Teeaj ix. V Ljubljani, za mesec december 1881. JList 12.
Letna plača 2 gold. Dražtveniki dobivajo list brezplačno.

Učitelji, dUakt in nepremo/.ni kmetovalci plačujejo le po 1 gld.
«JSR
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Ohsen: Včin togotnih čebel na med. — Dopis. — Letni račun. — Naznanilo. — Našim udom. —
Včin togotnili čebel na med.
O tem piše čebelar Herman Hole sledeče: Opazoval sem, da med togotnih čebel je nekako bolj zateglega, žarkega okusa; celö njegov duh je zbodljiv ter se loči od navadnega medü. To opazovanje mi je dalje kazalo. Mislil sem si: Duliamo le takrat, kadar izhlapljivi delci naše vonjavne (nosne) čutnice zadevajo, tedaj se morajo izhlapljivi delci po vročini od medü ločiti in tedaj tudi okus spremeniti. Poskusim. Posodico medü sem nekaj ur kuhal v tako zvani Marijini kopeli (posoda z medom v loncu z vrelo vodö) in res, med se je popolno spremenil, t. j. ne v kaj druzega, ampak zgubil se je žarki okus in zbodljivi duh ter postal, kakor drugi navadni mčd.
Prašanje pa je zdaj: Kako neki togotne čebele ua duh in okus medü vpljivajo ? Odgovor je gotovo prav lahak. Vemo namreč, da kadar so čebele motene ali se mislijo v nevarnosti, takoj svoje želo iz nožnice pokažejo in na koncu vselej visi prav majhena kapljica neke tekočine, ki ni nič druzega, kakor čebelni strup (mravljinčna kislina), kterega čebela o piku v rauo spusti. Kadar motenje ali dozdevna nevarnost mine brez da bila bi čebela pičila, tadaj želo nazaj potegne, kapljica tekočine pa gotovo ne grč v želo nazaj, ampak jo pred ali potlej na satovje otrese, ki se tedaj z medom zmeša. Ker se pri togotnih čebelah to mnogo večkrat ponavlja, kakor pri pohlevnih, dobi tudi njih med bolj zategel okus in zbodljiv duh.
Mar li ni tak mčd nezdrav ? Ne, ampak ravno nasproti, še bolj je zdrav in bolj trpežen, le za okus je nekoliko neprijetnimi, kar prav lahko ume, kdor mravljinčno kislino in njene lastnosti pozna.
Naj pri tej priliki še opomnimo, da je popolno kriva misel, fie kdo meni, da imajo čebele svoj strup le za sovražnika, da ima njih pik večo veljavo! Ne, ampak ga veliko bolj potrebujejo za prijatelje. V vsakem medu je čebelni strup, le mera primese je razna; to pa je potrebno za večo trpežnost in daljnejše ohranenje, ker ravno mravljinčna kislina ima lastnost, da zabranuje vrenje in gnjijenje.
Vsake čebele torej medu nekoliko čebelnega strupa primčsijo, naj bi jih tudi celo leto nikdo ne motil ter se nikdar v nevarnosti ne mislile. Ker pa brez vsega motenja nikoli ni, togotne čebele več strupa medu primesijo kakor pohlevne, ker več mravljinčne kisline izločujejo, ki se pa ne povrača nazaj, ampak se satovju in medu primesi. Tudi je gotovo, da o poletni vročini, o dobri paši, sploh o suhem vremenu več mravljinčne kisline primesijo, kakor o hladnem, deževnem vremenu. Vzrok tega lahko vsak sam vč; da je pa res, priča mčd sam. O trpež-nosti se lahko vsaki prepriča, če odloči n. pr. dva funta medli ter polovico od tega po vkuhi mravljinčne kisline oprosti, polovice pa ne vkuha. Če oboje (se ve, vsaki funt posebej) shrauuje, bo vidil, koliko pred bo prvi vkuhan funt medü začel vreti in se spridel, kakor neukuhan.
Mravljinčna kislina je jako zelč izpuhtljiva, toraj se že pri mali toploti od medü loči ter izpuhti; ravno s tem pa zabranuje gnjijenje in plesnobo. Iz tega pa tudi sledi, da se nam ni treba kar nič jeziti o strupenem čebelnem piku, ker želo s strupom je le modra naredba stvarnikova za ohranenje medü nam in čebelam.	Dun. Bnvater.
Dopis.
Z Vodic meseca novembra. Letos smo imeli čebelarji spet enkrat prav čudno leto: Tu dobro, tam slabo. Prav pri sosedih, n. pr. v Ljubljani in okolici se čebelarji jako zelč pritožujejo čez slabo letino; po Notranjskem se hvalijo z dobro; pri nas je nekako srednja. Ni bila letina ravno izvrstna, pa slabe tudi ne smemo imenovati. Če so sem ter tje naložene škatlje polne, če drujici tehtajo po 30—40 funtov, se čebelar sploh ne sme pritoževati, in pri nas je bilo tako.
Nekako dva, tri dui je bil nastal neznanski vihar ravno nekako blizo polüdne, ko je bilo naj več čebel zunaj in nam je veliko škodo prouzročil; v nekterih panjih je kar polovica čebel zmanjkalo.
