GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto IX. — Štev. 2
Murska Sobota, 17. januarja 1957
Cena din 10.—
Polirje naj zamenjajo posredovalnice za delo Delavska kuhinja v Ljutomerski opekarni
Zadnje tedne so po Pomurju sestanki s sezonskimi delavci, ki jih sklicuje Socialistična zveza. Na teh sestankih zbirajo predstavniki politične organizacije mnenja sezonskih delavcev o palirjih in življenju delavcev na delovnih mestih. Te dni je bil tudi sestanek direktorjev kmetijskih gospodarstev iz Vojvodine, ki zaposlujejo delavec iz Pomurja. Zbrali so se na razgovor s predstavniki okrajnega ljudskega odbora, okrajnega političnega vodstva in sindikata. Razpravljali so o palirjih, o delovnih pogodbah in osta-
lih problemih sezoncev. Po temeljitem pretresu moralnih in političnih kvalitet palirjev je okrajni odbor Socialistične zveze zaključil, da polovica izmed teh posredovalcev ne more ostati v sedanjem položaju vodij delavcev — sezoncev. Sklenili so, da zaradi bližnje delovne sezone ne bo sprememb v tej pomladi, toda v prihodnjem letu bodo vse pa-lirje. katerim Socialistična zveza ne more dati priporočila, zamenjali. Obveljal naj bi tudi sklep, da bo posredovalnica za delo prevzela posredovanje delovne sile in potrebno delovno silo preskrbela posestvom preko referentov pri občinskih ljudskih odborih. Ta pot je edini učinkoviti ukrep za onemogočanje palirjev. ki še vedno v precejšnji meri izkoriščajo delavce in včasih tudi posestva.
Palir (brigadir ali predstavnik delavcev) je trenutno potreben predvsem za zbiranje delavcev. Na nekaterih posestvih ga rabijo tudi v času sezonskega dela. Izkazalo se je, da podbrigadirja ali palirjevega namestnika praktično nikjer ne potrebujejo. Palirji pa so od nekaterih posestev plačani čez vse leto, čeprav tudi v sezoni ne delajo mnogo ali pa nič. Nekatera posestva plačujejo poleg olače v mrtvi sezoni palirjem tudi dnevnice in še celo pavšal samo zato. da si zagotovijo preko njih boljše delavce.
Na skupnem posvetovanju direktorjev kmetijskih posestev in političnih funkcionarjev so sprejeli moralno obveznost, da v prihodnjem letu ne bodo plačevali palir-
90 ODSTOTNA UDELEŽBA
NA VOLITVAH PRI VIDMU
Nedeljske volitve krajevnih odborov SZDL v videmski občini so dobro potekale. V Očeslavcih, pri Vidmu je bila udeležba 100 odstotna. Dobra udeležba je bila tudi v Bučkovcih in še v nekaterih drugih vaseh. Na jslabše pa so volili v Gra-bonošu. Volišča so bila povsod praznično okrašena, volivci pa so prihajali volit že v zgodnjih dopoldanskih urah.
jev tudi v zimskih mesecih in da jim bo dana za zbiranje delavcev ena dnevnica za pet zbranih delavcev. V kolikor bo katero posestvo kršilo to obveznost, si je posredovalnica za delo pridržala pravico, da odreče prizadetemu posestvu dobavo sezonskih delavcev iz Pomurja in krajev od koder dobivajo sezonske delavce.
Pri obravnavi o sklepanju pogodb so ugotovili, da so te pogodbe često nejasno in površno formulirane in obidejo vrsto pravic delavcev.
Nadalje so sklenili, da sezonski delavci trenutno še ne bodo deležni dobička ali izgube podjetja oziroma gospodarstva. Tako ne bodo utrpeli morebitne izgube podjetja in tudi dobička ne bodo deležni. Opaziti pa je veliko fluktuacijo, pri čemer je pogodbena obveznost pravzaprav samo formalnost, ki je sezonski delavci često ne upoštevajo. Tukaj bo moral posredovati sindikat in poučiti sezonske delavce o njihovih dolžnostih prav tako kot o pravicah.	Š
V	ljutomerski opekarni so ustanovili delavsko kuhinjo, v kateri dobivajo člani kolektiva enkrat direvno topel obrok hrane. Delavci se svoje kuhinje zelo poslužujejo, saj dobijo v času odmora toplo jed za 35 dinarjev. Nekaj prispeva za hrano tudi podjetje.
V	upravi opekarne ugotavljajo, da se je v zadnjem času dokaj izboljšala delovna storilnost. Tudi število obolenj se je zmanjšalo za enkrat in še več. Sedaj je povprečno mesečno v bolniškem stažu 1,96 odst. vseh zaposlenih.
Naš komentar
ZA DOBRO PRESKRBO PREBIVALSTVA
Kako važna postavka za naše gospodarstvo je trgovina, kažejo naslednji podatki. Lani smo odpremi-li iz Pomurja 12 milijonov kg krotn-pirjafto pa še ni ves tržni višek, del sezone za odkup krompirja se bo nadaljeval spomladi), 6.5 milijona kg jabolk, 14 milijonov jajc, okrog 1500 hektolitrov mošta in vina ter še vrsto drugih kmetijskih pridelkov. S trgovsko dejavnostjo se ukvarja v okraju 122 gospodarskih organizacij, ki imajo skupno okrog 300 prodajaln. Med temi je eno grosistično. 2 odkupni in 5 grosist ično-detajiistič-nih trgovskih podjetij.
Kakor ni popolnoma urejena oskrba prebivalstva z različnimi potrošnimi predmeti, tako ali pa še bolj je neurejena odkupnd dejavnost.
V našem okraju je 66 kmetijskih zadrug, ki jim je doslej uspelo osredotočiti skoraj ves blagovni promet. Dosedanja praksa pa je pokazala, da je to popolnoma uspelo le’nekaterim kmetijskim zadrugam, kajti le redke so bile, ki bi imele odkup urejen tudi iz finančne plati. Večina zadrug je prišla v finančne težave, tako da so zadružniki morali čakati po mesec in še več na plačilo za odkupljeno blago. Na drugi strani pa so dolgovala kmetijskim zadrugam tudi odkupna podjetja (KZ Uogaševci). Tako niso bili zadružniki prikrajšani samo za nakup industrijskih potrebščin, temveč čestokrat niso mogli niti poravnati svojih družbenih obveznosti. Ta dejstva, ki so imela na vasi tudi dolo-čen politični učinek, so izvirala v glavnem iz neurejenega blagovnega prometa. Kmetijske zadruge so na-sedle čisto navadnim komercialnim trikom nekaterih odkupnih podjetij, ki so dajala ob pričetku sezone celo predujme in obeta višje cene. končno pa pustile zadruge na cedilu.
Lanska odkupna sezona živine je bila pomanjkljiva o toliko, ker zadruge niso imele dovolj izkušenih ljudi za prevzemanje živine. Pri manjših zadrugah so hodili kar zastopniki odkupnih in inozemskih podjetij po hlevih in določali živino za odkup. Razumljivo je, da pri tem niso gledali preveč na korist zadruge in zadružnikov. Kmetijska zadruga je bila udeležena pri temle o toliko, da je bilo formalno zadoščeno splošnemu načinu odkupa.
Slabosti blagovnega prometa v Pomurju pa so se pokazale najbolj izrazito pri odkupu sadja, kjer se je finančnim težavam in prevozu pridružilo še vprašanje zmogljivosti - predelovalne industrije.
POSVETOVANJE O KMETIJSTVU
Končano je tridnevno posvetovanje o kmetijstvu, ki je bilo minuli teden v zvezni kmetijski zbornici. Ob tej priložnosti so prišla na dnevni red vprašanja kot so investicijska politika. razvoj socialističnih kmetijskih gospodarstev, mehanizacija, strokovna izobrazba. delo kmetijskih zadrug in poslovnih zvez ter delo kmetijskih znanstvenih zavodov.
Bilo je precej glasov pro in con-tra in v nekaterih vprašanjih se niso sporazumeli. Nekateri so zahtevali najprej sredstva in šele potem načrte. nekateri najprej načrte in šele potem denar. Tudi glede tega se niso sporazumeli, na kakšen način naj uredijo v kmetijskih zadrugah programe za povečanje hektarskega do-
ZA IZBOLJŠANJE BLAGOVNEGA
PROMETA
Pred dnevi je bila v M. Soboti seja referentov za gospodarstvo pri občinskih ljudskih odborih. Slabe razmere v blagovnem prometu v Pomurju so delno zato. ker doslej ni bilo niti na OLO niti na občinskih ljudskih odborih svetov za blagovni promet in delno zato. ker je bilo premalo investicijskih sredstev za potrebe trgovine. Težava zase je star privatni inventar v trgovinskih lokalih.
Kljub temu, da imamo že dovolj močne blagovne sklade, se to na tržišču še vedno ne pozna v zadostni meri. Krivda je predvsem v slabo organiziranem blagovnem prometu. To se pozna predvsem pri ceni mesa. Odkupne cene živine so v nekaterih primerih že nekoliko nižje kot znašajo sami proizvodni stroški, cene mesa v maloprodaji pa so ostale skoraj nespremenjene.
S problematiko blagovnega prometa se je ukvarjala doslej v okrajnem merilu tržna inšpekcija, na občinah pa referenti za gospodarstvo. Razumljivo je, da taka upravna organizacija ni mogla biti kos vsem nalogam. Kakor svete za blagovni promet tako bo treba poživeti v bodoče tudi potrošniške svete. V lendavski občini doslej potrošniških svetov še sploh niso izvolili, v ostalih krajih pa je bilo delo svetov zelo slabo.
Vzrok za slabo investicijsko dejavnost v trgovini je v tem, da je bilo doslej predpisanih z družbenimi instrumenti premalo sredstev za investicije. Najbolje je še uspelo urediti trgovske lokale v ljutomerski in lendavski občini.
Posebno vprašanje v trgovini predstavlja star inventar, ki ga lastniki ne pustijo obnavljati ali zamenjati. Isto velja za adaptacije bivših privatnih trgovskih lokalov. Skoraj 85 odstotkov inventarja in trgovskih lokalov je zastarelih in ne ustrezajo potrebam sodobnega trgovanja. Okrog 400 milijonov dinarjev je potrebnih, da trgovino uredimo tako, kot to zahtevajo razmere.
Kakor je še vedno precej pomanjkljiva izbira blaga (tehnični material, obutev, različno obrtno orodje, otroško in žensko perilo), tako je pomanjkljiva tudi kakovost blaga. Dogaja se, da dobijo trgovi-
ne blago z večjimi ali manjšimi okvarami. To je seveda krivda industrijskih podjetij, vendar naj trgovine tako blago odločno odklanjajo.
Posebno pozornost bo treba posvetiti v bodoče tudi vzgoji kadra. Znano je, da se hočejo zaposliti mladi pomočniki, ko opravijo izpit, v večjih mestih in v modernih trgovinah. Izrazit je beg strokovnega kadra, predvsem s podeželja.
KOMU VEČ?
To vprašanje je zadnje dni, ko v gospodarskih organizacijah ustrezno 5 oziroma 10 odstotnemu zvišanju tarifnih postavk razpravljajo o posameznih delovnih mestih in članih kolektiva, zelo pogosto.
Tarifne postavke je mogoče povečati tudi tako, da sedaj dobijo več polkvalificirani in nekvalificirani delavci. Nekateri zopet mislijo, da je ravno nasprotno pravilno. Mnogi zagovarjajo linearno zvišanje dosedanjih tarifnih postavk.
Ne glede na to, katero od teh in številnih drugih kombinacij, ki se pojavljajo, smatrajo v posameznih podjetjih glede na pogoje za pravilno, je treba pri tem zvišanju prejemkov upoštevati predvsem možnosti, kako odpraviti nesorazmerja v prejemkih med posameznimi kategorijami delavcev, oziroma kako vzpostaviti pravilnejša razmerja. Pri tem je med drugim treba upoštevati predvsem socialistična načela nagrajevanja: vsakemu prejemke po njegovem družbeno koristnem delu.
Povišanje naj prvenstveno služi za odpravo raznih nesorazmerij, zato je treba odpraviti pomanjkljivosti v nagrajevanju tistih delovnih mest, kar doslej ni bilo mogoče urediti z veljavnimi tarifnimi pravilniki. Zaradi tega naj delavski sveti podjetij vzpostavijo najprej pravilna razmerja v odnosih med delovnimi mesti.
V industrijskih predelih in mestih ne bi bilo prav, če bi nižjim kvalifikacijam ne priznali petodstotnega povišanja, ker so njihovi življenjski stroški večji od stroškov delavcev s podeželja. V posameznih primerih bo potrebno zvišati plače nižjih kategorij še v večjem odstotku, predvsem v tistih panogah, kjer je že zdaj zaradi težkih pogojev dela težko dobiti delavce. Ne velja pa to načelo seveda za podeželske predele z nižjimi življenjskimi stroški, kjer je nekvalificiranih delovnih moči na pretek in primanjkuje predvsem kvalificiranega in visokokvalificiranega kadra. V tem smislu so izzvenele tudi ugotovitve nedavne seje predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo.
Sicer pa tudi sedanje povišanje plač ne rešuje sistema nagrajevanja. Za to so potrebni še nadaljnji ukrepi pri delitvi dohodka, ki naj bi sloneli na ekonomski sposobnosti in prizadevanju kolektivov in ki so že na vidiku. Vendar smo dolžni sedanje povečanje plač izkoristiti na najbolj ekonomski osnovi, kajti le tako lahko dosežemo zanimanje za večjo proizvodnjo in produktivnost dela. le-ta pa je osnovni pogoj za izboljšanje življenjske ravni našega delovnega človeka.
Iz osnutka okrajnega družbenega načrta za leto 1957
VEČJA PROIZVODNJA
ob nespremenjenem številu zaposlenih
Zavod za plan pri OLO je izdelal osnutek družbenega načrta za leto 1957. Struktura sredstev za proizvodnjo še ni točno določena, ker je pogojena z republiškim družbenim načrtom, ki pa še tudi ni dokončno formuliran.
Lani je bilo v splošno družbenem sektorju gospodarstva 8.207 zaposlenih, z letošnjim družbenim načrtom pa je predvideno povečanje Za približno 160 delavcev in uslužbencev.
Prvi osnutek družbenega načrta predvideva povečanje brutto produkta od lanskih 8 milijard 112 milijonov na 10 milijard 278 milijonov dinarjev. Materialni stroški naj bi se povečali za 1 milijardo 73 milijonov. vrednost družbenega proizvoda za l milijardo 92 milijonov, amortizacija za 467 milijonov, narodni dohodek za 623 milijonov, plače po tarifnih pravilnikih za 36 milijonov in vrednost presežka dela za 589 milijonov dinarjev.
FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE VEČJI
Nekatere rekonstrukcije . obratov (opekarni Lendava in G. Radgona, Tovarna usnja Ljutomer itd.) bodo vplivale na večje količinske postavke družbenega načrta. Večji
obseg proizvodnje je predviden tudi v največjem industrijskem obratu v Pomurju — pri lendavski Nafti, ki doslej še ni sestavila enotnega proizvodnega načrta za letos, kar onemogoča dokončno določitev nekaterih postavk družbenega načrta, predvsem proračunskih.
Količinska proizvodnja se bo povečala letos predvsem v industriji gradbenega materiala, pri čemer je seveda zajeta nova krožna peč radgonske opekarne.
Večje rekonstrukcije v živilski industriji, ki je v Pomurju sicer bolj slabo zastopana, so predvidene v Tovarni mesnih izdelkov v M. Soboti. Vendar bodo vplivale te rekonstrukcije na proizvodnjo šele prihodnje leto.
