M eteIko V slovenskem slovstvn. 38. V duhu in na podlagi staroslovenščine je razlagal Metelko tudi novoslovenščino; toraj je bil tako terden v slovenskih oblikah in sploh v jezikoslovnih rečeh. Od 1. 1848 se je posebno naglo razvijal naš bogati jezik slovenski, in prikazovale so se po knjigali tolike razlike, da si časih celo dobri pisatelji niso vedili prav svetovati. Obračali so se tedaj do Metelkota ustineno in pismeno, pa tudi očitno po časnikih sveta iskaje. Metelko se sicer ni rad očitno skazoval; kadar je pa vidil, da kdo res želi podučenja, mu ga je tudi dal. Tako je n. pr. A. Oliban (1. 1824 in 1860) v nekterih slovniških rečeh želel podučenja, ter je v Novicah 1. 1853 omenjaje tudi Metelkota, poprosil očitno pojasnjenja, in vredništvo je podpiralo njegovo prošnjo s pristavkom: »Živa potreba res je, da o tej reči bi se kaj stalnega dognalo in različne pisave kolikor moč se zedinile ,,sine ira" sed ncum studio". Ljubo nam bo, ako v občni prid se oglasf več veljavnih mož, in nara razodene vsak kratko pa dobro svoje innenje. (gl. 1. 90). Koj v 92. listu se je oglasil Metelko, in vi'edništvo spremlja njegov spis s temi besedanii: ,,Gotovo ljubo bo vsim našim pisateljem, da visoko učeni gosp. profesor Metelko, oče perve in naj bolj čislane slovenske slovnice, pervo besedo izgovorili so o vprašanji 90. lista nNovic" in določili nektere pravila v dosego edinosti in doslednosti slovenske pisave, za ktero in da je v duhu narodnem si zdaj hvale vredno prizadevajo veljavni slovenski pisatelji na Dunaji in po vsih slovenskih krajinah. Da bi Bviribus unitis" kmalo vstanovili pravilo, ktere naj bi bile potem vsim pisateljem zakonik. Naj se nekaj zarad svoje notranje veljave nekaj pa zarad vnanje celote pričujočega spisa ponatisnejo one pravila tudi tukaj! K sostavku v 90^-listu. Ker se je v ljubih »Novicah« v pisavi nekterih besed vprašanje vzdignilo, 66 mi zdi pripravno in prav v te reči svoje misli razodeti. Ako ravno edinost in doslednost v pisavi ste žive potrebi, ju vender v navadni našemu jeziku neprimerjeni pisatvi ni mogoče popolnoma doseči. Torej hočem tukaj le kaj malega opomniti, v čeraur se po slovniških pravilih lahko zedinimo. 1. Od Ij in nj. V besedah »mergoljenje, žvergoljenje poželjenje, boljenje, trohnjenje« itd. je -lj en in -njen napak namesti -len, -nen, ker vsi glagoli tretje oblike, ki imajo v nedoločivniku -eti, dobivajo v terpivnem deležji -en, tedaj se tnora pisati: mergolenje itd. Le glagoli četerte oblike, ki imajo nedoločivnik s koncem -iti, pridevajo k terpivnem deležju -jen, n. pr. svariti svarjen, kuriti kurjen, voziti vožen, prositi prošen. Tudi vožen in prošen imata svoj -j e n, ako ravno se -j- pri njiraa ne vidi, in sicer za to ne, ker se -j- v šumiče vtopi, in ravno ta vtopljivost stori, da se sikovci (Sauselaute) z, S, C v šumiče (Zischlaute) ž, Š, Č spreminjajo. Tako je tudi v: hvaljen, hranjen itd. -j- v 1 in n, glede prave izreke, vtopljen. Pri nekterih glagolih te oblike se pa -j- izpahne, n. pr. spriden, nasiten (nekdaj nasičen) itd. V krajih na Gorenskem in Dolenskem, kjer topljeni ]j od prostega 1 dobro ločijo, ga izrekujejo pri vsih prilogih pred-iv: zanašljiv, postrežljiv, dobrotljiv itd. To kaže, da ima ]j v te zadevi tudi v pisanji svojo pravico. Tem se pridruži oziroma tudi: ]jub, ključ, stopinja, gospodinja, draginja itd. Tanko, vganka in več druzih. ki jili slovnica bolj razširno razodeva, pa ne najdem, b topljenim nj v tako razširjeni i&reki, da bi jih mogli med une šteti. 