i«o XLrV - št. 25-CENA 15 di Kranj, petek, 29. marca 1991 BAZAR (poleg Pepelke) velika izbira cenjenega kvalitetnega spodnjega perila! glIHa! . ,iska banka Kranj Stečaj BPT složen ^ ifp?" marca " Usoda trži_ sodni J„ Jf §e napreJ ne8°tova' odlo^ji "at se danes za stečaj ni »e- SJe. tovarna zrela zanj ali nolnsk„0(..,zrekel s pomočjo eko-iojb"""nančne izvedenke, •i« d« iV pa ,ahko pričakujemo u »• maja. Prei2u današnjem naroku za stečaj,. po8°Jev za uvedbo apjnega postopka, ki ga je ieDrP; Pfed'agala 1. marca, odu:] pa Prisilno poravnavo, Sodni^v_ torej še ni padla. iaiJe^ SePat se je izrekel za na-stoPka Je Predr»odnega po-Sovll w stečaJnega sodnika sporja'T Vesno Borštnar z go-fca Sod-xga oddelka kranjske-nancn J-' za ekonomsko-fi- *n'darVJ2£edenko dr- Alenko JaknK! *KranJec iz Postojne. Ir*'ške RD^abuc' vd- direktorja •e razm ^ °b tem de-"a1' da io. £ er^ v tovarni zaostruje- Uvci 7a odo dobili plač> de" uri napo- klo Jg0 stavko. Če se bo nategi £1 J denaria, jih bodo i>0()o :l0ma izplačali, kar pa Vni;e,deli šele po eni uri. Nali šlT ,so P° Jugoslovaji c izter e p' ki so P0skuša-"speh d«lgove kupcev, Ptoi*vod • klavrn. Celotna sledio nj?. se utegne ustaviti, ^ bon? bodo katastrofalne, 'V ,lzkopili vodne elek-%t L č,mer grozi stavkovni Via' 1° Poročena dodatna • M. v. Bukovci VsllJ?" Nar°dne banke (V 42 M° 3I- <«a™ ">»« fi.S*^"11 veliat} " ^nk,; 7anko*ci: ^J* m za 2-000 000 di- 1^ ^atnni i*daje avgust fv (rfl!''a 500000 dinar-l9n9ja«««n izdaje avgust 1}S^** 200 dinarjev |*0) Udai* ». januar 50 d'«a^ '^daje i. jaoj;r l**Ce7 bUa v obtok« dva sij ;0( »"konito pla- v^4otJTbankov" it Posl«v*T . zam«njati v k\ SZSl9k* S*>K do *• aprnak<>vc,vP<>n^- Voščimo vam vesele velikonočne praznike. Uredništvo Začelo se je svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Tekme na Jesenicah in v Ljubljani Jesenice, Ljubljana, 28. marca - S prvima tekmama v dvorani Podmežaklja in Tivoli se je danes začelo svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu skupine B. Prvenstvo bo trajajo do 7. aprila, v tem času pa se bodo med seboj merile reprezentance Francije, Poljske, Norveške, Avstrije, Japonske, Italije, Nizozemske in Jugoslavije. Prvenstvo bo posebej zanimivo tudi zato, ker se bodo vse reprezentance borile za osvojitev enega izmed prvih štirih mest, ki vodijo v skupino A. • V. Stanovnik, slika: G.Šinik MLADI VOZNIK AVTO SOLA RENT-A-CAR NON STOP tel: 213-619 328-602 Felbc Alleluia Proračun je trd oreh za vsako vlado, kranjska ga je strta z izjemnim posluhom za strankarske zdrahe v kranjski skupščini, ki so v kopici pripomb na osnutek napovedovale celo vladno krizo. Zato smo seveda z največjim zanimanjem pričakovali, kako jim bo v Kranju uspelo spraviti proračun pod streho. In rečemo lahko, da je šlo vse kot po maslu, soglasje je bilo naravnost idilično. Zakaj? Ker kranjska vlada očitno premore veliko politične modrosti in se dobro zaveda, da je kompromis vrhunsko politično dejanje. Njen finančni minister je šel v poslanske klube, se ponovno dogovarjal s proračunskimi porabniki, pripombe so upoštevali v največji možni meri in proračun je bil sprejet v pravi parlamentarni razpravi, kar so hvalili vsi opozicijski strankarski prvaki Proračun je tako postal veliko bolj socialen, tako lahko razumemo tudi opazko, da je tako rekoč opozicijski, argumentov, da je socialen, pa je v Kranju seveda več kot dovolj. Saj je prelepo, da bi lahko trajalo dolgo, smo si rekli in nismo se zmotili Tudi pirhi na odborniških klopeh, bolje rečeno v žepih, niso pomagali. Strankarske zdrahe so izbruhnile kot vulkan, ko so liberalni demokrati zahtevali glasovanje o zaupnici županu Grosu, kar so utemeljili s preteklimi sejami, saj je bila ta deležna vse pohvale. Kost za glodanje torej v kranjsko politično areno ni bila vržena najbolj spretno, zato lahko sklepamo, da je šlo predvsem za met, ne za uspeh pobude. Še bolj kot te, so reakcije na kasneje sicer vsaj deloma sprejeto pobudo o poimenovanju nove ulice po pobratenem francoskem mestu La Ciotat razkrile mizerijo kranjske skupščine, bolje rečeno, njeno kulturno raven, saj smo slišali celo vzklik: jaz tega še prebrati ne znam. Lekcija profesorja Jesenika je zalegla in utišala debato, ki sodi za šank, vprašanje pa je, ali je prepričal vse, da se s prazno glavo ne kaže ponašati na poti v v Evropo, saj pregovor pravi, za vse bolezni so zdravila, za neumnost jih pa ni. Hudomušni Tržičani so pobratenemu mestu Ste Marie aux Mineš rekli kar sveta Marija v meni, vendar ob kozarčku, kamor takšne šale tudi sodijo. Felbc Alleluia! Vsi kranjski odborniki, ki ne vedo, kaj to pomeni, naj se čez praznike potrudijo in pobrskajo po slovarju, da ne bodo v zadregi, če jim bo kdo voščil po evropsko. • M. Volčjak Popisovanje se začne v ponedeljek Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev se bo začel v ponedeljek, l. aprila. V Sloveniji popis vodi in organizira Zavod republike Slovenije za statistiko, ki je odgovoren za pravočasno izvajanje, ki so potrebni za zagotovitev priprav za kvalitetno izvedbo popisa. Vsi podatki bodo uporabljeni izključno za statistične namene, uporablja jih lahko le Statistični zavod Slovenije, posredovani pa bodo tudi OZN, ki tudi bedi nad korektnostjo popisov. Popisi letos potekajo tudi v ostalih državah. Popisovalci in vsi ostali so dobili zelo stroga navodila za izvedbo popisa. Vsaka zloraba je kazniva. Popis bo potekal do 15. aprila. • M. G. Ukrepi v zdravstvu Sindikat kliče ministrstvo na odgovornost Ljubljana, 27. marca - Republiški odbor sindikata zdravstva in socialnega skrbstva je obravnaval predvidene ukrepe v zdravstvu in skupščini predlagal, naj jih ne sprejme. Predlagani ukrepi po njihovem niso podprti z ustreznimi strokovnimi analizami. Namen predlaganih ukrepov je spraviti sistem zdravstvenega varstva v proračunske okvire, trdijo v sindikatih. Sprašujejo, zakaj posebna prispevna stopnja za zdravstvo, ko bi lahko sredstva za to dejavnost zbirali z enotno davčno stopnjo. Sicer pa zmanjšanje sredstev za zdravstvo ne bo prispevalo k razbremenitvi gospodarstva, če se ne bo tudi znižala prispevna stopnja. Zavračajo tudi krčenje sredstev za plače, kot predvidevajo varčevalni ukrepi, saj je položaj zaposlenih v zdravstvu že zdaj ogrožen. Tudi o drugi alternativi, odpuščanju delavcev v zdravstvu, so se izrazili kritično, češ da je merilo zasedenosti kadrovskih kapacitet lahko le veljavni normativ in standard. Zahtevajo tudi podpis kolektivne pogodbe za zdravstveno dejavnost, in sicer takoj po podpisu splošne pogodbe. Glede na neodgovorno ravnanje pri urejanju razmer v zdravstvu in zaradi neuresničevanja dogovorov, sprejetih v pogajanjih ob napovedi splošne stavke, sindikat zdravstvenih delavcev terja, da skupščina izpostavi odgovornost sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo in ministrice osebno. Več o ukrepih v zdravstvu na strani 5. 5šl o AVTOŠOLA 26-245 tečaj cestnoprometnih predpisov 1. 4. 9 Ljubljana, 28. marca - Na sinočnji slovesnosti je predsednik republiške vlade Lojze Peterle podelil priznanja republiškega štaba za civilno zaščito posameznikom, organom in organizacijam, ki so si še posebej prizadevali za odpravljanje posledic novembrskih poplav. Na sliki: vodstveni delavci republiškega sekretarka za LO v pogovoru s predstavnikom škofjeloške občine, ki je prejela eno od priznanj. S. S. - Foto: G. Šinik Računalnik vam pripeljemo na vaš naslov in pripravimo za delo. AT 286/12 NEAT AT 386 SX/16 STJSf ^ Kt^oO0^" 24 590.00 din 33.610,00 din 39.770,00 din q& tyj p|OMAf pisarniška oprema in material, d. o. o., Prešernova 28, Bled, tel.: 78-582 ir-GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 29. marca 1991 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE K0ŠNJEK Beseda ni konj Da ta ljudski rek drži, kaže razburjenje v slovenski politiki ob izjavi predsednika slovenske skupščine dr. Franceta Bučarja, da lahko sedaj, po sedmih desetletjih prekinitve, nadaljujemo skupno življenje z Avstrijo, pa ob razmišljanju avstrijskega strokovnjaka za mednarodno pravo dr. Felixa Ermacore, da bi bili Slovenija in Južna Tirolska (sedaj je del Italije) lahko novi deželi Republike Avstrije, in ob izjavah nekaterih slovenskih politikov in vladnih predstavnikov, da se kaže še tesneje povezati z Avstrijo, prevzeti njihovo valuto in sploh prenesti v naše razmere avstrijsko zakonodajo. V skupščini so bila na to temo že postavljena poslanska vprašanja, svoje nestrinjanje s tako graditvijo slovenske samostojnosti pa so že izrekli nekateri opozicijski politiki ter član slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl. Javnosti, naši in avstrijski, je svoje stališče posredoval republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje, v katerem trdi, da ni nikoli dal povoda za razmišljanje o kakršnikoli državni in institucionalni povezavi z Republiko A vstrijo. Seveda pa zunanje ministrstvo ne more jamčiti za posamezne nastope, tudi visokih uradnih osebnosti slovenskega političnega življenja, ki izražajo simpatije do Avstrije. Pri dejavnosti ministrstva ni nikakršne enostranskosti glede odnosov s severno sosedo, temveč si dosledno prizadeva za razvijanje prijateljskih odnosov z vsemi sosedi, evropskimi in drugimi državami. Toliko o izjavah, demantijih in pojasnilih. Nikomur nima nihče pravice zapreti ust, da bi povedal svoje videnje prihodnosti Slovenije. Vendarle je za vsakega, posebej če je izvoljeni predstavnik ljudi v republiškem skupščinskem ali državnem vrhu, obvezujoče tisto, kar je bilo sprejeto v republiški skupščini na dan razglasitve izidov plebiscita. Na njem smo se odločali za samostojno državo Slovenijo in se nismo izrekali o kakršnikoli povezavi, trdnejši ali ohlapnejši, s tem ali onim. Tega ljudje niso pozabili, politikom pa naj bo to še dodatna napoved in obveza. Ta trenutek je naša prva naloga osamosvojitev, kakšna naj bo in do kdaj jo je treba izvesti, je znano, vse ostalo, tudi to, s kom bomo sodelovali, na katerih osnovah se bomo trdneje povezovali in s kom bomo bolj prijateljski in s katerim manj, pa je stvar prihodnosti in soglasja med ljudstvom ter »d njih izvoljenimi politiki. Sedaj ni pravi čas za futuristična razmišljanja, sedaj je čas za realizem in pragmatizem. Niti najmanjšega namena sejanja strahu nimam, ker je bilo takšnega sejanja pred raznimi zunanjimi in notranjimi sovražniki v preteklosti preveč. Vendarle: v Italiji so zahteve po vrnitvi tistega slovenskega ozemlja, ki je bilo nekdaj pod Italijo; javnomnenjska raziskava v Avstriji nas po priljubljenosti ni postavila na zavidljivo visoko mesto (za nami so Hrvati, Srbi in Turki), kaj sta se o Sloveniji pogovarjala (ali dogovarjala) na sestanku Tudjman in Milošević, tudi ne vemo, saj uradno sporočilo ne pove vsega. V takih razmerah si Slovenci ne smemo dovoliti opotekanja, ampak kaže svojo državno samostojnost uresničiti. Zgodovina nas marsikaj uči in upam, da nas je tudi kaj naučila, saj smo že mnogokrat iskali najrazličnejše zaveznike in prijatelje, pomočnike, zagovornike in somišljenike, pa seje vse skupaj potem zasukalo v našo škodo. Plebiscit in njegov prepričljiv izid je izraz volje Slovencev, politično in strankarsko razdeljenih, vendar je bil 23. decembra postavljen skupni imenovalec. Te večinske volje nobena stranka nima pravice izrabiti za svoje interese in koristi ter za nabiranje volilnih točk. Prva skrb naj bo napor za preživetje mlade države, za mednarodno priznanje in razumevanje naših hotenj. Samostojnosti se ne prodaja kot blago na tržnici. Cena je previsoka, plačati pa jo bo moral tisti, ki govori in razmišlja o taki kupčiji. Slovenci bi radi ostali Slovenci, državljani Slovenije, in za to državo ta trenutek marsikaj prispevajo, tudi v pričakovanju, da jim bo samostojnost sčasoma prinesla tudi boljše življenje. Gospodarjenje in LTH Vincarje Škofja Loka, 28. marca - V torek prihodnji teden, 2. aprila, ob 16. uri se bodo na skupni seji sestali odborniki zborov skupščine občine Škofja Loka. Med pomembnejšimi točkami z dnevnega reda je treba omeniti predvsem informacijo o rezultatih gospodarjenja v minulem letu ter osnutek ureditvenega načrta LTH Orodjarna in livarna v Vincarjih, skupaj s stališči izvršnega sveta do pripomb iz javne razprave. Na dnevnem redu so še poročila o delu pravosodnih organov, organov pregona in družbenega pravobranilca samoupravljanja, predlogi občinskih odlokov o komunalnih taksah, o davkih občanov, o zaključnem računu proračuna, o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine v družbeni gradnji ter povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v tem letu. • H. J. UsUnovilelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS. Moše Pijadeja I. Kranj Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s pou- d.trkom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bi/jak_ Direktor ČP Glas in glavni urednik: Marko Valjavec__ Odgovorna urednica: l.eopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Košnjek. l.ea Mencinger. Stoja n Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčja k. Cveto /aplotnik. Danica /a v rl-7lehir. Andrej Žalar. Štefan Žargj_ Oblikovanje: Igoi 1'okorn Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada 1'revc Lektoriranje: Marjeta Vo/lič. Fotografija: Gora/d Sinik, Jure Cigler Tisk: l'odjeije Dl I O f('K. 1 isk časopisov in revij. Ljubljana Uredništvo: Mose Pijadeja I. telefon: 2 I I-X60 telefax: 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: testa JI.A 16. telefon: 218-463. lclefax: -366 Mali oglasi: telefon 217-960 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/1\ ni k u; uradne ure: vsak dan 7,— I 3.30. ob sredah do 16.30 (Cesta JI. A 16)_ Časopis i/haja ob torkih in petkih. Cena 15.00 din izvod. Naročnina: iromesečni obračun, individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Oglasne storitve: po ceniku (osnova 200 din col cm. Naročnina /a tujino: obračun enkrat letno I4n Dl VI o/ preračun v ostale valute. Oproščeno plačila prometnega davka (l r. list Republike Slovenije 7 41). ZGORENJSKIHPARLAMEN Od zazidave do proračuna Jesenice, 27. marca - Tokratno zasedanje jeseniškega občinskega parlamenta je vsaj v dveh pogledih spominjalo na dogajanje v republiški skupščini, namreč v razbitju dnevnega reda na dve seji (drugi del bo dan poslancem v presojo v četrtek, 4. aprila) in v dolgotrajnem utrujanju o proceduralnih zadevah, ko se niso mogli zediniti o dnevnem redu. Najprej so bila dana v razpra- zvezi. Nasprotoval je tudi površ- vo poročila o lanskem delu javnega pravobranilstva Gorenjske, Sodišča združenega dela v Kranju, Triglavskega narodnega parka, Temeljnega sodišča v Kranju, enote Jesenice, občinskega sodnika za prekrške. Družbenega pravobranilca samoupravljanja in Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. K vsem je najprej svoje pripombe posredoval izvršni svet, in sicer je podprl dodatno kadrovsko zasedbo pravobranilstva, ki bo imelo ob skorajšnji denacionalizaciji večji obseg dela, več dela bo dalo tudi razreševanje premoženjsko pravnih zadev pri gradnji avtoceste Jesenice - Hrušica. Prav tako so pritrdili tudi kadrovski in prostorski obnovi sodišča. Povečan obseg dela ob odprtju Karavanškega predora pričakujejo tudi pri sodniku za prekrške. Glede inšpekcijskih služb pa so menili, da je na Gorenjskem potreben še en inšpektor dela, kadrovsko pa je preslabo pokrita tudi urbanistična inšpekcija. Poročila niso zbudila preobsežne razprave, omenimo le pripombe kmečkega poslanca Janeza Šebata, ki je kot preveč površno ocenil poročilo veterinarske inšpekcije, lovsko pa opomnil na veliko škode, ki jo delajo jelenjad, divji prašiči in risi. Zato je predlagal, da bi lovske družine svoje prihodnje plane predložile še v presojo kmečki nim ugotovitvam sanitarne inšpekcije o pretirani uporabi umetnih gnojil in povprašal, od kod onesnaženje vode v Javorniškem Rovtu. Vodja inšpekcijskih služb za Gorenjsko Zdenko Renko mu je obljubil pisne odgovore ustreznih inšpekcij. Na dnevnem redu sta bili tudi poročili o lanskem delu izvršnega sveta, in predsednika skupščine o obisku v Nagoldu, mestecu nemške pokrajine Baden - Wiir-tenberg. Tam so se namreč Jeseničani dogovarjali o sodelovanju obeh mest. Ob poročilu izvršnega sveta je poslanec LDS Anton Požar povprašal, kako napreduje občinski socialni program, na kar mu je predsednik socialne komisije Božo Pogačar odvrnil, da bo na skupščinskih klopeh na prihodnji aprilski seji, in da to ne bo program za življenje, pač pa za preživetje. Več pozornosti so bili deležni predlogi odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, s katerimi naj bi na Jesenicah uredili pogoje za gradnjo na Jesenicah, vaseh pod Stolom, Ratečah, Kranjski Gori, Mojstrani in Planini pod Golico z naseljem Javorniški Rovt. Največ razprav se je sukalo okoli domnevne pozidave kmetijskih zemljišč (postavljena je bila zahteva, da se vrnejo kmetom), pa tudi o kmetovanju na območ- ju Triglavskega narodnega parka, kjer kmetje zaradi ohranitve krajine kmetujejo na tradicionalen način, vendar jim nihče ne pokrije izpada dohodka na ta račun. Marija Zupančič Vičar, direktorica TNP pa je dejala, da je slovenski vladi predlagano, naj s tem dopolni program spodbujanja kmetijstva na zavarovanih območjih. Poslanec Božidar Lakota pa je nasprotoval prostorsko ureditvenim pogojem na območju Mojstrane. ' Tokrat so na seji skupščine obravnavali še odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1990 in predlog odloka o proračunu za leto 1991. Ob slednjem je bilo rečeno, naj bi več proračunskega denarja namenili za obnovo gimnazijske stavbe, brez izgovorov na republiško pristojnost, kajti prostorski pogoji so skrb ustanovitelja, torej občine. Ravnatelja gimnazije Alojza Cuznarja je pri tem podprl tudi poslanec Jakob Med-ja, ki je govoril o nevarnosti ukinjanja nekaterih šolskih smeri na Jesenicah. Tudi za osnovno šolstvo bi potrebovali več denarja, smo slišali, saj ima polovica otrok pouk v dveh izmenah problem so telovadnice. Janez Sebat je poudarjal pomen intervencij v kmetijstvo in terjal za to več pro- Predsednica jeseniške Rina Klinar je poslance seznanila z informacijo o ureditvi prometa skozi mesto Jesenice, potem ko bo odprt Karavanški predor, ne pa tudi odsek avtoceste Hrušica -Vrba. Republiška uprava rt ceste je predložila ustrezno projektno dokumentacijo ° rekonstrukciji križišč na cesti M-l od Hrušice do Koroške Bele z modernizacijo sema-foriziranih križišč od Čufarja do Gimnazije, ki bodo sin-hronizirani z zelenim valorn. ločeno pa bosta semafori?' rani križišči priključek Fi"' žgarjeve na Javorniku in obstoječi semafor na Koroški Beli, kije obnovljen. Križišč" od Čufarjeve do Hrušice bodo posodobljena brez semaforjev, obnovljena pa bo obstoječa signalizacija. Priprt' vljalna dela so se že za 2. aprila bo program del* terminskim planom Pre^up. vljen vsem krajevnim sKW nos tim, predstavitev bo o" • do 5. aprila, glavna dela > začno 8. aprila, končana P morajo biti do 15. maja- K R N računskega denarja, Pr.e *aSprO" borcev Janez Palčič pa Je. j[fkf toval predlogu amandmaja. . a, ni proračun borčevske org ^ cije. Predlaganih je .b,1°ed> amandmajev, nekatere je P 0bi-gal tudi izvršni svet, vendar ^ la mnenja o tem deljena, tare:e)a sta na koncu proračun j>P g| zbor združenega dela in zo 'j jevnih skupnosti, družbeno! j čni zbor pa ne. Skupščin3 o # daljevala zasedanje v četr Ztebir ^y 'U D. Z Soglasje ob sprejemu proračuna Kranj, 27. marca - Osrednja točka skupnega zasedanja vseh treh zborov kranjske skupščine je bil sprejem letošnjega občinskega proračuna, ki je bil z dvema popravkoma skoraj soglasno sprejet, izvršni svet pa je bil deležen kopice pohval o pravi parlamentarni razpravi, saj so številne pripombe na osnutek poprej uskladili v poslanskih klubih. Strankarsko sozvočje pa ni bilo dolgotrajno, ob pobudi oziroma zahtevi desetih odbornikov liberalno demokratske stranke po glasovanju o zaupnici predsedniku skupščine Vitomiru Grosu so se ponovno razplameneli strankarski spori. Letošnji kranjski proračun je od osnutka do predloga doživel veliko sprememb in popravkov, ki jih ne kaže ponavljati, saj smo o njih poročali že s seje izvršnega sveta. Predlog proračuna je skupščini predstavil Jože Javornik, sekretar za finance, ki je dodal še zadnji popravek - za proslavo 500-letnice kranjske župnijske cerkve so namenili 45 tisoč dinarjev, kar je le 10 odstotkov prvotno predvidenega zneska, razliko pa bodo namenili za zbornik. Razprava je prinesla še nekaj pripomb, vsi po vrsti, tako rekoč ne glede na strankarsko pripadnost pa so hvalili metodo dela izvršnega sveta, saj je pripombe uskladil v poslanskih klubih in z glavnimi proračunskimi porabniki. Po razpravi je bil sprejet predlog Marjana .Markoviča, da izvršni svet lahko odloča o uporabi tekoče proračunske rezerve do višine 100 tisoč dinarjev, sekretar za finance pa v nujnih primerih v višini do 25 tisoč dinarjev. Podobno je bil z glasovanjem (ki pravzaprav ne bi bilo potrebno, saj se je izvršni svet s popravkom strinjal) sprejet predlog Eda Re-smana o zmanjšanju dotacije Radiu Kranj, ki bo tako dobil letos le 424 tisoč namesto 952 tisoč dinarjev, razliko pa so namenili v proračunsko rezervo. Veliko pozornosti so namenili pobudi o gospodinjski šoli v Adergasu (po avstrijskem zgledu). pobude Franca Bohinca iz Zaloga, naj bi že v letošnjem proračunu za obnovo samostanskega poslopja namenili 2.787 tisoč dinarjev (na račun znižanja denarja za telesno kulturo in za investicijsko vzdrževanje), sicer niso sprejeli, niso pa nasprotovali takšni šoli. Njena ustanovitev in financiranje je namreč v republiški pristojnosti, po besedah predsednika izvršnega sveta Vladimirja Mohoriča so pobudo v republiko že poslali, kranjski prispevek pa bo velik, če bodo novi šoli namenili objekt, s katerim zdaj upravljajo in ki kot kulturno zgodovinski spomenik ne sme propasti. V nadaljevanju seje je bil nato sprejet dogovor o usklajevanju davčne politike v letošnjem letu in ustrezni davčni odlok, nanašata se na davke, ki niso vir dohodnine. Bistvenih sprememb ne prinašata, dejansko gre le za prilagoditev vrednosti. Zaključek seje so razburkali liberalni demokrati, Sašo Govekar je prebral dve pobudi. Prva je vsebovala željo, da bi prvo novo ulico v Kranju poimenovali "Ulica mesta La Ciotat", kar utemeljujejo z 32-letnim sodelovanjem S tem francoskim mestom. V razpravi je v glavnem dobila podporo, izglasovali pa so jo le v dveh zborih, saj zbor združenega dela okrog sedme ure zvečer ni bil več sklepčen. Vroča pa je bila druga pobuda, ki se je nanašala na glasovanje o zaupnici predsedniku skupščine Vitomiru Grosu, podpisalo jo je deset delegatov liberalno demokratske stranke. Sašo Govekar je pojasnil, da jo zahtevajo zaradi razmer v kranjski skupščini, saj prva poteka nemo- Zasedanje kranjske skup^' ne je tokrat v prvem delu naravnost idilično, tudi sam rt_ četek, saj smo na klopeh a bili pirhe in velikonočno ? ščilo, ki so ga podpisali o borni ki: B. Anke rs t, F. Be* dik, P. Beton, S. Brinovec.'-Košir, J. Kristan, D. La2[ vič, M. Mali, F. Rauter.* Ravnikar, E. Resman, B- 1 pina, M. Tivadar, B. /ffj nac. D. Zupane in ZaKf Pirhe so skupščini opozicije. torej delili kranj odbor teno, vse dosedanje s0. ^ko* ravnjo in kasneje zaradi M da se potekuje za župa"** e 1 sto dodal, da nikakor &KW to, temveč so prepričan'. ^y Demos, ki ima v kranjs* ^ ščini 52-odstotno večino."/ Razp a; |f človeka za župana bila seveda burna, vsevp teli strankarsko obarvam -m tudi tako neokusni, da n v časopis, na koncu je PrL 0bi# Gros dal na glasovanje v yi; da zahtevo liberalnih & tov uvrstijo na prvo skup (ki lahko odloča o nezaJVr vendar v zboru krajevni ^ nosti in v družbenopo n ^ zboru ni bila sprejeta, z" sk|ef ženega dela pa ni bil ve čen. • M. Volčjak Proračun za letošnje leto pod streho Radovljica, 29. marca - Le dan zatem, ko je zasedala vlada radovljiške občine, so se najprej na skupni seji Skupščine občine Radovljica sestali poslanci, da so Franciju Petku, smučarsko skakalnemu asu podelili plaketo občine. Zatem pa so s svojim skupnim zasedanjem nadaljevali vsi zbori skupščine. Kljub spodbudnim besedam Francija Petka, koje po podelitvi plakete zapuščal parlament, češ naj poslanci dobro delajo, se je pri sprejemanju proračuna za leto 1991 zataknilo. Vrstile so se pripombe, razprave so se razvle-kle, kazalo je celo, da bo zbor združenega dela glasoval proti sprejetju proračuna. Končno so po dolgotrajni razpravi, v kateri so poslanci skupaj s predsednikom skupščine Vladimirjem Čer-netom ugotavljali, da so v bistvu nemočni in da o večini sredstev odloča že republiška skupščina -na katero pa oni nimajo ne vpliva niti ji ne zaupajo - poslanci s samo enim glasom proti in enim vzdržanim glasom sprejeli proračun za letošnje leto za občino Ra- dovljica. Pred tem pa so soglasno zavrnili predlog predstavnika borčevske organizacije o dvigu sredstev za vzdrževanje vojaških grobišč in grobišč žrtev vojne. V razpravi o tem predlogu je eden izmed poslancev DPZ opozoril tudi na ideološkost borčevske organizacije, ki je številne vojne žrtve razdelila na »dobre« in »slabe«. (Mišljene so bile žrtve, ki so padle v nemški vojski, tisti, ki so jih ustrelili partizani in drugi.) Tako kot se je pri sprejemanju proračuna za letošnje leto znašla v precepu radovljiška skupščina, so bile zaradi katastrofalnega položaja v gospodarstvu v precepu tudi ostale slovenske občine. »Proračun je eden najboljših, po evropskem kopitu, eden naj- modernejših, mi pa ugotavljamo, da od njega ne moremo preživeti,« so bile besede Vladimirja Černeta. Predsednik Izvršnega sveta Jože Resman je ugotavljal, da v Ljubljani »pade« na prebivalca petkrat več sredstev kot v Radovljici. Tudi na te razlike so, kot je povedal, opozarjali predsedniki izvršnih svetov občin Slovenije na nedavnem skupnem sestanku pri predsedniku republiškega izvršnega sveta. Pri predlogu odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v Triglavskem narodnem parku je bil za poslance sporen predvsem zazidalni načrt za območje Ribče-vega Laza. Tam naj bi se razbohotile počitniške hiše. čemur so poslanci nasprotovali, prav tako odklonilen odnos pa je predstavil tudi Izvršni svet. Načelnik Uprave za urbanizem Janez Urbane je zagotovil, da kakšne podobne gradnje ne bodo nikoli dovolili. ur*3 vendar pa je tak od\o*°-ef venih pogojih za to obrno^rf Točka o . t0J, lansko 1 t zap'et0> eno potreben čnem računu za minila brez večjih k lem letu za 253 dohodkov in za 249 din odhodkov. Realizac, stev je tako v globalu, P° ^ m Helene Janša, predstavlja ^ stoikov. Na vprašanje ^fl8fJ| ali so bila sredstva proradu kazana v LES banko, Je nA na « J L\ na kateri so opo- lvjadi Cv'tev?'0v m zadovoljila ftdi v Lov T anem odsfrelu J^SkodaV-kidružini Tržič la" Po isltiJad ne c'^'Zaradl ocene, da GSiiJS!^ nase1^ so se obi Nnii NkirS Seji eiTlatike l"1 ° resevanJu te dnii CJ- skupaj z lovci na Med novimi dele- ami je bilo slišati zidu ob Parti- 'cu ter za pri- pravo razumljivega in slovnično pravilnega delegatskega gradiva. Pavel Pazlar je v imenu kluba poslancev Demosa tudi predlagal pobudo slovenski vladi, da pospeši uresničitev plebiscitne odločitve. Poročilo o delu izvršnega sveta v drugem polletju lani so delegati sprejeli brez pripomb, razpravo pa je spodbudila zahteva predsedstva, da izvršni svet pojasni potek izdelave mednarodnega tenderja za sovlaganje v tržiško predilnico. Potem ko je predsednik izvršnega sveta Frančišek Meglic podrobno razložil obravnavo tega vprašanja na torkovi seji, se je Samo Cotelj (LDS) najprej vprašal, ali so v tržiški občini storili dovolj za razrešitev usode več kot 800-članskega kolektiva, pa tudi, ali so pripravljeni sprejeti posledice dogajanj v BPT. Pojasnil je, da nekateri delavci sprejemajo odločitev za odprtje ljudske kuhinje v Tržiču kot žalitev, obenem pa napovedal, da bodo začeli delavci BPT splošno stavko, če jim do 29. marca do 10. ure ne bodo izplačali februarskih osebnih dohodkov. Po pojasnilu načelnice oddelka za gospodarstvo Jane Primožič, da v Tržiču pripravljajo raz-delilnico hrane za brezdelneže in ne za nezaposlene, je predsednik skupščine Peter Smuk namesto odgovora zastavil vprašanji, proti komu bodo delavci štrajkali, ter kdo naj jim zagotovi eksistenco. Odgovoril je še delegatu KS Lom, kako je s financiranjem osebnega dohodka za Slavka Terana iz občinskega proračuna in ustanovitvijo nove firme Voje. Slednje vprašanje je spodbudilo splošno razpravo o kaotičnih razmerah v našem gospodarstvu, ki jo je povezal enoten apel iz tržiške skupščine slovenski vladi po nujnih ukrepih. Skupščina je sprejela tudi poročila o delu upravnih organov, predsedstva in njegovih komisij. Med drugim je še obravnavala poročilo o delu odbora za varstvo spomenikov NOB, grobišč in grobov borcev NOB lani in njegov program dela za letos; strinjala se je s pobudo za obnovo pod ljubeljskega spomenika in sprejela predlog predsedstva, da odbor dobi status stalnega skupščinskega telesa za varstvo zgodovinskih, naravnih in kulturnih spomenikov. Delegati so sprejeli tudi predlog odloka o davkih občanov, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru, ki bo v razpravi do konca aprila, pa potrdili enako višino točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot lani. • S. Saje NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Sovražnik brez počitnic? Ko so se po študentskih nemirih v Beogradu ob Savi zbrali »reševalci Jugoslavije«, je eden izmed govornikov, ki se je tik pred tem vrnil iz Moskve, zborovalcem dejal, da »sovjetski tovariši« podpirajo njihovo gibanje in sploh celovitost Jugoslavije, takoj zatem pa jih je opozoril na to, da ameriška obveščevalna služba CIA namensko financira rušenje sedanjih komunističnih vlad. Ker so ob Savi mitingirali člani »ZKJ - Gibanje za Jugoslavijo« so bile take anahronistične in celo smešne izjave nekako razumljive. ZKJ - Gibanje za Jugoslavijo namreč v današnji jugoslovanski krizi deluje predvsem kot spomin na polpretekle čase, kjer je bilo »doma vse lepo in urejeno«, zunaj naših meja pa naj bi bilo ogromno sovražnikov. Le nekaj tednov za omenjenim nastopom pa je bilo podobne misli mogoče slišati iz popolnoma drugih ust. Zdaj spet samou-stoličeni predsednik predsedstva dr. Borisav Jović je za agenta tujih obveščevalnih služb obtožil kar Zvezni izvršni svet. Kdor se vsaj malo še spominja bližnje preteklosti, lahko ve, da je jugoslovanska komunistična oblast po takih obtožbah rada posegala tedaj, kadar je sama imela probleme. Jugoslovanom je bilo dovoljeno poglabljati samoupravljanje, širiti bratstvo in enotnost, razvijati socializem in občudovati avantgardno vlogo ZKJ, hudo sumljivi pa so bili tisti, ki so namesto v to idiliko kdaj pogledali tudi preko državnih meja. Tujina - predvsem zahodna - je bila vedno eden najhujših grehov, saj so tamkajšnji mediji javnega obveščanja v naši državi pisali na,čisto drugačen način, kakršnega smo bili vajeni tukaj. Oblast jih je zato obtoževala senzaciona-lizma, sovražne propagande in vsega podobnega. Ko je v tujino začelo gledati vedno več naših ljudi in ko so tudi tuji mediji začeli prebijati našo medijsko blokado, je bilo vedno bolj jasno, da zunaj jugoslovanskih meja vendarle ni toliko zlobe in sovraštva, kot nas prepričuje državni vrh. Celo nasprotno - iz tujih časopisov in radijskih ter televizijskih postaj je bilo mogoče dobiti več objektivnih informacij o domačih dogodkih (predvsem v času začetkov albanskih uporov na Kosovu). Še nekaj mesecev nazaj je imela agencija Tanjug ekskluzivno pravico, da je edina v Jugoslaviji spremljala poročanje tujih agencij in potem po svoji (se pravi vladni) presoji te informacije posredovala našim sredstvom javnega obveščanja. Ko so padle te blokade, je za ustrahovanje ljudi ostala samo še »sovražna emigracija«, in ko se je končno pokazalo, da tudi ta ni to, kar smo mislili, je padla kar Jugoslavija. Borisav Jović in člani ZKJ - Gibanja za Jugoslavijo očitno živijo v nekem čisto drugem svetu, popolnoma skreganim z realnostjo, saj je po njihovem mnenju zahod s svojimi obveščevalnimi službami (kot, da bi bile vzhodne kaj bolj nedolžne!), glavni krivec za jugoslovansko krizo. Sovjetska zveza, nekdanja svetla varuhinja Jugoslavije in njenih narodov, se zaradi notranjih problemov danes nima več časa posvečati širjenju bratstva, zato sta Jovieeva in partijska agresija toliko razumljivejši. Tako hitrega propada komunizma, kot ga opisujemo, niso pričakovali niti njegovi najhujši nasprotniki, kaj šele simpatizerji. Toda svet se v zadnjem času vrti z bliskovito naglico. Najbolj žalostno pri tem pa je, da so trenja najhujša ravno v Jugoslaviji, saj je usoda naše države in narodov v njej sila nejasna. Slovenski premier Lojze Peterle je v Londonu pred kratkim dejal, da »demokracija in komunizem ne moreta živeti skupaj v isti državi, najmanj pa pod vodstvom vojske, kije ohranila svoj komunistični značaj«. Podobnega mišljenja je celo princ Aleksander Karador-devič, ki v Londonu previdno čaka na trenutek, ko naj bi v Jugoslaviji obnovili monarhijo. Čeprav pravi, da se ne bo pustil izkoristiti posameznim strankam, je vendarle dodal, da je pripravljen odpotovati v Jugoslavijo, če bo »ljudstvo to želelo«. Seveda pa bo ravno on tisti, ki bo presodil, kdaj je ta »želja ljudstva« dovolj močna. Aleksander predvideva kolaps sedanjega srbskega režima, ki bi mu takoj za tem sledila restavracija monarhizma. Jasno je torej, da jugoslovansko usodo že krojijo različni ljudje po njihovih bolj ali manj realnih zamislih. Ob sedanjem kaosu je domišljijam resnično odprta prosta pot, vprašanje je le, koliko je v tem idealnem svetu prostora za čisto realno Slovenijo. STRANKARSKE NOVICE KARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE ^^^^^^t s *°°I"nacionalne PokoJnine" ''kuhalo proh|SOC'a'° S'ovens,ie kmečke zveze - Ljudske stranke je ^ bji^ey celostn j*40 nacionalnih pokojnin kot enega pomembnih Ssy Uten>eljen* Ureditve socialne politike v državi Sloveniji. Izraženi *" *akona' ^°m^S!ek'^da osnutek novega invalidskega in pokoj- vključeval nacionalne pokojnine kot temeljnega i ^aciona7 ')°stav'fev pokojninskega in invalidskega zavarovanja !'