Velenje, 7. julija 1978 Številka 27 (437)
Cena 4 din
Prvi rezultati ugodni
vci temeljnih organiza-združenega dela Gorenje enje dosegajo pomemb-uspehe že na začetku tje za boljše delo in darjenje
Ugotavljati je mogoče, da so delavci temeljnih organizacij ruženega dela TGO Gorenje lenje nadvse prizadevno jučili v akcijo, ki so jo začeli očastitev 11. kongresa Zveze lunistov Jugoslavije in ki so poimenovali ,.Gorenje — irni jubilej zvestobe — ju-lej našega dela".
ar zadeva proizvodnjo so količinskem gibanju proiz-ije dosegli najboljše uspehe emeljnih organizacijah zdru-Bega dela Hladilna tehnika, idbeni elementi, Kuhalni trati in Pralna tehnika, vred-Itno pa v tozdih Pohištvo, mrzovalniki, Hladilna tehni-, Kuhalni aparati in Gradbeni
inenti. jrar za(jeva zastoje so I najbolj zmanjšali v tozdu adilna tehnika, pri zmanjša-■ izmeta so bili najbolj uspeš-fv tozdih Zamrzovalne skrinje [Zamrzovalniki, bolniški sta-pa so zmanjšali v tozdih rištvo, MGA Nazarje in Hla-la tehnika.
Priprave na gradnjo nove šole
Med počitnicami bo adaptirana osnovna šola v Topolšici — Kmalu gradnja nove osnovne šole v Velenju — V. osnovna šola bo imela 24 oddelkov v katerih se bo šolalo 720
učencev
V Velenju je bilo v ponedeljek nadvse slovesno. Rudarji in skupaj z njimi tudi ostali prebivalci Velenja so slavili 3. julij, dan rudarjev. Osrednja slovesnost je bila na kotalkališču, kjer je v rudarski stan „skočilo" 80 absolventov Rudarskega šolskega centra Velenje. Vsakemu izmed njih so dekleta pripela na prsi rdeč nagelj kot znak ljubezni. Več o rudarskem slavju pišemo na 3. strani (S.V.)
Zopet se obrnilo šolsko leto. Za učenci in dijaki so se zaprla šolska vrata, otroški živ žav pa se je preselil na ulice, bazene, na morje, v hribe in bog si ga vedi kam, odvisno pač od možnosti, želja in razumevanja staršev.
Kljub temu, da je šolsko leto že za nami, pa življenje po šolah ni zamrlo. Pedagoški delavci sedaj opravljajo analize, ocenjujejo uspešnost, iščejo napake in razmišljajo o nadaljnjih korakih.
Ko smo pred dnevi zaprosili za razgovor sekretaija občinske izobraževalne skupnosti Srečka Peterlina z željo, da oceni minu-, lo šolsko leto, nam je dejal, da so uspehi zadovoljivi. Vedno več je poglobljenega dela na idejnem, vzgojnem in učnem področju. Sole uvajajo nove metode pouka in nove, sodobne učne tehnologije. Veliko je bilo storjenega pri dopolnilnem
pouku za šibkejše učence, saj bi sicer rezultati ne bili tako dobri. V minulem šolskem letu je bilo namreč na osnovnih šolah le 2 odstotka negativno ocenjenih učencev. Veliko oddelkov pa je imelo tudi 100 odstoten učni uspeh.
V minulem šolskem letu je bil velik napredek dosežen tudi
Nudarska godba na svetovnem prvenstvu
ani Rudarske godbe Velenje so v sredo odpotovali na svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov na Nizozemskem - To doslej največja preizkušnja generacije, ki že dve desetletji igra skupaj in katero že več let uspešno vodi profesor
Ivan Marin
na področju interesnih dejavnosti učencev, prvič pa je bilo tudi dovolj sredstev, da so na vseh osnovnih šolah v naši občini za četrte in pete razrede izvedli šolo v naravi.
In kako naprej? Tako kot že vrsto let nazaj, so najbolj pereč problem investicije. Do pričet-ka novega šolskega leta je potrebno adaptirati osnovno šolo v Topolšici, ki bo preurejena tako, da bosta v njej tudi dva oddelka otroškega varstva. Dograditi pa bo potrebno tudi telovadnico. Za ta dela bo potrebno 8 milijonov din.
Pred vrati pa čaka, za izobraževalno skupnost največja investicija, izgradnja V. osnovne šole. Po načrtu naj bi imela ta šola 24 oddelkov za 720 učencev. 12 oddelkov bi bilo namenjeno za razredni pouk, 12 oddelkov pa za predmetni pouk. Poleg tega sta predvideni tudi manjša in večja telovadnica, jedilnica z večnamenskim prostorom in dodatnimi prostori za izvenšolsko dejavnost in svobodne dejavnosti v celodnevni osnovni šoli. V projektu je tudi manjši pokrit bazen. Pod šolo bo zaklonišče. Celotna investicija je po predračunu, ki ga je pripravilo gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje (celična gradnja) 105 milijonov. Seveda pa bo, tako obljubljajo, za izvajalca sprejet najboljši ponudnik.
Samoupravna interesna
izobraževalna skupnost ostaja v tem obdobju na dolgu še za nekatere objekte (glasbena šola, telovadnica v Pesju), vendar zaenkrat ni sredstev za gradnjo teh nadvse potrebnih objektov.
Z. B.
20 let GIP Vegrad Velenje
Osrednje slovesnosti bo-" do to soboto, 8. julija," ko bodo predali svojemu S namenu novo tovarno" prostorskih elementov,! DOM 101
Gradbeno industrijsko5 podjetje Vegrad Velenje sla- m
vi 20-letnico. Osrednje slo-m
vesnosti bodo v soboto, 8. m julija, ko bodo ob 10. uri5 predali svojemu namenu /io-J vo tovarno prostorskih ele-* mentov, DOM 101, na Selu* pri Velenju.
Opoldne pa bo v velenjski■ Rdeči dvorani osrednja s/o-" vesnost v počastitev 20-let niče GIP Vegrad Velenje.
O razvoju in dosežkih GIP■ Vegrad Velenje obširneje po-m ročamo na 4. strani
Sij, ki so si ga že pred leti aH člani velenjske rudarske idbe pod vodstvom profesorja ina Marina, da bi se udeležili tekmovanja pihalnih , ki je vsake štiri leta v mestu Kerkrade, jutri, 8. julija uresničil.
kolektiv rudarske je v sredo odpotoval na in že jutri bodo ve-godbeniki, ki sodijo godbenikov iz Trbovelj in na Koroškem med naj-pihalne orkestre v repub-
■HBMMMMMH
V današnji številki rubrika Delegatski
Naš čas
[ Za iniciativni odbor zal Ustanovitev enote komunal-§ <ie skupnosti za upravljanje s| itavbnim zemljiščem oziro-M na stavbne zemljiške skup-% tosti objavljamo v rubriki§ tDelegatski Naš čas" gradi-1 v za javno razpravo o usta-žž iovitvi stavbne zemljiške§ ikupnosti občine Velenje ter\ Knutek samoupravnega spo-§ tfzuma o ustanovitvi stavb-E \e zemljiške skupnosti obči- f le Velenje.
Javna razprava o 1 em gradivu traja do 5. f vgusta 1978.
liki, pokazali svoje znanje tudi pred mednarodno žirijo.
Na letošnjem tekmovanju bo konkurenca zelo močna, saj sodeluje več kot sedemdeset orkestrov iz vseh celin. Tekmovanje je razdeljeno na več panog. Posebej tekmujejo pihalni orkestri, simfonični, harmonikarski orkestri itd.
Največja udeležba je letos med pihalnimi orkestri, saj se je prijavilo kar sedemdeset godb na pihala, ki nastopajo v treh težavnostnih stopnjah: velenjski godbeniki bodo nastopili v prvi najtežji težavnostni skupini.
Sicer pa je za to skupino prijavljenih — kot je povedal pred odhodom kapel-nik Ivan Marin, kar 43 godb. Iz Slovenije poleg Velenjčanov še Ravenčani in godbeniki iz Trbovelj.
Velenjski godbeniki so se na tekmovanja pripravljali izredno marljivo skozi vse leto. Sprva so imeli vaje le dvakrat na teden, od februarja naprej tudi že po štirikrat na teden. Po 21. junija pa so vadili godbeniki po dvakrat na dan po tri ure, ker so jim delovne organizacije omogočile izredne plačane dopuste.
Za nastop na svetovnem tekmovanju pihalnih orkestrov so pripravili tri skladbe. Obvezno skladbo, ki jo je določil
organizator, sami pa so prijavili Belo krajino Marjana Kozine in Žumberško rapsodijo Danila Bučarja.
Katero izmed teh dveh skladb bodo zaigrali, bo določila žirija, ko bodo godbeniki že
rU" Velenjska rudarska godba slavi prihodnje leto pomemben jubilej - 60. letnico delovanja in gotovo bo jutrišnji nastop na svetovnem prvenstvu največja preizkušnja za generacijo, ki jo je pred dvajsetimi leti začel učiti Ivan Marin starejši, nato pa je njegovo delo nadaljeval sedanji kapelnik, njegov sin. Njihova želja pred odhodom je bila, da bi segli po čimvišjem
odličju - zlati medalji. Skupine, ki dobijo od žirije vsaj 288 točk od 360 možnih osvojijo prvo mesto in dobijo zlato medaljo. In naši godbeniki oziroma njihov dirigent Ivan Marin je pred odhodom dejal, da bi lahko z veliko mero glasbene sreče v tem uspeli.
Novo vodstvo konference OOS v TGO Gorenje
Sprejeta delovna usmeritev konference osnovnih organizacij sindikata v TGO Gorenje za prihodnje obdobje — Novi predsednik predsedstva Alojz Saje
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo nestalno vreme predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji.
Delegati osnovnih organizacij sindikata TGO Gorenje Velenje so na zadnjem občnem zboru konference OOS pregledali in ocenili štiriletno sindikalno delo v TGO Gorenje. Po razgibani razpravi, v kateri so predvsem govorili o delu in sindikalni organiziranosti ter poglavitnih značilnostih delovanja, so sprejeli program aktivnosti konference OOS TGO Gorenje Velenje.