LJUDSKO TEHNIKO
TUDI NA VAS
Po enem letu iskanj primernih poti in oblik delovanja Ljudske tehnike v Pomurju so te organizacije pridobile nekatere nove izkušnje. Med najpomembnejšimi je spoznanje, do okrajno vodstvo kot tudi občinska vodstva lani niso bila dovolj aktivna. Organizacije niso imele dovolj iznajdljivih aktivistov, ki bi jim pridobili popularnost. Zaradi tega so se obranila le društva in klubi posameznih zvez. Društva Ljudske tehnike so se izkazala skoraj povsod za organizacijsko pre-
ozka, zato niso znala najti potrebnih materialnih sredstev za tehnično vzgojo v svojih področjih. Zaradi lega se funkcionarji Ljudske tehnike niso dovolj iznajdljivo lotili dela in vključili v svoje prizadevanje kmetijske zadruge in druge organizacije, ki imajo nujno v svojem programu tudi tehnično vzgojo v takšni ali drugačni obliki. Svojih pristojnosti in delokroga niso našle niti komisije pri okrajnem odboru. Elektrostrojna komisija je čakala navodila od komisije pri Glavnem odboru, agrotehnična komisija je pogrešala osnovnih organizacij preko katerih bi izrazila svojo aktivnost, šolska komisija pa je svoje delo preveč prepuščala prosvetnim organom, vendar je o-pravila še največ dela.
Lansko jesen je bilo posvetovanje aktivistov Ljudske tehnike pri
(Nadaljevanje na 2. strani)
nosa, medtem ko so bili enotni glede raziskovalnih zavodov, katerih delo doslej ni bilo pravilno, saj ni bilo prilagojeno potrebam in življenju.
Mnogo, zelo mnogo najrazličnejših vprašanj se je pojavilo na tem tridnevnem zasedanju. Toda zvezna kmetijska zbornica se ni sestala zaradi tega, da bi našla dokončno rešitev, kajti vsa ta vprašanja kličejo
po obravnavi na zasedanjih okrajnih ljudskih odborov in poslovnih zvez. Tudi nekaj komisij Zveznega izvršnega sveta se bo kmalu pričelo ukvarjati z njimi, prav tako pa bo morala o tem spregovoriti tudi Socialistična zveza.
Perspektivni načrt za razvoj kmetijstva in vasi pa bo dobil končno obliko šele na oziroma po zasedanju Zvezne Ljudske skupščine.
EDEN PRIZNAL
SVOJ PORAZ
Čestokrat omenjena možnost je pred dnevi postala resnica. Angleška kraljica Elizabeta je sprejela ostavko predsednika angleške vlade An-thony Edena. S tem, za ves svet pomembnim dogodkom, se je zaključilo ne preveč slavno obdobje v zgodovini Commonvelta.
Edenoo padec je že dolgo časa visel v zraku. Ponesrečena sueška vojna je samo še zaostrila notranje in zunanjepolitične težave Anglije. Te so se pokazale tudi o sami vladi, saj je znano, da je nekaj članov vlade zaradi sueške vojne podalo ostavko na svoj položaj. Celo desničarski listi so zahtevali, naj Eden odstopi in s tem prizna neuspeh svoje politike. Laburisti so vedno močneje napadali vlado in sicer tembolj, ker so se poleg zunanjepolitičnih pojavile tudi težke gospodarske posledice.
Edenu je po vsej verjetnosti zadal milostni sunek sklep OZN, po katerem so se napadalci vpričo vsega sveta morali sramotno umakniti iz Egipta. Toda gospodarske in politične posledice neuspele vojne so delovale še naprej. Eisenhomer je objavil svojo novo doktrino o Srednjem vzhodu, ose to pa je še samo poslabšalo položaj angleške vlade.
Sicer nam bo pa bližnja bodočnost pokazala, kaj so se Angleži naučili iz izkušenj svoje neuspele politike, ki so jo vodili o zadnjih letih.
Drugi del zasedanja Generalne skupščine
Razprava o razorožitvi
Te dni so začeli razpravljati o vprašanju splošne razorožitve. S tem se je začelo obsežno delo Generalne skupščine in drugih organov Združenih narodov. Razprava o splošni razorožitvi, ki poteka že dokaj let, se bo prav gotovo še precej časa nadaljevala, toda tokrat je zanimiva zaradi nekaterih novih predlogov ZDA in ZSSR. Ameriški predlog vsebuje morebitno prepoved vseh poskusov z jedrskim orožjem, omejitev vojaških moči velesil itd. Sovjetska resolucija pa določa ta-
kojšnjo prepoved poskusov z jedrskim orožjem, zahteva posebno zasedanje Generalne skupščine za obravnavo izključno le razorožit venih vprašanj in s tem v zvezi razširitev razorožitvene komisije.
Kljub važnosti problema razorožitve pa se vsak dan znova pojavljajo v svetu pereči problemi miru. o katerih bo morala Generalna skupščina povedati svoje mnenje. Tako je sueško vprašanje še vedno aktualno in sicer očiščenje prekopa, plačanje odškodnine Egiptu, pa
tudi zavlačevanje umika izraelskih čet. To in še jemenski spor in podobni odnosi zahtevajo čim bolj kompleksno obravnavo položaja na Srednjem vzhodu.
Varnostni svet bo razpravljal o kašmirskem vprašanju na zahtevo Pakistana. Skrbniški odbor bo odločal 0 državnopravnem položaju l oga, ki je pod skrbništvom Francije. Brez dvoma pa bo prodrlo pred OZN tudi vprašanje Alžira in Cipra, tako da je problemov, o katerih bodo morali razpravljati v organih Združenih narodov, dovolj in dovolj pomembnih, da zasenčijo nekatera stalna in tudi zelo pomembna Vprašanja, o katerih razpravljajo v Združenih narodih. Prav zanimivo pa bi bilo vedeti, ali bodo tamkaj povedali tudi svoje mnenje o Ikejevi doktrini za Srednji vzhod, kajti ta Eisenhowerjeva politika kaže določeno omalovaževanje Združenih narodov.
HAROLD MACMILLAN
VELIKO UPANJE KONSERVATIVCEV
Za Macmillana pravijo v Londonu da »ni bil nikdar dovolj jasen«. »Times« je tedaj, ko je bil Macinillan minister za zunanje zadeve zapisal, da ima on ponašanje »človeka iz slonokoščene kule« ko nastopi v javnosti« »kar otežkoča ljudem ocenitev njegove prave vrednosti«.
Macinillan je rojen II). februarja 1894. leta. Mati ga je naučila prej francoski kot pa angleški, ker je bila zaljubljena v Francijo. V Edenovi vladi je bil smatran za človeka železne roke in je kot tak užival simpatije »sueške skupine«. Njegova kakovost, ki mu jo pripisujejo britanski politični krogi, je odločnost in energičnost. V konservativno stranko je vstopil po končanem študiju. V Parlamentu se je pojavil prvič 1924. letu. Takrat je začel svojo po-litčno kariero. Ves čas je užival zaupanje Churchila. Od 1931. do 1935. leta je postal osrednja osebnost manjše skupine konservativnih poslancev, ko je uvel javljal, svoje stališče napram socialnim in gospodarskim vprašanjem in zahteval temu primerno spremembo stališča Konservativne stranke. Ob italijanskem napadu na Etiopijo je zaradi nekaterih nesoglasij bil eno leto neodvisen poslanec, Za časa druge svetovne vojne je bil v Churchilovi koalicijski vladi pomočnik ministra za oborožitev in potem pomočnik ministra za kolonije. V. tem času je bil tudi britanski ambasador v Alžiru in je delal z generalom Eisenhowerjem, tedanjim komandantom zavezniških sil v Severni Afriki. Bil je udeleženec nekaterih mednarodnih konferenc in pregovorov, a 1945. leta je bil nekaj časa minister letalstva.
Po prihodu konservativne stranke ua oblast 1951. leta je bil minister stanovanjske izgradnje, minister obrambe, šef Fo-reing officea in končno minister financ. Za časa sueške krize je Macmillan bil ob strani Edena.
Madžarska
DELAVSKI SVETI ODSTOPAJO
Po poročilih iz Madžarske so nekateri delavski sveti velikih tovarn na Madžarskem odstopili o čemer so v Budimpešti veliko razpravljali. Predstavniki delavskih svetov so izjavili da »ne morejo mirno gledati aretacij svojih tovarišev iz delavskih svetov«. Delavski sveti ima-Jjo velike težave z birokratskimi metodami vladnih komisarjev in direktorjev. V Csepelu so na primer zahtevali odstavitev vladnega zaupnika in direktorja, toda zaman. Prišlo je do neprijetnih dogodkov, ki so se končali s streljanjem. En delavec je bil ubit, ena delavka pa ranjena. Potem je centralni delavski svet Csepela odstopil in tudi nekateri drugi delavski sveti izmed 19. Vse to je ustvarilo mučno vzdušje. Kaže da bo treba na Madžarskem še marsikaj storiti, da bodo obljube uresničene in delavci pomirjeni.
Trenutno pa je vendarle najvaž-nerše pomanjkanje premoga in električne energije, kar pozroča znatno brezposelnost. Svobodni sindikati Madžarske priporočajo med drugim plačane in neplačane dopuste, vodstva podjetij naj bi zadržala v podjetjih čim več delavcev zlasti strokovnih. Tudi delavski sveti naj bi storili vse, kar je mogoče za zmanjšanje breposelnosti. Rudarje v madžarskih premogovnikih pa so opozorili, da je ureditev gospodarskih razmer odvisna predvsem od njih. Vsak vagon premoga namreč zagotovi šestim delavcem zaposlitev za en mesec, v strojni
industriji petnajstim delavcem in v lahki industriji triindvajsetim. Usoda delavcev je na madžarskem torej v »rokah rudarjev«.
Ljudsko tehniko na vas
(Nadaljevanje s 1. strani) okrajnem komiteju Zveze komunistov. Takšna posvetovanja bodo v prihodnje umestna tudi po občinah. Ljudska tehnika je zdaj deležna moralne pomoči političnega vodstva okraja. manjka ji še ustrezna gmotna pomoč. To je zelo važno zaradi tega, ker bo letos usmerjeno težišče dela v vasi. V skladu s tem pa bi bilo potrebno pri okrajnem odboru Ljudske tehnike pripraviti do skupne akcije vse strokovnjake iz Društva inže-
nirjev in tehnikov, kmetijskih strokovnjakov in podobno. Te ljudi naj bi družilo nekakšno klubsko življenje v pogovorih o smereh tehnične vzgoje v potrebah in možnostih Pomurja.
Sprejemljivih predlogov je bilo še precej. Letna skupščina Ljudske tehnike je bila kritična in zato v primeri s prejšnjimi toliko boljša. Sklep da bo vso letošnje prizadevanje v korist organizirani tehnični vzgoji predvsem mladine na vasi je še posebno pomemben.	Š
Eisenhower
tvega več, kot samo
osebni ugled
Malokdaj je izjava neke vlade povzročila toliko prahu, kol Eisenho-merjeoa doktrina o novi ameriški politiki na Srednjem vzhodu.
Ta nova politika pravzaprav niti ni več nova. Na Zahodu so se že doslej držali načela, da je treba »državam, ki jih ogroža komunizem«, zagotoviti zahodno pomoč. Člani bagdadskega sporazuma so že v preteklosti dobivali takšno pomoč. Egiptu in Siriji pa so ponujali posojila ob pogojih, ki jih ti dve državi nikakor nista mogli sprejeti.
Eisenhomer jeva doktrina je pomembna dejansko le zaradi tega, ker odkrito priznava sedanjo prakso in ker je ta izjava prišla ravno sedaj, neposredno po naporih OZN. V minulih letih je ameriška vlada čestokrat poudarjala, da se kljub svoji blokovski koncepciji ne strinja s kolonialnim apetitom drugih zahodnih držav. To njeno stališče je večkrat pozitivno vplivalo tudi na osvobodilna gibanja zatiranih narodov. Znano je namreč, da je ravno pomoč. ZDA v veliki meri prispevala leta 1954 k izpraznitvi sueške cone. Toda sedaj vse kaže. da Eisenhomer z objavljeno »doktrino« hoče staviti na kocko ves svoj osebni ugled, ki si ga je doslej pridobil.
Zakaj?
Po mnenju znanega ameriškega komentatorja Walterja Lipmana mučijo Washington skrbi, da sovjeti smatrajo ameriško stališče v zvezi z anglo-francoskim napadom na Egipt morda za nezainteresiranost, le-ta pa lahko privede sovjetsko vlado -»do nepremišljenih in nevarnih akcij o tem delu sveta«.
Toda to pojasnilo v nobenem primeru ne more opravičiti Eisenhomer jeoega načrta, ker lahko samo zaostri odnose in Srednji vzhod ponovno pripelje v zmedo blokovskih političnih borb. Realni politični interesi ZDA, podobno kot sovjetski, čeprav jih gledamo s stališča blokovske politike, zahtevajo okrepitev neodvisnih gibanj in gospodarski napredek tega področja. Za svetovni mir potrebno ravnotežje je mogoče ohraniti le z zagotovitvijo neodvisnosti držav Srednjega in Bližnjega vzhoda. Oslabitev samostojnosti teh držav in doktrina o nekakšnem »brezzračnem prostoru« pa nujno podi k rušenju tega ravnotežja, česar v trenutnem položaju nobena za-iteresidana stran ne more dovoliti.
Pri vsem tem je nevarno sprejeti tudi mnenje, da so strpnost, pripravljenost sporazumevanja in obsodba agresije znak slabosti, ki jo bo ena ali druga stran izkoristila zase. Velik uspeh ženevske konference je prav v tem. da so štirje ministrski predsedniki dokončno opustili takšna stališča.
Se bodo mar vrnili k preživelim metodam?
04.3 odst. udeležba na volitvah SZDL v Krogu
Na občnem zboru SZDL v Krogu ie kai slabo kazalo, saj je od 170 članov prišlo na zbor komaj petdeset. Mnogo boljše pa so se odrezali v nedeljo pri volitvah vaškega odbora SZDL; skupaj je volilo 167 članov ali 94,3 odst.
Kroški člani SZDL so si izbrali v svoje vodstvo zares najbolj delavne ljudi, med katerimi je tudi precej mladih, kar je vredno še posebej omeniti.
Še vedno brez
družbenega samoupravljanja
V razpravi o letošnjem družbenem načrtu je v Zvezni ljudski skupščini govoril zvezni ljudski poslance za okraj Murska Sobota, tovariš Vanek Šiftar, o Državnem zavarovalnem zavodu, ki je edina gospodarska organizacija, ki še vedno nima družbenega upravljanja.
Med tem ko se družbeno upravljanje vse bolj uveljavlja v vsakdanjem življenju, je Državni zavarovalni zavod še vedno strogo centralizirana gospodarska organizacija brez slehernega organa družbenega upravljanja. Ravno to je ovira za nadaljnji razvoj te organizacije. ki ima še mnoge značilnosti starih zavarovalnic, ki pa našim sedanjim razmeram ne ustrezajo. Kljub temu se Državni zavarovalni zavod polagoma že približuje pogojem naše družbene ureditve in izgublja značilnosti zavarovalnic izpred vojne. Od individualnega zavarovanja prehajamo h kolektivnemu zavarovanju. Res, da trenutno Ie pri zavarovanju posevkov in živine. toda izdelani so predlogi za kolektivno zavarovanje oseb. medtem ko se je kolektivno zavarovanje proti nezgodam že uveljavilo. Sicer bo življenjsko zavarovanje moralo ohraniti značilnosti indivi-
dualnega zavarovanja, toda zavarovanje imovine naj bi postalo obvezno. Kot je obvezno zavarovanje v industriji, čeprav še tudi tam ni dosledno izvedeno. O takšnih predlogih so tudi na merodajnih mestih že razpravljali. Po nekaterih mnenjih naj bi premije v tem primeru nadomestile določene takse in razbremenile občinske proračune, ki so
mestu interesi tega zavoda in šele potem sledijo interesi zavarovancev.1 Zavarovanci brez družbenega upravljanja čestokrat ne vedo skoraj ničesar o tem. kako se ta sredstva uporabljajo. Gre pa tu za milijarde, ki se delno razdelijo zavarovancem za kritje nesreč v višini zavarovalnih zneskov delno za re-zervo preventivne in druge sklade itd. Znakov zavarovanja seveda ne bo mogoče kršiti, zato pa je treba uvesti med zavarovancem in zavarovalcem odnose družbenega upravljanja. Sporedno s tem pa bo nujno prišlo do sprememb tudi v organizaciji poslovanja v zavarovalnem zavodu.