^-ka, §v.no Pokojnino poznajo nekatere razvite evropske države _T ... j im- „ •• Naine ?ru8ih strrfi?:..^L n.as. p* bi mora,i »pozvati posebnosti, od Umik in demobilizacija j, - čim prejtD°'<0x"'',.s'U2D pričakujemo, da projekt nacionalne po-% j„ ,Q,skega iava °-'n 88 vk'Ju^iJ0 v novo ureditev pokojninskega ''»vi V akopravn anja'taka rešitev pa je boljše izhodišče za pravi- K0m;t;: V"° Socialno itnlltllrn •,„' efnla nrohiualc+va nravi v Misija za" soc'a'no politiko za' vse sloje prebivalstva, pravi v socialo Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke. 8reW^IttV0 in ŠOlStV°' 22 PUŠRe Ce'?.ubHškeL!?50Cia,istične stranke Slovenije je obravnavalo pred V|adTso £a 3 in vedno bolJ ž8°če socialne probleme v ^ Sodelov.,„0 lta,1< da preveč daje za vojsko, policijo in med-r» ?e$ne in°v,anJe- Premalo „ erjen denar za zdravstvo, šolstvo in še nekatere dru pa za razvoj in oblikovanje gospodar* pravične države. Rezultat take usmerjenosti iiSrfUzh, i zdravstvo bo šlo celo manj denarja, kot se ga bo v Vem Polo> • P° PrisPevni stopnji. Družba je res v krizi, vendar \Q hilrem res ni smolrno kratiti pravice ljudi. Preveč je gro-"°v, i^j .ZaP'ranju bolnišnic in odpuščanju zaposlenih, brez iz-n kje bomo s takimi ukrepi privarčevali. Slovenska demokratična zveza je poslala skupščini Republike Slovenije in njeni komisiji za obrambo pobudo, da slovenski državni organi dosežejo umik Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije in demobilizacijo vseh slovenskih vojakov in oficirjev. To naj se zgodi najkasneje do 30. junija letos. Slovenska demokratična zveza ugotavlja, daje bila plebiscitna volja Slovencev nedvoumna: hočemo svobodno in neodvisno Slovenijo. Taka pa ne more biti. dokler je na njenem ozemlju Jugoslovanska ljudska armada. Prav tako naj se noben nabornik več ne pošlje na usposabljanje v JLA, ampak naj usposabljanje organizirajo ustrezni organi Republike Slovenije. AVTOSOLA€$ Begunjska 10, KRANJ, tel.: 26^45 -■ VAŠA AVTO ŠOLA ■ Predsednik Liberalnodemokrarske stranke Slovenije Jožef Školč je poslal sredstvom obveščanja pismo z naslovom Slovenska samostojnost - kako poceni si! Školč v pismu ugotavlja, da dinastični duh Habsburžanov med Slovenci še ni zamrl in da živi močneje kot kdaj-koli. Izjave pomembnih predstavnikov slovenske vlade (z izjemo dr. Kmecla), ki doslej niso bile ovržene, dajejo sklepati, da ideja o obnovitvi habsburške tvorbe ni utonila v pozabo in daje navdušenje za tovrstno podjetje na slovenski strani večje kot na avstrijski. Motive na slovenski strani je treba iskati v dveh smereh: v vse bolj naraščajoči katoliški usmerjenosti slovenske vlade, ki želi utemeljevati slovensko suverenost na svetovnonazorskih izhodiščih ali v popolni nemoči slovenske diplomacije, da si zagotovi ustrezno priznanje mlade slovenske države v Evropi. Prvi primer je mogoče zavrniti z načelnim stališčem, da suverenost države ali naroda ni mogoče utemeljevati na katoliških svetovnonazorskih izhodiščih, ker pač tu veljajo mednarodnopravne norme. Tak koncept, zagovarjal ga je Mah nič na prelomu stoletja s tezo, daje treba biti najprej dober katolik, šele nato pa Slovenec, je bil v zgodovini poražen prav tako kot koncept novoiliriz-ma. ki je tudi nastal med katoliško inteligenco in nas je želel narediti za "alpske Hrvate." Nemoč slovenske diplomacije pa je mogoče zavrniti z jasno plebiscitno odločitvijo Slovencev za samostojno slovensko državo. Nevzdržno je, da slovenska vlada zavrača gospodarsko in monetarno unijo z jugoslovanskimi republikami, v isti sapi pa podpredsednik vlade razmišlja o podobnem aranžmaju z Avstrijo. Vlada meni, da bo prepisovanje avstrijske zakonodaje (šolski sistem) omogočilo vstop v Evropo, vendar je treba opozoriti, da Avstrija ni članica EGS in da bo morala tudi svojo zakonodajo še prilagajati EGS. Ni se mogoče izogniti občutku, da slovenska vlada plebiscitarno odločitev podreja določenim strankarskim interesom. Iskanje "naravnih partnerjev" je v nasprotju s plebiscitno voljo, ampak je treba sodelovati enakopravno z vsemi sosedami, sicer bomo prišli z dežja pod kap, pravi Jožef Školč. % Zbral J. Košnjek KUGLAŠ 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 29. marca 1991 Še preostali del ceste Ribno - Koritno - Do polletja letos računajo v krajevni skupnosti Ribno v radovljiški občini naj bi bila končana telefonska akcija in v več kot 50 gospodinjstvih v krajevni skupnosti naj bi zazvonili telefoni. Sicer pa imajo v krajevni skupnosti v programu za letos na komunalnem področju predvsem dve akciji. Prva in najpomembnejša ter nujna je, poudarjajo, nov most na Selu. Druga, ki bi bila pravzaprav nadaljevanje že lani začete, pa je dokončna ureditev še preostalega cestnega odseka Ribno - Koritno. Lani so z lastnimi sredstvi že uredili 800 metrov te ceste, letos pa bi radi še preostali odsek (na sliki). V programu imajo razen tega tudi ureditev in asfaltiranje ceste Selo - Bled in ureditev koritnic v vaseh Ribno in Selo, vendar jih skrbi, da za vse te akcije letos ne bo dovolj denarja. - A. 2. Prednosti V zvezi s pričakovanimi spremembami, ki naj bi jih dala nova demokracija, v tem trenutku, ko teče beseda in odločanje o denarju, včasih nekako osamljeno "štrlijo" iz programov, predlogov, utemeljevanj, kritičnih pripomb, negodovanj, takšnih in drugačnih zagovarjanj in oporekanj,... ocene in razlage v krajevnih skupnostih. Nič koliko primerov bi našli pri pregledovanju minulih srednjeročnih programov, ko so v krajevnih skupnostih uspeli le toliko, da so posamezne komunalne akcije (ceste, telefonijo, vodovode, razsvetljavo, mostove, regulacije....) prišle v program določenega obdobja. Po končanem obdobju so potem ugotavljali, da žal ni bilo denarja. In so jih zato spet prenesli v naslednje srednjeročno obdobje; in potem iz naslednjega spet v naslednje... Marsikje so "v jezi" ljudje v določenem trenutku sami zbrali denar in moči in tisto, kar je bilo za kraj in življenje v njem najbolj pomembno in nujno, sami naredili. Vsemu, kar nenazadnje niti ni bila njihova skrb in obveza, marveč občinskih skupnosti pa tudi republike (slednje velja posebno na primer za regionalne ceste, urejanja vodotokov...) pa seveda niso bili kos. Zdaj marsikje v krajevnih skupnostih zato razmišljajo nekako takole: Če je že bilo prej tako, potem naj bi bilo zdaj drugače. To smo nenazadnje tudi želeli. Zato v tem trenutku ne bi smeli pozabljati, da imajo iz obdobja v obdobje neizpolnjene obljube vendarle v tem trenutku (pri denarju) tudi določeno težo, ki naj bi se enakovredno primerjala z vsemi drugimi utemeljevanimi prednostmi... • A. Žalar Ocenjevanje pirhov Kranj - V Društvu upokojencev v Kranju so se odločili, da bodo jutri (v soboto), 30. marca, v prostorih društva v Tomšičevi ulici imeli ocenjevanje pirhov. Že naslednji dan, v nedeljo, pa imajo na programu šaljivo prvoaprilsko zabavo z "iskanjem" najbolj izvirne potegavščine. Na obeh prireditvah bo igral trio Metoda Praprotni-ka z Ljubnega; kitarista in pevca sta dva Draga (iz Radovljice in iz Bitenj), tretji član ansambla pa je iz Struževega. Že 2. aprila bodo v domu do 12. aprila zaradi pleskanja in urejanja zaprli okrepčevalnico v domu in na Vrtu. • (ip) Radovljiški in jeseniški fotoamaterji Radovljica - V Fotogaleriji Pasaža v radovljiški graščini bo domači Foto kino klub Radovljica drevi (danes, 29. marca) pripravil priložnostno razstavo. To ho letos že tretja fotografska razstava. 25 umetniških fotografij bo razstavljal Sandi Novak, član Fotokluba Andrej Prešern z Jesenic. Avtor je doslej sodeloval že na več kot 40 razstavah po Jugoslaviji, prejel pa je tudi dve prvi in dve drugi nagradi ter diplome. Ima naziv Fotoamater 11. razreda. Nocojšnja otvoritev Novakove razstave pomeni uresničevanje programa sodelovanja z jeseniškimi fotoamaterji, pri katerih pogosto razstavljajo tudi Radovljičani. • (jr) RJAVINA d. o. o. KRANJ Podjetje za trgovino na debelo In zastopanje Moše Pijade 7 Razpisna komisija omenjenega podjetja razpisuje prosto delovno mesto: KOMERCIALNEGA PREDSTAVNIKA ZA PRODAJO OVS ZA OBMOČJE GORENJSKE Pogoji: - komercialna ali ekonomska šola - 2 leti delovnih izkušenj v prodaji omenjenega programa, s telefonom in svojim prevozom Pisne ponudbe sprejema 15 dni od objave RJAVINA d. o. o. KRANJ DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ vpisuje kandidate v: TEČAJ VODENJA RAČUNOVODSKEGA POSLOVANJA ZASEBNEGA PODJETJA TEČAJ VODENJA RAČUNOVODSKEGA POSLOVANJA ZASEBNE OBRTI Prijave sprejemamo do 10. aprila 1991 vsak dan, razen sobote, na Delavski univerzi, Cesta Staneta Žagarja 1 od 7. do 16. ure. Informacije po telefonu št. 27-481. Narejen kataster odpadnih voda v kranjski občini Veliko odpadnih voda se zliva v reke Malo jih ima vodnogospodarsko soglasje, kar pomeni, da kranjska industrija v glavnem dela "na crno • Kranj, 27. marca - Čeprav imajo v Kranju čistilno napravo, se veliko odpadnih voda zliva v reke, vse bolj pa onesnažujejo tudi podtalnico Sorskega polja. S postopnim dograjevanjem kanalizacije bodo fekalne odpadne vode lahko odvajali do čistilne naprave in tako počasi odstranili probleme onesnaževanja, večje bodo težave pri industrijskih odplakah, saj bi jih morali v tovarnah predhodno očistiti kemikalij, za kar pa denarja nimajo. Kataster odpadnih voda v kranjski občini je napravila služba za varstvo okolja na Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju. Na seji kranjskega izvršnega sveta ga je predstavila gorenjska ekologinja Bernarda Pod-lipnik. Posebnih sklepov, kaj bodo napravili*, sicer niso sprejeli, toda glede na zaplete in mižanje pred ekološkimi problemi v preteklosti je pohvale vredno že dejstvo, da so kataster sploh obravnali in tako ne bo obležal v strokovnih predalih, kar se je včasih tako pogosto dogajalo. 5 PCB je bila onesnažena polovica vzorcev vode, ki so jo julija lani zajeli v podtalnici Sorskega polja. V Lipici in na Godešiču so bile presežene tudi dopustne meje tri-kloretilena (Iskra Telekom). Škojjeločani zato vse pogosteje očitajo Kranjčanom, da onesnažuje podtalnico. Težave pri zbiranju podatkov Pri sestavljanju katastra so imeli veliko težav, je dejala Podlipnikova, saj Zavod ni imel generalnega pooblastila za zbiranje podatkov, ponekod pa so stvari glede odpadnih voda tako slabo urejeni, da podatkov sploh nimajo in pregledi praktično niso možni. V katastru tako obstajajo bele lise, zlasti v industrijski coni v Kranju, odprto pa je vprašanje obrtnih dejavnosti, saj pri obrtnikih nihče ne preverja, kako spoštujejo vodnogospodarske predpise. V kranjski občini so problematične tako industrijske kot fekalne odpadne vode, čeprav Zavod še vedno nima plačanega računa za raziskavo ob znanem poginu rib v Kokri pred štirimi leti (danes bi stala 500 tisoč dinarjev), nikoli pa ni bilo javno povedano, katera tovarna ga je povzročila. so centralno čistilno napravo zgradili. Do nje namreč še ni v celoti speljana kanalizacija, ki jo bodo zdaj zaradi vsesplošnega pomanjkanja denarja lahko gradili le postopoma, letos naj bi pozornost posvetili predvsem levemu bregu Kokre. Še težje pa bo razrešiti problematiko industrijskih odpadnih voda, ki vsebujejo kemikalije, kakršne skozi čistilno napravo ne smejo. Predhodno bi jih torej morali očistiti v tovarnah, za kar pa denarja ni. Podlipnikova je kot primer navedla Telekom, kjer se tega problema za- vedajo, napravili so sanacijski program, njegova uresničitev pa bi zahtevala milijone mark, ki jih seveda nimajo. Kokra najbolj umazana V katastru so onesnaževalci voda razvrščeni po povodu Kokre in Save. Onesnaževanje Kokre se začne v njenem dolinskem povodju, v Preddvoru odpadne vode odtekajo v potok Bistrica, onesnaženi sta tudi Rupovščica in Golnišnica, slednja tudi zaradi deponije v Tenetišah. Med tovarnami ob Kokri imata čistilni napravi le Oljarica in Ikos, od Britofa do sotočja Save pa je deset kanalov, po katerih odtekajo odpadne vode iz naselij ob reki in iz industrijske cone Primskovo in Kokra je v tem delu eden najbolj obremenjenih vodotokov v kranjski občini. Vsa prizadevanja, da postane naravni park bodo zaman, če onesnaževanja ne bodo odpravili. Kokra pa seveda nesnago odnaša naprej v Savo in v podtalnico Sorskega polja. Problematičen Krvavec postaja tudi Sava dobi v kranjski obgjj prvi udarec s potokom ^JJ^j ščica, industrijski bazen oo ima del odplak speljanih v ^ tralno čistilno napravo- jj bolj problematične pa lK0k virov pitne vode. • M. Na Jezerskem tudi letos veliko zanimivih prireditev glasitvijo Jezerskega za brezcarinsko cono bi na Jezerskem prav gotovo veliko lažje investirali v turizem. Ob tem pa bi lahko spet oživili zdraviliški turizem, ki je bil še posebej znan v prejšnjem stoletju. Poleg slikovite okolice je Jezersko znano tudi po močni insolaciji in redki megli. Malokje v Sloveniji pa imajo na tako majhnem prostoru toliko različnih naravnih zanimivosti. Omeniti je treba, da je Jezersko na primer izhodiščna točka prve slovenske geološke transverzale. Lani so na Jezerskem pripravili več uspelih prireditev. Se posebej so privabile obiskovalce Ovčarski bal, koncert v Jezersko, 25. marca - V petek minuli teden so se na redni letni konferenci sestali člani Turističnega društva Jezersko v kranjski občini. Ocenili so lansko delo in sprejeli pester in zanimiv program za letos, pri čemer so poudarili, da ga bodo lahko uresničili le z dobrim sodelovanjem in delom vseh članov v društvu. Na Jezerskem bi lahko imeli podobno, kot sta v Italiji to Li-vigno in v švicarski dolini Sam-naun, brezcarinsko cono. Na ta način bi naredili v kraju in dolini konec zaostajanju v turizmu, prometu in odseljevanju. To je bila tudi ena od misli raz-pravljalcev na konferenci. Z ra- Obstoj vprašljiv Nekajletne finančne težave Pihalnega orkestra Tržič so zdaj postavile pod vprašaj njihovo delovanje. Sami kljub trudu ne uspejo zbrati sredstev, zato vidijo edino rešitev v pomoči občine. Triintridesetčlanski orkester skupaj s svojo skupino mažoretk poleg sredstev za vadbene prostore dobi od občinske ZKO dotacijo za delo, ki pa jo skoraj v celoti porabi za plačilo dirigenta. Ugotavljajo, da dobijo v drugih gorenjskih občinah tako ZKO kot tudi pihalni orkestri še enkrat več sredstev, sredstva za dirigenta pa kot dodatek. Tako so v nenehni denarni stiski, ki zdaj ogroža že ljubiteljsko delovanje orkestra. Lani so s pomočjo sponzorjev uspeli dotrajane inštrumente zamenjati z novimi, letos pa nimajo denarja za nakup potrebnih rezervnih delov zanje, članom pa že dve leti ne morejo povrniti stroškov prevoza, ki za nekatere niso majhni in tako na vajah večkrat manjkajo. Nimajo denarja niti za plačilo šolnine na glasbeni šoli sedmim mladim članom orkestra, niti za stroške mažoretne skupine. Ne vedo tudi, kako plačati naročene narodne noše (le tako oblečeni imajo dobre možnosti za nastope in zaslužek), saj so se s tržiškimi tovarnami uspeli dogovoriti le za brezplačno delo, ne pa tudi material. Pomoči od gospodarstva v teh časih ne morejo več pričakovati, pri obrtnikih niso naleteli na razumevanje, z nastopi pa bolj malo zaslužijo, saj v Tržiču po medsebojnem dogovoru o pomoči največkrat igrajo zastonj, v okolici pa na nastopih ni obiska. Zato pričakujejo od občine odločitev, če še želi imeti (v tem primeru tudi plačati) godbo, ki jo dostojno predstavlja tudi z nastopi v tujini. Na torkovem sestanku s predsednikom občinske vlade ter predstavnicama občinske uprave in ZKO so jim ponovno povedali, da dobijo sredstva po kriterijih, ki veljajo za vseh 17 društev, da vsa kultura v Tržiču životari in da nove obremenitve gospodarstva niso možne. Tržič res potrebuje take "paradne konje", njihova kvaliteta ni vprašljiva, vendar bodo morali za zdaj svoje potrebe omejiti na najnujnejše. Pred aprilskim ponovnim občnim zborom orkestra, na katerem bo menda padla dokončna odločitev o obstoju, se bodo njegov predsednik in najbolj pristojni predstavniki občine ponovno sestali, da bi uskladili želje in možnosti. Tokratna rešitev bo morala biti sistemska, saj se je doslej problem le odlagal. # T. J. cerkvici, koledovanje in plan-šarska noč, ki so jo pripravili skupaj z delovno organizacijo Živila. Lani pa so izdali tudi lep prospekt Jezerskega. Še najmanj pa so bili ob oceni lanskega dela zadovoljni nad prenočitvami domačih in tujih gostov; le-te (prenočitve) so se namreč zmanjšale kar za 20 odstotkov. Na konferenci so obravnavali tudi bogat predlog letošnjega programa Turističnega društva. Da bi popestrili turistični utrip v kraju, želijo letos urediti informacijsko službo. Delovala naj bi od 15. maja do 15. septembra. V kraju bodo postavili tudi več cvetličnjakov in klopi ter novo razgledno in P% ramsko tablo. Tudi letos v organizirali Ovčarski bal, ^ šarsko noč ob jezeruu, k° ^ in koledovanje. Radi pa D fC. dili tudi društvene pr°sbj | Ugotavljali pa so tudi, da . ,j lo treba v prihodnje name večjo skrb tudi Planšars* jezeru. ofe k0 predlagajo povečanje parti-Posn-."1 raz^iritev kroga plačnikov, zmanjševanje »j ?'in'h zmogljivosti v bolnišnicah, manj zaposlenih Uln«nistrativnih delavcev. Proraf^0 '*tos PotreDova,° ,2»95 milijarde dinarjev, v predlogu g|j j yUlla mu je namenjeno le 10,6 milijarde. Stiski naj bi odpomo-te d0: * a'n'm' ukrepi, ki jih je na torkovi seji že podprla vlada, Pa so o njih slišali tudi v parlamentu. nuJn'm' ukrepi, ki so dem, manj je pljučnih bolni-trek° ^ra razburili javnost, je kov, dobro je poskrbljeno za j0 .a °rneniti zlasti participaci- otroško zdravstveno varstvo, sitijn zmanjševanje števila po- razvito je ambulantno zdravljeni bolnišnicah. Kar zadeva nje, kar vse postavlja pod vpra-ritev arne zdravstvenih sto- šaj bolnišnične zmogljivosti. kro ' "aJ bi bili zneski višji, Med ukrepi je veliko hude "je k e.Zn'kov pa širši. Krče- krvi, zlasti med zaposlenimi v pa b°'nišničnih zmogljivosti zdravstvu, povzročilo tudi ti|(j fte8ne pripeljati tudi do predvideno zmanjšanje števila lic t>an^a Posameznih bolniš- zaposlenih. O teh ukrepih so 2j' dotrebo po tem ministrstvo razpravljali tudi v sindikatu H aVstvo utemeljuje s po- zdravstvenega in socialnega !fJj1 ? zasedenosti bolnišnic in varstva, in sicer zelo kritično, je jnJu ležalne dobe v njih, saj ta teden pa so ukrepe pretresali ^ših uZano' °-a zdravljenje v tudi v vodstvu socialistične Prej' °'.n»šnicah traja v pov- stranke. V zdravstvenem mini-'Jh Jii^ye ^ot v razvitih deže- strstvu pravijo, da pri krčenju Nni'f*a'na doba v nekaterih kadra ne gre za zdravnike, saj L i3Qlcan P" nas pa je celo jih prej manjka, kot pa jih je boi^j,.odstotkov daljša kot v preveč, temveč zlasti za ne-EvroDlca.h Zahod ne in srednje zdravstveno osebje. s,roko ^'Cer Pa ^° °Prav'Jena Dokler bo zdravstvu na voljo '"dn/'lf ananza bolnišničnih le osiromašen proračun za fi-vostj Nravstvenih zmoglji- nanciranje njegovih progra-PreSQdP? kateri bodo potem mov, bo morala ta dejavnost S'°ja bi tU<^' upravičenost ob- stiskati pas, bolniki pa bomo H B° . n'c v Sežani, Topol- ob vse več pravic. Zato naj bi Ha v u6*'?30' sanatorija Emo- poleg proračunskih virov v pri-Por0(j 9'njšnici Petra Deržaja, hodnje zdravstvo financirali tU-ileL n!^nic na Gorenjskem ter di iz zavarovalništva, kar bo ^og6' djugih kapacitet. Te prinesel novi zakon, slišati pa I K'J,vosti velja bolj prilago- je tudi predloge o zdravstve-stv0niazrneram med prebival- nem dinarju, ki bi šel od prose na ern°grafska struktura daje cigaret ali alkoholnih pi-•>giba v prid starejšim lju- jač. • D. Z. Žlebir starost je lahko lepa ^ničnikova Mici ^re^Je je doma, Bezjakova. Sedemnajst otrok je bilo v družini. ,'lkaTo1ka hiša je bila to. Ona je bila trinajsta po vrsti. Nesrečna '«/ ■ Bo kar malo držalo, ugotavlja, ko danes takole razmišlja na- Ks ni ^%dj . °d Bezjakovih otrok se je kaj izučil. Njo so starši poslali v rf9' ^o; ° ,so'0 1 ^mmel Pr' Novem mestu in usojena ji je bila kuhi-%iq peJie bila gospodinja pri cerkljanskem zdravniku, med vojno ,°'o, n 0 v°jnije kuhala za delavce, ki so obnavljali požgano trebijsko %) v ^eh veselicah, katerih izkupiček je šel za šolo. Potem je šla ve kuh niSnico na Golnik. Težka leta so bila to. Posebno zaradi Mn0 JnJe- Pozimi led na oknih, v hrbet te je zeblo, v obraz peklo, f^von S>€ "'so prehladile v tistih letih. Lepše je bilo potem v tyokifo kJer Je bolnišnica Golnik imela v Dolenčevi vili okrevališče. fQio Sq8 0senideset ljudi je imela na skrbi. Dobro so kuhali, močno '>a'a „',nen okrevanci. Ko pa so okrevališče v Preddovru ukinili, bi „.."QZni .... /-. ... ... Ti. ... ...... ... ..... _________j____ I \^ l^alk)Q^ na Golnik. Ni je vleklo. Hotela je biti samostojna °s'k A 0 "P°k ojitve ob koncu šestedsetih let, je kuhala malice in „l Krn,,;*!.;......... J *oJl*nj.skikomunali. a5 QlJe, ',rtela svoj poklic. Kuharica s srcem, bi lahko rekli. Še da-4>SP°nr> i ^°šu- M°%e J° bolijo že dolgo let, žile so včasih vse na-hn ^Q ie l J° Je bolezen vseh kuharic. Sicer se pa nima kaj pritože-;/'!' Peči t-ila to stanovanjce. Vse življenje se potikati po sobah, $ "e v to f^a ^anes' Pr' dvainosemdesetih, ne bi zmogla. Pet let je da q„ : j centralno ogrevanem stanovanju^ Koliko borb, pros- i.'^i, l*£ Je dobila! Potem so se je le usmilili. Še danes ne more ra-|q *0'/, ,f1ia0. nekdo lahko takoj dobi stanovanje, pa naj pride od ko-k^.Q inja v ' °na ga pa ni zaslužila po toliko letih garanja. Srečna je, W" Zdar'1 SedaJ- DaJ' m treba nositi drva, kuriti, cediti za dimni-!a/ a Ni v p!?5 :adovoljna. Še vrt ima. Sama si ga je s krampom iz-!Pe/°' Na v„ l's,a njena krpica, pridela pa kar precej fižola in lepo kleklja. Še mama jo je naučila. O, ma-(W s'0r-0 t)1 epe špice"; ko je bila prva čipkarska šola v Gorenji vasi. Vedn0atJ pkos^a učit- Njene ribice so bile res prave. Ozke v za-% e'«70 , ebelejše in potem spet vse tanjše. Ne pa take, kot jih "odh,V..?e.kakšen Jez'k- Ma rja nca jih dela za Idrijo, v Škof ji ^ks'l(""ia t PuJej°- LeP° dela, je bila le mamina učenka. Saj ni ven-S ,7° drob° *f nikoli ni bilo dobro plačano. Se pa zamoti, ne-i i-oi"'0 ove/o Vese*Je so čiPke zanjo. Veselje so tudi rože. Na oknu ji •'t/. VeiitlJ ce- E'w Pr' drugi. Zraven vrsta potaknjencev. Zna 'Sne - 0 sve'lobe potrebujejo in zjutraj, ko vstane, najprej zaveso. • D. Dolenc Dr. Drago Petrič, Uprava za zdravstveno varstvo, enota Kranj: »Po strokovnih utemeljitvah je zdravstva na Slovenskem preveč. V bolnišnicah, ki so v zdravstvu najdražje, je značilna visoka stopnja hospitalizacije, ki se velikokrat ravna po možnostih. Zasedenih imamo zdaj samo 80 odstotkov zmogljivosti, ponekod celo manj, nekateri oddelki pa so celo pod to mejo. Denimo pediatrični, saj je ta zdravstvena služba zelo napredovala, število otrok pa je vse manjše, tako da imamo ponekod enega pediatra na samo 921 otrok. Na Gorenjskem, kjer že vsa leta štedimo pri kadrih in zmogljivostih, pa pride en pediater na 1340 otrok. Podobno je tudi s splošnimi zdravniki, saj imamo v Sloveniji enega na 1700 prebivalcev, na Gorenjskem pa na 1960 prebivalcev. Sprejeti bodo ukrepi glede participacije, ki naj bi jo plačeval širši krog ljudi, glede omejevanja zdraviliškega zdravljenja (pravica, ki se ji je v zdravstvu še najlažje odreči, pustiti jo moramo le najnujnejšim primerom) in glede zobne protetike, kar se bo deloma uredilo z zvišanjem participacije. Ukrepi zdravstvenega ministrstva so potrebni, toda boleči in čez noč neizvedljivi. Denimo 20-odstotno zmanjšanje zaposlenosti ali prav tolikšno znižanje plač. Pravijo sicer, da ne bi reducirali zdravstvenega osebja, toda v zdravstvu predstavlja 22 odstotkov vseh zaposlenih ne-zdravstveni kader, večidel vzdrževalno tehnično osebje (čistilke), brez katerega tudi ne gre. Koliko bi nam ukrepi sploh prihranili? Z zmanjševanjem bolnišničnih kapacitet po drobcih ne veliko, saj nam ostanejo veliki objekti, ogrevanje, energija. Zaprtje treh bolnišnic (Brežice, Sežana, Topolšica) pa nam prihrani 1,6 odstotka za zdravstvo potrebnega denarja. Kar zadeva tudi le 80-odstotno zasedeni gorenjski porodnišnici, naj bi se ukinila na Jesenicah, ohranil pa bi se ginekološki oddelek, medtem ko bi porodništvo prevzela kranjska. Izpraznjene zmogljivosti bi namenili za tisto, česar imamo na Gorenjskem premalo, internisti-ki in kirurgiji. Na Gorenjskem se bojimo zlasti tega, da bi bili ukrepi linearni, saj nas potemtakem bolj zadenejo kot tiste, ki imajo močno precenjene zmogljivosti. Kadrovske so na Gorenjskem namreč za 20 odstotkov pod republiškim povprečjem, medtem ko na nekaterih območjih v Sloveniji tudi za 40 odstotkov presegajo povprečje. To je posledica prejšnje razdrobljene organiziranosti.« Zborovalo Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo Z otroki vred rastejo tudi težave Kranj, 25. marca - Na občnem zboru gorenjskega društva za cerebralno paralizo so člani izražali skrb nad prihodnostjo svojih invalidnih otrok. Za društvo, ki skrbi zlasti za izobraževanje staršev, usposabljanje prizadetih otrok, rekreacijo, spremljanje njihove socialne varnosti, celodnevno varstvo in možnosti zaposlitve, bo v prihodnje vse manj denarja. Dosedanji predsednik društva Brane Skubic je dejal, da v prihodnje najbrž ne bo dovolj denarja za delo društva, saj postaja odvisno od proračuna (vanj naj bi se stekala celo loterijska sredstva, zdaj namenjena humanitarnim organizacijam), pa tudi od socialnih programov. Pomen društev pa bo v prihodnje še večji, saj bodo manj skrbela za družabnost in zabavo, bolj pa za uveljavljanje pravic invalidov. Tudi Marija Božič, podpredsednica Zveze društev za cerebralno paralizo, je pritrdila, da bo društvo v prihodnje edini način pritiska na družbo. Omenila je tudi javna dela v sociali, ki bodo morda v prihodnje zajeli tudi nego invalidnih oseb. Nada Peskar je govorila o mladih, prizadetih s cerebralno paralizo, za katere je vse premalo poskrbljeno. V mladinski skupini, ki jo vodi Igor Vodnik, je sicer mesto družabnosti in zabave, manjkajo pa možnosti za izobraževanje, kot so denimo tečaji tujih jezikov. Vse težje je za invalidno mladino najti tudi zaposlitev, že zaposleni pa so prvi, ki jih podjetja pošiljajo na prisilne dopuste. Nada Peskar je omenila tudi težko dostopnost strokovnjakov za pomoč otrokom s cerebralno paralizo v zdravstvenem domu, na kar bo društvo v prihodnje bolj pozorno. Vladimir Bitenc, specialni pedagog, ki dela v zdravstvu, pa je zagotovil, da se v dispanzerju za mentalno zdravje starši s prizadetimi otroki lahko oglasijo kadarkoli. Društvo bo moralo svoje sile usmeriti tudi v iskanje dela za mlade s cerebralno paralizo. Stalnih zaposlitev bo sicer vse manj, zato pa bodo morali biti pozorni na občasna dela, tudi taka, ki jih bodo opravljali na domu. Ena od mater je predlagala tudi izmenjavo ortopedskih pripomočkov za otroke. Beseda je bila tudi o družabnosti, saj je za mlade ljudi s cerebralno paralizo velikega pomena, da se družijo z ljudmi in se integrirajo v družbo. Za lažjo uveljavitev in spodbudo k dejavnosti bi morda potrebovali animatorja. Govorili so še o kolonijah za starše, ki bodo v prihodnje najbrž okrnjene. Marija Božič je dejala, da bodo poslej kolonije delovale na ravni zveze, in sicer bolj v smislu letovanja kot pa dosedanjega terapevtskega izobraževanja. Verjetno tudi ne bodo več povsem zastonj, ampak bodo morali starši zanje seči tudi v lastni žep. • D. Z. Žlebir Zajamčena plača 3.555 dinarjev Ljubljana, 26. marca - Republiški izvršni svet je danes povečal znesek zajamčenega osebnega dohodka. Bruto znesek bo znašal 5.500 dinarjev, kar pomeni, da bodo delavci dobili 3.555 dinarjev neto. Novi znesek zajamčene plače, ki je od prejšnjega večji za 26 odstotkov, začne veljati s 1. aprilom. S kombijem bodo gibljivejši Kranj, marca - Društvo paraplegikov Gorenjske, ki združuje 61 članov, vestno skrbi za rekreacijo, ohranjanje zdravja in socialno blaginjo ljudi, odvisnih od invalidskega vozička. V prihodnje jim bo lažje, saj so od Zveze paraplegikov Slovenije dobili kombi, ki jih bo prevažal na izlete, srečanja, treninge, vozil pa jim bo tudi delo na dom. Le sedmero paraplegikov z Gorenjske je redno zaposlenih, za ostale delazmožne pa zaposlitve najbrž ne bo lahko dobiti. Pri Zvezi paraplegikov Slovenije, kjer so osnovali celo svoje podjetje, skrbijo tudi za to, da dobijo invalidi delo na dom. Tudi na Gorenjskem bo ta oblika zaposlitve za ljudi na vozičkih lažje zaživela z urejenim prevozom. Oživela pa bo tudi družabnost. Kot nam je povedal prejšnji predsednik gorenjskega društva Peter Robnik, so že prej prirejali veliko izletov, piknikov, srečanj, pa tudi športnih treningov in tekmovanj (enkrat tedensko trenirajo košarko v osnovni šoli v Lipnici), vendar z lastnimi prevozi, zato krog aktivnih paraplegikov ni posebej širok. V prihodnje bo morda ostalo več denarja za socialni program, saj članom skušajo pomagati tudi z denarnimi pomočmi, če ne svojimi, pa s strani zveze ali napišejo prošnjo centrom za socialno delo. V boljšem gmotnem položaju je peščica tistih, ki so zaposleni, lažje pa se tudi sprijaznijo s svojo invalidnostjo, zlasti če še aktivno sodelujejo v družabnem ali športnem življenju. Slednjemu v gorenjskem društvu paraplegikov dajejo velik pomen, saj ohranja zdravje. Zato košarkarski treningi, namizni tenis, ribarjenje. V košarki je četverica Gorenjcev celo tako uspešna, da v jugoslovanski reprezentanci sodeluje na mednarodnih tekmovanjih. Nedavno tega so se vrnili s kvalifikacijske tekme za evropsko prvenstvo, ki je bila v Londonu. Med problemi, ki jih najhuje tarejo, so nedvomno arhitektonske ovire. Te jim otežujejo ne le šolanja in zaposlitve, temveč tudi vsakdanje poti k zdravniku, v banko, na občino. Društvo poskrbi, da imajo urejen dostop vsaj do domačega stanovanja. Društvo paraplegikov je pred leti podedovalo starejšo hišo, Jezerškovo v Tomšičevi ulici v Kranju. Radi bi jo obnovili, če bodo lahko s svojimi načrti prodrli v občinske proračune, da bi imeli v njej klubske prostore, nemara pa tudi kako trgovino ali kaj podobnega, da bi lahko v njej zaposlili svojega človeka. • D. Z. Žlebir OBVESTILO Rdeči križ Kranj vabi krvodajalce na odvzem krvi, ki bo v Ljubljani, na Zavodu za transfuzijo krvi, po razporedu: Ponedeljek, 1. aprila 1991 ob 6. uri - Vodovodni stolp - pred gasilci ob 7. uri - Vodovodni stolp - pred gasilci ob 8. uri - Predoslje - vse AP Predoslje in Suha ob 10. uri - Duplje - AP Duplje Torek, 2. aprila 1991 ob 6. uri - Šenčur - AP Šenčur ob 7. uri - Šenčur - AP Šenčur, Srednja vas ob 8. uri - Golnik - pred Bolnico ob 9. uri - Visoko - AP Visoko Sreda, 3. aprila 1991 ob 6. uri - Huje - pred KS - C. 1. maja 5 ob 6.30 uri - Orehek - na vseh AP (Orehek, Drulovka) ob 7. uri - Besnica - na vseh AP Besnica ob 9. uri - Čirče - na AP Čirče Četrtek, 4. aprila 1991 ob 7. uri - Hrastje - AP Hrastje, Prebačevo ob 8. uri - Velesovo - AP Velesovo in ostale AP ob 9. uri - Zalog - vse AP Zalog, Lahovče, Glinje ob 10. uri - Voglje - AP Voglje ob 11. uri - Šenturška gora - AP Šenturška gora Petek, 5. aprila 1991 ob 6. uri - Preddvor - AP Preddvor in AP pri mostu ob 7. uri - Primskovo - AP pred Zadružnim domom ob 8. uri - Primskovo - AP Zadružni dom, trgovina Živila na Klancu ob 8.30 uri - Primskovo - AP Zadružni dom, Gorenje ob 9. uri - Jezersko - vse AP Jezersko ob 9. uri - Bela - vse AP Bela ob 11. uri - Trboje - AP Trboje Vabljeni so vsi, ki želijo dati kri, čeprav niso prejeli vabil, dobili jih bodo ob odhodu! Po darovanju krvi vas vaša organizacija Rdečega križa vabi na skupno kosilo. Prisrčno vabljeni! VESTI O setvi in sajenju Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja v torek, 2. aprila, ob 17. uri, predavanje o setvi in sajenju v vrtu ter o urejanju grobov. V prostorih društva na Tomšičevi 4 bo predaval Janez Jenko. Vstopnine ni. ■03ITIMM KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA Alojza Rabiča 58 64281 Mojstrana Razpisna komisija v podjetju Kovinska oprema Mojstrana razpisuje na podlagi 55. člena Statuta podjetja delovno mesto DIREKTORJA za štiri leta. Kandidat za direktorja mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: - visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri, - najmanj osem let izkušenj v stroki, od tega vsaj štiri leta na vodilnih ali podobnih delovnih mestih, - obvladanje vsaj enega tujega jezika, - sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijo dela. Za direktorja ne sme biti imenovana oseba po prepovedih, določenih z zakonom. Ni reelekcija. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 14-ih dneh po objavi na naslov: Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58, 64281 Mojstrana, za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8-ih dneh po sprejemu sklepa o izbiri. OTJSJiSSOTEIIGLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 29. marca 1991 ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strati (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Kanalščina in čistilne naprave v občini Jesenice Te dni smo nekateri občani prejeli od Kovinarja, Jesenice, "Opomin pred tožbo " za plačilo neplačanih prispevkov, brez datuma, z rokom v 8-ih dneh. Ugotovili smo, da je neplačani del prispevkov del, ki se tiče plačila kanalščine in čistilnih naprav. V občini Jesenice nas je prizadetih kar blizu polovice občanov. Leta 1989 smo se v naselju Kočna pritožili na Ustavno sodišče Slovenije proti plačilu ka-nališčine in za čistilne naprave. Do izgradnje teh objektov pride mogoče šele čez 10 ali še več let. Ustavno sodišče Slovenije, kot najvišje sodišče v republiki, je naši pritožbi ugodilo z "Odločbo" štev. U-l-33/89-13 z dne 22. 3. 1990 s tem, da je razveljavilo v 4 točkah razna določila iz Uradnih vestnikov Gorenjske (Odločbo se lahko vidi pri meni). Celotne odločbe ne navajam, ker je preobširna; navajam pa del, ki se nanaša na predmet: "... zavezuje udeležence, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo",... Nalaganja obveznega združevanja sredstev za rekonstrukcijo in izgradnjo komunalnih objektov in naprav vsem uporabnikom s samoupravnim sporazumom, ki ga sprejme skupščina samoupravne komunalne skupnosti, torej ni v skladu z ustavo in je v nasprotju z zakonom." "Po navedeni zakonski ureditvi delavski svet TOZD Komunalne službe torej ni pristojen za tako ureditev v obravnavanem pravilniku. Zato ustavno sodišče ugotavlja, da je bil pravilnik sprejet v nasprotju z 9. točko 14. člena zakona o komunalnih dejavnostih." Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave in 2. alinee 3. odstavka zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS; št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe. Neupoštevanje Odločbe Ustavnega sodišča Slovenije pa je le mogoče, če bi USS svojo odločbo preklicalo v UL Slovenije, pri tem pa tudi obvestilo pritožnika! Kovinar ni ustanova, je podjetje Komunalne službe, zato bi moralo upoštevati trgovske običaje. Trgovina pozna tri opomine. Prvi opomin za plačilo je običajno z rokom 1 meseca, drugi se skrajša na 14 dni in šele tretji opomin pa ima dolžnik pravico pritožbe! Za ponazoritev postopka KOVINARJA navajam sledeči primer; kaj zahteva on od občanov: nimam garaže, tožim pa Kovinarja, ker ni plačal najemnine za garažo, da mi to plača v 8 dneh! Seveda z 20-odstotnimi obrestmi in še stroške za opomine! Kako se strinja KOVINAR s tem primerom? V imenu prizadetih Rudolf Arh inž. Blejska Dobrava Kočna 23 Volitve v KS Boh. Bistrica V krajevni skupnosti Boh. Bistrica so bile, 17. 3. 91., izvedene volitve za predsednika in člane, delegate v zboru krajevne skupnosti Boh. Bistrica. Za nas, navadne volilce so bile te volitve najmanj nenavadne, če že ne nedemokratične in so po vsem, kar se danes ve in govori o demokraciji povsem nelegitimne. Prva stvar je sama priprava volitev, tu so zbori volilcev, le-ti naj bi predlagali svoje kandidate. Za zbore volilcev pa bi bilo potrebno ljudi dobro obvestiti, kdaj in kje bodo, kar pa velika večina sploh ni vedela, to pove podatek, da je v Boh. Bistrici od ok. 2000 prebivalcev bilo na zboru le 25 ljudi. Ta podatek nam kaže sliko obveščenosti, saj si ne moremo razlagati nezainteresiranosti krajanov, še zlasti ne zato, ker si v prihodnje Bohinj želi celo svojo občino. Druga stvar je smiselnost volitev predsednika KS, če se volilni odbor ni potrudil, da bi edinemu kandidatu dobil vsaj enega protikandidata. Tretja pomanjkljivost je v tem, da ob imenih za člane zbora KS ni bila navedena, niti letnica rojstva, niti njihovega naslova stalnega bivališča. Vemo, da je v kraju dosti ljudi z enakimi imeni in priimki in ob pomanjkanju popolnih podatkov nam ni bilo jasno, koga smo pravzaprav volili. Kot četrto pa je sam potek volitev, če je bilo rečeno, da se voli od 7. do 19., potem volilne komisije niso imele pravice, da volitve končajo pred 19. uro, če niso prišli na volišče vsi upravičenci. Kot se ve, pa niso dovolili voliti nekomu, ki je pač prišel na volišče 5-10 minut pred iztekom uradnega časa. Bilo bi dobro, če bi nam kdo, kije vodil vse to v zvezi z volitvami, pojasnil, kako je z demokratičnostjo in legitimnostjo takih volitev. Lojze Oblak Kam nje 22 VOLNA & PLETENINE Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4 tel.: 064/35-440 Pojasnila v zvezi s člankom »O delu republiških poslancev - poslanec Demosa ali vseh Triičanov (Gorenjski glas, 22. 3.) Dopisnica Danica Dolenc v omenjenem članku netočno povzema dogajanje na seji"Skupščine občine Tržič z dne 13. 3. 1991 v zvezi z vprašanjem g. Marice Praprotnik, kako deluje občinski poslanec g. Tone Kramarič, zato želimo dati nekaj pojasnil: 1. Predsednik IS SO Tržič je na volitvah kandidiral na listi ZSMS in ne na listi DEMOS-a. 2. Pripombo o neupoštevanju njihovih predlogov ni posredovala Liberalna stranka, ampak član Liberalno demokratske stranke. 3. Kot nam je znano, nobena politična organizacija nima skupščine kot svojega organa. 4. Vsak poslanec odgovarja za svoje delovanje v prvi vrsti svojim vo-lilcem in ne opozicijskim strankam. 5. Omenjeno je bilo, da išče poslanec informacije tudi pri upravnih organih, ne pa pri predsednikih Demosovih strank. V politično dinamičnih časih prosimo za strokovno in korektno poročanje o dogodkih v skupščini. Vodja strokovne službe Nika Perko 3b1 O AVTOŠOLA 26-245 tečaj cestnoprometnih predpisov 1. 4. 91 SPOŠTOVANI KUPCI! Prodajalno DROGERIJA Kranj smo začasno preselili na PREŠERNOVO ULICO 14 (E-moda) Hvala za razumevanje! objavlja na podlagi sklepa Delavskega sveta PRODAJO POSLOVNEGA PROSTORA Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB (brez navzočnosti ponudnikov) Poslovni prostor je v Šabcu, Maršala Tita 21, meri 29,44 m", začetna cena je 370.000,00 din. Poslovni prostor prodajamo v videnem stanju. Prometni davek, stroške prenosa nepremičnin in vse ostale stroške plača kupec. Prostor si pred oddajo ponudb lahko ogledate dne 4. 4. 1991 od 8. do 10. ure. Ponudbe pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: Tovarna klobukov "Šešir" Škofja Loka, Kidričeva 57 z oznako: "Ponudba za nakup poslovnega prostora." Ob oddaji ponudbe obvezno plačati 10 % varščino od izk'1' ene cene. Zbiranje ponudb bo opravljeno po sistemu "og»c" dano - kupljeno", poznejših reklamacij ne bomo upoštevali- ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo SPOŠTOVANI KUPCI! Na velikonočno nedeljo, 31. marca 1991, bosta dežurni trgovini samo DELIKATESA Kranj od 7. do 11. ure in MARKET CENTER Bled od 8. do 12. ure. mm JELOVICA Alojzij Žibert 25 Pod MarijLTiim varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Mestu smo se približevali preko kraja in reke Užica. V mestu je bilo pravo mravljišče vojaštva. Tu so bili prav vsi rodovi vojske. Skozi mesto in po prostornih travnikih so bile nepregledne kolone sanitetnih, pratežnih in osebnih avtomobilov. Med vso množico vojaštva so se premikale kolone ujetnikov in množice civilistov, ki so bežali pred rdečearmejci. Med vojaki je bilo videti oficirje prav vseh ran-gov, nekateri so bili na motornih kolesih, drugi z avtomobili in oklopniki. Prav oklopna vozila, topovi, samohodke, poljske bolnišnice in štabi so zasedali največ prostora. Dne 25. marca 1944 se je ruska vojska nevarno približala mestu. Izvedeli smo, da so vozovi z našo opremo (tros) že daleč pred nami in se pripravljajo na umik preko Dnjestra v Romunijo. Dohiteli smo jih v kraju Kulčijevci. Utaborili smo se za nekaj dni in poslušali obljube, da nas bodo z avioni odpeljali nekam na zahodno fronto v Francijo, pred tem pa bomo še vsi dobili izredni dopust. Seveda od vsega tega ni bilo ničesar. Neko popoldne so nas poklicali, naložili na kamione in odpeljali. Nismo vedeli, kam gremo. Nekateri so trdili, da smo prišli v Veliki Zvančik. Ko se je zvečerilo, smo videli pred seboj zarjo gorečih domov, slapove raznobarvnih raket in sem pa tja slišali tudi topovske izstrelke. Trdili so, da je fronta pri Orininu. Peljali so nas naravnost v ta pekel pred nami. Zdihoval sem in ponavljal pesem: »Marija, pomagaj nam vojskini čas...« Bitke na hribu proti Hotinu V nočnih urah je bilo le normalno obstreljevanje s topovi in pu-škarjenje, v zgodnjih jutranjih urah pa se je začelo. Naše enote so šle v napad na nož pod zaščito umetne megle, prav isto pa so storili tudi Rusi. Vsi skupaj smo se znašli v popolnoma nepregledni megli. Nihče ni prav vedel, kje je sovražnik. Od vseh strani je pokalo in udarjalo. Vsi navzkriž smo vpili in klicali na pomoč. Za kratek čas smo se potegnili iz te vsesplošne zmešnjave, kije že zahtevala veliko žrtev. Naša sosednja skupina je dobila ruskega ujetnika, starejšega možička. Vpili so nad njim: »Roke v verh!« Roke so mu same šinile kvišku. Vzeli so mu dokumente, kaj drugega pa ni imel pri sebi, razen poln žep sončničnih pečka. Posebna skupina ga je takoj odpeljala v štab. Umaknemo se v neko hišo. V kleti so sodi. Plenk, plenk, plenk. Pošastna fontana. Ko uideš smrti, ponoriš, da bi ubil smrt. Granata poči. Nekaj fosforja špricne o slamnati strehi. Izza vogala priteče kričeč in ves krvav soldat: »Pomoč, pomoč!« Vpije, kot da mu je odtrgalo pol zadnjice. Ker nismo hoteli v boj na nož z besnim sovražnikom, med katerimi so bile posebne enote ruskih komsomolcev in žena, nas je hotel neki nadut nemški oficir postreliti. V rokah je držal brzostrelko, klel in grozil. Oh, ta osovraženi rumenolasec. Koliko časa nas je že podil od boja do boja. Nikdar nam ni privoščil prijazne besede, rr vije celo hotel onečastiti mlado, komaj 16 let staro dekle. L^li dovali smo mu, da smo zato izven prve linije boja, ker srno r a$je, težke ranjence, ki smo jih nesli na četno obvezovališče. Videt da smo še vsi mokri od sveže krvi, toda vse to ni nič zalegi0-dal nas je s prekletimi izdajalci, strehopetci, svinjami in psi< mo na račun dobrih in hrabrih vojakov. Tedaj pa je tu^\Mefam0- $e lo. Od kod, ne vem. Dva sta ga prijela in vrgla v gorečo sla ^. mrtev se je zvijal in krčil v grdo, smrdljivo kepo. Prvi je reke mu: Pljuni vanj. »Hotel vas je postreliti in na vesti nima sa . ^. ko nemških vojakov, kijih je z orožjem v roki teroriziral, arnP.n0 nd di mnogo civilistov in celo otrok.« Pri takem ti gre resn kozlanje. a 'W V bojno linijo je prišel vod vojakov SS. Pognali so nas v ^sQr ši boj. Hoteli so, da zavzamemo pomembno strateško [oCym0 uje'. ko ceno. Rekli so nam, naj obkolimo komuniste in ne jemlje {flilci tnikov... (keine Gefangenenmachen...« Trdili so, da so nam J le za oviro. K sreči ujetnikov tako ali tako nismo dobili- franc0' Ob menije bil MG strelec II., starejši vojak iz zasedenerj^ ^gJfi. ske pokrajine. Bil je prav tako kakor jaz nasilno mobilizira ^ ško vojsko. Nedaleč od njega je eksplodirala topovska granei je zasulo. Priskočil sem mu na pomoč. Videl sem, da je poS kel je, da mu je ušla voda. lo Proti nam so se pomikali ruski tanki. Kar precej jih je '00 pa je bilo strah. Misli so nam begale: tanki proti poscanim vojakom. Kakšna sramota... sa0 v Oficirji so neprestano kričali: »Vsi v kritje! Streljaj j •^ določene cilje!« Okrog nas so padali trudni in lačni vojaki. ^ ftf rali na umiku preteči več kot 100 kilometrov. Okrog nas J ^s0W razrito od granat. Globoki lijaki so pričali o težkih kailb,veqa gft.' kaj orali. Pri nas smo imeli mladega, junaškega tank°VS &0v ^ nardirja, ki je z ročnim orožjem sestrelil 9 ruskih oklopPp0 erieS11' imel na rokavu posebne našitke, za vsak uničeni oklopntljP ^a g# Dejal je, da ve za vsako sovražno granato, kam bo Pf Letje. ^' čez, ta je prekratka, ta gre desno, ta levo.« Ni se metal v za kor smo ob žvižganju granat počeli drugi. Tudi čelade ^ nay proti železnim drobcem ni nosil. Imel je navadno vojaško večkrat pa je bil celo gologlav. marca 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN @mi8mmMGLAS Plesna delavnica ameriškega plesnega učitelja iz Trsta HOČEM SREČNE PLESALCE" Plesalec in plesni učitelj Grant McDaniel zadnji dve leti svoje izkušnje posreduje tudi slovenskim plesalcem: plesati je treba tudi z glavo, __ ne le z nogami. Ceni dosežke modernega plesa pri nas, a opaža, da jih spremenjen odnos politike do kulture uničuje. Alenka Hain, ki pri kranjski zK.O skrbi za plesno dejavnost, je že večkrat sodelovala v Plesnih delavnicah Američana Granta McDaniela, kjer se je P^pričala o njegovi kakovosti. Zato ga je konec aprila povabi-(a v Kranj, da bi za Ljubljano n Mariborom tudi gorenjski Plesalci spoznali sodobne ple-sr>e tehnike, ki obstajajo poleg b°lj znanega jazz in revijskega Plesa. Plesalci iz različnih plesih skupin so v tridnevni plesni klavnici spoznali, da je za plesalca prav tako kot tehnika in ^trajnost pomembno samoza-Vedanje o smislu in cilju tega Početja in zavestna osebna , zavestna oseona odločitev o vlogi plesa v njiho- V«n življenju. Zadovoljni so s ta^o obliko dela in si skupaj z žiteljem želijo ponovitve. Pr- Vo plesno delavnico v Kranju Je denarno podprla ZKO, Dom ,LA pa je brezplačno odstopil ln Pripravil veliko dvorano. Ob zaključku delavnice smo se z Gr»ntom McDanielom pogo- VarJali o njegovem delu in oce- m razmer v naši plesni dejavnost; --■ nosti v Primerjavi s tujino. Kakšna je bila vaša pot do plesalca in plesnega učitelja? Za profesionalnega plesalca sem začel plesati zelo pozno, pri enaindvajsetih. Šolal sem se v kvalitetni šoli za poklicne plesalce v ameriškem Ohiu, se nato pilil v Philadelphiji in deset let plesal v Torontu, preden sem prišel v Evropo. Zdaj že skoraj deset let živim in delam v Trstu. Od kdaj ste plesni učitelj? Ste z aktivnim plesom prenehali? Najprej me prenašanje izkušenj ni zanimalo, zares učiti sem začel šele v Evropi. Za tri leta sem prekinil nastopanje, saj tako poučevanje kot plesanje zahtevata celega človeka in je zelo težko ohranjati ustrezno raven v obojem. Ko sem v Trstu za nastope izšolal skupino plesalcev, me je ljubezen do plesa potegnila nazaj na oder. Kaj delate v Trstu? Tam imam svoje podjetje, ki vključuje plesno šolo in agencijo za posredovanje nastopov, s čimer dajemo plesalcem možnost zaslužka. Upam, da bomo Jugoslovanska slikarska razstava v -----galeriji Avsenik v Begunjah:_ GALERIJA LM NA GOSTOVANJU Atoenfr an' razen ponedeljka, je od 11. do 17. ure v Galeriji JlBo7 V ^e8unJah na Gorenjskem odprta razstava del znanih »slovanskih umetnikov, poimenovana »Kadar umetniki niso esi>jeni«, ki jo v sodelovanju z Avsenikovim razstaviščem --.___ prireja Galerija LM Festič iz Maribora. Avsen t v Ljubljani ta zanimiva razstava gostuje v Galeriji ^evenk V ^eSunJari na Gorenjskem. Renomirana LM Galerija Zanimi V" ^ma''a Festiča iz Maribora velja za eno izmed najbolj Jugosl0 kolekcionarjev umetniških del v Mariboru. Zagotovo je sti. He U ' rekorder po številu in zlasti kakovosti svoje dejavno-se je rce8°vec Smail Festič že več kot 25 let živi v Mariboru, kjer ^ednii/n^1' Posta' »Štajerc«, znan pa je kot novinar, sedanji Vn° Um e. m dopisnik iz Slovenije. Okužil pa'se je tudi z liko-šlo 2a De|r!ostJ0 m priredil je že več kot 60 razstav. Večinoma je ^gosla^ lve slovenskih avtorjev v Jugoslaviji ali »ostanka« galerjst 1Je v Sloveniji, celotno Jugoslavijo pa je Smail Festič kot ^daj tafco | a Prec'stavUal llJdi navzven, v prostoru, po katerem ^8oslov° Zei!° strem'mo, Evropi. Festič je pomembna slovenska in |iostj0 ul. a osebnost, s katero se, če bi se pač hotel s to dejav-JUg0si0v. VarJat'. neizogibno .moraš srečati. Zaupajo mu mnogi iz darni Mi e^a m slovenskega vrha, kot so Mersad Berber, legen-vić, Safel/" ^°nJev'c- zgodovinski Mića Popovič, Vlada Veličko-vat. ] . . ~ec- Olja Ivanjicki... V Sloveniji pa Tisnikar, Jože Hor-Gftlha, Slana, Jeraj, Logar... ustanovi?mi leU sta Nevenka in Smail Festjć kot prva v Maribo- Lmen njunih3hAaSebno Galer'J°. ki se imenuje LM po začetnicah čni zanes ^era Le-*le in MeJre< kar naJbrž pomeni, da hoče li-einst0|etn.enjal< Smail Festič poskrbeti za kontinuiteto svojega I 'e Ostare- Van->a- GaleriJa LM Nevenke in Smaila Festiča |ertja v MarihSa' amPak tudi najbolj znana in ugledna zasebna ga-; , ezni zako k' -"e nastala kot Plod posebne nagrajenosti in a- Sile r,nCe^ do likovne umetnosti. Razstave, ki sta jih prire- deJaniaeiP-rK viloma veliki medijski dogodki in odmevna kultur-~,kovni kritik Marlen Premšak je o galeriji LM zapisal: st daje Gale i P° prePletu jugoslovanske umetnosti je tisto, d°,ru' kar in . !•£ Posebno mesto v slovenskem kulturnem pro-v>0v' v kateri Je 0d številnih zasebnih prodajaln likovnih iz-si ne »Ulim ,®>fi*° izklJučno komercialni interes in jih drugi PJa?3'06, P°dreieJn ^azstave v gosteh so drugačne, ne samo profe- 'me v ne v d ~~reJer>e galerijskim principom, ampak kulturno izmena likovnu"1 pomenu besede. V izbor prihajajo le najvidnejša Sloveniii UslvarJa'cev iz posameznih republik, na razstavah De°8radu Da*° l°' denimo- imenitni slikarji iz BiH, v Zagrebu ali ^Umein PrVakl s,ovenske likovne umetnosti.« i iv|jenie, i°S- Je zame '"fuzija in strup,« je dejal Smail Festic. '° n»s Življe,,- En S tem' kar ,ahk0 «m«tnik ,e ^ nadgradi, je posta-« ra*un na!} S,og- Mi 'mamo to radi. Nismo podjetje, ki bi želelo J° P» PodiM*"eP zanima"ja za te izvirne kulturne dobrote služiti, Prte8a src • Smo na tem Podr°čju dovolj kvalificirani in tudi a Pripravljeni, da našo radost delimo še z drugimi...« Drago Papler Trinajst gorenjskih plesalcev je tri dni spoznavalo tehniko in koreografijo sodobnega plesa, (foto: J. Cigler) lahko v začetku maja nastopili tudi v Sloveniji, kot je bilo dogovorjeno. Kakšno je vaše mnenje o slovenskem sodobnem plesu? V Slovenijo se z veseljem vračam že skoraj dve leti, saj mi je tu zelo všeč. V Italiji mi prav nič ne ustreza njihova mentaliteta, ki je v vsem drugačna od ameriške. Družbena klima ni naklonjena plesnemu profesionalizmu, niti ne vedo, kako je treba ples razvijati. Pri vas sem naletel na precej bolj intelektualen pristop in odnos, pa tudi stanje v vašem sodobnem plesu ni tako slabo, kot radi mislite. Tu se dogaja veliko več in na višji kvalitetni ravni kot v Italiji. Plesalci več potujejo in se šolajo zunaj, prihaja več tujih plesnih učiteljev. Ljubljana je Pariz v primerjavi s Trstom, ena velikih kulturnih prestolnic tega dela Evrope. Preseneča me le, da je bilo tu veliko lažje delati pred menjavo oblasti. Nesprejemljivo je, da je bila Slovenija pod komunizmom zelo odprta, zdaj pod demokracijo pa zaprta. Mislim, daje za kulturo glavni problem vaš minister Capuder. Ogorčen sem in sem tudi pisal vašemu predsedniku vlade, naj vendarle zamenja tega človeka. Uničuje se dvajset let dobrega dela in truda ljudi, ki so to dosegli tudi brez pravih sredstev. Osebno visoko spoštujem delo vseh slovenskih umetnikov in to veliko količino ustvarjalne energije, ki prihaja od ljudi in ne iz velikih institucij. Kakšne pa imate izkušnje z našimi plesalci? V Ameriki so mladi plesalci prepuščeni samim sebi, plešejo in se preživljajo hkrati, česar mnogi ne zdržijo. Hitro ugotovijo, zakaj in koliko zares želijo postati plesalci in se odločijo. Tisti, ki ostanejo, delajo z vso odločnostjo in energijo, ki jo premorejo. V Italiji (in tudi pri vas ni drugače) so mladi plesalci vezani na dom. Ne želijo oditi in iskati svoje možnosti za uveljavitev, kar se bo moralo spremeniti. Plešejo, ker se radi gibljejo, pri tem pa nimajo pravega cilja. Nujna je zavest, odločitev za razvedrilo ali pro-fesionalizem, saj so zahteve do enih in drugih povsem različne. Zato tudi v vaših delavnicah zadnja dva meseca vedno skušam skupaj s plesalci razmišljati o njihovih pričakovanjih ob prihodu na vajo. Pomembno je, da vedo, kaj hočejo od mene. Boleče je in nelagodno se počutijo, saj je lažje vaditi brez cilja, a mene sama vadba ne zanima več. V Italiji imam veliko obveznosti in ne morem priti vedno, ko bi to želel. Prihajam zaradi zadovoljstva nad tem, kar se tukaj dogaja. Nerad učim iste ljudi le enkrat, ampak se želim vračati, da vidim razliko v napredku. Moj drugi cilj pa je tudi zadovoljen, srečen plesalec. Če bo imel svoj ples rad in bo vedel, zakaj to dela, ter da dela zase in ne zame, potem mu bo lepo. Če se sam nima rad, potem ga namreč tudi občinstvo ne bo imelo. Kaj ste delali v tej plesni delavnici? Poleg tehnike sem se spet posvetil človeku v plesalcu. Dal sem čutiti, da spoštujem njihov trud, da bodo tisti med njimi, ki učijo mlajše, to spoštovanje prenesli tudi nanje in tako lažje odkrili in spodbudili talente med njimi. Spodbudil sem tudi njihovo razmišljanje o lastnem plesnem prizadevanju in mislim, da bodo nanj zdaj gledali drugače kot prej. To je bil tudi Alenkin namen, ko me je povabila. Škoda le, da sem lahko prišel le za tri dni, saj se šele tretji dan začne delati zares sproščeno. Za večino je bila to izkušnja in spodbuda, da bi morda delali tudi kaj drugega. Le profesionalen plesalec ali zelo nadarjen začetnik pa lahko v takih kratkih delavnicah zares nekaj pridobi. • T. Jur-jevec SREČANJE LUTKOVNIH _SKUPIN_ Radovljica - Zveza kulturnih organizacij je spet pripravila Srečanje lutkovnih skupin Gorenjske, ki bo v torek, 2. aprila,na več prizoriščih: V osnovni šoli Ljubno bo Lutkovna skupina OŠ Podlubnik Škofja Loka zaigrala Malo čarovnico, v OŠ Mošnje lutkarji jeseniškega gledališča T. Čufar Kljukčeve dogodivščine, v knjižnici A. T. Linharta Cveto Sever Rdečo kapico, kranjske Lutke čez cesto predstavi Kako sta se igrala kužek in muca ter Oči siromakov, kranjska skupina "Tri" pa predstavo Čenča. V knjižnici bo popoldne tudi okrogla miza. Radovljiška ZKO bo v sredo v Bohinjski Bistrici pripravila tudi letošnje gorenjsko srečanje otroških gledaliških skupin. VEČER Z NADO SEVER Radovljica - Linhartov oder in galerija Šivčeve hiše bosta v torek, 2. aprila, pripravila predstavitev nove pesniške zbirke Nade Sever "Krpice". Večer s pesnico bo v galeriji Šivčeve hiše ob 19.30 uri. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, so odprte razstave: Gorenjski kraji in ljudje v I. in II. svetovni vojni. Po sili vojak in keramika umetnic Sonje Rauter - Zelenko in Nine Zelenko. V Prešernovi hiši je na ogled razstava Male grafike iz zbirk Gorenjskega muzeja. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Nove pridobitve etnološkega oddelka Gorenjskega muzeja 1988 -1990. V Galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Jože Ciuha. V Galeriji Lipa razstavlja akad. slikarka Suzana Cotič. V Prešernovem gledališču bo v petek, 29. marca, ob 19.30 uri predstava Kdor skak, tisti hlap za abonma petek II. in izven, v soboto pa ob isti uri za abonma sobota II. in izven. V soboto bo ob 10. uri lutkovna premiera kranjske skupine Čačke Zakaj je krtek potreboval vrečo. Gauloises Blondes Club v Hotelu Creina nocoj ponuja koncert skupine Vocal Art. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je do sobote na ogled razstava ročno izdelanih tkanin in unikatne keramike umetnic Ne-de Bevk in Janje Smole Cvelbar. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo barvne in črnobele fotografije člani Foto kluba Tržič. RADOVLJICA - V galeriji Ekos, Trubarjeva 5 razstavlja Janko Korošec, član slikarske skupine 6+4.V Šivčevi hiši je na ogled razstava banderskih slik iz zbirk Gorenjskega muzeja v Kranj'1. V fotogaleriji Pasaža bodo danes odprli razstavo fotografij mladega jeseniškega fotoamaterja Sandija Novaka. V avli Občine Radovljica razstavlja slikar Branko Čušin. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled razstava slik priznanih jugoslovanskih slikarjev. LESCE - V galeriji Flamingo razstavlja likovna dela Bernarda Šmid. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je na ogled razstava del slikarke Mirne Pavlovec. V galeriji Fara je odprta razstava slik petih članov škofjeloškega likovno umetniškega društva. V galeriji ZKO Knjižnica je odprta slikarska razstava Rada Dagari-na Poslikani strop. V veliki dvorani hotela Alpetour so na ogled tapiserije Vide Janškovec. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji loškega muzeja so na ogled lesorezi slikarja - grafika Staneta Žerka. TRZIC - V paviljonu je na ogled razstava slik Vinka Hlebša. V Kurnikovi hiši je odprta razstava fotografij Sandija Čufarja. V župnijski cerkvi bodo v nedeljo, 31. marca, ob 10.30 uri izvajali Mozartovo cerkveno glasbo ob 200-letnici skladateljeve smrti. KAMNIK - V Kavarni Veronika razstavlja slikar Tomaž Gostin- TKANINE IN KERAMIKA Prodajna razstava ročno izdelanih tkanin in unikatne keramike oblikovalk Nade Bevk in Janje Smole Cvelbar v Kosovi Graščini na Jesenicah. Izdelki arhitektke in oblikovalke Nade Bevk, ki se je šolala tudi na Danskem odlikujejo pristni materiali: volna, platno, lan in groba struktura ročno tkanega blaga, ki jo doseže z različno debelimi nitmi. Z bogastvom barv in njihovih nians ter s skrbno usklajenimi valovitimi progami v bistvu ustvarja tkano sliko. Različni barvni toni pogosto iste barve, vsak zase očrtan z linijami valovitih ali nalomljenih črt, sestavljajo podobe, te pa so včasih dopolnjene s tanko zlato ali srebrno nitko. Tanja Smole Cvelbar je končala ljubljansko Akademijo za likovno umetnost. V njeni unikatni keramiki, čajnikih, skodelicah, posodah, v njihovi obliki in barvi, je mnogo domišljije. Uporabni in hkrati dekorativni izdelki odkrivajo njen kiparski pristop. Oblikovani so tako, da jih poljubno obrnjene lahko postavimo v prostor kot skulpturo. Pritegnejo razgibane oblike in dognana paleta barv. • Slavica Keržan Nastop lutkovne skupine iz Šmihela SANJE 0 GOVOREČEM CVETU Nadvse ganljivo je bilo v soboto videti lutkovno skupino iz Šmihela na avstrijskem Koroškem, ki je po dolgem času lahko zopet nastopila na domačih tleh: čeravno se je v teh kriznih časih ideja o Koroški kot delu Slovenije, razblinila, in je namesto nje vzklila nova, namreč da naj bo Slovenija del Avstrije, je o predstavi potemtakem povsem umestno zatrditi: nastop domače kulture v lastni hiši. Za (slovensko) kulturo še vedno velja, da nima meja: to, kar tare lutkovno gledališče v Šmihelu, tare tudi lutkarje na Kranjskem v obče; recept za postavitev igre ni v vsebini, se pravi, kako bomo igrali, temveč, kakšne lutke bomo pokazali otrokom od petega do stope-tega leta starosti. Reakcija, odziv gledalcev na igro je potem temu primerna: starejši otroci, ker so kulturni in ker se bojijo izpasti kot robavsi brez posluha za umetnost, se pustijo vleči za nosove, saj so, roko na srce, tega že vajeni. Malčki, tisti pravi, v katerih se pretaka duh resnice, pa takoj, nekoliko v zadrego staršev, bruhnejo v smeh, jok, ali prično klepetati s sosedom. Kaj njim mar za lepe lutke, saj jih imajo, celo lepše, že doma ali v vrtcu. Tega, česar nikoli nimajo, je malo posluha starejših, da bi se z njimi igrali. In ker starši nimajo časa za to, jih peljejo k nekomu, v lutkovni teater, ki je plačan za to, da z dobro, prepričljivo in zanimivo igro prevzame njihova srčeca, da se z njimi igra. A na žalost vedno ista pesem: otrok v lutkovnem teatru nima možnosti, da bi videl igro, gledališče v pravem pomenu besede, temveč pride le v nekoliko nenavadno prodajalno lepih igrač, ki niso zanimive, saj mu jih mama ne more kupiti. Zgodbica Milana Dekle-ve, »Sanje o govorečem cvetu«, je bila, glede na aktualnost besedila, odigrana nepodoživeto, mehanično in trdo: tako je zastor, ki je po dolgem času ponovno padal med dejanji, namesto da bi razplamene-val napetost v duši, gledalce delal nervozne. Tomaž Kukovica (GLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 29. marca 199' GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Stečajna gneča Kako hitro in zmedeno se pri nas spreminjajo gospodarske razmere, je moč najbolje pojasniti s stečaji. Še donedavna so bili za nas nekaj tujega, politika jih je preprečevala z denarnimi injekcijami, na katere so se bolniki tako navadili, kot se narkoman na mamilo, običajno sta jo družno zapičila partijski sekretar in bankir. Danes je stečaj že vsakdanja zadeva, po pretresu, ki ga je povzročil Elan, tudi medijsko niso več tako mikavni. Hiter zasuk spremlja zmeda, vladna politika glede stečajev je bila lani še razvidna, saj so z odlaganjem prispevkov vsepovsod preprečevali stečaje, zdaj pa je stečaj postal zatočišče za delavce, ki plač ne dobivajo več, saj se po njegovi objavi lahko takoj napotijo na zavod za zaposlovanje po socialno pomoč. Stečaji so torej postali stvar socialne in ne gole ekonomske računice, kar so v tržnem gospodarstvu. Potemtakem smo še daleč od njega, ravnanje politikov pa se bistveno ni spremenilo, le denarja za gospodarska mamila nimajo več. Zmedo pa politiki zaradi narave svojega dela veliko lažje prenašajo kot sodniki, ki po novih zakonih odločajo, ali je podjetje zrelo za stečaj ali ne, kar se je najbolje pokazalo prav pri Elanu. Po črki zakona je bil zrel za stečaj in kranjski sodniki so se tako tudi odločili, vladni ministri pa so mencali, da zakon ni najboljši, da bi Elan vendar morali rešiti, ko pa jih je stečajna ekipa prosila za denar, mošnje niso razvezali. Ko se danes oziramo nazaj, že lahko rečemo, da je bilo kranjskim sodnikom lani navkljub Elanu še dobro, saj se zdaj na gospodarskem oddelku zaradi stečajne gneče dobesedno dušijo v delu. Prenašajo jo toliko težje, ker si podjetja želijo, da bi bil stečajni postopek čim krajši, saj mnoga tako rešujejo presežke delavcev, kar velja zlasti za Iskrina podjetja. Zadrega pa je toliko večja, ker nekaj sodnikov, ki so nabrali prve izkušnje na tem področju, odhaja, v glavnem med odvetnike. Kranjsko sodišče, ki z gospodarskim oddelkom pokriva vso Gorenjsko, je lani dobilo 27 stečajnih zadev, letos pa v dobrih dveh mesecih že 20, kar jasno pove, kako hitro narašča število stečajev. Za sodišče predstavlja to tudi denarni problem. Vsi stečajni postopki so praktično uvedeni na predlog SDK, kar pomeni, da stečajne stroške začasno plača sodišče. Stroški pa niso tako majhni, saj običajno postavijo izvedenca ekonomsko finančne stroke, ki pregleda poslovanje dolžnika in pogoje za začetek stečajnega postopka, sodišče pa mora plačati tudi objavo v Uradnem listu. Pri tem prihaja do neumnosti, ki ji ni para, povzroča pa jo zmedenost gospodarskih razmer pri nas, bolje rečeno na hitro napisani zakoni, saj njihovi sestavljalci očitno niso pomislili na vse posledice, temveč so imeli pred očmi le spodbujanje podjetništva. Med podjetji, ki so prijavljena za stečaj, je vse več zasebnih, med dvajsetimi v letošnjem letu kar osem. Za ustanovitev so potrebovala pičlih 2 tisoč dinarjev, stečajni postopek pa stane vsaj 30 tisoč dinarjev, plačan bo iz proračuna, saj pri teh podjetjih običajno ni premoženja, ki bi šlo v stečajno maso. Država torej plačuje stečaje podjetij, ki so se zaradi izredno nizkega začetnega kapitala razrasla kot gobe po dežju in veliko jih je ostalo na papirju, njihovi lastniki pa nedvomno že dobro vedo, kakšen je najcenejši stečaj. Sicer pa jim to ni bilo težko izračunati, saj je bilo že pri ustanovitvi marsikomu smešno, da je začetni kapital znašal dva tisoč, sodna taksa za vpis v register 350 dinarjev, objava v Uradnem listu pa od tisoč do treh in pol. S tako nizkim začetnim kapitalom pa je bilo ustanovljenih 99,9 odstotka zasebnih podjetij. Stečajno gnečo žal povzročajo tudi takšne neumnosti. