„Gorh'si" izliaja vsaki torek in soboto Ako pade na la dneva praznik, clan poprej. UnMlniStvo se naliaja v „Natodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisnia. Nefrankiriiua pisnia se ne sprejemajo, enako se ne uvaiujejo pisina brez podpisa. Kokopisi dnpisov se ne vračajo. GORICA „(Jorim" stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. I'pravimtvo se naliaja v. „Narodni Tiikami", ulica Vetturini St. 9. Za oijlasf' se plačuje oil čvetorostopin' petit vrste po 14 vin.. za večkratni iiatis pritneren popust. I*i sanie/ue Sti'vilk»' stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. St. 45. V Gorici, v soboto dnc 5. junija lrJH9. Leto XI. Glasilu poluhnienih liberalcev. ..Kinecki Glas" je zopct zagrešil skrajno nciuncn in obenem httdoben članek. ki jc naslovljen „Zora puca. hit čc dan a''. Pravi, da jc ustanovitcv „Kmejke banke" najhujši udarec avstrij- skeniu germanizatoriencnm rcgimu ter glasen veto goriških slovenskih knietov napram državni upravi. katera pozna samo n c z in o žn c Nenice. Kdor je to načečkal, teniu gotovo nec'c biti joS dugo vremena dana. Člankar „Kmečkega ülasa" pravi tudi. da se je zistcni. katerega so za- sledovali narodni ekonomi do sedaj. prcživei in da je nani Slovencem obstoj zagotovljen le tedaj, če si ustanovivsak stan, namrec kinecki. delavski, urad- niški, trgovsko-obrtniški itd., svoj de- narni zavod. S takim nasvetoin lioce ta novo- dobni „narodni ekononr' pokriti cep- ijciije ekonomičnih moči. katero je de- loma zakrivila tudi „Kmecka banka". „Kmečki Glas" piže dalje, da „Centraina posojilnica" ni nič storila za knieta. Hudobnenut farbarju povemo na uho. da se je njegov liberalni bratec v „Soei'' jezil. ko je bila nvedla ,.Ccn- tralna" posojila na mesečno odpiače- vanje in ko je bila znižala obrestno mero posojil, da bi pomagala kinečkeinu stanu. Še enkrat pribijemo tudi dejstvo, da zahteva „Kmečka banka" od posojil višje obresti kakor „Centralna poso- jilnica". „Kmečki Glas" tudi trdi, da se klerikalna stranka ravno tako malo briga za kmeta, kakor gospodje okoli „Gorice", da se smatra kmeta nevred- nega in nezmožnega gospodarstva in da se ga smatra celo nepotrebnega. Enako nesramno je „Kmečki „Glas" že poprej pisal, mi smo ga vprašali: S čim hoče „Ktnečki Glas" svojo nesramno laž dokazati ? Na to ni odgovoril, pač pa ponavlja zdaj isto laž. Nič čudnega! Saj je sedanji urednik „Kmečkega Glasa" Ivan Mrmolja farbal svoje poslu- šalce na javnem shodu pri Sv. Luciji. da so med voditelji „Slovenske lj. stranke" iiaii taki ljndje, ki niso cerkve Ze leta in leta od znotraj niti videli. Ko smo ga v „Gorici" pozvali. naj imenuje tc voditelje, ker mil sicer prišijemo načelo naslov navadncga farbarja, obrekovak:a in slepilca. ki hoče s takimi laznii kniete motiti ter vodo napeljavati na liberalni GabrŠčekov inlin. je končno obniolkn.il in ni iinenoval takili vodi- teljev „kl.L'rikalne" stranke, ker jib ni biio. Svojo zmes abotnih in budobnili trditev konča „Kmecki /iru;n na .--1';- ve^ski kraj goriske dežele. Danes smo v položaju, da spolnimo svojo toza- dc-'iio o'oljubo. Osrednja kumisija za odiikovanja izložnikov vin je dovršila Svv.jc delo, in so vspehi - kar se tice ge.iških Slovencev siedeci: N'a razstavi jc bilo zaslopanih '.' kpinovin. Izložnikom vinskili uzorcev ie b;r) priznanih 21 drzavnih srebrnih s\ ,tini. Xa pokncženo grotovino (ioriško- (iiadiško so odpadla štiri taka odiiko- vanja, in sicer za FurLmijo 3 in za slo- vensko stran jedna, k.itero je dobil l.'l- rik Plahuta iz iJornberga (Tabor) list. 43 za razstavljeno malvazijo in muskat. Ce je dobila iuirlanija tri in slo- venska stran le jednojalvp^odtijtovanje. jc pač razumljivo onemu.