poseben problem v ožini starega mestnega jedra. Glede na prostorske možnosti in potrebe ter z ozirom na optimalno intervalizacijo križišč na obvoznici je predviđeno troje povezav med obema cestnima si-stemoma. Prva povezava severno od Alprema, druga v podalj-šku Kovinarske ceste pri Titanu in tretja pred vstopom v staro mestno jedro. Izvedba vseh treh bo omogočila kar največje zmanjšanje obremenitve Ljubljanske in Kidričeve ceste. Mest-na povezovalna ulica med staro Eto in Metalko na eni strani ozi-roma odcepom pr ŠCRM kot prva izmed predviđenih treh povezav (izgradnja naslednjega mostu pri tovarni Titan je definirana kot nujnost že v osnutku dogovora o temeljih družbenega plana. 1986-1990) bo s svojo končno obliko omogočila maksimalno razbremenitev mesta mo-tornega prometa. Primerjalna analiza vplivov na okolje obstoječega stanja s stanjem po izvedbi predlaganega prostorskega izvedbenega akta pokaže vrsto zanimivih ugotovi-tev. Ekološka valorizacija stanja pokaže, da je celoten predel mestnega jedra izpostavljen pre-cejšnjim obremenitvam hrupa brez ustreznih protihrupnih zaš-čit. Enako se pokaže učinek iz-pušnih plinov, ki se še poveča z ozirom na koridor Kidričeve ceste, omejen z obeh strani s str-njenim nizom objektov. Povezovalna ulica razrešuje kronično ekološko problematiko ožjega dela mesta s tem, da omogoči ureditev prometne situacije zno-traj mesta. Tranzitni tovorni promet je s predlagano rešitvijo popolnoma izločen iz mestnega jedra, tovorni promet za potrebe dostave in napajanje tovarn znotraj mesta pa je možen zgolj z obvoznice z obveznim desnim zavijanjem na priključek Usnjarske ulice. Sistem javnega prometa je re-ševan dvoplastno. Hitri daljinski javni promet se bo odvijal iz-ključno po obvoznici, medtem ko se predvideva potek lokalne-ga javnega prometa po povezo-valni ulici. Razbremenitev mesta osebnega prometa bo možna v več etapah: najprej osrednji del — Titov trg z Maistrovo ulico, dolgoročno pa del Medvedove in Kidričeve ulice s prioriteto odse-ka med staro Eto in Usnjarsko ulico. Tehnične podatke o povezo-valni ulici bi Iahko na kratko str-nili v naslednje: trasa cestnega telesa se med objektoma Metal-ke in stare Ete odcepi od Ljubljanske ceste ter v smeri severno od športne dvorane ob soli Fra-na Albrehta prečka Kamniško Bistrico. Na obvoznico se nave-zuje na mestu sedanjega priključka ceste v Novi trg. Dolžina odseka je približno 290 m. Na povezovalno ulico se s severa priključi deviirana Usnjarska ulica v dolžini 130 m. Vzhodno od športne dvorane je predviđeno parkirišče osebnih vozil. Na novo oblikovanem trgu pred Osnovno solo Frana Albrehta sta v območju križišča predviđeni po-stajališči lokalnega avtobusnega prometa v obliki dodatnih prometnih pasov. Povezovalnica je namenjena izključno motornemu prometu, medtem ko so kolesar-ske in peš poti vodene v posebnih koridorjih. Posebna pozornost je posvećena dostopom šo-loobveznih otrok do šolskih kompleksov, za kar so predviđene peš poti, posebej ločene od motornega prometa s podhodom pod novoustvarjenim trgom (iz-vennivojsko prečkanje komunikacije). Zaščita pred prekomernim hrupom je bila ključna nalog projektantov, saj trasa cestnega telesa poteka na meji območja, ki je že praviloma opredeljeno kot sorazmerno mirna cona. Gre za območje med starim jedrom mesta na eni in šolskim kompleksom na drugi strani. Sklop sol, objekt Metalke ter bližnji stanovanjski objekfi severno od povezovalnice so aktivno proti-hrupno ščiteni z ustreznimi pro-tihrupnimi ukrepi, kar zagotav-lja po izračunu imisije hrupa na najbolj izpostavljenih točkah objektov šolskega kompleksa obre-menitev, ki je v predpisanih me-jah za to vrsto dejavnosti. Vplivi izpušnih plinov so glede na od-prtost prostora in s tem povezano disperzijo sorazmerno majh-ni, razbremenitev mesta - v prvi vrsti Kidričeve ulice pa ogromna. Varovanje kulturne in naravne dediščine je za mesto, kot je Kamnik, pomembno izhodišče, ki ga je bilo potrebno slediti tuđi pri oblikovanju širšega prostora ob povezovalnici. Vrsta