Posamezna številka 10 vinarjev. ŠIEV.237. v LidUlam t som, n. oBom 1915. Leto XL1H. s Velja po pošti: Za oelo leto naprej K 28'-2'20 29- 35'- u en meseo „ • ■a Nemčijo oeloletno ta ostale Inozemstvo V Ljubljani aa dom: Za oelo leto aapre) . . K 24'— aa en meseo „ . . „ 2*— V opravi prelsman meteBns „ 1*70 5 Sobotna izdala: se aa celo leto........ V— sa Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo inozemstvo. „ 12'» SLOVENEC Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm) sa enkrat . . . . po 18 v aa dvakrat .... „ la „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnst. M oznanila, zabvale. osmrtnice iti: enostolpna pel It vrsta po 21 vin. Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin. Ishaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Sedaa letna priloga Vosnl red. Oar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. B/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne =• sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št S. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosa.-bero. št. 7563. - Upravnlškega telefona št. 188. Samo deset dni fe še do žrefeamia velike loterije »Slov. Straže! Kdor še nim?* srečk, naj jih takoj kupi in naroči! Kje je resnico. Razni listi prinašajo podobice, na katerih jc kaka oseba ali stvar tako narisana, da se nc najde na prvi pogled, ampak jc treba podobo obračati na vse strani, preštudirati vse posamezne črtice, da se zasledi, kar jc v podobi skritega. Take skrivalnice so sedanji časniki, in to, kar je v njih skritega, je resnica. Včasih se skriva med vrsticami; včasih jo razodeva v dolgem odstavku ena sama besedica, ki se zdi večini bralcev brezpomembna; večkrat je nametanih skupaj vse polno novic samo zato, da se skrije resnica, in treba je vse te kupe razmetati, da se najde. Danes ti poročajo listi, da vlada v tej in tej pokrajini huda lakota; jutri pa bereš, da imajo tam velike zaloge žita. Cele tedne dohajajo novice, da tam nekje razsaja pegasti legar, in že misliš, da jc tista pokrajina že skoro brez prebivalcev, Naenkrat utihnejo novice o kužni bolnzni, in ona pokrajina stopa pred te, vsa polna življenja. Kolikokrat so že naznanjali časniki, da se je Perzija spustila v boj z Rusijo, potem pa zopet napovedujejo, da se bo to zgodilo šele v prihodnjosti. Razni vojni poročevalci slišijo v goriški okolici zvonove zvoniti in vidijo to in ono, ljudje, ki tam prebivajo, pa poročajo, da je vse to gola izmišljotina. Slomšek je pel: »Preljubo veselje, oj, kje si doma?«, mi pa zdihujemo: »Preljuba resnica, oj, kam si šla?« Naše ljudstvo pravi: »Časniki lažejo.« Ali more kdo dokazati, da se moti? Z lažjo se vlada svet. Vladati sc pravi voditi. Najlažje je pa voditi slepca, ker gre za teboj, kamor ga pelješ. Zato hočejo tisti, ki vladajo svet, imeti za seboj slepce. Najboljše slepilo je pa laž. Najbolj pripravna pot, po kateri se laž spravi med ljudi, so pa časniki. V Italiji so potrebovali navdušenja za Vojsko z Avstrijo. Pa so ga začeli delati z lažmi. Goriško, Notranjsko, Istrija, Dalmacija, to so same italijanske pokrajine z laškimi imeni, z laškim prebivalstvom. Italija hoče nazaj, kar ji je po krivici vzeto. Prva velika laž. Ljudstvo teh pokrajin željno čaka ure svoje rešitve izpod avstrijskega jarma. Druga laž. Avstrija je vsa gnjila, vsa polna uporov. Te pokrajine bodo padle Italiji v naročje, kakor zrelo jabolko z drevesa. Tretja laž. In tako se je vrstila laž za lažjo, dokler sc ni porodil iz teh laži grdi, izdajalski napad na Avstrijo. Kakor je bilo v Italiji, tako je tudi drugod. Seveda se ne gre vselej za krvavo vojsko, ampak za nekrvave boje: verske, gospodarske, politične, strankarske, ki pa so vselej pogubni za človeško družbo, če jim laž pripomore do zmage Laž je bila vedno na svetu. Toda tako splošno in na debelo se laž še nikdar ni širila po svetu kakor dandanes. Pravijo, da je šla nekdaj muha poskušat svet. Pride do gostilne, kjer so točili vino. Vsede sc in pokusi, pa kmalu nevoljna odleti: ni bilo iz vinograda, ampak iz tovarne. Zopet se ustavi pri mlekaricah, pa kmalu zagodrnja: »V tem mleku je voda.« Hiti dalje. Pri neki prodajalni zopet obstoji. Zunaj stoji zapisano: »Tu je naprodaj zabela.« In zopet vse potvorjeno! Muha obupa nad svetom in si hoče končati mlado življenje. Hiti v lekarno in se vsede na lonček, na katerem je bila naslikana mrtvaška glava. Srka in srka tekočino iz lončka, toda tekočina ji ne prinese zaže-ljene smrti. Tudi strup je bil goljufija. Tako se bo tebi godilo, če iščeš resnico po svetu. Pojdi na visoko šolo. Tam uče zgodovino, naravoslovje, modroslovje, in vsi prisegajo, da uče samo čisto resnico. Pa koliko jc v teh besedah laži! Obrni se k politiki pa se boš prepričal, da tudi tukaj vlada laž in prevara. Obrni se kamorkoli pa boš spoznal, da je ves svet zastrupljen, bolan, in pravo ime te bolezni je — laž. Državniki vojujočih se držav zagotavljajo venomer, d.a se hočejo vojskovati tako dolgo, da se doseže trajni mir. Pa sc zelo motijo, če mislijo, da se da z bajonetom in puško doseči mir. Dokler sklenjene pogodbe državam ne bodo nedotakljive, dokler bo podlaga državne politike »il sa-cro egoismo«, se o trajnem miru ne more govoriti. Samo krščanska pravičnost more bili podlaga trajnega miru; podlaga krščanske pravičnosti pa jc resnica. Zato je vsega obžalovanja vredno, da igra v tej svetovni vojski tako malo odkritosrčnosti. Svet naj sc vrne k resnici, ki jo je zapustil, pa mu bo resnica prinesla in ohranila zaželjeni mir. »Resnica vas bo osvobodila«, pravi Odrešenik. Zato boj laži, kjer jo zasledimo! Prehod čez Donavo in Savo in padec Belgrada. Ko je dospela dne. 7. oktobra s srbskega bojišča vest, da so dan poprej prekoračile na več krajih avstrijske in nemške čete črto Donava—Sava in da so vrgle prednje čete sovražnika nazaj, se je marsikdo čudil,kako dolgo so sc naši pripravljali na prehod, kajti računal jc vsakdo, da so se pričele operacije naših čel dne 19. septembra in sicer takrat, ko je pričelo delovati naše topništvo. Kdor je imel priložnost v mirnem času si ogledati Donavo, si je vsakdo mislil, da premostitev na najširših krajih ni trajala več kot dve do tri ure, o čemer mi tudi ne dvomimo. Poudariti pa se mora, da je bilo treba preje pripraviti vse potrebno gradivo za premostitev, kar vzame silno veliko časa. Znano je še iz pretekle jeseni, da so Srbi uporabili izvrstno naravno lego desnega obrežja Donave in so ga, kolikor je bilo pač mogoče, utrdili. Razen utrdb so zgradili tudi močna opirališča in so celo obrežje utrdili in oborožili z vsemi, njim na razpolago nahajajočimi se sredstvi. Potopili so ladje, napolnjene s kamenjem ali pa drug težek materijal in ga primerno zasidrali, položili so v reke rečne torpede, rečne in morske mine, katere jim je v velikem številu poslala Rusija, razen tega so imeli na obrežju dovoljno množino zračnih torpedov in min, v Donavo in Savo so pa šc položili plavajoče mine in drugo podobno. Mnogoštevilni letalci, večinoma Francozi, so stalno nadzirali gibanje naših čet in gotovo mnogoštevilne obrežne straže so storile j svojo dolžnost tako, da so preprečile vsako | presenečenje in vse naznanile, kar se je ' dogajalo na drugem bregu. Ker je srbsko j Donavsko obrežje samo na nekaterih krajih pripravno za izkrcanje čet v večji množini, so Srbi za temi kraji ležeča opirališča j opremili s potrebno artiljerijo, cla že v je-i dru zaduše vsak poizkus izkrcanja. Dru-I gega nam torej ni preostajalo, kakor da sc temeljito pripravimo za izkrcanje. Cele dneve poprej trajajoči topniški ogenj ni bil nič drugega kakor bistven del teh priprav za prehod. Naše topništvo je moralo najprej sovražne topove prisiliti k molku in prepoditi za obrambo obrežja vkopano pehoto in poizvedeti za sovražne postojanke. Med tem časom so bile naše tehnične čete in naši monitorji izredno delavni, kajti morale so odstraniti vse ovire, ki so bile na potu premostitvi Donave. Ako sc ima vse tc priprave pred očmi in sc pomisli, da so stale naše čete ne nasproti dcmoralizira-nemu, ampak nasproti vojske vajenemu fanatičnemu sovražniku in da so se morale premagati vse rečne ovire v širini 1200 m, tedaj se mora izreči našim četam popolno priznanje. Kajti malo rek ima tako nepri-pravne razmere za premostitev, kakor ravno Donava katere bregovi so 4 do 6 m visoki in padajo strmo proti reki, a temelj jim jc mehek. Od elgrada do Smedereva in od izliva Mlave do v vojnem poročilu omenjenega kraja Ram je desni breg še precej prehoden, a zato bolj obsojan s srbskimi opirališči. Tu leži deloma močvirni izliv reke Moravč, kjer jc izkrcanje skoro nemogoče. Desni breg, odkoder se ima zelo dober razgled po reki in ozemlju severno od Donave in odkoder sc more uspešno delovati z orožjem, torej zelo otežuje v..a-ko približevanje. Na črti Bazja—Vrciorova jc Donava 700 do 1100 m široka in 4 6 m globoka. Mnogoštevilne rečne brzine povzročajo hitrost reke 4 do 5 m in dno jc večkrat skalnato. Na tej črti je posebno desni breg zelo visok in strm ter vsled tega brezpoten in neprehoden. Južno od tod se vzdiguje vzhodno srbsko gorovje, visoko 300 do 500 m, ki ima često skalnate prepade, in se tukaj približuje reki, tako da jc vsako približanje zelo težavno. Vsled rečnih brzic je prehod sploh nemogoč. Pri Savi niso nič boljše razmere, katere obvladujejo belgrajska in druga sovražna opirališča. Nižini Mačve in Kolu-barc, potem močvirje Makis so pri visoki vodi in deževju težko prehodni. Pri prehodu južno od izliva Kolubare bi mogla ta reka posebno pri mokrem letu tvoriti za Srbe močno opiralno ozemlje. Prehod čez reke jc tedaj najtežja naloga v novi bojni fazi proti Srbom. Vse to sc je srečno izvršil o in naše čete v zvezi z nemškimi prodirajo zmagoslavno na srbskih tleh. Po vročem boju je padlo glavno sovražno mesto Belgrad v naše roke. Mnogo ujetnikov in lopov, med njimi več ladijskih topov, 1 last na morju močnih naših sovražnikov, I je padlo v roke zveznih armad. Mnogo več-1 je so pa sovražne izgube na mrtvih in ra-! njenih. Šc bolj boleč kol te izgube jc LISTEK. Narodna. Ob bistri Soč' je vojsko zbral Borojevič, naš general, to skusil boš, Italijan, da jc tvoj trud zaman! Sladko je vince vipavske dolince, močin je leran — le pridi Lah ponj, le pridi Lah ponj, dobiš ga zastonj! Kdor take fante ima korajžnega srca ko general Borojevič, ne vstraši sc nikogar nič Sladko je vincc vipavske dolince. močan jc teran — le pridi Lah ponj, ga damo po kron! Pol leta Lahe smo vabi!', jim zajtrek dobro osolil', zato naš general bi rad obedvat šel v Čedad! Spotjo bi Brica — hudičev'ga strica s Furlanom dobil' in kakor žc včas' praznil' ga počas'! In prej ko leto bo okol', marširal b'mo po laškem polj' tje doli na Milan in Lah bo vgnan, končan! Mi pa veseli jo bomo zapeli od kraja tako: Borojevič naš general pošteno ie Lahe nažgal! Zapisal dr. J. L. Mita ni kaminom. -Pt- Zelo mi je žal, da nisem zmožen napisati vsega tako živahno, kakor mi jc pripovedoval Otrobar. Izredno rad bi privoščil čitaleljem od njegovega pripovedovanja tak užitek, kakor sem ga imel jaz. Zanimivi opisi, živa, ostro izražena govorica, izrazita mimika, značilne, a ne usiljivc kretnje, skratka njegovo pripovedovanje in moja pisarija kakor dan in noč. A kako naj vam ga predočim, ko nimam kinematografa! Storim, kolikor za-morem, in prosim potrpljenja, ako lc nepoln ol no podajam njegovo govoilco, In pripovedoval je, koliko pripovedoval vse dni, kar je bil pri meni! Ej. lepih in zanimivih epizod jc doživel, da bi vam jih mogel in smel zapisati vse. Pa cenzor bi marsikaj črtal neusmiljeno, marsičesa pa se sploh opisali ne da ... Krnovc strmine poznaš, čestiti tovariš?