Priloga ,,Našemu Listu" št. 37. V Kamniku, 16. septembra 1905. Izhaja vsako soboto in je za naročnike nNašega Lista" v kanmiškem okraju brezplacen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za veckratno ob- javljenje po dogovoru. Slovence zapirajo za ,,živio"-klice. Kar bi se komn T ustavni državi zdelo popolnoma nemogoče, to se je zgodilo te dni. Ko so bili udeleženci nedolžne demonstracije v Domžalali po inicijativi in zahtevi kamniškega okr. giavarja pl. Crona obsojeni v zapor samo zaradi tega, ker so klicali ..živio", tedaj se je splošno mislilo, da je to le slaba šala giavaija Crona. Sicer je taka šala nedopustna in neumestna in zato je bil tudi vsak trdno prepriean, da bo baron Hein te neumestne obsodbe razveljavil, ce pripisuje Slovencem le koliokaj pravic še v tej ^ustavni" državi. Ali zgodilo se je drugače. Pokazalo se je, da smo Slovenci v blaženi Avstriji popolnoma brezpravni in da smo na milost in nemilost prodani samovolji nemških hujskačev. Pied nekaj dnevi so dobili naniree vsi oni, ki so se proti famozni obsodbi pritožili na deželno vlado v Ljubljani, — vladni odlok, s katerim jim glavarstvo na-znanja, da je vlada vse obsodbe — potrdila. — To se pravi, zavrnila prizive, katere so vložili Slovenci. Kako pa je s prizivi Nemeev, bo nehote vprašal vsakdo. No, to je pa zopet vse kaj druzega. Razven Slovencev je bil obsojen pri tedanji razpravi tudi nek Nemec Lederhas, kateremu se je dokazalo s pri-čami, da je bil s palico po Ijudeh in da se je posebno odlikoval v izzivanju ter s svojim huronskim heil-kričanjem vse druge Nemce prevpil. Prizivu tega Nemca je slavna, pri vsaki priliki nas prezirajoea, — ,,pravična" vlada ugodila. Iz katerih razlogov, tega seveda vlada ne izda. Mi pa lahko z mirno vestjo trdimo, da je vlada priziv samo zaradi tega ugodno rešila, ker je dotičnik nemškega mišljcnja. Slovenci so prejeli vsi litografirane odloke popolnoma enake vsebine, v vsakem odloku se povdarja, da deželna vlada ni mogia najti razloga, zaradi katerega bi se obsodba kamniškega okr. glavarstva razveljavila. Vlada tudi ni našla razloga, da bi zaporne kazni znižala ali pa spreme-nila v dename in to tudi pri onih ne, ki še nikdar niso bili kaznovani. — Med obsojenci je vecina takih, ki niso druzega za-krivili, kakor da so zavpili ,,živio". Dospeli smo torej že tako daleč, da na svoji zemlji, v popolnoma slovenskem kraju ne strpe vladni krogi ,,živio"-klieev. Ali so morda ti klici tako nevarni obstoju države, mar se pred to ne-dolžno besedico podirajo že državni slebriV Res, čudno je, po katerem zakonu bi bil ,,živio" prepovedan? S katerimi paragrafi naj upravičuje deželna vlada to svojo obsodbo? Grospodje, kako pa postopate proti hajlanju, proti kričanju tiste protiavstrijske ,;Wacht am Rhein" ? Ali smatrate morda Avstrijo že sedaj kot del vseizveličevalne matere Germanije? Koliko sto in stokrat se je že pozdravljalo našega vladarja z ,,živio" in kdo je bil takrat s to besedico raz-žaljen? — Sedaj pa naenkrat pride državni uradnik, ki bi tudi nam Slovencem moral biti pravičen, in nam to zabra- ¦ njuje! To vendar presega vse meje nemškega birokratizma. In to naj bo ustavna država? Kdaj je bilo še slišati, da bi se bil drznil kak okrajni glavar, bodisi katerega koli okraja v Avstriji, obsoditi kakega Nemca za ,,lieil"-kričanje. Kakšen vihar bi nastal pri Nemcih, ako bi se kaj tacega zgodilo! Gotovo je, da bi taka uradna oseba morala takoj izginiti s političnega površja. Ako so take besede kaznjive, zakaj pa dosedaj še nikdar tega kaznovali niste? Kdo vam je ob takih pri-likah branil uporabljati paragrafe iz prejšnjega stoletjaV I Morda je pa vendar res, da v ustavni državi nimamo vsi enakih pravic in da nismo pred zakonom vsi enakiV Kolikokrat so se vršile nemške demonstracije — in to so