Pričakovati je mogoče, da bodo osnovne organizacije sindikata in konferenca OOS namenili v prihodnje posebno pozornost pripravam na
9. kongres Zveze sindikatov Slovenije, uresničevanju zakona o združenem delu, akcijam v okviru slavja 25-letnice Gorenja, uresničevanju načel samoupravnega planiranja, pa delitvi po delu, delovnim in življenjskih razmeram delavcev, izobraževanju in kulturi ter ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo konference OOS TGO Gorenje Velenje. Predsedstvo šteje 15 članov, za novega predsednika predsedstva pa je bil izvoljen Alojz Saje.
SEJA IZVRŠNEGA SVETA SO VELENJE
V ponedeljek, 10. julija, se bodo sešli člani novoizvoljenega izvršnega sveta skupščine občine Velenje na svojo prvo sejo. Dnevni red bodo določili člani na seji.
Člani rudarske godbe Velenje pred odhodom na svetovno prvenstvo (Foto: Stane Vovk)
Povezovanje SOZD-a STIK Mozirje z Gorenjem
-M
Temeljni namen SOZD STIK Mozirje ni bil dosežen — Zaživeli niso tudi ostali odnosi med članicami zato je sanacija nujna — Pogovori o vključitvi v poslovni sistem velenjskega Gorenja
Pred dvemi leti ustanovljena sestavljena organizacija združenega dela STIK Mozirje, ki vključuje organizacije združenega dela Lesna industrija GLIN Nazarje, Gozdno gospodarstvo Nazarje in Mizarstvo in tesarstvo Smreka Gornji grad, se danes sooča s številnimi problemi. Vzrok temu je dejstvo, da temeljni namen oblikovanja te vrste organizacije -združitev lesne industrije in gozdarstva v celjski regiji, iz takšnih ali drugačnih razlogov ni bil dosežen. Tudi delitev dela in ostali odnosi med Sanicami sestavljene organizacije niso zaživeli v pravi meri, zato je vse bolj nesporno dejstvo, da je temeljita sanacija nujna.
Zaradi celovitega spleta okoliščin v zadnjem času tečejo pogovori za vključitev Lesne industrije GLIN Nazarje in Mizarstva in tesarstva Smreka iz Gornjega grada v okvir sestavljene organizacije združenega dela Gorenje Velenje. Gozdno gospodarstvo bi postalo samostojna delovna organizacija. Razlogov za to je več, med najpomembnejše pa sodijo:
Razmišljanja in šepetanja
Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti se menjajo odnosi med posameznimi samoupravnimi subjekti. Sistem klasičnega političnega odločanja zamenja samoupravno odločanje.
Pri nadaljnjem razvoju samoupravnih interesnih skupnosti moramo težiti k hitrejšemu uresničevanju pravic in dolžnosti delovnih ljudi, uporabnikov in izvajalcev storitev posamezne družbene dejavnosti, da skupno enakopravno in medsebojno odgovorno urejajo odnose na tem področju.
Tako smo zapisali. Seveda pa je za takšen odnos potrebno tudi pravočasno, resnično in popolno informiranje združenega dela. Prav to zadnje pa je tokrat tema mojega pisanja.
Ob vsaki priložnosti smo pripravljeni zelo široko in slavo-spevno govoriti o pomenu in potrebi kar najširšega, poglobljenega, nepotvorjenega informiranja združenega dela, ki bo le tako lahko pravilno precenilo kakšne korake mora storiti, da bo v svojih odločitvah kar najbolj objektivno in da bo v svojih odločitvah kar najbolj objektivno in da bo lahko izdvojilo opčedružbene potrebe in interese od potreb in interesov, ki niso takšnega značaja.
Ne, da bi kdo namerno želel zavajati, čeprav tudi to ni izključeno, saj smo še daleč od tega, da bi skupne interese postavljali pred lastne, pa se vendar moramo zavedati, da lahko tudi z nepopolno informacijo naredimo več škode kot koristi. In s takšnimi nepopolnimi informacijami smo se srečevali v teh dneh — ni bilo prvič, ko smo prebirali gradivo samoupravnih interesnih skupnosti za seje skupščin.
Nekaterim samoupravnim interesnim skupnostim so zadoščale dve ali tri strani, da so opravičile in utemeljile, s skopimi podatki seveda, pred delegati in celotnim združenim delom porabo nekaj milijard (starih) težko' odvojenih sredstev vseh nas. Očitno se ne zavedamo, da predlogi programov (tam je bila poraba sredstev bolj točno opredeljena) pač niso dogovorjeni programi, čeprav je v naši občini združeno delo večino predlogov tokrat potrdilo. Iz prakse pa dobro vemo, da je premajhno informiranje največkrat vzrok za velike nesporazume.
Na drugi strani pa so spisku prisotnih in neprisotnih delegatov ah kakšni drugi, v primerjavi s to skoraj nepomembno točko dnevnega reda, strokovne službe pri posamezni samoupravni interesni skupnosti namenile dosti več prostora.
Mislim, da je vsak nadaljnji komentar odveč. Za razmisliti, pa je le.	S. K.
-	prepočasni razvoj in modernizacija obstoječih tehnoloških procesov, načrtovani negativni poslovni uspeh TOZD Iverna Nazarje in
-	nerazvita finalizacija ivernih plošč in žaganega lesa. Jasno je namreč, da dosedanja organizacijska oblika navedenih problemov ne bo zmogla razrešiti, zato je povezovanje z močnejšimi poslovnimi sistemi nujno. Glede na to, da lesna industrija in gozdarstvo predstavljata najpomembnejši del gospodarstva občine Mozirje bi bilo takšno povezovanje nedvomno v prid hitrejšemu in oelovitemu razvoju Gornje Savinjske doline.
Dosedanji razgovori z Gorenjem so rodili naslednje zaključke: Lesna industrija Nazarje bi bila nosilec celotnega lesnega programa v SOZD Gorenje Velenje, kuhinje bi v celoti proizvajali v Nazarjah, prav tako predelne stene in ostale elemente za celično gradnjo objektov,
-	skupna bi bila vlaganja v obrat kuhinjskih elementov, sanirala bi se TOZD Iverna Nazarje in - obe organizaciji iz mozirske občine bi koristile usluge razvojne službe in marketinga.
Takšna vključitev bi bila naslednji korak v krepitvi sodelovanja med sosednjima občinama, ki ju že doslej družijo številne vezi. Z vključitvijo v poslovni sistem Gorenje Velenje bi v mozirski občini lesna industrija hitreje uresničila zastavljene cilje, gospodarstvo bi se tako hitreje razvijalo in dosegli bi bistveno večjo stopnjo predelave surovin. Temeljni cilj seveda mora biti finalizacija ivernih plošč in žaganega lesa, večja produktivnost dela in kakovost izdelkov, kar bi omogočilo tudi vključitev v mednarodno delitev dela. Seveda bo treba ob tem v veliki meri povečati delovno disciplino in spremeniti sedanji odnos do dela.
Posebna komisija že pripravlja elaborat o ekonomski upravičenosti priključitve GLIN-a in Smreke v SOZD Gorenje. Ko bo elaborat izdelan se bodo zaposleni na zborih delovnih ljudi natančno seznanili s cilji združevanja in se zatem v mesecu septembru na referendumu odločali o priključitvi
J. P.
trk | P ; al V i ^ !
Regijska proslava ZŠAM
V nedeljo 2. julija so v Mozirju slavili svoj praznik šoferji in avtomehaniki celjske regije — Odlično pripravljeno prireditev je zmotilo slabo vreme
Ob 9. uri je po mozirskih cestah krenila dolga povorka, ki ji ni manjkalo udeležencev in pestrosti. Za poveljnikom parade, ki je najprej na trgu v Mozirju predal raport predsedniku skupščine občine Mozirje Hinku Čopu, so stopali najmlajši prometniki in za njimi člani vseh združenj celjskega področja. Kolono vozil so pričeli dobri stari predhodniki današnje motorizacije - vprež-na vozila vseh vrst, tudi takšnih, ki se jih mlajši komaj še spominjamo.
Za njimi so bila na vrsti vozila šol za voznike motornih vozil, nato pa zares vsa običajna in posebna vozila številnih organizacij združenega dela iz celjske regije. Gledalci so lahko videli zares vsa vozila, ki jih danes srečujemo po naših cestah ali kjerkoli na delovnem mestu. Obiskovalce je nekoliko zmotilo le dejstvo, da ob vozilih vseh pomembnejših organizacij združenega dela iz velenjske
občine, ni bilo nobenega vozila lž Gorenja.
Poudariti velja, da povorka sama ni bila le prikaz, s številnimi parolami in napisi so namreč šofeiji in avtomehaniki opozarjali na vse večje nevarnoti, ki danes grozijo vsem udeležencem v prometu, povorka je bila torej tudi poziv za varno vožnjo na naših cestah.
Zatem so se vsi udeleženci in obiskovalci zbrali na prostoru ob Savinjskem gaju na osrednji proslavi. Po pozdravnih nagovorih in slavnostnem govoru so med drugim podelili priznanja za dosežene rezultate na tekmovanjih, ki so jih v minulih tednih pripravila vsa združenja v regiji. Dobro pripravljeno proslavo so z bogatim kulturnim sporedom dopolnili domači kulturniki, pevci in recitatoiji. Pokrovitelj proslave ie bila organizacija združenega dela Gozdno gospodarstvo Nazarje.
J. P.
Obsežen program melioracijskih del
V Šoštanju je bila 1. seja skupščine Kmetijske zemljiške skupnosti — Delegati sprejeli delovni in finančni načrt za leto 1978 — Živahna razprava o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih
Pretekh teden so se v Šoštanju na 1. seji zbrali delegati skupščine Kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje. Kmetijska zemljiška skupnost je bila ustanovljena pred štirimi leti in je samoupravna skupnost obdelovalcev kmetijskih zemljišč, v kateri le-ti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti pri usmerjanju kmetijske zemljiške politike in nato
Eotrdili poročilo o delu te skupnosti ini ter v prvi polovici letošnjega leta kakor tudi poročilo o finančnem poslovanju.