* Prikimal sem. In razpoke na onih plasteh na prvem sedlu pod vrhom, kjer jc nekdaj stala planinska koča — ti si videl sicer lc njene razvaline — one razpoke v kojih eno je zalezel pri izletu nadzornikov sinček, so ti gotovo tudi še v spominu. Saj gotovo še veš, kako smo vlekli dečka na dan.. »Jo je, da vem.« »Vidiš, one razpoke so v tej vojni imenitnega pomena. Saj tvorijo prirodna kritja oziroma jarke, da boljih ni treba. Malo zakriti jih jc bilo trebil, pa so rabile v sigurno bivališče znatni četi. In še danes rabijo, zakaj preko onega sedla mora, kdor hoče s Krna na Mrzli vrh. Se razume, da jih naši branijo kot zenico v očesu in so se zato morali izjaloviti vsi sovražni napadi na tc postojanke. Ker je okolica dosli prostrana, razpokano plasljc pa ne strmo, tudi ni težko braniti višine, ker jo jc lahko pregledati in ji gospodariti z enim, dvema dobro postavljenima strelnima strojema.' »Gotovo, saj skalna plast, kolikor sc spominjam, je na daleč skoro čisio ravna. »Samo da leži poševno in da jo prekinjajo razpoke, da. Sovražnik za lc razpoke seveda ne ve. Na krartah zaznamovane niso, z njihovih postojank sc nc vidijo, kdor stopi na planoto, sc nc vrne več, da bi jim povedal za nje, izdajalcev pa ni pri nas. A tudi, ko bi jih zapazil slučajno, imel bi jih za izkopane jarke in bi jim ne pripisoval one važnosti, kot jo imajo v rcsnici za hrambo. Naši nazivljcjo planoto pasi. zakaj mnogo sovražnikov so tam žc ujeli živih in šc jih bodo, dokler sc bode bojevalo tam. Mnogo pripravnih razpok je namreč prirejenih nalašč, cla se vanje iove napadalci, kadar naskakujejo. S slamo in grmičjem so pokrite toliko, da maškerada drži sneg in jc vse videti čisto ravno in nepretrgano. A ko sc Lahi zalete preko, popadajo v jame in se kvečjemu opraskajo nekoliko. Malokdaj se komu zgodi kaj hujšega. V prvem presenečenju priskočijo naši in jih razoro-že brez težave, ponoči pa spravijo niz-dolu.« -Ali ste res prebrisani!« »Smo, a tudi sovražnik je. Kakor pravim, planota jc bila tako varna precl njim, da smo lahko čisto brezskrbni pripravljali in popravljali kar podnevi, kar je bilo treba. A naposled nam jc zmede' štreno. Kako je pripravil težki lop tja gor, še danes nc vem, a nekega jutra se jc oglasil nenadoma izza vršiča nasprotne stene in ssff— covv je prirjula granata in udarila vrh sedla, da so le kar zaplesale šibrc na okolo. Ali li jc pomedla! Kakor telebani smo sc zijali v prvem hipu, a ko sc je zablisnilo drugič in zacvililo proti nam, smo se urnih krač kakor martinčki poizgubili po razpokah.« Meni jc bilo vse prav živo pred očmi, saj sem lazil nekoč tam gori, zato mi jc znana okolica. Gromska pukša! je povzel iznova Otrobar, ta nam jc šlo pa preko računa. Zakaj ak o bode godrnjal lam gori italijanski stric, nam pokvari dnevno delo, ponoči se pa nc da opraviti mnogo, ker bi razpoke ponoči utegnile bili nevarne celo nam samim. A kai smo hoteli, mirovali smo mo- strašni moralni poraz naših sovražnikov vsled hitre osvojitve deželnega glavnega mesta. Pobitost je vsledtega v Londonu in Parizu zelo velika in to tembolj, ker niso hoteli vzeti za resno nove ofenzive zaveznikov proti Srbiji in ker je bil račun, da bo pomagala Grčija, napačen. Padec Belgra-da pomeni za štirisporazum konec njegovega vpliva na Balkanu, a za Rusijo, da jc vse upanje na Carigrad in Dardanele brezuspešno. Za Anglijo pa pomeni, da bi mogla izgubiti Sueški prekop in Egipt. Ob prvem grobo. Bivši strojnik »Katoliške tiskarne« Ivan Stocklinger, sedaj desetnik pri sani-tejcih, piše: Poklican sem bil v Gorico kot strežnik v bolnišnico Rdečega Križa. Komaj sem se dobro privadil, že je Lah začel vedno bolj vsiljivo ponujati svojo prismojeno polento. Prostovoljno sem se javil za sanitetno službo na fronti in bil tudi sprejet. Odšel sem proti morju. Pot me je vodila mimo naše artiljerije in mimo 305 centi-meterskih možnarjev. Vse cevi so bile grozeče obrnjene proti Rimu in bil sem ravno zraven, ko so sprožili 30-5 cm možnar. Oglušel sem za nekaj časa in zemlja se jc tresla kakor okolica Vezuva, kadar bruha. Pričel se je krvavi ples in imel sem takoj polne roke dela. Obvezoval, tolažil in stre-gel sem, kolikor sem največ mogel. Ponoči sem imel službo ter sem pomagal vzdihu-jočim kakor sem vedel in znal. Zjutraj smo za silo obvezane ranjence spravili na vozove in avtomobile za prevoz v bolnice v notranjo deželo. Seveda vsi niso bili deležni prevoza v domačijo. Mnogo se jih je tam za vedno poslovilo od tega sveta in svojih muk. Sedaj leže tam na trdem Krasu in pričakujejo vstajenja. Ko je prvi ranjenec za vedno zatisnil ivoje oči, sem hitro poiskal prostora, kjer bi mu biio mogoče izkopati grob — na Krasu to ni lahka stvar. Mizar, star moži-ček, ki nas je vedno spremljal, mu je napravil lesen križ in jaz sem nanj narisal pokojnikovo ime, četo, dan smrti in primeren rek, kakor se za junaka spodobi. Truplo so že polagali v grob, ko sem končal svoje delo. Hitel sem skozi grmovje k grobu in ob vzglavju zasadil križ, nato pa prisostvoval pogrebnim obredom. Svečano in pretresljivo so se glasile duhovnikove molitve ob strašnem gromenju topov in žvižganju izstrelkov. Vsem navzočim so silile solze v oči in v grlu nas je dušilo, da smo le z ustnicami tiho odgovarjali duhovniku, ko je molil očenaš. Kdo ve, če ne bodo jutri ali pojutrišnjem polagali nas katerega v grob, kakor polagamo tega sedaj? Danes meni, jutri tebi, velja na bojišču v podvojeni meri. Slovesen, ganljiv, a tudi strašen trenotek, ki ga ne pozabim nikdar. Zasuli smo grob in nemi odšli — po drugega, tretjega, četrtega in dalje brez konca... Vedno več jih je bilo, treba je bilo kopati večje grobove in jih spravljati po več skupaj v en grob, in en križ je nosil imena vseh. Vsak posamezni izmed umrlih junakov se je poslovil mirno, udan v voljo božjo. Vsak se je z zadnjimi besedami spominjal žene in otrok. Zato, vdove in otroci, ne pozabite v molitvi za domovino padlih mož in očetov, katerih zadnja skrb je bila za vas. Ker sem imel ponoči službo, sem smel podnevi k počitku.Toda koliko sem spal? Prinašali so mi križe, da sem pisal nanje imena ravnokar umrlih. Vznemirjale so me sitne muhe in rohneče granate, ki so udarjale bliže in bliže. Naposled so me prepodile z ležišča na hlevu, kajti ena se je zakadila meter blizu do vrat. V hlevu so stali konji, a za čudo ni napravila granata nobene škode. Tudi ponoči nismo imeli miru; priplule so zračne ladje in metale bombe. Toda kmalu sem moral tudi jaz klicati sa-nitejca, ker mi je bruhala kri iz prsi. Sedaj pa sam iščem zdravja in mislim na prvi grob tam na Krasu ... Iddor ob Dnjestru. Franc Škedl iz Prigorice v Dolenji (Ribnica) je pal v bitki v Galiciji. Bil je marljiv in vesten, da se je na bojišču od priprostega kmečkega fanta dvignil do narednika. Kmalu po smrti imenovanega pa dobe svojci njegovi nekaj njegove zapuščine s priloženo vizitko njegovega poveljnika nadporočnika Kandler z vsebino: »Pošiljam Vam dragocenosti mojega nepozabnega nad vse marljivega narednika Škedl. Pogled nanje vem bo za Vas težak, a naj bodo Vam kot dragocen spominek na sina-junaka (Heldenmitglied), ki naj v najlepši luči ostaja v spominu Vam in ostalim kot junak. Kar ni bilo usojeno mojemu vrlemu hrabremu Škcdlu, bode Vam izročeno kot najlepša dragocenost — hrab-rostna svetinja I. reda, ki jo je pokojni v polni meri zaslužil,« Priloženo je bilo nekaj denarja in dve hrabrostni svetinji — ena okrvavljena, ki jo je pokojni nosil v več bitkah, druga sveža nova, ki naj bo pripeta ob spomin na vrlega slovenskega fanta. Taka je pohvala iz ust poveljnikov, ki gledajo na naše fante. To je naša kri! Družbo Sv. Moborja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1915. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske Večernice, 69. zvezek. 6. Presveta Evharistija (molitvenik). Kdor je doplačal 80 vinarjev za broširan, oziroma 1 K 40 vin, za vezan izvod, prejme: Trojka. Družba se bo potrudila, da častiti udje prejmejo knjige kolikor mogoče hitro. Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1. Krška škofija. 2. Razni kraji. 3. Tržaško-koprska škofija, 4. La-vantinska škofija. 5. Ljubljanska škofija. 6. Goriška nadškofija. Ker je promet vsled vojske na Goriško zelo otežkočen, prosimo vse čč. gg. poverjenike Goriške nadškofije, katerim je v sedanjih razmerah omogočeno prejemati tovornega blaga, da nam po dopisnici naznanijo, po kateri poti in na katero pošto ali železniško postajo naj jim pošljemo družbene knjige. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Cenjene gospode poverjenike n u j no prosimo, naj z ozirom na sedanje izredne prometne razmere po prejemu »aviza« pošljejo takoj po knjige na že- lezniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki napravljajo Družbi samo zamudo in nepotrebnih stroškov. Vsem čč. gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več zabojev, vljudno naznanjamo, da se nahaja zapisnik udov vedno ▼ zaboju z najnižjo številko. Vsakemu zavoju so tudi priložene vpisovalne pole Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto. Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One čč. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, da čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji nc zastavljajo pre-potrebnega prostora. Družba sv. Mohorja v Celovcu. Voioopoftni promei z zavoji. Kakor znano, se je vsled prodiranja zavezniških armad proti vzhodu, dalje vsled tega, ker so se na ta način podaljšale etapne črte in ker sc je pomikal napad vedno dalje v težko dostopno rusko zemljo; vojnopoštna služba morala na zelo občuten način omejiti. Odkloniti se je moralo v prvi vrsti pošiljatve zavojev k armadi na bojuo polje; poleg tega je bil pa začasno ustavljen tudi promet z blagovnimi vzorci. Najvišje armadno poveljstvo se je v polni meri zavedalo pomembnosti teh omejitev, ni pa moglo neodvrnljivega preprečiti, iz vzrokov ležečih izven njegove moči. Edina možnost, ki je bila dana, je obstojala v tem, da se je z največjo energijo vse ukrenilo, da se ustvari predpogoje za zopetno otvoritev zaprtih panog prometa. Naj bo izmed vseh teh predpriprav omenjena samo boljša oprema vojne pošte z avtomobili. Tako vsled teh odredb kakor tudi vsled razvoja tozadevnih operativnih razmer, je nastala polagoma ona izprememba v predpogojih za službeni obrat vojne pošte, ki je omogočila — če tudi ne naenkrat, pa vsaj korakoma — zopetno otvoritev zaprtih panog prometa. Tako se je moglo že v juliju za večje število vojnopoštnih uradov zopet dopustiti promet z blagovnimi vzorci. K prvi skupini vojnopoštnih uradov so se potem druga za drugo pridružile vedno nove skupine in tudi v preteklem tednu se je število vojnopoštnih uradov, ki so odprti za pošiljatve vzorcev, zopet znatno zvišalo. Pa tudi glede vojnopoštnega prometa z zavoji c. in kr, najvišje armadno poveljstvo ni prezrlo prvega za zopetno otvoritev primernega trenutka in je odprlo že začetkom meseca znatno število vojnopoštnih uradov za zasebni promet z vojnopoštnimi zavoji. K tem se je pridružila od 4. oktobra nadalje zelo številna skupina vojnopoštnih uradov, ki se zajedno objavlja. Ostale voj-nopoštne urade, katerim mora biti z ozirom na pota in na zveze promet z vojnopoštnimi zavoji začasno še nadalje zabranjen, se bo otvorilo v najbližnjem ugodnem trenutku, ki po vsem pričakovanju ni več da-! leč, tudi za pošiljatve zavojev. Po dobljenih izkušnjah ni le nemožno vojnopošt. zavojev, ki se jih vedno v brezštevilni množini oddaje, spraviti v prostorih, ki jih je mogoče v zaledju dobiti za nabiranje zavojev, ampak tudi nemožno te velikanske množine na obstoječih zvezah in z razpoložljivimi prometnimi sredstvi naprej pošiljati. Da se upošteva dana sredstva za zbiranje in prevoz in da se prepreči popolno prekimbo za gospodarsko življenje tako važnega prometa z zavoji za civilno prel valstvo, se je moralo določiti predmete, _ se smejo pošiljati in dneve, ob katerih se more oddajati in sicer tako, da je mogoče pošiljati samo predmete za opravo in oble-ko kakor tudi razne vrste tobaka (cigare, cigarete in tobak, pipe, cevke za cigare in cigarete, cer-železnata užigala s kresilom) in da je vojnopoštne zavolje dolžno oddati samo v pondeljek, torek in sredo vsakega tedna. Poštni uradi so upravičeni in zavezani od slučaja do slučaja zahtevati od od-dajalca, da zavoj pred oddajo odpre, ali pa po oddaji istega sami odpreti, da s« prepričajo o dopustnosti vsebine. Zavoji z nedopustno vsebino se ne smejo niti sprejemati, niti naprej pošiljali, ampak jih je vrniti oddajalcu proti povračilu pristojbine ze vrnitev. Zavoje se bo oddajalo vojnopoštnim uradom od slučaja do slučaja, kakor bodq dopuščale operativne razmere, torej navadno šele po daljšem času, Jestvine in drugi predmeti, ki se radi skvarijo, bodo redoma, tudi če se jih ni razkrilo in od pošiljatve izključilo oziroma vrnilo, došli na adresata v nevžitnem in zdravju škodljivem stanja, Pošiljanje jestvin bi torej pomenilo zapray* ljanje živil. Veliko število vojnopoštnih zavojev, ki se je nabralo še iz prejšnjih časov na raznih mestih v zaledju, je nastalo ali vsled slabega zavoja ali vsled napačnega naslova. Iz napisov na zavojih ni mogoče dognati ne adresata ne odpošiljatelja. Treba je torej kar najbolj paziti na zavoj in na pravilen naslov, Pošiljatev zavojev na drugo vojno-poštno številko na bojnem polju ni izvedljiva. Slabo naslovljene zavoje se bo torej vrnilo. Kakor povsod, tako je tudi pri napravi vojne pošte potrebno složno in razumno sodelovanje najširših krogov prebivalstva z vojno in civilno državno upravo, da se doseže povoljen konečni uspeh. Vojna uprava je vse storila, da omogoči uspešen voj-nopoštni promet z zavoji, civilna poštna uprava se bo po možnosti potrudila, da ga brezhibno izvrši. Če se občinstvo pri po-služevanju vojne pošte omeji na ono modro mero, ki odvračuje preveliko obremenitev zavoda z nenotrebnimi in brezplodnimi po-šiljatvami, bo vojna uprava nc le lahko voj« nopoštni promet stalno vzdrževala, ampak ji bo tudi omogočeno po odpravi potrebnej-ših predmetov odpošiljati tudi manj nujne predmete (trpežnejše užitne predmete). To se razglaša v splošno vednost a pristavkom, da je zasebni promet od 4. oktobra nadalje pod navedenimi pogoji dopu-sten za sledeče vojnopoštne urade: 6, 10, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 19, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 38, 40, 42, 44, 47, 48, 50, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 96, 97, 98, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 116, 118, 119, 120, 121, 123, 124, 126, 127, 128, 130, 132, 134, 135, 137, 139, 141, 143, 144, 150, 154, 155, 156, 157, 158, 160, 161, 162, 164, 165, 166, 167, 171, 173, 175, 177, 178, 179, 181, 182, 183, 184, 200, 201 202, 204, 206, 207, 208, 209, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, 251, 252, 253, 254, 255, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 319, 320, 321, 322, 323, 325, 326, 328, 329, 330, 350, 351, 352, 353, 355, 501, 502, 503, 504, 505, 506, 507, 601, 602, 603, 604, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 630. rali prvi dan in potrpeti. Moj četovodja se je naslonil s hrbtom ob steno, založil v usta prilično množino tobaka in strmel v tla. »Dol mora!« je godrnjal. Dol mora, sem rekel tudi jaz, samo da nisem znal kako. V tem se je priplazil po razpoki naš nadporočnik. Mladi pogumni Dalmatinec ni odločil ničesar važnega brez mene. Živel je med nami, jedel z nami, spal z nami, smejal se z nami, trpel z nami. »Kaj bo, Otrobar?« me je vprašal. »Dol mora!« sva mu odgovorila jaz in četovodja oba hkrati. Potem smo imeli vsi trije vojno posveto- | vanje.« »To se pravi, ti si nasvetoval, kaj se mora ukreniti,« sem pripomnil jaz, ker sem si mislil, da je moral biti odločilen njegov nasvet kot najboljega poznavalca kraja. »Vraga sem, zeleno pobarvanega!« je oporekal prijatelj. »Kaj se mora ukreniti, nu je bila takisto zastavica kakor vsem drugim. Saj niti vedeli nismo natančno, kje naj bi stala havbica. Kar na vsako gredo se ne da postaviti takej,c orjaka. Sicer se kanon ni videl iz naših j; kov, a po blisku, poku in udarcu krogle smo si izračunali približno oddaljenost. In jaz sem sodil, da mora biti baterija nekje tam nad kaminom. Sicer sem bil tega mnenja takoj ob prvem strelu, samo motila me je okolnost, ker si nisem vedel tolmačiti, kako bi bili nestvor spravili tja gor, zakaj kamin je bil v naših rokah in kar meni nič tebi nič mimo nas stvar vendar ni šla najbrže. Naposled smo sklenili, da pujueva jaz in četovodja še z enim tovarišem prostovoljcem še to noč izvohat, kje je baterija in kako bi se jo dalo s pridom ugonobiti, če nc zajeli. Drzen na- klep in nevaren, čestiti tovariš, ti nimaš pojma!« »Kako ne bi ga imel? Še podnevi in ne ob vojni ni zabava plaziti se po onih prepadih, nikar že ponoči in med sovražnimi postojankami.« »In vendar smo hoteli iti. Jaz sem se dogovoril natančno s četovodjo, kako bo-deva prodirala, sicer posamezno, a vendar v stiku drug z drugim, dočim bi naš tretji tovariš, vedno varno krit, skušal obračati nase pozornost sovražnih patrulj v nasprotni smeri. Tudi nadporočnik je hotel z nami po vsi sili. Komaj sem ga pregovoril, da je ostal. Čim več bi nas bilo, tem težje za nas,« »Pa bi se mogel odstraniti poveljniki sem vprašal pripovedovalca. »Poveljnik sme vse, od česar si obeta uspeha, če nima izrecnega nasprotnega ukaza; pa še tega včasih lahko prekrši, ako zahteva nenadna okolnost.« Tako me je poučil in nadaljeval: »Javil> smo po telefonu poveljstvu, kaj nameravamo. In kdo pojde, je vprašal major in ko je čul, da jaz, je bilo vse v redu. Pa srečo smo imeli. Baš smo se zleknili, da bi sc naspali namesto ponoči, ko bo treba iz jarka in napeti vse čute pozornosti, pa ie zapihala burja tam od Mrzlega vrha, znižala oblake nam nami, a kmalu ponehala. Po malem je jel naletavati snig, droben, a kmalu gost, da se ni videlo deset korakov drleč, one vrste sneg, ki pada tudi tri dni, kadar se spravi. Gromska postajna, voda na naš mlin! Zavriskal bi bil radosti, a ni bilo gubiti časa. Urno smo si pcdnrli i želodce, napolnili s kavo in konjakom ču- tare, se opremili z vsem potrebnim, pregledali orožje in naboje, vzeli cepine pa hadi; sveti Križ božji! Streli so bili v tem radi snega utihnili. Italijanski opazovalec najbrž ničesar videl ni, pa so ustavili streljanje. Oprezno smo zlezli iz razpoke. Vse mirno. Šli smo nekaj korakov, vse mirno. Pred razpoko, ki je bila poslednja v smeri naše poti, sem zakašljal. Vsak planinec ve, kako je v gorah jasen vsak šum. A vse mirno. Na kratko smo se pomenili in izpre-menili načrt v toliko, da je po izpremenje-nih okolnostih odšel z nama tudi tretji tovariš. Lahko bi bili sicer v tem neprozor-nem ozračju izgubili medsebojni stik, zato je bilo bolje, da smo hodili skupaj. Pazno in neslišno smo prodirali, a le svoje straže smo srečavali na potu. Še dosti naglo smo dospeli pod steno, ki je stala nasproti našim postojankam in izza katere je lučal Lah granate na nas. Bes ga lopi!« »Pa so vas straže pustile mimo, ne da bi vas bile ustavljale? Ali ne kliče straža, ako se ji bliža kdo?« »Gotovo, ako pride in kdor pride neznan, nenadoma ali nenaznanjen. Kjer pa se gre za važna podjetja v bližini sovražnih postojank, ki bi se lahko opozorile s stražnimi klici, tam se opozorc vse naše postojanke po telefonu in potem ne kličejo straže, temveč se prepričujejo z drugimi dogovorjenimi znamenji o prišlecih. Tako smo tudi mi nemoteni dospeli pod steno. Tu smo se naslonili, da bi si oddehnili nekoliko. Ob navpični skali sneg še ni pobelil tal. A skoro smo se napravili dalje. Jaz, ki sem poznal steno, sem poiskal zev, ki ; jc leto za letom zijala nekaj ccntimclrov več in jc bila pri zadnjem posetu baš tako široka, da bi se mogel odrasel človek zašilo preplaziti skozi. Sedaj pa je bila, najbrž radi vednega pretresanja, uprav ko-modna. Za dvajset minut smo bili na oni plati. Sneg je naletaval brez prestanka, ozračje je bilo čisto neprozorno. V sovražnih postojankah smo bili, zato je bilo treba dvojne pozornosti. Poslej sem jaz korakal na čelu in stiskal v pesti pripravljen revolver. Radi slabega vremena nisem videl, kam vodim tovariše, vendar sem upal, da ne zaidemo. Po tleh sem večkrat opažal oslovskih sledov in koder osel lahko hodi po štirih, tam pridemo že še mi po dveh. Morda uro dolgo smo hodili tako tipaje, ko se je dvignila iz motnega ozračja tem-neja senca, široka in prostrana. Še par korakov in pred nami je bila kaminova stena. Na vrh nismo videli, treba je bilo torej gor. Nevarno podjetje v teh razmerah! Šepetaje smo se posvetovali in sklenili: naprej, pa najsi v smrt!« »Po kaminu v sovražnih rokah?