O uvedbi družbenega upravljanja je Državni zavarovalni zavod svojčas izdal sicer nešteto brošur z razpravami in mnenji strokovnjakov, toda to je bil le formalni ukrep za uvedbo svetov kot kolektivnih organov upravljanja, vendar so ti sveti slej ko prej administrativni organ upravljanja. Ti sveti so bili imenovani in ne voljeni. Člani sveta glavne direkcije Državnega zavarovalnega zavoda so vsi direktorji republiških zavodov, svet republiškega zavoda tvorijo zopet direktorji podružnic, svet podružnice pa tvorijo po tej logiki pač referenti. Naloga vsakega sveta Državnega zavarovalnega zavoda pa je le v uveljavljanju sklepov pristojnega sveta, torej posredno centralnega. Direktorji so sicer dobili nekatera pooblastila, vendar ima glavni direktor še posebna pooblastila in potemtakem vedno odločujočo besedo.
Zaradi tega je Državni zavarovalni zavod odtujen, kajti ljudje ga enačijo s starimi zavarovalnicami s starimi slabostmi, kar vzbuja takšno ali drugačno nezaupanje. Ni dvoma, da je Državni zavarovalni zavod tudi v takšni obliki, kot je zdaj, zelo pomembna in koristna gospodarska organizacija, vendar je njen pomen v gospodarstvu še vse preveč neznaten. To pa prav zato, ker menijo, da zavarovalni zavod upravičen do široke podpore, dokler v celoti ne ustreza našim družbenim potrebam. Tako ostaja Državni zavarovalni zavod nekako izven življenja, kar no vlogi, ki naj bi jo opravljal, nikakor ni prav.
Koksarna v Zenici je lani dosegla letni plan. Kolektiv zeniške koksarne je sedem dni pred rokom dosegel letni plnn. Od avgusta 1954 je proizvedla koksarna v Zenici 903.000 ton kvalitetnega metalurškega koksa, samo lani pa več kot 500.000 ton.
Veliki skladi betonitske gline. V bližini vasi Ginovci in Rankovci med Kumanovim in Krivo Pnlanko so odkrili precejšnja ležišča betonitske gline. Za betonitsko glino iz okolice Kuraanovega se že zanimajo Češkoslovaška, Zahodna Nemčija, Italija in še nekatere druge države.
KRONIKA
Pogajanja v Pragi. V Pragi so se začela 7. januarja pogajanja med delegacijama jugoslovanskega in češkoslovaškega socialnega zavarovanja, na katerih bodo sklenili sporazum o sodelovanju na področju socialnega zavarovanja.
Pogajanja o sodelovanju pri uporabi atomske energije v miroljubne namene z ZSSR. V Moskvo je 9. januarja odpotovala jugoslovanska delegacija, ki jo vodi član Zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev. Delegacija se bo v Moskvi razgovarjala o nekaterih vprašanjih, ki se nanašajo na sporazum med jugoslovansko in sovjetsko vlado o sodelovanju pri izkoriščanju jedrske energije v miroljubne namene.
Dograjena je najmodernejša cesta v Makedoniji. Po triletni gradnji so te dni izročili v promet avtomobilsko cesto Bitolj- Resen—Ohrid, dolgo 73 kilometrov. Tlakovana je s kockami na makadanski podlagi, zalitimi z ufsallom. Ker so odstranili ovinke, ki jih je bilo precej na stari cesti, je vožnja po novi cesti od Bitolja do Ohrida skrajšana za celo uro.
VSI NAJ SODELUJEJO
Načelo delavskega upravljanja v tovarni perila „Mura“
V tovarni perila Mura« v Murski Soboti je storilnost že nekaj let v središču pozornosti. Organizacija dela je že tako izpopolnjena, da pomeni napredek le še modernejši strojni park. Zato je tovarna perila v Murski Soboti v pogledu proizvodnosti lahke konfekcije po enem zaposlenem v lanskem letu na prvem mestu. Storilnost Mure« je osnova za meritev storilnosti v tovarnah »Andija Rankovič« v Beogradu in DTR v Zagrebu, ki sodita v to skupino. Proizvodn ja je izkazana v kvadratnih metrih. Letno povprečje Mure« je 403,3, Andje Rankovič 317 in DTR 291 kvadratnih metrov po enem zaposlenem. V odstotkih je to po istem vrstnem redu 100, 78.6 in 72, 2. Podobno je s proizvodnjo po lastni ceni. Mura 100, Andija Rankovič 69 in DIR 81 odstotkov.
Na takšno storilnost so pri Muri« zelo ponosni. Poudarjajo, da so imeli tak uspeh kljub temu, da so v prvem tromesečju izgubili 54.000 delovnih ur zaradi redukcije električnega toka. Lanskega proizvodnega plana sicer niso izpolnili, toda za letošnje leto so se zavarovali. Pri Nafti so si izposodili agregat. Lani so zaposlili tudi nad 100 delavk in jih usposobili za delo v industrijski proizvodnji. Veliko preglavic so imeli s surovinami zaradi slabe kakovosti in težav z dobavitelji. Ponovno so obravnavali normiranje in ugotovili nekatere pomanjkljivosti. Veliko koristi pa bi imelo podjetje od nabave novih strojev, toda manjka jim potrebnih sredstev zaradi prenizke amortizacije.
Vse težave so dokaj zaposlile delavski svet in upravni odbor. Merilo vsega poslovanja in proizvodnje pa je bilo za organe delavskega
upravljanja le stanje prodaje. Uprava podjetja je dajala pojasnila v tem smislu, kar je povzročalo gotovo enostranost. V delavskem svetu je največ delavk med 35. člani. Delo v dveh izmenah onemogoča stike s celotnim kolektivom, zato je bilo tudi obravnavanje bistvenih problemov podjetja s kolektivom zelo otežkočeno. Kljub dejstvu, da sodeluje kar precej članov tega delovnega kolektiva v upravah raznih društev, velja ugotovitev, da družbeno upravljanje ni zajelo dovolj delavk. Nekoliko opravičuje ta kolektiv to, da združuje tovarna delavke z vsega področja soboške občine. Posamezne delavke prihajajo tudi po 12 km daleč v tovarno. Presenetljivo je, da so te bolj disciplinirane in delavne kot one iz mesta.
O udeležbi delavk v organih upravljanja je razpravljala nedavno osnovna organizacija Zveze komunistov tovarne. Sporazumeli so se za nove oblike upravljanja. Za osnovo so vzeli organizacijsko enoto — brigado. Tako bodo te skupine po dvajset in še več delavk razpravljale o vseh problemih podjetja z enim izmed članov delavskega sveta. Hkrati bodo vnaprej obveščene o dnevnem redu vsake seje delavskega sveta! Vsako točko dnevnega reda bodo kratko komentirali. Komentar bo obsegal dve ali tri možne rešitve. Ta načrt je širokopotezen in bi naj v zaključni obliki zajel še delovanje tovarniškega časopisa, ki bi ga urejal človek z vsaj delnim znanjem novinarja. Ta časopis bo predvidoma izhajal vsak tretji mesec in bo obvezno obravnaval izpolnjevanje proizvodnega plana.
Š
marsikje oškodovani znižanj davčnih obveznosti zaradi večjih elementarnih nesreč.
Takšna razširitev zavarovalnega področja nujno zahteva uvedbo družbenega upravljanja in korekturo doslej veljavnih pravil, ki so jih sestavljali pravniki Državnega zavarovalnega zavoda. To dopušča namreč domnevo, da so na prvem
RATKOVSKA ZaDRUGA
V NOVIH PROSTORIH
Kmetijska zadruga v Ratkovcih je kupila poslopje v Ivanoveih in v njem uredila sodoben trgovski lokal, suho skladišče in povrhu še sončno stanovanje.
Zadružni upravni odbor zasluži vse priznanje. Mnogi od odbornikov so žrtvovali marsikateri delovni dan za skupno zadružno stvar, čeprav jih je gnalo delo na posestvih. Najbolj prizadeven pa je bil predsednik zadruge Jože Farkaš
2
POMURSKI VESTNIK, 17. jan. 1957
POMURSKO KMETIJSTVO
pred letošnjimi nalogami
im Apnsnje zemlje - najvažnejši ukrep s Kmetijski laboratorij ali kmetijski zavod
v okrajnem središču?
im Veš dobre krme - bistveni pogoj
za še večji napredek živinoreje
Apnenje zemlje sodi tudi letos med najvažnejše akcije sklada za pospeševanje kmetijstva v poljedelstvu in travništvu. Že na mnogih sestankih je bilo govora, da bo treba nuditi prispevke — pomoč v obliki kritja prevoznih stroškov za apneni prali ali saturacijski mulj od železniške postaje do sedeža kmetijske zadruge in da ne bi bilo odveč, če bi se v interesu skupnosti plačevali v najnujnejših primerih tudi železniški prevozni stroški.
Mnogokrat je bilo poudarjeno, da bi potrebovali za kmetijske zadruge laboratorij v okrajnem centru, v katerem bi opravljali analize
Tudi nasadi paradižnikov zahtevajo skrbno nego
zemlje. Kdo bi mogel zanikati, da ni potrebno ustanoviti kmetijski zavod ali kmetijsko postajo v Murski Soboti pod okriljem OLO, ki bi se bavila s temi vprašanji? Tu kmetijska postaja bi mogla rešiti še marsikateri drug pereči kmetijski problem, ki ne bi sodil v pristojnost gospodarske poslovne ali proizvajalne zveze in tudi ne v delokrog kmetijske inšpekcije OLO.
Ali ne bi bilo potrebno, da bi se bodoča kmetijska postaja ukvarjala s proučevanjem sortnih semen v Pomurju in s kompleksno zamenjavo tega semena? Vse polno poskusov čaka kmetijsko službo v letu 1957 — od krompirja preko koruze do žit in travnikov. So vsi znaki tukaj. da bomo kmalu uvedli pridelovanje strniščnih krmnih rastlin (krmni ohrovt, podzemna koleraba) in počasi začeli izboljševati že tolikokrat samo opazovano krmno bazo.
Tudi vrtnarstvu — povrtnini bi kazalo posvečati več pažnje s sodobno ureditvijo vrtov in z uvedbo še drugih, doslej premalo udomačenih povrtnin.
Nihče ne more trditi, da ni bila uspešna borba proti različnim rastlinskim škodljivcem in boleznim. Večina kmetijskih zadrug je pravilno razumela in je bila deležna vse podpore sklada za pospeševanje kmetijstva pri nabavi zaščitnih sredstev, škropilnic in prašilcev. Upamo, da bomo v najbližji bodočnosti dosegli še večje uspehe, če se bomo vsi v polni meri zavedali nevarnosti, ki nam preti od rastlinskih škodljivcev: koloradskega hrošča, krompirjeve plesni, ameriškega kaparja, prelca, gobarja, pa tudi od rdečega pajka.
Z mirno vestjo lahko trdimo, da smo v živinoreji mnogo storili za odbiro plemenske živine, nismo pa
dosegli tiste stopnje pri pridelovanju krmnih rastlin, ki je bila predvidena. Rodovnik, selekcija, osemenjevanje, razstave, premije, razni prispevki pri nakupu plemenskih živali so pozitivne strani našega prizadevanja. Zavedajmo se vendar že enkrat, da je v živinoreji dobra krmna baza poglavitna zadeva, medtem ko selekcija predstavlja samo 20 odst. našega celokupnega pospeševalnega dela.
Če objektivno ocenimo napredek svinjereje na terenu, si moramo biti na jasnem, da še tukaj marsikaj manjka do dobrih in priznanih plemenjakov ter plemenskih svinj.
Z vzornimi in sodobnimi kurniki, plemenskimi petelini in enodnevnimi piščanci iz priznanih rejskih središč bo izvedeno postopoma sistematično sodobno perutninarstvo.
Veterinarski zavod v Murski Soboti, veterinarska postaja v Lendavi, osemenjevalnica v Črncih pri
Apačah in osemenjevalnica pri Vidmu ob Ščavnici bodo poskrbeli za izpopolnitev organizacije in za razširitev osemenjevanja v Pomurju. Gradnja osemenjevalnega centra v Murski Soboti bo gotovo prispevala k izpolnitvi določenih nalog na tem področju.
Borbo proti živalskim boleznim bomo nadaljevali z vsemi razpoložljivimi sredstvi. TuberKuloza, prašičja in kokošja kuga. kužne bolezni čebel, metiljavost in še mnogo drugih bolezni naj bodo predmet našega posebnega proučevanja.
Obnova sadovnjakov se bo nadaljevala s prispevki družbe pri tistih gospodarskih organizacijah, ki bodo obnavljale večje komplekse po odobrenem načrtu in pri tistih kmetijskih zadrugah, pri katerih bodo člani skupno obnavljali sadovnjake na večjih površinah.
S samo saditvijo sadnih sadik problem še ni rešen. Pristopiti bo treba k raznim poskusom, agrotehničnim ukrepom in sodobni oskrbi obstoječih in novih sadovnjakov (gnojenje, zimsko in poletno škropljenje itd.), če hočemo, da zavzame sadjarstvo tisto vlogo, ki jo mora odigrati v našem kmetijstvu.
Podobni so pojavi tudi v vinogradništvu. Tudi tukaj je potrebna rajonizaeija vinogradniških okolišev in leg ter kompleksnih nasadov pri kmetijskih zadrugah.
Ing. Lado Jerše
Lani 35 milijonov za melioracije
Razen Mure kot osrednjega problema pri urejevanju vodnih razmer, ni nič manj pomembno vprašanje melioracij ob Ledavi, Kučnici, Doblu in drugih manjših potokih, ki povzročajo našemu gospodarstvu s poplavami precejšnjo gospodarsko škodo. Vodne razmere bodo urejene z dograditvijo odvodnega kanala Ledava — Mura. Del sredstev za to bi bilo mogoče dati iz sklada za pospeševanje kmetijstva, zbrati pa treba tudi zaostanek 8 milijonov dinarjev, ki so jih dolžna — po uredbi o prispevkih za vodno skupnost — posamezna kmečka gospodarstva.
Tndi mladina je pomagala pri kopanju jarkov in odtočnih kanalov
Delo vodne skupnosti v Murski Soboti lani, obsega nekaj večjih in manjših melioracij. Vendar je bilo težišče vsega dela na osrednjem objektu — kanalu Ledava — Mura, za katerega pa bo potrebnih po predračunih še okrog 61 milijonov dinarjev.
Republiška vodna skupnost je dodelila lani za kanal Ledava — Mura 30 milijonov dinarjev. S temi sredstvi so dokončali most čez razbremenilnik na cesti M. Sobota — Cankova, na cesti M. Sobota — Radgona, zabetonirali most na cesti Dokležovje — Bakovci, skoraj dokončali most na cesti M. Sobota — Krog, opravili še nekaj del na glavnem nasipu ter pripravili začasno cesto za gradnjo mostu med M. Soboto in Bakovci. Stroški vseh doslej dokončanih del so bili precej manjši, ker je gradila vodna skupnost v lastni režiji. Predračun za most Dokležovje — Bakovci znaša 21,6 milijona dinarjev, doslej pa so porabili samo 8 milijonov, za dozidavo mostu pa sta potrebna še 2 milijona. Manjši stroški kot po predračunih so tudi pri vseli ostalih objektih.
SLAB DOTOK SREDSTEV
Uvedba prispevka 200 dinarjev za hektar zemlje je vsekakor koristna. Lanski predpis je znašal 6 milijonov 889 tisoč dinarjev, razen tega pa je bilo zaostankov iz prejšnjih let za 7 milijonov dinarjev. Skupno pa je bilo lani zbranih le 6 milijonov 614 tisoč 828 dinarjev. Najsiabše so plačevali prispevke v murskosoboški in cankovski občini. V M. Soboti je bilo vplačanih od 5 milijonov le 1,7 milijona, v Cankovi pa je plačal en sam obveznik 4.700 dinarjev; skupno plačilo za cankov-sko občino znaša 240 tisoč dinarjev.