Delo skupnosti je lani potekalo po programu, ki so ga sprejeli na zasedanju skupščine v aprilu leta 1977. Tako so lani poleg opravljanja tekočih nalog po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih, med drugim pripravili tudi odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na zemljiščih petindvajsetih kmetov kooperantov v Paški vasi, ki ga je potrdila skupščina občine Velenje. V zvezi s tem so pripravili tudi pogodbo o ustanovitvi melioracijske skupnosti in o rabi kmetijskih zemljišč na melioriranem področju ter sprejeli pravilnik o osnovah kriterijev in meril za določanje in izvajanje mikromelioraci-je na področju naše občine. Za osuševanje v Paški vasi, kjer dela že gredo proti koncu, so prispevali 200.000 dinaijev, financirali pa so tudi izdelavo tehnične dokumentacije in ekonomske utemeljitve teh del.
Prav tako so naročili izdelavo tehnične dokumentacije za melioracijo zemljišča ERE tozd Kmetijstvo
Šoštanj v Ravnah in izdelavo karte kategorizacije zemljišč za potrebe prostorskega plana občine Velenje.
Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti pa je lani na osmih rednih in eni izredni seji obravnaval predvsem vprašanja prometa z zemljišči, varstva kmetijskih zemljišč ter statusa kmetov. Na seji so sprejeli tudi finančni in delovni program za leto 1978 in v njem zapisali, da bodo poleg prometa z zemljišči opravljali se številne agrarne operacije, kot so izvedba hidromelioracije na družbenih zemljiščih v Ravnah, apnenje in fosfatiranje na melioriranih zemljiščih v Paški vasi ter da bodo sofinancirali izvedbo mikromelioracij na družbenih zemljiščih v Topolšici in zenljiščih kmetov kooperantov, ki imajo pogodbe o trajnem sodelovanju z ERO tozd Kmetijstvo Šoštanj.
Poleg tega so novi delegati na prvi seji Kmetijske zemljiške skupnosti obravnavali in potrdili tudi samoupravna sporazuma o združitvi Temeljne banke Velenje v Ljubljansko banko ter o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med interesnimi skupnostmi gospodarskih dejavnosti in delovno skupnostjo strokovne službe. Razpravljali pa so tudi o dopolnitvah in spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih, pri čemer so večji del razprave posvetih vprašanju dodeljevanja statusa kmeta ter izoblikovali tudi nekatere pripombe, ki jih bodo skušali uveljaviti pri spremembah zakona.
J. KRAJNC

OBNOVA BOLNIŠNICE IN SPOMINSKI POHOD
Kljub počitnicam in dopust-niškemu razpoloženju delo mla-
dih v Gornji Savinjski dolini ne pojenja. Se več, čaka jih pomembna naloga, ki so odloče-
ni opraviti še ta mesec. Stekla so namreč dela pri nadaljevanju lani začete obnove partizanske bolnišnice v Robanovem kotu, ki je zaradi vremenskih razmer niso uspeh obnoviti v mesecu mladosti. Z mladinsko delovno brigado in s pomočjo borcev bo bolnišnica obnovljena do letošnjega Dneva vstaje, pripravili pa jo bodo kot skromen spomenik vsem bolnišnicam na Solčavskem in kot majhen muzej-ček. Delovna akcija obnove bolnišnice bo tudi zadnja preizkušnja brigadirjev, ki bodo v avgustu sodelovali na mladinski delovni akciji v Slovenskih goricah, sodelovali pa bodo tudi mladi iz pobratene občine Čaje-tina.
Pred otvoritvijo bolnišnice bodo mladi krenili tudi na dvodnevni pohod na katerem bodo obiskali vse bolnišnice v Matko-vem in Robanovem kotu, na pohodu pa bodo med drugim sodelovali tudi vsi preživeli ranjenci in borci, ki so zanje skrbeli.
Potrjene nove cene za varstvo otrok
Starši bodo še vedno subvencionirani, razliko bo kril občinska skupnost otroškega varstva — Nove ekonomsk cene od 1500 din za predšolske otroke, do 2135 din z dojenčke in varstvo na domu
iy/y. Takšen investicijski program so potrdili delegati na zadnji seji skupščine otroškega varstva. Sred-
V letošnjem letu bo v investicijske naložbe otroškega varstva vloženo 31. olo. 137 din. Ta sredstva bodo porabljena za gradnjo vrtca Šalek Gorica, gradnjo nove enote otroškega varstva v Šoštanju, soinvestiranje v enoto Gaberke, za nove oddelke in nakup vzgojnih pripomočkov, ter za pripravo na gradnjo jasli v letu
1979. Ta' " .......
so potrdi skupščine stva za investicije v nove vzgojno varstvene zavode zbira občinska skupnost otroškega varstva po posebni stopnji. Na seji skupščine pa je bil potrjen tudi celotni finančni načrt skupnosti otroškega varstva, kjer so zajeta še dodatna sredstva za program vzgoje in varstva, subvencije in denarne pomoči, stroške organov in službe skupnosti otroškega varstva ter nekatere druge izdatke v višini 14,681.047 din.
Delegati so obravnavah in potrdili tudi nove ekonomske cene v vzgojno varstvenih ustanovah. Ekonomska cena je bila prvič izračunana lani, ko je financiranje vzgojno varstvene dejavnosti v celoti prevzela skupnost otroškega varstva. Izračun je temeljil na devetmesečnih stro-
število otrok prav gotovo slab o račun in velik primanjkljaj.
Pri letošnjem izračunu ekonc ske cene je služil za osnovo znei realne ekonomske cene iz lanske leta, torej 1270 din. Tako je e nomska cena za naslednje obdo 1500 din. To je seveda cena v vzs no varstveni ustanovi za predšol otroke. Ekonomska cena za vars dojenčkov je precej višja (2.1 din), ker so zanje potrebni poseli normativi. Enaka kot za dojenčke tudi ekonomska cena za otrok« organiziranem varstvu v družinah varstvu na domu.
Starši bodo, tako kot lani, plati vali le del ekonomske cene, saj drugi del subvencionirala skupna otroškega varstva. Tako bo skupn krila stroške za osebne doho
ških v vzgojno varstvenih zavodih Velenje in Šoštanj. Višina ekonomske cene je bila 1.100 din na otroka.
Ob zaključnem računu pa se je pokazalo, da je bila ta cena prenizka in da je bila ekonomska cena v letu 1977 pravzaprav 1270 din. Glede na
vzgojiteljic, starši pa bodo po kriv razliko, če bo OD na družinske člana presegal 4001 din. Vsi sta katerih OD na družinskega člana i presega 4000 din, bodo plače* znižane zneske oskrbnine, razliko p bo krilo skupnost otroškega vars ti Na seji skupščine so delega obravnavali tudi pravilnik o plaž vanju oskrbnine za otroke v drui nah kjer OD ne presega 4000 din r člana, vendar zaradi številnih pa-pomb in dopolnilnih predlogov p» vilnik ni bil sprejet O njem bodo delegati odločali skupščine.
na prihodnji seji BORIS ZAK0ŠE1
Študentje in SLO
Pretekli teden so člane šaleškega študentskega klubi Velenje, ki taborijo v Ribnem pri Bledu obiskali - Joil MELANŠEK, predstavnik občinskega štaba TO Velenja Drago RIBIC, sekretar O K ZSMS Velenje in Sta« TAJNSEK, predsednik komisije za SLO in družbeno samozaščito pri OK ZSMS Velenje.
Ob iskanju vzrokov za tako majhen odstotek udeležbe študentov v družbenopolitičnem življenju in delu v KS, ni samo spremenjen način študija, večje zahteve, pač pa pre majhna angažiranost osnovne in srednje šole pri vključevanju pionirjev in mladincev v izvenšolske aktivnosti. Opaziti je, da gimnazija Velenje in RŠC nista storila še vsega, da bi dijaki drugih in tretjih letnikov širše delovali, da bi bila pri njih razvita politična zavest v toliki meri, da bi se lahko ob vstopu na višje in visoke šole študentje brez težav vključevali v društveno in družbeno aktivnost
Zato je bil sprejet predlog, da bi začetkom septembra sklicali sestanek predstavnikov vseh DPO in vseh dejavnikov, ki so zainteresirani za delo z mladino in bi tako reševali študentske probleme kot integralni del problemov vseh mladih v občini Velenje.
Še "pred skupščino ŠŠK bi naj bil zbor vseh mladincev prostovoljcev TO, kot srečanje študentske, delavske in kmečke mladine, z enim samim namenom: okrepiti obrambno zavest mladih, povezati mlade v TO, neglede na to, kje živijo in kje delajo.
Pomembno vlogo bodo ob tem imeli člani ZK študentje, ki jih je organiziranih preko 10 %. Posebno mesto ob tem srečanju bo partizanski miting, kot oblika kulturno zabavnega življenja, ki jo kaže v naprej razvijati kot stalno srečanje članov ŠŠK in mladine okoliških kraie še občine.
Ob zaključku so ugotovili, da so podobna srečanja že bila, vandar niso vedno obrodila sadov, ker je vse ostalo le pri besedah. Zavedati se moramo, da stvari ne tečejo same po sebi, da je za realizacijo nalog potrebno tesno sodelovanje in medsebojna pomoč vseh dejavnikov.
Zato kaže v bodoče uresničiti še eno zamisel: srečanje predstavnikov ŠŠK in bivših študentov funkcionarjev, ki so sedaj v službi že dosegli določene pomembne funkcije. Taka medsebojna srečanja so nujno potrebna, da bi se pogovorili o spremenjenem načinu življenja, ko študent stopi v službo, ko odide na
odsluženje vojaškega roka, ko se družbeno-politično vključuje i različne aktivnosti od dela v DPO, delegatskem sistemu, pri organizaciji prostega časa, skratka, ko ugotovi da le tak način dela in delovanji omogoča, da človek na delovnem | mestu v samoupravno organi; družbi odloča ob vse to . spoznanju in znanju, le tedaj če s« njegovi lastni interesi integralni del skupnih interesov.
Torej: trajen interes je, da sočasno napredujejo vsi delovni ljudje. To pa nas navaja, da želje prilagajamo objektivnim možnostim za uresničevanje želja in teženj vseh nas.
