Z.efo 2ff___________ANOELČEK__________Stran 151      I
J. B. Bogomil:                                                                              1
Koliko imaš še?               I
J|§Jifernovčeva dva, Lojzek in Jerica, imata doli (@ipfji na Dolenjskem teto Mino. Dobra je ta teta. ^TSfsf!^ Najrajši jo pa imata Lojzek in Jerica v je-seni, ko jima pošlje celo košaro sladkega grozdja.
S kakšno slastjo ga obirata mlada sladkosne- • deža! Kdo bi jima zamcril! Saj na Gorenjskem nima-mo vsak dan grozdja na mizi. Kar ga pa nc moreta brž spraviti, ga pa shranita vsak v svojo vrečico iz papirja. Pa sta hitro zopet lačna, in grozdja je vedno manj,
»Koliko imaš še?« vprašuje Jerico Lojzek.
»Toliko-le, poglej!«                                             _j
»Koliko pa ti?«                                                   I
»Pa še toliko-le!«                                                1
»0, ti ga imaš večf Daj ga meni malo.«                 1
»Pa ga nimam več!«                                            I
»Pa preštejva!«                 .                                  I
In začneta šteti. Pravzaprav samo Jerica šte-      1
je, ker zna šteti že skoro do dvajset. Lojzek pa še nc      J
zna šteti-                                                                     I
Lojzek ima še dva grozda: edcn s petnajstimi,      I
eden z dvanajstimi jagodami,
»Sedaj pa le počakaj, bom pa še svoje prešte-la.« In Jerica začne preštevati svojo zalogo: »Eden, 4 dva ... dcsct. .. osemnajst, devetnajst.« Šc ji osta- 1 ne nekaj jagod; toda Jeričina učenost jc pri kraji. 1 Vendar tudi Lojzek lahko spozna, da ima Jerica res 1 več jagod.                                                                    1
Lojzck zopet terja nekaj jagcdd; Jerica jih Pa noče dati. Mama morajo poseči vmes. Pa vendar ne s palico. Trde besede je pa le treba.
Kar vsak v svoj kot jo odrineta, Lojzek in Je-rica. Obeh je močno sram. Dolgo molčita.
Naposled pa prične Jerica:  »Loizek! Lojzek!« »Kaj je?«
,,Kolil*o imaš še?"    I
f                                                                                                                                                                                                                                                I
Stran 154                 ANGELČEK                    Leto 26
»Pojdi sem. — Na moje jagodc, zato ker jih je več. Bog ne sme biti hud na naju.«
Pa zopet polno zasife solnce    prijaznosti    in I.         bratovs'ke ljubezni, ki se je  za nekaj hipov skrilo. Ljuba angelčka-variha sta teh dveh otrak zopet ve-sela.