S sredstvi tega obveznega prispevka je uredila vodna skupnost Ledavo v dolžini 7 km, pri čimer je bilo porabljenega 1.050 m3 nasipa. Uredili so potok Bukovnico. Tukaj je bilo porabljenih 1.130 m3 zemlje. Sem spada še nasip in čiščenje martjanskega potoka v dolžini 5,5 kilometrov. Z novim bagerjem so poglobili tudi Kobiljanski potok, pri čimer je bilo odkopanega okrog 40.000 m3 blata in mulja. Regulacija Kobiljanskega potoka je bila brez bagerja nemogoča. Stroški teh in še nekaterih drugih del so znašali lani čez 1 milijon dinarjev. Manjše melioracije so naredili tudi v M. Soboti, v Bogojini in Novem Mostju. V Bogojini so opravili okrog 80% vseh del domačini s prostovoljnim delom. Domačini so pomagali tudi pri regulaciji predanovskega potoka. Za regulacijo potoka Kopica pa je prispevala sredstva lendavska Nafta.
Precej sredstev so porabili lani tudi za različne projekte. Skupno so znašali stroški za projekte 4,6 milijona dinarjev.
Letos bo potrebno urediti predvsem plačevanje prispevkov kajti brez sredstev ni mogoče urediti tega, za nižinski predel pokrajine ob levem bregu Mure, tako važnega vprašanja.
KOLINE
in nezaželeni gostje
O dnevu, ko bodo koline pri hiši, je govora že pred zimo. Mlado in staro pri-čukuje ta dan z velikim veseljem. Tokrat se zberejo pri hiši tudi znanci in sorodniki. Gospodar in gospodinja sta čestokrat upravičeno ponosna nu svoje delo čez leto. Kako veseli morajo biti v družinah, ki nimajo obdelovalne zemlje in z delom pridnih rok vendarle zredijo prašiča. Čestokrat je bilo potrebno dati vrečo na ramo in korakati proti gozdu po travo in želod. Ali pa izdati za krmo zadnji prihranek? Marljivega in delavnega 64-letnega upokojenca Alojza Dolenca v Lendavi vsakdo pozna. Srečamo pa ga tudi tam. kjer gre za skupnost. Naj omenimo samo. da je še vedno aktivni član tamburaškega zbora, zelo dobro pa se je izkazal tudi decembra pri izmenjavi glavnega plinovoda, kjer je bil med prvim" prostovoljnimi delavci.
Čez leto sta Alojz in njegova žena pridno delala, da sta zredila lepega prašiča. Vsakdo jima je to privoščil. Decembra so imeli pri Dolenčevih koline. Vse je bilo v najlepšem redu. Toda glej čudo! Ko so prašiča zaklali, je imel štiri noge. Pozneje, ko so se vrnili iz sobe, da bi solili meso, pa je razen noge manjkalo tudi več kosov mesa. In vse bi se v redu končalo, če Alojz zadeve ne bi prijavil varnostnim organom. Res je. da so zaenkrat bili krivi dresirani psi, ki so meso zavili v papir in ga zakopali v zemljo, kjer so drugi dan našli kos mesa. Prav bi bilo, da bi na take pse bolj pazili. Morda bodo koristni tudi drugje?
Nekaj podobnega se je zgodilo v Gan-čanih, kjer je pridna Micka prav tako zredila lepega prašička. Na koline pa je brez vabilo prišel njen »ljubic možiček, ki je že pred leti pozabil na njo. Da bi bilo bolj zabavno, je ženo spodil od doma in povabil svoje prijatelje. Žal pa mu sreča ni bila naklonjena in so mu uresničitev načrta pravočasno preprečili.
Sindikalno življenje na VG Ljutomer
Najvažnejše: prevzgoja bivših viničarjev
IZOBRAŽEVALNO DELOVANJE POGOJENO Z BORBO PROTI ALKOHOLIZMU
USPEŠNO JE LAHKO SAMO DELO ROK IN MOŽGANOV TEČAJI ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV
Na vinogradniškem posestvu Ljutomer imajo tri sindikalne podružnice, v katere so včlanjeni predvsem bivši viničarji. Sedanje gospodarstvo je nastalo z združitvijo vinogradniških plosestev Železne dveri, Podgradje in Presika ter ljutomerske Vinarske zadruge. Lani so poskušali, da bi združili tudi sindikalne podružnice, ki so delovale v skladu s prejšnjo ozemeljsko razdelitvijo. Poskus se ni obnesel, ker je bil preuranjen; v vseh sindikalnih podružnicah so prevladovale težnje, da bi še vnaprej delovale samostojno. Vinogradniški delavci so se počutili tradicionalno povezani v sedanjih sindikalnih kolektivih, ki so nastali iz bivših kolektivov vinogradniških zadrug. Čutili pa so tudi, da bi se centralizirani sindikat bržkone oddaljil od svojih članov in njihovih problemov, za kar se — razumljivo — niso mogli odločiti kar čez noč.
Ne dovolj premišljen poskus reorganizacije pa je prinesel sindikalnim podružnicam precejšnjo pasivnost. ki jo je bilo čutiti na rednih občnih zborih, ko so podajali letni obračun. V tej negotovosti večkrat niso niti vedeli, kaj naj bi počeli. Uveljavljeni pa so bili tudi
Jeruzalem - središče našega vinogradništva
nekateri ukrepi, ki so člane sindikata precej prizadeli. Tako so iz gradu v Podgradju odpeljali kulise, kar ne bi bilo na mestu niti tedaj, če bi zares ustanovili združeni sindikat. Članom sindikata v Presiki pa je bilo na občnem zboru nerazumljivo, zakaj niso njihovi vrstniki iz uprave opravili svoje volilne dolžnosti na volišču. Volili so namreč kar v pisarni in iz Ljutomera s kurirjem poslali volilne lističe na občni zbor.
Prevzgoja vinogradniških delavcev v aktivne in zavestne uprav-Ijalce je prav gotovo najvažnejša
naloga sindikalnih podružnic na posestvu. Od aktivnosti na tem področju je v marsičem odvisna uspešna borba proti alkoholizmu, ki je v teh krajih zakoreninjen kot trdoživ ostanek preteklosti. Na splošno ugotavljajo, da ljudje sedaj mnogo manj pijejo in da uporabljajo denarna sredstva v koristnejše namene. Pred leti še ne bi mogli zapisati, da so v presiški točilnici prodali članom kolektiva samo pol litra vina. To se je zgodilo v enem tednu. Je pa po vinogradniških bregovih še vedno precej primerov, da se starši celo pohvalijo, če njihovi otroci dobro »gutnejo«.
Tisk je v teh krajin precej razširjen. V železnodverskem okolišu ima Delavska enotnost« 45 rednih bralcev. Toda zanje je ta list po vsebini pretežak — pravijo. Težko razumejo nekatere prispevke, ki so preveč učeno pisani. Tudi radijskih sprejemnikov je vedno več. V Podgradju jih imajo sedem. To pa še ni dovolj. Svobode bi morale bolj aktivno poseči v izobraževalni proces. V Železnih dverih so lani naštudirali Jurčičevega i>Desetega brata«. Dvakrat so igrali doma, trikrat gostovali. Poleg tega je bilo še nekaj predavanj. Tudi v Presiki so bili precej aktivni, vendar je bilo njihovo delovanje vse premalo usmerjano.
Povsod in vedno isti refren: manjka jim strokovnih vodij, ki hi prinesli v društva načrtno delo in potrebno kakovost. Preveč so prepuščeni sami sebi. V Železnih dverih hi radi peli. Stari in mladi. Nimajo na pevovodje. Podobno je z godbo na pihala, ki se je po novi upravni razdelitvi domala razšla. Posestvo hi lahko imelo svojo godbo. Glasbenike bi že našli, težje kapelnika.
Vpliv Ljutomera, ki je naravno kulturno središče vinogradniškega okoliša, je še vedno nezadosten. Bivši viničarji upravičeno pričakujejo več pomoči iz svoje metropole.
V zadnjem času se na posestvu rosno prizadevajo, da bi tudi strokovno usposobili svoje delavce. Tečaje za pridobivanje popolne kvalifikacije so priredili v Železnih dverih in Presiki. Cez sedemdeset delavcev posluša strokovna predavanja. Priglasnic je bilo še enkrat več, toda pozneje so se posamezniki premislili — morda zato, ker še ni dovoli močno začrtana razlika med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci, ki bi bila vzpodbujajoča. V upravi posestva zagotavljajo, da bodo to pomanjkljivost odpravili v okviru danih možnosti: kvalificirani delavci bodo imeli prednost pri opravljanju specialnih del, ki terjajo večjo sposobnost in so tudi bolje stimulirana.
Precej pa je še nerešenih vprašanj. ki neposredno zadevajo življenje bivših viničarjev. O njih bo morala sindikalna organizacija spregovorili odločno besedo in zavzeti opredeljeno stališče.
-ok
Da baste denar bolje obrnili
Resda ni nobena umetnost potrošiti redne mesečne prejemke: kupiš to in ono, pa si »suh«. Drži pa tudi, da marsikdaj potrošimo denar za manj važne stvari, za nujno potrebne pa ga zmanjka.
Zato vsi, ki proučujejo gospodinjstvo, toliko poudarjajo, naj bi v sleherni družini vpeljali gospodinjsko knjigovodstvo, se pravi, predvideli prejemke in izdatke, sproti zapisovali porabljene zneske in ob koncu vsakega meseca kontrolirali, ali so denar res smotrno izkoristili ali ne.
Marsikatera umna gospodinja bi že ravnala tako, pa se v knjigovodstvu ni znašla, morda se ji je zdelo tudi preučeno, čeprav se da zelo poenostaviti. O tem se lahko prepričate v Gospodinjskem koledarju 1951, ki ga je pravkar izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva. V njem najdete obrazec za letne in mesečne proračune, v kateri so predvideni vsi izdatki, ki pridejo v poštev za družino. Razen tega je objavljen tudi obrazec za dnevno zapisovanje prejemkov in izdatkov (za vsak mesec posebej) in letni zbirnik prejemkov in izdatkov. Vsa potrebna navodila boste našli v posebnem članku v koledarju.
RAME SORTE KROMPIRJA
Krompir zahteva rahlo, rodovitno in svežo zemljo. V vlažnih tleh ga rade napadajo različne bolezni, a pridelek je pičel in slabše kakovosti. Najbolj se krompir obnese v topli, peščeno-ilovnati zemlji.
Zemljo pognojimo že v jeseni ali pozimi s hlevskim gnojem. Neposredno pred sajenjem gnojimo krompirju s kompostom ali s preležanim hlevskim gnojem z dodatkom 3 do 4 kg kalijeve soli in prav toliko superfosfata na ar. Gnojenje opravimo vsaj deset dni pred sajenjem.
V vrtovih gojimo samo rane sorte krompirja za poletno uporabo v gospodinjstvu. Rani krompir pa je veliko bolj zahteven v pogledu hrane in toplote, zato ga sadimo v rajrodovitnejšo zemljo tople, prisojne lege.
Vsaka pridna gospodinja stremi za tem, da bi poleti čimprej postregla domačim in gostom z mladim krompirjem. Ce je med prvimi
v vasi, je zelo ponosna na svoj pridelek.
Višek v ranosti moramo doseči, če sadimo krompirjeve gomolje z ozelenelimi brsti (očesi).
Ozelenitev gomoljev. Februarja (če pa se zima noče hitro posloviti od nas, marca ali aprila) pripravimo plitve zaboje ali košarice in vanje nasujemo prst ali dozoreli humus v tankih plasteh. Na svežo plast položimo izbrane, za jajce debele gomolje drug poleg drugega. Zaboje spravimo potem v toplo, svetlo klet ali podoben prostor. V 5 do 4 tednih se očesca razvijejo v kratke in debele zelene brste in krompir lahko takoj posadimo na stalni prostor.
Če odgnanim bilkam na površini zemlie preti mraz, jih za določen čas zagrnemo z zemljo ali pa pokrijemo s slamo. Ce pa nam zavarovana stebelca pozebejo, vzklijejo kmalu nova in kljub temu dozorijo gomolji prej kot gomolji poznega krompirja.
Z umetno ozelenitvijo ne dobimo samo bolj ranega pridelka,marveč je tudi pridelek obilnejši.
Zaradi večjega hektarskega donosa je zelo koristno na veliko umetno ozelenjevati krompirjeve gomolje v za to izkopanih jamah na sončnih in zavetnih legah. V take, do 30 cm globoke jame nasujemo največ do 3 plasti gomoljev. V odprtih jamah na prostem lahko gomolje ozelenimo hitreje — največ v treh tednih.
V tem obdobju je potrebno go-molie 3 do 4-krat premešati. To se pravi: spraviti spodnje plasti krompirja na površje.
Kadar zmrzuje, pokrijemo napravo s slamo ali drugim varovalnim sredstvom.
Pri sajenju moramo dobro paziti na zelene poganjke, da jih ne polomimo, sicer ne bomo dosegli zaželenega smotra.
Krompirja ranih sort običajno ne osipavamo, pač pa večkrat okopavamo.	Ludvik Kosi
POMURSKI VESTNIK, 17. jan. 1957
3
Več samostojnosti
KRAJEVNIM
ODBOROM
Krajevni odbori so zrasli z novimi občinami in v njihovem okrilju; v Pomurju jih je precej, ki so že preboleli začetniške porodne krče« in se močno uveljavili kot zanesljivi pomočniki ljudskih odborov in uspešni mobilizatorji ustvarjalnih sil vaških skupnosti. Pot njihovega nadaljnjega uveljavljanja pa terja več samostojnosti — tudi gmotne — in večje pristojnosti. Težnje nekaterih občin so že usmerjen k temu smotru.
*
Težko bi bile občine kos številnim komunalnim problemom v naših vaseh, če ne bi imele ob strani krajevnih odborov. Lanska praksa je pokazala, da se je nekaterim KO posrečilo z razmeroma pičlimi denarnimi sredstvi izpeljati mnoge krajevne delovne akcije, ki bi sicer — brez mobilizacije lokalnih virov in delovnih moči — veljale mnogo več sredstev, ki jih občine niti ne bi mogle zagotoviti s svojimi, dokaj pičlo odmerjenimi možnostmi.
V ljutomerski občini je predvsem zasluga krajevnih odborov, da so po desetih letih spet enkrat temeljito popravili ceste. Na občini z veseljem ugotavljajo, da je bilo navo-ženili na ceste okrog 8.000 kub. metrov gramoza. Iz cestnega sklada, so plačali samo material, vse drugo pa je bilo opravljeno s prostovoljnim delom.
Soboška občina je dala krajevnim- odborom na razpolago 1 milijon din za gramoz in 1 milijon 183 tisoč din za popravilo brvi, mostov in ureditev drugih komunalnih naprav. Večina odborov je ta sredstva pravočasno izkoristila, tam pa, kjer jih niso (Vaneča), so volivci na svojih zborih grajali malomarnost krajevnih odborov.
Nekaterim krajevnim odborom v tej občini (Brezovci, Šalamenci, Puconci, Mačkovci, Zenkovci) pa se je celo posrečilo, da so uresničili svoje pobude za gradnjo gasilskih domov s primernimi dvoranami. V teh krajih namreč niso imeli prostorov za sestajanje in izobraževalno delovanje. Domove so postavili izključno z lokalnimi sredstvi.
Tudi v beltinskijpobčini (tod ima vsak kraj svoj odbor, kar se je izkazalo kot umestno) so nekateri KO dobri pobudniki — ne samo za popravilo cest in poti, marveč tudi za pogozdovanje goličav ob Muri, gradnjo mostov, sajenje lepotnih dreves. urejevanje zunanjega izgleda krajev itd. Pri tem so lani nekateri KO posebno izstopali, drugi pa zaostajali.
S svojo mobilizatorsko aktivnostjo so si krajevni odbori pridobili zaupanje tudi med volivci, katerim je ta »ljudska oblast« še najbolj
blizu. V vseh pomurskih občinah že lahko zabeležimo primere, da so KO povsem samoiniciativno sklicevali zbore volivcev in na njih usmerjali razprave o specifičnih problemih svojih krajev (v soboški občini: Rakičan, Puževci, Kupšinci
itd.). Tudi razmeroma veliko število sej kaže na dokajšnjo aktivnost nekaterih KO. V beltinski občini izstopajo zlasti Odranci, Gor. Bistrica, Črensovci in Beltinci z 10 do 16 sejami, v ljutomerski občini Rados-lavci s 16. Veržej, Stara cesta, Ce-zanjevci z 10 sejami itd.