mikro-celot nudi specifične ambiental-ne kvalitete (odprtje nekdanjega zadnjega dvorišča stare Ete, kvalitetne vizure preko parkov-nih ureditev vrtov na severu, ureditve šolskega parka severno od OŠ Frana Albrehta v poveza-vi s preoblikovanjem sedanjega manipulacijskega prostora Metalke v bodočo teraso stanoval-cev in uporabnikov slaščičarne). Povezovalnica odpira tuđi vrsto novih vizur (pogledi na novo vzhodno fasado južnega dela starega mestnega jedra, Zaprice, Kamniško sedlo...), od katerih ima vsaka tuđi ustrezno mesto v oblikovalskih rešitvah obravna-vanega prostora. Celoten potek trase je spremljan tuđi s primer-nimi hortikulturnimi ureditvami, ki naj bi poleg dodatne proti-hrupne zaščite sledile osnovni zamisli o poudarku kulturnega spomenika - starega mestnega jedra z ustrezno zeleno cenzuro kot razmejitvijo med starim in novim. Izvršni svet občinske skupščine Komisija za delovna raz-merja Lekame Kamnik raz-pisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge čistilke de-lovnih priprav s polovičnim delovnim časom. Prijave sprejemamo 15 dni po ob-javi. Enaindvajsetletni DARKO POLJANSEK iz Donitovega tozda TRIVAL Kamnik je na le-tošnjem regijskem tekmovanju kovinarjev v Domžalah v pokliču konstrukcijski ključavničar, dosegel odlično 5. mesto. O tekmovanju borno obširneje poro-čali v naslednji številki Kamni-škega občana, kot tuđi o repu-bliškem tekmovanju kovinarjev, ki bo od 27. do 29. junija v Ve-lenju. (Vera Mejač) 0 predlaganih spremembah samoupravnih sporazumov o stipendiranju V šolskem letu 1985/86 name-rava začeti s studijem na viSjih in visokih šolah 201 Kamničan. S 74 študijskimi prijavami na 10.000 prebivalcev se med slo-venskimi občinami uvršćamo v zgornjo polovico. V primerjavi s preteklimi leti ni bistvenih razlik. Većina kandidatov, 147, se odloča za redni studij. Zanimanje za redni studij je med absol-venti programov V. stopnje zah-tevnosti naraslo od 63% lani na 70% letos. Če je lani prihajala kar polovica prijavljenih za studij iz gimnazije, je letos pestrost većja. Naj-več je kandidatov iz naravoslov-no-matematićne tehnologije, in sicer 16%. Za studij pa se letos odločajo še vsi zdravstveni tehni-ki, laboratorijski tehniki in ab-solventi družboslovno-jezikovne-ga programa. Pomembno več kot pretekla leta, Iahko bi rekli tuđi većina, se za studij odloča tuđi med strojnimi, elektro in gradbenimi tehniki ter vzgojite-lji. Vpisani za redni studij imajo 30 različnih poklicev. Vpisali so se na 28 visokošolskih temeljnih organizacij. Za naravoslovno matematičnimi tehniki po številu sledijo strojni tehniki (19), ekonomski in elektro tehniki (12), .gradbeni tehniki (8), zdravstveni tehniki (7), itd. Največ absolventov (15%) se odloča za studij na ekonomski fakulteti. Razveseljivo je, da po rangu sledita fakulteta za strojni-štvo s 13% vpisanih in fakulteta za elektrotehniko z 11,6% vpisanih. Če pogledamo prehodnost iz srednjih programov, vidimo, da vsi kandidati za studij strojništva prihajajo iz smeri strojni tehnik, da prihaja većina kandidatov za studij elektrotehnike iz elektro-tehnične usmeritve in većina kandidatov za studij ekonomije iz ekonomske usmeritve. Podobna zakonitost velja tuđi za ostale, z izjemo gradbenih tehnikov. Največja pestrost prehodov pa je iz naravoslovno-matematične tehnologije, kot ustreznega pro-grama^za največ različnih študi-jev. Vendar p zdravstvenega administratorja za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo v dispanzerju medicine dela, prometa in športa v ZD Kamnik Pogoji: končana administrativna šola IV. stopnje, znanje strojepisja 1 A, poskusno delo 2 meseca 2 čistilk za nedoločen čas s polnim delovnim časom v ZD Kamnik Pogoji: končana osnovna šola in opravljen izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo 1 mesec Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zdravstveni dom Domžale, Titov trg 1, 61230 Domžale. Kandidate borno o izbiri obvestili v 30 dneh od zadnjega dne, ko se sprejemajo prijave. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, tašča, svakinja in teta ANA JEGLIČ iz Češnjic pri Motniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami ob izgubi naše drage mame ter ji podarili toliko lepega cvetja in jo pospremili v zadnji dom. Iskrena hvala tuđi Mariji Zavrh in Ivanki Cene za ganljive, poslovilne besede ob od-prtem grobu, enako tuđi g. župniku za lep pogrebni obred. Še enkrat vsem lepa hvala. Žaljujoči: vsi njeni ZAHVALA 6. junija 1985 smo se na kamniških Žalah poslovili od naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete MIHAELE ERJAVŠEK roj. Možek Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala tuđi pevcem Solidarnosti za lepo petje in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, Ljubljana, Godič ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moža. očeta, sina in brata IVANA ŽURBIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebej pa se zahvaljujemo DO Titan. Utok. VVO Antona Medve-da, sosedom in duhovniku za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Marinka, otroci Anže, Sabina in Brigita, mama Milka, sestri Joži in Helena z družinama Kamnik, Ljubljana, Trzin, junij 1985 OBVESTILO ŽTO-TOZD za promet Ljubljana vabi k sodelovanju kandidate za prekvalifikacijo v železniške pokliče: 1. zavirač — premikač - kretnik Pogoji: - končana osemletka - starost do 30 let - posebna zdravstvena sposobnost Izobraževanje traja 3 mesece, nadomestilo osebne-ga dohodka za čas izobraževanja znaša 18.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 35.000 din. 2. prometno-transportni skladiščnik Pogoji: - končana pokliena šola - starost do 30 let - posebna zdravstvena sposobnost - znanje slovenskoga jezika Izobraževanje traja 3 mesece, nadomestilo osebne-ga dohodka za čas izobraževanja znaša 24.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 38.000 din. 3. sprevodnik Pogoji: - končana pokliena šola - starost do 30 let - posebna zdravstvena sposobnost - znanje slovenskega jezika Izobraževanje traja 6 mesecev, nadomestilo osebne-ga dohodka za čas izobraževanja znaša 24.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 41.000 din. 4. prometno-transportni tehnik Pogoji: - končana 4-letna srednja šola - starost do 30 let - posebna zdravstvena sposobnost - znanje slovenskega jezika Izobraževanje traja 10 mesecev, nadomestilo oseb-nega dohodka za čas izobraževanja znaša 27.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 52.000 din. Kandidati lahko takoj sklenejo delovno razmerje. Izobraževanje za vse pokliče se bo pričelo v septembru 1985 v Ljubljani. Po določenem času uspešnega dela na delovnem mestu ima delavec možnosti za napredovanje oziroma dodatno izobraževanje. Prijave sprejema kadrovska služba ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7 do 31. 7. 1985. ^&r- Razpad kluba? Plavalnf Sport ima v Kamniku že kar dolgo tradicijo, vendar pa je pred >labfm deselletjem zaradi slabih po-gojev zamrl. Nekdanji plavalci so prešli v vaterpolo klub, ki se je kot sekcija plavalnega kluba razvijal na-prej. Pri tem mu je v veliki meri poma-Eal kranjski plavalni klub. ki je za simbolično ceno omogočil treniranje v kranjskem zimskem bazenu, saj so vaterpolisti v kamniskem letnem bazenu iahko trenirali le poleti dva me-seca. medtem ko so ostalih deset me-secev v letu hodili v Kranj na treninge. V zameno za treninge v kranjskem bazenu je moral kamniSki vaterpolo klub za sezono ali dve posoja-ti kranjskemu Triglavu najboljše igralce (Šnabl, Reisner, Homar..,). Termine za trening je imel vaterpolo klub sele ob 21. uri zvečer, ko je bil bazen pač prost. Tako so petkrat te-densko hodili zvečer v Kranj na treninge in se vračali domov malo pred polnočjo. To je predstavljalo velik problem za pionirje in kadete, ki jih starSi nišo pustili tako pozno na trening, zato je imel vaterpolo klub ved-no velike probleme s pomladkom in jih je le s težavo sproti reSeval. Mla-dinci in člani pa so kljub temu trenirali. To odrekanje je tuđi obrodilo sadove, saj so se po nekaj letih vztraj-nosti »prebili« v IV zvezno ligo, nekaj mladincev pa je bilo tuđi članov slovenske vaterpolo reprezentanec. Dve leti je bilo nastopanje v II. zvez-ni ligi uspešno, saj so se enakovredno borili s klubi kot so Jedinstvo, Solaris, Triglav... (Odločilno tekmo s Triglavom iz Kranja so po vodstvu Kamničanov 9:5 prepustili Triglavu, da bi Iahko se naprej trenirali v DO JATA OE DUPLICA razprođaja kokošji gnoj v vrečah in razsutega od 24. do 30. junija 1985. Gnoj nakla-damo z lastnim nakladaicem. Priporočamo nakup! SERVIS AVTOGUM IN AVTOPRALNICA »Sitar« je odprta vsak dan od 7.