« »Po kaminu v sovražnih rokah! Drzno je bilo, drzno; a kaj smo hoteli? Ali naj bi se bili obrnili tukaj, ne da bi bili izvršili nalogo in našli havbičino stališče? Za vse ne vem kaj ne! Naprej torej! Zakaj ob kaminu ali vsaj v bližini ni bilo laške straže, ne vem. Vsekakor je bila to velika sovražnikova napaka, a koristna nam. Razvili smo vrvi in odrnili kvišku; prvi jaz, drug) četovodja, zadnji ostali tovariš, za vrvine dolžine vsaksebi. Po primernem naporu smo prisopli do onega mesta, kjer je drža v kamin oni rov, po katerem sem bil svoj čas pribežal skozi duplo iz laškega ujet- Slev. 237. SLOVENEC, Hne fg. ©HoBra 1911 Stran 3L M0KeH0Dlla in Makedonci. Poleg dosedanjih bojišč je postala isto sedaj tudi Makedonija. V momentu, ko se Bolgarija pripravlja na oprostitev svojih bratov v Makedoniji, je tudi četverospora-zum sklenil svoj bojni načrt. Zatrjeval je, da hoče pomagati Srbiji iz njenih stisk, namerava pa predvsem utemeljiti na drugi fiodlagi svoje dosedaj brezuspešno pusto-ovstvo v Dardanelah. V Solunu so se izkrcale angleške in francoske čete, italijanske jim skoro slede. Zapadne vlasti so se na ta način kljub protestu Grčije polastile tega važnega razhodišča železnic na balkanskem polotoku. Sledila bode oku-pacjia Makedonije, ako tega ne bodo prej preprečile bolgarske čete. Makedonija tako gotovo v kratkem času stopi v ospredje splošne zanimivosti. Makedonija je dežela, ki je postala vsled svoje geografične lege in odkar je bila odvzeta turškemu oblastvu, za Evropo v političnem in ekonomičnem oziru veliko važnejša. Spozna sc to takoj, če se pogleda i na njeno razmerje k balkanskemu polotoku. Ta je razdeljen po svojem goratem sestavu v dva precej različna dela. V za-padnem delu se nahajajo mnoga gorovja, ki se raztezajo od severa proti jugu. V tem okvirju gorovja leže; Bosna, Dalmacija, politični stvor vroče doline reke Neretve, Hercegovina, kršna in napol patrijarhalična Črnagora ter Albansko Primorje. Vse te dežele teže na zapad. Drugače pa vzhodni del Balkanskega polotoka. Tam se razprostirajo gorske črte od zapada na vzhod in se naslanjajo na gore Balkana, ki tvori razvodje timoške doline. V zvezi z Balkanom sc dviguje veliko višja gorovja Rodopska, Ozegovska in Ril-ska, stvarjajoč tri dele gorskega okvirja. Zapadni del tvori sedaj Bolgarija, ki je po naravi odprta proti Aziji. Vzhodni in zapadni del Balkanskega polotoka pa vežeta od Donave dol Srbija in Makedonija. Prva obsega dolino Morave, slednja postaja šele v dolini Vardarja politično-geografična skupnost. Reka Morava in Vardar tvorita najvažnejše doline Balkanskega polotoka. Po teh dveh dolinah teče železnica od Belgrada do Soluna, ki jc najkrajša pot iz srednje in zapadne Evrope do Egcjskega morja. Skozi Makedonijo pa vodi tudi največja in zelo važna prometna črta od Jadranskega obrežja do Carigrada. Teče še vedno, čeravno je od Bitolja do Soluna in od tu do Carigrada že nadomeščena po železnici, ob stari, slavni rimski cesti Via Egnatia militaris Romanorum., ki je izhajala iz Drača. Makedonija je vsled tega v prometno-političnem oziru najvažnejši del polotoka. Samo ozek gorski prehod jo veže s Srbijo, drugače je oddeljena od Srbije in Bolgarije z visokimi gorami, čez katere je le malo ozkih prelazov. V Staro Srbijo vodi iz Makedonije Kačaniški prelaz na Kosovo polje, slavnoznano po bitkah, ki so sc bile na njem. Iz Bolgarije se pride po dolini reke Strume in dolinah Krive reke in Bregalnice doli v Makedonijo. Od Grčije jo deli razvodje reke Bistrice, od Trakiju pa jo dele višine, ki obdajajo vzhodno obrežje Meste. Dasi leži v isti širinski stopnji s sred-ijo in južno Italijo, ima ta dežela razen nekaterih krajev ob morju, le zmerno kontinentalno podnebje. Po zimi zamrznejo vse reke. Sneg zapade nizko doli do gorskih podnožij. Tedaj se brzo preseljujejo napol divji pastirski rodovi z visokih gorskih brd v ravnine ob morju, kjer prezimu-jejo s svojimi čredami. — Makedonija je tako velika kakor Štajerska, Koroška in Kranjska dežela skupaj. V zadnjih letih turškega gospodstva je štela približno dva in pol milijona prebivalcev. Polna naravnih zakladov in zelo rodovitna, je samoobsebi vzbujala že iz davnih časov poželjivost sosednjih narodov. Vsled tega je postala Makedonija v narodnostnem pogledu prava zmes narodnosti. Število tu živečih Bolgarov gotovo presega en milijon. K temu pride 200.000 Grkov, ld bivajo v mestih in obrežnih vaseh in kakih 250.000 Bolgarov in 50.000 Kucovlahov, ki pripadajo grški cerkvi in se prostovoljno helenizirajo. Vsak, ki je prepotoval Makedonijo, je čudom opazil ta etniško spreminjajoči pojav, ki z vednim asimiliranjem slovanskih, albanskih in rumenskih narodov obnavlja Helenizem, pojav, na katerega je opozoril že Fallmerayer. Srbi živijo v Makedoniji v severnem goratem delu Porečje. Španjolski židje so se naselili vsled izgnanstva iz Španije v Solunu. Oni tvorijo tu glavno maso prebivalstva, 60.000 oseb njihovega plemena daje mestu obličje židovskega mesta. Mo-hamedanskega življa v Makedoniji se ceni po zadnjih turških vojaških matrikah iz leta 1910., na kakih 900.000 duš. Ti se sestajajo iz Albancev, Turkov, nomadnih sel-čuških plemen, Jurukov in Konjarjev. Slednje imenovani dve plemeni sta se priselili kot ovčji pastirji in pastirji velblodov iz Azije, dandanes pa se pečajo z rejo malih gorskih konj, Razuu teh pa se nahaja po makedonskih gorah šc vse polno drugih narodnosti. Razpršeni ostanki narodov in plemen, ki jih je privabila lepa makedonska dežela, kakor privabi, topel, žareč plamen vešče. Makedonija sc deli po svoji topo-grafični sestavi v mnoge večje in male doline, katerih kulturna središča tvorijo večja ali manjša mesta. Prebivalci po mestih so civilizirano ljudstvo balkanskega polotoka. G 1 a v n i k r a j in naravno sre* dišče je Solun, ki leži na krasnem, rodovitnem obrežju, Turki so iz umljivih razlogov odvrnili del naravnega prometa iz Soluna v Carigrad. Po bukareškem miru jo postal Solun sedaj grški, mesto brez potrebnega zaledja, ki je bilo, kakor znano, dodeljeno Srbiji. V starem veku se je imenovalo Makedonija le ozko ozemlje okoli Soluna s Pel-lo, rojstnim krajem Aleksandra Velikega. Danes leži na tem mestu revno grško selo Bellos. Solun je zgradil nek grški kralj in ga je imenoval na čast svoji soprogi Tesa-loniki. Od 5. stoletja naprej je bila Makedonija slovanska dežela, a šele v 8. stoletju so naselili Bolgari, prastar altajski narod konjenikov s turškim jezikom. Pomešali so se brzo s Slovani, pozabili svoj materni jezik in začeli ustanavljati prvo slovansko-krščansko državo v Makedoniji. Celo njihovi največji dedni sovražniki, Grki, so spoštovali njih kulturno dostopnost in sposobnost za civilizacijo. 400 let so se bojevali pozneje Bolgari in Grki za posest bogate pokrajine, dokler so sc toliko oslabili, da niso mogli ubraniti Srbom pod vodstvom desetega Nemaniča, carja Stjepana ništva. A rov je bil popolnoma podsut, gotovo so ga podsuli sovražni ali pa naši streli. Le toliko prostora je bilo, da smo si odpočili in oddahnili, potem pa oprezno dalje! Dosti dolgo smo plezali do vrha. K sreči je nad kaminom dosti sipe in grodja, da smo se mogli prikriti za njim in nc bi prišli takoj v roke sovražnim stražam, ako bi slučajno oprezovale na vrhu. A vreme je zazibalo v mir makaronce, najbrž jih je zeblo prav s pridom in so se tiščali po za-tišjih. Pomoli! sem kvišku glavo in se odplazil po vrhu do skrajnega roba. Počasi sem pogledal preko. Kakih deset metrov pod robom so imeli zgrajeno trdno zavetišče in na pripravnem prostranem prostoru je stala trdno vdelana težka moderna havbica. Poševno proti nebu je zijala cev. Tovariša sta sc neslišno priplazila za menoj.« »In vas nihče ni zapazil?" sem vprašal v strahu. »Imeli smo srečo, nihče!« S kompasom sem določil smer naših razpok in se prepričal, da je cev bila namerjena v loku nanje. Zaznamoval sem si v naglici stališče, takisto tovariša, za vsak slučaj, — potem smo odpravili. Oprezno smo sc zopet prikrili za rob. »Ko bi se dalo ugonobiti top, ker smo mu žc tako blizu!« je pripomnil pritajeno četovodja. Skomizgnil sem z rameni, misliti kaj takega je bilo naravnost blazno. Ali naj trije napademo baterijo? Res smo bili nad njimi, torej na boljem, a kdo zna, kako blizu so jim tovariši po drugih postojankah, brez šuma se opraviti nc da, najmanjši šum pa bi zagnal vrage na nas, odrezali bi nam vrnitev in vse podjetje bi bilo zaman. VideU smo, kar sc jc videti dalo, najbolje, da se poberemo. In oprezno, kakor smo prišli, smo sc vrnili po isti poti k svojim. Dolgo smo hodili, trd mrak jc bil, ko smo prispeli po snegu v domačo razpoko. Dva moža laške straže, katera smo zajeli na potu, smo prignali seboj, da ni bilo Čisto brez nič. Doma smo poročali, kar smo videli in po telefonu javili poveljstvu. Le-to jc dalo našim baterijam potrebna povelja in pojasnila.« Prijatelj je prenehal in si prižgal cigareto. »Sedaj sem brž pri kraju. Krasno jutro se je narodilo drugi dan. Sneg je bil prenehal že ponoči, ujasnilo se je in pritisnil mraz. Dosti zgodaj, zjutraj nas je pozdravit prvi sovražni strel. Krogla sc je malo zarila v sneg, odletela, se prevrgla nekajkrat in se pomirila, ne da bi se bila razpočila. Zdajci je zarjul stric Marko v naši bateriji, skriti kakih tritisoč metrov proč od nas. Granata je zatulila in se vrgla v smer proii sovražni havbici, ki je. spričo tega takoj pozabila na nas. Ko več minut k nam ni bilo nobenega novega strela, smo nekateri jeli zvedavo lukati izza kritij. Vdrugič jc zarohnel Marko, zvedavo smo zrli za kroglo, ki je v mogočnem loku besnela na sovražnika. Še enkrat je poslal jekleno svarilo havbici. A komaj se je tretja krogla skrila za vršičem nasprotne stene našim očem, je strašno zagrmelo, zemlja sc nam je stresla pod nogami, v daljavi za steno j smo ugledali velik oblak dima in c daljno-! gledi so se videli veliki kosi kamenja, leteči v mogočnih lokih po zraku. Kmalu nam je sporočil telefon, kaj se jc. zgodilo. Naša granata jc udarila tako srečno v sovražno baterijo, da je pogodila prostor z naboji, ki so sc razleteli. Mogočna eksplozija jc pretresla masiv okoli kamina, podnožje se je odtrgalo pod lafeto od temelja in s topom vred zagrmelo v dolino. ---S povišanjem jc vse tri nagradilo poveljstvo za nevarno poizvedbo.« Dušana, zasedenja Makedonije in njihove začasno oblasti. V letu 1389., po bitki na Kosovem polju, so počeli Osmani osvoje-vati si deželo in so jo koncem 15. stoletja popolnoma podjarmili. Težji kakor turški jarem pa jc bil bolgarskim Makedoncem vpliv grške cerkve, Vladike patrijarhata sc niso strašili nika-kih sredstev, da preprečijo obnovitev ob-sovražene bolgarske narodnosti. Šele ko je Rusija v svrho oslabitve grške cerkve, dosegla leta 1870. v Carigradu bolgarski eksarhat, so dobili Bolgari narodno cerkveno oblast in s tem podlago za politični preobrat naroda. Rusko-lurška vojska je prinesla severnim Bolgarom svobodo. Ko so se 1. 