Doslejšnji dosežki silijo nekatere aktivne krajevne odbore celo na področja, ki so zaenkrat še v pristojnosti občin in krajevnih pisarn. V soboški občini se zavzemajo za to, da bi lahko izdajali živinske potne liste. Terjajo tudi sredstva za popravilo pokopališč, mrtvašnic, vaških plotov itd., kar jim bo letos verjetno tudi ustreženo. Težnja po samostojnejšem uresničevanju krajevnih nalog se očituje tudi v tem, da se hočejo nekateri kraji oddvojiti od dosedanjih krajevnih odborov in se v tem pogledu popolnoma osamosvojiti (Markišavci -Nemčavci, Šalamenci — Vaneča).
S svojim dosedanjim delovanjem so krajevni odbori v večini opravičili večjo samostojnost in večje pristojnosti, ki naj bi jih dobili od občin — bodisi z občinskimi odloki ali pa občinskimi statuti. Ponekod bodo morali v tem smislu celo spremeniti občinske statute.
Pri 'sproščanju pristojnosti pa je kajpak potrebna določena meja, sicer bi se kaj lahko zgodilo, da bi KO postopoma prerasli v oblastne organe, kar pa ni njihov namen v sedanjih družbenih pogojih. Sproščanje pristojnosti pa bo moralo imeti tudi gmotno podlago. Krajevni odbori so se dosedaj že izkazali kot varčni upravljalci zaupanih sredstev, toda v sedanjih pogojih
jim še ne kaže prepustiti vseh dohodkov, ki se stekajo iz njihovih krajev v ustrezne občinske sklade, ker je še vedno potrebna določena centralizacija sredstev v občinskem merilu, predvsem za stimulacijo aktivnih krajevnih odborov in re-
guliranje potrebnega ravnovesja med gospodarsko močnejšimi in šibkejšimi kraji.
S. K.
Občinski ljudski odbor Beltinci si skupno s krajevnimi odbori prizadeva, da bi kljub skromnim finančnim sredstvom primerno uredil svoj okoliš. V občinskem proračunu lanskega leta je bilo predvideno nad dva milijona din za vzdrževanje in popravilo 90 km občinskih cest in za gradnjo novih mostov. V tem smislu so bili sprejeti odloki o krajevnem samoprispevku.
Tako je bilo navoženih na ceste okrog 1700 prostorninskih metrov gramoza. Vrednost opravljenih del pa presega 4 milijone din. Občinski ljudski odbor je tudi lani prispevni finančna sredstva za gradnjo mostov v Odrancih. Beltincih. Melincih in Ižakovcih. Krajevni odbori pa so skrbeli še za pravilno izkoriščanje paše po krajevnih poteh in pašnikih, za urejanje pokopališč in podobno. Veliko so tudi storili za ugotavljanje ljudi in družin, potrebnih socialne preskrbe, in pomagali reševati tudi te probleme.
*
V Beltincih so začeli urejevati kanalizacijo ob glavni cesti. To je bilo potrebno v dolžini 200 metrov zn izboljšanje varnosti prometa, ki v zadnjem času narašča. Precej je bilo storjenega tudi za park, ki ga obnavljajo načrtno.
Selekcijsko posestvo v Beltincih bo kmalu začelo graditi vodovod. V Beltincih je precej zagovornikov gradnje vodovoda za vso vas, vendar so volivci izrazili mnenje, da je važnejša gradnja gasilskega doma in
da vodovod trenutno še ni potreben.
*
V Beltincih je potrebno razširiti zdrav* stveni dom, todu v prostorih, ki so temu namenjeni, so stanovanja. Za boljše delovanje tega doma pa so tudi potrebne adaptacije zgradbe, v kateri so ti prostori. Še bolj pa pogrešajo v Beltincih zobozdravnika. Tudi tukaj nastaja problem prostorov. V Beltincih menijo, da bodo problem rešili z gradnjo stanovanjskega bloka v tem letu.
Računovodja in predsednik Kmetijske zadruge Beltinci sta nedavno brez ustreznega znanja in dovoljenja upravljala avtomobil iz Maribora v Beltince. Na poti sta zavozila v drevo ob cesti. Škoda sicer ni bila velika, toda avtomobil je bil nov. zato je tak postopek vse graje vreden.
Urbanistični načrt M. Sobote predvideva tudi ureditev sodobne tržnice, ki naj bi bila na kraju, ki ga kaže slika
Beležke
Na levem bregu Mure se je higiensko stanje gostiln v preteklem letu dokaj izboljšalo, na desnem manj. V Pomurju pa je še vedno okrog 20 gostiln, ki bi jih bilo potrebno zapreti že zategadelj, ker sodijo po svoji ureditvi v preteklo stoletje (preperele in skrajno zastarele mize s klopmi iz navadnih desk, točilnih miz ni, neustrezni in higiensko zanemarjeni prostori itd.), kar meče slabo luč na vso gostinstvo.
Orguni sanitarne inšpekcije so luni izdali 65 odločb za odpravo ugotovljenih sa-nitarno-higienskih pomanjkljivosti, vendar pa so pri svojem poslanstvu dobivali pre-malo pomoči od občin in drugih činiteljev.
Na splošno je ugotovljeno, da so zasebni gostilničarji bolj dosledni pri odpravljanju sanitarno-higienskih pomanjkljivosti, predvsem zaradi tega, ker bi bil v nasprotnem primeru resno ogrožen obstoj njihovih gostiln, medtem ko se uprave gostiln socialističnega sektorja obotavljajo in odla-gnjo izboljšave, dokler le morejo, pri tem se izgovurjajo na občine in svoj položaj v okolišu.
V	ilustracijo še to: nekatera gostinska podjetja sploh niso lani izkoristili namenskih sredstev zu sanitarno-tehnične naprave, čeprav jim manjka še marsikaj do sodobno urejenega gostinskega lokala.
laka brezskrbnost prav gotovo ni na mestu.
V	Rnkičnnu živi neka družina v skrajno-neprimernem stanovanju, ki je zlasti v nočnem času zelo ogroženo. Pred dnevi se je zgodilo, tla je podgana načela uho spečemu dojenčku . . .
Sanitarna inšpekcija je v takih primerih že večkrat posredovala pri stanovanjskih organih. toda ne vedno z uspehom. Prednostna lista stanovanjskih upravičencev je prav gotovo namenjena predvsem za toke družine, ki prebivajo sedaj v hlevih in skrajno slabih kotičkih.
Signale inšpekcijskih organov je potrebno torej bolj upoštevati.
•
V	Pomurju jc še nekaj šol brez stranišč in drugih potrebnih sanitarnih naprav. Osnovne higenske ukrepe uresničujejo na nekaterih šolah skrajno površno in malomarno. V času nevarnosti epidemičnega izbruha otroške paralize so otroci ponekod prinesli v šolo brisače in milo, vendar tega niso uporabljali . . . Kje je krivda? Predvsem pri učiteljstvu in šolskih odborih, ki bi se morali odločneje zavzemati za higieno otrok in higiensko ureditev šolskih prostorov. V Dolencih so na primer dobro uredili sanitarne naprave v šoli, predvsem po zaslugi DPM. Nekje drugje pn so dobili cement zn gradnjo stranišča in greznične ja-me vendar so ga pustili ležati čez vse leto. Nikogar ni bilo, ki bi se bil spomnil na to "malenkostno" zadevo!
šolski odbori bi morali skupaj z učiteljstvom bolj vplivati na občinske ljudske odbore, da bi v svojih proračunih zagotovili vsaj najnujnejša sredstva za odpravo sanitarno-higienskih pomanjkljivosti v šolah.
"Občinska" pomoč pa se naj ne bi izražala tako, kot se je zgodilo pri Gradn, kjer so mimo sanitarnega inšpektorja določili neprimerno mesto za stranišče sredi sobe otroškega vrtca.
Kdaj bo konec takemu početju?
Nekaj dni pred Novim letom sem prodala gostišču hotel »Jeruzalem« o Ljutomeru svinjo. Ker pa koljejo svoje prašiče v mestni klavnici, sem tudi jaz mojega odpeljala tja, zelo pa sem se začudila, seveda tudi ostali, ki so bili zraven, da je prašič tehtal tako malo, saj ga je vsak cenil najmanj za 140 kg. Moram še pripomniti, da sem morala takrat, ko je tov. Gajšek tehtal prašiča stati precej daleč vstran in šele takrat, ko je že tehtnico naravnal, me je poklical zraven.
Bila sem prepričana, da so me preslepili, vendar si nisem vedela pomagati kot nepoučena ženska. Doma, ko je mož zvedel za dogodek, me je napodil nazaj. Spotoma sem srečala sorodnika in z njim sva jo mahnila
nravnost do direktorja ljutomerske Klannice. ki je ukrenil, da so morali prašiča ponovno dati na tehtnico in ga stehtali. In glej čudo! Tokia je imel kar 12 kg več kakor prvič.
Mislim, da tukaj ni potreben še kak komentar, vendar pa ljudje, ki majo posel v ljutomerski klavnici, posebno pa takrat, kadar je pri tehtanju omenjeni Gajšek, vedo povedati. da je takih in podobnih primerov bilo že več. Zato bi bilo pravdno, če bi nekdo naredil temu ko-rec.
Katika Slavič
„BOROVO GOSTOVANJE”
tudi v Murski Soboti
Borovo gostiivanje je star in pristen prekmurski običaj, ki se še sedaj močno uveljavlja, posebno v goričkem predelu. Večkrat pa se je zgodilo, da so ta lep običaj izmaličili. Gostuvanje se je spremenilo v
Na kratkem valu
Zbigovci
Zbigovčani so se pred kratkim zbrali na predvolilnem sestanku.
»Pridružili so se jim tudi Lastomer-čani. Razgovarjali so se o delu krajevnega odbora. Lani so navozili na ceste 182 m3 gramoza, čeprav imajo v Zbigovcih samo enega posestnika z vprego. Za popravilo cest je prispeval občinski ljudski odbor 140 tisoč dinarjev.
Volivci so sklenili, da bodo pričeli graditi nekaj cistern za vodo in gasilski dom.
Stavešinci
Tudi v Stavešincili so lani uredili ceste, zelo pa so skrbeli za razvoj živinoreje in sadjarstva. Vaški odbor SZDL je imel lani 7 sej, sedemkrat pa so se udeležili člani odbora SZDL tudi sej krajevnega odbora. V vasi je 78% volivcev članov SZDL.
Letos bodo uredili dvorano — tako so sklenili na predvolilnem sestanku — uredili bodo slatinski vrelec, sezidali čez Ščavnico nov most in organizirali v vasi več predavanj. Vaščani želijo, da bi spadali pod matični okoliš Radgona in ne Ivanjci.
ZAKAJ?
—	Zakaj stane koruza 30 dinarjev, koruzna moka pa 84 dinarjev —?
—	Zakaj odbornikov iz Zbigovee, ki so bili določeni v šolske odbore Orehovci, Spodnja Ščavnica in Radgona, niso niti enkrat poklicali na sejo —?
—	Zakaj ne bi vpeljali na mesto taks obvezno zavarovanje živine —?
—	Zakaj VG ne obdela deputatne zemlje, ki jo je odvzelo delavcem iz Zbigovee in Lastomerec —?
pijančevanje, nastopajoči pa so bili samo še slabe pustne šeme.
Nekatere vasi pa so se za oživljanje »borovega gostuvanja« resno zavzele in ga tudi dobro pripravile. Prispevkov, ki so jih pobirali, niso zapili, marveč so jih koristno uporabili.
Tudi letos bo več vasi priredilo borovo gosfiivanje« (Šalamenci, Kuštanovci, Dolina, Košarovci in morebiti še kje). Povsod pripravljajo te prireditve prostovoljna gasilska društva, ki bodo čisti dobiček uporabila za nadaljevanje gradbenih del pri že začetih gasilskih domovih.
Prireditve naj bi tudi v folklornem smislu dobro uspele, zato so se minulo soboto zbrali v M. Soboti zastopniki omenjenih gasilskih društev s predstavniki okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev ter se temeljito pogovorili o njihovi izvedbi.
Med drugim so tudi sklenili, da bo PGD Šalamenci, ki ie že pred leti odlično prikazalo Borovo go-stiivanje, poslalo vso svatbeno skupino v M. Soboto, kjer bodo 10. februarja na avtobusni postaji uresničili vse cermonije tako kot štirinajst dni kasneje v domači vasi.
F. H.
Dober potek voltev
v radoonski občni
V	radgonski občini so izvolili nekaj vaških odborov SZDL že predzadnio nedeljo, nekaj pa preteklo nedeljo. V Crešnjevcili in na Plitvicah je bila udeležba 100 odstotna, v Apačah 93, v Segovcili 98, v Lešanah 93, v Žibercih 96. v Žepovcih 97, v Zbigovcih 98 odstotna. Nekoliko slabša udeležba je bila v Radgoni — 76 % in v Sp. Ščavnici 70 %, najslabša pa v Podgorju 66 %.
V	Kropu strelska družila
Pred nekaj dnevi so ustanovili v Krogu pri M. Soboti strelsko družino. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo precej vaščanov. Sklenili so. da bodo uredili strelišče v stari murski strugi. Novoustanovljenemu društvu je poklonila Strelska zveza Slovenije lično zračno puško.
Starši - kaj pravite k temu . . . ?
Veliko je bilo že javnih razprav po časopisih in raznih sestankih o vzgoji naše šolske mladine. V vsakodnevnem življenju se srečujemo z različnimi problemi, ki zadevajo našo mladino. "Mnogi starši se v te probleme poglobijo: iščejo vzroke, jih pravilno tolmačijo in skušajo tudi odstraniti. Srečujemo pa se tudi s problemi, ki jih čestokrat povzročajo starši sami s tem, da se trenutno v družbi ob navzočnosti svojih otrok ne zavedajo, kakšne so lahko posledice v zvezi z dejanji, ki so jih oni sami povzročili, da je njihov otrok že v zgodnji pubertetni dobi postal problem, o katerem mora razpravljati družba. V takih primerih pade marsikateri očitek na vzgojitelje kot glavne krivce za dejanja, ki so jih storili otroci ro krivdi svojih staršev. Naj navedem samo dva primera, ki sta se zgodila decembra v Lendavi.
Večer. V enem lendavskih gostišč ie bila okrog mize zbrana številna družba. Med razpoloženimi, ki so prepevali, je bilo opaziti dve ženski in mlajšega šolarčka. Nekaj časa sem jih opazoval. Opisal bom samo eno stvar. Nekdo v družbi je prižgal cigareto, ki jo je moral Lajči Sekereš, učenec osnovne šole iz Banute v ustih nesti vozniku, ki je čakal na vesti. Kako dolgo je še ta družba sedela in kaj vse je moral videti in posnemati šolarček Lajči? O tem bi se dalo napisati še več.
Tudi drugi primer se je dogodil
V Krogu bodo gradili-?
O potrebi gradnje v Krogu so se že v vasi večkrat razgovarjali. Kmetijska zadruga se stiska v zasebnih poslopjih, ni niti skladišča in garaže za zadružni traktor in mlatilnico.
Zadnje čase razpravljajo največ o novogradnji gasilci. Ugotovili so. da ni važno, ali se naj imenuje to poslopje zadružni dom. mladinski dom ali gasilski dom. Važno je, da bo ta dom sezidan, kajti mnogo je v Pomurju vasic, manjših kot Krog in povsod so si zgradili lepe domove. To daje tudi prebivalcem Kroga precej poguma.
v gostilni. Nikogar več ni bilo opaziti na cesti, kakor ponavadi v zimskih dneh. S prijateljem sva mimogrede stopila v gostilno. Za mizo je sedela družba, ki je kvartala. Mlajši gimnazijec jih je napeto opazoval. Pri kartah tudi ne manjka izbranih izrazov. To je bilo za učenca še posebno privlačno. Opozoril sem otroka, da je zapustil lokal. Kam je šel pozneje, bi le težko ugotovili. Zvedel pa sem. da je še tisti večer lepil po zidovih neke lepake.
Na koncu dvoje vprašanj: Kdo naj bo kriv za dejanja, ki jih povzročajo starši sami? Ali je dolžnost staršev, da vedo, kje hodi pozno zvečer njihov otrok in kaj dela?