Vse, kar neposredno zadevi delovnega človeka in občana vsakodnevnem življenju, ne more bi ti .uspešno urejeno, če se ne uveljavijo pravice in dolžnosti v krajevnih in sestavni del tega so tudi študentski problemi, ki jih pa sedaj še vse preveč rešujemo izven delegatsko organiziranih interesnih skupnosti
J. M
ajev na-
Jedli bomo bolj črn kruh
80 LET GASILSKEGA DRUŠTVA RADMIRJE
Minuli konec tedna so slavi 80-letnico obstoja in uspešnep delovanja člani gasilskega društva Radmirje. Dokaz tvornegaii pridnega dela je tudi priredit«, ki so jo pripravili ob tej priloi nosti. Dopoldne je bilo v Rat mirju tekmovanje gasilskih eki iz vse Gornje Savinjske doli« popoldne pa se je pričela proslava. Po slavnostnem mimohodu domačih gasilcev in pred; stavnikov sosednjih društev sj se vsi udeleženci zbrali pred gasilskim domom v Radmirju Tu so prebrali društveno kroni; ko, podelili priznanja in si zadi li bodoče naloge, ki jim zahty nosti ne manjka. Glede na to, da radmirski gasilci v zadnjij) letih v mozirski občini dosegajo izredne uspehe na vseh področjih ni dvoma, da tudi bodočij nalog ne bi uresničili.
Kljub protestom je od prejšnje sobote v veljavi nov zvezni pravilnik o mletju moke. Ob tej priložnosti smo poklicali industrijsko pekarno Merx v Velenju, kjer so nam povedali, da bo vsaj še del julija moka enake kvalitete kot doslej. Ob koncu julija pa so že možne spremembe. In kakšne novosti prinaša zvezni pravilnik o mletju moke. Po novem bomo imeli le še tri tipe moke (sedaj štirje). Tip 400 iz katerega je bel kruh, bo sedaj tip 500. Tip 600 iz katerega je polbel kruh bo sedaj tip 800 in
tip 1000 iz katerega je črn kruh bo tip 1100.
Kaj povedo te številke? Nova moka bo bolj črna, zato bodo kruh, piškoti, napolitanke in skratka vsi izdelki iz moke nekoliko temneje obarvani. Barvo moki bo dajala večja količina otrobov v katerih je veliko vitaminov in drugih, zdravju koristnih, rudninskih snovi Cena moki se predvidoma ne bo spremenila. Takšno mletje pa bo prineslo večje zaloge moke.
B. Z.
Rudar bom čvrst in neizprosen
V šaleški dolini je bilo tudi letos nadvse praznično za rudarski praznik — Osrednja slovesnost je bila v ponedeljek dopoldne na kotalkališču združena že s tradicionalnim skokom čez kožo — Rudarskega slavja so se udeležili številni gostje, med njimi tudi Franc Leskošek Luka, član sveta federacije in častni član Rudarsko elektroenergetskega
kombinata Velenje
je, narodnega heroja in častnega člana kolektiva REK FRANCA LESKOŠKA LUKO, med drugimi gosti pa so bili tudi MIRAN POTRČ, podpredsednik republiškega sveta ZSS, ANDREJ GRAHOR, republiški sekretar za delo in JANEZ ZAHRAST-N1K, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje. Osrednje slovesnosti združene s skokom čez kožo pa so se udeležili tudi predstavniki skupščine, družbenopolitičnih organizacij velenjske občine kot tudi predstavniki drugih delovnih kolektivov Šaleške doline.
znik velik danes slavim. Med vas rudarje si želim. Ker pa dober rudar bi rad postal, izpil bom čašo to, da bo laže čez kožo šlo.
3. julij je dan vseh slovenskih rudarjev. Slavijo ga v spomin na dogodke leta 1934, ko so rudarji iz Hrastnika v jami Ojstro začeli gladovno stavko ter s tem Opozorili delodajalce, da živijo y neznosnih življenjskm razmerah. Tega dogodka se skupaj z rudarji vsi spominjamo vsakega 3. julija. Tudi ob letošnjem prazniku velenjskih rudarjev in prazniku Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je dobila Šaleška dolina nadvse praznično podobo, vsepovsod pa so izstopale črno zelene rudarske zastave.
Prireditve ob letošnjem 3. juliju so se v Velenju začele že v petek, ko so na razširjeni svečani seji komiteja konference ctrganizacije zveze komunistov feEK sprejeli v ZK 49 članov. Za to priložnost je novospreje-tim spregovoril in čestital tudi sekretar komiteja občinske konference ZK Velenje Janez Miklavčič ter pri tem še posebej opozoril na naloge, ki čakajo komuniste po kongresih. Tega dne so predstavniki kombinata - podobno kot vsako leto -obiskali vse sotovariše, ki se zdravijo doma ali v bolnišnicah in jih obdarili. Izredno slovesen sprejem so pripravili tudi za 66 upokojencev, ki so se upokojili v času med lanskim in letošnjim 3. julijem. V nedeljo popoldne je bila v Domu kulture v Velenju svečana seja delavskega sveta Rek, katere se je udeležil tudi član sveta federacije in častni član velenjskega kombinata Franc Leskošek Luka. Na seji je najprej predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun podelil posameznim članom kolektiva odlikovanja predsednika Tita, predsednik kolegijskega poslovodnega organa REK Velenje Miro Bizjak je podelil 131 priznanj članom kolektiva za dvajsetletno zvestobo REK, Slavko Janežič, predsednik kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije Rudnik lignita Velenje pa je izročil priznanja in kristalne Vaze rudarjem za 10-letno delo V jamski reševalni četi. Po končani svečani seji so se vsi Skupaj zbrali na Titovi ploščadi
S' ed kulturnim domom, kjer je 1 promenadni koncert Rudarske godbe, nastopili pa so tudi Člani moškega pevskega zbora Kajuh. Ko se je zmračilo, so se z gradu zaslišali gromki streli, v lebo pa so začele švigati razno-»arvne rakete. Rudarji so esnično v čast svojega praznika iripravili čudovit ognjemet. ; Na praznični dan so prebivalce Velenja in okoliških krajev prebudili godbeniki, ki so že Navsezgodaj igrali koračnice. Od vsepovsod se je razlegala tudi močna kamonada ' Okrog
ploščadi »
mom začeli zbirati rudarji v svečanih črnih uniformah, njim so se pridružili šoferji in avto-mehaniki, športniki, in seveda mladi rudarji, ki so čakali na sprejem v rudarski stan. Ob zvokih Rudarske godbe in godbe Zaija iz Šoštanja so nato po mestnih ulicah krenili na kotalkališče, kjer se je ob deveti uri začela osrednja slovesnost ob njihovem letošnjem prazniku. Delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata in Rudarskega šolskega centra Velenja ter številni prebivalci Velenja, ki so se zbrali na kotalkališču, so še posebej prisrčno pozdravili člane sveta federaci-
Edo Uranjek, slavnostni govornik
Slavnostni govor je imel namestnik sekretarja komiteja konference organizacije ZK REK EDO URANJEK. V govoru je najprej opozoril na velike uspehe, ki so jih rudarji dosegli v preteklem obdobju. Preteklo obdobje je bilo izredno dinamično tako na področju delovnih rezultatov kot samoupravnih odnosov. V Šoštanju je stekla proizvodnja električne energije v novi termoelektrarni, v rudniku se pospešeno uvaja najsodobnejša jamska mehani-
Ob zvokih koračnic velenjskih in šoštanjskih godbenikov so udeleženci svečanega sprevoda korakali po ulicah Velenja
C* "7
zacija, tečejo pa tudi priprave na prestavitev jaška Preloge na novo lokacijo. Do konca letošnjega leta bodo zgradili še novi proizvodni objekt za Tiskarno, z gradnjo novih stanovanj in drugih objektov družbenega sundarda pa stalno skrbijo tud: /a življenjski standard zaposlenih.
Slavnostno je govornik Edo Vranjek še posebej poudaril, da so rudarji dosegli letos nekajkrat rekordne delovne učinke, ki segajo v sam vrh evropskih delovnih učinkov.
ludi v krepitvi novih samoupravnih odnosov kot so si jih zastavili z ustavo in zakonom o združenem delu, so delavci REK Velenje storili pomemben korak naprej. Ustanavljanje novih temeljnih organizacij združenega dela, združevanje v delovne organizacije in sestavljeno organizacijo REK je dokaz, da so pripravljeni, kot je dejal Edo Uranjek, storiti vse, da izborijo takšen položaj delavca, da bo resnično odločal o tistem, kar ustvarja.
Pomembno mesto dajejo tudi izobraževanju, saj klasični način kopanja premoga počasi izginja, vse bolj pa ga nadomešča mehaniziran izkop, ki pa terja vse bolj strokovne delavce.
, Izvedli smo velike organizacijske spremembe," je nadaljeval Edo Uranjek. „Iz delovne organizacije smo postali sestavljena organizacija, v kateri sc združujeta tako proizvodnja premoga in električne energije kot tudi vse dejavnosti, ki so za to proizvodnjo potrebne ali pa so se ob njej razvile. V združevanju dela in
sredstev želijo doseči največje skupne rezultate dela in pravično deliti ustvarjeno. Zato se zavedamo, da bomo morali še veliko storiti za uveljavljanje novih dohodkovnih odnosov in resničnega odločujočega položaja delavcev; vendar so nam naši dosedanji uspehi porok, da bomo naloge tudi izpolnili."
Fanfare so naznanile slovesen začetek ceremoniala združenega s skokom čez kožo. Osemdeset rudarjev absolventov Rudarskega šolskega centra je obljubilo, da bodo ostali zvesti nasledniki njihovih vzorov --starejših rudarjev. Na dušek so izpili vrč piva ter skočili čez kožo in postali pravi rudarji Zahvalili so se kolektivoma Rudarskega šolskega centra in Rudarsko elektroenergetskega kombinata, ki sta jim omogočila, da so postali člani rudarske skupnosti Pri tem so se zavedali, da stopajo v trden in prekaljen kolektiv, ki bo z njimi in tistimi, ki bodo še prišli, postal še trdnejši in enotnejši ter bo tako kot doslej z največjim poletom opravljal svoje delovne naloge in sodeloval v vseh akcijah in dogovorih, ki so v korist njim in širši družbeni skupnosti. Zahvalili so se kolektivoma Rudarsko elektroenergetskega kombinata in Rudarskega šolskega centra, ki sta jim omogočila, da so postali člani rudarske skupnosti, stekli na tribuno, kjer so jim starejši rudarji s krepkim stiskom dlani dali vedeti, da so v tem trenutku postali pravi ,,knap-je".