^rpc'zna nasc dežclne razmere. \' Furlaniji so boga- taši, katerim je skrb za izbomain redka vi:ia bolj sport, docirn imamo med nami le srednje in male posestnike, ki ne razpolagajo s tolikimi denarnimi sr;dstvi v dosego svojega namenu. ka- kcr gospodje v Furlaniji. Tarn se za- litjva izredna vina in se delajo toza- devni poskusi ne^lede na stroške: pri nas pridejo vinogradniki do boljsib re- zultatov na temelju samostalnih. treznih skusenj brez nevarnib in dragili posku- sov. Srednji in mali posestniki iz Fnr- nije niso razložili nič, nasi - vse! To peja^nuje vse. Nadalje so bili priznani stirje častni diplomi društvom, ki so se pri- zadevala. da pridobijo doma izložnike vin. Od teh štirih diplomov pripadata (joriski dva. Jednega je dobila „Goriska zveza", oziroma vinarski odsek „Oo- riške zveze". in jednega „Društvo Fur- lanskih vinorejeev". Častnih diplomov društva za var- stvo avstrijskega vinarstva za izložnike je bilo oddanih na razstavi skupno 130; od teh pride na Goriško 32. in si- cer na slov. strani 8 za vina, izložena po vinarskem odseku „Goriške zveze". za vina razložena po drugih drustvih in zasebnikih pa 5. Med prve spadajo: Oskrbništvo grot'a Coronini-ja v Šempetru za raz- lične uzorce: Alojzij Luznik iz Dorn- berga list. 170 za vlaski rizling: Ivan I'a^anel iz Prvačine za muškat: Andrej .Mlečnik iz Dornberga hšt. 230 za sauvignon blare; Ivan Bizjak iz Dorr,- berga li^t. 19.S za reiosk: Ignacii \'a- leniinčič iz Komna za teran: David .lazbec iz Svetega pri Komnu za teran in .Inžef Čotar iz ^krbine hšt. 5S za tjran. Isto odlikovanje so dobili izložniki. ki so sami odposlali svoje prideike na Dunaj ali potom drugih društcv. sledeči vinogradniki: 1. Ivan Saunig iz Bilj za modro frankinjo in rebulo. 2. Al. Večerina iz Tomaja za teran. 3. Josip Komel iz Šempasa za merlot. 4. .'osip bvara iz Komna za teran in 5. M. Pi pan iz Kobje- glave za leran. Priznalnih diplomov društva za varstvo avstrijskega vinarstva je bilo oddanih ISO. od teh je prišlo na Go- risko 3(). Na slovenski strani so dobili taka odiikovanja potom vinarskega odseka „Goriške Zveze" siedeci vinogradniki: 1. Ivan Bizjak iz Dornberga list. 195 za vl. rizling. 2. Josip Mrevlje iz Dornberga (Tabor) st. S za rebulo in glero. 3. Josip Rubbia z \'ogerskega za vl. rizling. 4. Josip Šfiligoj iz Biljane za rebulo. 5. Ivan Kristančič iz Višnjevika za rebulo in glero. o. Al. Fogar iz Pevme za zelen. 7. Andrej Šinigoj iz Dornberga hšt. 247 za rebulo. 8. Fran Zorš z Dorn- berga iišt. 156 ZL rebulo. 9 Hen^M-; Perin iz Aledane za glero. 10. Josip Vo- dopivec iz Prvačine za zelen. 11. Josip Gregorič iz Prvačine za spičko. 12. Slov. oddelek dež. kmetijske sole v Gorici za sauvignon blare. 13. Anton Štrekelj iz Gorice za teran. Drugih odlikovancev je bilo 5 in sicer: 1. Kristjan Pečenko iz Komna za rebulo. 2. Janez Skomina iz Dornberga tudi za rebulo. 3. Fran Kocjančič iz Pod- gore za modro frankinjo. 4. Forčič in sodrugi iz Komna za teran in 5. Anton Šonc iz Tomaja za teran. Obžalovati je, da so poslali neka- terniki svoje prideike naravnost na Dunaj brez posredovanja deželnega kmet. urada. Nekatera teh vin so prišla tja motna, druga so imela cik. itd. To je L1STEK. Ueliftoiuične pazglednice. (Študija.) Velika noč! Velika noč! Tako kli- čejo otroci pred Veliko nočjo. Željno pri- čakujejo tega največjega praznika v ce- lem letu. In odrasli ? Oh! Razglednic! Razglednic! Vsakdo tekmuje, kako raz- glednico bi poslal znancu ali znanki. 