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Slabo zanimanje tujih turistov za našo deželo Z začetkom aprila bo začel veljati poletni vozni red slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways, z njim se bo v primerjavi z lanskim poletjem redni mednarodni promet povečal za približno polovico, domači pa bo ostal približno enak, manj poletov bo med Ljubljano in Beogradom, več letenja pa znotraj Hrvaške. Zaradi izredno slabega zanimanja tujih turistov za našo deželo je zelo upadel čartrski promet, Adria bo na čartrske polete v Carigrad, Rim, Bari, London in Pariz vabila domače potnike. Novo čartrsko linijo pa enkrat na teden uvajajo med Ljubljano in Malto, iz Dubrovnika pa bodo trikrat na teden leteli v Barcelono in Madrid. Med novostmi je treba omeniti še lani odprte linije z Dunajem, Moskvo in Londonom, prihodnji mesec pa bo Adria v New Yorku podpisala pogodbo o medsebojnem sodelovanju z ameriškim Pan-Am in vzpostavljena bo direktna zveza med New Yorkom in Zagrebom, Adria pa bo poskrbela za povezave z drugimi jugoslovanskimi letališči. Posebno pozornost bo namenila tesnejšemu sodelovanju s hrvaškim Croatia Airlines. Adria Airways je lansko leto prvič v dvajsetletni zgodovini končala z izgubo, čeprav je prepeljala 21 odstotkov potnikov več kot leto poprej. K. izgubi so največ prispevale domače gospodarske razmere, zlasti precenjeni dinar, in zalivska vojna. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d. LJUBLJANA" Območna enota KRANJ Vabi k sodelovanju strokovnjaka, dipl. ekonomista: s petimi leti delovnih izkušenj, ki bo lahko pokazal svoje sposobnosti na podroqu izvajanja zavarovan]. Poskusno delo traja 6 mesecev. Delo je strokovno zahtevno in zanimivo. Od vas pričakujemo profesionalnost, samoiniciativnost in prodornost. Nudimo vam možnost za osebni razvoj in strokovno izobraževanje. Ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d. LJUBLJANA, Kadrovska služba, Oldhamska 2, KRANJ, v 15 dneh po tej objavi. MARJAN GRADIŠAR, direktor trgovskega podjetja Mercator-Preskrba Tržič Vračanje lokalov ne bo preprosto Pred dvema letoma so v centru na Bistrici 40 odstotkov prometa ustvarili s prodajo tujim kupcem, lani jih ni bilo, tudi letos ne. Tržič, 26. marca - Blagovnica trgovskega podjetja Mercator-Pre-skrba v Tržiču je te dni v znamenju 20-letnice, pred dobrim mesecem so v Krizah odprli diskontno prodajalno. Dve priložnosti za pogovor z direktorjem Marjanom Gradišarjem, ki bo čez nekaj mesecev odšel v pokoj, hiši je zvest že od leta 1954, vrsto let kot komercialni, zdaj enajsto leto kot direktor. "Kakšna je trgovska konkurenca v Triiču?" "Naše podjetje je nosilec preskrbe v tržiški občini, kar danes pomeni le še skrb za občinske blagovne rezerve, to pa je predvsem obveznost in ne dober posel. V majhni občini, ki šteje 14.500 prebivalcev, se srečujemo z vse večjo konkurenco zasebnega sektorja, saj je v Tržiču že 31 zasebnih trgovskih lokalov in 28 zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom. Kupna moč v Tržiču pa je vse slabša, saj so gospodarske razmere še težje kot drugod, pred stečajem je BPT, težave imajo v Zlitu, v Tiku, v Peku si pomagajo s sindikalnimi prodajami." "Kaj pa kupci iz sosednje Avstrije?" "Pred leti so prihajali, leta 1988 in 1989 smo v naših prodajalnah, zlasti v centru na Bistrici, imeli blizu 40 odstotkov prometa s tujci. Lani je bilo ravno obratno, naši ljudje so množično odhajali po nakupe čez mejo, tujcev lani k nam ni bilo, tudi letos jih v glavnem ni, razlogi so znani in jih nima smisla pojasnjevati." "Vaša trgovska ponudba je široka, kje je promet najbolj padel?" "V glavnem povsod. Seveda iščemo nove prodajne poti, pohištvo, belo tehniko in podobno blago smo včasih prodajali na potrošniška posojila, zdaj na dvo do šestmesečno obročno odplačevanje, vendar je problem v tem, da se ljudje lahko zadolžijo le do tretjine plače, kar spoštujemo, plače pa so v Tržiču slabe. Štirikrat letno nastopamo na sejemskih prireditvah Gorenjskega sejma v Kranju, tam navezujemo stike s kupci od drugod in nekateri nato pridejo v Tržič, s konkurenčnimi cenami in s solidno postrežbo smo uspeli ustvariti zaupanje." "Od kod prihajajo?" "Zlasti iz Kranja, tudi iz Ljubljane, Kamnika, Domžal, Škofje Loke." "Kakšen je bil lanski poslovni rezultat?" "Pri vseh problemih in težavah, ki smo jih imeli lani, lahko rečem, da smo poslovno leto zaključili ugodno, seveda pa po naši zakonodaji nikoli ni dovolj dobička, da bi pokrili vse obveznosti." "Kakšne so vaše plače?" Za tržiške razmere povprečne, v primerjavi z ljubljanskimi pa bistveno slabše." "Povsod preštevajo, koliko ljudi imajo preveč?" "Že od oktobra 1989 na novo ne zaposlujemo več, odhodov ne nadomeščamo, s 170 na začetku lanskega leta je število zaposlenih doslej padlo na 154. Pred očmi imamo seveda tudi vprašanje deljenega delovnega časa, uvajanja evropskega delovnega časa, pa zakon o denacionalizaciji, tudi ta utegne zmanjšati zaposlenost." "Zaradi vračanja lokalov, koliko je takšnih?" "Gre za osem lokalov, ki so bili po vojni nacionalizirani, mi pa smo jih kasneje kupili od občine. Nekaj pa imamo tudi najemnih odnosov z bivšo stanovanjsko skupnostjo oziroma zdaj z občino. Ti lokali so bili po vojni enkrat, če ne dvakrat, nekateri celo trikrat preurejeni, sodelovali smo pri stroških vzdrževanja glavnega objekta, denimo pri popravilih streh, v te lokale so bila vložena znatna sredstva, zato vračanje nacionaliziranega premoženja ne bo preprosto. Bivši lastniki na problem gledajo drugače, iz drugega zornega kota, potrebno bo najti skupni jezik, pripravljeni smo sodelovati, se pogovarjati, vendar na pošten način. Mi, ki smo zdaj v podjetjih, vendar nismo krivi, da so bili lokali takrat nacionalizi- la brez kakršnekoli prisile. lo nasprotno, politične str»J so bile v Ljubljani tedaj narr nane k združevanju z Erno > tedanjo Prehrano. Odloči«*" J| bilo zaupanje, za kar je ^ veliko zaslug tedanji k0«^ alni direktor Mercatorja rani, ne moremo mi zdaj ugotavljati, je bilo to upravičeno ali ne. Dolžni smo s temi objekti ravnati kot dobri gospodarji, dokler so še naši, direktor sam vendar ne more odločati o tem, kaj bo vrnjeno in kaj ne, toliko manj, ker smo vključeni v Mer-catorjev poslovni sistem in imamo v podjetju kot delniški družbi 51 odstotkov zunanjih glasov. Dokler nimam v rokah nič uradnega, ne moremo nič dati." "Dokler ne bo sprejet zakon ?" "Tako je." "Kdaj je prišlo do povezave z Mercatorjem?" "Trgovski podjetji Preskrba in Ljubelj (še prej Prehrana) sta se leta 1964 združili v Preskrbo, tri leta kasneje z Mercatorjem. Na referendumu smo izbirali med njim in Loko iz Škofje Loke, kolektiv se je 72-odstotno odločil za Mercatorja." "Kaj je po Vašem mnenju odločilo?" "Velikost in moč podjetja, ljudje so se odločili za večjega. Z obema pa smo imeli dobre poslovne odnose, z Loko jih imamo še danes." "Odločitev je bila torej dobra?" "Mislim, da je bila najbolj pomembna. Moram pa reči, da ni bila politična, sprejeta je bi- Rozman. Prišel je, dogov požel velik uspeh, zaupaUH ob krahu banke Les toliko ■> pomembno, s kuponov je} s prešel na komercialne zaplS^. katerimi imajo ljudje pr« na■ ■ pu popuste, seveda pa jj«1 y, našajo tudi obresti." • Volčjak Svoboda gibanja na jubilejnem 30. sejmu Alpe-Adria Najmočnejša vez med alpskimi mesti je turizem Ljubljana, 27. marca - Vsaj tri ure časa si morajo vzeti obiskovalci letošnjega sejma Alpe-Adria, ki se odločijo, da si vsaj bežno ogledajo vse razstavne prostore. Tako se je že prve dni pokazala kot pravilna odločitev organizatorjev, Gospodarskega razstavišča Ljubljana, da nekdanji sejem Alpe-Adria, katerega del je bil namenjen prostemu času, del pa ureditvi doma, razdelijo na dve sejemski prireditvi. Prva poteka te dni in se imenuje Svoboda gibanja, druga, pod naslovom Svoboda bivanja pa se bo začela 9. aprila in bo trajala do 13. aprila. Prvi del sejma pod naslovom Svoboda gibanja je namenjen predvsem predstavitvi sodelovanja med deželami Alpe Jadrana, predstavitvi mest in pokrajin pobratenih z Ljubljano ter tistemu delu, ki ga imenujejo vse za prosti čas. To pa je predstavitev turistične ponudbe, športa in rekreacije, navtike, kampinga in karava-ninga ter avtomobilov in avtomobilske opreme. Ob tem delu sejma je pohvalno zlasti dejstvo, da so letos turistične agencije pripravile bogato ponudbo različnih aranžmajev tako doma kot v tujini in jo opremile tudi s cenami (večinoma deviznimi, ki pa jih je ob datumih vplačil moč poravnati v dinarjih). Ko smo listali po Kom-pasovem ceniku, smo ugotavljali, da bo za tedensko poči-tnikovanje v hotelih B kategorije na naši obali treba največkrat odšteti od 300 do 500 mark, cenejše pa so cene v pred in po sezoni. Kot navadno je precej popustov za otroke, nekaj tudi za upokojence in družinske počitnice, še vedno pa je dosti možnosti najemov apartmajev. Turizem in potovanja pa so tudi tista, ki še vedno dajejo glavni poudarek sodelovanju med deželami skupnosti Alpe Jadran in tako imenovani Delovni skupnosti alpskih mest, ki se je ob letošnjem sejmu prvič predstavila na tiskovni konferenci. V Delovni skupnosti alpskih mest sodelujejo mesta alpskega loka Avstrije, Francije, Italije, Nemčije, Švice in Slovenije. Osnovna naloga delovne skupnosti je ugotavljanje skupne problematike, predstavljanje skupnih programonv s področja turizma, kulture in ekologije in pospeševanje stikov in sodelovanj med mesti. • n A*' Gospodarska zbornica ^ strije je v torek PriPr,il]S\-"Avstrijski dan". ?redSei$ gospodarstva sose ^ tev dežele je na spremljaj01 j skovni konferenci p0"?1 fr. Koffer, predsednik Trgo ^ ske zbornice za KorosK > * e zborncn Koffer, predsednik Trg0"u ske zbornice za Koroško, * je povedal, da je zborni organiziranost a gospodarstva za Slovenije in Hrvaške zaj' pana preko avstrijskega de' gata dr. Gerharda Sup*"' ca v Zagrebu, v pripravi pa.^'«,.V.!(i.1,5T RASTKO MOČNIK PREPOROD HUMANISTIČNIH ŠTUDIJ TOMAŽ KUKOVICA ni_ , KRONOLOGIJA IN DIALEKTIKA AFER: DEMOKRACIJA OREZ NEDOLŽNOSTI MURFI M. EINHEIT FOTOGRAFIJE. STRIP. DESIGN Urednikova beseda Današnje Odprte strani so nekoliko drugačne kot običajno: pripravili so jih mladi intelektualci pri ljubljanski filozofski fakulteti in v njih spregovorili predvsem o kulturi. Preberite, morda boste zvedeli kaj novega! Prihodnji teden bodo izšle Odprte strani, katerih osrednja tema bo druga svetovna vojna - ob 50-letnici napada hitlerjevske koalicije na Jugoslavijo. Leopoldina Bogataj > O c Q □ C Z »SOTEnGLAS 10. STRAN Petek, 29. marca 1991 DISKURZ O HUMANISTIKI PREPOROD HUMANISTIČNIH ŠTUDIJ Že nekaj časa - že leta, nemara kar desetletja - humanistične študije doživljajo nov razcvet. Dokazov zdaj ni več treba iskati, ponujajo se kar sami v knjižnih obvestilih založb, v tematskih številkah kulturnih revij, na oglasnih deskah fakultet; razberemo jih lahko v zanimanju široke javnosti za kulturo antike, v zahtevah po obnovitvi klasične gimnazije; številne vede se ponovno utemeljujejo, iščejo novo enotnost, ki jih vrača k nekdanjemu skupnemu obzorju humani-stike. V naših krajih je mejnik, s katerim je »renesansa humanisti-ke« utrdila točko, ko se proces ni več mogel spriditi, ustanovitev knjižne zbirke Studia huma-nitatis leta 1985. V skladu s skromnostjo, ki je za humani-stiko od nekdaj bila etični moment njene vednostne strategije, so Studia humanitatis zbirka prevodne literature; zaradi skromnosti siceršnjih razmer se zbirka omejuje na prevajanje odločilnih del našega stoletja -čeprav se prevodne lakune iz preteklosti širijo z vsakim novim prevodom iz sedanjosti; s podjetnostjo, ki je humanistiko že večkrat ohranila pri življenju, ko je sicer že vse kazalo na njeno izumrtje, zbirka ob vsakemu prevodu objavlja spremno besedo - ta prevedeno delo umešča v tok njegove discipline, v sestavo splošne kulture in v sedanje sorednice domačih teoretskih prizadevanj. Rekli bi lahko, da spremna beseda v teoretski poduk in razsvetljensko veselje prevaja trpljenje, ki ga je prevajalec vložil v prevod vsakokratnega dela: prevod marsikaterega dela od prevajalca namreč zahteva, da zasnuje celo vedo, ki je dotlej manjkala v slovenski kulturi. Če mu že ni treba ustanavljati vede, jo mora pogosto obuditi iz zgodovinske pozabe; ali vsaj prenesti v slovenščino nov miselni način, brez nasilja prilagoditi slovensko govorico dotlej neznani misli - res, fingirati mora poprejšnji razvoj, v slovenščini neobstoječo preteklost vede, ki se v času njene zrelosti izkristalizira v značilen »žargon«. Vednost se iz jezika v jezik ne prenaša le kot »snov«; predenje mogoče prestaviti dognanja ali teoretske sheme, je treba prenesti jezikovne strategije, ki so do teh dognanj in shem pripeljale; in vednost se utrdi v kulturi tega ali onega jezika, ko njene strategije postanejo jezikovne navade, med katerimi je mogoče izbirati in na podlagi katerih je mogoče izdelovati nove strategije, nove sheme in dognanja. Po ovinku čez humanistično »prakso« smo s tem prišli do ene temeljnih potez humanistične »teorije«: humanistika se je od nekdaj razumela bolj kot tehnološka veščina, kot obrtna vednost o strategijah - bolj kakor pa je zase mislila, da naj bi bila stroj za proizvodnjo »dognanj«, kaj šele »resnic«. Humanistika kot retorika, kot pravo, kot zgodovinski poudarek je bila od nekdaj tehnologija za urejanje medčloveških razmerij - in ni ji bilo kdo ve koliko do tega, da bi veljala za znanost o resnici teh odnosov. To je bil v znanstvenem novem veku eden glavnih razlogov za poniževanje humanistike; na drugi strani pa ta stalna zavezanost humanistike praksi medčloveških razmerij opozarja, da njena zveza z drugim pomenom besedi »human, humanističen« ni naključna, da ni »zgolj« etimološka: humanistika kot veda izhaja iz podmene, da vsakdo nosi svojo resnico s seboj, da jo s svojimi dejanji in opustitvami, s svojo držo in svojimi nakloni, skratka, v razmerjih do drugih »proizvaja« - natančneje: da se človeška resnica dogaja v razmerjih med ljudmi. V družboslovnih »znanostih«, ki so se zgledovale po vzorcu eksaktnega naravoslovja in matematike, je humanistika še do nedavna veljala za nekakšno »predznanstveno preteklost«. Spor je že star - klasično ga je formuliral Vico v polemiki proti novodobnemu kartezijaniz-mu z govorom, s katerim je odprl šolsko leto 1708 na neapeljski univerzi. V izrecni vi-covski obliki je vprašanje sicer kmalu zašlo v pozabo, poznan-stvenje družboslovja v 19. stoletju ga je, na videz, odločilo eksaktnosti v prid - a že na začetku sociologije, z Durkhei-"mom, se sproži »humanizacija«, značilna za linijo Durkhe-im - Mauss - Levi- Strauss. Zadeva se giblje v spirali: za srednji vek, še za renesanso, so bili Stari tisti »drugi« svet, s pomočjo proučevanja katerega so sodobniki poskušali vzpostaviti razdaljo do tegob svojega časa; ob pretresu, ki ga je prineslo okritje neevropskih, zlasti ameriških ljudstev, so Stari rabili za ključ v iskanju razmerja do te drugosti; še Morgan je Irokeze proučeval s pomočjo starih Grkov; z Durkheimom, Maussom in sodobno antropologijo pa se zgodi odločilni preobrat - ko začno Stare, Grke in Rimljane, proučevati s pomočjo dognanj, nabranih med Avstralci in Polinezijci; poslej je le še korak do nove enotnosti humanistike, do novega koncepta človeškosti človeka, a tudi do novega umevanja »drugosti« - ko bomo na Slovence gledali skozi očala, ki so nam jih izbrusali Maori. Paradni argument evropskega etnocentrizma, sicer tudi globoko zakoreninjen v določenem družboslovju, je razlika med »zgodovinskimi« in »ne-zgodovinskimi« družbami. Po tem umevanju naj bi zgodovinske zahodne družbe bile sposobne tudi zgodovinske znanosti o družbi, tj. o sebi in o drugih - medtem ko naj bi »nezgo-dovinske« družbe poznale samo statično mitološko misel. Humanistika naj bi po tej shemi pripadala »predzgodovini« zgodovinskih družb - manjkalo naj bi ji prav samo-osveščenje zgodovinskosti, katerega slutnjo lahko sicer razberemo iz Tukidida, rimskih zgodovinarjev, nemara še sem pa tja pri kakšnem kronistu srednjega veka - ki pa je vendarle v pravem pomenu monopol moderne, ko naj bi šele nastala »prava« znanost o družbi. Pokazati pa je mogoče: da razdelitev na zgodovinske in ne-zgodovinske družbe ne velja; daje specializacija družboslovja v splošni zavesti »zgodovinskih« družb družbene znanosti potisnila v mitološki položaj; da je spontana »zgodovinska« na sužnje, trgovcih, misionar-jih, popotnikih bolj ali manj enake poročilom tamkajšnjih belcev o istih ljudeh in dogodkih, pa vprašanja, kakršna so, denimo, odkod belci, odkod njihova premoč ipd. obdelujejo miti: v Južni Ameriki ta pro- tem modelu tam, kjer že obstaja znanstveni govor, ne more biti kakšnega drugega govora: to je strukturno nujno (za vsak »predmet« en in en sam disku rz), pa tudi vrednostno zaželeno (znanstveni govor je »več vreden« od drugih govorov; tudi če bi se lahko odločali, kar se iz strukturnega razloga tako in tako ne moremo, bi torej izbrali »znanost«). Zgo- luje v vsakdanji zavesti, v ^ kdanjem govoru sama zg° vinska znanost. Kadar se ta 8^ vor sklicuje na znanost-popravijo: »to naj proučijo »v dovinarji«; ali: »iz ugotoy ^ zgodovinopisja izhaja.-H^ sposoben, da bi hkrati vZP bijo vil merila, po katerih bi ^ mogoče ugotoviti, ali je t0 cevanje, ali enega žanra kli- v drugi zavest pripadnikov zahodnih družb mitološka - a se te svoje narave prav zaradi svojih predsodkov ne more ovedeti; da je, naposled, obuditev humanistike odgovor na notranje protislovje zahodnega etnocentrizma - upajmo, da odgovor, ki bo to protislovje ustvarjalno razrešil. Novejše raziskave napeljujejo na misel, da se mitološka misel in zgodovinska zavest ne izključujeta; številna »ne-zgodo-vinska« ljudstva natančno razločujejo med mitološkimi zgodbami in zgodovinskimi pripovedmi: v njihovih kulturah sta to dve različni govorni zvrsti, tako kakor sta, denimo, za nas dokumentarec in melodrama različna filmska žanra. Zvrsti se razlikujeta po kompozicijskih značilnostih: mit ima kanonično verzijo, ko se je mora vsak pripovedovalec držati: zgodovinska pripoved dopušča posameznikovo improvizacijo, vnašanje osebnih izkušenj in komentarjev ipd.; pri mitu je pomembno, da se pove zgodba, merilo za to zvrst je tako rekoč pravilna kompozicija, medtem ko je pri zgodovinski pripovedi važno, da se prikažejo podrobnosti, dogodki - merilo za to zvrst je »resničnost«. Pri mitu govor razlaga in pojasnjuje temeljna vprašanja občestva in posameznikov; zgodovinska pripoved prikazuje, obnavlja verjetno povezanost med dogodki in dejanji. Zgodovina pripoveduje, kaj se je zgodilo; mit pojasnjuje, zakaj se je zgodilo. Medtem ko so zgodovinske pripovedi južnoameriških Indijancev o lovcih blem zelo pogosto obravnavajo s pomočjo mita o dveh bratih, starejšem, ki je močan in neumen, in mlajšem, ki je šibak in premeten. Mlajši brat ukane starejšega in si tako pridobi moč nad njim; mlajši brat, ki odide na Vzhod in se pozneje zmagovito vrne, je belec -zgodba pa ima isto osnovno strukturo kakor mit Stare zaveze o Ezavu in Jakobu. S tole razliko: medtem ko je v biblijski mitologiji robati in močni Ezav človek divjine, materin ljubljenec Jakob pa je kulturni junak - je v južnoameriških mitih belec človek narave, Indijanec pa človek kulture. Premik je razumljiv, saj mora mit, ta za občestvo utemeljitvena zgodba, izhajati iz etnocentrične optike - in starejši brat Waribi ima za Indijance Barasana enako funkcijo kulturnega heroja kakor mlajši brat Jakob za Izraelce. Ob vseh krutih zgodbah, ki jih vedo Indijanci povedati o posamičnih belih lovcih na sužnje, najemniških razbojnikih, misionarjih in trgovcih, pripovedujejo tudi mitsko zgodbo, po kateri je beli človek vendarle - brat. Naša civilizacija je kultura razvrščanja, natančno oddeljenih in izključujočih se predalčkov: zato v njej ni mogoče, da bi o isti stvari pripovedovali s pomočjo dveh govornih zvrsti. Različne zvrsti govorijo o različnih »predmetih«: fizika in kemija sicer obe govorita o »naravi«, a njuna predmeta sta različna - ta znanstvena paradigma se v našem mišljenju samodejno prenaša tudi na druga, tudi na človeška področja. Po tem Tki P TrT 23 "aS P°- a,i koIiko Je "P""*« IoTa ■ v ,zklJučno P"Pada čina poslušalcev ne-more ved«' zgodovin, kot znanosti. A naše ti, kolikšna je vrednost takeg sklicevanja, mora govorcu Pa. verjeti »na besedo« - karjePr1' stna mitološka situacija. D°oi\ li bi lahko, da tudi govorec m v nič boljšem položaju: tudi samemu sebi »verjame na b&e' do« ali, z drugimi besedam-proizvaja mit. - Zatajevanje m1' tološke misli v sodobnosti i"1 potemtakem za učinek sponta' no mitologizacijo občestven zgodovinske zavesti - in to,0, zgodovinska znanost v druzp mitološko deluje. To pa pomeni tudi, da smo d° zoreli za humanistiko: jaJv mitološkosti v sodobnih drUef bah je nekakšen mejni pr"? f mitološke misli; zato vseka* dragocen predmet antrop0 . škega proučevanja. Formu'3 , a njel . meti družbe so po svojem lastnem umevanju »zgodovinske«: kar zgodovinski vedi nalaga tolikšno strukturno in vrednostno breme, da ga ni mogoče nositi; zgodovinopisje ne more izpolniti pričakovanj. Ena izmed zasilnih rešitev je podvojitev zgodovinske vede na znanost o preteklosti in znanosti o sedanjosti - na zgodovino in družboslovje. Mitologije v tem modelu - vsaj po mnenju njegovih domorodcev - ni. Sodobne družbe zase nasploh menijo, da niso mitološke. Prav to pa povzroča samodejno in nenadzorovano mitologizacijo vsakdanje obče zgodovinske zavesti. Zadosti je, da poslušamo, denimo, vsakdanji politični govor, pa bomo opazili, da nam v okviru razdelitve na »prej« in »zdaj« pripoveduje - pravljice, torej: mite. Opazimo lahko še več: bolj ko neki čas, bolj ko neka pozicija zase misli, da je drugačna od preteklosti, izraziteje mitološka je njena podoba o tej preteklosti, izraziteje mitološko prikazuje svojo drugačnost od nje. Sklepamo torej lahko, da je proizvodnja sedanjosti skozi proizvodnjo preteklosti tudi pri nas, kakor pri »nezgodovinskih« družbah, stvar mitologije. S to pomembno razliko, da se za »nezgodo-vinske« družbe miti dogajajo v neki davni preteklosti, ki je načelno ločena od zgodovinskega časa; mi pa se - prav ker ne priznavamo razlike med mitom in zgodovino, saj ne priznavamo, da bi naša misel ustvarjala mite - pretvarjamo, kakor da za nas obstaja en sam - »zgodovinski« - čas in ena sama - zgodovinska - zavest o njem. Ko pa ni več zavesti o razlikah med govornimi zvrstmi, te zvrsti tudi same le stežka ohranjajo svojo različnost: pomislimo le, kako pristno »mitološko« de- ja zveni sicer ironično, a VJtud ironijo je mogoče raZU^ p|eg1 -5 strogo pojmovno: ze vemo, da je ironija drža gane zavesti, ki svojih ' 0, dejanj ne more več jema ^ polnoma resno; zavesti, -vt1o verjame več vase«. NeS ironično občutenje lahko ^. v humanistiki P0ZltlvelJer3«' klon: ta minimalna »ne jt ta razdalja do samega s ^ navsezadnje pogoj, j,u- pridemo »na jasno«- , ^ manistika goji in kultiviralo meljno razdaljo, narn joH' omogoči, da obvladamo,^ memo in pojasnimo sam°njeg* raztrganost našega sf iinoSl mitol Z tu aJ O O AVTO SOLA ZSAM Škofja Loka - Kranj TEČAJI: - cestnoprometnih predpisov - prve pomoči OBČINSKI TESTI PRAKTIČNA VOŽNJA na vozilih GOLF in OPEL CORSA Informacije: 631-729 GORENJSKI GLAS, PETEK, 29. MARCA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič Pomladansko čiščenje tudi na cestah. Foto: G. Šinik V etnogaleriji SKRINA na Bledu Razstava velikonočnih pirhov Bled, 24. marca - Dobro leto dni je v blejskem trgovskem centru odprta etnogalerija Skrina, v kateri razstavljajo in prodajajo tipične slovenske tradicionalne izdelke in likovna dela priznanih slovenskih slikarjev in kiparjev. Ob letošnjih velikonočnih praznikih so že razstavljali pagance, butarice, te dni pa je veliko zanimanje zlasti za velikonočne pirhe in putke. "Poleg putk imamo razstavljeni dve vrsti pobarvanih jajc -prekmurske remenke in belokranjske pisanke. Razstavljena imamo oba tipa, prvotni tip, ki je bil razširjen do leta 1920, to je trdo kuhano jajce pobarvano po sistemu batik, in izpihano jajce, ki se je uveljavilo po letu 1920 za časa griže, da so porabili rumenjak in beljak, jajce pa pobarvali in z njim okraševali velikonočni pu-šeljc. Razstavljenih imam tudi 123 različnih načinov pobarvanja belokranjskih pisank. Poleg tega so v prodaji tudi postni svetniki. Ker pa k velikonočnim praznikom sodi tudi šunka, je pri nas moč dobiti stojalo za rezanje šunke (morša). Razstavljene imamo različne jerbase, s katerimi se nese na žegenj in tipične slovenske IHS cekarje," je povedal dipl. etnolog Blaž Telban. • V. Stanovnik KAM NA VELIKONOČNO KOSILO To nedeljo Vas vabimo na velikonočno kosilo v gostilno LAKNER na Kokrici pri Kranju. Poleg jedi z jedilnega lista Vam bodo ponudili še velikonočne jedi (suho šunko z domačim hrenom, pirhe, prato, orehovo potico...) Gostilna je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 22. ure. Ob koncu tedna popestrijo večer z živo glasbo. Telefonska številka je 22-890. Gostilna Lakner želi vsem vesele velikonočne praznike! V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE Bioritem tokrat posvečamo Andreju Štremflju, ki se odpravlja na osvojitev Južnega vrha v Himalaji, objavljamo rezultate žrebanja avtomobilske in glasbene nagradne uganke, pogovarjali smo se z režiserjem novega slovenskega filma Ječarji Marjanom Cigličem, z Glasovim fotoreporterjem Gorazdom Sinikom, zmagovalcem na novinarskem prvenstvu na Jahorini, ljubiteljem narodnozabavne glasbe bo marsikaj zanimivega nanizal Drago Papler pa še veliko drugega zanimivega branja boste našli v današnji šestnajstici. VREME Jasno in stanovitno vreme Pratika nam za naslednji teden takole napoveduje vreme: v petek, 29. marca, bo megla, v soboto, 30. marca, je ščip, v nedeljo, 31. marca, veter, v ponedeljek, 1. aprila, stanovitno vreme, v torek, 2. aprila, mrzlo, v sredo, 3. aprila, jasno, v četrtek, 4. aprila pa stanovitno vreme.. LUNINE MENE V soboto, 30. aprila, je ŠČIP ob 8. uri in 17 minut. Ker se Luna spremeni zjutraj, bo po Herschlovem vremenskem ključu dež ob severoza-hodniku in sneg ob vzhodniku. Po Herschlovem vremenskem ključu je vreme tembolj zanesljivo lepo, čim bližje polnoči se Luna spremeni in tembolj grdo, čimbližje poldnevu se Luna spremeni. SNEŽNE RAZMERE Soriška planina: 50 cm mokrega snega, naprave obratujejo, tekaška proga je urejena, Vogel: 75 cm mokrega snega, Krvavec: 15 cm novega snega na 10 do 34 cm podlage, Zelenica: do 90 cm snega. Don Mentonv band bo pel v Bašlju Natančneje, pri Jerneji Ro-bleku v Bašlju 62, ki je pravilno odgovorila, da je najpopularnejša skladba te skupine Dobra mrha - in bila seveda izžrebana. Kdaj jo bodo priljubljeni glasbeniki obiskali in ji zaigrali, bomo še sporočili. TRGOVINA UGODNIH NAKUPOV ŠPAROVEC SPAR MARKET STRUGA -STRAU Tel.: 9943-4227-2349 PETEK SPOREDI Z9. maica 1991 \ 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 9.00 9.00 10.10 14.50 15.00 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.05 18.10 18.10 18.25 18.55 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 21.15 22.15 22.40 1.00 Video strani TV mozaik Klub Klobuk Simenon, TV nanizanka Video strani Svet na zaslonu, ponovitev Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik: Tednik, ponovitev EP Video strani Spored za otroke in mlade Zgodbe o Poluhcu: Kako je Po-luhec premagal velikega step-nega volka, lutkovna igrica Mesečeva ura, angleška nadaljevanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Uganka Kumranskih rokopisov, avstralska dokumentarna oddaja Popolni vohun, angleška nadaljevanka TV dnevnik Sova Dragi John, ameriška nanizanka Odiseja 2010, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 Praga: Tenis - Daviš cup: ČSFR - Jugoslavija, prenos 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio Maribor: Tele M 18.50 Jesenice: SP v hokeju na ledu skupine B: Jugoslavija - Francija, prenos 21.00 Luciano Aampaoli: Pasijon po očetu, oratorij 22.00 Tenis - Daviš cup: Jugoslavija - ČSFR, posnetek iz Prage 23.