-jo
TO IN ONO IZ KRIŽEVEC
Pretekli teden smo imeli v Križevcih kar dva občna zbora. Kri-ževski Partizan« šteje 90 članov, od tega 70 aktivnih. Lani so si priborili telovadci križevskega Partizana« okrajno prvenstvo v odbojki, v mnogoboju pa so dosegli drugo mesto v republiškem merilu. Telovadci — mladinci so dosegli na okrajnem prvenstvu drugo mesto, članice pa prvo. Lani smo priredili tudi akademijo.
Križevski >Partizan« ima težave s telovadnimi prostori. Trenutno gostujemo v bivšem trgovskem lokalu. Tu telovadi tudi vsa šolska mladina. Tako pride na nekaj kvadratnih metrov okrog 700 telovadcev. Med telovadci prevladuje kmečka mladina, delavca pa ni nobenega. Doslej so bili med najboljšimi mladinci in mladinke iz Križevec in Borec.
Tudi letos bo pripravil Križevski Partizan« akademijo, telovadci na se bodo pripravili tudi za republiški zlet. Predsednik novega odbora ie Ignac Topolnik.
Na občnem zboru ZB je dal odbor res lepo bilanco. Dva nagrobna spomenika. skrb za otroke borcev, dobro uspela tombola, proslave dneva JLA in Dneva borcev, okrasitev grobov žrtev — vse to so opravili lani.
Letos bodo odkrili spominsko ploščo pri Žaliku v Logarovcih in pri Prelogu na Grlavi. določili bo-
do dan za krajevni praznik in skrbeli za vzgojo partizanskih sirot. Prav tako pa bodo zbirali člani ZB zgodovinski material za muzej NOV v Ljutomeru.
Spomenik borcem NOV in žrtvam fašizma, ki so ga postavili lani pri Vidmu
Peti gospodinjski  tečaj v Rakičanu
V Rakičanu so pripravili že peti gospodinjski tečaj. Tudi tega je
USTANOVILI SO MLADINSKI AKTIV
Pred nekaj dnevi se je zbrala mladina iz vasi Ivanovci, Kančevci in Kukeče. Ustanovili so mladinski aktiv. Letos bodo organizirali plesni tečaj in šahovsko tekmovanje. Prostor za sestanke bodo dobili v KZ.
na pobudo mladinskega aktiva priredila Zadružna zveza iz Murske Sobote. Predavatelji pa so z gospo-dinjsko-kmetijske šole v Rakičanu. Tečaj je vsak večer, obiskuje pa ga 14 deklet.
Tečaj je zelo obsežen po snovi in bo trajal en mesec. Finansirata ga zadružna zveza in kmetijska zadruga Murska Sobota.
POMURSKI VESTNIK, 17. jan. 1957
4
NOVICE IZ BELTINEC
STANOVANJSKI PROBLEMI v radgonski občini
Zadnji seji ObLO Gor. Radgona so prisostvovali zvezni poslanec Ivan Kreft, republiški poslanec Zlato Pavlica in predsednik Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota tov. Franc Rogi. Pred sejo je predsednik okrajnega ljudskega odbora izročil odlikovanje dvema zaslužnima javnima delavcema — babici Sagajevi iz Gornje Radgone in predsedniku sindikalne podružnice Novaku iz Apač.
Največ so na seji razpravljali o poročilu sveta za stanovanjske zadeve in o problematiki s tega področja. Stanovanjske komisije v Radgoni, Apačah in Radencih so pred težkim problemom, kako rešiti 192 prošenj za družinska stanovanja. V Radgoni gradijo trenutno 6 družinskih stanovanj, kar je zelo malo spričo porasta prebivalstva v zadnjih dveh letih za 100 odstotkov. V okolišu je še vedno 12 nedograjenih zadružnih domov. S 40 milijoni din investicijskega kredita bi se dalo urediti vse zadružne domove. Od teh bi lahko mnogi služili vsaj delno za družinska stanovanja.
Tako bodo v Radencih že spomladi en del zadružnega doma uporabili v ta namen (pridobili bodo okrog 7 družinskih stanovanj), v drugem delu pa bodo dogradili dvorano za kulturne potrebe kraja in okolice.
Če bi tudi v drugih krajih obline dogradili zadružne domove in če bi tudi večja podjetja za svoje delavce gradila nova in popravljala že zgrajena stanovanja (nekateri ljudje stanujejo v higiensko nemogočih stanovanjih), bi bila stano-
vanjska stiska v občini precej omiljena. Občina pa sama ne zmore vsega. Če bi gradili vsako leto 10 družinskih stanovanj, bi zadostili sedanjim potrebam komaj v 5 letih.
Svet za stanovanjske zadeve bo sestavil perspektivni plan za 5 let in posebej za letos. Po tem planu ne bodo zasebnikom dajali kreditov iz stanovanjskega sklada. Sredstva tega sklada bodo uporabili najprej za gradnjo v Radgoni, Radencih, Črncih. Črešnjevcih in Lutvercih. Zgradili bodo tudi veterinarsko ambulanto.
Na seji so odobrili tudi uporabo sredstev iz investicijskega kmetijskega sklada, ustanovili Poslovno zvezo in pomožno šolo v G. Radgoni, ki je dosedaj edina šola te vrste v okTaju.	ika.
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 5. do 12. jan.
1957.
Poročili so se: Evgen Gomboc iz D. Slaveč in Marija Knaus iz Nuskove; Štefan Sc-donja, mizarski pomočnik iz Rakičana in Nada Gomboc, šivilja iz M. Sobote.
Rodile so: Helena Horvat od Jurija — Roguševci, dečka; Rozalija Cener iz Kušta-novec, deklico; Marija Merklin iz M. Sobote, dečka; Marija Kranjec od Negove, dečka; Zlatica Boliar iz Moščanec, dvojčka, dečka in deklico; Dragica Jagodič iz M. Sobote, dečka; dr. Krančič — Berden Alojzija iz M. Sobote, dečka; Marija Baša iz. Dolgo-vaških goriv, deklico; Viktorija Horvat iz Kroga, dečka in Ana Štefanec iz Murskih Petrovec, dve deklici. Rodile so v soboški porodnišnici.
Doma je rodila: Marija Škaper iz M. So-hote, dečka.
Umrli so: Nikolaj Čisar iz M. Sobote, star 87 let, Pavla Puconja, upokojenka iz Ljutomera, stara 72 let, Koloman Marič iz Bodonec, star 57 let in Frančiška Grof iz Rakičana, stara 79 let.
NESREČE IN NEZGODE
Posipavajte poledenele ceste in poti!
Zima prinaša mnogo veselja in zdrave zabave zlusti mladini pa tudi neprijetnosti in nevšečnosti, med katerimi je prav nerodna poledica, ki se letos kur močno uveljavlja in zahteva svoje žrtve. Žrtve so večinoma pešci, a tudi kolesarjem ne prizanaša. V strnjenih naseljih bi lahko z malo dobre volje in majhnimi stroški redno posipavali ceste in poti, pa bi bilo manj nesreč.
Poledenela cesta je bila kriva, da je padel s kolesa 36-letni Jožef Ficko iz Šalovec. Kolo se je strlo in kos železa z zlomljenega kolesa se mu je zaril globoko v desno stegno ter mu povzročil hudo rano.
Tudi 45-letni šofer Aleksander Temlin iz Martjanec je padel na poledeneli cesti s kolesa in si zlomil desno nogo v gležnju.
V Veržeju pa je padel s kolesa zaradi poledice 72-letni upokojenec Mihael Šoštarič in si zlomil levo nogo.
Na poledeneli cesti je padel 78-letni Jožef Ritlop iz G. Bistrice in si zlomil levo nogo nad kolenom.
Desno roko v ramenu si je zlomila upokojenka Rozalija Martišek iz Lendave, ko je zaradi poledice padla na cesti.
Zaradi poledice je padla tudi 72-letna Ana Jaušovec z Zagajskega vrha pri Radgoni in si zlomila levo nogo nad kolenom.
Z zidarskega odra je padel 2 in pol metra globoko 29-letni Ivan Vegi iz Beltinec, delavec pri Sogradu v M. Soboti, in si močno poškodoval levo koleno.
Na ledu, pri sankanju, je padel 10-letni Franc Pelcer iz Doline in dobil hude poškodbe.
Prste na desni rdki si je močno poškodoval 28-letni mizarski pomočnik Alojz Gomboc, ko je delal pri skobeljnem stroju.
Na štedilniku se je hudo opekla po obeh rokah 56-letna gospodinja Marija Sever iz Pečarovec.
Požar pri Gradu
Pri Gradu je 28. decembra ob 9. uri zvečer nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Ivanu Gumilarju.
Ostrešje hiše in gospodarskega poslopja ter šupa so popolnoma zgoreli. Uničeni so tudi razni kmetijski stroji, ki so bili spravljeni v šupi, slamoreznica, reporeznica, čistilec za žito, razno orodje in še moško kolo.
Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika, poleg katerega so bile pleve, ki so začlde goreti. Hitro se je vžgala tudi slama in seno. ki je bilo v bližini. Le veliki požrtvovalnosti domačih gasilcev se je zahvaliti, da nista hiša in gospodarsko poslopje pogorela do tal. Rešili so tudi vso živino in vozove ter obvarovali drugo Gumilarjcvo gospodarsko poslopje, la ni postalo žrtev plamenov.
Škoda, ki jo je utrpel Gumilar, znaša okrog 200.000 dinarjev.
Novo društvo v Ljutomeru
Na pobudo občinskega sindikalnega sveta so pričeli v ljutomerski občini ustanavljati društva prijateljev prirode, katerih glavni smoter je, da bodo delavci in uslužbenci kar najbolje izkoristili prosti čas ob nedeljah, praznikih in letnih dopustih — predvsem z izleti v naravo.
Uslužbenci in delavci trgovskega sindikata so že ustanovili društvo prijateljev prirode »Prlekija«. Društvo bo prirejalo izlete v bližnjo okolico. Za predsednika društva so izvolili tov. Antona Juršo. Na ustanovitev društva pa se kolektivno pripravljajo tudi druge sindikalne podružnice v mestu in na vinogradniškem posestvu pri Jeruzalemu.
Društva prijateljev prirode bodo širila delavski turizem in skrbela za to, da bodo Jeruzalem in drugi privlačni kraji dobili v doglednem času tudi svoje turistične postojanke, ki bodo omogočile, da bo prleška pokrajina s svojimi goricami in klopotci postala bolj dostopna tudi za tuje turiste in izletnike.
-ko
Iz predala sodnika za prekrške
Sodnik za prekrške pri OLO je v zadnjih mesecih lanskega leta kaznoval več obrtnikov, ker niso pravočasno plačevali predpisanega prispevka za socialno zavarovanje za svoje pomočnike in vajence. Največ kršiteljev je bilo iz soboške občine, ker je pač v tej občini največ obrtnikov. Kaznovani so bili z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev. Seveda bodo morali poravnati tudi vse zaostale prispevke.
V	lendavski klavnici niso upoštevali sanitarnih predpisov; niso imeli jame za odpadke, bilo pa je tudi več raznih pomanjkljivosti. Upravnik se je izgovarjal, da klavnice ne more urediti, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, vendar pa sodnik za prekrške tega zagovora ni mogel upoštevati in je kaznoval podjetje s 50.000 din, upravnika pa z 12.000 din.
7000 din kazni je plačni Š. K. iz Pečarovec. ker je imel orožje brez predpisanega dovoljenja.
V	svojem gozdu je posekal večjo količino lesa Franc Klobasa iz Kunove pri Radgoni, za kar pa ni imel uradnega dovolje-
nja. Kaznovan je bil z 10.000 din kazni.
Gostilničar Andrej Kociper s Cvenn pri Ljutomeru je mešal vino z vodo, kar je dokazano z analizo pri higienskem zavodu. Plačati mora 10.000 din kazni.
Zaradi kaljenja nočnega miru je bil kaznovan .Štefan Gasparič iz. Vučje gomile s 5.000 din, ker je v vinjenem stanju preganjal ženo in otroke po vasi, pri tem pa razgrajal in motil vaščane pri počitku po težkem delu.
Zmrznil je
29. decembra zgodaj zjutraj so sosedje našli zmrznjenega, 71 let starega Matijo Krambergerja s Stavešinskega vrha tik pred njegovo vinsko kletjo.
Krambergar je imel prejšnji večer v svoji kleti manjše opravke in je verjetno popil kozarček vina več. Ko je zapuščal klet, ki jo je še v redu zaklenil, mu je spodrsnilo in je padel ter zaspal, kar je bilo zanj usodno. Pri sebi je imel ključ od kleti in večjo vsoto denarja.
Tudi v Ptuju rokometna zveza
Z naglim razvojem rokometa v naši republiki je bila Rokometna zveza v Ljubljani prisiljena razširiti svoj delokrog. Ljubljanska in mariborska podzveza nista bili v stanju, da bi z svojim delom zadovoljili potrebe po vsej Sloveniji.
Rokometna zveza je v ta namen sklenila poleg že obstoječih podzvez ustanoviti šo osem novih. Ena med njimi bo tudi Ptujsko-pomurska podzveza, ki naj bi ravno v tem koncu vzhodne Slovenije opravljala svoje poslanstvo.
V nedeljo so sc v Ptuju zbrali zastopniki Murske Sobote in Ptuja, predstavniki mariborske podzveze, predsednik RZS tov.
Bajcar in republiški trener tov. Vidic.
Po daljši razpravi so sklenili: takoj je treba začeti usposabljati strokovni kader, pripraviti in izpraševati kandidate za sodnike, pridobiti podporo in razumevanje množičnih organizacij v ptujskem in pomurskem okraju, tesno sodelovati s »Partizanom« v obeh okrajih in z čim večjo propagando širiti rokomet v šole, podjetja, tovarne in na podeželje.
Upamo, da uspeh ne bo izostul in da ne bo dolgo, ko bomo slišali, da je tudi ptuj-sko-pomurski okoliš dobil svojo rokometno podzvezo.
Pojasnilo piscu članka:
„Kaj dela „Partizan“ v Črensovcih“
V	članku sle napisali edino resnico in to o starejših vaščanih in gimnazijcih. V ostalem pa ste pokazali, da niste seznanjeni
z delom »Partizana« v Črenšovcih.
Kar se tiče »belega« in »zelenega odra« — dobro; vendar moram pripomniti to, da belega odra nikjer ne uporabljamo za stalno vadbo, le včasih za kepanje in igre v snegu. Zato pa imamo telovadnico, ki je v primerjavi s prejšnjimi leti zelo dobro opremljena. V tej telovadnici pa se ne trudi samo tov. Borka, temveč še tov. Rodež in tov. Vivodov«. Zeleni oder pa črenšovski »Partizan« prav dobro izkoristi. Zakaj jih ne pridete kdaj pogledat —?
Pripomniti moram še to, da poleg 85 gimnazijcev telovudi 18 deklic, nekaj predšolskih in osnovnošolskih otrok.
Sedaj pa lii Vas seznanila z delom, da se ne boste še kdaj tako zmotili in napisali članek o društvu, ki v resnici še kar dobro dela.
Ste bili mogoče kdaj v gimnazijskem hodniku -? Če hi bili, bi se vam pogled takoj ustavil na diplomah, ki visijo po stenah. Te diplome so priznanje za delo, ki ga je črenšovski »Partizan« opravil, kajti
Okrajna zveza za telesno vzgojo
"Partizan" Murska Sobota
obvešča:
»Partizan« Slovenije, zveza za telesno vzgojo razpisuje splošni tečaj za prednjake vaških društev. Tečaj bo od 5. do 19. februarja 1957 v Ljubljani.
V	tečaj prijavite predvsem tiste tovariše, ki delajo v vaških društvih in imajo veselje do vodniškega posla.
Priglase je treba dostaviti do 28. januarja 1957 "Partizanu" Slovenije, zvezi za telesno vzgojo, Ljubljana, Likozarjeva ul. 9.
Priglas naj vsebuje poleg imena, priimka, poklica, rojstnih podatkov in društva še kratek opis njegovega dela v naši organizaciji; starost najmanj 18 let.
Sprejeti tečajniki se bodo morali zglasiti na Zvezi »Partizan« Slovenije, dne 4. februarja 1957 do 18. ure.
