Osnutek perspektivnega plana puljskega okraja
Prvi osnutek plana peippektivnega lazvoja puljskega okia-ja je bil izdelan že konec julija, nato pa so nadaijevali laz-pravljanja in delo pii tem pomembnem delu. Diiektor Zavoda m gospodarsko planiranje okrajnega ljudskegu odbora Marin-ko Perič je v razgovoru z našim urednikom povedal, kako se je razvijalo to delo in nas seznanil z nekateiimi njegovimi osnovnimi smeinicami in postavkami.
Težišče dela pii sestavljanju plana — nam je povedal tovariš Perič — je bilo v občijiaJi in delornih kolektiviii.
Da bd pri izdelovanju plana izhajald iz realne o&nove, je bik> potrebno iiajprej spoznati stanje in inoiuosti posameznih oban: kaj ima ta ali ona občiiia na raz-polago, r kateri suteri bi se niorala raz-vijati itd. Td materiali in podatkd, kii so bili zjbrani, so aam pomagali, da smo se izognili grandomaniji in preprečili k»ka-listične pojave.
Sele po tem smo se Jotili neposrednega dela za izdelavo plana. V vseh občdnah smo sklicali sestanke z občinskimi vodi-telji in zastopniki delovnth kolektivov in na t&h. sestankih so se sezjianili, kako se morajo lotiti izdelave ploina in kaj je pri vsem tein delu bistvano, Pri tem je bilo naglaieno, da mora biti poudar&k na re-ševanju tistih problemov, ki so za razvoj neke občine ali okraja najvainejši in da naj se pri tein ne omejdjo samo na go-spodarstvo, temveč naj upoštevajo tudi druga področja, kakor so zdravstvo, kadri ia tako dalje.
Vsi ti sestaoki v občinah. in v kolek-tivih so bili dejaasko dogovor o tem, ka-ko se lotiti izdelave prvih osnutior pla-nov podjetij iu oboin, ki so jih kasneje poslali okrajnemu ljudskem odboru. Naj opišejo izdelavo  prvih o&nutkov.
Po sestaukih so bili vsi materiali ure-jeai po posameznih gospodarskih organi-zacajah m tako smo prišli do prvih osnut-kov o njihovem razvoju. Na temelju po-datkor o zmogljivostih gospodarskih or-ganizacij oziroma vej * je bilo mogoče prLbližno videti, kakšen bo obseg proiz-vodaje v prihodnjem razdobju, s kakš-nimi skladi bodo te organtzacije razpo-lagale. koliko sredstev bodo lahko r pri-liodnjih letih odvedle v ssklade komune, a koliko r svoje sklade.
Težišče na lastnih sredstvih
Ti prvi osnutki so bili nato dostavlje-M občiuam, kjer so bili sešteti in urejeni. Tako smu prišli do prrih osnutkov pla-nov za posameine občine, veodar se koučne izdelave oziroma izdclave njiho-rib planov še nismo lotili.
Dogovorili sino se — je dejal tovariš Perič — da se občine še ne lotijo tega dela. Sele kasneie, ko bo končaji okrajni plan, se bomo lotilt obdelaTe plaooa po občinah.
Vse prve osuutke iz občin iu druge materiale smo nalo urejevali v ZaTodii za gospodarsko planiranje okrajnega ljudskega odbora, fcjer smo jib. podrobno razčlenili in obdelali. Tako smo prišli do okrajuega osnutka plana, ki smo ga iz-ročili v razpravljanje ekonomistom, po-Iiti6nim in družbeuim delavcem, te dni pa smo ga dali v nadal jnjo obdelavo ko-misijam. ki ugotavljajo praporce posa-meznih vej in določajo ukrepe za njegovo uresBičenje.
Komisije sono orgamiziraii za "vsa'ko vejo posebej ia je v njlb. Tkijučeaiib. 260 strokovnja.kov, goapodar&kih in političnih voditeljev. Razen izdelave plama je nji-hova dolžnast, da za vsako rejo izdelajo do-kiuncjntacdjo, iz katere bo mogoče Ti-deti dosedanje stanje in možnosti, ti ma-terialt pa bodo &lužili tudi kot obrazlo-žitev smernic za prihodnji razvoj vsake gospodarske veje ia okraja t celoti. Ti elaSorati bi moraJi biti končaoi že sredi tega meseca, a tedaj bi se lortili tudi ob-deJave plana po občinah ia delov.nih ko-lektivih.