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 0.15Yutel, eksperimentalni program l, PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 10.00 11.30 12.00 12.10 12.20 13.35 16.20 16.35 16.40 16.50 17.00 17.30 18.15 18.45 19.10 19.30 20.00 21.10 21.35 22.55 0.25 1.25 Poročila TV koledar Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade Šolski program Edukon, kontaktna oddaja Boj za obstanek Poročila Video strani Satelitski program Nero, opera Video strani Poročila TV koledar Pokličimo 93 Iz zgodovine glasbe: Josip Štolcer - Slavenski Hrvaška danes Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade Polna hiša, ameriška nanizanka Risanka TV dnevnik Boris Papandopulo: Pasijon našega gospoda Jezusa Kristusa po Janezu, glasbena oddaja Rim: »Via Crucis«, maša papeža Janeza Pavla II, prenos iz Koloseuma TV dnevnik Tatovi milnatih oper, italijanski film Yutel Poročila 11.45 Video strani 11.50 Dober dan Spregledali ste - poglejte 12.00 Splošna praksa 12.50 Kvizkoteka, ponovitev 14.05 Najljubši sin, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.00 Tenis za Davisov pokal: ČSFR -Jugoslavija, prenos 18.55 Jesenice: SP v hokeju na ledu: Francija - Jugoslavija, prenos 21.30 Dober večer 21.35 Nostalgija, dokumentarni film 22.10 Alf, ameriška humoristična nanizanka 22.35 Naftalina 23.30 Poročila 23.50 Cinema, francoska nadaljevanka TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25 20.00 20.30 21.30 22.20 22.30 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka, otroški program Leo, kralj džungle, risanka Bober, Don Chuck, risanka Skrivnosti sveta, dokumentarna oddaja Sarin dnevnik, TV nanizanka Leteči zdravnik, serija TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Disputationes 10.30 Maraton upanja, kanadski film 12.10 Nekoč 12.15 Rojstni kraji srednje Evrope 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.40 Raji živali 14.05 Tatovi koles, italijanski film 15.30 Otroški program 15.35 Alfred J. Kwak, risanka 16.00 Am, dam, des 16.20 Kotiček za živali 16.35 Jaz in ti, pregled programa za prihodnji teden 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Tako ali drugače 17.30 Mini kviz 17.55 V 80 dneh okoli sveta, risanka 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Pod eno streho. Novi začetek 19.20 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Jesensko mleko, nemški film 22.00 Platoon, ameriški film 23.55 Hunter, Skrivnostna fotografija - 0.40 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.05 Johann Sebastian Bach: Janezov pasijon BMW 245 15.01 Pasijon iz Mettmacha 16.05 Borzna poročila 16.20 To je ostalo od dvoglavega orla, dokumentarna oddaja 16.30 Znamenja in križišča, oddaja koroškega deželnega studia 17.30 Calandski bobni, velikoteden-ski običaji v Španiji 18.15 Maša, prenos iz Kremsa 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.45 Biblijske zgodbe 20.15 Univerzum. Divja obala 21.00 Po rdeče-belo-rdečih sledovih, Avstrijci v Indiji 22.00 Čas v sliki 2225 Sport: SP v hokeju - skupina B, Poljska - Avstrija, iz Ljubljane 23.00 Sedmi kontinent, avstrijski film 0.45 War Requiem, britanski glasbeni film 2.30 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Od melodije do melodije -(- EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja s- 23.15-4.30 Nočni program -glasba 1. RADIO 7JRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Pesem je pri nas doma - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE: FREKVENCE: 96,00 Mhz, 87,7 Mhz 96,8 Mhz 89,8 Mhz 96,8 Mhz - Radovljica, Kranj, Kamnik, Domžale, ZL2 Bohinj Jesenice Gorenjesavska dolina RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, Petkov ocvirk, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II, Kamen spotike, čestitke - 19.00 - Zaključek - FILMNET 7.00 Down Memory Lane, kolaž ske-čev 9.00 Ishtar, komedija; VVarren Beaty, Dustin Hoffman 11.00 Cvrano de Bergerac 13.00 Prisoners of Iner-tia, komedija; Christopher Rich, Amanda Plummer, Mark Boon 15.00 Ran, ep Akire Kurosavve 19.00 Best Friends, komedija; Burt Reynolds, Goldie Hawn 21.00 The Iron Triangle, akcijski film; Beau Bridges, Haing S. Ngor, Johnny Halliday 23.00 Punchli-ne; Tom Hanks, Sally Fields 1.00 The Birds, klasična srhljivka Alfreda Hitchcocka, Tippi Hendren 3.15 The Wild Angles; Nancy Sinatra, Peter Fonda 5.00 Three Fugitives, komedija; Nick Nolt, Martin Short, Sarah Rovvland RTL PLUS 6.00 Buck James, serija 6.45 Risanke: Mask 7.10 Piff in Herkul 7.20 Rimske SLOVENIJA 1 ura 2001 ameriški barvni film, 1984; scenarij in režija: Peter Hyams; igrajo: Roy Scheider, John Lithgov, Helen Mirren, Bob Balaban Film je nadaljevanje Odiseje 2001. Devet let po izginotju vesoljske ladje »Discovery«, se v vesolje, v območje Jupitra, odpravi ameriško sovjetska ekspedicija, da bi razvozljala uganko. V vesoljski ladji je med drugim tudi oče superračunalnika, ki je povzročil katastrofo v prvem filmu. V orbiti naletijo na ostanke »Disco-vervja«, v tvegani akciji poskušajo bivšo vesoljsko ladjo reaktivirati in pripraviti računalnik do govorjenja. Medtem opazijo ogromen črn monolit. V tem času je na želji pred vrati tretja svetovna vojna. Odnosi med »sovražnimi« člani ekspedicije so skrajno zaostreni, ko se pojavi Floyd, duh astronavta, ki je edini preživel katastrofo prejšnje vesoljske ladje in oznani čudežni dogodek. V resnici se rodi novo sonce in ta dogodek spravi razvnete Zemljane k pameti. Ponovno so odločeni, da si bodo s skupnimi močmi prizadevali za mirno osvojitev vesolja. počitnice 7.45 Jetsonovi 8.10 Stekleni čeveljček, ameriški glasbeni film; Le-slie Caron, Michael Wilding 9.40 80.000 milj skozi vesolje, angleški znanstvenofantastični film; Ed Bis-hop, Michael Billington 11.00 Zadnji lov, ameriški vestem; Stevvart Gran-ger, Robert Taylor, Debra Paget 12.35 Neverjetne zgodbe, Večna uganka piramid 13.00 Kralj kraljev, ameriški film; Jefrey Hunter, Slobhan McKen-na, Robert Ryan 15.35 Bratje Kara-mazovi, ameriški film; Yul Brynner, Maria Schell, Lee J. Cogg 17.55 Umetnost in sporočilo 18.00 Umor je napisala, serija; Angela Lansbury 18.45 Poročila 19.15 James Bond -Ljubezenski pozdrav iz Moskve, angleški film; Sean Connen/, Daniela Bianchi, Robert Shaw 21.10 Dirty Dancing, ameriški film; Patrick Swayze, Jenifer Grey, Cyntia Rhodes 22.45 Igla, angleški vohunski film; Donald Sutherland, Kate Neligan, Christopher Cazenove 0.35 Fanny in Alexander, švedski film 3.35 Formula 1, VN Brazilije, ponovitev 5.35 Capta-in Povver, risanka EUROSPORT 6.00 Poslovna poročila 7.00 D.J. Kat Show 8.30 Evrobika 9.00 Motošport, Formula 1 10.30 Namizni tenis, US Open, ponovitev 11.30 Evrobika 12.00 Konjaništvo 13.00 Golf, Australian Masters 15.00 Tenis, Davidsov pokal, prenos 18.30 Konjeništvo - svetovni pokal 19.30 Poročila 21.00 Rokoborba 22.30 American Football, vrhunci svetovne lige 23.30 Deskanje, Super Fun Board 23.30 SP v hokeju, Skupina B: Nizozemska - Norveška, iz Ljubljane 1.30 Ski Report, ponovitev Škofjeloškim odbornikom, ki so pred dnevi dobili vabi-><, la za 11. skupno sejo parlamentarnih zborov, svetuje-T mo, da posebej pozorno pogledajo na datum sklica. Navajenim na seje ob ponedeljkih se jim namreč lahko zgodi, da bodo prihiteli v skupščinsko dvorano dan prezgodaj. Ko smo grun-tali, zakaj nenadni premik s tradicionalnega ponedeljka na torek, nam je vžgalo: v ponedeljek je 1. april, dan vseh lažnivih kljuk- < rr I— 9i < u 0\ w H w C t/} < — o "—5 z U o o KINO 29. marca. < rr h- co l— < u < c tu os o CENTER amer. melodrama CMfc'RA ob 16. uri. amer. sodna drama NEDOKAZANA KRIVDA ob 17.45 in 20. uri STORŽIĆ amer. erot. drama HENRY IN JUNE ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 18. uri, novozeland. avtobiogr. drama ANGEL NA MOJI MIZI ob 20. uri KOMENDA franc. thrill. NIKITA ob 19. uri LAZE amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 19. uri ČEŠNJICA amer. kom. MOŽ Z RDEČIM ČEVUEM ob 20. uri RADOVLJICA amer. barv. film JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri BLED amer. zab. film NEWYORŠKE ZGODBE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film AMERIŠKI LOVEC ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film UMRI POKONČNO II. ob 19. j "Zgodba o jazzu" v Kranju "Čačke": otroci lutkarji Otroci, prvošolčki iz kranjske lutkovne skupine Čačke so pod mentorstvom Mite Muljavec pripravili novo lutkovno igrico Zakaj je krtek potreboval vrečo. Krtku pri izdelovanju vreče poleg drugih živalic pomagata tudi žabec in ježek. Pod imenom Čačke so se vsako leto z novo lutkovno uprizoritvijo predstavljale najprej vzgojiteljice iz vrtca, kasneje srednješolci, zadnji dve leti pa je zasedba precej mlajša. Vzgojiteljica Mita Muljavec je lansko leto za lutke navdušila nekaj otrok iz vrtca in zdaj, ko so kot prvošolci pripravili svojo drugo predstavo, upa, da bodo postali lutkovni podmladek, ki bo dal tudi kakšnega pravega lutkarja. Po lanski predstavi Zgodba o bolnem zvončku so letos pripravili priredbo češke pravljice Kako je krtek dobil hlačke (iz serije pravljic o krtku, po katerih so posneli televizijske risanke). Osnutke je izdelal Sašo Kump, lutke so delo Dušana Sokliča, predstavo pa s kitaro spremlja Boštjan Sever. Igrica z malo besedila in tembolj bogato animacijo je primerna za predšolske otroke in mlajše osnovnošolce. Osem malih lutkarjev je pretekle dni pridno vadilo, kar mimogrede so se vsi naučili vseh vlog in so tako drug drugemu dobra rezerva. Upajo, da bodo že spomladi s Krtkom nastopili tudi pred občinstvom na šolah. Predzadnja predstava Lutkovnih sobot v organizaciji kranjske ZKO bo jutri, v soboto, ob 10. uri v Prešernovem gledališču. • T. J. Glasba Novi, sveži val angleške glasbe Skupini E.M.F. (Unbelievable, I belive) in KLF (What tirne is love, 3 AM Eternal) že poznamo. The Banderas (This is your life) se počasi in vztrajno prebijajo. Izdali so tudi veliko ploščo, ki nosi ime Ripe. Nekaj več pa danes o skupini Massive. Začetki segajo v leto 1983, ko so se zbrali pod imenom The Wild Bunch. Kasneje so spremenili ime v Massive attack. Vendar glej! Vojna v Zalivu. Zaradi nje so fantje in dekle ponovno spremenili ime. Tako so sedaj preprosto Massive. Prva pesem, s katero so pritegnili pozornost nase, se imenuje Unfi-nishead simphaty. Naslednja Daydreaming pa že napoveduje izzid velike plošče Blue Lines, ki bo izšla 8. aprila 1991 (UK). Kranjski srednješolci so lahko 26. marca v kinu Center prvič prisostvovali kulturni prireditvi iz "PROGRAMA BIS", imenovani "Zgodba o jazzu". Pokrovitelj predstave je "Glasbena mladina Slovenije", "PROGRAM BIS" pa naj bi se razširil z Bleda, kjer se je začel, po vsej Gorenjski; program je namenjen oblikovanju občinstva različnih zvrsti glasbe. Kranjski srednješolci so se tako lahko poučili o jazzu kar v živo - ob nastopu Big banda RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška in gosta Ota Pestnerja; o jazzu,. njegovi zgo- dovini in različnih stilih te glasbene zvrsti pa je spregovoril Peter Amalietti, avtor knjige Zgodbe o jazzu. Oto Pestner je na začetku zapel črnsko duhovno pesem Nobody knows, saj se je jazz razvil (tudi) iz duhovnih pesmi, nato pa sta Big band in Oto Pestner srednješolcem predstavila še naslednje stile jazza: ragtime, dixieland, tradicionalni jazz, bebop.... tako da se je občinstvo na koncu toliko razživelo, da je s ploskanjem zahtevalo "bis" - dodatek. Mateja Jagodic CAR Blaževa ul, 11, Škofja Loka POMLADNA MODA ZA VSE, KI ŽELIJO NEKAJ NOVEGA: • PULOVERJI IZ VOLNE IN BOMBAŽA MAJICE • KRILA • KRATKE IN DOLGE HLAČE • VSE VRSTE MODNIH DODATKOV Odprto do 10.-12. in 15. - 18.30 ure, sobota od 9.-12. ure. VLJUDNO VABLJENI NAJ VAS NE MOTI SPREMEMBA NAZIVA: DISKONT NADA po novem TRGOVINA NADA GRENC 2. 64220 ŠKOFJA LOKA. tel 064-632 094 S tem ste pridobili samo večjo izbiro blaga, cene pa so ostale diskontne VELIKONOČNA PONUDA: SUHI VRAT 135,00 kg MOKA TIP 500 7,90 kg SLADKOR 10,70 SLADKOR (pakiran) od 12,30 do 13,50 OLJE CEKIN 19,90 RUM 1 I 43,90 PIVO (zaboj) 192,00 Na izbiro so vina po ugodnih cenah. Vsem kupcem voščimo prijetne velikonočne praznike! ^SOBOTA SPOREDI 30. marca 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.25 8.35 8.35 9.00 9.10 9.25 9.40 10.05 10.20 11.20 13.15 13.25 14.10 16.20 16.50 16.55 17.00 17.05 18.25 18.30 19.00 19.10 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 20.35 22.10 22.30 1.15 Video strani TV mozaik Angleščina - Follow me Radovedni Taček: Luč Zbis: F. Rudolf: Štirideset zelenih slonov Zgodbe o Poluhcu: Kako je Po-luhec premagal velikega step-nega volka, lutkovna igrica Alf, ameriška nanizanka Periskopov raček: Programski jezik Logo Zgodbe iz školjke Naša pesem '90: Jacobus Gallus Video strani Videogodba, ponovitev čudoviti svet bratov Grimm, ameriški mladinski film Sova, ponovitev EP video strani Poslovne informacije TV dnevnik Športni dogodek EP Video strani Druga godba: Trinajsto prase z gosti Že veste? Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Utrip Žrebanje 3x3 ONA + ON TV dnevnik, šport, vreme Sova Na zdravje!, ameriška nanizanka Twin Peaks, ameriška nadaljevanka Mož v rjavi obleki, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Izza zelenih vrat 10.30 Antika v Sredozemlju: Platon in Atlantida 11.00 Nemščina - Alles gute 11.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Izbrali smo za vas 13.40 Tarzan v dolini zlata, angleški film 15.15 Mikser Ivi, zabavna oddaja 16.00 Sedmi čut, oddaja o prometu 16.10 Narodna glasba 16.40 Ciklus B. Marjanoviča: Vredno je videti, dokumentarni film 16.55 Odprto... 17.25 TV teden 17.40 Poročila 17.45 TV razstava 18.00 Berači in sinovi, TV nadaljevanka 18.55 Denver, poslednji dinozaver, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Laura Lansing, ameriški film 21.50 Izseljena Hrvaška, dokumentarna oddaja 22.20 TV dnevnik 22.45 Športna sobota, TV Sarajevo 23.05 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 23.50 Yutel 0.35 Poročila TV HRVATSKA 2 11.20 Video strani Spregledali ste - poglejte 11.30 Cinema, francoska nadaljevanka 12.55 Alf, ponovitev 13.20 Besede, besede, ponovitev 14.00 Praga: Tenis za Davisov pokal: ČSFR - Jugoslavija 17.00 Zadar: DP v košarki: Zadar - Partizan, prenos 18.30 Spregledali ste - poglejte 19.25 Dober večer 19.30 Glasbeni vsakdan 20.05 Individum v Heksagonu 23.25 Zakon v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka 0.10 Chimera, angleška nadaljevanka TV KOPER 16.00 18.30 19.00 19.20 19.25 19.35 21.30 22.15 22.30 10.00 Satelitski programi - poskusni 20 00 prenosi 10.30 Strbske Plešo: Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, prenos 14.00 Praga: Tenis - Daviš cup: ČSFR - Jugoslavija, prenos 16.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.30 Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja, ponovitev 19.00 Muppet show: Tony Randall 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: Boter ameriški film 23.25 Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, posnetek iz Štrbskega Plešo 0.05 Yutel, eksperimentalni program 0.50 Satelitski programi - poskusni prenosi Športne oddaje Telerama šport TV dnevnik Videoagenda Jutri je nedelja, verska oddaja Čarobna svetilka - otroški program Človek pajek, risanka Dolgo povratno potovanje - TV movie Leteči zdravniki, TV film TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 9.30 10.30 11.50 12.00 13.00 13.10 13.15 16.00 17.30 17.55 18.00 18.30 19.00 19.30 1953 20.00 20.15 21.50 22.15 23.45 23.50 1.05 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev Disputationes Epilog, nemški film Komična opera Spomini Čas v sliki Nekoč Biblija, italijanski film Otroški VVurlitzer Tako ali drugače Kapitan Smodnik na črni svinji, risanka Kuharske dobrote Nogomet Milijonsko kolo, nagradna igra Čas v sliki, vreme Vreme . Šport Strastni bolnik, TV komedija Srček, oddaja za zaljubiti z Rudijem Carrellom Crackes, ameriški film Čas v sliki Priča, ameriški film; VVilliam Hurt, Signorney VVeaver, Christopher Plummer, James Wo-ods Čas v sliki/Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.50 Leksikon umetnikov 16.00 Borzna poročila 16.15 Kljub temu - drevo, portret 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Bratje Karamazovi, ameriški film 22.35 Čas v sliki 22.40 Šport 23.10 Evropski pokal amaterskih plesalcev 0.10 Čas v sliki l, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije -t- EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba SLOVENIJA 2 ura BOTER 2 ameriški barvni film, 1974; režija: Francis Ford Coppola; igrajo: Al Pacino, Robert De Niro, Lee Strasberg, John Cazale, Diane Racino, Robert Duvall Boter 2 se začenja s prvim obhajilom Anthonyja, Michaelovega prvorojenca, ki bo verjetno naslednik svojega očeta na čelu mafijske družine. Michaelu je uspelo po smrti dona Vita utrditi položaj svoje organizacije, ki jo vodi iz varne oddaljenosti Taho-ea. Igralnice v Nevadi prinašajo izvrstne dobičke in Michael razmišlja, da bi posel razširil tudi v Havano na Kubi. Coppola se od časa do časa vrača v zgodovino družine Corleone, na prihod Vita v Ameriko, ko je s Sicilije zbežal pred mafijskim maščevanjem in se znašel v nevvvorški priseljeniški četrti Mala Italija, v kateri veljajo povsem enaka, okrutna, nasilna in maščevalna pravila. Če hoče obstati, mora sprejeti pravila igre. In tu se začne Vitov mafijski vzpon, ki ga po njegovi smrti nadaljuje sin Michael. RTL PLUS 1. RADIO ZIRI 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek opoldanski telegraf, horoskop, Duhovna obzroja, Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, kuharski nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II. Moja je lepša kot tvoja - Sobotno popoldne, čestitke - 19.00 - Zaključek - 6.00 Risanke in serije: Rimske počitnice 6.20 Jetsonovi 6.45 Mask 7.10 V deželi dinozavrov 7.35 Dragi stric BiH 8.00 Konfeti, risanke: Wauzl, Medved Jogi, Scooby Doo 10.10 Risane serije: Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Mar-vel Universum: Spiderman... Robo-cop, Spiederman 5000 12.05 Captain N 12.35 Heman 13.00 Super Mario Brothers 13.25 Teenage Mutant Hero Turtles 13.50 Ragazzi, glasbena oddaja 14.25 Lassie, Lassie in časovna bomba 15.10 Daktari 16.05 Angel se vrača 17.00 Cena je vroča 17.45 Čudovita leta 18.10 Akcija - novo v kinu 18.45 Poročila 19.00 Nogomet 19.30 Umor je napisala 20.15 Ljubezenske noči v Tajgi, nemški film 22.05 Vse ali nič, igra z besedami in tortami 23.30 Velika noč, prenos maše 0.50 Ljubezenske noči v Tajgi, ponovitev 3.30 Igla, ponovitev angleškega filma KINO 30. marca CENTER amer. melodrama CMERA ob 17. in 19. uri, amer. kom. ROSEN-CRANTZ IN GUILDENSTERN STA MRTVA ob 21. uri STORŽIĆ amer. kom. MOŽ Z RDEČIM ČEVLJEM ob 16. uri, amer. erot. drama HENRY IN JUNE ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 17. uri, amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. akcij, thrill. STRAH PRED PAJKOM ob 18. uri, amer. trda erot. RAZUZDANA DAMA ob 20. uri RADOVUICA amer. zab. film BRATSKA KRI ob 18. uri, amer. grozlj. DEMON V OMARI ob 20. uri BLED amer. zab. film NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. zab. film TAM, KJER JE SRCE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film UMRI POKONČNO II. ob 18. in 20. uri NOVO V KINU DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO ameriška drama, igrajo: Stephen Caffrev, Partick Cassidv, Brian Cousins, Bruce Davidson, John Dossett, Mark Lamos, Dermot Mul-ronev, Mary-Louise Parker, Michael Schoeffling, Campbell Scott »Dolgoletno prijateljstvo« je pretresljiva pripoved o pogumu in osebnem junaštvu; kronika o ljudeh, ki se neznanemu in strah vzbujajočemu nasprotniku upirajo z ljubeznijo, upanjem in s prijateljstvom. Film je izmišljena zgodba o ožjem krogu prijateljev, katerih življenja se bistveno spremene, ko usodnega dne leta 1981 New York Times objavi članek o izbruhu »redkega raka« med homoseksualci, danes znanega pod imenom AIDS. < CC I- (J) < u < OŠ M * U H U a. < 00 —> z o o / NEDELJA SPOREDI 31. marca. 1991 / V NEDELJO VRE NAPREJ < lO os B S- I—> 2: tu 2 o o 1. PROGRAM TV SLOVENIJA V nedeljo, 31. marca, bomo v Evropi spet merili poletni čas. Z zimskega merjenja bomo na poletno prešli tako, da bomo ob 2. uri v noči med soboto in nedeljo urne kazalce premaknili za eno uro naprej. Poletni čas bo trajal do 29. septembra, ko bomo kazalce spet vrnili za uro nazaj. 13.35 Daktari, ameriška nanizanka 14.35 in tudi letos, izobraževalna oddaja 15.05 Televizijski družinski magazin 17.15 Zakaj te očka pušča samo, ameriški film 18.45 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Štiriindvajset ur v življenju neke ženske, TV drama 21.15 Nafta, angleška dokumentarna serija 22.10 TV dnevnik 22.35 Športni pregled TV Črna Gora 23.20 Trio Orlando igra Mozarta 0.20 Yutel 1.20 Poročila 8.30 Video strani 8.40 Otroška matineja. Živ žav 9.30 Mesečeva ura, ponovitev angleške nadaljevanke 10.00 Celje: Velikonočna maša, prenos 11.10 Ruševec, dokumentarna oddaja 11.40 Obzorja duha 12.00 Rim: Papeževa velikonočna poslanica in blagoslov »Urbi et orbi«, prenos s trga Sv. Petra 12.40 Ljudje in zemlja 13.10 Videomeh 13.40 Prisluhnimo tišini 14.20 Video strani 14.40 Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Golgota, francoski film 18.40 EP Video strani 18.45 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ljubezen po kranjsko, ponovitev TV filma 21.20 Podarim - dobim 21.40 Zdravo 23.00 TV dnevnik, šport, vreme 23.25 Sova Kremplji in praske, ameriška nanizanka Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka 0.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.40 V znamenju zvezd: Tehtnica, ponovitev nemške dokumentarne serije 10.10 Muppet show: Tony Randall, ponovitev 10.35 Štrbske Plešo: Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, prenos 12.30 Titanic, ponovitev 14.00 Praga: Tenis - Daviš cup: ČSFR - Jugoslavija, prenos 19.30 TV dnevnik 19.50 Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B: Jugoslavija - Avstrija, prenos 22.15 Tenis - Daviš cup: ČSFR - Jugoslavija, posnetek iz Prage 22.45 Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, posnetek iz Štrbskega Plešo 23.30 Športni pregled TV Črna Gora 0.15 Yutel, eksperimentalni program PROGRAM TV HRVATSKA 8.30 8.45 8.50 9.00 10.00 11.10 11.55 12.30 12.35 Lathatar - horizonti, kronika v madžarščini Poročila TV koledar Velikonočna bajka, oddaja za otroke Split: Velikonočna maša, prenos Dokumentarni film Rim: Papeževa velikonočna poslanica in blagoslov »Urbi et orbi«, prenos s trga Sv. Petra Poročila Sadovi zemlje, kmetijska oddaja TV HRVATSKA 2 10.35 10.40 12.15 13.00 14.00 18.00 20.00 20.30 21.00 22.30 22.40 22.50 23.15 23.55 0.00 0.50 Video strani Laura Lansing je spala tu, ponovitev ameriškega filma Fluid, ponovitev Športni program Košarka: NBA liga Praga: Tenis za Davisov pokal— ČSFR - Jugoslavija, prenos Košarka: NBA liga Persifal, opera Sedma noč Murphy Brovvn, ameriška humoristična nanizanke Ljubljana: SP v hokeju: Jugoslavija - Avstrija, prenos Nadaljevanje sedme noči Velika noč ali skupaj navzgor, dokumentarec Akvilina, dokumentarna oddaja Gledališče komedija, reportaža NLF, nagradna igra Nočni klici Rezultati avkcije TV KOPER 16.00 18.00 19.00 19.20 19.25 20.00 21.30 22.00 22.10 Športne oddaje »Tutti frutti«, glasbena oddaja TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka - otroški program Človek pajek, risanka Zgodil se je čudež Globus, politična oddaja TV dnevnik Športna oddaja TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Orientacija, ponovitev 9.30 Evangeiiščanska maša iz Rima 12.30 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 Nekoč 13.15 Podnajemnik, ameriški film 15.00 Hiša v Jeruzalemu 15.05 Palček Nilsa Karlssona, 2. del 15.30 Kralj Artur in astronavt, ameriški film 17.00 X-large, oddaja za mlade 18.30 Pod eno streho, napačni sum 19.30 Čas v sliki 19.50 Šport 20.15 Pomlad junakov, TV film 22.10 Vizije 22.15 Mozartov koledar 22.20 Mitridate - re di ponte, opera 0.25 Hunter 0.10 Čas v sliki/Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 9.00 9.05 9.30 10.40 12.10 12.30 13.00 13.30 14.30 15.00 17.15 18.00 18.30 18.55 19.00 19.30 19.45 20.15 22.00 22.10 23.45 0.45 Vremenska panorama Čas v sliki Kulturni tednik Lahko igram z vami? Kitajski narodni cirkus Boy Gobert o marionetnem gledališču iz moje biblioteke Dober dan, Koroška, oddaja za koroške Slovence Slike iz Avstrije Umetnost v samostanu Športno popoldne Košarka: Finale evropskega pokala pokalnih zmagovalcev, iz Ženeve Klub za seniorje Pravica do ljubezni, telenovela Slika Avstrije Kristjan v času Avstrija danes Čas v sliki Zgodbe iz biblije Miinchausen, nemški film Čas v sliki S tem tipom so same težave, ameriški film Šport Čas v sliki/Ex libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska teg3 tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba L RADIO ŽEI 9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar - Alpetourovo turisti- CENTER amer. melodrama CMERA ob 17. uri, franc. thrill. NIKITA ob 19. uri amer. film o aidsu DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO ob 21. uri STOR-ŽIČ amer. kom. MOŽ Z RDEČIM ČEVLJEM ob 16. uri, amer. trda erot. NAJBOUŠA UČITEUICA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 17. in 19. uri, prem. amer. vohun, film PARK GORKEGA ob 21. uri DUPLICA amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 10. uri, prem. amer. thrill. STRAH PRED PAJKOM ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. RAZUZDANA DAMA ob 21. uri TRŽIČ amer kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. grozlj. DEMON V OMARI ob 18. uri, amer. barv. film JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri BLED amer. zab. film TAM, KJER JE SRCE ob 18. uri, amer. zab. film NE-WYORŠKE ZGODBE ob 20. uri BOHINJ amer. zab. film NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film UMRI POKONČNO II. ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film AMERIŠKI LOVEC ob 19. uri SLOVENIJA 1 SOVA KRIMINALNA ZGODBA Bordelska vojna Požar. Prizadeti Leon Barsky, ki ga detektiv Nat Grossman pozna iz Chicaga, trdi, da je ogenj podtaknil Ed Saville, lastnik najboljše javne hiše v okrožju, kjer bi ga rad pregnal kot nevarnega tekmeca. Torello se sprva noče vmešati, saj gre po njegovem za vojno med bordeli. Potem pa policija prime Nata Grossmana zaradi kršitve več nevadskih zakonov. Mrtvo najdejo Sue Ellen, ci-po, ki ni več hotela delati za Sa-villa in je pobegnila k Barskyju. Čudne stvari se godijo v okrožju Bannon. Torello in njegovi možje se morajo spopasti s pokvarjenim, šerifom in pokvarjenim sodnikom. čno okence - kino - 10.00 - Minute za šport in rekreacijo - 10.15 - Vloga sveta staršev v šoli -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Pričetek, Ura za najmlajše. Slovenci v svetu, špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam, Nedeljsko popoldne 19.00 - Zaključek - FILMNET 7.00 Journey to the far Side of 5the Sun 9.00 Walt Disney presents: Go-ofy's Guide to Success 11.00 VVhats up Doc 13.00 Cyrano de Bergerac 15.00 Tale Spin; Rascal 17.00 For ke-eps; Molly Ringvvaid RTL PLUS 6.00 Risanke: Mr. T. 6.20 Captain N 6.45 Jetsonovi 7.10 Medved Jogi 7.35 Scooby Doo 8.00 Otroška oddaja 9.30 Stan in Olio - pogumna Škota, ameriški film 11.00 Teden, talks show 12.15 Transsibirija, z avtomobilom po Sovjetski zvezi 13.00 Moj oče je z drugega planeta, serija 13.25 Knight Rider, Tat 14.15 James Bond - Ljubezenski pozdravi iz Moskve, ponovitev filma 16.10 Na konju, francoski film 17.45 Umetnost in sporočila 17.50 Kilometer 330, nemška countn/ in kamionska glasba 18.45 Poročila 19.10 Dan kot nobeden drug, potovalni kviz 20.15 Aligator, ameriški film 21.55 TV Spiegel, magazin 23.30 Prime Time -pozna izdaja 22.50 Poker s smrtjo, kanadski film 0.30 Tatarska puščava, nemško-italijansko-francoska komedija 2.45 Aligator, ponovitev filma 4.10 Išče se Johny, romunska parodija na vesterne EUROSPORT 7.00 Hour of Povver, verska oddaja 8.00 Fun Facton/, za otroke 10.00 Trans VVorld Sport, ponovitev 11.00 Košarka, Evropski pokal (m), vrhunci 12.00 Evrošport v nedeljo: Boks, velike borbe; Smučarski skoki, finale; tenis, Davisov pokal, četrtfinale: ČSFR - Jugoslavija; Golf, Florenz Open; Plavanje, svetovni pokal 20.00 Ameriški nogomet, svetovna liga: London Monarch - new York/New Jersey Knights 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.15 9.30 10.00 10.15 10.30 15.00 15.10 15.30 16.55 17.00 17.05 18.30 18.30 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 21.30 22.15 22.40 23.20 0.40 Video strani TV mozaik Zbis: S. Rozman: Oblaček Po-hajaček, oddaja za otroke Gradimo mesto Živ Žav Mladinski pevski festival Celje '85: Prosti program MMZ s Poljske in MPZ iz SZ Utrip Zrcalo tedna TV mernik Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev - Zdravo Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Kralj Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo, TV film Osmi dan TV dnevnik, vreme 400 let slovenske glasbe Sova: Avtoštopar, ameriška nanizanka Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.10 Podarim - dobim, ponovitev 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 19.50 Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B: Jugoslavija - Italija, prenos 22.15 Pesem je... zabavnoglasbena oddaja 23.10 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Čas za pravljico, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Poštni nabiralnik 10.15 Likovna umetnost 10.30 Bodite z nami 10.45 TV gledališče - W Shakespeare: Hamlet 11.15 Family album, tečaj ameriške angleščine 11.45 TV Leksikon: Pesah 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.40 Zagrebški panoptikum: Umazana parada za prestolonaslednika, dokumentarno igrana oddaja 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Farnih/ album, tečaj ameriške angleščine 17.30 Hrvaška danes 18.15 Čas za pravljico, oddaja za otroke 18.45 Alpe Jadran 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd 20.50 Sedem dni v svetu, zunanja politika 21.20 TV Dnevnik 21.40 Energetska prihodnost Hrvaške 22.30 Kinoteka Ho\lywooda: Gospa Parkington, ameriški film 0.00 Yutel 0.40 Poročila TV HRVATSKA 2 16.15 16.20 16.30 17.15 18.00 18.05 19.00 19.30 20.00 20.10 20.15 21.15 22.40 0.10 23.10 Video strani Dober dan Spregledali ste - poglejte Zakon v Los Angelesu, ponovitev Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke Dober večer Rumena minutka Sreča, nagradna igra Velikani, dokumentarna serija Risanka Zgodba za lahko noč Svet športa Cosby shovv, ameriška humoristična nanizanka Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka Poročila Mož, imenovan sokol, ameriška nadaljevanka TV KOPER 16.00 18.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25 20.00 20.30 21.00 21.30 21.45 Športne oddaje Rojeni za življenje, dokumentarna oddaja Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio Veliki glasbeniki: L. V. Beethoven Ponedeljkov športni pregled Telerama šport TV dnevnik 6. krog - šport iz zamejstva TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Ognjene kočije, britanski film 11.00 O sebi 12.15 Universum: Kalifornijska pustolovščina pod vodo 13.00 Čas vs liki 13.10 Sadeži zemlje 13.25 Naša hiša v Kamerunu, ponovitev nemškega filma 15.05 Palček Nilsa Karlssona, za otroke 15.30 Ciganska pravljica, risnaka 16.00 Profesor si ne more pomagati, ameriški film 17.40 X-large 18.30 Pod eno streho 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Sreča in propad kralja otokar- ja, drama 23.10 Mozartovi dediči 0.10 Velikonočni jazz iz St. Gerolda 0.55 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 1 000 mojstrovin 9.15 Ali ljubite klasiko 10.15 Čebela 11.00 Pomlad na Dunaju, slavnostni koncert Dunajskih simfonikov 12.45 V življenju ne moreš imeti vsega, šansoni 13.20 Orlacove roke, avstrijski nemi film 14.30 A lidl un majsse, Židovske pesmi in Hasidijske pripovedke 15.30 Computeranimation 15.45 Dunajska razstavnica, Rdeča preproga za zibko 16.00 Dunajska kuhinja, 4. del 16.45 Zimsko potovanje po VValdvi-ertlu 17.30 Pravica do ljubezni, telenovela 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.15 Kraj dejanja. Tovariši 22.05 Čas v sliki 22.10 Beg v 23. stoletje , ameriški znanstvenofantastični film 0.05 Šport Hokej na ledu - skupina B, Nizozemska - Avstrija, iz Ljubljane 0.55 Čas v sliki SLOVENIJA 1 23.20 AVTOŠTOPAR Kaj, če sanjamo? Todd Fields je gimnazijski učitelj, čigar konjiček je fotografiranje. Nekega dne ga ena izmed dijakinj, Roseanne, povabi k sebi, da bi si ogledal njene fotografije. »Ogled« se konča v postelji. Todd, ki je poročen, se zaveda, da s svojo učenko ne more imeti razmerja. Vendar pa ji zvečer da svoj prstan v opravičilo, ker se je v šoli čudno vedel do nje. Čeprav so bile to le sanje, ima prstan v resnici Roseanne. Njena ljubezen bo zagotovo uničila Todda Fieldsa. 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila - 17.00 - Vroča tema: Štipendije - 17.30 - Zakajček - 17.45 -Dobrodišli v studiu - 18.00 - Radijska križanka - 19.00 - Odpoved programa l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -1420 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RTL PLUS RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., pregled športnih dogodkov. Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, glasbena rubrika - klasična glasba 19.00 - Zaključek 6.00 Super Mario Brothers, ponovitev 6.20 Kameli na konju, ponovitev francoske komedije 7.50 Velikonočni sprehod, ameriški glasbeni film 9.30 Stan in Olio v pobalinskih letih 11.00 Trije naredniki v Bengaliji, italijan-sko-španski film 12.35 Neverjetne zgodbe. Skrivnost Stonehengea 13.00 Umetnost in sporočilo 13.15 Zorrojeva kruta prisega, špansko-ita-lijanski vestem 14.50 Zorro proti ma-cisti, italijanski film 16.15 Veliki plavalec s črnim čevljem, francoski film 17.45 Nori hotel 18.45 Poročila 19.15 A-team, Bloovv, Svveat and Cheers 20.15 Babilonski lev, nemško-španski film 22.00 Skrajni predsodek, ameriški film 23.50 Velik plavolasec s črnim čevljem, ponovitev filma 1.15 A-team EUROSPORT 6.0 Poslovne novice 6.30 Poročila 7.00 DJ Kat 8.30 Evrobika 9.30 Konjeni- NOVA GODBA Tanita Tikaram se je vrnila po treh letih pavziranja. Pesmica "Tvvist in My Sobriety" nam še vedno odmeva v ušesih, ravno tako pa njen glas, ki nežno boža. Na tretjem albumu Everybody's Angel, se nam predstavlja z novimi glasbenimi temami. Med najmlajšimi izvajalci naj tokrat omenim duo The Rembrandts, ki je s svežimi lahkotnimi pop pesmicami sprejemljiv za nežna ušesa. Pesem "Just The way it is, baby" je v vrhu svetovnih lestvic. S svojim prvencem pa se je predstavila tudi mlada Angležinja, sicer rojena na Šri Lanki, Beverley Craven (ni v sorodu z Wes Cravenom). Pri plošči so ji pomagali veterani: producent Paul Somvvell - Smith (Ex-Yardbirds) in avtorski par Simon Nicol - Dave Mattacks (Fair-port Convention). Glasek, ki ti seže globoko v srce, pa tudi dalje. Lep pozdrav! VROČE MESTO (The Hot Spot) ameriški film; igrajo: Don Johnson, Virginia Madsen, Jennifer Con-nelly, Charles Martin Smith, VVilliam Sadler, Jerry Hardin Glavni vlogi, seveda poleg Dona Johnsona, v filmu The Hot Spot igrata dve ženski in sicer je ena sladka in prelepa uslužbenka, druga pa neubranljivo lepa šefova žena. Njun glavni objekt seksualnega tekmovanja pa je seveda Don Johnson, ki prispe v mesto še zaradi marsičesa drugega kot zgolj zaradi tega... štvo, svetovni pokal v preskakovanju 10.00 Smučarski skoki, finale svetovnega pokala 12.00 Alpsko smučanje, svetovni pokal - smuk (m) iz Kanade 13.00 Hokejski turnir 13.30 Rally Chel-lenge 14.00 Nogomet 15.00 Tenis, ATP turnir v Estorilu 18.00 Konjeni-štvo. Preskakovanje in dresura v Parizu 19.30 Poročila 20.00 Hokej, ponovitev 21.00 Boks, veliki dvoboji 22.00 Nogomet, prijateljska tekma: Palme-rias - Hamburger SV v Sao Paulu 23.30 SP v hokeju - skupina B, Nizozemska - Avstrija 1.30 Australian Ru-les Football, ponovitev 1. kola 2.30 Poročila / KINO 1. a prila I CENTER amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 16. uri, amer. erot. drama VROČE MESTO ob 18. in 20. uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! MENGEŠ novozeland. avtobiogr. drama ANGEL NA MOJI MIZI RADOVLJICA amer. zab. film BRATSKA KRI ob 20. uri BLED amer. grozlj. DEMON V OMARI ob 20. uri GLAS HOROSKOP Oven Izlet vam bo prinesel dolgo pričakovano sprostitev, ki vam bo dala novih moči za doseganje ciljev. Posebej ugodno pa se vam bo pisalo prav na ljubezenskem področju, kjer se vam obeta nekaj, česar se boste še nekaj časa spominjali. Bik Spoznali boste, da ni ravno nujno, da vedno obvelja prav vaša beseda. To vas bo sicer v začetku deloma razjezilo, toda kaj hitro boste spoznali, da je tudi druga varianta za vas zelo ugodna. Mogoče celo bolj... Dvojček Vaši namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne trudite prepričevati ljudi v nasportno. Nekdo vas skrivaj opazuje in si želi nečesa, kar bi bilo všeč tudi vam. Toda za kaj takega bo potrebno še kaj več kot pa le arogantnost. Rak Ne zaletavajte se z glavo skozi zid, ampak poskušajte rav-, nati čimbolj razumno. Poslovna poteza bo sicer obetavna, vendar pa bo treba vložiti še kar precej truda. Srečali boste nekoga, ki vas bo popolnoma očaral... Lev Nekdo, o katerem nimate ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boste zmotili, naj vam ne bo nerodno priznati, saj boste zaradi spodrsljaja še bližji. Ne pozabite na važen sestanekl Devica Potrebovali boste izdatno mero samozavesti in notranjega miru, saj se vam je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predajte, saj boste iz kopice dela potegnili tudi nekaj prav prijetnega. Tehtnica Na obzorju so se začeli zbirati črni oblaki, ki ne napovedujejo ničesar dobrega. Tudi najboljši nameni so vam padli v tako globoko vodo, da jih zlepa ne boste mogli uporabiti. Nikar se ne spuščajte v karkoli tveganega.. m Škorpijon Ni se vam treba bati nobenih posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boste odrekli statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot ste vi... Strelec Naj vam ne bo žal, da ste pogosto osamljeni, saj je to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se vam ni treba zapirati vase, kajti za srečo se bo treba tudi malce potruditi, predvsem oditi v družbo. Kozorog ca Ne odvračajte se od družbe, saj ste je v nekem trenutku pošteno potrebni. Spodbuda prijatelju bi vsekakor koristila tako vam kot tudi drugim. Zapletli se boste v avanturo, iz katere pa ne bo enostavnega izhoda. Vodnar Čeprav ste prepričani, da vas zasleduje smola, se bo izkazalo, da vendarle ni tako. Z novim prijateljem se vam obeta tudi nekaj več kot pa samo prijateljstvo. Vaš srečen dan je sobota, zato jo kar najbolje izkoristite. Riba Malo ste zanemarili družabno življenje, zato se nikar preveč ne branite povabila, ki ga boste dobili v prihodnjih dneh. Zabava vam lahko pomaga uresničiti vaše poslovne in tudi povsem zasebne načrte. Popoldne, zvečer, ponoči OSCAR 1991 Glasba - John Barry - Dances with vvolves Kamera - Dean Semler - Dances vvith vvolves Originalni scenarij - Bruce Joel Rubin - Ghost Prirejeni scenarij - Michael Blake - Dances vvith vvolves Posebna nagrada za vizualna afekte - Total Recall (režija P. Verhoeven) Stranska vloga - ženske - Whoopy Goldberg - Ghost Stranska vloga - moški - Joe Pešci - Good Fellas Častni oskar - Sophia Loren Tuji film - Journey of Hope (Švica) Glavna vloga - ženske - Kathy Bates - Misery Glavna vloga - moški - Jeremy Irons - Reversal of Fortune Režiser - Kevin Costner - Dances vvith vvolves Naj film - Dances vvith vvolves - producenta: J. VVilson, K. Costner Toliko o OSCARJU 91 danes. Kaj več v eni od prihodnjih številk. Klak! Z. Bavdek VIDA* TRGOVINA Reševa 14, Kranj -Primskovo Gumbi, sukanec, zadrge, gobelini, podloga 0VERL0CK šivalni stroji že za 15.500,00 din Prodaja in montaža stiskačev. "KGM" Janez Kalan, Zapoge PRODAJA PREMOGA (Na zalogi je tudi ČEŠKI PREMOG) Pokličite: 061/843-029 Se priporočamo MESARIJA KALAN vam nudi za EEE l_i k: cz> r>j CZ><^ IVI w=>F=\l\va\», da je pod raVnito N\ROONOST, prostodušno i»v\sa\-. MARSOVSKA.. SVuitoe, ki očitno pottebvi'ie'jo no> popis prebivalstva, zagotavljajo, da bodo vsi podatki tajni, nikomur posredovani in bodo služili samo in le statistiki. Če je tako, si sem in tja kakšen državljan izjemoma le lahko privošči malo svobode. Slovenci pred uradi in uradnimi osebami tako ali tako otrpnejo kot žaba pred kačo, zato je domnevati, da bodo od sile iskreni; Neslovenci pa so od plebiscita sem primerno ustrahovani in kot taki najbrž ne bodo na široko lagali. Če se mi ne bi sam popisovalec po svoje smilil, bi mi'bilo zelo všeč, če bi v mojo rubriko NARODNOST zapisal: MALMEŠKA, po Alfu, ki za svoj planet dela tako simpatično reklamo. Kar dokažejo naj mi, da nisem reinkarnacija malmaških mačkov! Daleč najboljša pa je popisovalska rubrika: kakšen je vaš jezik? Kakšen je občevalni, kakšen je doma? Super! Upam, da so pri jeziku, ki ga uporabljamo doma, pustili dovolj prostora, kajti moji odgovori bodo nekoliko izčrpnejši, kot se sicer od mene zahteva. Pri nas doma so v čislih vse vrste jeziki: meni gredo v slast goveji, otrokom telečji, ateku, ki je ves prekajen, pa svinjski. Na jezike smo tako rekoč sploh nori, zato smo tedaj, ko pripeljemo domov sindikalno svinjsko polovico, vsi preč od obupa, ker v svinjski polovici jezika nikoli ni. Jezik sindikalne svinjske polovice najbrž pripada gospodu mesarju... Občujemo pa kakor kdaj! V trenutkih jeze in besa je lahko občevalni jezik prav svinjski, ko po kuhinji lete žlice in krožniki, v trenutkih sprave pa po telečje: ljubkujoči medsebojni pogledi in topli vzdihljaji, še posebej, če je na TV spet kakšen narodni hojladri. Prav nič vas ne ščuvam, da na takšen način planete iz statistične popisovalske sivine. Če se gredo v teh revnih časih popis in zanj namenjajo kar nekaj milijonov nemških mark, je to ob obubožanem narodu daleč bolj nesramno, kot bodo nesramni moji odgovori... • D. Sedej ^ £ £ svinjski Sredi tega tedna so začele veljati najnovejše spremembe in dopolnitve republiškega Zakona o prekrških. Ker zlasti manj disciplinirani udeleženci v prometu očitno premalo prebirajo Gorenjski glas (torkova 24. številka, stran 21.!), je zelo prav, da jih je zadela pravična kazen. Za napačno parkiranje je cena namreč odslej kar 750,00 din (na primer) oziroma so na mestu prekrška organi postave pooblaščeni izreči kazen od 250,00 do 1.000,00 din. Nekateri, ki so namesto runde v bižnjem bifeju denar odšteli za prometni prekršek po novo določenih zneskih, so zadevo seveda zlobno komentirali: če poslanci v republiški skupščini sprejemajo skoraj 70 milijard din debel proračun, so kazni kar pravšnje. K pikrim pripombam večnih grešnikov cestnoprometnih pravil dodajamo: če bodo višje kazni vplivale na večjo discipliniranost veh udeležencev v prometu ter zmanjšale število nesreč, jim vse cinično zlobne izjave - oprostimo. H Reševalke in reševalci naše nagradne slikovne uganke nas vsakokrat posebej presenetite, kajti dovolj je ena fotografija in že je naše uredništvo dobesedno zasuto s pravilnimi odgovori. Tokrat se je objektiv našega fotografa Gorazda zaustavil na skritem predmetu, ki je v funkciji hidrokulture. Prav nič več ne povemo, kaj je to - bo pač treba iskati v slovarčku tujk. In kaj je še treba povedati o skritem predmetu? Zgolj to, da bomo za pravilni odgovor namenili pomladnemu času zelo primerno nagrado. Seveda bomo morali izžrebati izmed pravilnih rešitev, če jih bo več! Prosimo, da svoje odgovore napišete na priloženi kupon ter jih naslovite: Gorenjski glas, 64000 Kranj - Skriti predmet (št. 25). Želimo Vam veliko sreče in znanja pri ugibanju. NA SLIKI JE IME PRIIMEK NASLOV < 00 os Os < U < oš W W B. < —i uu ct O O Starci črpajo žw\)eT\}ske sokove iz mladih Kranj, 29. marca - Naslednjo soboto, 6. aprila, bo za zaključek mini festovske revije filmov v kranjskem kinu Center svečana premiera novega slovenskega filma Ječarji režiserja Marjana Cigliča. Ker je to eden redkih svetlih trenutkov za slovensko kinematografijo, še posebej pa tudi zato, ker je Marjan Ciglič tako rekoč naš someščan, zdaj doma v Strahinju, velja toliko bolj temu svečanemu dogodku posvetiti nekaj več besed. Marjan Ciglič je že uveljavljen režiser. Za televizijo je posnel več dram, njegova je tudi nadaljevanka o Kugvju, prvi celovečerec je bil Razseljena oseba. O svojem delu pravi: »Minili so časi, ko sem bil samo perspektiven mlad režiser; perspektive so se zožile, rosno mlad pa tudi nisem več... Zožale so se zaradi produkcije. Ko se varčuje, se najprej pri stvareh, ki niso nujno "potrebne", čeprav je kultura, ustvarjalnost duša naroda, skoznjo se narod izkazuje, potrjuje, tudi navzven. Film Ječarji je bil sploh lahko dokončan, ker je bil delan v vzporedni produkciji. Producent je Studio 37. Če bi bil delan v Vibi, bi padel ravno v čas njene agonije, verjetno ne bi nikoli ugledal platna.« Ječarje so snemali na štirih krajih: na otočku blizu Lošinja, na Brdu pri Kranju, v Ljubljani in v studiu. Snemanje je trajalo pičlih 29 snemalnih dni (predvidenih je bilo 45), kar je izredno malo za zahtevno zvrst znanstvene fantastike. V filmu igrajo Ksenija Ma-rinkovič, Svetozar Cvetkovič, Ivo Ban, Polde Bibič, Marjeta Gregorač, Gojmir Lešnjak, Danilo BenedičiČ, Janez Hočevar, Mary Petkovič, Jonas Žnidar-šič, Bine Matoh, Marko Der-ganc. Nekatere bodo gledalci lahko "v živo" spoznali tudi na sobotni svečani premieri v kinu Center. »Slovenski prostor pozna veliko izjemnih igralcev, tako gledaliških kot filmskih,« pravi Marjan Ciglič, »režiser je kvečjemu v zadregi, koga bi izbral. Je pa res, da se film snema intenzivno kratek čas, nekaj igralcev, ki sem jih prosil za sodelovanje, zato ni moglo uskladiti snemanja z obveznostmi v gledališčih. Povabil sem tudi nekaj igralcev iz Zagreba in Beograda, zelo plodnih, vsi so izjemno dobro oživeli papirnate filmske junake.« Ječarji so po zvrsti znanstvena fantastika. Zgodba je detektivska, ima pa zelo veliko vzporednic z današnjim časom, ki mu kaže ogledalo. Film je nastajal nekaj let, v tem času se je v Evropi zgodil bistven premik, sesula se je boljševistična ideologija. To se odraža tudi v filmu, ki je neke vrste orvvellov-ska tema prisile, ideološke in fizične nadvlade določenega kroga ljudi nad drugimi. Tema je v bistvu enostavna, faustov-ska: biti večen, neumrljiv v tem smislu, da črpaš energijo, mladost iz drugih. To je v filmu prikazano fizično; starci di- rektno črpajo življenjske sokove iz mladih. »Film je narejen v svetovni vi-zuaiizaciji, z zelo atraktivno fotografijo, razgibano montažo in akcijsko razdelanim scenogra-mom. Je razumljiv, sodobnemu gledalcu ni težko stopiti vanj, ga razumeti, je pa tudi zelo oseben, za slovenski prostor neobičajen ravno zaradi razgibanosti, hitrega ritma,« pravi Marjan Ciglič. »Uvaja nov žanr za Slovenijo, ki je izredno drag. Mislim, da smo naredili film, ki ga bodo gledalci lahko sprejeli, ne da bi se odrekli umetniškim kriterijem.« • H. Jelovčan < r- C/5 od rt rt < as U H W a- < - 00 •—) Z te* O O S prvega državnega prvenstva disk-jockevjev v Kranju Prvi Davor iz Zagreba, drugi Davor iz Kranjske Gore Kranj, 28. marca - V diskoteki Gauloises Blondes cluba v hotelu Creina je bilo minuli konec tedna prvo uradno državno prvenstvo disk-jockevjev. Zmagovalec se bo, tudi prvič, udeležil svetovnega prvenstva DJ-jev, ki bo 7. in 8. aprila v Londonu. Najboljši izmed deseterice sobotnih finalistov je bil Zagrebčan Davor Žagar, na odlično drugo mesto se je uvrstil mladi DJ Davor Bošnjak iz Kranjske Gore, tretji je bil Nenad Družic iz Zagreba. Podobno kot posamezni nastopi DJ-jev, je bil deležen številnih pohval za dobro pripravljeno tekmovanje tudi Gauloises Blondes club. Lastnik kluba je Janoš Kern iz Komende. Najprej nas je zanimalo, kaj ga je pravzaprav privabilo v Kranj. »Diskoteka v Creini in seveda mesto samo; Kranj je perspektiven, hitro se razvija v smislu tr-govsko-gostinske ponudbe, tudi stari del, mislim, da bo počasi zrasel tudi v družabni center Gorenjske in celo širšega okolja.« Ste v tem kratkem času, odkar obstaja Gauloises Blondes club, že imeli kakšno vidnejšo prireditev? »Klub je udobno opremljen, ima dobro tehnično, to je zvočno in svetlobno opremo, startali smo na bolj zahtevne, kvalitetne goste, stare nekje med 20 in SO let, ki naj bi bili deležni tudi kvalitetne ponudbe. Ta je razli- čna po dnevih. Ob torkih, denimo, imamo t. i. jazz večere, na katerih se bo zvrstila vrsta znanih domačih in tujih jazzovskih glasbenikov, to bodo koncerti v živo. V Kranju, kjer ima jazz tradicijo, želimo to zvrst glasbe ponovno oživiti. Kranj ima dovolj izobraženega jazzovskega občinstva in upam, da se bodo ljudje odzvali na kvaliteten program. Doslej smo že poslušali Big band KGB, naslednji petek bo gostovala Josipa Lisac. Najbolj zanimivo pa bo nedvomno 3. maja, ko bo iz kluba neposreden prenos Video noči, to je najbolj gledane TV oddaje v Jugoslaviji in mejnih deželah.« Najbolj odmevno doslej pa je bilo prvo državno prvenstvo disk-jockevjev minuli petek in soboto. Kaj lahko poveste o njem? »Na tekmovanju se je zvrstilo 17 D J iz vse Jugoslavije, razen iz Srbije in Črne Gore. Ugotovi- li smo, da imamo nekaj zelo dobrih DJ, ki so tehnično na svetovni ravni. Zmagovalcu na svetovnem prvenstvu v Londonu res ne bi smelo biti nerodno. Prireditev je široko odmevala, snemali sta jo slovenska in hrvaška TV ter številne radijske postaje, ki bodo posnetke posredovale v vse jugoslovanske studie.« Kako je bila sestavljena ocenjevalna komisija, je imela težko delo? »Dokaj težko, res. DJ so bili zelo izenačeni, težko je bilo izluščiti drobne finese v delu, tehniki miksanja. Uvrstitvam je zato prejkone botrovala tudi sreča, saj so bili tekmovalci zelo živčni. Komisija je bila mednarodna, prvenstvo je potekalo po predpisih DMC - mednarodnega združenja DJ, v katerem je 32 držav, med njimi od letos tudi Jugoslavija. V komisiji so bili trije pooblaščeni člani iz Jugoslavije in dva iz tujine, sestava je bila heterogena, o kakršnikoli kuhinji res ne bi mogli Zmagovalec je dobil lepo nagrado, poleg profesionalnega mikserja in Technicksove jakne še okroglo 6000 DEM, pokrite vse stroške za nastop na svetovnem prvenstvu v Londonu. Kaj Drugi najboljši, kranjskogorski mojster mešanja glasbe, Davor Bošnjak. tam lahko pričakujemo od njega? »Če bi se uvrstil v finale, bi bil to ogromen uspeh.« Kako pa ocenjujete nastop drugouvrščenega Davorja Bošnjaka iz Kranjske Gore? »Fant, ki je star šele 17 let, je bil v petek v polfinalu zelo dober, boljši kot v soboto v finalu. Kaže, da ni zdržal psihičnega napora. Sicer pa so bile razlike, zlasti med prvimi tremi, zelo majhne. Rekel bi še, da je skrajni čas, da smo tudi v Jugoslaviji končno organizirali državno prvenstvo (najbrž je bilo prvo in zadnje), ki našim vrhunskim DJ odpira pot na svetovno prvenstvo in s tem na svetovno tržišče. V tujini so DJ ravno tako zvezde kot ostali glasbeniki, njihovo ustvarjalno delo je visoko cenjeno.« • H. J., foto J. Cigler j 1. PROGRAM TV SLOVENIJA j 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV. Zemljepisne posebnosti 10.50 Angleščina - Follovv me 11.15 Osmi dan, ponovitev 14.50 Video strani 15.00 TV mozaik: Angleščina 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovrte informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: šolska TV, ponovitev 17.55 Že veste? 18.10 Spored za otroke in mlade: Alf, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka 21.00 Novosti založb 21.10 San Remo '91, zabavnoglasbe-na oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Sova Haggard, angleška nanizanka Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka 23.35 Video strani 0.20 Yutel 130 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Slovenski ljudski plesi: Kostel 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer Orson VVelles - Življenje za film, angleški dokumentarni film 23.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.40 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Mali svet, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Goranove zgodbe: Nad Se-njem 10.25 Vprašajte - odgovarjamo: Homoseksualnost 10.40 Iz zgodovine glasbe: Josip Štolcer - Slavenski 11.10 Vojna krajina na Hrvaškem: Od obleganja Dunaja do Napoleona 11.40 Priče preteklosti: Vodne poti 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Portret znanstvenika: Pierre Fermat 17.30 Hrvaška danes 18.15 Mali svet, oddaja za otroke 18.45 Znanost in mi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Poletna hiša, angleška nadaljevanka 20.55 Žrebanje lota 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja 21.30 TV dnevnik f 22.50 Kinoteka Evropa: Ciklus filmov Jirija Menzla, Kdo išče zlato grudo, češki film TV HRVATSKA 2 13.45 Video strani 13.50 Dober dan Spregledali ste - poglejte 14.00 Cosby Shovv, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 14.30 Svet športa, ponovitev 15.30 Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka 17.00 Košarka - Finale Play Offa (ž) 18.30 Dober dan 18.35 Otroški program 19.00 Besede, besede 19.30 čudoviti svet živali 20.00 Risanka 20.10 Zgodba za lahko noč 20.20 Na zdravje: Cheers, ameriška humoristična nanizanka 20.55 Petdeset plus 22.00 Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka 22.55 Poročila 23.15 Max Headroom, ameriška nanizanka TV KOPER 16.00 16.30 17.30 19.00 19.20 19.25 20.00 21.30 22.20 22.25 22.35 športne oddaje 6. krog - šport iz zamejstva Skupni program z II. mrežo TV Slovenije TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka - otroški program Človek pajek, risanka Obupane ženske Leteči zdravniki, TV film Žrebanje lota TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Angleščina za začetnike 10.00 Hans Christian Andersen v Avstriji 10.30 Kralj Artur in astronavt, ponovitev 12.00 Comedy Capers 12.15 Universum: Ostanki narave 13.00 Čas v sliki 13.10 Manuel, ameriški film 15.00 Otroški program 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 16.00 Degrassi Junior High 16.25 Mini klub 16.55 V 80 dneh okoli sveta, risanka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Pod eno streho, serija 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Universum: V divjini Grand Te-tona 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Alamo, ameriški film 23.50 Hunter, serija 0.35 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Dobro rjoveš, levi, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki T9.35 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Tista stvar je, kviz 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba SLOVENIJA 1 20.05 VČERAJŠNJE SANJE Gilbert želi govoriti z Diane. Po njegovem je ona kriva za Martinove težave, ki ga odvračajo od dela. Toda vodilni mož v firmi nima osebnega življenja! Don se razjezi, ko mu Diane prinese denar, ki bi lahko obdržal svoj servis. Denar si je sposodila od Martina. Kaj mu je morala obljubiti? Da se bo spet sestala z njim? Martin odhaja na službeno pot v Glasgovv, Diane prosi, da bi ga pospremila na postajo. Bo prišla? 1. RADIO ŽM 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa - Divja Roza 15.55 Mini Plavback Shovv, ponovitev 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev. Strašno prebujenje 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider, Devon Miles v stiski 20.15 Colombo - Smrtne vojne igre, ameriški TV film 22.00 Nogomet 22.55 Eksplozivno, Vroči stol 23.45 Poročila 23.55 Blood Simple - Morilska noč, ameriška psihološka kriminalka RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, razgovor. Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II, vmes čestitke in obvestila - 19.00 - Zaključek EUROSPORT RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.05 Spet ti. Ljubi davki 9.30 Valentinov greh, avstrijska komedija 11.00 Ponovitve: Tvegano 12.0 Cena je vroča 12.35 Serije: Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfieldova zgodba 15.10 6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat 8.30 Evrobika 9.00 Alpsko smučanje, svetovni pokal v smuku 10.0 Smučarski skoki, finale, ponovitev 10.30 Mo-tošport, ponovitev 12.00 Nogomet, ponovitev 13.30 Rally Challenge 14.00 Košarka, ponovitev 15.00 Tenis, ATP turnir v Estorilu 18.00 Kolesarstvo, dirka v Antibesu/Francija 19.00 Nogomet, Španska liga 19.30 Poročila 20.00 Motošport, športni avtomobili 21.00 Rokoborba 22.00 SP v hokeju -skupina B, Poljska - Norveška 0.00 Poročila 0.30 Tenis, ATP turnir v Estorilu, ponovitev < rt < < ©s H w c/f < rt1 C/3 —s z Ui te O O "Naš Gorazd gre v Rmerifco Kranj, 28. marca - Prejšnji teden je bilo na Jahorini 24. smučarsko prvenstvo novinarjev Jugoslavije. Med več kot tristo pišočimi in sli-kajočimi je bil tudi naš fotoreporter Gorazd Šinik, ki se je vrnil z dvema zlatima (v slalomu in veleslalomu), s četrtim mestom v tekih in z drugim v kombinaciji. Z odličnimi nastopi se je uvrstil v državno reprezentanco, ki bo prihodnjo zimo branila naše barve na svetovnem novinarskem prvenstvu v Coloradu, ZDA. Gorazd, najprej iskrene če- »Vsekakor veleslalomska v stitke. Katera dirka je bila naj- sredo. Zmagal sem za pičlih se-bolj razburljiva? demnajst stotink. Med vožnjo KINO 2. aprila CENTER amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 16. uri, amer. kom. TAM KJER JE SRCE ob 18. in 20. uri STORŽIĆ amer trda erot. NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. vohun, film PARK GORKEGA ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 19. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. grozlj. DEMON V OMARI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA n. z. drama ANGEL NA MOJI MIZI - F. G. ob 20. uri NOVO V KINU TAM, KJER JE SRCE (VVhere the Heart is) ameriška komedija; režija: John Boorman; igrajo: Dabney Coleman, Uma Thurman, Joanna Cassidv, Crispin Glover, Suzy Amis, Christopher Plummer Arogantni bogataš Stevvart McBain zaradi borznih špekulacij nenadoma obuboža in se mora med brookh/nskimi siromaki, ki jih je doslej preziral, naučiti lekcije o preživetju. Režiser John Boorman je avtor številnih odličnih filmov, med njimi Point Blank, Odrešitev, Zardoz, Excalibur, Smaragdni gozd. Upanje in slava idr. Jubilejni 'Vrtiljak 10" 23. marca si je lahko šenčurska mladež ob spremstvu staršev v kulturnem domu ogledala predstavo "Vrtiljak 10", ki jo je priredilo Društvo prijateljev mladine. Na "Vrtiljaku 10" je pod idejnim vodstovm Dragice Markun sodelovala pisana druščina nastopajočih: plesna šola iz Kranja (na sliki) je nastopila z dvema latinskoameriškima plesoma, plesalec Griša s plesom "shovv dance", Marjeta Naglic je zaigrala na svnthesizer, malčki iz vrtca so nastopili s pesmico En škrat, Moped shovv kvartet pa je "iskal nove talente". Iz osnovne šole Stanka in Janka Mlakarja so nastopili plesalke 2. in 3. razreda ter pevski zbor. Citrašica Karmen je predstavila svoj inštrument in nanj zaigrala, plesna skupina Pikice ZKO Kranj je nastopila s Plesom v igri, cerkveni zbor je zapel dve ljudski, sledila je modna revija: frizerka Simona Komac in kozmetičarka Barbara Kacin pa sta predstavili modo pričesk in modo ličenja letošnjega poletja (Moda se vrača v šestdeseta). Nina je nastopila z izraznim plesom s kolebnico, nato pa je na oder zopet prihrumel Moped show kvartet in zapel nekaj svojih najbolj znanih političnih son-gov. Prireditev so zaključile plesalke plesne šole iz Kranja, simpatična povezovalca Urša in Roman pa sta zbrano občinstvo prijazno povabila na enajsti "Vrtiljak". Mateja Jagodic sem padel, vendar iz športne trme nadaljeval, ker sem zaradi uvrstitve v ekipo za svetovno prvenstvo potreboval rezultat v kombinaciji. Športna sreča je bila na moji strani, res pa je tudi, da sem navkljub padcu dobro peljal. Naslednji dan, ko smo tekli, žal, ni bila.« Si se za državno prvenstvo posebej pripravljal? »Kondicijsko kar precej, vendar pa teden dni pred dirko zaradi operacije zob nisem nič "migal". Dva dni pred odhodom na Jahorino so mi pobrali šive iz dlesni. Kolegi so mi tudi zato še bolj želeli srečo.« Kakšno je bilo vzdušje pred tekmo, napeto kot na pravih tekmah? »Rivalstvo je navzoče tudi na novinarskih dirkah. Približno dve desetini smučarjev je izrazito tekmovalno nastrojenih. Ne le Slovencev, ki so dolga leta dominirali, tudi Bosanci so začeli prvenstvo resno jemati.« Katerih rivalov si se najbolj "bal"? »V kombinaciji je bil Brane Jevrič najhujši nasprotnik, v veleslalomu sem se najbolj bal Primoža Kališnika, Gregorja Puclja, računal sem tudi na Črta Kanonija, ki pa se je pridružil Tofovemu bojkotu prvenstva. Tof je namreč pozval slovenske smučarje, da bi zaradi političnih nesoglasij v Jugoslaviji bojkotirali prvenstvo. Njegova pobuda je bila v ekipi slabo sprejeta, izkazalo se je, da politične meje tu ne veljajo.« Kakšno pa je bilo sicer vzdušje? »Na prvenstvo so prišli kolegi iz vseh republik, največ seveda iz Slovenije, zelo veliko je bilo tudi Srbov. Prva dva dne va smo se pogovarjali samo o politiki, o odstopu Joviča, bili pa smo zelo enotni, vsi doživljamo podobne pritiske, ki ogrožajo novinarsko samostojnost. Odkar hodim na ta prvenstva, smo se tokrat najbolje ujeli, zelo dobro tudi zabavali.« Kakšna so smučišča na Jahorini? »Fantastična, občutek imaš, kot bi bil nekje v tujini. Čudim se, da Bosanci nimajo glavne pobude v smučanju, prav neverjetno se mi zdi, da so slovenski trenerji zmožni na majhnem Krvavcu narediti prvake. Žal objekti na Jahorini propadajo, ratraki malo vozijo, tereni niso urejeni.« Naslednjo zimo greš z ekipo v ZDA. Kaj boš vozil? »Veleslalom, slalom, tek, rezultat bo skupen za kombinacijo. V začetku poletja bo reprezentanca, v kateri nas bo dvanajst, imensko sestavljena, začeli se bomo dogovarjati s sponzorji, na jesen bo treba začeti migati. Zelo rad bi pred odhodom v ZDA kvalitetno smučal. Upam, da nam bodo sponzorji kot Elan, Alpina, Slovenijašport in še kateri pomagali na poti, ki nikakor ne bo poceni.« Kaj pričakuješ od svetovnega prvenstva? »Upam, da se bom. dobro odrezal, vsaj tako dobro kot predlani na Japonskem, od koder smo Jugoslovani prinesli dvanajst kolajn. Sam sem zmagal v veleslalomu in v kombinaciji. Ob tem bi se rad zahvalil tudi redakciji Gorenjskega glasa, ki me je doslej podpirala in dala možnost, da sem tekmoval. Upam, da bo tudi v prihodnje tako.« O H. Jelovčan, Rešitev avtomobilske uganke Za našo drugo avtomobilsko uganko smo prejeli 15 pravilnih in nekajkrat več nepravilnih odgovorov. Pravilen odgovor se glasi: HYUNDAI S COUPE. Komisija v sestavi Jurij Cigler, Igor Kavčič in Matjaž Gregorič je za sodelovanje na Glasovi testni vožnji izžrebala Vojka Zidarja iz Kranja, Planina 22. Nagrajen cu iskreno čestitamo, o datumu testne vožnje pa ga bomo obvestili po pošti. Slika: Jurij Cigler / 1. PROGRAM TV SLOVENIJA ] 8.50 Videu strani 9.00 TV mozaik 9.00 Živiav 9.50 Primer Feliks Langus, ali Kako ujeti svobodo, TV film 11.10 Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka 1520 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Slovenija: Jesen, dokumentarna oddaja 17.40 Spored za otroke in mlade 17.40 Novosti založb Od obzorja do obzorja: Pesniške zbirke 17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanke 19.15 TV okno 1920 Dobro je vedeti 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Noč v živalskem vrtu, kanadski film 22.00 TV dnevnik 2225 Marlboro Music shovv- 22.55 Sova Alf, ameriška nanizanka Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka V znamenju zvezd: Škorpijon, nemška dokumentarna serija 0.40 Video strani 22.05 Intervju 23.05 Yutel 0.05 Poročila 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.50 Mostovi 1620 Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B: Italija - Avstrija, prenos 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 19.50 Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B: Jugoslavija - Poljska, prenos 22.15 Svet poroča 23.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.30 Jugoslovanski nogometni pokal: Crvena zvezda - OFK Beograd, reportaža iz Beograda 0.00 Yutel, eksperimentalni program l, PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV Koledar 9.30 Primeri inšpektorja Potice, češka nanizanka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Poštni nabiralnik 1025 Portret znanstvenika: Pierre Fermat 10.55 Potopis s Severa Evrope: Lofo-ti 1125 Moje telo, francoska risana serija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.30 Okno: V Nevv Yorku, zabavno- glasbena oddaja 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program v vrtincu stoletij: Bekija 17.30 Hrvaška danes 18.15 Primeri inšpektorja Potice, češka nanizanka za otroke 18.45 Lepa naša: Pot v slano, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Nevarne poteze, švicarski film 21.45 TV dnevnik TV HRVATSKA 2 16.25 Video strani 16.30 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.40 Cheers, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 17.10 Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka 18.00 Dober večer 18.05 Ursfobia, TV igra 19.00 Glasbeni vsakdan 19.30 Velikani, dokumetarna oddaja 19.55 Športna sreda Pokal Jugoslavije v nogometu: Hajduk - Borac, posnetek Pokal Jugoslavije v nogometu: Crvena zvezda - Beograd, posnetek 21.30 Ljubljana: SP v hokeju: Jugoslavija - Poljska, prenos 22.35 Blagovno denarna loterija, reportaža 22.50 Tvvin Peaks. ameriška nadaljevanka 23.45 Poročila TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 1920 19.25 20.30 21.00 21.30 22.20 22.30 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka - otroški program Leo, kralj džungle, risanka Gianni in Pionotto, risanka Telefilm Klic globine, dokumentarna oddaja Leteči zdravniki, TV film TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Miinchausen, ponovitev nemškega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.15 Roseanne, Vse ni tako preprosto 14.00 Wichertovi iz soseske 14.45 Turizem 15.00 Otroški program 15.05 DuckTales 15.30 Igralec, lutkovna igrica 15.55 Helmi - otroški prometni klub 16.00 Kot pes in mačka, serija 1625 Glasbena delavnica 16.55 V 80 dneh okoli sveta, risanka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Pod eno streho, Novi obisk, zadnji del 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Ukradeno nebo, nemško-itali- janski film 21.45 Pogledi s strani 21.55 Dallas, Smehljajoča se kobra 22.40 Čas in soba, igra Botha Straus- sa 0.30 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Zavarovana družba, 1 17.30 Zemlja in ljudje 78.00 Pravica do ljubezni 18.30 Posnetek 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Neskončna igra, 1/2 del angleškega TV filma 21.50 Knjiga meseca 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport SP v hokeju - skupina B, Italija - Avstrija, iz Ljubljane 0.00 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - L RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Zabavno-glasbena lestvica - 19.00 - Odpoved programa RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., DOmače novice I, Kupim - prodam. Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke, novosti v narodno-za-bavni glasbi - 19.00 - Zaključek RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.10 Grešnikov dnevnik, italijanski film 11.00 Ponovitve: Tvegano 12.00 Cena je vroča 12.35 Serije: Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfieldova zgodba 15.10 Divja Roza 15.25 Poročila 15.55 Chips, Nesreča brez razloga 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, Vihar strahu 18.45 Poročila 19.15 Angel se vrača. Novi začetek 20.15 Gottschalk, shovv Tho-masa Gottschalka 21.15 Narodnoza-bavni napevi, z Marianne in Michae-lom 22.10 Nogomet, nemška liga SLOVENIJA 1 ura NOČ V ŽIVALSKEM VRTU Kanadski barvni film, 1987, scenarij in režija: Jean-Claude Lau-zen; igrajo: Gilles Maheu, Roger Le Bel, Lynne Adams, Germain Houde, Lerne Bras Marcel je bil zaradi trgovine z drogo dve leti v zaporu, kjer je bil nenehno pod pritiskom korumpiranih policajev, ki so hoteli na vsak način izvedeti, kje Marcel skriva z drogo iztrženi denar. Ko je na svobodi, Marcel spozna, da je povsem sam, nekdanja prijateljica Julie se je vdala prostituciji in ga zapustila, razpadel je zakon njegovih staršev in na prostosti ga čaka policajsko izsiljevanje. Marcel poskuša blokirati nasilnost policajev in ohraniti 200 tisoč dolarjev za drogo iztrženega denarja, po drugi strani pa skuša navezovati ohlajene odnose s hudo bolnim in osamljenim očetom. Zunanji svet nasilnosti poskuša kompenzirati z vzpostavljanjem toplih odnosov z očetom. Ob pomoči zaporniškega sojetnika Amerikanca mu uspe policaje onemogočiti. Očeta zasuje s pozornostjo in ga celo ugrabi iz bolnišnice, da bi mu izpolnil eno največjih želja - lov na severnega jelena, ki ga je nadomestil z lovom na slona, neke noči v živalskem vrtu. 23.00 TV Stern, politični magazin 23.40 Poročila 23.50 Sacramento, ameriški vestem 125 Equalizer, Eksplozivne starine - igra EU^OSPORT 6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat Shovv 8.30 Evrobika 9.00 Smučarski skoki, ponovitev finala 9.30 SP v hokeju - skupina B, Poljska - Norveška, ponovitev 11.30 Evrobika 12.0 Hokej, ponovitev 13.00 Hokej na travi, turnir 13.30 Ralfv Challenge 14.00 Moto-šport, športni avtomobili v Zolderju, ponovitev 15.00 Tenis, ATP turnir v Estorilu 18.00 SP v artistiki 18.30 SP v karateju 19.0 Akrobatsko smučanje 19.30 Poročila 20.0 Trans VVorld Sport 21.00 Boks, borba za naslov svetovnega prvaka v superbantamski kategoriji 23.00 SP v hokeju - skupina B, Italija - Avstrija 1.00 Poročila 1.30 Tenis, ATP turnir v Estoriju pila. Če na veliki četrtek sonce sije, se v letu dobro seno suši Če na veliki petek dežuje, se tisto leto zemlja nikoli ne bo na- de' KINO Kaj Američani najraje gledajo V 13. tednu je lestvica gledanosti naslednja: - 3. mesto -Predator 2 (SF - Horror) Ponovno, vendar ne v džungli, temveč v mestu, med nami, v nas. - 2. mesto - Three man and a little lady (komedija) Trije prijatelji so še vedno skupaj in skrbijo za lepotico Mary. Šestletno dekle pa ni kar tako. 1. mesto - Home Alone (komedija) Še vedno na prvem mestu zgodba o fantu, ki ga starši v naglici pozabijo vzeti s seboj na dopust. Ko se spomnijo, je že prepozno. Lep pozdrav! Z < uri 3 i—i < U os < s i o »—i \ dovitnosti in izvor živlJe JstV1) pomladnem času. V kršca .(. je simbol Kristusovega v> nja- • Aat*\ star ind°V Pobarvano jajce je-.-- zfll ropski simbol pomladi, v . „i, - - Kitajci, EgiP?« pa so ga ze ^»j-, c|-vefis, Perzijci in Rimljani. bl0\frf. velikonočna jajca se n ^sti med najlepša v Evropi- ^ prekmurske remenke invejn" kranjske pisanice natn * ■ vzbujajo občudo jiH saj predstavljajo eno na-L0sti zvrsti naše ljudske Krasijo jih značilni Se°kowt čni in stilizirani liki, vel 1 jvs« pa so opremljena tudi z izvirnimi besedili- ™'Vesf" je to navadno voščilo- ^ vuzem, Vesela aleluja. ^ drugič izpoved ljubezni- ^ ka rdeča, ljubezen g°re,tiV s Št. Jošta 40, ki meji s Kocunovim gozdom, bi takšni *lo;T"' te^° pritrdili. Prej bi si dobronamerno reakcijo lahko ra-jutri ,alU>' da J'm v krajevni skupnosti ni vseeno, kaj in kako bo Urejener Obv 1 gozdom, ko bodo stvari glede denacionalizacije dorečene in f -"»estilo in prošnja po tele-IOn" za obisk v krajevni skup-Tl1 Lučine sta bili nedvoum-jjln jasni. "Gozdna" je začela čeprav je moratorij. ;.VoiCev ni; lastnika sta mrtva, 'roc' pa so v Kanadi. Zdaj pa J v«Hko sekajo. V krajevni JuPnosti nam ne more biti vse-nenazadnje, če je že tako, , 1 ta denar ostane tu. Lahko bi I Porabili tudi za cesto, ki je v ^ranro ie deset let in več... I * gozdom Kocunovih z Go-$a. vrha št. 3, katerih premo-,;_nJe je bilo po vojni nacionali- danes pa so v Kanadi živi i« V" vt(j se otroci, gospodari (še ^ran- ^"ozdno gospodarstvo ja i J!" Tozd Gozdarstvo Škof-vni °ta" ^ed obiskom v kraje-,e kaže, da se bo trdo zadrgnjen vozel vendarle raz-?'ektiy °. tezo finančnega bremena preselitve tovarne, ki ga niti ki Pa s' °^ma "ista pripravljena oziroma sposobna prenesti, k'11''' tud'" ™e *e'' naPrt't' odgovornosti za "umor" tovarne, so lobstoja » kofjeloški liberalni demokrati, sicer najtrši nasprotni-tovarne v Vincarjih. Resda z določenimi omejitvami. N^E?tavlja tovarm že >.ki ga nav svojem predlor,amentn A)ja °dbornikom , —ientu. Gre predvsem za Cm°ra kolektiv ob sanaci-aleQno izpolniti vse zahtevne SEPO pri Inštitutu ^efana glede ekološke hJf tova™e, da izvede le j, noJneJSo sanacijo, potrebno %tn alno delo Orodjarne in \ S SaJ< kot poudarja vla-varna v Vincarjih ne bo mogla ostati v nedogied, ampak bo v preurejenih družbenih planih dobila drug prostor. Za tak predlog se je vlada odločila na osnovi poročila posebne parlamentarne strokovne skupine, ki je imela nalogo proučiti možnost preselitve tovarne iz Vincarij na (ekološko) primernejšo lokacijo. Komisija je sicer "odkrila" šest možnih lokacij - v Todražu, Retečah, Poljanah, Zireh, na Produ in na Trati - kot možne izdvojila štiri, jih ocenila in največ točk prisodila prostoru med Gorenjsko predilnico, EGP in Tra-škim grabnom na Trati, vendar je hkrati opozorila tudi na visoko ceno preselitve: okrog 70 milijonov mark! Na komisijsko točkovanje lokacij so se bolj ali manj preventivno brž odzvali krajani Trate, povedali, da na Trati ne bodo dovolili nobene nove gradnje, dokler ne bo sprejet in uresničen sanacijski program za pretirano onesnažen zrak (Trata po republiških kriterijih sodi v četrti, kritični razred onesnaženosti), vendar vsaj zaenkrat kaže, da je bil vik s Trate nepotreben. Denarja za preselitev tovarne (kamorkoli) preprosto ni v občinski blagajni; 10 milijonov mark bi pomenilo "pojesti" občinski proračun za celi dve leti, sama tovarna pa bi z lastno amortizacijo (okrog dva milijona mark na leto) preselitev zmogla v dolgih tridesetih letih. Če seveda ne bi prej, po domače rečeno, crknila, kar je spričo iztrošene tehnologije zelo verjetno. Za mnenje o tem, ali vztrajati na preselitvi Orodjarne in livarne iz Vincarij, ali pa jo začasno še pustiti in ji omogočiti najnujnejši razvoj, smo zaprosili nekaj najodločilnejših sogovornikov. Vincencij Demšar, predsednik škofjeloške vlade: »Sem realist, mislim, da moramo upoštevati dejstva, dediščino, kakršna je, naše možnosti in želje. Če ni možnosti, da bi lahko uresničili želje, čeprav se jim nismo odpovedali, ne moremo enostavno tovarne zapreti.« Marija Pogačnik, v nehvaležni dvojni vlogi, kot občinska "ministrica" za ekologijo in kot vodja projekta tehnoloŠko-eko-loške sanacije LTH-OL: »Drugačne rešitve, kot da tovarna ostane v Vincarjih, ni. Gledati moramo, kako je ekološko obremenjen cel prostor. Trata je neprimerno bolj kot mesto Škofja Loka. Orodjarna in livarna v Vincarjih na leto spusti v zrak 25 ton škodljivih snovi, kar je približno tretjino manj kot samo v kurilni sezoni kurilnica v Podlubniku. Seveda je zaradi tega ne zagovarjam, menim, da bi morali karseda sanirati vse vire onesnaženja. Najpomembnejša rešitev za tovarno bo priključitev na plin. Trenutno ne vidim nikakršne možnosti preselitve drugam, zlasti ne zaradi denarja. Kot vodja projekta sanacije OL lahko rečem, da je projekt izdelan po vseh zahtevah SEPO, da smo upoštevali tudi druge, mednarodne norme, ki smo jih prisiljeni spoštovati tudi s poslovnega vidika, zaradi Evrope 92.« Mirjam Jan-Blažič, direktorica LTH Orodjarna in livarna: »Gradiva je dovolj za strokovno odločanje, upam, da se debata v parlamentu ne bo spoli-tizirala. Ni več časa, da bi politizirali.« Andrej Novak, predsednik loške liberalno demokratske stranke, odbornik v parlamentu: »Kot kaže, bo problematika LTH OL na seji škofjeloške skupščine 2. aprila dobila svoj epilog. Epilog, ki pa, žal, to ni. Ostaja dejstvo, da je prostor v loški občini (in z njim lokacija v Vincarjih) problem številka ena, problem, ki ga je nova oblast nasledila od stare in ki ga na enako sprenevedav način želi tudi dati ad aeta. Več kot dvomljiva so namreč pričakovanja o skladnosti ureditvenega načrta LTH OL z dolgo oziroma srednjeročnim planom, več kot dvomljive so predstave o selitvi na (še vedno!) nedoločen prostor leta 2005. Delo posebne skupščinske komisije je, ne glede na nekatere res diskutabilne zaključke, pokazalo vsaj to, da enostavno ni res, da alternativne lokacije ni. Hkrati pa je treba priznati, da denarja za selitev v tem trenutku ni videti (pa naj gre za 70 ali kakšno bolj realno število milijonov mark) in samo zato liberalni demokrati ne bomo nasprotovali (res in le) najnujnejšim sanacijskim delom. In če (in zdi se, da bi morali reči: ko) bo oblast (in z njo del opozicije) mislila, da je zadeva končana, ji bomo pač še bolj nadležni.« • H. Jelovčan Drevesnica in cvetličarna PINO Stražišče Križnarjeva pot 4, tel. 11-600 SADIKE IN STROKOVNE . STORITVE Si želite več urejenega zelenja in cvetja! Smo specializirano podjetje, ki se ukvarja s: - projektiranjem zunanje ureditve, - dekoriranjem notranjih prostorov, - vzgojo in prodajo grmovnic, drevja in cvetočih enoletnic. Naše cene so konkurenčne. Kvaliteta je zajamčena. Preberite - odločite se - pokličite nas. ZAŠČITIMO SEBE IN NAŠE OTROKE PRED STEKLINO! Na podlagi 8. člena Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1991 (Ur. list SRS št. 48 z dne 31. 12. 1990) ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE — KRANJ, Iva Slavca 1 OBVEŠČA LASTNIKE PSOV da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občin: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič po naslednjem razporedu: Kraj Datum Ura Mesto cepljenja JESENICE Rateče 11/4 1200 Centralni park. prostor Podkoren 11/4 13.00 Pri zbiralnici mleka Kr. gora, Log 11/4 14.00 Pri gasilskem domu Gozd Martuljek, Sr. vrh 11/4 15.30 Za hotelom špik Belca 11/4 16.40 Na običajnem mestu Mojstrana, Zg. Radovna 11/4 17.00 Pri KS Mojstrana Dovje 11/4 18.00 Pri zbiralnici mleka Hrušica 12/4 14.30 Pri gostilni Črnologar Kor. Bela, Potoki 12/4 15.30 Pri gasilskem domu Javornik 12/4 17.00 Pri trgovini BI Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna 12/4 18.00 Pri gostilni Por Jesenice 13/4 7.30 Na park. prost, pri Viatorju do 10.00 pred spom. parkom Planica pod Golico, Prihodi, Pl. rpvt 13/4 11.00 Pred trgovino Javor, rovt, Pristava 13/4 13.00 Pri domu na Pristavi Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica 13/4 14.00 Pri tehtnici v Žirovnici Breznica, Doslovce, Vrba, Rodine, Smokuč 13/4 15.00 Pri KS Breznica Rateče, Podkoren, Kr. gora, Log, Gozd Martuljek, Sr. vrh — zamudniki 15/4 14.00 Pri gasil, domu v Kr. gori Dovje, Mojstrana, Belca, Zg. Radovna, Hrušica — zamudniki 15/4 15.00 Pri KS Mojstrana Javornik, Kor. Bela, Potoki — zamudniki 15/4 16.00 Nasproti Vatrostalne BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna — zamudniki 15/4 16.45 Pri gostilni Por Jesenice — zamudniki 15/4 17.30 Na park. prost, pri Viatorju Moste, Breg, Žirovnica, — pred spom. parkom Selo, Zabreznica — zamudniki 15/4 18.30 Pri tehtnici v Žirovnici Breznica, Doslovce, Vrba, Smokuč, Rodine — zamudniki 15/4 19.00 Pri KS Breznica KRANJ Jezersko 1/4 12.00 Na običajnem mestu Kokra 1/4 13.30 Na običajnem mestu Preddvor 1/4 15.00 Pri žagi Jelovica Zg. Bela 1/4 16.00 Pri domu družb. org. Prebačevo 2/4 15.00 Na dvorišču pri Novaku Trboje 2/4 16.00 Na dvorišču zadruž. doma Voklo 2/4 16.30 Pri zadružnem domu Voglje 2/4 17.30 Pod lipo Bitnje 3/4 15.00 Pri gasilskem domu Žabnica 3/4 16.00 Na dvorišču zadruž. doma Orehek 4/4 15.00 Na dvor. pri Rajgeljnu Breg ob Savi 4/4 15.30 Na običajnem mestu Jama 4/4 16.00 Na običajnem mestu Mavčiče 4/4 17.00 Na dvorišču zadruž. doma Podreča 4/4 17.30 Na dvorišču pri Bremšaku Rakovica 5/4 15.00 Pri Kosarepu Besnica 5/4 15.30 Na dvorišču zadruž. doma Nemilje 5/4 16.30 Pred gostilno Razpokar Predoslje 8/4 15.00 Pri gasilskem domu Kokrica 8/4 16.00 Za gasilskim domom Gorice 9/4 15.00 Ob šoli Trstenik 9/4 16.00 Na dvorišču za trgovino Tenetiše 9/4 16.30 Na dvorišču ob bufetu Strahinj 10/4 15.00 Na dvorišču pred Lenčkom Naklo 10/4 16.00 Na dvorišču KZ Podbrezje 10/4 17.00 Na dvorišču za trgovino Duplje 10/4 18.00 Na dvorišču za trgovino Primskovo 11/4 15.00 Pri Vrečku Kranj 11/4 16.00 Na sejmišču — pri Zl. ribi Čirče 11/4 17.00 Pri gostilni Stražišče 12/4 15.00 Pri gasilskem domu Javornik 12/4 1600 V Kajži Kranj — zamudniki 12/4 17.00 Na sejmišču — pri Zl. ribi Trata 2/4 15.30 Pri Godelmanu Cerklje 2/4 16.30 Na zadruž. dvorišču Visoko 3/4 15.30 Za trgovino Šenčur 3/4 16.30 Pri gasilskem domu Zalog 5/4 15.30 Na dvorišču za trgovino Lahovče 5/4 16.00 Pri gasilskem domu Apno 5/4 17.00 Pri km. turizmu Frantar Cerklje — zamudniki 6/4 13.00 Na zadružnem dvorišču ŠKOFJA LOKA Log 1/4 15.00 Pri trgovini KZ Zminec 1/4 16.00 Pri švavnarju Breznica 1/4 17.00 Pri Mavžarju šk. Loka — za rodovniške in lovske pse 2/4 15.00 Pred klavnico Moškrinj 3/4 15.00 Pri Štejsu Sv. Duh 3/4 16.00 Pri domu Godešič 3/4 18.00 Pri Martinovcu Reteče 3/4 19.00 Pri domu šk. Loka 4/4 15.00 Pred klavnico Gosteče 5/4 16.00 Pred gasilskim domom Hrastnica 5/4 17.00 Pri gost. Mrzli studenec šk. Loka — zamudniki 6/4 12.00 Pred klavnico Luša 8/4 16.00 Pred KZ Bukovica 8/4 17.00 Pred KZ Bukovščica 8/4 17.30 Pri g. Bambiču Dolenja vas 8/4 18.00 Pri trgovini Martinj vrh 9/4 16.00 Pri Demšarju Železniki 9/4 17.00 Pri Benediku Podlonk 9/4 18.00 Na obračališču Davča 10/4 16.00 Pri Jemcu Sorica 10/4 17.00 Pred KZ Zali log 10/4 18.00 Pred KZ Železniki 11/4 16.00 Pri Benediku Rudno 11/4 16.30 Pred gasilskim domom Dražgoše 11/4 17.00 Pri trgovini Lajše 11/4 17.30 Pred gostilno Selca 11/4 18.00 Pred KZ Selo 3/4 16.00 Pri Kendovcu Dobračeva 3/4 17.00 Pri Županu Brekovica 3/4 18.30 Pri Jureču Breznica 3/4 19.30 Pri Jerneju Nova vas 4/4 16.00 Pri Gantarju Račeva 4/4 17.00 Pri Noču Račeva 4/4 17.30 Pri Anžonu Goropeke 4/4 18 30 Pri Zaklju Žiri 5/4 16.00 Pri Katerniku Žiri — zamudniki 6/4 8.00 Pri Katerniku Sovodenj .1/4 8.00 Pri KZ Hobovše 1/4 9.15 Pri Mostarju Trebija 1/4 10.00 Pri KZ Podgora 1/4 10.30 Pri Cestniku Hotavlje 1/4 11.00 Pri KZ Leskovica 1/4 12.00 Pr šoli Kopačnica 1/4 12.15 Pri Matačon Javorje 2/4 8.00 Pri KZ Podobeno 2/4 8.45 Pri mostu Poljane 2/4 9.15 Pri KZ Lučine 3/4 8.00 Pri KZ- Todraž 3/4 9.00 Pri Kovaču Gorenja vas 2/4 10.30 Pri domu Partizan Srednja vas 2/4 10.00 Pri Anžonu Gorenja vas — zamudniki 3/4 16.30 Pri domu Partizan RADOVLJICA Bled 5/4 Boh. Bela 8/4 Ribno 8/4 Zg. Gorje 9/4 Zasip 9/4 Lesce 10/4 Bled — zamudniki 11/4 Slatna 2/4 Begunje 2/4 Zapuže 2/4 Črnivec 2/4 Posavec 3/4 Ljubno 3/4 Podnart 3/4 Sr. Dobrava 3/4 Lancovo 4/4 Kropa 4/4 Kamna gorica 4/4 Radovljica 5/4 Radovljica — zamudniki 8/4 Nomenj 5/4 Jereka 5/4 Koprivnik 5/4 Gorjuše 5/4 Češnjica 5/4 Srednja vas 5/4 Boh. Bistrica 6/4 Polje 6/4 Stara Fužina 6/4 Boh. Bistrica — zamudniki 13/4 15.00 Pri stadionu 15.00 16.00 15.00 17.00 15.00 15.00 14.00 15.00 16.30 17 30 1500 15.30 16.30 17.30 15.00 16.00 17.30 15.00 15 00 8.00 10.00 11.00 12.00 1400 15.00 9.00 13.00 15.00 9.00 Pri trgovini Pri zadružnem domu Pri zadrugi Pri gostilni Pri želez, skladišču Pri stadionu Pri Noč T., Slatna 11 Pri Joževcu Pri trgovini Pri bifeju Turk Pri trgovini Pri trgovini Pri AMD Pri trg. oz. domu KS Pri trg. oz. domu KS Pri gostilni Jarem Na igrišču Pri Almiri Pri Almiri Pred Ažmanom Pred Cesarjem Pred sirarno Pred Železničarjem Pred Tomaževcem Pred Hrvatom Pri hiši na Rožni ul.' Pri avtobusni postaji Pred Mihovcem Pri hiši na Rožni ul.' TRŽIČ Leše 4/4 14.30 Brezje 4/4 15.30 Kovor 4/4 17.00 Senično 5/4 15.00 Križe 5/4 16.00 Sebenje 5/4 17.00 Podljubelj 8/4 14.30 Slap 8/4 16.00 Lom 8/4 17.00 Bistrica 9/4 14.30 Tržič 9/4 16.30 Bistrica — zamudniki 11/4 15.00 Slap — zamudniki 11/4 16.30 Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pisnih obvestil ne pošiljali. Posebej opozarjamo, da je cepljenje proti steklini obvezno Cepiti je treba vse pse, starejše od 4 mesecev. Kršilca bomo prijavili občinski veterinarski inšpekciji. Cena za cepljenje psa je 270,00 din. Pri trgovini Pri domu družb. org. Pri Jurčku Pod lipo j Pri stari kmet. zadrug1 Pri trgovini Pri gostilni Ankele Pri Krvinu Pri domu družb, org-Pred bloki na Zelenici Pri balinišču na Ravna' Pred bloki na Zelenici Pri Krvinu _____*»f PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da bodo začele veljati v nedeljo, 31. 3. 1991, na območju Kranja nove šestmestne telefonske številke. Vse nove telefonske številke so objavljene v novem telefonskem imeniku republike Slovenije. Nov telefonski imenik je v prodaji od 27. 3. 1991 dalje na vseh PTT enotah na Gorenjskem. Zaradi velikega števila sprememb in novih telefonskih številk prosimo uporabnike telefonskih storitev, da se poslužujejo novega telefonskega imenika. EKSPRES IZDELOVANJE KLJUČEV RADIKOVIČ (ZA TRGOVINO GLOBUS - KRANJ) tel.: 24-864 NAD 9000 VLOMOV NA GORENJSKEM! Ne dajte priložnosti vlomilcem, odločite se za cilindrične vložke Oglejte si jih v delavnici RADIKOVIČ: cilindrične vložke VVINKHAUS VS cilindrične vložke VVINKHAUS Titan varnostne ščite (patent RADIKOVIČ) Pri montaži ali nakupu cilindričnih vložkov dobite priloženo kartico, na podlagi katere vam takoj izdelamo rezervne ključe. Za vaše podjetje ali hišo naredimo sistem na generalni ključ OBIŠČITE NAS - TO JE DELAVNICA Z DOLGOLETNO TRADICIJO Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. 20 let blagovnice v Tržiču od 25. 3. do 6. 4. 1991 • akcijska prodaja po nižjih cenah • popusti pri gotovinskem nakupu nad 500,00 din in nakupu na kredit za izdelke Gorenja • vsak dan degustacije • pri nakupih nad 500,00 din sodelujete v nagradnem žrebanju • javno žrebanje 8.4.91 pred blagovnico IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNIH NAKUPOV! Delovni čas: od 7. -19. ure, sobota od 7. -12. ure, telefon' Petek, 29. marca 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK 23. STRAN ftEEGLAS 7 v ^elo se je svetovno prvenstvo skupine B v hokeju na ledu Želja naših je vsaj četrto mesto Sjjj neKaterim pomislekom zaradi varnosti tekmovalcev so se v Ljubljani zbrale vse reprezentance, ki sode-renr n ?afa MarJan S ti Jan Kontre«> Matjaž ^lin»V:Aoran Koz'ć, Drago Pred svetovnim prvenstvom v Ljubljani in na Jesenicah je dr. Andrej Stare napisal knjigo z naslovom Naš Hokej 1934 - 1991. Knjiga je dokument zgodovine jugoslovanskega hokeja. V njej so opisani vsi nastopi naših reprezentanc in reprezentantje ter vrsta zanimivosti iz hokeja na ledu. Razinger, Hi Vnuk* Jom Tišler, To- trening upajo, da jim bo šlo pr-k >n Nik Zupančič. Na- venstvo bolje od rok. Prvo tek- ši reprezentantje so ob začetku prvenstva dobro razpoloženi in Marko Smolej, kljub porazom na tekmah |5*J Dubravko Orlić, An biljard - in kegljanje pri Johanci ^"Nju^v """i08 ' ^ soboto, 30. tega meseca, prirejajo v Britofu pri in k80p'mi "P" J°hanci", odprti turnir v ameriškem pool bi-i«nial pr.^8'janju. Organizator je Klub biljard Johanca, ki bo spre-Ne se »"v tekmovalcev v soboto pred začetkom turnirja. Tekmo-?'»vna '>r,*ne ob U. uri, trajal pa naj bi tja do poznih nočnih ur. 'e' Prvi a^rada ko zelo praktična in okusna. Pečenega jarca bo pre-^ Po t»i>SV*'* naSrajeni pa denarne nagrade. Informacije dobite lah-,ei- 36-581 ali "Pri Johanci". • G. Š. toemorial Jožeta Kuralta ofja » , ~'petouro i marca " To nedeU°» 31. marca, Smučarski klub *~ rePreze r?an'z'ra memorial Jožeta Kuralta, našega nekdanje-e"tanta v alpskem smučanju. Nekdanji tekmovalec iz Svetega Duha je svojo smučarsko pot začel in končal pri Smučarskem klubu Alpetour. Zaradi izredne vztrajnosti je hitro napredoval in se uvrstil v državno reprezentanco. Osvojil je vrsto visokih mest in bil nekajkrat tudi državni prvak. Kot član jugoslovanske reprezentance je tekmoval na največjih tekmovanjih po svetu, od svetovnih prvenstev do olimpijskih iger. V tekmah za svetovni pokal je bil štiride-setkrat med najboljšo petnaj-sterico. Marca 1986 je tekmoval na Japonskem. Na poti i dolini v Avstriji v prometni nesreči Ai °v ie v let»il sv J/8ornjedravsk '" SVoir> v° ."."JcuravsKl I ^SPomin1 JenjSk° P0t S|,nje la SoriL"a odličnega tekmovalca bo letos že \\Z Tekmr«,';_! P,anini, ki šteje tudi za točke FIS : fij na 1 Vi. Duha 0v . • ......, šteje .d.nJe se bo začelo v soboto ob 19. četrto tekmo-slalom za mo-uri z žrebanjem lk v hotelu Transturist, v nedeljo pa bo start prvega U St »novnik Progi Lajnar na Soriški planini. Podelitev pri-ki so jih med drugim prispevali tudi obrtniki iz Do po končanem tekmovanju na Soriški planini. S* izidi žHalp ^°s,ilTe^°me,taš' Seširja e so v prvi slovenski ligi v torek zvečer L?! gostje in s Rika- Po izenačeni tekmi so se na koncu bolje * gostui" *""a8«li z rezultatom 23 : 26 (12 : 12). To soboto ekipa s, et"ih ekin t• nJe tekmovanje najboljših slovenskih pionirskih V Vs|depni fci ♦ ,a,e pa 80 Popravili v Krškem. Od gorenjskih ekip h »J'1' trciie kmovania uvrstili pionirji škofjeloškega Seširja, ki " • V. s*»nl.,"?.est0- Zmagali so mladi rokometaši Kolinske Slova- trcijc ^„'Stan°Vnlk *do adriJe kolnVečni košarkarski lig' za moške je bilo v torek odi-{^rvačo ekino a"iu arkarJ' Triglava so gostovali v Sinju in izgubili 'i i2 , So "led šti ' rja z.rezultalom 104 : 75. S štiriintridesetimi to-^ ZK.L ivJc'm' ekipami zasedli dvanajsto mesto in izpad-Stanovnik tedna ■ oii^iec Proti J?1 kraniski ?>.se1MČe,e tekme lige MEST. V prvih dveh tekmah h k„ ,boni z rP!..u arkarJ' zabeležili poraz in zmag. Poraženi so bili "o Dnaec 'ednas^ « ™ 73 : H zmagali pa so proti Radniku 68 : 38. ^oth eri'i s Srnli.^.1'doma Pa se bodo predstavli 6. aprila, ko se bo- i s § u™» pa se doc vi«'(?v«C, Raieei ?,imP'J°- Z«« Triglav so igrali: Jalovec, Kravanja, ' arc >n cts i-r?lč' Drobnjak, Račić, Erlah, Ovčina, Cvetko- ^,ca • J. Marinček ^MERKUR YU NORDIC SKI POOL "Prva tri mesta so jasna. Norvežani, Poljaki in Italijani. Za nas bo realno dosegljivo četrto mesto, za katero se bo potegovalo ostalih pet ekip. Treba pa je vedeti, da je to skupina B in ne C, v katero prav gotovo sodimo po organizaciji in neprofesionalnosti," je pred tekmovanjem povedal Zvone Šurak, kapetan jugoslovanske hokejske reprezentance. Foto: Gorazd Sini k mo je naša reprezentanca igrala včeraj zvečer v Tivolski dvorani z reprezentanco Norveške, že danes, 29. marca, pa bo ob 19. uri v dvorani Podmežaklja na Jesenicah zanimivo srečanje med Francijo in Jugoslavijo. V nedeljo, 31. marca, ob 16.30 bo v Ljubljani srečanje Francija -Nizozemska, ob 20. uri pa bo srečanje Avstrija - Jugoslavija. Na Jesenicah bo v nedeljo ob 15.30 srečanje med reprezentancama Poljske in Italije, ob 19. uri pa med reprezentanca- Cene vstopnic za posamezne tekme so na Jesenicah 150 dinarjev (sedišče) in 100 dinarjev (stojišče), v Ljubljani pa so cene vstopnic različne glede na to, katera reprezentanca igra. Ogled tekem jugoslovanske reprezentance stane 225 ali 180 dinarjev na sediščih in 110 dinarjev na stojiščih, za ogled tekem drugih reprezentanc pa je treba odšteti 180 dinarjev na sediščih in 55 dinarjev na stojiščih. Komplet vstopnic na vse tekme v Ljubljani stane 2.700 ali 2.520 dinarjev na sediščih in 990 dinarjih na stojiščih, za komplet vstopnic iger naše reprezentance (6) v Ljubljani pa je treba odšteti 1.080 ali 865 dinarjev na sediščih in 520 dinarjev na stojiščih. Kot so povedali organizatorji, je za vstopnice precej zanimanja že v predpro-daji, zato pričakujejo veliko gledalcev. ma Norveške in Japonske. V ponedeljek, 1. aprila, bo v Tivolski dvorani tekma med ekipama Nizozemske in Avstrije ob 16.30 uri, Italija in Jugoslavija pa se bosta pomerili ob 20. uri. Tekmi na Jesenicah bosta spet v nedeljo, 7. aprila, ko se bosta ob 15. uri pomerili ekipi Poljske in Japonske ob 18. uri pa ekipi Avstrije in Francije. • V. Stanovnik Vabila, obvestila Tekmovanje jadralnih padalcev - To soboto in nedeljo Društvo jadralnih padalcev Lesce prireja mednarodno odprto prvenstvo kluba za pokal Zoisa. Tekmovanje se bo začelo ob 12. uri, start bo na Dobrči, pristanek pa na nogometnem igrišču v Begunjah. Za nastop se lahko prijavite po telefonu 73-311. • V. Stanovnik Nogometni spored - V 19. kolu slovenske nogometne lige bo v nedeljo ob 15. uri verjetno najbolj privlačna tekma prav v Naklem. Pomerili se bosta namreč ekipi Živila - Naklo, ki je trenutno na petem mestu v ligi in tretjeuvrščena ekipa Ljubljane. V II. slovenski nogometni ligi igra Sava ob 15. uri z ekipo Brd, nogometaši Triglava gostujejo pri Iliriji, Jesenice pa v Sežani. V SML igra Britof ob 13. uri doma proti Ljubljani. V OML zahod Triglav gostuje v Novi Gorici, Jeseničani pa v Sežani. V gorenjski ligi bodo v soboto ob 15.30 na sporedu naslednja srečanja: Bled : Polet, Tržič : Zarica, Mavčiče : LTH, Alpina : Lesce, Creina : Trboje in Bitnje : Britof. • D. Jošt Izlet v Posavsko hribovje - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 6. aprila, zanimiv izlet v Posavsko hribovje. Cilj so štiri točke Badjurove krožne poti: Obolno, Pristava, Javorje in Bogen-šperk. Pot po razgibanem hribovju ne bo preveč naporna, planinci pa jo bodo zaključili z ogledom gradu Bogenšperk. Skupaj bo šest ur hoje, med potjo pa se bo moč okrepčati na kmetijah in v gostiščih. Odhod posebnega avtobusa bo izpred hotela Creina ob 7.30 uri, povratek v Kranj pa do 19. ure. Izlet bosta vodila Slava Obradovič in Igor Kloar. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni PD Kranj do vključno srede, 3. aprila. • V. Stanovnik Občni zbor teniškega kluba Tržič- Člani teniškega kluba Tržič vabijo vse člane in druge prijatelje kluba na redni občni zbor, ki ga pripravljajo danes, 29. marca, ob 18. uri v prostorih Osnovne šole Kokrškega odreda v Križah. Obenem vabijo k sodelovanju honorarnega sodelavca za oskrbovanje teniških igrišč v Križah. Oglasite se lahko pri Juretu Jerkiču po telefonu 57 - 396 ali na naslov Teniški klub Tržič. Pot na polje 6, Tržič. • J. Kikel Vaterpolo - To soboto, 30. marca, bodo vaterpolisti kranjskega Triglava spet "domačini" na Reki. Ob 20. uri se bodo pomerili z ekipo Gusarja. Po sedmih kolih Triglav vodi na lestvici l.B zvezne vaterpolske lige z dvanajstimi točkami. Na listi strelcev je Tukič s 33 zadetki na tretjem mestu, Štromajer je na četrtem mestu s 27 zadetki, Čadež pa je na sedmem mestu z 20 zadetki. • J. Marinček Pokal Ciciban na Soriški planini - To soboto, 30. marca, ob 10.30 uri, bo na Soriški planini četrto tekmovanje za cicibane in cici-banke škofjeloške občine za pokal Ciciban. Pravico nastopa imajo otroci, ki znajo voziti med vratci, cicibani pa bodo razvrščeni v tri kategorije. Prijave sprejemajo od 8. do 10. ure pri Litostrojski koči, razglasitev rezultatov pa bo takoj po tekmovanju. V okviru tekmovanja za pokal Cicibana bo aprila še eno tekmovanje, tri najboljše uvrstitve pa bodo dale skupnega zmagovalca. • V. Stanovnik 25. jubilejna dirka Alpe - Adria Udeležba najboljših kolesarjev Ljubljana, 26. marca - "Letošnja jubilejna kolesarska dirka Alpe - Adria je dirka prve kategorije in se točkuje za svetovni pokal, zato bo na dirki najmanj dvanajst kvalitetnih ekip. Tako se bo treba posebej potruditi pri organizaciji in zagotoviti varnost tekmovalcev," je med drugim povedal direktor dirke Zvone Za-noškar na torkovi predstavitvi te velike kolesarske prireditve. Letošnja 25. mednarodna kolesarska dirka Alpe - Adria se bo začela v soboto, 4. maja, v Crikvenici in končala v petek, 10. maja, na Ljubljanskem gradu. Prvi dan bo etapa po Crikvenici, drugi dan bodo kolesarji pripeljali do Gorice, tretji dan pa bodo vozili po italijanski stani do Mokrin in Šmohorja v Avstriji. Četrta etapa bo od Šmohorja do Borovelj, peti dan pa bodo kolesarji prikolesarili spet v Slovenijo do Maribora in Ptuja. Šesta etapa bo potekala od Ptuja do Zagreba, zaključna etapa pa bo od Zagreba do Ljubljane, kjer bo cilj na Ljubljanskem gradu. Celotna dirka bo dolga 1054 kilometrov, posamezne etape pa bodo dolge od 150 do 186 kilometrov. Kot je povedal predsednik organizacijskega komiteja Janez Čemažar, bosta težji zlasti tretja etapa po italijanski strani in zadnja etapa. Ker je pri italijanskih organizatorjih prišlo do nesoglasij, bo po Italiji le ena etapa in bo program malce spremenjen, vendar pa zato dirka ne bo okrnjena. Nekdanji kolesar Primož Čerin, ki je sedaj trener novoustanovljenega kolesarskega kluba AS, pa je dejal: "Rad bi se zahvalil organizatorjem dirke, saj je ta dirka za kolesarje, posebej nas domače, vedno pomenila nekaj posebnega. Z novo organizacijo bo dirka še pridobila, ker pa ima dirka tudi ugoden termin, je to še bolje." Lado ReščiČ, ki skrbi za finančno plat dirke, pa je povedal, da zgornja meja stroškov ne sme seči čez milijon 150 tisoč dinarjev, nagradni sklad pa bo v višini 15 tisoč mark. Večino sredstev so prispevali sponzorji, pokrovitelj dirke pa je Ljubljanska banka d. d.. Organizacijski komite je dobil že prijave reprezentanc Španije, Nemčije, Nizozemske, Švedske, Avstrije, Italije, Madžarske, Češke in Slovaške federacije, Sovjetske zveze, Poljske in Bolgarije. Naši kolesarji naj bi na dirki nastopili s tremi ekipami, vsi drugi (razen soorganizatorjev Italije in Avstrije, za katere lahko nastopata dve ekipi) pa imajo pravico nastopiti z eno ekipo. • V. Stanovnik Pokal TOP TRADE Soriška planina, 24. marca - Konec tedna je Smučarski klub Alpetour na Soriški planini organiziral veleslalomsko tekmovanje za pokal TOP Trade za starejše pionirje in pionirke. Sobotni slalom so zaradi premočnega dežja končali po prvem teku. Na nedeljski veleslalomski tekmi pa je nastopilo 139 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, tekmovanje je bilo v lepem vremenu, SK Alpetour pa se je spet izkazal kot odličen organizator. Rezultati: pionirke: 1. Alenka Dovžan (JES) 40,50, 2. Nina Cesnik (APT) 40,78, 3. Špela Gašperlin (BLD) 41,76. pionirji: 1. David de Costa (VEL) 38,08, 2. Miha Ceh (BRM) 38,94, 3. Drago Grubelnik (BRM) 38,96. • V. S. Republiško prvenstvo v veleslalomu Tržič, 24. marca - Namesto na Pohorju, kjer ni več ugodnih snežnih razmer, je bilo republiško prvenstvo v veleslalomu za cicibane in cicibanke na smučišču na Zelenici. Odlično so ga pripravili člani SK Tržič. Nastopilo je blizu 150 mladih tekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerili na progi s 120 metri višinske razlike in 17 za fante oziroma 18 vratic za dekleta. Naslova republiških prvakov sta osvojila domačin Boštjan Križaj, .ki tako nakazuje, da bo stopal po poti svojega očeta Bojana Križaja, med dekleti pa Zarja Cibej (Novinar). Rezultati: cicibani: 1. Boštjan Križaj (Tržič) 27,99, 2. Primož Škerbink (Branik) 28,43, 3. Jaka Saje (Novinar) 28,88, cicibanke: 1. Zarja Cibej (Novinar) 29,82, 2. Mirjana Granzov (Sarajevo) 30,17, 3. Ana Mesaric (Rudar) 30,44. J. Kikel Rekreacijska kegljaška liga Tržič, 27. marca - Komisija za športno rekreacijo pri Športni zvezi Tržič in Kegljaški klub Ljubelj tudi letos pripravljata občinsko rekreacijsko ligo v kegljanju. Pravico nastopa imajo štiričlanske moške ali ženske ekipe iz podjetij, društva upokojencev in Obrtnega združenja. Prijave sprejemajo na kegljišču do 11. aprila, tekmovanje pa se bo pričelo predvidoma 16. aprila 1991. Tako kot vsako leto bo tekmovanje tudi tokrat potekalo v dveh delih. V spomladanskem delu bodo ekipe odigrale dve koli, najboljših dvanajst ekip pa se bo uvrstilo v jesenski del, ko bosta spet na sporedu dve koli. Ženske bodo nastopale v disciplini 50, moški pa v disciplini 100 lučajev. Pri-javnina za prvi del lige znaša 250,00 din za ženske in 500,00 din za moške ekipe. Za najboljše so pripravili častna priznanja. J. Kikel Tekmovanje "Mladina in gore" Ljubljana, 27. marca - Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije tudi letos pripravlja republiško tekmovanje "Mladina in gore". Prireditev, ki prerašča v vseslovensko srečanje mladih planincev, bo predvidoma 10. maja 1991, zanjo pa seje moč prijaviti komisiji najkasneje do 1. aprila. Kraj tekmovanja bodo določili v dogovoru s prijavljenimi ekipami iz višjih razredov osnovnih šol oziroma planinskih društev. Ekipe bodo sestavljali trije tekmovalci, ki bodo letos odgovarjali na vprašanja o temi "Poznavanje in varstvo gorske narave". Če bo prijavljenih ekip dovolj, bodo organizatorji pripravili 19. aprila izbirna tekmovanja po posameznih regijah. Pa še to! Do 1. aprila seje tudi moč prijaviti za eno od akcij iz izobraževalnega programa komisije, izpopolnjevanje za inštruktorje in mentorje planinske vzgoje ter mladinske vodnike v zimskih razmerah, ki bo od 12. do 14. aprila 1991 na Planini na Kraju (Komna) v Koči PD Instalacija. Podrobnejše informacije daje Vilma Purkart na telefonski številki 061-315-493.