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. Se priporočamo! Žensko frizersko pomoćni-co redno zaposlimo. Ponud-be pod šifro »Domžale« po-Sljite na uredništvo Kamni-ikega občana, TomSiceva 2, Kamnik. kranjskem bazenu.). Za tekmovanje v II. zvezni ligi nišo imeli niti toliko denarja, da bi si privoSčili prenočeva-nja. Tako so na sobotne tekme v Zadar, Šibenik, Murter, Banja Luko hodili Sele v soboto, namesto v petek zvečer. Po deseturni vožnji so skočili v vodo in odigrali tekmo. Vsak laik Iahko potrdi, da nišo imeli niti najmanjih možnosti, da bi se tako utru-jeni enakovredno borili z nasprotni-kom. Ostali klubi seveda teh probio-mov nišo imeli in so jim v goste Iahko prihajali dan pred tekmo, ter se dobro odpočili, kar je nujno potrebno za nekoga, ki ima namen dosegati dobre rezultate. Kljub volji je kamni-škim vaterpolistom zmanjkalo moči in morali so se posloviti od II. zvezne lige in se vrniti v slovensko ligo, kjer sedaj uspešno tekmujejo. Ker pa je slovenska liga nižjega ranga, je temu ustrezno tuđi manj denarja. Samo zaradi razumevanja tov. Skodlarja in tov. Brleca iz Komunalnega podjetja Kamnik, ki sta jim omogočila najem bifeja na kamniskem kopaliSču, so Iahko izpeljali tekmovanja v slovenski vaterpolo ligi. Dohodek od dejav-nosti bifeja pa je bil vseeno premaj-hen, da bi Iahko vse nacrte izpeljali do konca. Zmanjkalo je namreč denarja za udeležbo na kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo, tako da to sezono zopet nastopajo v slovenski ligi. Letos pa se je zataknilo na Republiško in državno prvenstvo v prostem letenju Velika planina ima idealne pogoje za letenje z zmaji. Že lani so kamniški zmajarji organizirali državno prvenstvo v tej panogi. Letos je bilo na Veliki planini republičko prvenstvo od 20. do 22. aprila. Prvi tekmovalni dan je bil na sporedu hitrostni prelet s povratkom z obvezno obratno točko, teteli so proti Goltem. Dan kas-neje je bila na vrsti disciplina - hitrostni prelet z več piloti. Najbolje se je odrezal Ivan Brovc iz kluba Posoc-jc. saj je letel od Planine pod Golico in nazaj do Golnika. Preletel je 75 km in postal republički prvak. 2. me-sto je zasedel Boris Građen a kluba Let Skofja Loka, 3. pa Miran Simrl iz Delte Ljubljana. Od Kamničanov je najbolje letel Borut Pestotnik, ki se je uvrstil na 5. mesto. Vseh tekmovalcev je bilo 46 iz desetih klubov. Kavka je bila na 4. mestu. Nekaj kamniikih pilotov se je ude-ležilo tuđi državnega prvenstva, ki so ga lelos pripravili člani društva za prosio letenje Posočje. Vseh tekmovalcev je bilo čez 60, tekma pa je trajala od 11. do 18. maja. Od Kamničanov se je najbolje uvrstil Borut Pestotnik, ki je zasedel 9. mesto, zmagal pa je domaćin Brane Klemen-čič. 2. mesto je zasedel Borut Mla-kar, Krila Krčko, 3. mesto pa Matjaž Brezar - Prepih Tržlč. MARKUŠ športne aktivnosti ob . prazniku ' LetoSnji krajevni praznik, 9. junij, ki ga skupaj praznujeta KS Kamniška Bistrica in Godič, je bil še toliko slo-vesnejši zaradi otvoritve novega doma KS Godič. Svoj delež k tej slovcs-nosti so prispevali tuđi člani SD Jurij Libnik, ki so priredili Šahovski ekipni brzoturnir in tradicionalno kolesarje-nje na relaciji Stranje-Kamniška Bi-strica-Stranje. Ekipnega Sahovskega brzoturnirja so se udeležile tri ekipe, ki so igrale po dvokrožnem sistemu. Najboljša je bila ekipa Kamniške Bistrice I., ki je zbrala 12 točk in je nastopila v sesta-vi: Boris Robič, Stane in Franc Kre-gar, Tine Alpner: drugo in tretje