2. Od u in v, Nekteri ne ve, kdaj bi pred glagolom v in kdaj u pisal, in zato piše brez razločka v pomenu zdaj: vtaknem, vgasnem, vkradem itd., zdaj: utaknem, ugasnem, ukradem itd. Tukaj bi se lahko dosegla edinost in pravoslednost v pisavi po tem pravilu: Piši v 1) kadar pomeni djanje v kako reč (ein, hinein), n. pr.: vrinem, vtisnem, vložim itd.; 2) kadar pomeni na ali gori (takrat je v iz predloga v'z): vložim (auflegen namesti vzložim), vzamem vstanem itd. Sicer pa piši vselej u, ki velikrat nič druzega ne pomeni kakor spolnjeno ali doveršeno djanje v doveršivnih glagolih, n. pr.: utopim ulovim, ugledam itd. V tem ali unem pomenu dobiva ravno tisti glagol zdaj U zdaj V! utopiti (ersaufen), udariti (schlagen, perfectiv), in vtopiti (eintunken einmengen), vdariti (e i n schlagen auch perfectiv) itd. Iz tega se vidi, da vkradem, vmerjem, vkažem itd., ker se le spolnitev djanja naznanja, je z v napak pisano. Tudi želim, da bi se v marsikterih posameznih besedah zedinili, in pisali, n. pr.: v e n, v e n, v e n d e r, in ne: v n n ali v 0 n, v u n d e r ali v o n d e r. Že nekdaj so pisali ven, ker se tukaj izgovarja polglasni e kakor v oven in se tudi izpahne kakor v tem, n. pr.: ven, (hinaus), vnej (draussen), oven pri ovnej po starem (po novem pri ovnu). Nekteri pa meni, vun se mora pisati zavolj izpeljave, ker se v zunej (ali zvunaj, kakor nekteri pišejo) u izrekuje. Ees je, da se v zunej u izrekuje, ali kakor se velikrat u v -OV ali -ev povzdigne, n. pr.: kupu-jem, kupov-ati, kralju-jem, kraljev-ati, tako se tudi v ali ev v n spremeni, tedaj je zunej iz ven, vnej, kakor brnno iz nekdajnega brevno, ali duri iz nokdanjega dveri itd. Po doslednosti v izpeljavi je tudi treba pisati: svetujem, verujem, kmetnjem, itd. ne svetjem, verjem, kmetjem itd.; iz tega se ne more izpeljati: svetovati, verovati itd., akoravno se v svetujem verujem itd. po pravi izreki le polglasen u sliši. To premembo v v u tudi v samostojnern predlogu vpeljati se mi ne zdi varno, ako ravno v pesmih to svobodo rad poterdim. Zakaj se mi prederzne premembe sploh nevarne zde, si je lože misliti, kakor jih tukaj v pieozkem prostoru dovoljno razložiti. Se nekaj. Po doslednosti in, kakor menim, večini govora bi se prilogi v ženskem in srednjem dvojniku mogli deležjem kakor sicer sploh, in ne imenom enakokončno pisati, toraj 11. pr.: lepe (in ne lepi) hiši ste bile prodane. Hetelko. Redko, prav redko se je oglašal Metelko po časnikib; tim pogostniše se je mogel pa odgovarjati ustmeno in pismeno. Nanj so se obračali mladi pisatelji v svojih potrebah; duhovski in deželski predstojniki, kadar so kako knjigo dobili v poterditev. Vlada reče sostaviti rMalo berilo za slovensko-nemške šole" in hote, naj se vravna tudi za enake šole po Kranjskem, mu pošlje spis po škofijstvu v presodbo z le-tega posebnim priporočilom, naj presodi knjigo tako, da Slovencev po Koroškem in Štajerskem ne žali, z nebistvenimi rečnii, ter vzajemnosti v pisanji ne opovira, marveč jo pospešnje, da pa vendar ne prezira slovenskemu jeziku lastnega napredka in bralcem sploh, zlasti pa šolski mladini potrebne umčvnosti. Na to izroči Metelko škofijstvu 1. 