Letos tudi ptujih, v pašo pripeljanih čebel ni bilo toliko, kakor predlanskem iu sicer navadno. Da jih je nekaj, za kraj primerno število, ue bomo nikoli nič rekli; saj ümen čebelar ve, da mu ni nič škode, nevošljiv pa tudi ni čebelarskemu bratu za blagoslov božji; le neprimernega števila panjev se branimo, ker imamo potem zarad hudega klanja vsi škodo, domači in ptuji.
»
čebelarskega društva v Ljubljani za leto	1881.
I.	Dohodki:
1.	Letnina udov.............124	gld. —	ki-.
2.	Zaostala in vplačana letnina vsled ministerskega prašanja, če udje redno letnino odrajtujejo . .	82	„ —	„
3.	Za prodanih 6 letnikov..................3	„ 5U	„
L Državna podpora za poplačanje društvenega dolgd	150	„ —	„
5.	Državna podpora za čebelarsko orodje ....	130	„ —	„
6.	Podpora kranjske hranilnice................50	—	„
539 gld. 50 kr.
II.	Stroški:
1.	Poštne marke ............ 15 gld. 60 kr.
2.	Tiskovina lista in priloge........212 „ — „
3.	Nemški čeb. časniki.......... 9 —
L Pisanje častnih diplomov......... 4 „ 50 „
5.	Dopisovalne marke, naslovi, razpošiljanje in druge potrebščine............. 63 „ —
6.	Lanski primaujklej po potrjenem računu občnega zbora 24. novembra t. 1.......... 959 „ 52 „
1263 gld. 62 kr.
Dohodki s stroški primerjeni, kaže letos primanjkljeja 724 gld. 12 kr.
Če primerjamo letošnji račun s poprejšnjimi, se kaže, da od 1. 1876 e ravno preteklo leto edino, da vredništvu ni treba iz svojega k društvenim stroškom dokladati.
V	pojasnenje dostavljamo še sledeče:
Državna podpora za nakup čebelarskega orodja se je zaračunila za orodje, ki je bilo deloma pred, deloma po dovoljenji omišljeuo, tedaj je tudi s tem nekaj dolgä odbitega.
V	stroških za tiskovino ni le list, kar se samo po sebi umč, ampak tudi ostala polovica za prilogo vračunjeua. Kes priloga („Navod") še ni jotova, ampak v delu ; pa ker bo od novega leta list spet v veči obliki izhajal, smo letos ta račun sklenili. Dosedanji udje, dobijo poslednje lole „Navoda" zastonj, če tudi še letos niso gotove, ampak bodo še le irihodnje leto.
Letos se je, hvala 13ogu, zdatna svota dolgd odbila: za to se imamo posebno zahvaliti, se ve, naj pred visoki vladi, ki je podporo dovolila, potem slavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe, ki je vselej prav toplo priporočal in podpiral prošnje čebel, društva in zadnjič tudi vodstvu Sanjske hranilnice.
Še več bi se bilo zgodilo, ko bi naši udje malo bolj redno letnino odrajtovali. Res se je na ministersko zabtevanje mnogo iztirjalo; ali ravno tako mnogo in še več je pa ostalo, blizo 150 gld.
Koliko dela, stroškov — od škode že molčimo — to prizadeva, ve le tisti, kteri skuša. Zlasti se je vrinila letos pomota, da tisti, ki so poslali zaostalo letnino poprejšnjih let, letošnje niso pridejali; mogoče v zmoti, kakor bi jih bili tudi za letos tirjali. Pa letos v sredi leta si nismo upali nikogar tirjati za letošnji znesek in tudi nikogar tirjali nismo. Prosimo pa zdaj o sklepu leta, da se nam letnina pred ko moč pošlje, ker moramo tudi mi tiskarske in druge stroške poravnati.
Konečno dostavljemo, da je tudi letos vis. ministerstvo za potovanje k 26. občnemu zboru dovolilo 70 gld., le s tem razločkom, da namest občnega zbora v Erfurtu na Nemškem, smo si rajše izvolili ogledati laško čebelarstvo slovečega čebelarja Sartori-a v Milanu. Poročilo o tem, kakor tudi kratko poročilo o občnem zboru v Erfurtu sledi prihodnje leto, ker letos nam v malem listu prostora pomaujkuje.
Naznanilo.
Zanesljivega pitanca ponuja čebelarjem Peter Pavlin (pred Koujuška ulica hiš. št. 7 v Trnovem) stari funt po 30 kr. Kdor ga vzame več vkup, ga dobi cenejše.
Našim udom.
S tem listom je končan 9. tečaj „Slov. Čebele". Po sklepu šestega občnega zbora in blagi večstranski podpori bode čebel, društvo v Ljubljani dalje obstalo ter po moči tudi dalje delovalo.
Priloga „Navod" je v delu ter bode, če Bog da zdravje, to sporalad končana. Dozdanjem udom bomo „Navod" po priliki in okoljšinah ali z listom, ali posebej brezplačno pošiljali.
.Društveni list „Slov. Čebela", bo imel spet osem strani ter bode tudi po obliki primeroma zvikšan.
Vsem čč. udom se priporočamo, da naj ostanejo društvu zvesti ter si prizadevajo, še kaj več udov pridobiti, da ne bomo le životarili, ampak res živeli ter v blagor deželi in posameznim obilno in vspešno delovali, v kar Bog pomozi! Srečno novo leto želi vsem udom
Vredništvo.