Kulturni program so izvedli rudarska godba Velenje, delavska godba Zarja Šoštanj, moški pevski zbor Kajuh in člani Šaleške folklorne skupine. Po svečanosti na kotalkališču pa so se vsi skupaj zbrali na tradicionalnem srečanju pri velenjskem gradu.
STANE VOVK
Med udeleženci proslave ob rudarskem prazniku na kotalkališču so bili tudi starešine iz Splita, ki so bili dva dni gost velenjske organizacije ZRVS.
osme ure so se na ptred kulturnim do-
Kot vsako leto je bil tudi letos na rudarskem praznovanju član sveta federacije in častni član Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje tovariš Franc Leskošek Luka
■ i
V \
5
5 *
* \
i
\ i
\ s
Postal sem rudar
Triinsedemdeset učencev Rudarskega šolskega centra iz Velenja je pretekli ponedeljek opravilo še zadnje dejanje pred sprejemom v knapovski stan. S simboličnim skokom čez kožo so stopili v vrste pravih rudarjev in tako končali triletno šolanje za ta poklic. Pred tem pomembnim dogodkom smo poiskali štiri mlade rudarje, ki so nam takole pripovedovali:
koncu šolanja lahko rečem, da mi je rudarski poklic všeč, kot vsak mlad človek pa bi tudi jaz rad pridobil še nekaj znanja, zato bom morda poskusil še na rudarski tehnični šoli."
MIRSAD CIZMO (doma iz Vareša): „V domačem kraju so me seznanili s tem, da je tukaj v Velenju šola, ki skrbi za nove mlade rodove rudarjev, zato sem se odločil za ta poklic. Vedno sem si želel postati rudar in s prihodom v Velenje se mi je ta želja tudi uresničila. Vesel sem, da sem končal šolanje na velenjskem centru, ki sc mi zdi zelo dober. Nisem se dokončno odločil, ali bom ostal v Velenju, ali ne, rad bi se seveda vrnil v rojstni kraj in, če bi bilo mogoče, nadaljeval šolanje."
BEGO SPAHIČ (doma iz Oravcev pri Doboju): „Ko sem prišel v Velenje sem se najprej zaposlil v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje, potem pa so me prijatelji navdušili, da sem se odločil za rudarski poklic in se vpisal na Rudarski šolski center. Letos sem šolanje uspešno zaključil, za naprej pa nimam še nobenih načrtov. Vsekakor bom ostal v Velenju do odhoda v JLA, potem pa se bom moral odločiti, ali bom ostal tukaj ali pa se bom vrnil domov."
REFIK BEGANOVIČ (doma Bihača): „Videl sem razpis £ Rudarskega šolskega centra Ve- ^
MARJAN VUKANČIČ (doma iz Vareša): „Za rudarski poklic sem se odločil sam, ker me je to delo vedno zanimalo, kljub temu, da je zelo težko. Za Velenje so se odločili moji starši, ki so že prej vedeli, da je tukaj šola za rudarje in tako sem prišel sem skupaj s še nekaterimi prijatelji iz našega kraja. Sedaj ob
lenie in se odločil, da postanem rudar, ker nisem imel možnosti za vpis na kakšno drugo šolo. V Velenju sem se dobro vživel in uspešno končal šolo. S sošolci smo primerno proslavili konec šolanja, še posebno zato, ker z Rudarskega šolskega centra odhajamo v njegovem jubilejnem letu, ko slavijo dvajsetletnico obstoja. Do odhoda na služenje vojaškega roka bom ostal v Velenju, potem pa morda spet pridem nazaj."
J. K.
20 LET GIP VEGRAD VELENJE
„0d obrtniške do industrijske gradnje!
Več kot 2.000 delavcev gradbenega industrijskega podjetja Ve-grad Velenje obeležuje 20-!etnico delovne organizacije z geslom „OD OBRTNIŠKE DO INDUSTRIJSKE GRADNJE". V dveh desetletjih je dosegel GIP Vegrad Velenje izredno hiter razvoj, ki ga v jubilejnem letu dopolnjuje odprtje tovarne prostorskih elementov DOM 101. Tako tudi v praksi dokazujejo odločnost prehoda na industrijsko gradnjo.
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje ima zasnovo v 25-članskem kolektivu, ki je začel 1957. leta opravljati gradbeno obrtniška in komunalna dela. Zdaj zaposluje GIP Vegrad Velenje več kot 2.00 delavcev, samoupravno organiziranih v 8 temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb, ki so lani dosegli 1,2 milijarde dinarjev realizacije. Delovna organizacija GIP Vegrad Velenje je med največjimi gradbenimi podjetji v Sloveniji.
V dosedanjem razvoju so dosegli Velenjčani velik napredek pri osvajanju sodobnih tehnologij gradnje vseh vrst objektov in občutno povečanje obsega gradnje na jugoslovanskem in zunanjem tržišču. Osnovna programska usmeritev GIP Vegrad Velenje je bila vseskozi industrijska gradnja vseh vrst objektov. Uresničevanje tega cilja
leto 1974: pričetek industrijske proizvodnje montažnih konstrukcij .VEMONT" v tovarni v Velenju, ter leto 1978: začetek industrijske proizvodnje stanovanj in drugih objektov v tovarni prostorskih elementov v Velenju po programu DOM 101.
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje je doslej razvilo in osvojilo industrializirani klasični sistem gradnje objektov, sistem litega betona z uporabo sodobnih opažev, montažni sistem ..VEMONT' in industrijski sistem DOM 101. Vsi ti sistemi tehnološko omogočajo gradnjo vseh vrst objektov visokih gradenj.
Pričetek izvajanja del v inozemstvu, 1969. leta, je resnično prvi mejnik 20-letnega razvoja GIP Vegrad, odločitev, ki je pomembno vplivala na nadaljnji razvoj. Že takrat so se velenjski
Prvi objekt, ki ga je gradil GIP Vegrad Velenje iz prostorskih elementov, celic, je bila vzgojnovarstvena ustanova v krajevni skupnosti Velenje — Konovo
zaključujejo prav v letošnjem jubilejnem letu z začetkom proizvodnje prostorskih elementov, celic, in z odprtjem tovarne za proizvodnjo teh elementov. Geslo , OD OBRTNIŠKE DO INDUSTRIJSKE GRADNJE", ki obeležuje 20-letnico gradbenega industrijskega podjetja Vegrad Velenje, torej ni samo želja, hotenje, pač pa konkretna praksa, stvarnost.
Za razvoj gradbenega industrijskega podjetja Vegrad Velenje so pomembni zlasti še naslednji mejniki:
leto 1969: prevzem prvih del na
zunanjem tržišču, leto 1971: uvedba polindustrij-ske gradnje stanovanj z uporabo tunelskih opažev,
gradbinci zavedali, da so njihova rast in boljši delovni pogoji odvisni od nenehnega izpopolnjevanja tehnologije gradnje in strojne opremljenosti. Z izvajanjem del na zunanjem tržišču so ostvariti devize, nujne za uvoz prepotrebne mezanizacije, istočasno pa so spoznavali tudi nove tehnologije, ki jih je uporabljalo razvito gradbeništvo v Evropi. Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje je doslej gradilo objekte v Zvezni republiki Nemčiji in v Nemški demokratični republiki, pripravljajo pa se tudi za nastop v deželah v razvoju. Prav v jubilejnem letu pa bo GIP Vegrad Velenje zgradilo v inozemstvu, v sosednji Avstriji, prvi objekt
iz elementov montažnih konstrukcij „Vemont", izdelanih v Velenju.
Z uvedbo tunelskih opažev pri gradnji stanovanj v letu 1974 je bil dosežen napredek v prizadevanjih za hitrejšo in cenejšo stanovanjsko gradnjo. Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje je začelo med prvimi pri nas uporabljati to tehnologijo, uspešnost novosti pa se kaže tudi v več kot 4.000 stanovanjih, kolikor so jih zgradili v zadnjih petih letih, največ pa v Velenju, Ljubljani, Beogradu in Karlovcu.
Z zgraditvijo tovarne betonskih konstrukcij , Vemont", leta 1974, pa je stopil GIP Vegrad Velenje na pot industrijske gradnje. Prednost tovrstne gradnje, to je z v tovarni izdelanimi konstrukcijami za industrijske objekte, so investitorji hitro spoznali, saj potekajo dela, v primerjavi s klasično gradnjo, znatno hitreje, objekti pa so tudi cenejši. Z montažnimi konstrukcijami „Vemont" je zgradil GIP Vegrad Velenje številne objekte širom po Jugoslaviji. Največje industrijske hale in hladilnice so bile doslej zgrajene v Bosanski Gradiški, Gnjilanah, Mostarju, Lendavi in Vranju, v gradnji pa je največja industrijska hala med vsemi, in sicer v Osijeku za Saponio, velika 22.000 m2. Od začetka obratovanja pa doslej so zgradili v tovarni betonskih konstrukcij „Vemont" v Velenju nad 200.000 m2 konstrukcij za industrijske hale, skladišča, šole in druge objekte.
V zadnjem obdobju pa si GIP Vegrad Velenje prizadeva, da bi proizvodnjo betonskih konstrukcij , Vemont" približal celotnemu jugoslovanskemu tržišču. Skupaj z zainteresiranimi gradbenimi delovnimi organizacijami so začeli graditi obrate za proizvodnjo betonskih konstrukcij , Vemont". Prva tovrstna obrata gradijo v Loznici, ta bo začel obratovati ob koncu tega leta, in Veliki Kladuši, v tem pa bodo začeli s proizvodnjo na začetku prihodnjega leta, priprave za postavitev drugih tovrstnih obratov po Jugoslaviji pa so v polnem teku. S skupnim razvojem in prodajo z zainteresiranimi delovnimi organizacijami pri proizvodnji betonskih konstrukcij „ Vemont" se odpirajo GIP Vegrad Velenje nove razvojne možnosti, saj si prizadevajo, da bi uveljavili skupen nastop ,,družine Vemont" na našem tžišču.