1854. tehtuo pa dolofno pisano razsodbo, v kteri najprej skaže, koliko bistvenih, celo otrokom potrebnih pravil in zgledov se pogreša v tej knjigi, koliko je v njej pomanjkljivega, napačnega, tudi nepotrebnega; poglavitno vodilo, naj se pri otroškem poduku napredva od znanega k neznanemu, od ložega do težega, se v njej ne spolnuje. ,,Samostavno iiue se spozna, ako se mu teh besed edna (nara. ena) prida, p. toti, tota, toto". Kako če otrok po celo neznanem ,,toti" spoznati, kaj je samostavnik! »Von dieser Seite d. i. von Seite ihrer Bestiminung betrachtet (anders lasst sich ohnehin der Werth oder Unwerth einer Schrift nicht finden) ist die kleine, dem »Malo berilo« beigefiigte slovenische Grammatik »Vaja slovensko in nemško besedo prav pisati in govoriti« den Anforderungen ganz unentsprechend, ja imbrauchbar . . .« 0 samostavniku posebej piše n. pr.: »Obwohl das j im Instrumental sing. bei weibl. Hauptvvortern auf a und Beiwortern im Alterthume seinen Grund hat, so ist es doch hierlands schon liingst so sehr abgeschliffen, dass Worter wie z opicoj, z gospoj fremd, ubelklingend und lacherlich erscheinen; daher solche vorziiglich in ScLriften, welcho wie die hier vorliegende fttr den Kinderunterricht bestiinnit sind, zu venneiden sind. Selir uugeni verniiesst man die Anuierkung, dass viele mannl. Hauptworter ini Genitiv j, n oder t erlialten . . . Auch sollte hier wenigstens kurz angedeutet werden, dass sehr viele Hauptworter im Nominatir pl. uicht i, sondern je bekommen z. B. možje, lasje, golobje, gospodje u. s. w. Wenn inan daftir moži, lasi, golobi, gospodi u. s. w. schreibt, so entfernt man sich dadurch nicht nur von der jetzt lebenden Spraclie, sondern auch vom Altslovenischen, und das hoisst nicht die slovenische Spraclie bilden , sondern vielmehr verbilden oder corrurapiren. — Es ist sehr tadelnswerth, dass die Hauptzierde der mannl. Hauptvvorter, namlicli die so hauflg vorkommende Dehnung des a oder u in Genitiv und die Vermehrungssilbe ov, die auch im Altsloveuischen gegrtindet ist, ganz mit Stillschweigen iibergangen wird. Diese Dehnung z. B. moža, daru, sinova u. s. w. verleiht der slovenischen Sprache eine besondere Kraft und einen Wohlklang, der besonders in dem Versbaue oft unentbehrlich ist Die Deklinationen der Hauptworter umfassen uberhaupt viel zu wenig, die der Beiworter hiugegen zu viel; denn S. 190 ist die Deklination staroga, staromu, starom, staroj u. s. w. ganz uberflussig und sollte weggestrichen werden, weil sie nicht slovenisch, sondern serbisch ist. Der slovenische Dialekt ist sehr reich an seinen eigonen Formen, daher bedarf er nicht der fremden. Auch sind die sloveuischen Schriften iiur dann sclion und leiclit verstandlich, Tvenn sie frei von fremder Beimiscliung nacli echter slovenischer Grammatik verfasst sind. — .Die Form der Beivv. ega, erau ist zwar slovenisch und in den personl. Fiirvvortern njega njemu gegriindet, obwohl.. .— Die Biegung des Comparativs im Weibl. a und im SSchl. e wird hier als etwas Gewohnliches angegeben, da es doch so selten vorkommt, dass Literatoren behaupteten, es gebe gar keine Gcgend im Lande der Slovenen, wo diess gesprochen Werde. S. 194 vvird von den Zahlwortern gesagt: »Više od pet se ne sklanjajo«, was ganz unrichtig ist, indem sie sogar auf doppelte Art gebogen werden, als: petih oder peteh, petim oder petem, s petimi oder pet e ra i so auch 3 e s t, s e d e m u. s. w. ... — Durch Unkenntniss dessen, was die Grammatik iiber den Gebrauch der Zahlworter lehrt, komrat man dahin, dass raan einen wahren Unsijm hinschreibt . . . S. 82 lautot der Satz: »Petero sinovih žen so Martinu in Ani sinahe ali ueveste«. Wenn raan fragt: was ist hier das Subjekt, das den Plural »so« bestimmt? so bleibt der Verstand still; denn »sinahe ali ntveste« ist hier rlas Prildikat. Ganz deutlich ware der Satz, wenn es hiesse: Petere žene sinov so u. s. w. Bei dem personl. Fiirworte ist der Unterschied zwischen der