S seboj nuj prinesejo osebni pribor, pisalni pribor (zvezek, svinčnik), telovadno opremo, zdravstveno knjižico (v kolikor so socialno zavarovani), ter priglasnino v znesku din 400.—.
Stroške tečaja plača Zveza »Purtizan« Slovenije, potne stroške pa plača društvo ali okraj.
diplom drugače ne bi imeli. Dvakrat so osvojili prvo mesto v ritmičnih sestavuh na okrajnem prvenstvu. Koliko prvih treh mest je bilo na sektorskih tekmovanjih in krosu?
Vse te diplome je odnesel črenšovski »Partizan«. Kadarkoli smo šli na okrajni ali na republiški zlet »P«ytizana« smo odšli polnoštevilno in z dobro naštudiranimi vajami. V Ljubljani so bili naši mladinci na čelu kolone. V Celju so bili pohvaljeni, ker so vaje dobro izvajali. Kaj mislite, da to ni delo —? Ste bili mogoče kdaj na naših akudemijah —? Bilo jih je sicer samo 6 v štirih letih obstoja črenšovskega »Partizana«, vendar z dobro naštudiranim in izbranim programom.
M-k
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obveščat
Strojniški tečaj:
Obveščamo prijavljene kandidate, da se tečaj prične v sredo, 23. januarja ob G. uri zjutraj v g as. šoli M. Sobota. Kandidati morajo biti oblečeni v gas. uniforme, prinesti pa morajo s seboj pribor za čiščenje, pisanje (zvezek in svinčnik) in gas. knjižico št. 5.
Podčastniški tečaj:
Vabimo ObGZ in PGD, da nemudoma prijavijo kandidate za podčastniški tečaj, ki sc bo pričel v ponedeljek, 4. febr. ob 8. uri zjutraj. Ker je število kandidatov omejeno, je treba prijave takoj poslati. Kandidati morajo biti izprašani gasilci.
Obračun loterijskih srečk in obveznic:
Obveščamo PGD in ObGZ, da jih brezpogojno obračunajo na OGZ do 25 t. m. Če do tega roka ne bodo obračunali, bo OGZ smatrala, da so srečke in obveznice razprodane. ObGZ pa bomo obremenili za ustrezne zneske
Čiščenje snega:
Ugotovili smo, da nekatera društva kljub našemu opozorilu niso počistila snega izpred orodišč. Ker je pričakovati še večjih snežnih padavin, naročamo ponovno vsem PGD, da. v bodoče redno poskrbijo za odmetavanje snega.
Iz pisarne OGZ
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 20. januarja: dr. Ivan Amon, stanuje Lendavska 10/11.
Od 8. do 12. ure v splošni ambulanti. V nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
Krvodajalci od 5. do 12. jan. 1957.
Marija Hozjan, Viktorija Lebar, Franc Serec, Marija Hari, Milan Puncer, Jožef Gi-der, Kristina Barbarič in Jožef Gjergjek, drugič; vsi iz M. Sobote; Marija Kuzma iz Radgone, Janez Kelenc iz G. Bistrice, Jožefa Ilatnik iz Rankovec, Jože Farič iz Tro-povec, Jožef Marič iz Gradišča, Terezija Ficko iz Rankovec, Marija Pertoci iz Tropo-vec, Lina Friškič iz Predanovec in Gizela Šeruga iz Bakovec.
Radijska univerza
V soboto, dne 19. I. 1957 ing. Lojze Kač »Vpliv obdelovanja tal na pridelek hmelja«; v torek, dne 22. I. ing. Oton Muck »Naše izkušnje s konserviranjem krme«: v četrtek. 24. I. ing. Jakob Ferjan »Mesnate ali mastne prašiče«.
Lovsko puško je zmaknil
Ko je nekega dne proti koncu oktobra šel komaj 14 let star I. G. mimo ograje pri gospodarskem poslopju Julijana Klepca iz Turnišča, je opazil, da sloni na ograji puška. Že pred nekaj dnevi jo je Klepec prislonil na ograjo, ko je hotel s palico potisniti prazen naboj iz puške, n ga je zamotil neki znanec, s katerim se je nato v hiši še naprej razgovarjal in tako popolnoma pozabil na puško.
Za mladega I. je bilo to preveč zapeljivo in je puško kratkomalo odnesel. Ker pa kasneje ni vedel, kaj z njo početi, jo je hotel prodati in tako je prišla tatvina na dan.
Obveščamo vse člane NK »Sobota«
in ljubitelje nogometa, da bo v petek, 20. januaria ob 9. uri zjutraj v hotelu »Zvezda«
OBČNI ZBOR NK »SOBOTA«
Vabimo vse člane in ljubitelje nogometa, da se občnega zbora udeležijo polnoštevilno.
Odbor
Avtomoto društvo »Štefan Kovač« v Murski Soboti
začenja
Z NOVIM ŠOFERSKIM TEČAJEM,
dne 1. februarja 1957. Prijave sprejema sekretar tov. Slavko Svatina (benzinska črpalka)
ODBOR
Kmetijska zadruga z o. j. Križevci v Prekmurju
razpisuje službeno mesto NAKUPOVALCA za kmetijske pridelke in les
Pogoj: Trgovski pomočnik ali večletna praksa v tej stroki. Prijave poslati do 1. II. 1957 upravi zadruge.
Kmetijska zadruga z o. j. Križevci v Prekmurju
razpisuje službeno mesto za POSLOVODJO zadružne mesnice
Nastop službe s 1. III. 1957. Pogoj: Opravljeni izpit za mesarskega mojstra ali mesarski pomočnik z večletno prakso. Prošnjo poslati upravi zadruge.
VINOGRADNIKI
Trsne cepljenke sort: laški rizling, neuburgovec, radgonska ranina itd. po ceni 35 din,
ključe in korenjake: Kober 5 BB vam nudi in sprejema naročila
KMETIJSKO GOSP.
LENDAVA
Komisija za volitve in imenovanja pri ObLO Grad razpisuje na podlagi 40. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, štev. 26/55) službeno mesto
POMOŽNEGA USLUŽBENCA
Občinskega ljudskega odbora Grad.
Pogoj: Osnovna šolska izobrazba. Prošnje z opisom dosedanjega službovanja in krajšim življenjepisom poslati Občinskemu ljudskemu odboru pri Gradu.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 18. do 27. januarja'
V drugi polovici tekočega tedna sprva še snežne padavine, pozneje pa suho, oziroma jasno vreme, ki bo trajalo do srede prihodnjega tedna, obenem hud mraz. V drugi polovici prihodnjega tedna ponovne snežne padavine in postopno popuščanje mraza.
Tedenski koledar
Nedelja, 20 januarja — Fabijan in Sebastijan
Ponedeljek, 21. januarja — Neža Torek, 22. januarja — Viktor Sreda, 23. januarja — Rajko Četrtek, 24. januarja — Felicijan Petek, 25. januarja — Trpimir Sobota, 26. januarja — Pavla
KINO
MURSKA SOBOTA. — od 18. do 20. januarja italijanski film »Oprosti mi«; od 22. do 24. januarja ameriški film »Jajce in jaz«.
LENDAVA. — od 18. do 20. januarja ameriški film »Sneg na Kilimandžaru«, od 22. do 23. januarja ameriški film »Francis v velemestu«.
RADGONA. — 19. in 20. januarja ameriški barvni film »Na revieri«; 23. januarja ameriški film »Da zora ne napoči«.
RADENCI. — 19. in 20. januarja jugoslovanski film »Volčja noč«; 24. januarja italijanski film »Bandit Musolino«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. — 19. in 20. januarja ameriški film »Opičje norčije«; 24: januarja angleški film »Pod rdečim morjem«.
ČEPINCI. — 20. januarja mehiški film »En dan življenja«.
VELIKA POLANA. — 20. januarja francoski film »Pravna identitetac.
VERŽEJ. — 19. in 20. januarja madžarski film »Se živijo«; 24. januarja finski film »Bela košuta«.
MALI OGLASI
POSESTVO V PTUJU, ob Studenčnici 1, -2 stanovanjski hiši z vrtovi. 8000 m2 orne zemlje, delno vseljivo, prodam. — Pismene ponudbe na naslov: J. Perše, Maribor, Studenci, Erjavčeva ul. 26.
HIŠE in GRADBENE PARCELE v Soboti, RAZLIČNA POSESTVA v okolici Sobote, MLATILNICE 80 do 90 cm širine MAV, TRAKTORJE, STABILNE MOTORJE od 6 KS naprej, raznovrstne KMETIJSKE STROJE in 2 kratka, MODERNA KLAVIRJA proda: Agencija, M. Sobota, Titova 11.
PROSTORNO HIŠO z novim gospodarskim poslopjem in 5 ha, 75 arov zemlje, ugodno prodam. — Vprašati: Cven 27, pri Ljutomeru.
MOTOR NA LESNI PLIN kupim, od 25 do 50 KS. — Ponudbe poslati na naslov: Ernest Solar, mlinar, Šalovci v Prekmurju.
NISEM PLAČNIK dolgov mojega moža Štefana Kržanko, Vučja Gomila 103. — Helena Kržanko.
HIŠO in del GOSPODARSKEGA POSLOPJA, vse z električno napeljavo, studenec, 2,5 ha OBDELOVALNE ZEMLJE prodani po ugodni ceni. Vselitev takoj po plačilu. — Sebeborci 102, p. Martjanci.
LEP MLAD GOZD, 6 oralov, prodam. — Vprašati v gostilni Bobnar v Veržeju.
KOVAŠKO DELAVNICO z vsem kovaškim orodjem in stroji, varilnim aparatom, vrtalnim in brusilnim strojem na električni pogon dam takoj v najem v dobrem prometnem kraju. — Naslov v upravi lista.
DVO DO ŠTIRI-CLANSKE DRUŽINE, ki imajo veselje ali pa so že dosedaj bile zaposlene pri živini, za oskrbovanje živine in poljsko delo zaposlimo. Plača po tarifnem pravilniku. Deputatno stanovanje. Nastop službe s 1. marcem ali po dogovoru. — Pismene ponudbe poslati upravi KG Radvanje, Streliška 150 z navedbo dosedanje zaposlitve.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo kuhe, sprejme pet-članska družina. Nastop s 1. februarjem. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na naslov: Albina Ros, ObLO Videm—Krško.
GOLOBE, nagrajene, angleške gušane in pismonoše, 20 parov, prodam. — Ivo Pa-vokovič, frizer, Maribor — Koroška cesta 19.
HIŠO, 20 m dolgo, 5 m široko, krito z opeko, v dobrem stanju, prodam. — Kančavci 40, p. Križevci v Prekmurju.
Preberite!	Preberite!
1.	Vse fotografske usluge na terenu — poroke, obletnice, skupine — izvršuje kvalitetno
Foto Hochstedter, Murska Sobota,
Trg zmage 3
2.	Fotoamaterji! Vaše posnetke hitro in solidno razvije, kopira in poveča
Foto Hochstedter, Murska Sobota, Trg zmage 3
3.	Slike za legitimacije in potne liste vam lepo izdela v 24 urah
Foto Hochstedter, Murska Sobota, Trg zmage 3
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: M. Sobota, Triibnrjev drevored 3/II. — Telefon 1-38. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti.
TRADICIONALNI TRGOVSKI PLES - 2. FEBRUARJA 1957
V MURSKI SOBOTI V DOMU »PARTIZAN - VSTOP Z VABILI
POMURSKI VESTNIK, 17. jan. 1957
5
Zanimivo poglavje našega življenja
548 sinov in 340 hčera
sultana Mulata Ismaila
POSEBNO POGLAVJE O VELIKIH DRUŽINAH. - DVE OTROŠKI MATERI. - OD ENOJCKA DO ŠESTORCKOV, POTEM PA SMRT. - STOLETNI ZAKONCI, STARIKAVI OTROCI. - TRIJE SINOVI. VSAK V DRUGEM STOLETJE. - 1.200 POTOMCEV.
V	Johnston Cityeiu, Tennessee, ZDA, živi šolski sluga Frank J. Aequette, ki je lani nervozno prestopal v čakalnici ondotne porodniške klinike. Čakal je na sporočilo o porodu svoje žene. Kaj mu bodo povedali? Žena je bila stara 38 let. rodila mu je štiri enojčke in šest dvojčkov — šestnajst otrok. Kaj bo sedaj? Ali pride na vrsto še sedemnajsti ali še kdo zraven?
Vstopila je višja babica porodniške klinike in mu sporočila: »Spet ste oče dvojčkov!«
Mož je osupnil. Torej spet dva! In kako ju bomo imenovali? Saj je rodbinski imenik že popolnoma izčrpan! Tisti hip mu je šinila v glavo ne najboljša misel: otrpka bom oštevilčil po vrstnem redu. Tako: Sedemnajsti. Osemnajsti...
Soproga Aeyuette pa se ne more meriti z Mulaiem Ismailom, maroškim sultanom, ki je učakal 57 let in je ob svoji smrti (1727. leta) zapustil mogočno potomstvo: 548 sinov in 340 hčera. Dva bataljona vojščakov v tej deželi! Imel pa je celo vrsto žena, zelo rodovitnih.
Mulai Ismail je torej mož z največjim potomstvom v zgodovini človeškega rodu, seveda če izvzamemo prednike v sivi davnini.
V	Siamu je svojčas vladal Rama V., ki je umrl lčta 1910. Imel je tri tisoč žena in z njimi 370 otrok. Tudi faraon Ramzes II, vladar Egipta, se je izkazal, saj je spravil na svet 111 sinov in 51 hčera.
Možakar z avstrijsko-nemške meje Bernard Scheinberg. kateremu je žena rodila štirikrat četvorčke. sedemkrat trojčke in šestnajstkrat dvojčke, je imel 69 otrok. To je bilo v prvem zakonu. Mož pa se je drugič oženil in imel z drugo ženo še osemnajst otrok. Scheinbergerova prva žena je bila menda najbolj rodovitna mati na svetu, kajti medicinska znanost dosedaj ne pozna primera, da bi še katera žena rodila toliko četvorčkov, trojčkov in dvojčkov.
Zanimiv je tudi primer doktorice Mary Austinove; v 33 letih zakona je porodila 44 otrok.
V	Veliki Kikindi živi kmet Matija Bauer, kateremu je žena 28 let zaporedoma vsako leto rodila sina. To je svojevrsten pojav.
Francozinja de Maldemeure je v prvem letu zakona rodila enega otroka, v drugem letu dvojčke, nato trojčke, potem četvorčke in petor-čke ter naposled še šestorčke — skupaj torej 21 otrok.
39. januarja 1600 je Ana Roeiner-jeva iz Hamelina rodila sedmero otrok: dva sina in pet hčera. To je doslej najbolj znana rodovitnost ženske, če izvzamemo petero otrok zakoncev Diligenti in petorčice — danes že samo četvorčice — Dionne iz Kanade.
Klementina Aimee Pernon iz Puis Closa v Franciji je 3. junija 1866 rodila sina v osmem letu starosti. V devetem letu pa je rodila
sina Juana Louisa tudi Francozinja Madelaina Charlotta Renaudova. To je bilo 30. junija 1756. Izredno zgodnji porodi v otroških letih! Znanih pa je tudi nekaj porodov v izredno pozni starosti. Margarets Kras-lovna se je v 94. letu starosti tretjič omožila. Njenemu možu je bilo takrat 105 let. Zakonca sta potem živela še štirinajst let v Czywuszynu na Poljskem in sta imela še dvoje sinov 'in eno hčer. Otroci pa so se rodili z znaki ostarelosti: imeli so sive lase, zelo šibka dlesna, nagubano kožo in povešene rame. Napravljali so vtis stoletnikov ...
Avstrijska cesarica Marija Terezija je ?J)ila mati sedemnajstih otrok, od katerih sta dva postala cesarja, tri hčere pa kraljice. Grof Abensberški Di Babou je imel dvaintrideset sinov v armadi Henrika II. na Nemškem.