mesto si delita ekipi Godiča in Kamniške Bistrice II., ki sta zbrali po 6 točk. Ekipa Godiča je nastopila v se-stavi: Jože Omahna, Franc Sitar, Franci Humar, Tone Petek; ekipa Kamniška Bistrica II. pa v sestavi: Franc Peternel, Srećko Sitar, Franci in Miran Kregar. Najboljši posamezniki so prejeli praktične nagrade (Boris Robič, Franc Sitar, Kranc Kregar in Tine Alpner), najboljša ekipa pa je prejela prehodni pokal. Šahistom so dani vsi pogoji za nemoteno vadbo, zato so vabljeni vsi, ki imajo vselej do te igre. Start kolesarske vožnje je bil ob osnovni Soli Stranje, ki letos praznuje stoletnico delovanja, in se je nadalje-vala do doma v Kamniški Bistrici. Tam so se vsi udeleženci osvežili, vo-dja kolesarske sekcije Stane Balantič pa jim je podelil zlate, srebrne in bro-naste značke. Letošnjega tradicional-nega kolesarjenja, ki je že tretje po vrsti, se je udeležilo manj občanov kot prejšnja leta, predvsem zaradi slabega vremena. Vsi udeleženci zaslužijo vso pohvalo, da so se kljub slabemu vremenu odzvali tradicionalni vožnji in s tem počastili krajevni praznik in obudili spomin na prvega padlega partizana Jurija Libnika, katerega ime nosi ŠD Stranje. I. KOSIRNIK skupščini ZTKO. kjcr se »deli« denar za dejavnost klubov. Vaterpolo klub Kamnik ni dobil niti dinarja. (Zapisnika o skupščini po več kot dveh me-secih še vedno ni moč dobiti, ker menda Se ni overjen.) Kot razlog, za-kaj klub ni dobil denarja, je bila navedena nemnožičnost. Odkod mno-žićnost v klubu, ki je že več let sistematično zatiran? Klub je nemnožičen samo kar se tiče pionirjev, ki ne mo-rejo v poznih večemih urah hoditi na treninge. Še vedno pa se organizirajo plavalni tečaji. Plavalnega tečaja ni bilo samo lani, ko ga je Vaterpolo klub pripravlja! v sodelovanju z ZTKO. Vaterpolo klub je po dogovoru priskrbe! plavalne učitelje, ZTKO pa je imela na skrbi organizacijo. Plakate za plavalno Solo je ZTKO izobesil Sele zadnji Kip (2 dni pred pričetkom tečaja), zaradi česar se je prijavil samo 1 tečajnik, Vaterpolo klub Kamnik pa je pripravil pet plavalnih učiteljev. Na skupščini je bilo sliSati tuđi izjavo, da se ne bo podpiralo nekaj posameznikov, ki se hodijo »namakat« v Kranj. Zato bo prav zanimivo videti zapisnik s te skupščine. Po vsem tem človek dobi občutek, kako čudni so načini razde-ljcvanja denarja v naSi občini. Priče smo Iahko odločanju ozke skupine ljudi o namenu teh sredstev po krite-rijih, ki so jasni samo njim. Pozablja-jo pa, da se ta sredstva zbirajo iz dohodka delavcev. V Kamniku se sredstva za šport delijo predvsem glede na vplivnost klubskih predstavni-kov, in ne po uspešnosti v tekmova-njih. Zato pozivamo vse delovne ljudi, da se izjasnijo glede te problematike, odgovorne ljudi pa, da se stvar takoj uredi, kajti v nasprotnem pri-meru bodo kamniški vaterpolisti prisiljeni razpustiti svoj klub, ker brez denarja ne morejo ničesar storiti. To je nepravično glede na njihovo požr-tvovalnost in dosežene rezultate, za mesto Kamnik pa prava sramota. .DD Klubsko prvenstvo v kegljanju Kegljaški klub Kamnik, ki ima nad 200 članov, je aprila končal tekmovanje v obeinski ligi. V tem tekmova-nju je sodelovalo 17 ekip iz delovnih in drugih organizacij v občini Kamnik, ki so pokazale kar solidno znanje v tej sportni panogi. KegljaStvo v Kamniku ima že kar lepo tradicijo. Sedanje kegljišče obra-tuje že deveto leto, trenutno ga upravlja Kegljaški klub, je dobro vzdrževano in na njem mnogi prekaljeni, pa tuđi začetniki, preskušajo slast tega športa. V zadnji sezoni so vse ekipe sodelovale v cni ligi zato, da bi srečanja popestrili in povečali množičnost, ki letno niha med 200 in 300 člani. S takim načinom tekmovanja je bil dosežen načrtovani smoter. KegljaStvo v Kamniku je zelo priljubljeno. V svojih vrstah vključuje ver-jetno največ aktivnih športnikov sko-zi vse leto. Tekmovanja trajajo ne-prekinjeno od jeseni do pozne pomladi vsak teden oziroma se vrstijo srečanja in treningi vsak delavnik v po-poldanskem času. Med vsemi nastopajočimi ekipami v sezoni 1984/1985, ki so se uvrstile v finale, so v zaključnem delu najboljše rezultate dosegle; 1. mesto ekipa UTOK Kamnik 4619 kegljev 2. mesto ekipa Obrtnikov 4612 kegljev 3. mesto ekipa Svilanit 4557 kegljev Ob priložnostni slovesnosti konce maja je tem ekipam podelil lične pokale Janez Vodičar, predsednik keg-Ijaškega kluba Kamnik. STANE SIMSIČ Kaj je res in kaj ne OBRT NEKOĆ IN DANES bo naslov razstave v Kamniku in sicer v dneh od 4. 