langeren und kiirzeren Form gar nicht angegeben, und docli ist er zu wichtig, als dass man ihn aucli in einer kurzen Sprachlehre mit Stillschweigen iibergelien diirfte. — Mit gleichem Unreclit ist im Dual das allgemein ilbliche weibliche medve vedve, onedve ganz beseitiget, das unrichtige ma hingegen beigesetzt. — Das znoignende Fiirwort njihov a o ist S. 200 richtig angegeben, S. 78 aber unrichtig dafiir jihov, jihovemu možu gebraucht. So stehet auch hauflg jih statt njih, kde statt l<je. — Eben so entstellen den slovenischen Dialekt und machen ihn dem Volke unverstiindlich manche aus dem kroatischen nnnothigerweise entlehnten Partikeln, als kajti st. ker, neka st. naj, nego st. ampak, niti st. ne u. s. w, Das Zeitwort delati gehort unter die Verba imperfectiva, die kein Plusquamperf. indicativi haben, also ist diese ganze Seite 212 unrichtig angesetzt. — Das S. 214 als etwas Bekanntes hingestellte delav a, o ist ganz unrichtig ans dem Altslovenischen genommen; denn es ist uur ein Gerundiuin praet. und wird nicht gebogen. JMan findet nie in dieser Eigenschaft delava, delavo. — S. 222 heisst es: »glagoli v slovenjem terpivue podobe ali zaloga nimajo kakor v nemškim« — und doch haben wir eben hierin im Slovenischen mehr als im Dcutschen; denn wir haben fiir die leidende Forra z. B. delan, a, o und fiir die thatige Fonn d e 1 a 1, a, o, wahrend man im Peutschen fur beide Formen nur Ein Mittelwort — gearbeitet — hat. Die Terminologie. Gegen die hier gebrauchten grammatischen Kunstausdriicke muss feemerkt werden, dass sie nicht iramer gut gewahlt und fur die Bezeichnung des namlichen Begriffes hauflg mit anderen venvechselt worden sind, was vorzilglich den Anfangern unnothige Schvvierigkeiten verursacht, so z. B. narečje Adverbium und auch Dialekt, besser daher prirečje, vezu. veznik zaime u. zaimek, končnice u. končavke; šterti padež terjajo statt četerti sklon vladajo (terjati koga za dolg); slovka, pismenka, rastlika, prednica u. s. w. Es ist niclit abzusehen, warum hier die bisher iiblichen slovenischen Worter als z 1 o g statt slovka, čerka statt pisme nka, vvelche doch wenigstens den Schullehrern schon bekannt sind, nicht beibehalten werden sollten. Prednice heissen hier die Vorsilben; wie wird aber der Lehrer dicss den Kindern erklaren und zeigen konnen, nachdem die slovenische Sprache ausser den Vorvvortern gar keine Vorsilben hat. Der Ton. Die Bezeichnung des Tones vorzuglich an jenen \V6rtern, deren Bedeutung von dem Tone abhangt, insbesondere fiir ungeiibto Leser ist nicht nur wunschenswerth, sondern nothwendig, dalicr findet man sie durcligehend in bisherigen slovcnischen Grammatiken von Bohorio 1584 angefangen bis zu der iu Klagenfurt 1854 gedruckten Grainmatik von Janežič . . . So kennt man die wahre Ausspracbe und Bedeutung sehr haufig vorkommenden W6rter, wenn sie isolirt stehen, eiuzig nur durch diis Tonzeichen z. B. reči der Sache reči die Sachen, reči sagen; počiti bersten, počiti ausruben; d61ga die lange, dolga der Schuld, sladka die stisse, sladka er nascht, na posodo auf Borg, na posodo auf das Gefass, vozi er pflegt zu fiihren, vozi fiihro du u. s. w. Aus dem Gesagten erhellet nun, dass das vorliegende kleino Lesebuch »Malo berilo« sainmt der beigefiigten kleinen Sprachlehre an zu vielen Gebrechen leidet, als dass es in den Schuleii mit Nutzen gebraucht oder ohne ganzlicber Umarbeitung brauchbar gemacht werden konnte. An dergleichen Gebrechen leiden im Allgemeinen aber auch die ubrignn bisher in Wien gedruckten Volksschulbucher«.