0 te razglednice! Koliko ogromnega do- bička prinašajo bogatim židovskim tr- govcem in tiskarjem! Iklino to dobro bi mogli razglednicam prisojati, da e-lovek le s par vrsticami opravi, namesto, da bi moral z dolgim pismom izgubljati dragi čas. Dandanes si vse dopisuje. Že šolski otroci v vaški Soli si dopisujejo in potikajo pisemca pod klop. Da ne pride človek v zamero, čeŠ: noče nič pi- sati. zato so razglednice človeku, ki var- čuje sčasom jako pripravne. In kako lepe so velikonočne razglednice! Pa vendar vidimo čudne rast line, tudi živali, celo zajca na velikonočnih razgledni- cah. Marsikdo bi si ne vedel pomena teh predmetov raztolmačiti. Poskusimo pomen teh predmetov nekoliko pojasniti v sledečih vrsticah. Na velikonočnih razglednicah vi- dimo različne predmete, ki je lahko ime- nujemo simbole ali znamenja tega dičnega praznika. Te predmete bi lahko razdelili v štiri skupine in sicer: I. v r as 11 i n e: oznanjevalke s p o in 1 a d i (zvonček, trobentica, ane- mone (zlatica), narcisa, vijolica, veliko- nočna lilija i. t. d. II. v vedno zelene rastline (oljka, lavnika, pušpan, bodeči hrast, mirta.) III. v j e d i 1 a (jajce, piruh, kruh, gnjat.) IV. v ž i v a 1 i (p e te 1 i n, k o k o §, z a j e c.) I. Večkrat ugledamo na velikonočnih razglednicah rastlino: zvonček (^a- lantus nivalis.) Ta rastlina nas nedvoinno spominja s pomlad i. Saj tudi Velika noč jc zuamenje spomladi: vstajenja. Nemci so ta praznik imenovali: Ostern po boginji Ostara. ki je bila jim bo- ginja spomladi in naravnih moci. Druga slovenska beseda za spomlad se glasi vigred. Besedica v i (vy) pomeni iz = iz- hod iz zimskega spanja. Zvončeks svoj im lidjem predere sneg in vsklije v lepo cvetko, kakor je tudi Kristus v svoji vsemogočnosti dvignil vse ovire groba in vstal. Trobentica bi imela ravno tak po- men. Neko vrsto lilije prodajajo vrt- narji in jo imenujejo „0 s t e r 1 i 1 i e" (Bermuda-lilie), ker se razpne navadno ob Veliki noč -. Tu in tarn vidimo na velikinočnih razglednicah n a r c i s o (Narcissus poeticus). V tržaski okolici raste tudi divja. katero otroci radi tr- gajo, in jo imenujejo: jurjevko (menda, ker cvete ob času sv. Jurija.) Znanjevalka Veliko noči je nadalje tudi zlatica (Halm en fuss - Anemone). Kaj lepo je opaziti sredi pisanih anemon ime: Aleluja ali sploh velikonočno vo- ščilo. Kaj pa 1 e s k a in i g a in v r b a ? Vel. razglednice nani prineso včasih mlado leskovo mladil^o, ki nas s svo- jimi mač ic ami (cvetnimi prasniki) spominja veselega praznika. Posebno pogostoma dobimo pa igo (Sahlweide = s a 1 i x cap re a) na razglednicah okoli voščenega napisa, ali okoli jajec(piruhov) ali ktera oseba v rokah nosi sopek ige z napetimi cvetnimi popki.Tarazstlina(salix caprea morda takozvana. ker mladim kozličem nudi prvo pomladansko listje) rastejpo hladnih kraj ill naopoki(na Tol- minskem in Kanalskem gotovo) in se njeni popki jako zgodaj napnö in odpro. Mo- ramo se spomniti. da oljka ne raste po- vsod. Zato v mrzlih krajih (v Galiciji i. t. d.) edino to rastlino blagoslovijo na Cvetno nedejjo, samo, da imajo kaj ze- lenega. Ta rastlina, ki spada k vrbam, prav pripravno nadomešča oljko. Saj tudi cerkveni obred na Cvetno nedeljo omenja izven oljke tudi druge mladike (,.u t bos o 1 i va e cete r um que ar- bor u m r a m o s" Missale rom. „Dom. palmarum). Neki gališki bogoslovci so sami tudi pravili, da se tain pri njih ne dobi oljke, ne drugih mladik. Iga je toraj eminentna oznanovalka velikonočnega časa. (Dalje prihodnjč.)