9. do 8. 9. 1985. Prireditev bo v okviru praznovanja 10. obletnice delovanja Obrtnega združenja Kamnik. Razstava bo povezana tuđi z dnevi narodnih noš, folklore in obrti v Kamniku. Obrtno združenje zato vabi vse občane in obrtnike k sodelovanju. Predvsem pa prosi tište, ki imajo oz. hranijo starejše pisne dokumente, kot so: obrtna in mojstrska spričeva-la, pomočniška pisma, fotografije, orodja in izdelki, da jih v originalu ali kopiji posodijo za razstavo. Vse eksponate Iahko oddate osebno na sedežu Obrtnega združenja Kamnik, Kolodvorska 4, ali pa preko telefona št. 831-738 sporočite svoj naslov, da jih dvigne združenje samo. Obrtno združenje Kamnik jamči za njihovo vrnitev. Zbiralna akcija bo zaključena 31. 7. 1985. V zadnji številki Kamniške-ga občana je bil na Sportni strani objavljen članek, ki je v Kamniku in okolici povzroćil veliko razburjenja. Gre za pisanje Blanke Jelen o občinskem tekmovanju v gimnastiki, ki ga je organizirala osnovna šola Frana Albrehta, prostore zanj pa odstopila osnovna šola Du-plica, saj je bila kamniška hala zasedena zaradi gostovanja Titove štafete. Ker je avtorica članka izrekla precej oštrih besed na račun učiteljev telovadbe in sodnic, češ da je bilo že pred tekmovanjem jasno, kdo bo zmagovalec in kdo poraže-nec, so organizatorji sklicali sesta-nek z namenom: priti stvari do dna. Poleg učiteljev telovadbe in ravnateljev osnovnih Sol Frana Albrehta in Toma Brejca ter avtorice članka so se sestanka udeležili se predstavniki dupliške osnovne Sole. tekmovalka iz osnovne Sole Toma Brejca. predstavnik ZTKO, avtorica priročnika Množični program gimnastike (po navodilih iz priročnika je tekmovanje tuđi potekalo) in sportni delavec iz Kamnika. ki je bil tuđi predsednik delovnega odbora, katerega naloga je bila odkri-ti, koliko resnice je v članku Blanke Jelen. Ona je kot gledalka vide-la tekmovanje v zelo negativni luči, saj so imele sodnice močno neize-načena merila, ob katerih so več-krat oškodovale tekmovalke osnovne Sole Toma Brejca. Krivdo za žalost in solze tekmovalk iz Toma Brejca je pripisala »visjim«, ker so jim Sele na samem tekmovanju po-vedali, kako morajo biti sestavljenc osnovne vaje. Tuđi osnovni Soli Duplica je očitala, da so kot organizatorji iz tekmovanja potegnili koristi, čeprav so v resnici odstopi-le le prostor zanj. Tovarišica Rika Bintcr je kot predsednica Gimnastićne zveze Slovenije in avtorica gimnastičnega programa pojasnila, da so vse sodnice strokovno podkovane in izku-šene in da so imele za vse tekmovalke cnaka merila. Do razlik v točkovanju pa je prišlo zaradi tega, ker nekatere tekmovalke (iz že omenjene osnovne Sole) nišo prikazale vseh telovadnih clementov. zahtevanih v programu. Torej so sodnice teočke odbijale zaradi ne-popolnih vaj. ne pa zaradi slabe izvedbe in pristranskosti. Tuđi osnovna Sola Frana Albrehta ni kriva, ker so bile vaje tekmovalk iz sosednje Sole drugačne. kot bi morale biti: pač pa je krivda v nedo-sledni pripravi tekmovalk na tekmovanje. Nihče njihovemu trenerju ne očita pomanjkljivc strokovnosti. saj ima gimnastika v Kamniku tuđi zaradi njega vse svetlejšo prihod-nost. nihče pa tuđi ne sme žaliti drugih učiteljev telovadbe. ćeš da so do tekmovanja skrivali razpored vaj, saj so bili vsi seznanjeni z njim. Verjetno pa je upravičena Blan-kina kritika, da je bilo pri sodnicah na trenutke opaziti nekoncentrira-nost in premajhno zbranost, saj se je učiteljica iz osnovne Sole Toma Brejca že na tekmovanju pritožila nad prenizko oceno svoje tekmovalke; po besedah sodnice, zaradi neizvedenega obrata. Ko ji je učiteljica pojasnila, da je deklica obrat izvedla, pa je spremenila mnenje, ker menda kompozicija ni bila v redu. Tuđi odnos ene od sodnic do tekmovalk, ki so se ogrevale, ni bil najbolj vzgojen. Tekmovalko z Brejčeve sole je namreč napodila nazaj na tribune z besedami; »Izgi-ni, kaj delaš tukaj?