• S. Saje RadsportFA BJAN, VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) IZREDNA PRILOŽNOST * UGODEN NAKUP v E-moda, Prešernova 14 it letni ženski kostimi it kombinacija jakne - bermuda, hlače, hlačno krilo it od številke 36 naprej 7 različnih kombinacij od 890,00 do 990,00 za mlade in mlade po srcu OMNIA ŠPORT MARKET Kranj Cankarjeva 4 • Otroški teniški loparji od 491,00 din dalje • Loparji za odrasle Pro's pro, Dunlop t Teniška obutev Le Coq Sportif • Ženski in moški teniški kompleti »Medico« 685,00 din • Žogice, gripi, strune... VELIKO V MALEM, OMNIA ŠPORT MARKET OD 27. MARCA JE V PRODAJI TELEFONSKI IMENIK 1991 /92 NA VSEH CENA ZA BROŠIRAN IZVOD 300,00 din PTT PMHT A M CENA ZA vezan izvod I I LJMvJ I /"Ml 400,00 din NOVO V KRANJU cekar BLED odprta tudi na VELIKONOČNO NEDELJO od 7. do 12. ure! Želimo vam vesele velikonočne praznike! ZIDN Tavčarjeva 29 poleg pivnice Evropa modne in kvalitetne tkanine otroška oblačila do 16 let Odprto: od 8. do 19. ure, sobota od 8.-13. ure tel.: 21-340 BOGATA IZBIRA KONKURENČNE CENE GEODAT & MAGNET d. o. o. ŠKOFJA LOKA - Pod Plevno 31 tel/fax: 064/632-019 Dame in gospodje: ali v stečaj ali v tečaj računalništva LOTUS V3 za samo 2.800 din. Naročila in vse informacije sprejema GEODA* & MAGNET Škofja Loka, Pod Plevno 31. Telefon /fax: 632-019. 20 urni tečaj b° organiziran v hotelu Transturist v škofji Loki fj" 3., 4. in 5. aprila od 8. do 15. ure. izvedba tečaja bo na najsodobnejših osebnih računalnikih tipa AT 16 MHz - z 40 Mb trdimi diski in priznanim računalniškim1 strokovnjakom Sašom Stikovičem. Pohitite s prijavami, število slušateljev je omejeno! S poslovnim partnerjem GEODAT & MAGNET učinkovito do vašega uspeha* NASTRO LJUBLJANA, Gerbičeva 101 NUDI UGODEN NAKUP lesnoobdelovalnih strojev v omenjenih količinah Popust 25 % obročno odplačevanje, dodatni popust pri polnih vplačilih, takojšnja dobava za naslednje stroje: • vlsokoturni nadmlznl In mlzni rezkaijl (s frekvenčnim pretvornikom aH brez) • kombinirani mizarski stroj • mizarski obdelovalni center Vse informacije in naročila po tel. 061/261-870, telefax: 061/264-170 imun im|iiif ti 111 r r r i iiiijim iiiifniTjinijini nii|ini iiii|iiii|iiii|ini 28 En 28 8> 3°«o S> S DOBER DAN VITKOST! program • KREPI CELOTNO MUSKULATURO t POVEČA GIBLJIVOST VSEH SKLEPOV • IZBOLJŠA PREKRVAVITEV TELESA ESMA PLANINŠEK STARA CESTA 15. KRANJ 064/28-323 SLENDER YOU NEGUJE VAŠE TELO! Petek, 29. marca 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. STRAN GLAS ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d. LJUBLJANA Območna enota KRANJ Obveščamo občane in zavarovance z območja Bleda, da pre-klicujemo pooblastilo našemu delavcu Branetu Bertonclju iz Zgornje Dobrave 4 za sklepanje, obnovo zavarovanj in kasiranje premij v imenu ZAVAROVALNICE TRIGLAV d. d. LJUBLJANA, Območna enota KRANJ. Preklic pooblastila velja od te objave dalje. Vsa zavarovanja, ki bi jih Brane Bertoncelj sklenil po tej objavi, so nična. S?Z4ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46 obJavlja L,ClTACIJO ^ovnega sredstva prikolice ADRIA 450 special, letnik 1979 Lici •ena cena 10.000,00 din. c'tacija bo v Tekstilni tovarni Zvezda, Kranj, v četrtek, 4. 4l99l,ob 13. uri. aršč»na 10 % od izklicne cene. u Uo celotne kupnine je v roku 3 dni od dneva licitacije. TPD je kupec. proda na ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV BLED Prešernova 14 LICITACIJI d£sebni avto jugo koral 55, letnik 1988, začetna cena 47.000 .^'citacija bo 6. aprila ob 10. uri na sedežu združenja. Ogled j n?°žen 1 uro pred začetkom licitacije. Pravico udeležbe p aJo pravne in fizične osebe, če položijo 10 % varščine. r°metni davek plača kupec. Jndutitija Somftainih izdelkov (Klanj STANETA ŽAGARJA 35, 2R PRI SDK KRANJ 51500-601-10082 lh[ RAZPISUJE j ranje ponudb za najem poslovnih prostorov vrodajni prostor 100 m2 garj^" družbenega podjetja I BI Kranj, C. Staneta Ža- ^očitniški dom s 36 ležišči Hip runJanu, Strunjan 11. vff!^' dom s 36 ležišči p a°ninjski Bistrici, Vodnikova 4. Posij;. z opisom dejavnosti in ponujeno višino najemnine Staneta V5 dneh od dneva objave na naslov: I BI Kranj, C. 39, tPi!r garJa 35- Informacije po telefonu (064)23-755, int. is lahko konkurirajo interesenti, ki želijo opra-°kolje j°OVsko ali njej podobno dejavnost, primerno za to 8a objeLt So Popravljeni sofinancirati postavitev montažne-^°iud v V S'c'ac'u z urbanistično dokumentacijo, ^orn cjej 1 naJ pošljejo svoje pisne ponudbe skupaj s progra-f0'a8aniuVnrSt'' I",nan^no konstrukcijo in dokazilom o raz-vanja v s 'mančnimi sredstvi ter rokom za pričetek obra-$k|ad ' se v r°ku 15 dni od objave na naslov: kbor S avbnih zemljišč občine Tržič, Trg svobode 18, Tržič. P^jišč nt' nd'dati opravi komisija za oddajo stavbnih s kriter 'adu stavbnih zem|jišč. Pri izbiri kot predno-j^stev .upošteva vrsto dejavnosti, višino finančnih Saceri,1 t Je 'nteresent pripravljen vložiti v projekt in P'^irib h at°VanJa- (?urazPisa 7 p°nud.niki obveščeni v roku 15 dni po zaključni Pogodb ' amm' kandidati se pred sklenitvijo najemnina T »• 0pravi informativni razgovor. i!'nne Poe^Hu86 zavezuJe z izbranimi kandidati skleniti na-V Se bo laki! , naJmanj za dobo petih let. Najemno razmer- S4ar "° P°dalJŠeVal° . edeliin „ lnancna in druga medsebojna razmerja se lnter„Se^.v Pogodbi. 0c^elku ?113^0 dobijo informacije v zvezi z razpisom na Pr°stor in okolje občine Tržič Predsednik komisije Bojan Prešeren MALI OGLASI Cesta JLA 16 APARATI STROJI CB POSTAJO, 40 kanalov, novo, z usmernikom in 6 metersko anteno, prodam. g 77-176 4557 Prodam VILIČAR, nosilnost 1.5 to-ne_. Voklo 9, Šenčur 4630 Turbinski VENTILATOR Mavvek za sušilno naprava, do 180 kvad. m., prodam. Gašperlin, Moste 99, Komenda 4634 Prodam OJAČEVALEC VMOS Tur-bo, 2 x 400 W. Cena 800 DEM. Roman Šušteršič, Zg. Bitnje 213, Žab-nica, * 12-207 4666 Prodam KOSILNICO Bucher, z obračalnikom, g 64-350 4671 Prodam zadnji NAKLADALEC za gnoj -ZTN-1.flf 74-744 4686 Prodam prenosni barvni TV Gore-nje. «■ 36-790_4688 Barvni TV Iskra Montreal, poceni prodam. g 57-235, zvečer 4709 Prodam OBRAČALNIK za seno, za traktor Tomo Vinkovič 420 Pasqua-li. Anton Eržen, Zg. Lipnica 15, Kamna gorica 4727 Prodam novo motorno ŽAGO. 9 50-390_4732 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Veritas, industrijski ŠIVALNI STROJ Singer - sedlarski ter STROJ za trganje žime in volne. KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva ulica 27 Kranj razpisuje v skladu s statutom podjetja prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa podjetja DIREKTORJA za mandatno dobo 4 let Za opravljanje del in nalog zahtevamo, da kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne, ekonomske ali pravne smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj na ustreznih vodilnih mestih - da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva ulica 27, Kranj, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo na objavljeni razpis. Prodam dobro ohranjen APN 6, letnik 1986, na 5 prestav in otroško KOLO BMX. Prodam JUGO 45, letnik na 3.600 DEM, g 691-242__jf?V DIANO 6 registrirana do m*& 1992, trda streha, prodam za Jjgjj DEM, g 36-490____ZZ< Prodam Z 750, letnik 1978, nerefl'' strirana in COMPAGNIOLO, v r ( voznem stanju, z vgrajenim dr j motorjem. Lipovec, Zg. Rfl 18, Mojstrana ___-"""le koucji 1989 in avtomobilsko PRI TnRD OB1' Prodam lepo ohranjen r-un** ON, prva registracija 81-720, popoldan GOLF, letnik november 1977 ^ ne barve, ugodno prodan-631-533 Prodam JUGO 45 A, letnik no ber 1986. Štefan Zidar, vog'JoAfi c. 36, Voglje - Šenčur,« R 4, letnik 1977, ^o6^inr Tepina, Zg. BelaJ^gddvor q Terensko vozilo FIAT COMJU LA, letnik 1978, z diesel nfKJlikarft in 5-stopenjskim ugodno prodam. 41-125_________—rr-Tg75- Prodam VW 1300 J-J6.^ 48^ Cena 3.200 DEM, „jl^r^rn-Prodam JUGO 65, letnik_,:60led ber 1989. Borbelj, Grajska ^ _______.---TTT986' Prodam GOLF diesel, letn" ka 8, 41.000 km. Igor Kalan, Gas ^ Kranj R 5 Campus, nov, 5 vrat rdeč« R 5 Campus, nov, " ~od6ft.M barve, neregistriran; Pr0gl2 4903 formacijerTag0____^ Prodam Z ioC^.,ff _*£ 1986, garažirana. J_a__fg-^jgeQ, Ugodno prodarr1 Z 101. letn^ p dve Z 750, letnik 198C m za t neralno obnovljen MU s ten-101, 60.000 km ter FIAT 1^ 49OJ ničnim pregledc_r_____j--—-jetnik Prodam LADO Samaro, a 1987. Marko Sušnik, Sp- ^ 41 REKAH d, o. o. Kranj, tel: 33-085 MAZDA 323 MAZDA 626 DOBAVA TAKOJ1- !!!___. 29. marca 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN @©H^SM©IE1TGI_AS koruza 3, d°stava na dom pri podjetju AGROPROMET - PLEVEL CERKLJE 4 okt. 10. tel.: 42-366 Ostala ponudba: semenska koruza 83,00 din krmila za nesnice 5,60 din krmila za molznice 5,00 din -----sončnične tropine 3,90 din UNO 55 S prevoženih I Drulovka, g ška 5r t"1, Cena 10-500 DEM- Kri '°. Kranj 23-209 -.___4908 km °Sa.mar°.letnik 1989' 20000 632 fttc0darn za 9-500 DEM. __4913 GO S 45vKoral, letnik 1988 in JU- m\t& utnik 1987- prodam p° 51 Pr j H"dobivnik, Hotemaže ^^vor__4915 Mi|01VaKonJort. letnik 1981, prodam. 243 Slevanovic, Gorenja vas "5» DEM 75°' 'etnik 1981 Cena R 5 diesel, letnik 1988 in OPEL REKORD, letnik 1987, ohranjeno, ugodno prodam, g 40-555 ali 622-708_4975 Prodam ali zamenjam R 4 GTL, letnik 1984. "g 33-851_4977 Prodam LADO SAMARO 1.3, letnik 1987, 23.500 km, rdeče barve, -z dodatno opremo. Cena 9.500 ŽIVALI DEM« 27-956 4979 _ Zaposlim KV ZIDARJA in KV TESARJA. -SP 41 -208 ali 39-580 __4561 Honorarno zaposlim delavca za ČIŠČENJE delavnice. Šifra: DELO _ 4943 Izobraženka išče mlajšo upokojenko za POMOČ v družinskem gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 4968 Zaposlimo KV NATAKARICO ali NATAKARJA, iz okolice Radovljice. Informacije dobite osebno v Gostilni "Kunstelj", Radovljica _4870 Honorarno zaposlimo pripravno žensko za ČIŠČENJE gostinskega lokala v jutranjih urah od 6. do 10. ure dopoldne, prav tako honorarno zaposlimo pripravno žensko za ČIŠČENJE kuhinje, v nočnih urah od 22. do 01. ure. Cenjene ponudbe na * 77-458 4969 35-534 4918 £P JUG0 45 A, letnik 1986, «nran do marca 1992. Janez Tomažičeva 6, Kranj, 4919 nov, prodam. 4921 Si*oS?b {Tik 1988'prevo Golnij^00 km' kot ?)°0dq\m R 4 GTL, letnik 1984. g j§5____4928 &1 LAD0 Riva 1300, letnik l\Sblr 1986, 23.000 km. Šoro, P^i^^nj_4929 I979arn 2 750 SC, letnik november 74 n$'Strirana do maJ'a 1990. P^rL___4931 osebn?1 tovorn° PRIKOLICO za 8°1 477 avto Informacije na g p>pL________4932 Cenami101 GTL 55, letnik 1986. C,^ DEM. Oto Hafner, Na p^ilf^«mki__4934 nerado iUG0 45' letnik 1983- 9e" Ve Previ°Ln0vl^en' (nov motor- no" (ogoJ'ekej avtoradio). Cena po *11°iaU; Siškovo nas. 5, Kranj, _4935 njen r, 'Jetnik 1985, odlično ohra-P^IgdjrrKg 21-285 4936 »lik ^q0-,G0LF JXD bencinar, le-ta„; Pušavec, Šmidova 15, 4937 Zelo ugodno prodam rahlo poškodovano Z 750, letnik 1978. Britof 186, Kranj_4980 Prodam Z 101, letnik 1976. Na vasi 15, Voglje - Šenčur_4983 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1984. Informacije na g 33-772 _4984 Prodam OPEL KADETT, letnik 1975, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Zg. Bitnje 252, Žabnica (za Potokarjem) 4985 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Bri-tof 86, Kranj 4986 Lado SAMARO, letnik 90, prodam. _* 39-234 Prodam LADO 1300 S, letnik 1983. Drulovka 42, Kranj Prodam R 4 GTL, letnik december 1987, prevoženih 33.000 km. ■S? 45-693 od 14.30 do 18. ure Ugodno prodam TOMOS AUTO-MATIC, starejši letnik, otroško dirkalno kolo JUNIOR in otroški BMX za 3 - 6 let, «gr 35-554_ Prodam JUGO KORAL 45, december 1988, prevoženih 8 000 km, garažiran, zaščiten. _f 802-193 ZAPOSLITVE Zaposlim PEKA, g 41-377 4526 Honorarno zaposlitev išče resna, vitalna mlajša upokojenka s srednješolsko izobrazbo. Delati grem tudi v tujino (Avstrija) ali vzamem 4531 rdeča^LVlS0 H RE- letnik 1987, delo na dom. Šifra: MAJ ifc^jjl^13 4939 ber 1985 JUG0 45' letnik decem 9aražiran. g 26-953 4940 81-4671 R 4~GTL, letnik 1984. «• RTrJfj----._4948 '° ^odr« utnik okt°ber 1988, svet-Nda '.Parve, odlično ohranjen, ^gr-—0 4950 Q Prodam R 18. g 28-471 4951 ^nilM985 - 'e Iščem mlajšega upokojenca, za zemeljska in vrtna DELA, pri hiši in okoli nje. ■» 631 -457, Mlaka 4537 Iščem žensko za POMOČ v gospo-dinjstvu POSPRAVLJANJE 2-krat tedensko, g 78-313 4539 Iščemo PRODAJALCA za športno obutev, na področju Slovenije. Plačilo takoj, 10 odstotna provizi-ja! g 58-351_4665 Si želite boljši jutri? Izkoristite svoj prosti čas in postanite ZASTOPNIK DZS. Zaželena tudi srednja izobrazba. Izplačilo honorarja vsak teden, g 622-343, v petek, od 15. do 17. ure 4675 Honorarno zaposlim dekle za DELO v lokalu - Modna hiša na Bledu. Možna kasnejša redna zaposlitev. _? 061/481-117 4676 Honorarno zaposlimo KV NATAKARICO in ČISTILKO, za delo v dveh gostinskih lokalih. _f 82-142, od 15. do 17. ure_4689 Honorarno zaposlimo AKVIZITER- -Nd~aT"p"~~—.__4960 je za prodajo različnih artiklov. K-?6rt1ber ion« GLS 1500' letnik Lastna izbira terena in lasten urnik!. Šifra: NAVEDITE ARTIKEL 4713 --■> «. menjalnikom, ■ letnik 1976 g 632-229 __4956 >trirana102 GTL 55> letnik 1984, lojena r Junija' zel° dobro ^f'č fit„ ena P° dogovoru. %jjT^^j3[jesenice 4958 ?^*'4fle^n,ovember 1987, pro-Nyy^5o1'72l ioRn rebač€ ugodno prodam acevoj8/a, Kranj 4961 60 Koral, letnik ??J^ani 4964 V^km 45 Koral, letnik Cena 6.300 DEM. 4965 un° prodam, «Sf 73-850 , 9odKo^---—.__ 4966 c ^ laeg^f^VUGO 55 Skala. B^ran- 9ara*ran. Basta, Stara .r°da^=-__ 4972 Tekmovanje v PRODAJI Atlasov! Dober zaslužek in super nagrade! 45-349 4720 Moškega ali žensko honorarno ZAPOSLIM v drevesnici. Pogoj: veselje do tovrstnega dela. Naslov v oglasnem oddelku. 4842 Delo na stojnici dobi PRODAJALKA iz Škofje Loke. flt 78-965, int. 220, od 15. do 17. ure_4847 AVTOKLEPAR iz Radovljice išče nMadoanr^' Jetnik 1980, registri- kakršnokoli redno ali honorarno ?50 ik°Ti in 2: MOTOR z me- zaposlitev. Šifra: ZANESLJIV 4854 $0.rcena po d„ka' DEL0V od Z Ste brez zaposlitve? DZS nudi do- Cerk|jeP0 dogovoru. Zg. Brnik -- 4973 bro plačano TERENSKO DELO. 74-584, v petek, med 9. in 12. uro *OVA- OBRATOVALNICA spies m hecker *°i> AMBROŽ J^sernova 12,61235 Radomlje, tel.: 061/728-564 KONKURENČNE CENE JARKICE, rjave, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik 4570 Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko. Jaka Kocijančič, Mlino 20, Bled_4609 KOKOŠI, stare 19 tednov, tik pred nesnostjo, po 120,00 din in JARKICE, stare 8 tednov, po 55,00 din, z debikeranimi (šipanimi) kljuni ali s celimi, za prosto rejo, vse cepljene proti kugi, prodajamo. Gašperlin, Moste 99, Komenda, ® 061/841-471_ 4632 Prodam 16 dni staro TELIČKO si-mentalko. Jakob Kopavnik, Rateče 20, Rateče - Planica 4635 14 dni staro TELIČKO, svetlo rjava, prodam. Struževo 13, Kranj 4642 Prodam več KRAV s teleti. 85-496 4678 Prodam mladiče nemškega OVČARJA, z rodovnikom. ® 58-406, popoldan 4743 Prodam KRAVO simentalko, po izbiri. Darinka Golmajer, Sp. Lipnica 6, Kamna gorica 4756 Prodam KRAVO simentalko, pred telitvijo. Bodešče 36, Bled 4757 Prodam 14 dni staro TELIČKO fri-zijko. Franc Justin, Hotavlje 39, Gorenja vas, t 68-546 4881 Prodam dve KRAVI s teletom, po izbiri. Selo 32, Žirovnica, g 801-590_4761 Prodam JUNICO frizijko, stara 1 leto ali zamenjam. Češnjica 21, Železniki_4762 Prodam KOZO, dobra mlekarica, s kozicama. ^ 70-212 4764 Prodam srebrne srednje PUDLE, z rodovnikom. Cena 700 DEM. Prešeren, Gorica 17, Radovljica, flp 74-376, zvečer_4779 Prodajamo 10 in 7 tednov stare rjave JARKICE. Beleharjeva 49, Šenčur 4722 40-117 4724 Prodam KUNCE za rejo. Zanimiva razprodaja čevljev Zelo ugodna in poceni (primerno za manjše firme) razprodaja okrog 400 parov moških, ženskih in otroških čevljev. Pauline Aichernig Nikelsdorf, Waldweg 56, (20 km od Beljaka proti Spittalu) Telefon: 9943-4245-4083 IZBIRA VETERINARJA PO ŽELJI Veliko kmetovalcev je izrazilo željo po prosti izbiri veterinarja. Sklenili smo, da je od aprila naprej možna izbira veterinarja po želji, seveda iz oddelka za zdravstveno varstvo ŽVZG in v okviru občinskih meja. Tako lahko, ko naročite veterinarja na ŽVZG po tel. 22-781 ali 25-779, izrazite željo in zahtevo po določenem veterinarju, če bo možno, bomo ustregli vaši želji, oziroma se bomo potrudili, da bomo storitev strokovno in vestno opravili. Navajamo terenske veterinarje - oddelka za zdravstveno varstvo: občina Kranj: dr. Bogdan Cepuder, dipl. vet. spec. Anton Bedina, dipl. vet. Janez Teran, dipl. vet. mag. Dušan Likosar, dipl. vet. mag. Boštjan Gašperlin, dipl. vest. občina Tržič: Borut Sajovic, dipl. vet. A 1} Agromehanika Hrastje 52 a, tel.: 064/34-035, 34-034, 36-033 OBRTNO ZDRUŽENJE ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 2 Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge: TAJNIKA OBRTNE ZBORNICE ŠKOFJA LOKA Pogoji, ki naj jih izpolnjuje kandidat so: - višja strokovna izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri, - znanje enega tujega jezika, - znanje strojepisja, - znanje dela na računalniku. Tajnik bo imenovan za dobo štirih let. Od kandidata pričakujemo, da je kreativen, ima organizacijske in vodstvene sposobnosti in je pripravljen delati tudi v popoldanskem in večernem času. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov Obrtno združenje Škofja Loka, Spodnji trg 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po končanem prijavnem roku. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice KATARINE JERAŠA Klemenove mame iz Jazbin 4 se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g župniku za lepo opravljen obred, in vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. VSI NJENI! Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Hraše 31, Lesce 4780 Prodam TELIČKE, frizijske pasme, stare od 1 meseca do 1 leta ali zamenjam za BIKCE simentalce. Burja, Za gradom 7, Bled, ^ 77-902 _4791 Prodam PRAŠIČE, težki od 20 do 30 kg. Struževo 3/a, Kranj 4808 Prodam dve OVCI in dva JAGNJE-TA. Ufr 51-069_4833 Prodam PSIČKO, brak jazbečarka, stara 9 tednov, odličnih staršev, z rodovnikom, flf 57-557 4849 Prodam od 20 do 80 kg težke PRA-ŠIČE. 65-546_4862 Prodam 100 kg težkega BIKCA, za rejo ali za zakol, semenski KROMPIR saški, zgodnji ter nekaj igorja in krmilno PESO. Strahinj 65, Naklo 4894 Prodam KRAVO simentalko, dobra mlekarica, ki je drugič telila, s teletom ali brez. Jože Cebavs, Brezje 43 (pri Radovljici) _4882 Prodam 7 dni starega BIKCA. Lo,-gonder, Žabnica 6 4898 Prodam rjave JARKICE, stare 9 tednov, cepljene proti kugi. Čado-vlje 3, Golnik 4924 JARKICE, rjave, stare l meseca, prodam. Zgoša 47/a, Begunje 4925 Prodam 10 dni starega BIKCA Si-mentalca. Visoko 71 4954 Prodam BIKCA simentalca, star 10 dni. Selo 20, Bled 4970 Prodam KRAVE in TELETA A kontrola. ^65-149 _ Prodam TELICO simentalko, stara 10 dni. ^ 64-011 4733 ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, očima in starega očeta ANTONA KALANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala velja kolektivu Jelovice, Inštitutu Zoran Rant in Iskri Reteče. Posebna zahvala tudi zdravnikom in ostalemu osebju bolnišnice Golnik, Odd. 200, za zdravljenje in lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi kapucinu Rafaelu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 15. marca 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in moža FRANCA VALANČIČA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo družini Dimec, pevcem, g. župniku in kolektivu Aerodroma Ljubljana. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Zgornje Bitnje, 16. marca 1991 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA VRTAČNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sostanovalcem iz ul. Veljka Vlahoviča in Gradnikove ul., sodelavcem Exoterma, Planike in Slovenijalesa za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Udir-ju. Onkološkemu inštitutu Ljubljana za dolgoletno zdravljenje. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! ŽALUJOČI: žena, sinova z družinama in ostalo sorodstvo Kranj, Domžale, Celje, Dobrna, 15. marca 1991 ZAHVALA Ljubila si dom, ljubila si nas, a mnogo prezgodaj odšla si od nas. Po hudi bolezni nas je v 48. letu starosti za vedno 'zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra, stara mama, teta, tašča, svakinja, sestrična MARIJA GLASTOVEC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, maše, za izraze sožalja, nesebično pomoč ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Primožičevi za zdravljenje in obiske na domu, Nevrokirurgiji - Klinični center Ljubljana, Internemu oddelku bolnišnice Jesenice, sodelavcem Iskre Kranj -Vrtalnica, Števci, Aerodromu Ljubljana, Gradbincu Kranj, Planiki Kranj - Sestavni deli, za denarno pomoč, pevcem bratov Zupan, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pogrebniku Jeriču. Hvala tudi vsem tistim, ki ste jo obiskovali v času njene hude bolezni. ŽALUJOČI: Vsi njeni Zg. Brnik, marca 1991 NOVICE IN DOGODKI Slovenija in svet Jugoslovanske zdrahe na Dunaju Tudi na dunajski okrogli mizi o narodnostnih manjšinah, narodih in regijah v novi arhitekturi Evrope se je pokazala vsa zapletenost jugoslovanske problematike. Slovenijo so na Dunaju zastopali član republiškega predsedstva Ivan Oman, predsednik republiške vlade Lojze Peterle in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Na okrogli mizi so bila sprejeta tri izhodišča za bodoče urejevanje odnosov v Evropi: pravice narodnostnih manjšin so temeljne Človekove pravice, zato naj Svet Evrope izdela pravni zaščitni sistem; Evropa naj bo zgrajena na treh ravneh, na ravni ustanov Evropske skupnosti, ki naj bi sčasoma zajele vso Evropo, na ravni držav članic skupnosti in na ravni regij in delnih držav; spoštovanje načela samoodločbe narodov na temelju volitev in demokratičnih odločitev nasploh. Slovenska delegacija je predlagala, da bi pri urejanju odnosov v Jugoslaviji spoštovali načelo republiških meja, Evropa pa bi morala bolj pozorno obravnavati BiH, HrvaŠko, Makedonijo in Slovenijo, kjer je demokracija v Jugoslaviji najdlje. Srbski predstavnik iz BiH, predsednik Srbske demokratične stranke Radovan Karadžić je temu nosprotoval z argumenti, da so medrepubliške meje v Jugoslaviji administrativne in da zunaj republike Srbije živi 3,5 milijona Srbov. Slovensko stališče kljub dodatni argumentaciji, da Jugoslavije v sedanji vsebini ni mogoče obnoviti in da je Slovenija za razdružitev, vendar pripravljena na pogovore o prihodnjem sodelovanju na tem območju, ni bilo sprejeto. Dr. Dimitrij Rupel, slovenski zunanji minister, je po vrnitvi z Dunaja na novinarski konferenci dejal, da so bile na Dunaju predstavljene jugoslovanske zdrahe in da je bila to "praktična vaja iz Yu - problematike". Mladi Bavarci na obisku Na povabilo vodstva Slovenskih krščanskih demokratov je na obisku v Sloveniji 29 - članska delegacija Zveze mladih Bavarske (Junge Union Bavern). Delegacija je najprej obiskala Mursko Soboto. Sobota in Ingolstadt na Bavarskem sta pobratena, ker v tem nemškem mestu živi in dela veliko Slovencev. Bavarsko delegacijo vodi član Evropskega parlamenta in predsednik Zveze mladih Bavarske dr. Gerd Mueller. Včeraj pa so bili mladi iz Bavarske v Ljubljani, kjer so jih sprejeli podpredsednik republiške skupščine Vitodrag Pukl, republiški sekretar za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrij Rupel, republiška poslanca in člana vodstva Liberalnodemokratske stranke Slovenije Roman Jakič in Jaša Zlobec ter predsednik Mladinskega sveta Slovenije Janez Škulj. Bavarce bodo sprejeli tudi Lojze Peterle, ljubljanski škof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in ljubljanski župan Jože Strgar. • J. Košnjek NESREČE Poziv pričam nezgode na brniški cesti Kranj, 28. marca - Sinoči, v sredo ob 19.20, se je na regionalni cesti Kranj-Brnik, približno kilometer pred nadvozom avto ceste iz smeri Kranja, pripetila huda prometna nezgoda. V njej je umrl voznik Peter Lavrič, toj. 1940, iz Kamnika, voznik v drugem avtu, Drago Filipič, roj. 1961, iz Kranja pa je bil huje ranjen. Ker policistom niso znani natančni vzroki nezgode, pozivajo neznano voznico in njeno sopotnico v avtu Z 126 P oranžne barve, s kranjsko registrsko tablico, in morebitne druge priče, da jim pomagajo. Pokličejo lahko po tel. PM Kranj 23-791 ali 92. • H. J. 'J LAŽNIVCI1IN Uyg/fP0Bpr # v ouuuiu, ju. iiinnun, SE DOBIMO OB 20. URI v dvorani DPD Svoboda na Hrušici na prireditvi PRVOAPRILSKE ŠALE IN LAŽI Zabaval vas bo ansambel OBVEZNA SMER. Šale in laži lahko pošljete tudi po pošti na naslov .■ DPD Svoboda Hrušica 64270 Jesenice Ne pozabite pripisati svojega naslova. Komisija bo najboljše tri šale oz. laži nagradila. Rezervacije sprejemamo po tel. 81-565! Želite postati naročnik Gorenjskega glasa? Izpolnite naročilnico, s katero imate prost vstop na prireditev. Enega izmed novih naročnikov čaka lepa nagrada. Izžrebali ga bomo na prireditvi. NAROČILNICA ĆP Glas 64000 KRANJ Podpisani pošta Začnite mi ga pošiljati dne - krai ulica Jt _naročam časopis GORENJSKI GLAS . Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino (obračun za trimesečie) Ne prezrite! Pred vami je, spoštovane bralke in cenjeni bralci, že letošnja 25. številka Gorenjskega glasa, s katero tudi zaključujemo prvo trimesečje. V naslednjem trimesečju pripravljamo nekaj novosti ter prijetnih presenečenj, namenjenih predvsem stalnim naročnikom Gorenjskega glasa: 1. V torek (v 26. številki) bo izšla »Glasova Stotinka«, ki bo odslej redna mesečna rubrika o gorenjskem športu in rekreaciji na štirih straneh, izhajala bo vsak prvi torek v mesecu, z njo pa želimo na celotno Gorenjsko razširiti popularno glasilo ZTKO Kranj Stotinka, saj bo ta časopis kranjskih športnikov odslej sestavni del Gorenjskega glasa; 2. Jutri zvečer ob 20. uri bodo vsi, ki so se odločili postati naročniki Gorenjskega glasa in bodo izpolnjeno naročilnico oddali ob vhodu v dvorano DPD Svoboda Hrušica na Jesenicah, imeli prost vstop na prireditev »Prvoaprilske šale in laži«; 3. Na Bledu bo 11. maja že peti »Alpski večer«. Med naročniki Gorenjskega glasa bomo izžrebali 20 nagrajencev, ki bodo kot gostje ČP Glas ter Agencije Knific prejeli brezplačne vstopnice; 4. V okviru letošnjega Rally Sa turnus bo na Bledu, 24. maja prireditev »Saturnus rally show«, na kateri bodo nastopili Tereza Keso-vija, Vice Vukov, Oto Pestner, New Swing kvartet ter Big band RTV Slovenija - naročnikom Gorenjskega glasa bomo za koncert na Bledu zagotovili vstopnice po bistveno nižji ceni: 5. Na predlog bralcev uvajamo nove bralne, poslovno informativne, razvedrilne in nagradne rubrike, s katerimi bo Vaš priljubljeni časopis postal še pestrejši in zanimivejši. Ker smo v torek v Gorenjskem glasu objavili prilogo »Gradimo«, v kateri smo pripravili osem strani informacij o ponudbi za tiste, ki gradite, adaptirate, obnavljate, načrtujete in pripravljate, je zaradi velikega zanimanja marsikje torkove številke časopisa v kol-portaži zmanjkalo. Zato vsem, ki kupujete Gorenjski glas v trafiki, svetujemo: odločite se in postanite naš redni naročnik. Primerjajte: izvod časopisa v kolportaži stane 15,00 din, naročniki pa so v prvem trimesečju prejeli 25 številk za vsega 240,00 din! Poleg tega so za naročnike cenejši mali oglasi, glasovi izleti in prireditve... Pa še to: (tudi) Gorenjski glas ima od 31. 3. dalje spremenjene telefonske številke. Odslej lahko po telefonu sporočite mali oglas na 217- 960 (neprekinjeno 24 ur, avtomatski odzivnik); uredništvo ima telefonski številki 211-835 in 211-860 (telefax 213-163); naročniška služba, oglasni oddelek, ekonomska propaganda in uprava pa 218- 463 (telefax 215-366). Vsem bralkam in bralcem Gorenjskega glasa voščimo prijetne praznične dni! Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec Dosežen sporazum Kranj, 29. marca - Prejšnji teden je bila v Unitelu na Blejski Dobravi spet stavka, ker vodstvo ni izpolnilo zahtev še iz novembrske stavke. V ponedeljek so stavko prekinili, ker so se na pogajanjih o izpolnitvi teh zahtev srečali predstavniki vodstva Telekoma in Ele-ka, kranjskih sindikatov in sindikata Unitela. Pogajanja so se iztekla v novoustanovljenem podjetju, prid delavcev, saj so se v Tele- se bo kredit odpisal, ostalim pa komu obvezali, da jim do konca tedna izplačajo zajamčene osebne dohodke, in sicer tudi delavcem, ki so februarja doma čakali na delo. V tednu od 1. do 5. aprila jim bodo izplačali vsa neizplačana nadomestila za prevoz na delo in nadomestilo za čakanje na delo, ki ga več kot sto Unitelovih delavcev za januarja ni prejelo. V tednu od 8. do 12. aprila pa naj bi podjetje delavcem poravnalo tudi vse ostale obveznosti, za katere se je obvezalo v štrajku lanskega novembra. Enako jim bodo zagotovili tudi izplačila za terjatve, ki bodo še nastale do uvedbe stečajnega postopka, in sicer do konca aprila, če bo stečaj uveden do 15. aprila, sicer pa mesec dni kasneje. Izplačila gredo delavcem v obliki kredita, vendar sindikat trdi, da ta način ni sporen, kajti tistim, ki do stečaju ne bodo dobli dela v W ^ŽRADITEUI! POZORNO PREBERITE TA OGLAS! Za vse Vas smo v prodajalnah kranjskega MERKURJA pripravili posebno ponudbo. Vodovodne inštalacije, material za centralno ogrevanje, elektromaterial in stavbno pohištvo lahko kupite po bistveno nižjih cenah je zagotovljeno delo v novem podjetju in bodo posojilo lahko vrnili iz sredstev kapitalizacije. Prvotni namen sporazumevanja med sindikati in vodstvom Telekoma, Eleka in Unitela pa so bile pravzaprav pravice presežnih delavcev, ki bodo po domnevno programiranem stečaju ostali na cesti. V kranjskih sindikatih pristanejo tudi na programiran stečaj, če bodo odvečni delavci iztržili toliko, kot jim gre po zakonu. Vodstvu Telekoma so predložili tri inačice uveljavljanja pravic presežnih delavcev in zanje že dobili načelno soglasje. Danes (29. marca) pa bodo spet sedli za pogajalsko mizo, se dokončno sporazumeli za eno od predlaganih variant in jo tudi pravno podprli. • D. Z. Žlebir podpis naročnika Sojenje prekinjeno do 23. aprila Kranj, 28. marca - Kranjsko sodišče je prekinilo sojenje proti Marku Jakominu in Zoranu Sodji za poskus umora Alojza L. v Strahi-nju do 23. aprila. Marko Jakomin, star 24 let, iz okolice Ljubljane, je bil v začetku 1989. leta obsojen za več kaznivih dejanj na skupno kazen 5 let zapora, 39-letni Zoran Sodja, ki trenutni živi v tolminski občini, pa na 7 let in 3 mesece zapora. Višje sodišče je sodbo razveljavilo. Petčlanski senat kranjskega sodišča bo na ponovnem sojenju skušal ugotoviti njuno krivdo. Obtožnica trdi, da je Sodja napeljeval Jakomina k umoru Alojza L. iz Strahinja. Jakominov zagovornik je predlagal rekonstrukcijo dogodka, obtoženi Sodja pa nove priče. Namestnik tožilca se je s tem strinjal. Kriminalisti zasegli 56 v tujini ukradenih avtov Ljubljana, 28. marca - Približno pol leta je trajalo, preden so ljubljanski kriminalisti razbili skupino, ki je lani in letos ukradla v tujini najmanj 30 osebnih avtomobilov in jih potem s pomočjo ponarejenih dokumentov preprodajalk naprej. Večinoma gre za avte višjega razreda, od katerih nobeden ni bil starejši od dveh let. Kriminalisti UNZ Ljubljana mesto so javnemu tožilcu ovadili osem ljudi. Šest osumljencev - doma so iz Ljubljane, Tržiča, Kranja in Mengša - med njimi tudi glavni tat in organizator, 21-letni P. G. iz Vinkovcev, je v priporu. Strokovnjaki za dobavo bianko prometnih dovoljenj, prirejanje najrazličnejših zapisnikov z javnih dražb in kupoprodajnih pogodb, ljudje, ici so iskali in "obdelovali" kupce, so imeli tudi mehanika za "delo" s tovarniškimi številkami ukradenih avtomobilov. Podrobneje bomo o obeh dogodkih poročali v torkovi številki Gorenjskega glasa. ' i ' I ' 1 ' 1 ' 1 ' 1 1 1 ' 1 ' 1 1 1 ' 1 '-Lt 1 1 ! 1 1......I_3 -V , i , i . i , i [ili - Vn ' i_U' i±CT 20% ZNIŽANJE CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV ZA VODOVODNE INŠTALACIJE IN CENTRALNO OGREVANJE. - peči Ferrotherm (FERROMOTO), - ekspanzijske posode, - obtočne črpalke (WILO in GRUNDFOS), - radiatorski ventili (ARMAL), - kroglični ventili in pipe (KOVINA), - sanitarne in vodovodne armature (UNITAS in ARMAL), -radiatorji (JUGOTERM), - PVC odtočne cevi (KEMOPLAST) vrsto drugih proizvodov. ZNIŽANJE VELJA DO 20. aprila PRI NAKUPIH NAD 500,00 in še DO 1 5 % ZNIŽANJE CEN VSEH PROIZVODOV ELEKTROMATERIALA - Elektroelement IZLAKE - Elektromaterial LENDAVA ZNIŽANJE VELJA DO 20. aprila PRI NAKUPIH NAD 300,00 1 5 % ZNIŽANJE CEN STAVBNEGA POHIŠTVA do 30. aprila 15% znižanje cen montažnih ; dimnikov SHIEDEL do 30. apr"* lil l . l . l T. I I I 1 t ZNIŽANJA CEN VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. i . i . i , i_,1,1,_L_,—L lil KOLIČINE SO OMEJENE.