1885. združili z vzhodnimi Bolgari, se je pričela borba za osvoboditev juga. Prebivalstvo Makedonije se je vdeleževalo te borbe z vso močjo. Začetkom 20. stoletja je zasnovalo revolucionarno organizacijo, ki je imela v vseh makedonskih mestih svoje odbore, s svrho, da pripravi splošno revolucijonarno dvignjenje. Ponesrečena vstaja na severu 1. 1903. jc bila s irvjo udušena, bila pa je povod, da st? Rusija in Avstrija započeli reformno akcijo, sklenjeno 1. 1903. v Miirzstegu, Ker se je stvarjalo Makedonijo kol politično enoto, so se Grki in Srbi upirali započeti reformaciji. Od leta 1909. je pritiskala Rusija v Sofiji k sporazumljenju s Srbijo glede Makedonije. Sklenila se jc balkanska zveza, ko So vladajoče rusofilske struje v Bolgariji privolile, dasi nerade, v delitev Makedonije. Po turški vojni pa je Srbija zahtevala celo Makedonijo kot vojno pridobitev. S tem se je vpela druga balkanska vojna. Bolgarija je morala, od vseh strani napadena, odstopiti vsled bukareškega miru večji del Makedonije, izjavila pa je takoj po svojem kralju da ne smatra osvoboditve makedonskih bratov za dokončano. Z ofenzivo Nemčije in Avstrije se je pričelo novo poglavje v zgodovini Makedonije. Polivamo priznanje 17. pešnoli. Gospod deželni predsednik baron Schwarz je prejel naslednje pismo; Vaša ekscelenca! Vaša ekscelenca ste .bili že enkrat tako dobri, da ste pohvalno omenili neustrašeno hrabrost podrejenih mi vrlih Kranjcev, Polagam vrednost na to, da Vaši eks-celenci, kot najvišjemu šefu dežele Kranjske, naznanim pred kratUJni" ižislo "pohvalno priznanje našega zbornega poveljnika, kot glasen dokaz za to, da se hrabri sinovi Kranjske vsikdar in povsod in v vseh po-ložaiih junaško bijejo, nikdar ne omahujejo niti se umaknejo. Tako bo tudi ostalo do slavnega in zm^ponosnega konca! Blagovolite sprejeti, Vaša ekscelenr ca, pozdrave polka in izraz n-n^dličneišega spoštovanja udanega Ventour, podpolkovnika, t, č. polkovn. poveljnika. Na bojišču, dne 2. 10. 1915. Povelje skupinskega poveljstva, Stanovišče, dne 19, sept. 1915. C. in kr. pp. št. 17. se na najvišje povelje loči iz zveze skupine. Nad mesec dni je stal ta hrabri polk pod mojim poveljstvom, je tekom tega časa v zavinku Ivvanie obrezuspešil vsak poizkus sovražnika, da bi se približal njihovim postojankam, jc l. in 2. septembra tvoril jedro napadalne skupine, ki je imela trdno voljo, da vrže sovražnika iz utrjenih postojank severno od Zaleščikov, Ko se je potem sovražnik umaknil in ie polk prišel k Seretu, jc pri Muskarovu junaško izsilil prehod čez to reko, vrgel sovražnika in držal pridobljeno ozemlje proti vsakemu napadu. V predmestni postojanki Žyraw-kaBedrvkowce-Hluske je stal polk na najbolj ogroženem prostoru ter jc vsikdar odbil naval daleko močnejših sil. Za gori kratko opisano odlično delovanje izrekam polku v imenu Najvišje službe moje priznanje in želim, da bi polk pod izkušenim vodstvom svojega polkov-nega poveljnika v novi zvezi dosezal vedno take uspehe kakor tukaj in da bi bilo polku dano, da sc v blagor . celote in na čast polku dalje bori hrabro in zmagovito. Heariquez m. p., podmaršal. Pismo iz Oor;ce. Po zadnjem laškem bombardiranju Ru-dečega križa, imamo Goričani precejšen mir. Kak popoldan sc nam skoro zdi, da vojske ni, da je kje daleč v Galiciji. Ker imamo par dni precej lepo vreme, se spominjamo, kako smo druga leta hodili v okolico na izprehod. Drug drugega dražimo, češ, pojdimo na pol litra v Št. Maver ali Št. Ferjan, ko jc tako lepo vreme. V eni uri smo tam. — Da jc to nemogoče, uvidi vsak, ki vc, da so v Št. Fcrjanu Lahi, ki so nam popili gotovo vse vino. Saj sem videl pred par dnevi dopisnico iz Dobrovcga pri Medani, v kateri piše nekdo svojemu znancu v Gorici, da vendemmia non e nulla (trgatve nc bo nič). Vsak lahko ugane vzrok, zakaj ne bo nobene trgatve. Pozo-bali so jo laški vrabci (krščeni). Nesreč v zadnjih dveh mesecih ni bilo mnogo; niti od daleč se ne dajo primerjati sedanje žrtve z žrtvami prvih dveh mese-cov. Ljudje so bolj izkušeni; ogibajo se mest, kjer vedo, da ni zdravo za njih glavo. Drugič pa jih jc polovico manj kot prve mesece. Vendar pa je opaziti, da se precej ljudi vrača. Kako naj sodimo o tem? Zdi se nam, da je na splošno bolje, da ostanejo oni, ki so na varnem, na svojem mestu. Tudi draginja bi se z naraščajočim prebivalstvom povečala. Že sedaj je precej ob-čutimo. Zdi pa se nam, da trgovci precej prispevajo k tej draginji. Nekaterim je vojna »die melkendc Kuh«; ti si gotovo ne žele konca vojne. Nekatere stvari so predrage. Tako n. pr. milo. Čc sc temu ne odpomore, nam res nc ostane drugega kot da postanemo zamorci, sicer ne oni, s katerim so nas strašili Italijani, pa vendar še vedno nevarni kulturnim narodom. Slanina jc postala de-likatesa. Salami so >curiosum«, vendar jih' je mogoče videti v nekaterih oknih. Tukaj se jih človek nagleda, ne da bi kaj plačaL Kako dolgo bo to še mogoče, nam ni znano; nekateri strašijo, da vpeljejo tudi za samo gledanje neke cene, Moj Bog, kaj vse nas še čaka! Šc o nekem žalostnem poglavju bi se dalo govoriti. Neverjetno se glasi, a je resnično: Gorica je postala javna hiša (»sit venia verbo!). Kolikokrat se je žc tožilo, da se je razpasla ne daleč za strelskimi jarki nečistost. Vojaška številka »Slovenca« je tako jasno povedala, kam pelje nečistost posameznike, a kam pelje tudi cele narode in države. Kaj nam pomagajo zmage na severu, kaj lavorike na jugu, kaj naše prodiranje v Srbijo, čc prodre v naše življenje drug neukrotljiv sovražnik, če se vrnejo naši možje in mladeniči okuženi domov, čc bo našim dekletom zaprto mirno in srečno rodbinsko življenje. Roko na srce! Tu jc rana, ki potrebuje zdravnika. Ali naj bodo res vse naše žrtve zaman, ali naj bo res ves naš boj le za mesenost? To je ono žalostno poglavje, o katerem sc je žc tolikokrat pisalo, a ostalo, kakor se zdi »glas vpijočega v puščavi.« juriš na Urin Sv. Mihaela. Karol Švigclj, brat č. g. Viktorja Švi-gcjj; kaplana na Blokah, piše dne 14. septembra med drugim: Kar se tiče boja na soški fronti, traja šc vedno in nepretrgoma, dasi artiljerijški ogenj ne doseza več tiste ljutosti in silovitosti kakor meseca julija in jo, mislim, ne bo več dosegel. Boj z dne 22. julija ostane vsem, ki smo ostali živi, v neizbrisnem spominu, Italijanom pa, mislim, šc bolj. Sami domobranci mojih let in dosežen jc bil tak neverjeten uspeh nad grozno sovražnikovo premočjo. Zamižal bi, ko bi Ti bilo mogoče od blizu opazovati juriš na bajonet in čudil bi se, da jc kaj takega mogoče. Šlo je po bliskovo in po bliskovo je bil sovražnik vržen iz zavzetih strelskih jarkov tam gori na vrhu hriba Sv. Mihaela — sredi na;hujšega dežja šrapnelov in granat in krogci iz strojnih pušk. Hrib Sv. Mihaela sicer sam na sebi ni visok, a obvladuje vso okolico in je takorekoč ključ cel c goriške pozicije. Da smo imeli tudi mi izgube, je samo ob sebi razumljivo. Brez izgub ni zmag. Da bi pa Italijan fronto predrl, pa lahko mirno spite. Za to je imel ugoden trenutek samo začetkom vojne, dva do tri prve dni, katero jc zamudil in sedaj mu ic za vedno odklenkalo. Še vedno sem lega mnenja, da bomo mi pili njegovo vino in ne on naše. Kar se tiče poštenja, se nc boj, tu sploh ne moreš biti drugačen; sicer mc pa v tem oziru poznaš. Vreme imamo lepo, zrak zvrsten. Samo srčna bolezen mi nagaja; najhuje je, ker ne morem spati in sc zato nikoli nc prespim. Ko sem pa vsled tega že preveč utrujen in zaspan, pa tako zaspim, da me tovariši komaj zdramijo. Vina radi svoje bolezni ne pijem nič ali pa tu in tam nekoliko. Moje misli so vedno doma, in to jc pa najhujša bolezen. Tolažim se s tem, da bo enkrat tudi te vojne konec in potem bo svidenje tembolj veselo. Prisrčen pozdrav materi in Tebi! Tvoj brat Karol. t sieian Kfliiar. Orgskc Slovcncu jc zadela nova bridka izguba. Umrl jc 24. septembra t. 1. po enajstletni bolezni Štefan Kuhar v Bra-loncu} in bil pokopan v nedeljo 26. septembra v Bclatincih. Pokojnik je bil poleg kanonika Franca Ivanocija (f 1913) in župnika Jožefa Klekla najvnetejši delavec za narodno prebujenje ogrskih Slovcncev, posebno pa njihove mladine. Po dovršenih' gimnazijskih študijah jc vstopil v sombo-teljsko bogoslovnico, pa je moral študije | popustiti, ker jc zbolel za jetiko. S toliko večjo vnemo pa se jc, dasi dolgo priklenjen na bolniško posteljo, lotil narodnega dela. Delil jc svojim rojakom slovenske knjige, dopisoval jo. v slovenske liste ( Straža«, »Slovenski Gospodar 1, spedbu- ^tffffi C SLOVENEC, Hne 16. oHoEra I915L flev. 237. Jal in bodril rojake na delo, nabiral narodno blago in ga po t dr. Karlu Štreklju objavljal v mariborskem »Časopisu za zgodovino in narodopisje«, in vse to bolan, zmi-raj smrt pred očmi. Njegova zasluga je tudi, da so dobili ogrski Slovenci 1. 1913, svoj tednik »Novine«, posebno pa to, da se te »Novine« (in obenem tudi mesečnik »Marijin list«) tiskajo z našimi črkami in ne več kakor skozi stoletje prej v ogrskem pravopisu. Pripravil je svoje rojake na ta težki, a silno pomembni korak z razširjanjem naših listov (»Domoljub«, -»Slovenskega Gospodarja« i. dr.). S tem je padel kitajski zid, ki je bil zgrajen med nami in našimi rojaki na Ogrskem. Kazen za umor Franc Ferdinanda se Srbiji bliža. - Vojska se odločuje na Balkanu. Ententa jc pridobila Italijo, ž njo pa izgubila srečo. Z njeno pomočjo je upala končati Avstrijo in vzeti Carigrad. Uspeh? Zmagovita Avstrija v zvezi z Nemčijo sama zna pota proti Carigradu. Z Italijo je ententa zapravila vse simpatije na Balkanu. Bolgarija se je z gnusom obrnila od izdajalca, pa tudi Srb laške zaveznice ne more, ker ta celo v njegovi najhujši — smrtni uri zahteva, da se mora odpovedati vsem svojim zahtevam ob Adriji. Grki ne marajo Italije na Balkan ker jim hoče vzeti njihovo za bodočnost zaže-ijeno posest. Ravno radi Balkana so v Londonu privzeli Italijo. Posledica? Ostri napadi v Londonu, Parizu in Petrogradu na zunanje ministre. Očitajo jim, da so zapravili in izgubili bitko na Balkanu. Celo leto so se ententini diplomati trudili spletka-riti, grozili, ponujali vse mogoče na Balkanu, da bi nanovo skovali balkansko zvezo proti osrednjim silam. Danes pa je Bolgarija že v vojni s Srbijo. Belgrad pa v na-ih rokah. Ta pa bo odločilna za izid svetovne vojske. V strašnem obupnem in najbolj krvavem boju svetovne vojne se sedaj piše usoda Srbije. Grey je v zbornici rekel: »Srbija se bori za svoj obstanek.« Kar je rekel naprej, pomenja: »Tudi ententi se gre za obstanek.« Vsled naših zmag in zavezništva z Bolgarijo in Turčijo že nekaj dni pišemo: Rumunija ostane nevtralna, Grška pa tudi in ne pojde Srbiji na pomoč. Sadovi Jude-ževega izdajstva in dela. Ententi privoščimo to plačilo in laško zaveznico od srca. XXX AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. oktobra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Čez Erino Brdo prodirajoče c. in kr. čete so vrgle sovražnika čez potok Boli-čica, ki se pri Vinci izliva v Donavo. Ob obeh straneh Morave prodirajoče nemške sile so z bojem vzele Požarevac. Bolgarska prva armada je pričela napad čez srbsko vzhodno mejo in se je polastila postojank med Bjelogradčikom in Knjaževcem. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. oktobra. Veliki glavni stan: Operacije vojne skupine generalfeld-maršala pl. Mackensen po načrtu napredujejo. Južno od Belgrada in od Smedereva so bili Srbi potisnjeni zopet nazaj. Ujetih je bilo 450 Srbov in zaplenjeni trije topovi (med njimi eden težak); utrdbe na južni bojni črti Požarevca so bile danes ponoči vzete z naskokom. Utrjeno mesto je tako padlo v naše roke. Prva bolgarska armada je pričela napad čez srbsko vzhodno mejo; vzela je prelazne višine med Bjelogradčikom in Knježevcem. Vrhovno vojno vodstvo, X X X Prodiranje v Srbijo, Sofija, 15. oktobra. Listi poročajo, da ie Srbi tako južno od Belgrada kakor tudi v Mačvi ljuto branijo, da zadrže ali vsaj zavlečejo prodiranje zavetnikov. Avstrijske in nemške čete pa pridobivajo trjno na prostoru, če se tudi radi močnega odpora in težavnega ozemlja le počasi prodira. Zavzemajo eno za drugo važne višine, za katere se Srbi ljuto bijejo tudi do zadnjega moža. Srbske izgube so zelo velike. Srbi so zelo močno utrdili višino Avala, na katero so bili vrženi včeraj. Upajo zato, da jo bodo dolgo in uspešno držali. Pritisk na tri bojne črte. Berolin 15. oktobra. Iz Londona se poroča: Iz Srbije včeraj došla brzojavka poroča, da sovražnik na vse tri bojne črte močno pritiska. Avstrijci, Nemci in Bolgari zbirajo nove čete. Srbi se še drže in more sovražnik le korakoma napredovati. Soiija. Zaplenjeni srbski topovi so bili večinoma nepoškodovani. Budimpešta. »Esti Ujsag« poroča: Naše prodirajoče čete so našle v zasedenih srbskih krajih velike zaloge, kar dokazuje, da je bila letina v Srbiji izvrstna. Srbi so se obupno borili, a ne zbog upa na zmago, le za čast orožju. 2000 topov na črti Sava—Donava. Sofija, 14. oktobra. »Kambana« poroča iz diplomatskih virov, da je v ofenzivi proti Srbiji bila artiljerija veliko močnejša kot pa pri Gorlicah. Nič manj kot 2000 topov je bilo koncentriranih na črti Donava—Sava, ki so cele dneve sipali svoj uničujoč ogenj. Šele nato je pričela napadati pehota. Srbske čete na bolgarski meji so dobile nujen poziv, naj gredo proti Smederevu. Tako je ostalo na bolgarski meji malo srbskega vojaštva. O zavzetju Belgrada. »Az Est« ie priobčil sofijsko poročilo o zavzetju Belgrada, ki se med drugim glasi: Priprava za zavzetje se je začela 5. oktobra. Opoldne so začeli delovati topovi v Zemunu, vsi naenkrat. V Zemunu se je opažalo po pet strelov v minuti. Izstrelki so večinoma iskali Kalimegdan, par k med mestom in trdnjavo. Kmalu nato so se oglasili topovi tudi iz Pančove in tudi okolica Bežanije se je stresala pod gromenjem možnarjev. Nato je sledil artiljerijski napad na oba Ciganska otoka in na proti Donavi obrnjenemu delu Kalimegdana. Noben strel se ni oddal na mesto, vsi so bili namer-jeni na vojaške točke, kakor so jih dognali letalci. Ugotovilo se je, da je ta dan en možnarski izstrelek zadel poslopje srbskega vojnega ministrstva. Več zidov je bilo stisnjenih, kakor bi bili kulise. 6. oktobra je napočilo oblačno jutro. Zavezniška artiljerija je začela ljut ogenj. Vsako uro je padlo najmanj 300 izstrelkov na postojanke krog Belgrada. Popoldne se je vreme razjasnilo. Ogenj je znašal sedaj že 500 izstrelkov na uro, na mnogih krajih tudi več. Branilci niso odgovorili niti z enim samim strelom, tako da bi se bilo dalo misliti na izpraznitev. Večerni mrak se je dvigal, pri elektrarni in Ciganskem otoku se je pokazal ognjen steber. Artiljeristično delovanje se je ponoči z velikim povdarkom nadaljevalo. Strelov ni bilo mogoče razločevati, ker so se vsi skupaj zlili. Belgrad je bil zavit v težak črno-rdečkast sij, le na dveh mestih je bilo videti ognjene stebre. Proti 11. uri zvečer se je pri Vojnem otoku opazilo neko gibanje, Srbi so vedeli: sovražnik je začel prehod čez reko. Nenadoma so začele delovati srbske puške, strojne puške in topovi, ki so bili doslej kljub strašnemu obstreljevanju tihi. Istočasno so dosegli pon-toni, ki so drseli mimo druge veje Vojnega otoka, srbski breg in pristali nasproti Ko-zarove, dosegli tudi levo od stolpa Nebojse breg in izkrcani vojaki so z »Ura!« navalili na nasproti ležeči železniški nasip, kjer so se, ker so začele srbske puške premočno delovati, zakopali. Na drugi strani mesta so Nemci medtem jurišali Ciganski otok in dospeli za tamkajšnje otoške postojanke. 7. oktobra, v četrtek, zgodaj zjutraj so se pripeljali po Donavi in Savi avstro-ogrski monitorji in prisilili srbske topove, po vrsti drugega za drugim, že po prvih strelih k molku. Ako se je kaka baterija dalj časa držala, so namerili nanjo ogenj z drugega brega iz 30 do 40 možnarjev. 8. oktobra je bil neprestan artiljerijski dvoboj. Pionirji in saperji so prepeliavali bataljon za bataljonom na drugi breg. Čez dan je deževalo, kakor prvi del noči, tako močno, da je v napadu nastopil majhen odmor. V poznejšem delu noči so začeli Srbi močno streljali iz strojnih pušk, ki so bile postavljene po hišah v mestu. Tudi baterije napadalcev so marno delovale. Od Save sem so Nemci po ogorčenem boju osvojili Banovo brdo. Avstroogrske čete so udr-le po krvavem boju v skrajne dele mesta. Tako je padel Belgrad. XXX Prvi boji med Srbi in Bolgari. Dunaj, 15. oktobra. »Siidslavv, Korr.« objavlja: Iz Sofije je došlo splošno poročilo o prvih bojih proti srbski armadi po uradnih poročilih. Med drugim se izvaja: V torek ob jutranji zori so se pričeli boji proti Srbiji. Takrat so padli prvi streli od srbske strani, ki so bili uvedli tretjo vojsko na Balkanu. Močnejši srbski pehotni oddelki s strojnimi puškami so prekoračili zahodno od Bjelogradčika bolgarsko mejo, ne da bi bili prvotno zadeli na odpor, ker so se bile bolgarske čete na povelje umaknile, Srbi so v varstvu teme in megle poizkušali vzeti vrhove Rosovit Kamac in Ko-rico Glava. Posrečilo se jim je že to deloma, ko so došle bolgarske čete napadle Srbe. Vnel se je trd boj, ki je trajal do večera z velikimi izgubami na obeh straneh. Končno so bili Srbi vrženi n pognani čez mejo. Tam so se bodoči dan borili, ko se je bil sovražnik zakopal. Došla so z obeh strani ojačenja. V sredo so bili boji že obsežnejši in so udrli močni srbski oddelki pri Kjustendilu, Trnu in Bozelovu na bolgarsko ozemlje. Izjalovili so se poizkusi Srbov, da bi bili zasedli strategično važne točke, a boji v četrtek mestoma še niso bili zaključeni. Napoved srbskega tiskovnega urada, da so prvi napadli Bolgari, ovrže dejstvo, ker so se bili prvi boji na bolgarski zemlji. Srbski napadi pri Bjelogradčiku. Soiija, 15. oktobra. Srbske čete so napadle predvčerajšnjim zjutraj pri Kitki v bližini Bjelogradčika Bolgare. Boji so trajali več ur. Bolgari so ujeli mnogo Srbov, med tem ko so Srbi ujeli samo tri Bolgare. Končno so se Srbi umaknili, nakar so Bolgari zasedli višine. Obstreljevanje Knjaževca. Soiija, 15. oktobra. V svojem poročilu od torka pravi bolgarski generalni štab, da so bolgarske čete le še 10 km oddaljene od Knjaževca in da težka bolgarska artiljerija že ljuto obstreljuje ta kraj. Kot prvi plen je poslal brigadni poveljnik v Kjustendilu popolno srbsko gorsko baterijo, ki je bila postavljena na višinah, pa jo Srbi niso mogli pravočasno odpeljati nazaj, ker so Bolgari zelo hitro prodirali. Bolgari korakajo proti Zaječarju. Dunaj, 15. oktobra. »Fremdenblatt« poroča iz Haaga: Bolgarski napadi so naperjeni tudi proti Zaječarju, da se tako združijo z avstrijsko- nemškimi četami. Srbi zasedli timoško dolino. Kristijanija, 15. oktobra. »Aftenpo-sten« poroča iz Pariza: Boji pri Smederevu so bili nenavadno krvavi. Velike srbske čete korakajo proti tistim točkam, ki se stikajo ob bolgarsko-rumunski meji, da preprečijo, da bi Bolgari zasedli timoško dolino in se nato združili z avstrijsko-nemški-mi četami. S tem naj bi se odvrnila nevarnost obkolitve srbskih boinih sil. Splošno bolgarsko prodiranje proti Srbom pričeto. Dunaj, 14. oktobra. Danes zjutraj se jc pričelo splošno prodiranje proti Srbiji. Srbski vlak in kolodvor uničen. Lugano. »Secolo« poroča iz Bukarešta: V boju med Bolgari in Srbi pri Robiž-nici je bil uničen srbski vlak s strelivom in kolodvor Tabanovic. Obstreljevanje vlaka z rusko municijo za Srbe. Bukarešt, 15. oktobra. »Independance Roumaine« poroča na podlagi uradnega obvestila, da je včeraj zjutraj ob 4. uri bolgarska artiljerija v bližini Negotina obstreljevala srbski vlak, ki je vozil rusko municijo iz Prahove v Zaječar. Srbi izpraznili Grahovo. Budimpešta, 15. oktobra. Srbi so izpraznili Grahovo, ki je končna srbska železniška postaja ob Donavi. Municijski prevozi za Srbijo zajeti. Kodanj, 15. oktobra. Kakor se poroča iz Bukarešta, so Bolgari zajeli eno ladjo z municijo za Srbijo. Tri druge ladje so bežale v neko rumunsko pristanišče. Berlin, 8. oktobra. »6 Uhr Blatt« poroča iz Odese, da pogrešajo parnik »Se bastopol«, ki je vozil vojake in vojni material iz Odese v Srbijo. Načelnik črnogorskega generalnega štaba se bojuje v Srbiji. Lugano, 15. oktobra. »Giornale d' Italia« objavlja razgovor z bivšim črnogorskim ministrskim predsednikom Radovičem, ki je bil med drugim izjavil, da se načelnik črnogorskega generalnega štaba in številni drugi višji častniki bojujejo v Srbiji. Črno-gora ima dosedaj veliko tisoč mrtvih in ranjenih. Beg iz srbske armade. Sofija, 15. okt. (K. u.) Iz Iz Strumice se poroča, da se je udalo včeraj oblastim 950 srbskih beguncev. Dnevno povelje bolgarskega vrhovnega poveljnika. Sofija, 15. okt. (K. u.) Armadni vrhovni poveljnik Zekov je izdal dnevno povelje, ki naznanja, da je bil imenovan za vrhovnega poveljnika. Slavi sijajne zmage, ki jim je sledilo žalostno razočaranje in izraža svojo neomajljivo zaupanje v hrabrost in v požrtvovalnost izročenih mu čet, ki bodo znale popraviti bolgarskemu narodu zadano krivico. Odstavljen bolgarski poshnik. Sofija, 15. oktobra. (K. u.) Agence Te lographiquc Bulgare poroča: Bivš; bolgar ski poslanik v Petrogradu Mačarov je vsled njegovih izjav, ki §o bile objavljene ▼ ruskih listih, izgubil svojo službo. Prihod ententnih čet ▼ Nii. Bukarešt, 15. oktobra. Srbski dopisni urad je včeraj objavil poročilo, da so angleške in francoske čete došle v Nii. Odredilo se je vse potrebno, da se te čete takoj odpravi na fronto. Železnice so se tem četam dale popolnoma na razpolago. Prebivalstvo je Angleže in Francoze navdušeno pozdravljalo. Angleški general Hamilton ▼ Nišu. Lugano, 15. oktobra. »Secolo« poroča: V Niš je došel general Hamilton. Zračno brodovje nad Moravo, Budimpešta. Iz Niša se poroča: Neko sovražno zračno brodovje je metalo nad dolino Moravo bombe. Srbija računa na pomožni zbor 200.000 mož. Lugano, 15. oktobra. »Corriere della Sera« poroča iz Niša, da pričakuje srbski generalni štab od štirisporazuma najmanj 200.000 mož. Srbski dvor se preseli v Mitrovico. Dunaj. Iz Niša se poroča čez Sofijo^ Srbska vlada je javila poslanikom, da se vlada in dvor preselita najbrže v Mitrovico. Italijanska ponudba kralju Petru. Švicarski listi poročajo, da so Lahi srbski dinastiji Karagjorgjevič za slučaj, da bo morala pobegniti iz Srbije, ponudili bivališče v Italiji, XXX V ponedeljek pride v Solun municija in vojni material. Lugano, 15. oktobra. Pariški »Journal« poroča, da so zavezniki v Solunu vse uredili, da bodo transportne ladje municije in vojakov zavarovane pred podmorskimi čolni. Prihodnji ponedeljek pričakujejo velik transport municije in drugega vojnega materiala. 