Niels Paulsen iz Upsale na Švedskem je umrl v starosti 160 let in je zapustil dva sinova: starejši je
imel 103 leta, mlajši pa 9 let. Ma-dame Jacquelina Mongaste iz Pariza je imela sedemnajst otrok, vsakega z drugim moškim. Pierre De-fourncl pa je imel prvega sina, ki se je rodil 1699. leta, drugega, ki je vpisan v kroniki z letnico 1738 in tretjega v letu 1801. Vsak izmed njih se je rodil v drugem stoletju in je imel tudi drugo mater. Defo-urnel se je tretjič oženil, ko mu je bilo 120 let, nevesta pa bila takrat stara komaj 18 let. Njuna zakonska zveza je trajala deset let.
Nemec Tachafen, ki je umrl leta 1679, je zapustil 1091 potomcev, vendar samo neposrednih; med njimi je bilo 5 sinov, 87 nečakov, 446 vnukov in 553 pravnukov. Pa še en manj »častčn« primer: Američan Jukes se je lahko pohvalil s 1200 potomci, med katerimi pa je bilo kar 130 beračev. 50 vlačug. 60 tatov. 130 razbojnikov in 7 ubijalcev.
Oh, kaj se ne zgodi na tem okroglem svetu!
Šestletni umetnik
Mali Lee Pan Hon iz Singapura je pred tedni prvič nastopil kot solist na velikem koncertu v svojem mestu. Dosegel je izreden uspeh. Mladi Ritajček je v resnici čudežen otrok.
Ko je bil star dve leti, je že znal zapeti vsako pesem. Moral jo je le enkrat slišati. Kasneje mu je oče naredil gosli, da je lahko z njimi razveseljeval vrstnike v predmestju, kjer je živel. Tu ga je odkril direktor mestnega glasbenega konservatorija in ga potem pripravil za prvi nastop pred glasbenim občinstvom.
Najmlajša babica
Pri nas je brez dvoma najmlajša babica 33-letna Zdenka Dobri-jevič iz Vareša. Rodila se je 1923. leta v Sisku; poročila pa se je že s 16 letom. Pri sedemnajstih letih je dobila hčerko, ki se je poročila, ko ji je bilo šele 14 let. Hčerka je pred kratkim rodila prvega otroka.
Tako je Dobrijevičeva postala babica že pri 35. letih starosti.
Zdravilišče za dolgočasneže
V ameriškem mestu Menver so odprli zdravilišče, v katerem zdravijo dolgočasje ali kakor pravijo sodstran jujejo duševne depresije XX. stoletja«.
Za 50 dolarjev doživljajo bolniki nočne viharje na morju, pasji lajež, prikazni, vlomilce itd. V parku hodijo vsak dan na sprehod, jih napadajo razbojniki, rešujejo pa kavboji.
Ko vse to preživijo, so baje bolniki ozdravljeni in se nič ne dolgočasijo.
Maščevanje do smrti
Žena ameriškega milijonarja Samuela Bratta iz Filadelfije je bila nemalo razočarana, ko je zvedela za moževo oporoko.
Mož ji je namreč umrl pred kratkim in jo imenoval za dediča vsega večmilijonskega premoženja, toda samo pod enim pogojem: če bo pokadilo najmanj pet cigar no dan.
Bott je to verjetno storil zaradi tega, ker mu je žena ves čas, ko sta bila poročena. branila kaditi.
Mlin na veter tudi pri nas
Če ste že noto vali kdaj po Holandski, ste prav gotovo opazili značilnost te dežele: mline na veter. No — in takšen mlin imamo tudi pri nas. Da boste vedeli: pri Kungoti na Ravnem polju. Lastnik Topolovec je znal dobro izkoristiti moč vetrov in v njem še vedno melje žito — ne samo zase, marveč tudi za sosede.
90 kg težak krompir
Na zadružni ekonomiji v Nova-kovcih pri Čakovcu so zabeležili nenavaden rekord: na njivi jim je zrasel krompirjev gomolj, ki so ga stehtali in ugotovili, da je težak 90 kilogramov.
Na Aljaski velika
stiska za ženske
Na Aljaski, kjer primanjkuje žena v mestu Nome, so sprejeli zakon. ki določa, da se mora vsaka ženska, ki pride v mesto, poročiti najkasneje v dveh tednih.
Če tega ne stori, jo izpodijo iz mesta.
CE BI SE LEDENIKI
RAZTOPIL I
No naši zemlji imamo visoke gore ledenikov, cele ledeniške predele (Grdnlandija in Antarktiko) in ledena polja v polarnih morjih.
Antarktično območje obsega 15 milijonov kvodr. metrov, ledena plošča pu je debela 2000 metrov, kar da prostornino 25 milijonov kub. metrov ledu. Grdnlandija je manjšo; obsega 2 milijona kvadr. metrov, povprečna debelina ledu je 1500 metrov, kar ustreza 5 milijonom kub. metrov ledu.
Kaj bi se zgodilo, če bi se ledeniki povečali ali pa se začeli topiti?
Denimo, da bi se ves led stopil. V tem primeru bi se oceani (skupaj merijo 561,160.000 kvadr. kilometrov) dvignili za 50 metrov. Najmanjša številka, ki so jo izračunali znanstveniki. To bi rodilo težke posledice za kopnino, ki bi se močno skrčila na vseh kontinentih, nižje predele pa bi zalila voda.
V Franciji bi voda prodrla v Seinsko kotlino. Pariz bi bil morsko pristanišče. Njegovo središče bi bilo potopljeno, ker ima le 55 metrov nadmorske višine. Znameniti Eifflov stolp bi bil samo še morski svetilnik.
Vsa Francija z nizkimi obrežji in globokimi dolinami bi bila pod vodo. Tudi drugi kraji Evrope bi bili prizadeti. Holandija in Belgija bi bili pretežno potopljeni. Od severne Nemčije bi ostali samo še otočki, soj bi morje segalo vse tja do Berlina.
Dolina reke Pada v Italiji bi tudi bila vso pod vodo tja do Cremone; tako bi bilo Še z Gardskim jezerom. Tudi v Aziji bi bile posledice »višje vode® zelo občutne.
Se ledeniki res raztaplajo ?
Se! Že nekaj nad petdeset let. Tako so ugotovili. Od leta 1850 se alpski ledeniki stalno umikajo. Njihova površino, ki je obsegala leta 1850	4000 kvadr. kilometrov.
se je leta 1955 zmonjšalu na 5000 kvadrat^ nih kilometrov, kor znaša 25 odst. v sto letih. Mejo gozdov se je dvignila za sto metrov od leta 1870. Na Gronlandiji. Spitz-bergih. Norveškem in Aljaski, v ZDA Islandiji ... se ledeniki umikajo že dokaj časa. Vse to govori za milejše klimatske pogoje.
V	Aljaski je gozd napredoval proti severu zu 4500 metrov v treh stoletjih.
V	ZSSR se je meja večno zmrznjene zemlje umaknilo za več kot 40 km proti severu — od leta 1857.
Od leto 1959 so Spitzbergi dostopni več-kot 6 mesecev v letu in ladje morejo pluti proti severu Evrazije in Severne Amerike.
Povečonjc temperature se zabeležile vse observntorijske postaje. Vzrok: nuroščanje stepskih predelov Evrazije. Nivo Kospiške-ga jezera se znatno znižuje že od leto 1950.
Enoka opažanja so bila ugotovljena tudi no jugu zemeljske oble.	*
Izbrani Pavlihovi vici
VREMENSKA
Predsednik okraja: »Prav jim je„ zakaj pa napovedujejo samo krajev-ne nevihte! Če bi napovedovali okrajne. bi že kaj ukrenili proti njim ...
VLJUDNOST
—	Včeraj sem čakal pol ure o nekem uradu, pa se uradnik sploh, ni zmenil zame.
—	Ta je bil še vljuden! Mene pa je danes eden nadrl, še preden sem odprl vrata.
NAPREDEK
Mlad novinar vpraša kmečkega očanca, kaj ima za najoečji napredek na vasi.
Da kmečkega dekleta ne ločiš več od mestnega odvrne očanec.
MED VINSKIMI BRATCI
—	Si že slišal: Močilnikar je nehal piti!
—	Tako? Kdaj je pa umrl?
KVALIFIKACIJA
—	Pravite, da ste sposoben knjigovodja? Pa imate dokaze za to?
Seveda. Predsednik zadruge_ kjer sem bil prej v službi, še sedi.
ODŠKODNINA
-	Vaša krava je vdrla na naš vrt in nam požrla vso solato!
—	Prav. Pošljem vam pol litra-mleka.
NA LOVU
Lovec je pravkar nameril puško proti zajcu.
Zajec: »Ne streljati! Prostovoljno se javljam za izvoz.
Komu bo pripadlo prvenstvo: Rusom ali Američanom?
V Ameriki in Sovjetski zvezi delajo znanstveniki s polno paro in tekmujejo, kdo ho prvi zgradil umetni satelit in ga poslal na krožna pot okrog Zemlje. Američani so te dni izstrelili prvo poskusno raketo. Raketa je poletela v višino 200 kilometrov. V njej so bili razni instrumenti, ki so jih želeli preizkusiti, da jih bodo pozneje lahko uporabili pri umetnem satelitu. V Sovjetski zvezi pa poskušajo z živimi bitji. Posrečilo se jim je. da so s posebnimi raketami dvignili razne živali nad 100 km visoko, da bi na njih opazovali posledice delovanja kozmičnih žarkov.
Izstrelitev prvega umetnega satelita bo prav gotovo velik dogodek za znanost, zato ni čudno, če si znanstveniki v obeh deželah želijo priboriti prvenstvo.
NE IZPLAČA SE...
Dva petelina ob gnezdu, na katerem sedi koklja.
Prvi petelin drugemu: "Ne morem ji dopovedati, da se pri sedanji ceni jajc res ne izplača imeti otrok.«
S SESTANKOV
»Včeraj se mi je sanjalo, da sem bil na sestanku. In ko sem se zbudil — sem bil res na sestanku/«
Fadil Hadžič:
BUDHA ME JE LEPO SPREJEL
XVII SAMPANI
Trikrat na leto divjajo ob kitajskem kopnu orkani in tajfuni. Njihov start je pri Filipinih .Potem se zalete-v kitajsko obalo in z vso močjo udarijo na Južno Japonsko. Trikrat na leto prevzame groza ljudi, ki jih ta čas zajame na morju. Pobesneli valovi pogoltnejo brez težav velikana s tisoč potniki. V razprte čeljusti hladne pene se zarijejo trgovske ladje in majhne vojne ladje, neopazno kot kruhove drobtine pa izginejo v neizmernosti tisoči sampanov. Po desetih dneh se utrujeno morje spet zaspano vali v trikotu Filipini — Kitajska — Japonska. Zelcnorumeno pokrivalo kot neskončna grobnica pritisne svoje žrtve ob koralno dno. V društvu starih jadrnic s poveljnikom mandarinom in gusarskim vodjem iz preteklega stoletja počivajo na odru iz srebrnkastih školjk majhne satn-panske družine.
Kdo so in kaj so — sampani?
Pri nas je to nepoznani pojm. Ne vemo za ljudi, ki se ukvarjajo s tem poslom, v kolikor je to sploh posel. Sampani so tisto, kar je preostalo in kar ne spada na kitajsko kopno. To je višek ljudi, tisto, česar kopno ni moglo sprejeti. Preprosteje povedano — padli so v morje, ker se niso mogli stisniti z ramo ob rami poleg ostalih — šestkrat po sto milijonov Kitajcev.
Sampan je barka, na kateri živi sampanska kitajska družina. Okoli kitajske obale se stiskajo na valovih in prodajajo sampanske debelušne otroke. Tu lovijo ribe in na jadrih sušijo njihovo meso. Sampan je majhna barka z rumenim jadrom. ki je podobno zmajevemu krilu. So pa tudi sampani. ki so kar ladjica. Na takih so sobice in majhno svetišče iz pisanega papirja in še nekaj, česar skoraj ne bi verjel — pes na verigi in — laja. Takšen velik sampan vozi trgovsko robo. Ima svoj službeni načrt in vozi po načrtu. Njegovi moški se vzpenjajo po vrveh in mečejo na velike ladje težke zavoje. Njihove ženske drže v roki krmilo in pri tem vzgajajo otroke. Njihovi otroci pa tukaj na valovih pišejo domače naloge.
V hongkonških vodah živi okrog sto tisoč sampanskili pre-
Potopis slučajnega pomorščaka
bivalcev. To je droben del sampanskega naroda, ki živi ob kitajski obali. Veliko sampansko družino zrejo trikrat na leto orkani. Vendar se z enako hitrostjo ponovno poraja. Upirajo se morju in se trmasto sprehajajo po njem. Domačini so in imajo svoje stare običaje. Zato so takrat, ko se znajdejo na morskem dnu, spet doma in to je kakor kakšen prastari zakon za ljudi s sampani.
Pred mestom Victoria na otoku Hongkongu so sampani obvezani gostje vsake ladje. V pristaniški vodi se privežejo sampani za ladje in delajo družbo mornarjem. Vendar ne prosijo. Ne zahtevajo hrane ali denarja zastonj, ampak drobne usluge. Prodajajo izrezljane jadrnice ali kitajske lampione ali, če nimajo ničesar, vozijo mornarje z usidrane ladje na obalo.
To so stari pošteni sampani. To so svetišča lepih običajev, čistega duha in skromnih življenjskih želja.
Sampan je rumena barka z jadrom iz zmajevega krila, na kateri se slabotni kitajski človek bori z orkanom.
Obstaja pa tudi sampan, ki ni na morju iz potrebe. Nekaj deset takšnih bark se vozi po oljkasti vodi Hongkonga in nudi uslugo, ki jo tuje ladje rade sprejemajo. To je moderni sampan. kjer so v navadi običaji z zapada. Na njem ni moških, pa tudi otrok ne. Deset žensk živi na tem sampanu, vendar V glavnem spe na ladjah. Temu sampanu ukazuje mama San (spoštovana mama). Dekleta mame San so zelo mlade in poklanjajo ji ves zaslužek. Stroga je, vendar tudi skrbi zanje. Morajo biti lepe, sveže in še nekaj — dobro oblečene.
Tukaj moram povedati nekaj, kar bo odkrilo resnico o
tem modernem sampanu, ki je zašel med stare kitajske sam-pane.	
Nekega dne (ali vsak dan) je prišla v kitajsko pristanišče Hongkong ladja Fortuna«. Nedaleč od mesta se je navezala za bojo. Zvečerilo se je. Neki rumeni sampan, neslišen kot riba. se je prilepil ob železne ladijske boke. S sainpana je skočila na stopnice mama San v obleki iz gumiranega črnega sukna. Kitajski policaj, ki straži na ladji, jo je spustil kakor starega znanca. Mama San zaustavlja na osvetljeni ladji z energično kretnjo roke mladega mornarja.
MAMA SAN (govori angleško); Želite, fantje, da vam lepa dekleta operejo perilo?
MORNAR (mlad. močan, rdečeličen se zmedeno smehlja) r Kje so dekleta? (Prihajajo tudi drugi mornarji).
MAMA SAN: Takoj pridejo, samo povejte, koliko jih potrebujete: pet, deset, petnajst? Ali right!
MORNAR: Meni je dovolj ena, tebi, Rodrigo, bo pa po. dvajsetih dneh Pacifika treba najmanj tri!
MAMA SAN (poslovno); DESET DEKLET — O. K.
MORNAR: Lhhko, deset deklet, za veliko pranje perila!
MAMA SAN: So lang! Vsak hip bom tukaj! (Živahno hiti na svoj sampan in pripelje deset sampanskih deklet, ki so okusno oblečena. Druga'za drugo kot nogometno moštvo pritečejo z ladijskih stopnic poleg nasmehljanega kitajskega policaja in se postavijo v vrsto.
MORNAR (z desetimi prijatelji opazuje revijo): Ni slabo mama San!
Ostali MORNARJI V ZBORU: Ni slabo, mama San!
MAMA SAN (poslovno): Potem pa na delo, fantje! (Sam-pan-girls perejo mornarjem perilo, dokler ladja ne izpluje iz Hongkonga.)
Modernemu sampanu ne prete orkani, ker se o pravem, času skrije v pristaniške luknje. Navade s kopna so pričele nagrizovati navade morja.
Stari, ponosni sampanci tega ne priznajo radi!
POMURSKI VESTNIK, 17. jan. 1957
6