« Po tako »avto-ritativnem« nastopu je smešno pri-čakovati, da se bo deklica. ki je komaj pogledala v svet. na tekmovanju Iahko sprostila in pokazala najveć. kar zna. Treba pa je pove-dati še to. da se druge tekmovalke nišo sprehajale po telovadnici. am-pak so bile v skupinah z mentorji ali pa so organizirano sedele na tri-bunah. Tuđi trditev. da je imela osnovna Sola Dupiica privilegije, je povsem jj neupravičena. saj nišo bili organizatorji. pač pa so samo odstopili telovadnico za tekmovanje in nanj poslali svoje tekmovalke. Mislim, da smo tako potolažili tuđi prizadete Dupličane. ne vem pa. kako bi Iahko potolažili dekli-ce. ki so brez dvoma najbolj prizadete in so se v solzah spraševalc. čemu take razlike v ocenah. ko pa so bile vaje izvedene tako enakovredno. V bodočc je treba vse tekmoval-ce že v pripravah seznaniti z oce-njcvalnimi merili. kajti le tako bi se Iahko izognili nemilim scenam, ob-jokanim obrazom in obžalovanjem zaradi izgubljencga časa na trenin-gih. Da bi pa nadarjenc deklice postale navdušenc tekmovalke, jim je treba gimnastjko še bolj priljubiti, ne pa jih z nepravilnimi odnosi od-daljiti od nje. Upam. da ob tem članku ni pri-zadet nihče, saj je bil namen zadev-nega sestanka in moj namen postaviti stvari na pravo mesto in pomi' riti razburjenc duhove. Uežurncga krivca torej ni, čeprav verjetno marsikdo v sebi čuti delček krivde - kar pa je tuđi prav, saj se v bodoće take napake najbrž ne bodo več ponavljale; Torej - brez prepirov. saj smo vendar vsi DOBRI LJUDJE!!! MATIC ROMSAK Tek po kamniških ulicah KamniSki atletski klub je 24. maja organizirat prireditev v počastitcv dneva mladosti. Tek po ulicah kamnika je prijetno popestril praznova-nje, čeprav je bilo tekmovalcev in or-ganizatorjev več kot pa gledalcev, ki so si tek ogledali le »mimogrede«. Če je bil Kamnik včasih mesto z bogato Sportno tradicijo, s številnimi športnimi prireditvami, z navijaško razpoloženimi gledalci ter mnogimi zagrizenimi tekmovalci, pa dandancs ta sloves vse bolj izgublja. Tekme, na katerih tekmovalci dajo iz sebe vse, kar morejo in znajo, so Se vedno tu, in pa več tistega vzdušja, za katerega zveS Iahko le Se iz besed starejSih Sportnih navduSencev. Kljub vsem te-žavam, na katere smo naleteli, pa je Napeto vzdnije pred Startom ilanov veteranov (Tek po ulicah Kani' ■ika) Matic Romšak Kako naprej Komu so napon* smucarji teka«, ki so združeni v tekaski sekciji pri SK Kamnik? Tako se spraiujejo tako tekmovald, trenerji, funkcionarjl in tuđi ostali privrženci smucankega teka. Povsem na dlani je, da nekaj ni v redu, kajti obeinska ZTKO je tekaiki sekciji namenila tako malo denarja, da je resno ogrožen njen otetoj. Denar, ki ga je ZTKO namenila smu-čarjem tekacem, bi zadostoval komaj za rekreanVno vadbo, kako naj bi ga bilo zadosti za tekmovalce, ki jih Je čednije več. In to se dogaja ravno v času, ko kamnttkl smucarski tek do-življa ponoven razevet, ponoven vzpon. Ne smemo pozabiti, da je to ena najuspešnejših sportnih panog v občini, da je iz vrst tekaške sekcije izšlo več kot 10 državnih reprezentantov, od tega dva olimpijca. Res je, da je bil klub v letu pred olimpiado v re^ni krizi, starejši klubski funkcionarji so odšli, mladih je bilo malo. Toda, ti so vztrajali in pričeli delo »na novo« nacrtno in z mladimi tekmovalci in uspehi nišo izostali. Tako sedaj raste nova generacija mladih perspektivnih tekmovalcev, tako biatloncev kot tuđi tekmovalcev v solo tekih. Tako pi-onirji kot mladinci. dosegajo lepe uspehe tuđi v državnem merilu, pa tuđi člani se enakovredno kosajo s tekmovalci iz drugih klubov. Tekaška sekcija se je tuđi organizacijsko okre-pila, pričeio se je tuđi delo na po-dročju množičnosti in rekreacije, kar tuđi ni zanemarljivo. Zato je poteza ZTKO