Gip Vegrad Velenje je vpeljal tudi industrijsko izdelavo tera-
Z montažnimi konstrukcijami „Vemont" so zgradili Velenjčani že veliko objektov, letos bodo pn tudi v Avstriji (Na sliki: iz montažnih konstrukcij „Vemont" so zgradili tudi tovarno za proizvo prostorskih elementov po programu DOM 101 v Velenju)
Pogled na prizidek novega obrata tozda Zamrzovalniki TGO Gorenje Velenje, grajenega iz prostorskih elementov, med gradnjo
co stopnic in vseh vrst betonske galanterije (tlakovci, travne plošče itd.), opravlja zaključna dela, proizvaja stavbno pohištvo in ostrešja itd. S temi proizvodi in storitvami nastopa GIP Vegrad Velenje na širšem, jugoslovanskem tržišču.
S pričetkom proizvodnje prostorskih elementov, celic, v Velenju v letošnjem jubilejnem letu pa začenja gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje z industrijsko proizvodnjo stanovanj, ki pogojuje tudi industrijsko proizvodnjo vgradnih elementov za potrebe gradbeništva. Objekti iz prostorskih elementov bodo do 80% izdelani že v tovarni, samo 20 % del pa bo treba opraviti na gradbišču. Za gradnjo tovarne prostorskih elementov, po programu DOM 101, sta združili sredstva delovni organizaciji gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje in tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Prostorski elementi iz nove tovarne so primerni za gradnjo stanovanj, šol, vrtcev, poslovnih prostorov, hotelov, bolnic itd.
Ena od pomembnih odločitev GIP Vegrad Velenje je tudi leta 1975 sprejet sklep o vključitvi delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega dela IMOS Ljubljana z namenom, da bi združeni laže prevzemali večja dela na tržišču, izvedli v še večji meri delitev dela in s tem omogočili racionalnejše izkoriščanje sredstev, kar vse mora zagotoviti še uspešnejše gospodarjenje.
Za uresničitev v srednjeročnem programu začrtanega programa industrializacije gradbeništva so se ob koncu leta 1977 združile z GIP Vegrad Velenje, organizacije „ Lesna" Šoštanj, „Kamin" Ljubljana in ..Gradbe-nik Ljubno". Gradbeno indru-strijsko podjetje Vegrad Velenje je zdaj samoupravno organizirano v 8 temeljnih organizacij združenega dela — GRADNJE" Velenje, , VEMONT" Velenje, ,,ZAKLJUČNA DELA" Velenje — „Gradnje" Velenje, „VEMONT" Velenje, .ZAKLJUČENA DELA" Velenje, ..MEHANIZACIJA" Velenje, ,,LESNA" Šoštanj, „DOM 101" Velenje,	..INDUSTRIJA
OSTREŠIJ GRADBENIK" Ljubno in „KAMIN" LJubljana ter delovno skupnost skupnih služb.
silili
■r r- ■ ,

•i •m
■jjiL
- 'i i*s
i m »||i i

A2
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje je doslej zgn širom po Jugoslaviji več kot 4.000 stanovanj (Na sliki: stanova objekti v soseski Kneževac — Kijevo v Beogradu) soseski Knež — Kijevo v Beogradu
S prostorskimi elementi je GIP Vegrad Velenje gradil tudi i k novemu obratu tozda Zamrzovalniki TGO Gorenje Velenje
' vas obveščevalec
koledar
tetek, 7. julij - Manica lobota, 8. julij - Špela edelia, 9. julij - Veronika Hiedeljek, 10. julij - Ljubica jrek, 11. julij - Olga eda, 12. julij - Mohor etrtek, 13. julij - Dragan
deiurstva
d 8. do 12. ure v zobni ambulanti SZD Velenje, sicer v pripravljenosti bma:
4. 7. 1978 - Dr. Teodor Ga IOGRANC, Jenkova 4, Velenje
8.	7. 1978 - dr. Miloš LEZAlC, lešemova 9b, Velenje, tel. 51-335
9.	7. 1978 - dr. Miloš LEŽAlC, rešemova 9b, Velenje, tel. 51-335
15.	7. 1978 - dr. Teodor GO-10GRANC, Jenkova 4, Velenje
16.	7. 1978 - dr. Teodor GORO-IRANC, Jenkova 4, Velenje
22. 7. 1978 - dr. Stane GRAS-ELLI, Splitska 1, Velenje k23. 7. 1978 - dr. Stane GRAS-ELLI, Splitska 1, Velenje
29.	7. 1978 - dr. Božo JEVŠEK, jdričeva 17, Velenje
30.	7. 1978 - dr. Božo JEVŠEK, Jdričeva 17, Velenje
Petek 7. 7. 1978 podnevi - Maja latek, ponoči - Janez Poles
Sobota, 8. 7. 1978 - Jadviga dsi do ponedeljka
ponedeljek 10. 7. 1978 podnevi mez Poles, ponoči Franc Kotnik
OŠTANJ
petek 7. 7. 1978 - Menih Bogdan
sobota 8. 7. 1978 - Menih Bolan
nedelja 9. 7. 1978 - Menih Bog-m
mali oglasi
PRODAM kmetijo z gospodarim poslopjem sredi Savinjske do-le / izmeri 12 ha. Katica Ocvirk, rajska vas 44 63303 Gomislko. KOZMETIČARKA dobi službo, hko tudi honorarno. Kozmetični elje Celjska 39, Velenje, telefon 63) 852-769.
PRODAM pianino po ugodni ari. Naslov v upravi uredništva ali i telefon 850- 586. PRODAM osebni avto NSU 1100 ) ugodni ceni; registriran do ja laija 1979. Martin Jevšnik, Ravne >6, Šoštanj.
FRIZERSKO vajenko zaposli Kri-ina Dobrnik, Šoštanj, Koroška 11. DELAVNICO s stanovanjem v alah pri Velenju nujno prodam, za dalj časa dam v najem. Janko Etir, lenkova 6, Velenje. PREKLICU JEM veljavnost spri-vala prvega letnika na ime Milan unenik, Tomšičeva 21, Velenje. UGODNO prodam nov motor za Btavo 1300. Jože Satler, Kidri-:va 7, Velenje. Informacije od 15. 117. ure.
kino
EDNI KINO VELENJE
7. 7. - petek ob 17.30 in 19.30 ITLER IZ NAŠE ULICE - doma-a drama. Režija: Vladinir Tadej, (rajo: Nikola Simič, Ružica Sokič
8.	7. - sobota ob 17.30 in 19.30 POKAŽI ŠE DRUGO STRAN OBRAZA - italijanska komedija. Režija: Franco Rossi. Igrajo: Bud Spencer, Terence Hill
9.	7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 POKAŽI ŠE DRUGO STRAN OBRAZA - italijanska komedija
10.	7. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 ZORO- francosko-italijanski avanturistični. Režija: Alan Delon. Igrajo: Stanly Beacker
11.	7. - torek ob 17.30 in 19.30 ZORO - francosko-italijanski avanturistični
11 7. - sreda ob 17.30 in 19.30 VEČNI ALIBI VIKA DACKINA -ameriška kriminalka. Režija: Michel Tacner. Igrajo: Richard Burton
13.	7. - četrtek ob 17.30 in 19.30 ŽELO - ameriška kriminalka. Režija: George Roy HilL Igrajo: Paul Nevvman, Robert Redford
14.	7. - petek ob 17.30 in 19.30 ŽELO - ameriška kriminalka
KINO DOM KULTURE VELENJE
10. 7. - ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE OD ZMAGE DO ZMAGE -kitajski vojni. Režija: Chen Yin in Wang Ven. Igrajo: Wang Shang-Hein, Chang Lein-Fu
KINO ŠOŠTANJ
8.	7. - sobota ob 19.30 OD ZMAGE DO ZMAGE - kitajski vojni Ržija: Chen Yin in Wang Ven. Igrajo: Wang Shang-Hein, Chang Lein-Fu
9.	7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ZORO - francosko-italijanski avanturistični Režija: Alan Delon. Igrajo: Stanly Beacker
10.	7. - ponedeljek ob 19.30 POKAŽI ŠE DRUGO STRAN OBRAZA - italijanska komedija. Režija: Franco Rossi. Igrajo: Bud Spencer, Terence Hill
12.	7. - sreda ob 19.30 ŽELO -ameriška kriminalka. Režija: George Roy Hill. Igrajo: Paul Newman, Robert Redford
13.	7. - četrtek ob 19.30 VEČNI ALIBI VIKA DACKINA - ameriška kriminalka. Režija: Michel Tacner. Igrajo: Richard Burton
KINO ŠMARTNO OB PAKI
11.	7. - torek ob 20. uri POKAŽI SE DRUGO STRAN OBRAZA - italijanska komedija. Režija: Franco Rossi. Igrajo: Bud Spencer, Terence Hill
RAZSTAVA
V galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje je odprta razstava umetniških del iz stalne zbirke Kulturnega centra Velenje. Razstava bo odprta do 23. julija vsak dan od 9. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa bo zaprto.
MUZEJ NA VELENJSKEM GRADU
Muzejske zbirke na velenjskem
?:adu so odprte vsak dan od 9. do 3. ure in od 15. do 18. ure. Ob ponedeljkih je muzej zaprt
DELAVCI GORENJA NA ATLETSKI STEZI
Da je doživel šport med delavci Gorenja velik razmah, o tem ni dvoma. Vsaka akcija dejansko naleti na velik odziv med delavci. Res je sicer, da imajo v tovarni v službi za organizacijo rekreacije več zaposlenih, vendar so zelo-aktivni tudi oiganiza-toiji rekreacije v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb.
Ena zadnjih, zelo dobro obiskanih akcij je bilo atletsko tekmovanje na stadionu ob jezeru. Delavci so se med seboj pomerili v tekih, skoku v daljino, metu krogle in štafetah.
Čeprav z izjemo teka na 100 m nismo videli boljših rezultatov, pa je imela akcija le večji pomen! Marsikdo je po dolgih letih, ko je zapustil osnovno ali srednjo šolo, spet stopil na atletsko stezo in se preizkusil vsaj v teku na 100 m, pa metu krogle ali skoku v daljino. Priložnost pa so dobili tudi aktivni športniki, smučarji, atleti in drugi, da se izkažejo med svojimi sodelavci!
rudarsko elektroenergetski kombinat velenje
Kadrovsko-socialni sektor
Komisija za delovna razmerja delavcev v združenem delu DO ESO TOZD VTO
OBJ A VLJA dela in naloge:
1. TEHNOLOGA
Pogoji:
-	srednja strokovna izobrazba strojne smeri (strojni tehnik),
-	poznavanje dela v tehnološki pripravi za izvajanje instalacij ogrevanja, vodovoda in klime,
-	3 leta delovnih izkušenj,
-	odslužen vojaški rok.