bile življenju in imetju nevarne demonstracije — in kdaj ste kaznovali Nemca pri takih prilikah, ce je kričal Mheil" ? Da, da, niti za liičanje kamenja se ni moglo ali pa ni hotelo zaslediti krivcev! Ni nam treba daleč hoditi in takoj vidimo primere v postopanju vladnih krogov, ako je treba soditi ali pa ščititi Nemce, ali pa nastopiti proti Slovencem. Pri vseh takih prilikah ima vlada dvojno mero in vselej se pokažc, kako gotovi vladni organi črte Slovence. | Morda je pa morala imeti vlada obsojftnce tudi sedaj, zato se je pac tako sodilo. V odlokili pravi namreč, j da je krivda po piičah dokazana. Da, dokazana je po pričah, a te priee so bili orožniki, ki pri najboljši in naj-vestnejši volji ne morejo vsakega posamoznika videti in slišati, kaj je delal in kričal. Ali je mogoče, da sliši orožnik med tako množico, kakor je bila takrat v Domžalah, go- | tovo osebo, da je ravno ona kričala? Ali ste morda pri razpravi lioteli poslušati tudi obdolženca? Kar je orožnik izpovedal, to je obveljalo in četudi se je dotičnik temu protivil. Ta krivična obsodba kriči do neba in naloga našili poslancev je, da vendar enkvat nastopijo kot pravi ljudski zastopniki in na gotovili mestih pojasnijo, kako proti nam postopa deželna vlada. Ako pa naši poslanci nimate po- j guma, nastopiti proti takim vladnim naredbam, potem je pač potrebno, da za svoje zastopnike poiščemo može, ki bodo ljudstvo tudi zastopali. J K odliodu glavarja g. pl. Crona. Kamniški okrajni glavar g. dr. pl. Cron nas je včeraj zapustil. Sledil je odli-kovanju, ki ga mu je podelila deželna vlacla, iraenovaje ga vladnim svetnikom s sedežem v Ljubljani. Za nas je on torej preminol. Spominjati se hočemo pri tej priliki nje-govih zaslug za, naš okraj. Kot predstojnik uradov je bil dokaj čislan, čemur nikdo oporekal ne bo. Tudi ni naša naloga segati v ta delokrog. V gospodarskem oziru ni za nas ničesar dosegel, krivda njegova pa je, da se pri regu-liranju Bistrice ni čisto nie oziralo na stare privilegirane pravice kamniških meščanov. Ravno tako bi bili mnogo dosegli v zadevi obdačenja c. kr. praharne, ako bi se bil glavar Cron bolje potegoval za njemu izročeni okraj. V tem oziru torej ne moremo obžalovati, da je odšel. — V političnem oziru je bil do najnovejšega časa še dokaj zmeren. Do domžalske afere smo ga tudi spoštovali in je bil med nami še precej priljubljen. Dasi se tudi do tega casa slovenskili veselic ali drugih slovenskih priredb ni udeleževal, imeli snio ga za mirnega in zmernega Nemca. Imeli smo tudi že eesarske slovesnosti, kjer bi bil moral kot vladni zastopnik prisostvovati. Da jih ni posetil, nas to do domžalskih dogodkov ni motilo, ker smo poznali njegov čut za štedenje. Zelo iznenadil nas je zatorej njegov nastop pri izzivajoei slavnosti doinžalskih Tirolcev. Priča-kovali bi ne bili, da se bo on udeležil te veselice, ki je bila za slovenski okraj izzivanje in žalitev narodnega euta. Še bolj iznenadilo nas je pa njegovo postopanje. Kakor znano, branil je s svojo osebnostjo protiavstrijsko, na slo-venski zemlji izzivajočo frankfurtarieo. Naj ga je že k temu pregovoril kdor si bodi, žalostno dovolj za okrajnega gla-varja, ako ninia v političnem oziru toliko lastnega prepri-canja in razsodnosti, da bi dotičniku povedal, kaj veleva takt. Višek svoje brezobzirnosti in nemško pretiranosti pa si je postavil g. dr. pl. Cron z obsodbo udeležencev domžalskih dogodkov. Po njegovi zahtevi obsodil je litijski okrajni glavar Tekavčič vsakega, ki je le zaklical ,,živio". S to svojo razsodbo postavil si je dr. pl. Cron trajen spo-menik. Morda je pa bil tudi njegov namen proti koncu svojega vladanja prikupiti se vsem Nemccm, baronu Heinu pa še posebej, saj je znano, kako vladni možje mrze vse, kar jo slovenskega. Danes tega ne bomo raziskavali, do-volj