ie toliko bolj nerazumljiva in tuđi nerealna, kajti obstoj oziroma delovanje sekcije v zacrtanih okvirih je močno ogroženo, saj se je s 25 starimi milijoni tcžko iti tekmovalni Sport, kaj Sele, da bi rezultati ostali na isti ravni kot doslej. Tekmovalci oziroma njihovi starši so že doslej precej vložili v tek, sami si kupijo več kot 80% opreme - kako naj jim zdaj pojasnimo, da so si s prizadevnim delom in treningi »zaslužili« komaj za životarjenje. V kamniški občini je mnogo Sportnih panog, ki so po rezultatih precej manj uspešne, dodeljena pa so jim bila znatno večja sredstva kot te-kačem. Da bi nepoučeni bolje razumeli za-devo, naj pojasnimo, da ZTKO sredstva za tekoče leto razdeli na osnovi dosezenih rezultatov v preteklem letu. Tako naj bi se sredstva za leto 1985 delila po dosezenih rezultatih v letu 1984. Zato je ironija Se večja, saj so tekači prav lani dosegli vrsto odlič- nih rezultatov: Andrej LaniSek je bil državni prvak v biatlonu, republiški prvak, udcleženec olimpiade ter zmagovalec vrste tekmovanj v republi-škem in zveznem merilu. Na olimpi-adi je sodelovala Smolnikarjeva, bila je tretja v državi in dosegla še vrsto uspehov. Kamniška biatlonska štafeta je bila druga v državi, Novak državni prvak med mladinci v biatlonu, Oolob tretji in še bi Iahko naštevali. Očitno se pravilnika o delitvi sredstev po rezultatih ne drži nihče, več dobi tišti, ki ima boljše »zveze,« in tako početje kamniškemu športu prav gotovo ne koristi. S tem člankom nočemo škodovati nikomur, naš namen je samo opozo-riti javnost na ta problem, jasno, v interesu zdravih sportnih in človeSkih odnosov. D. O. tek vsaj po tekmovalni in organizacijski strani uspcl. Za to se velja zahvaliti tuđi postaji milice, ki je z zaporo ceste in nadzorom zagotovila varnost tekmovalcev in ZTKO, ki je omogočila sredstva za izvedbo tekmovanja. To je ptekalo tako, kot smo si Iahko le želeli. Vreme je bilo lepo, že sko-raj prevroče, vzdušje med tekmovalci pa naelektreno. Ob 17. uri je po progi steklo prvih enajst tekmovalk iz prvih in drugih razredov od skupno devetdeset na-stopajočih. Pionirkam so sledili pi-onirji, pa mladinke in mladinci, tek so zaključili člani, veterani in vete-ranke. REZULTATI: I—II - razred dekle-ta 1. Blanka Kalčič OŠ Duplica 2. Tina Zajc OŠ Duplica 3. Rosana Šte-be OŠ Duplica I-H razred fantje - 1. Uroš Pušnik OŠ F. Albrehta 2. Franci Volkar OŠ Duplica 3. Grega Pod-goršek OŠ Duplica III-IV reazred dekleta - 1. Asta Ho-čevar Partizan Mcdvode 2. Mira Škorjanc OŠ F. Albrehta 3. Mojca Pavič OŠ Mekinje III-IV razred fantje - 1. Albin Žibert OŠ Duplica 2. Robert Šellhaus AK Olimpija 3. To-maž Plankar OŠ T. Brejca V-VI razred dekleta - 1. Brigita Sonabar OŠ FA 2. Mateja Bauman OŠ FA 3. Jasmina Bevc OŠ FA V-VI razred fantje - 1. Oolob Marjan OŠ FA 2. Igor Grabnar OŠ FA 3. Iztok Pramenko OŠ FA VII-VIII razred dekleta 1. Nataša Hribar OŠ TB 2. Šaša Lukan OŠ FA 3. Tanja Horvat OŠ TB VI-I—VIII razred fantje - 1. Ivan Mara-din AKK 2. Sebastjan Jančič AK Rudar Trbovlje 3. Marko Uršič AKK ST. mladinci - 1. Primož Golob AK Olimpija 2. Tomaž Drolc AK Domžale 3. Damjan Čibej AK Olimpija Člani - 1. Franc Teraž AK Olimpija 2. Ivan Urh AK Olimpija 3. Sergej Prokofjev ŽAK Ljubljana Veterani -1. Srečo Žerjav Dravlje 2. Pavle Kre-že AK Rudar Trbovlje 3. Tone Per-šak AK Olimpija Veteranke - 2. Helena Žigon ŠD ježića 2. Majda Hoče-var Avtomontaža Lj. MATIC ROMŠAK Kamniški občan V Smarci ali okolici išcem skladiščni prostor. Anica Okorn, tel. 832-952. Montaža in popravilo TV an-ten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, MengeS, telefon 737-194. KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - KamniSki občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor v sestavi: Romana Grčar, Maja Korošec, Janez Maleš, Franc Mihevc (tehnični urednik), Mateja Reba, Stane Simšič, Jana Taškar (glavna in odgovorna urednica). Stane Za-rnik, strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografi) ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.