2 KONTROLORJA
Pogoji:
-	srednja strokovna izobrazba strojne smeri (strojni tehnik),
-	5 let delovnih izkušenj na področju istalacij, ogrevanja vodovoda in klime in prezračevanja.
Rok prijave 15 dni od dneva objave.
Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6.
Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri 30 dni po preteku razpisnega roka.
Srečno!
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRADnsdo
VELENJE, PREŠERNOVA 9
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja DSSS in TOZD GRADNJE
objavljamo
potrebe za opravljanje del in nalog:
1.	Vodenje službe interne kontrole
POGOJ; visoka izobrazba gradbene smeri,
najmanj štiri leta delovnih izkušenj
ali VIS in najmanj osem let delovnih izkušenj
2.	Kontrola obračunov
POGOJ: višja izobrazba gradbene smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj ali srednja izobrazba gradbene smeri, najmanj 6 let delovnih izkušenj
3.	Operativno izvajanje kontrole na DOM 101
POGOJ: Srednja izobrazba gradbene smeri, najmanj eno leto delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas z obveznim poiskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izobrazbi v roku 15 dni od izida objave v kadrovsko službo, Prešernova 9 a, Velenje.
^mt Skok v daljino


Vzgojnoizobraževalni zavod Velenje Delovna skupnost skupnih služb. Vodnikova cesta 3
vabi k sodelovanju
enega delavca za poln, nedoločen delovni čas za opravljanje del in nalog
KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV
Pogoji: ekonomska srednja šola, najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj, zaželjeno znanje strojnega knjiženja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v roku 10 dni po objavi.

ATLETIKA
USPEH MLADINK AK VELENJE
Koroški atletski klub z Raven na Koroškem je 1. in 2. julija 1978 priredil republiško revijo mladinske atletike. Tekmovanja se je udeležilo veliko mladih atletinj in atletov iz vse Slovenije, razen mladih repre-zentantov, ki zastopajo našo državo na mladinskem balkanskem prvenstvu v atletiki.
Prvi dan revije so pomerili med seboj moči mladinci, med katerimi je najboljši dosežek dneva rezultat teka na 3.000 m 8:53,27, ki ga je dosegel Stanko Miklavžina, AK Velenje. Med velenjskimi mladinci so bili uspešni še Bogdan Urh s prvim mestom v teku na 2.000 m z ovirami (6:25,2), Aleš Jug pa je v metu kopja z 49,38 m dosegel dnigo mesto.
Med mladinskimi ekipami je AK Velenje dosegel šesto mesto s 1.978 točkami, medtem ko je Kladivar za prvo mesto zbral 11.968 točk.
Mladinke velenjskega atletskega kluba pa so v ekipni konkurenci bile izredno uspešne in so dosegle drugo
Mojca Sturm je bila dvakrat četrta, in sicer v metu diska (27,12) in metu krogle (9,94). Jelka Grobelnik je bila peta v metu diska (26,06), Majhen Vida pa peta v metu krogle (7,80). Skok v višino je prinesel Jani Pečovnik tretje mesto s 150 cm, peto mesto pa Klavdiji Jug (145). V metu kopja je Zdenka Slatinek z 21,88 osvojila peto mesto. V teku na 800 m je dobro drugo mesto osvojila Marina Praprotnik s časom 2:26,13, Irena Jeromelj pa je bila četrta (2:28,67). V skoku v daljino sta Polona Drolc in Vida Majhen dosegli šesto oz. sedmo mesto (446 in 433). V štafeti 4 x 100 m so velenjske mladinke Slatinek, Jug, Drolc in Majhen bile s časom 54,58
HINKO JERČIČ
LJUBENSK! NOGOMETAŠI V ŽELEZNI KAPLI
Tradicionalni prijateljski stiki, ki jih že vrsto let gojijo nogometaši ljubenskega Gradbenika m kluba iz Železne kaple, so te dni dobili novo potrditev. Igralci NK Gradbenik so se namreč v nedeljo udeležili velike proslave ob 30-letnici Slovenske športne zveze v Železni kapli. Z domačini so odigrali prijateljsko nogometno srečanje in ga dobili s 4:0 (1:0). Nogometaši iz zamejstva bodo Ljubencem obisk vrnili še ta mesec in s tem nadaljevali trdne prijateljske vezi, ki so jih oboji skovali v minulih letih.
Velenjske mladinke pridno trenirajo in so vesele vsakega boljšega izida!
mesto z 10.132 točkami. AD Kladivar je za prvo mesto zbral 12.328 točk.
V teku na 100 m ovire je zmagala Klavdija Jug s časom 16,74, kar je tudi najboljši posamezni izid velenjskih mladink. Marina Sluga je bila v teku na 100 m peta s časom 13,66, v teku na 400 m pa tretja (63,73).
ZAKAJ TAKO? !
V počastitev dneva rudarjev in dneva borca je bilo v nedeljo v Velenju prijateljsko srečanje med beograjskim Partizanom, našim državnim prvakom ter domačim drugoligasem. Žal, je bilo to srečanje „zanimivo" le na plakatih, ki so vabili na tekmo. Čeprav je bilo rečeno, da bo srečanje brezplačno, so morali gledalci, ki se jih je zbralo na igrišču pri jezeru kakšnih tisoč, plačati vstopnino. Še bolj razočarani pa so bili, ko sta enajste-
rici pritekli na igrišče. V vrstah
domačega drugoligaša sta nastopila le dva igralca prvega moštva, ostala mesta pa so zapolnili igralci od vsepovsod: Šmartnega, mladinci (!?), igralci, ki naj bi okrepili Rudarja v prihodnji tekmovalni sezoni idr. Vodstvo Rudarja je imelo pri sestavi moštva za srečanja s Partizanom velike težave, da je kljub takšni sestavi, nabralo enajst igralcev. V drugem delu je moral zaigrati celo trener mladincev.
Rezultat vsega tega ducat (12) '.ov v mreži domačinov, razo-ani gledalci, od katerih jih je precej zapustilo igrišče že po prvem polčasu in razočarani nogometaši Partizana, saj si kot državni prvaki takšnega odnosa gotovo niso zaslužili. Če je vodstvo Rudarja vedelo, da igralci prvega moštva ne bodo mogli nastopiti zaradi odhoda na letni
opiti za
oddih, bi bilo bolje, da srečanja v počastitev dveh tako pomembnih dnevov sploh ne bi bili orga-
nizirali.
Na mini golf igrišču pri jezeru je bilo pretekli teden tradicionalno tekmovanje v miiugolfu za nagrado GPPaka Velenje.Najboljši po
treh igrah je bil Zdenko Mikac, s 105. negativnimi točkami, poprečje 35, 2. Vojko Letnar 109 (36,3), 3. Rudi Gradišnik 109 (36,3), 4. Ivo Lampe 113 (73,6), 5. Karli Vodlan 114 (38), 6. Jože Silovšek st. (116 (38,6), 7. Franc Seva- 117 (39). Nastopilo je 34 tekmovalcev. Prvih deset je dobilo praktična darila.
t. 27 (437)-7. julija 1978
■ »■'"v,; p
NAS CAS
Udeleženci slavnostne seje delavskega sveta ob 20-letnici Rudarskega šolskega centra Velenje
V kulturnem domu Velenje sta se pretekli teden pobratili osnovni šoli Anton Aškerc Velenje in Brun Ivanovič Split
Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!
VELEBLAGOVNICA NI nama VELENJE
Bogato obdobje dela in ustvarjanja
Slavnostna seja delavskega sveta Rudarskega šolskega ;entra ob 20-letnici te delovne organizacije — Za prispevek k razvoju RŠC bodo podelili številna priznanja, pohvale in zlate značke
V kejni dvorani skupščine občine Velenje je bila pretekli petek svečana seja delavskega sveta Rudarskega šolskega centra Velenje, ki so jo pripravili ob počastitvi dvajsetletnega jubileja te delovne organizacije. Delegatom in številnim gostom, ki so se udeležili slavnostne seje ob tem izredno pomembnem prazniku, je spregovoril predsednik delavskega sveta Jože Honkraut, ki je orisal delo in življenje Rudarskega šolskega centra v preteklih dvajsetih letih ter pot, po kateri bodo stopali v prihodnosti. Med drugim je dejal:
..Dvajsetletna obdobja so zgodovinsko gledano lahko tako prazna, da jih pisani viri sploh ne omenjajo, lahko pa so tako polna in bogata, da je zgodovina brez njih okleščeno steblo. Dvajset let našega centra najbrž tudi dovolj kritičnemu očesu pomeni to drugo, dela in ustvarjanja bogato obdobje. Da je temu res tako, so priča sadovi, ki jih je kolektiv dosegel. Svoje vrste je pomnožil kar za štiriinštiridesetkrat, od 25 delavcev, ki so v letu 1958 začeli, do 1100, kolikor jih danes ustvarja in dela. Učencev je bilo v začetnem obdobju 100, v šolskem letu, ki ga končujemo pa jih je 2200. Vzgojno izobra ževalni program je na začetku razvojne poti obsegal le usposabljanje na poklicni stopnji v rudarski, elektro in kovinarski usmeritvi, v letošnjem letu pa programi obsegajo vse te usmeritve na stopnjah poklicne šole, delovodske in srednje tehniške šole ter višje šole. Usmeritev organizacije dela pa je dosegla že stopnjo visokošolskega izobraževanja. Seveda pa ne smemo pozabiti dislociranih enot tehniške rudarske šole v Trbovljah in oddelka, v katerem se za elektrotehniko usposabljajo slušatelji iz Nigerije. Siljenje vzgojno izobraževalne dejavnosti se kaže tudi v "tem, da je omogočeno izobraževanje ob delu v vseh smereh in na vseh stopnjah ki so organizirane v našem centru. Takšna rast vzgojno izobraževalne dejavnosti je gotovo izjemna, še posebej pa je vredna zato, ker je do nedavnega vse
breme zanjo slonelo na delavcih in učencih samih, ob veliki pomoči, posebno v začetnem obdobju pa tudi delavcev ustanovitelja—Rudnika lignita Velenje. Tudi razvoj dejavnosti, ki so omogočale celovit izobraževalni proces, ki vključuje tako teoretični kot praktični pouk in domsko vzgojo, je v naših dvajsetih letih skokovit. Potrebe po domski vzgoji so tako narastle, da jih v sedanjih pogojih ni mogoče več zadovoljevati v takem obsegu dejavnosti.