je, da je dr. pl. Oron za svojo breztaktnost prejel odli-kovanje in povišanje, katerega si je že dolgo želel. Vodstvo okrajnega glavarstva kanmiškega je pre-vzel gosp. baron Sehonber ger, ki je bil dosedaj kot vladni tajnik v Kranju. Kako je častnik slavil Prešerna. ,,Slov. Narod" je priobčil to-le zanimivo notico: Leta 1901. v avgustu smo manevrirali okrog Bleda. Naši v Radovljici nastanjeni stotniji, ,,die russische Kompagnie" je poveljeval rajni stotnik Albert Martineič. Dne 12. avgusta, dan mi je živo v spominu — je sklical stotnik stotnijo pred odhodom v polukrog okrog sebe ter prašal vojake, če jim je znan Prešeren in katere pesmi njegove poznajo. ,,Veseli me," je ogovoril Martinčič vojake, ,,da poznate vsi najlepše pesmi najvecjega pesnika slovenskega. Danes korakamo mimo njegovega rojstnega doma, mimo Vrbe, kjer se je rodil dne 3. grudna 1800; da si ta dan vsi zapomnite. Predno prikorakamo k hiši, poveljeval bom »desno glej" in takrat mora vsakdo Prešemu čast skazati, kakor pred najvišjim generalom." Ko smo kacili 10 korakov pred Prešernov dom prikorakali, je potegnil stotnik sabljo, ž njim njegovi častniki in komandiral je glasno: ,,Stotnija desno giej!" Stotnija je udarila po puškah in stopila, da je zagrmelo in defilirala kakor pred najvišjim generalom pred Prešernovo rojstno hišo. To je bil vznešen prizor, ki je marsikateremu izvabil solze iz oči. Kanmiška narodna društva so se v lepem številu udoležila slavnosti odkritja spomenika Prešernu. Poklonila so velik lavorjev venec s trobojnim trakom, na katerega je naslikal gosp. M. Gaspari kamniški grb kakor tudi na-pis ,,Kamniška narodna dmštva". Nekateri listi so pomo-toma poročali, da je ta vonec poklonilo pevsko društvo ,,Lira", kar mi s tem poporavljamo. Poročil se je davčni pristav gosp. Rudolf Aleksander Binter, sedaj v Ložu, z gospodično Marico Gerčarjevo iz Kamnika. Naše iskrene čestitke! Umrl je v Gradcu gosp. baron Apfaltrern, oče gosp. barona Apfaltrerna, graščaka na Križu. Prepeljali ga bodo na Križ in v Komendi položili v rodbinsko rakev. Na Vrhpolju se vrši v nedeljo dne 17. t. m. vrtna veselica v gostilni g. Petra Žerovnika. Pri veselici svira kamniška mestna godba. Vstopnina je le 20 vinarjev za oscbo. Ker je gostilna Petra Zerovnika na jako dobrem glasu in je izlet na prijazno Vrhpolje prav prijeten, je pri-čakovati obilne udeležbe, saj bo itak kmalu nastopila zima in nas privezala na zaprte mestne prostore. Pretep. Med fanti s Porebra in Gojzda vlada že dolgo časa medsebojna mržnja. Pretečen teden je melo vec fantov pri nekem posestniku na Gojzclu proso. Zvečer so se doniov grede do dobrega sprli in posledica tega je bil pretep. France Urh z Gojzda je v družbi vec fantov smrtnonevarno poškodoval Franceta Urankarja. Trdosrčni fantjo so nevarno ranjenega Urankarja zanesli na bližnji skedenj in ga tam pustili. Drugi dan še le so ljudje neza-vestncga ranjenca prenesli v hišo in poklicali zdravnika. Franeeta Urlia kakor tudi še nekatere druge fante so iz-ročili orožniki okrajnemu sodišeu v Kamniku. V IVovem trg-u (ppedmesfje Kamuika) hiš. št. 1 so na prodaj 3 saraotežni vozovi, 2 omari za obieko, 1 otroška postelja, 1 voziček na dva kolesa in 1 či^to nova priprava za vinske sode valit (legnarji). Kupci naj sc zglasijo pri postreščeku št. 1 Ivaiin Uršiču v Kanmiku. Stanje hranilnib vlog: n^el §,20^.000 K MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezerrai zaklad: Biati IS.OOO K sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestua občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletiiili otrok 111 VarOVailCeV. Denarne vloge sprejeraajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne liranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hiuko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.