Za sedaj ni mogoče govoriti o končniii proporeih. plana, ki ne bi dopušfiali no-benih sprememb. Ti bodo znatno odvisni od zveznega oziroma repmbliskega plana, k« se prav tako izdelujeta in s katerima bo kasneje treba vskladiti tudi okrajni plaa. Vendar je mogoče iz osnutka plana in vseh dosedaajih razpravljanj sklepati, da se bo gospodarstro puljsk.ega okraja razvijalo v dveh smereh: t industriii in v kmetijstvu.
Industrija in kmetijstvo
V  industriji bo teiiiče plaaa aa rekon-strukcijah   Lndustnjskih  zmogljivosti,   ki ie obs-tajajo. Razen taga  računamo tudi z   dograditrijo aekaterih  začetiii  oijjek-tov: tovarne ceruenta y Umagu in tovar-ue lalx>ratorijsikega stekla t Palju. Ražen nekaj manjšiii predelovahiih delavnie ne boino gradili nobenega   novega   abj«kta. Toda  v industriji so na»rave staxe in  v ziiatiii meri iztrošene, tato da je potreba po  rekoustrukcijah   precej    velika.  Zato računamo s .podrobno rekotistruJicijo To-varne   cementa   za   podvodme   graditve, opekarn, Tobacne tovarne t Rovinju, na-dalje  razširitev ozkiii  grj  t  ladjedilnici »Uljaaik«  itd.  Razem tega bo posrečena posebna  pozornosl   rekousfcriikei-ji  in   do-graditri objektoy predelovalae industrije: delavnicam   za   konserviranje   sadm   m vrtnin,   za  predelavo   mleka,   rU>  kakor tudi nekaterih inanjših obratev.
Taka v bistvu pmTilfla t^žnja izvira iz lokalnih plaaiov. V njih ni noiieiie tež-nje po gjadnji veJi'kih objektov, za ka-tere ne bi bilo mogoče zagotoviti surovia.
Za rekcmstrukcije ia dograditev indu-strijsklh oi>jektoy bi po osnutku plana poriibili v naslednjili petili letih približ-ao 12 milijard dinarjev, a od tega ii hilo približno 9 milijard ali 75 odstotkor sredstey iz skladov gospodaTskili organi-zacij  in   komun.
Pioračuni so prav tako .pokaiaii, da ie mogoče zagotoTiti tolikšaa sredstva iz lokalnih skladov, ker ima puljski okraj industrijo, ki lahko dosega ajkumnlacijo. Iz prTih predračunov prav tako izhaja, da bi bile te investicije zelo rentabdlne in da bi se z njimi bruto proizvod t in-dustriji povečal v petih letih za 25 do 50 miliiard dinarjev.
V  kmetijstvn je težišče na povečanju poljedel&kih pridelkov, zasajevanju plaa-tažnih   vinogradov,   s  katerimi  bi   zame-njali  stare  vinograde.  povečanju  pridel-kov žrvinske krme itd. Akcijski piogiam
pospešefraic;a ikmetijstva, ki se že izvaja, določa tudi konkretne akejje za vsako kmetijsko organizacijo: kaj mota doseči, od k.od m*>xa  zagotoviti sredstva itd.
Posetbno pozornost smo posvetili ribi-štva. Doslej je t>il nainreč lov rib anat-no inanjši, kaikor so dejanske možnosti za ajihovo predelavo in so zato ostajale zmogljivosti neizkoriščene. Plan računa z odipravo tega dlsproporca z Zigraditvijo več ribižkili ladij, kl bodo «premJjeaie z uioderno ribolovino opremo iletos in pri-hodnje le*o bomo izdelali 22 ribjških ladij).
Po osnutku plana naj bi za pospeše-vaaje kmetrjstva porabiii v petih letiii približno 5 milijard dinajjev, od tega pri-bližno 2 milijardd iz lokalnih sklador. drugo pa iz zveznih in repuiliških.
Od drugih Tej je treba poudariti in-vesticije v gradbeaištvo, od katerih bi odpadla največja na gradnjo stanovanj. Nato pride pospeševanje trgovine z nar kupom moderne opreme ter pospeševa-nje turizma in gostiosfva. Eden izmed problemoF, ki ga je treba piav iako re-ševati s perspeitivaim planom, je pospe-ševanje obrti. Ta problem je zeJo aktu-aleii, ker se y reč obrtih občuti defici-tamost. Določena sredstva so namenjena tudi za  razvoj   raznih komunalnih služb.
To so osnovne smernice perspektivne-ga plana za razvoj puljskega okraja. Ra-zumljivo je, da planski propi>rci še niso dokončni, niti ne morejo biti vse dotlej, dokler ne bodo sprejeti zvezni in repu-biiški plani. V vsakem primeiu pa s tem osnutkom določene smernice kažejo. da perspeiktivni plan razvoja puljskegaokra-ja račona z osnomiini nače.i naše go-spodarske politike.                        D. V.