Nov dom učencev, ki bo v prostorskem, materialnem, kadrovskem organizacijskem in pedagoškem pogledu smel korak naprej, z vso pravico štejemo med nase delovne zmage do sedanjega obdobja. Ob tem pa ne smemo prezreti dosežke vzgojne dejavnosti v sedanjem domu in stolpnici Laboratoriji, knjižnica, kabineti, specializirane učilnice in tiskarna pa so pomembna dopolnitev vzgojnoizobraževalne dejavnosti"
Slavnostni govor pa je predsednik delavskega sveta Rudarskega šolske-
fa centra Velenje Jože Hohkraut za-ljučil z besedami:
„Za nami je dvajset let, pred nami pa se odpirajo nepregledna obzorja. Tisto, kar je v tem jubilejnem letu za nas pomembno, je perspektiva usmerjenega izobraževanja. Za mnoge je to še vizija, za nas pa je bolj dosledno uresničevanje naših principov v vzgojno izobraževalnem delu. Pod tem imenom pa moramo razumeti tudi učenje kot tudi delo, proizvodnjo, domsko vzgojo, delo mladine v raznih organizacijah in društvih, procese samoupravljanja v našem centru, skratka vse, kar se v njem in izven njega dogaja. Kljub kontinuiteti pa bo vendarle tudi na našem centru uveljavljanje koncepta usmerjenega izobraževanja pomenilo prelomnico. Marsikakšna je že bila v teh dvajsetih letih pa smo se uspešno prebrodili. Tudi to bomo, če bomo enotni, trdni in tako uporni, kot smo bili doslej. Zato želim, da si ob jubileju stisnemo roko s čisto mislijo v srcu, da si čestitamo in za-želimo vse najboljše. Ob tem pa naj bo naše geslo: za nami zmaga, pred nami trdo delo."
Vsi gostje in delegati ki so se udeležili seje, so se nato podpisali v slavnostno knjigo in sprejeli sklep, da se posameznikom in delovnim organizacijam podelijo zlate značke, priznanja in pohvale za dvajsetletno delovno dobo v Rudarskem šolskem centru ter za uspešno sodelovanje pri gospodarskem, samoupravnem, družbeno političnem in vzgojno pedagoškem razvoju velenjskega Rudarskega šolskega centra. Slavnostna podelitev pa bo ob osrednji jubilejni slovesnosti, ko bodo predali v uporabo nov dijaški dom.
J. KRAJNC
Brigadirji - hvala vam
V Podgorju v krajevni skupnosti Pes je je v četrtek pretekli teden končala delo lokalna mladinska delovna brigada Janko Ulrih. Brigado so sestavljali učenci tretjih letnikov velenjske gimnazije, njim pa se je pridružilo še štirinajst njihovih sovrstnikov iz pobratenega mesta Vrnjačka Banja. Kljub temu, da so brigadirji delali v izredno težkih pogojih po močvirju, dežju, gozdu, so veliko naredili. Zato je razumljivo, da so bili na zaključni slovesnosti predstavniki krajevne skupnosti Pesje, še posebej pa krajani Podgorja, ki bodo dobili vodo iz novega vodovoda, izredno zadovoljni in hvaležni brigadirjem za njihovo solidarnostno akcijo. Takole so nekateri izmed njih pohvalili pridne brigadiije:
JOŽE PIREČNIK: „Že devetnajst let sem tukaj. Dolgo smo pifi strešnico, zato smo začeli razmišljati, kako bi tudi mi dobili dobro zdravo pitno vodo. Odločili smo se za gradnjo vodo-
M ARI CA KORTNIK: Vode iz novega vodovoda se bomo najbolj razveselile gospodinje, saj nam potem ne bo treba več tako paziti na vsako kapljo kot zdaj. Voda iz novega vodovoda bo ve-
Jože Pirečnik
voda. Na začetku smo bili malce v skrbeh, kje bomo dobili denar, ali bomo sposobni vse sami narediti. Izredno smo se razveselili, ko smo zvedeli, da nam bodo prišli pomagat dijaki iz Velenja. Zelo smo jim hvaležni, saj so nam zelo olajšali delo in dokazali da jim ni vseeno, kakšne so naše težave. ,
FRANC BLAGOTINŠEK: Več kot trideset hiš Podgorja je odvisno od strešnice ali pa dobivajo vodo iz vodnjaka, ki so si ga sami napravili. S tako dobljeno vodo smo morali zelo varčevati, zlasti če je dalj časa lepo
Marica Kortnik
liko bolj zdrava pa tudi bolj čista. Sedaj se je velikokrat zgodilo, da je bila tako umazana, da nismo mogli prati. Velenjski brigadirji in njihovi sovrstniki iz Vrnjačke Banje so dokazali da so tudi mladi sposobni marsikaj narediti in da se ne ustrašijo še tako slabih delovnih pogojev. Zelo smo jim hvaležni
QRIL JERIC: Gradnja vodovoda bo za naselje Podgorje velika delovna zmaga. Ta štirinajstdnevna akcija brigade, ki je nosila ime po znanem predvojnem revolucionaiju in našem domačinu Janku Ulrihu, je vnovič dokaz, koliko se lahko naredi z združenimi močmi. Mladi so opravičili ime brigade, njihova štirinajstdnevna akcija je nadvse uspela, mi pa smo izredno zadovoljni
Franc Blagotinšek
vreme. Brigadirjem smo zelo hvaležni, ker so nam pomagali pri najtežjih delih. Piknik, ki smo ga danes organizirali zanje, je zelo skromna zahvala za vse, kar so naredili za nas.
Ciril Jerič
Nekaj več kot 90 brigadirjev je izkopalo 1450 metrov jarkov, položilo ob pomoči krajanov Podgorja prav toliko cevi ter skopane jarke tudi zasuli V popoldanskem času so organizirali posebne udarniške akcije, med katerimi so pomagali krajanom Pesja pri urejanju njihovih komunalnih del. Opravljeno delo brigadirjev in štirinajstih več ali manj deževnih dneh so ocenili na nekaj več kot 127 tisoč dinarjev. Za izredno marljivost so ob koncu delovne akcije podelili desetim brigadirjem udarniške značke, petnajst pa jih je dobilo posebna priznanja. Predsednik občinske konference ZSMS Velenje Janko Lukner pa je izročil posebno priznanje občinske konference celotni brigadi za njene pomembne delovne dosežke-	S. V.
Pobratili sta se šoli
A
V kulturnem domu v Velenju sta se s podpisom listin pobratili šola Anton Aškerc in šola Bruno Ivanovič i; Splita — To je nadaljnji korak v enoletnem sodelovanju
obeh šol
Roka se k roki steza, cvet poljublja cvet, zarja zemljo prepreza, prijateljstva poln je svet To je del pesmi Marije Šaloven učenke 7. a razreda osnovne šole Anton Aškerc. Pesem je nastala v spomin na srečanje z vrstniki iz pobratenega mesta Split. V svoji prisrčni, otroško enostavni vsebini izraža smisel pred dnevi podpisanega pobratenja med velenjsko in splitsko šolo.
29. junija sta se v Velenju namreč svečano pobratili šola Anton Aškerc iz Velenja in šola Bruno Ivanovič iz Splita ter tako naredili nadaljni konje pri zbliževanju obeh pobratenih mest
Ob tej priložnosti sta se v Velenju srečala kolektiva obeh šol in predstavniki družbeno političnega življenja. Spregovorili so o nadaljnjih oblikah sodelovanja na pedagoškem področju, na področju mladinske in pionirske organizacije ter povezovanja vodstev, samoupravnih organov in sindikalnih organizacij.
Delavci obeh kolektivov so se dogovorili, da bosta šoli izmenoma izvedli skupne likovne kolonije učencev, šolo v naravi in športna
tekmovanja. Izkušnje pa bodo izmenjali tudi na področju delovanja interesnih dejavnosti ter so<" pri izdaji šolskih glasil. Ob
čit-
interesnih dejavnosti ter sodelovali d poč
nicah bosta šoli izmenjavali učence ter vsako leto izvedli tudi skupni koncert obeh šolskih pevskih zborov.
o pobratenju stav k nem domu Velenju podpisala direktorja obeh šol Cveta Pušnik in Mili-voj Lalin ter oba predsednika zbora delavcev. Učenci osnovne šole
Anton Aškerc pa so skupno s skupino za izrazni ples glasbene šole Velenje izvedli zanimiv kulturni program. Uvodni govor na svečanosti je imel Vlado Donaj, ki je poudanl pomen takšnega sodelovanja dveh različno govorečih področij in kultur za poglabljanje bratstva in enotnosti med našimi narodi
B. Zt
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
PREDSEDSTVO OCENI LOSKUPSClNO
V sredo so se sestali na prvo razširjeno sejo člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Velenje in predsedniki posameznih komisij pri občinskem sindikalnem svetu.
Na seji so dokončno konstituirali komisije in potrdili člane posameznih komisij. Ocenili so pred dnevi izvedeno uspešnost volilne skupščine občinske organizacije zveze sindikatov ter na podlagi razprav na skupščini dopolnili smernice za delo devetega kongresa zveze sindikatov Slovenije. Obravnavali so tudi kazalce gospodarjenja za prvo tromesečje letošnjega leta ter na osnovi razprav o gospodarski problematiki na medobčinskem svetu ZKS Celje sprejeli določene ukrepe in naloge.
Ob koncu so se tudi dogovorili za metodologijo dela predsedstva in ostalih organov.
I>C
propagando in založništvo lenje, Velenje, Titov trg 2,
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, Ve-
—o , p.tt
,;naS ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajs dnevnik „ŠALEŠKI RUDAR kot tednik pa izhaja „NAS CAS" od 1. januarja 1973 naprej.
-ipovšek
Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tam še, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 -'Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP »Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.