25.000 grških vojakov v Soluna, Sofija, 15. oktobra. Bolgarski listi poročajo, da je v Solunu koncentriranih 25 tisoč grških vojakov. Bolgarija dovolila izvoz žita na Grško. Kolin, 15. oktobra. (K. u.) »Koln. Ztg.< poroča iz Sofije z dne 14. t. m,: Grška vlada je naprosila bolgarsko vlado, da bi dovolila grškim trgovcem nakup in izvoz bolgarskega krušnega žita in koruze v Grčijo. Bolgarija je to takoj dovolila in bo tudi v bodoče dovolila, v kolikor ni ogroženo preživljanje bolgarskih prebivalcev, česar pri izvrstni žetvi ni lahko pričakovati. Grška vlada jamči, da se bo žito porabilo Izključno za grške državljane. XXX Rumunija proti prehodu ruskih čet. Dunaj, 14. oktobra. »Sudslav, Korr.* javlja iz Bukarešta: Ruska vlada je svojemu zastopniku v Bukareštu naročila, naj poizve pri rumunski vladi, kakšno stališče bi zavzela pri morebitni zahtevi, da se ruskim četam dovoli prehod preko Rumunije. Bratianu je odločno izjavil, da bo z vso silo branil rumunsko nevtralnost. Rusija ne namerava skozi Rumunijo. Lugano, 15. oktobra. Milanski list »Sera« poroča iz Bukarešta: Poročilo, da bi ruska vlada naprosila Rumunijo za dovoljenje, da smejo ruske čete skozi Do-brudžo, je neresnično. Rumunija — nevtralna, Berolin, 15. oktobra, »Vossische Ztg.« poroča iz Bukarešta: V torek zvečer se je rumunski svet posvetoval o položaju, kakor ga je ustvaril začetek bolgarsko-srbskih sovražnosti in je sklenil vztrajati pri dosedanji nevtralnosti. Take Jonescujeva stranka je silila, naj tudi Rumunija preide v oboroženo nev-tualnost. Ministrski svet pa o tem ni hotel ničesar slišati. Francozi se tolažijo z Rumunijo. Kodanj, 15. oktobra. Za razne nezgo de zadnjih tednov francosko časopisje sedaj občinstvo tolaži z Rumunijo. »Ecno de Pariš« poroča iz Bukarešta, da je Bratianu prav pred kratkim poslanikom entente podal kar najbolj pomirljive izjave. Zagotovljeno je, da Rumunija poseže v boj, toda čas si bo sama izbirala. — Ta pariška vest je čisto navskriž z vestmi iz Petrograda, da se je Bratianu zadnje dni vedno bolj odkrito obrnil proti hujskačem in Fi-lipescuju. Rumunski aeroplani. Bukarešt, 14. oktobra. Uradno glasilo prinaša kraljevi dekret, ki ustanavlja prostovoljni zrakoplovni oddelek. Pred začetkom vojne je imela Rumunija samo en zrakoplovni oddelek in eno šolo. Ta oddelek je imel dva vodljiva zrakoplova in osem aeroplanov nemško-avstrijskega izdelka. Od takrat se je ta oddelek povečal za 25 aeroplanov in drugih 25 je naročenih v Ameriki. Ko bodo ti gotovL bo imela Rumunija 58 zrakoplovov za osem armadnih zborov in tri konjeniške brigade. XXX No, ali pojde Italija na Balkan? Pariz, 14. oktobra. (Kor. ur.) V senatu je Viviani prebral izjave, katere bo v torek podal v zbornici in je pristavil, da zavezniki mislijo, da morejo računati na sodelovanje Italje na Balkanu, Obširnejše se bo izjavil v odseku za zunanje zadeve. Rim, 15. oktobra. (Kor. ur.) V rimskih političnih krogih, kjer tudi odstop francoskega zunanjega ministra Delcasseja razglašajo kot grajo balkanske ekspedici-je, vlada mnenje, da bo Italija zaenkrat pasivna. Lugano, 15. oktobra. V zvezi z Vivia-nijevem upanjem o sodelovanju Italije na Balkanu, prinaša oficijozni »Giornale d' Italia« razprto tiskan članek, kjer pravi, da laška armada na svoji mejni fronti veže en milijon Avstrijcev in Ogrov, ki ima obilo artiljerije težkega in srednjega kalibra in dobiva neprestano ojačenja, vsled česar je bil položaj Rusov znatno olajšan in je omogočena protiofenziva v Vzhodni Galiciji. Če Italija cepi svoje sile, bi Avstrijci takoj mogli zgostiti svojo fronto proti Srbiji. Iz tega vzroka je treba označiti odpo-šiljatev italijanskih čet na vzhod kot ne-verojetno. Seveda s tem že ni predpisano postopanje vlade. Drugo laško časopisje ponatiskuje ta članek, komentarji so različni. »Kolnische Ztg.« piše: »Če zavezniki smatrajo že za zadostno pomoč, če se Italija na domačem bojišču nekoliko bolj zgane, tedaj jc tudi to priznanje njene nemoči.« Grška se bo upirala izkrcevanju italijanskih čet. Kodanj, 15. oktobra. V Solun je prišel častnik laškega generalnega štaba, ki jc imel daljši razgovor s poslanikom entente, ki vodi izkrcavanje čet. Od raznih strani sc sliši, da sc bo Grška upirala izkrcava-nju laških čel v Solunu. Rusi in Grki. Berlin, 15. oktobra. »Lokalanzeiger« javlja iz Stockholma: Grški poslanik je imel v ruskem zunanjem ministrstvu daljši razgovor z načelnikom oddelka za bližnji vzhod, Gelkcvičem, ki je menda govoril precej grozeče za slučaj, da bi se oviralo zavezniške armade. Usoda Srbije nikakor ni tako obupna, kajti v Valoni sc bo izkrcala italijanska armada. Grški poslanik je ostal prccej hladen. XXX Grey o Balkanu. London, 14. oktobra. (Kor. ur.) Državni tajnik Grey je v poslaniški zbornici izjavil o doplomatičnemf položaju na Balkanu: V začetku vojne smo želeli, da se ta ic razširi. Skupno z zavezniki smo Turčiji zagotovili, da turško ozemlje ne bo prizadeto, če ostane nevtralna. Ko sc jc pa Turčija podala v vojno, so zavezniki vse svoje napore združili, da dosežejo soglasje med balkanskimi državami. Žal, v nesrečo razpoloženje na Balkanu ni bilo za slogo ampak za najostrejši razdor. Bilo je jasno, da bi zavezniki le z odločno premočjo in prednostmi na bojiščih mogli prodreti na Balkanu z enotno politiko. Tudi glede Tracije sta osrednji sili Bolgariji ponudili več, kakor so to mogli zavezniki. Obljube, ki so bile Bolgariji povod za vojno napoved, so bile storjene na stroške bolgarskih sosedov, ne da bi se tem slednjim nudile primerne ugodnosti. Ves čas smo stali v prijateljskem razmerju z Rumunijo, ki je pospeševala balkansko zvezo. Grey je nato slavil spretnost in junaštvo Srbov, s katero so nastopili proti svojim sovražnikom. Srbija stoji zopet pred krizo in zre ji v oči z istim sijajnim pogumom. Udeležba Bolgarije v vojni ima velik vpliv na položaj. Kakor na dlani je jasno, da so interesi Grške in Srbije sedaj identični. Sčasom bodo skupaj stali ali padli. Pri svojih odredbah postopamo v najožjem sodelovanju s Francosko. Obljubljeno jc tudi sodelovanje ruskih čet, kakor hitro bodo razpoložljive. Vojaške odredbe, ki slede, vojaški krogi zaveznikov pretresajo s trajno pozornostjo in bodo temeljile na zdravih, strategičnih temeljih. Srbija se bori za svoj narodni obstoj in ravnokar sedaj je zapletena v krvavo silovito borbo. Pa naj se boji vrše na tem ali onem bojišču, spor je povsodi isti.Tudi odločitev bo za vse enaka. Opomba c. kr. koresp. urada: Sir Edvard Grey trdi v svojem govoru, da sta osrednji sili pridobili Bolgarijo z obljubami na škodo njenih sosed. Namen tega sumni-čenja je prozoren. Rumunijo in Grško naj se uveri, da imata osrednji sili in Bolgarija sovražne naklepe proti tema državama. Proti temu tendencioznemu podtikanju, ki je še tudi itak že neutemeljeno, bo žc dovolj opozoriti na prijateljske izjave, katere je Bolgarija podala v Atenah in v Bukareštu. 5sC X X Ministri odstopajo, Pariz, 14. oktobra. (Kor. ur.) »Petit Journal« poroča, da je Delcasse v svojem pismu na Vivianija izjavil, da ne soglaša z vlado glede balkanske ekspedicije, kateri se je uprl. Ženeva, 15. oktobra. Pariško časopisje vsled Delcassejevega odstopa razdraženo. Herve pravi: Delcasse je spravil domovino na rob propada in sedaj odhaja, zaloputne vrata, obenem pa že dolži tovariše in vali krivdo nanje. Clemenceau: Sedaj vidimo uspeh, ki zna pomenjati pogin domovine. — Petrograd, 14. oktobra. (Kor. ur.) »No-woe Vremja« silovito napada Sazonova radi njegove balkanske politike in pravi, da jc balkanska zveza stala in padla z Bolgarijo. Sazonov se je izkazal kot prevelik optimist, preveč je zidal na tradicijonelno prijateljstvo Bogarije do Rusije. Na Balkanu izgubljena diplomatična bitka bo stala Rusijo obilo novih žrtev. Vsak ruski državljan naj ohrani v spominu, da se ima Rusija za ta poraz zahvaliti Sazonovu. Iz Ženeve poroča berolinski »Tage-blatt«, da se v ruskem časopisju v nezaslišanem obsegu množijo napadi na diplomacijo entente. Iz Londona razširjajo vesti, mu že več mesecev ni pustila politično delovati. Vrjetno je, da gre na dopust. XXX Iz Albanije . Lugano, 15. oktobra. (K. u.) »Corriere della Puglie« poroča: Črnogorska vlada je Skadru pripustila otvoritev katoliških redovnih šol in pustila mnogim avstrijskim vojnim ujetnikom popolno prostost. Miri-diti so baje pri Karmi z uspehom napadli čete Essad paše. Prenk Bib Doda se nahaja v Cetinju. XXX Manifest Bolgarije na Dunaju. Dunaj, 15. oktobra. (K. u.) Danes zvečer je bila pred bolgarskim poslaništvom sijajna manifestacija. Na tisoče manifestan-tov jc pelo ccsarsko pesem in bolgarsko Šumi Marica! Kaj dobi Bolgarija? Reuterjev zasebni dopisnik v Atenah poroča, da se je med osrednjima velesilama in Bolgarijo sklenila tajna pogodba, po kateri bi dobila Bolgarija Albanijo, celo Macedonijo, Novo Srbijo in grško Mace-donijo. (To poročilo je ali čisto izmišljeno da ima Sazonov svojo staro bolezen, ki j ali pa do skrajnosti potvorjeno. Op ur.) Italijani ne morejo naprej. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Na tirolski bojni črti traja močan ogenj sovražne artiljerije dalje. S pehoto je poizkušal sovražnik napadati le na visoki planoti Folgarija, kjer je okolu polnoči udarilo več laških stotnij proti našim postojankam, a so bile po kratkem boju prisiljene, da so morale nazaj. Ravno tako se je izjalovil ponovljen približevalni poizkus v jutranjih urah. Splošen položaj ob koroški meji in na Primorskem se ni izpremenil. Posamezni odseki teh bojnih črt se nahajajo pod trajnim sovražnim artilerijskim ognjem. Italijanski oddelek, ki je prodiral ob robu kraške planote pri Peteanu, je bil vržen s protinapadom in je imel velike izgube. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo italijanskega generalnega štaba. Dunaj, 14. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: 12. oktobra: V gorskem odseku pri izviru Astice in njenih postranskih potokov so sc pogostoma izmenjavali napadi in protinapadi. Nek sovražni sunek v smeri na Malga s. Poste severno od Monte Co-ston je bil 11. t. m. rano zjutraj odbit. V zgornji Val d'Assi so napredovale naše čete dalje. Ob ostali bojni črti, osobito v Karniji, običajni ogenj topov, sovražna artiljerija je le malo učinkovala. Na Kraški planoti je izvedel sovražnik 11. t. m. zvečer po intenzivni artiljerijski pripravi v široki fronti napad na naše postojanke vzhodno od Vermeljana na Griže Brdu. Bil jc takoj ustavljen in odbit s težkimi izgubami. Vesti z italijanskega bojišča. — O primorskih Slovencih. Profesor Lovrič poroča v splitskem »Našem Jedinstvu«: 3. oktobra 1915. Kakor vsak dan je imela naša artiljerija tudi dne 25. septembra lepe uspehe: Italijanski zakopi pri S. P. višine X., iz katerih so sovražniki metali na naše eksplozivne izstrelke, so bili uničeni; ravnotako so bile razstreljene sovražne utrdbe pri P. in D. in šotori pri P. 26. septembra je sovražna sila nekoliko popustila. Razen delnih prask pri 1. in D. ni prišlo do znatnejših navalov. Sovražni revolverski lopovi so jeli z ognjem obsipati odsek P. Tu moram pripomniti, da se mi vsi čudimo smelosti in hladnokrvnosti tukajšnjega dičnega slovenskega prebivalstva. Naj sovražnik strelja ali dela karkoli — to je njim vseeno! Kmet mirno opravlja na polju svoj posel; ženske gredo v Gorico, tu prodajajo in kupujejo potrebne stvari. Čisto tako kakor v mirni dobi! »Glejte, gospod,« mi pravi neki starček in mi pokaže nekoliko kosov razletele granate, »to so nam poslali Italijani, ko smo delali na polju.« — »Pa ste li pobegnili?« — »Za kratek čas, potem smo pa zopet nadaljevali delo. Če se je razletelo nekaj granate malo dalje proč, nato je bil mir.« »Kaj pa je to?« vprašam staro ženo v G. in pokažem na meter globoko in do tri metre široko jamo. »To je napravila granata,« odgovori dobra ženica. — Toda, mamka, tu je nevarno ostati. Pojdite raje v vas B.« — »Oh, ne,« mi pravi, »Mati božja nas bo varovala!« — Kako diven narod! Zdi se, da so se starčki in otroci za-rotili, da branijo svojo milo Sočo. Slove nec nežno ljubi rodno grudo, Soča je simbol njegovega narodnega ponosa, silno ic vdan svoii veri Čustvo vidne hvaležnosti preveva njegovo srce nasproti braniteljem njegove miljene reke brez razlike narodnosti, a ker ve, kaj je storil zanj posebno Dalmatinec, ga naravnost obožava. Neprijetno presenečeni Lahi. Lugano, 15. oktobra. Vojaški kritik »Corriere della Sera« z začudenjem beleži, da avstrijska armada vedno ljutejše napada italijansko bojno črto. Skoraj se zdi, tako piše, da namerava avstrijsko prodiranje prenesli vojsko na italijansko ozemlje. Sovražnik očividno namerava za-braniti, da bi Italija nc pomagala Srbiji. Trnjeva roža. Iz vojnega časnikarskega stana sc javlja: V vzetih italijtskih strelskih jarkih so se našli litografirani prepisi naslednjih dveh povelj, katerih vsebina in govorica je značilna za naduti, širokoustni italijanski način. Prvo, zapadno od Sv. Lucije najdeno povelje se glasi: »Častniki, podčastniki, desetniki in vojaki v odseku Sv. Lucija borečih se čet! Delajte! Delajte! Dnevi sedanjega operacijskega odmora služijo v to, da si nekoliko odpočijete, v prvi vrsti pa za delo in pripravo na trdo izkušnjo, ki nas bo gotovo dovedla do osvojitve vrha te gore, ki obvladuje ozemlje pri Sv. Luciji. Delajte, da maščujete svoje padle tovariše! Delajte za veličino Italije, ki Vam mora biti vsem pri srcu! Mislite na to, da bodo Vaše matere, Vaše žene, Vaši sinovi ponosni na Vas, ako se vrnete domov kot zmagovalci. Sv. Lucija je kakor roža, obdana z mnogimi trnji; utrgali jo je težko, vbodeš si prste pri tem! Toda mislite na veselje onega trenotka, ko jo utrgate! Kako lepodišeča se Vam bo zdela in bo tudi v resnici! Mi slite na to! 14. avgusta 1915. Poveljnik čet pred Sv. Lucijo: Polkovnik Viganoni.« Drugo, na zapadnem pobočju Mrzlega vrha najdemo povelje, izdano po povelj stvu 8. pehotne divizije, se glasi: 13. avgusta 1915. >Častniki, podčastniki in vojaki 8. divizije! Jutri bodete končno poklican, da spravite sadove Vaših trudov in naporov, ki ste jih doslej tako veselo in plemenito prenašali. Jutri bodete končno osvojili te višine, ki jh je kri Vaših hrabrih tovarišev pravzaprav že izročila v našo, čeravno samo idealno posest! Jutri končno bodete razvili trobojnico na vrhovih Slemena in Mrzlega vrha! Prepričan sem, da boste, posnemajoč zgled čet na Krasu, celemu svetu pokazali, kakšen pogum in kakšna smelost živita v prsih italijanskega vojaka, če je poklican, da brani sveto in plemenito stvar, kakor je ta, za katero sc borimo. Poveljnik pehotne divizije: Generalni major Margheri.« Kakor znano, se jc končal tako vroče zaželjeni »jutrišnji dan« čisto drugače, nego si je predstavljal general Margheri: cel teden trajajoči italijanski napadi na Mrzli vrh so bili vsi krvavo odbiti; ravno tako si je moral fantazije bogati poveljnik čet pred Sv. Lucijo šc dalje obadati prste na tako vroče zaželjeni »roži«. Zla usoda usmiljenih sester. Bregenz, 14. oktobra. »Vorarlbergcr Volksblatt« poroča: Posebno tragična usoda je zadela tri usmiljene sestre iz ma-terne hiše v Zams, ki so delovale v neki bolnišnici. 19. avgusta sc je začela bolnišnica, v kateri je bilo 135 oseb, obstreljevati. Sestri Evdoksiji Prieth iz Grauna jc odtrgala obe nogi. Sestra Rajmunda Gil-larduzzi iz Ampezza je dobila dva strela v nogo, dočim je ostala tretja sestra Klod-valda deli' Antonio iz Griesa nepoškodovana. Obe težko ranjeni sestri se nahajala sedai v Bcllunu, Tako poroča g. Alojzij Soppla, dekan iz Buchensteina, ki se nahaja s sestro Klodvaldo kot ujetnik v Civi-tella del Tronto v Abruzzih. Cadorna grozi, da odstopi. V italijanskem glavnem stanu se vrše sedaj jako resna posvetovanja, katerih se poleg kralja in generalnega štaba udeležujeta tudi Salandra in Sonino. Pri teh posvetovanjih se določi število čet, ki sc udeleže balkanske ekspedicije. Zavezniki Italije zahtevajo odločno, da se Italija ekspedicije udeleži, vsled tega sta kralj in Sonino prisiljena, da zavzameta to stališče, Proti njima so nastopili Cadorna, general Porro, ki na razcepljenje sil ne pri-staneta. Cadorna naznanja javno, da odstopi, ako se zahtevam čveterosporazuma ugodi. Italiji pustolovstvo na Balkanu ne diši. Chiasso, 15. oktobra. (Kor. ur.) Dasi brzojavke iz Niša pozivajo na pomoč, potlači laška cenzura vsak poizkus časopisja, siliti Srbiji na pomoč. »Giornale d' Italia«, glasilo Salandra in Sonnina, izvaja, da Italija zdaj ne namerava poslati vojakov na Orient. Italija že zdaj zaposljuje en milijon sovražnikov z veliko artiljerije. — »Avanti« podpira v tej zadevi vladino glasilo in izvaja, da bo tudi pozimi zaposlje-vala Italija na avstrijski bojni črti veliko vojakov. Laška nota Rusiji. Berlin, 15. oktobra. »Vossischc Ztg,« javlja iz Stockholma, da je italijanski poslanik v Petrogradu marchese Carlotti prejšnjo soboto izročil verbalno noto, katera sicer ni natančno znana, vendar jc o njej toliko prodrlo v javnost, da govori o preobratu na Grškem. Z odslovitvijo Ve-nizelosa in sedanjim nastopom Bolgarije jc upanje na uspeh dardanelske akcije, ki jc bila svoj čas odločilna za nastop Italije, zelo oslabljena. Noto je treba smatrati kot pojemanje laške ljubezni do entente in veselja do vojne. Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. oktobra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana: Vojna skupina generalfeldmaršala p 1. Hindenburga. Južnozahodno in južno od Dvinska so Rusi iznova večkrat napadali. Južno od ceste Dvinsk — Novo Aleksandrovsk so bili odbiti z izredno težkimi izgubami. Izjalovila sta sc ravnotako dva napada severovzhodno od Veselova. Ob tretjem sunku se je posrečilo Rusom, da so tu vdrli v širini bataljona v našo postojanko. Uveden je protinapad. Nek naš zrakoplov je metal veliko bomb na kolodvor Minsk, kjer zdaj zelo veliko čet vstopa v vlake. Opazovali smo pet težkih eksplozij in en velik požar. Vojni skupini generalfeldmaršala princa Leopolda Bavarskega in generala p 1. L i n -s i n g e n. Nič novega. Najvišje vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: 11. oktobra: Neko nemško letalo jc metalo bombe na kolodvor Nizgal severno od Dvinska in 30 km v smeri Jakolisovo. V boju pri vasi Pašilina severno od Gar-brunovke ob železnici smo ujeli 150 Nemcev in smo zaplenili več strojnih pušk. — Včerajšnji ljut boj, trajal je ccl dan, pri vaseh Pašilina in Garbrunovka, je zvečer nekoliko ponehal. Večkrat osvojeno vas Garbunovko smo v ognju sovražnika zopet popustili. Med nekim napadom na vas smo ujeli 250 Nemcev in zaplenili sedem strojnih pušk. Ob napadih pri Pašilini so Nemci začetkoma uspevali, a njih prodiranje je bilo ustavljeno vzhodno od vasi, Južnozahodno od Dvinska je sestrelila naša artiljerija neko nemško letalo, ki sc je izkrcalo v sovražnih črtah. Na bojni črti ob Dvinska do Pripjeta nič važnega. Severno od Ljahoviča, 19 km južnovzhodno od Baranovičega so naše pehotne patrulje ponoči srečno poizvedovale in so vdrle v sovražne strelske jarke, pobile so nad 200 mož, ujele 3 častnike in 453 mož in izgubile same le približno 50 mož. Južno od Pripjeta so zasedli sovražni oddelki vas Volka-Bereznianske pri vasi Pozog, 4 km južnovzhodno od Novo-sjolka ob Štiri. Pri Čartorijsku se je posrečil sovražniku prehod čez Stir na desni breg. Pj-i Milašovu, 68 km vzhodno od Kolka, sc boj nadaljuje. Odbiti so bili sovražni protinapadi proti vasi Garajmovka, 17 km južnovzhodno od Mitlašova. Vzhodno od Bu-čača od Stripi je bil sovražnik, ki te napa-. STrati B. SLOVENEC, dne 16. oEloBra 1915. fffev, 237. dal, napaden po naši kavaleriji, ki ga je prisilila, da je moral bežati. Do 150 mož je bilo ujetih. 12. oktobra. Izkoristil se je prejšnji dan priborjeni uspeh in so naši oddelki v Galiciji pri vasi Hajvoronka (zahodno od Trembovle) premagali zadnjo obrambno črto in vzeli z naskokom močno utrdbo na višini vzhodno od vasi Hajvoronka. Utrdba je tvorila močno opirališče cele vrste pokritih jarkov, opremljenih z jeklenimi luknjami in zvezanih z zveznimi jarki. Utrdbo sta obdajali dve vrsti žičnih ovir. V utrdbi se je našlo 252 mož. Zaplenili smo en top in tri strojne puške. Sovražnik je izvedel z močnimi silami protinapad, da zopet osvoji izgubljeno utrdbo, a je bil odbit. Pri vasi Hajvoronka smo premagali sovražno črto na gori Makova (?) z novim napadom in smo ujeli en cel avstrijski bataljon. Uspeh v celem prej imenovanem odseku je bil, da se je vrženi sovražnik pričel neredno umikati čez Stripo. Naše čete so sledile sovražniku čez most v vasi Haj-veronka, ki je gorela. Proti večeru smo prekoračili Stripo. Naša kavalerija je pobila s sabljami veliko sovražnikov in je zaplenila en sovražni tren. Plen tega dne znaša 60 častnikov, nad 2000 mož, 4 topovi in 10 strojnih pušk. NOVA RUSKA OFENZIVA. Pariz, 15. oktobra. Poročevalec »Jour-nala« v ruskem glavnem stanu poroča: Vsled dogodkov na Balkanu se ne sme pozabiti na glavno bojišče, ld sedaj zopet postaja rusko bojišče. Položaj danes ni več tak, da bi mogli Nemci izrabiti pomanjkanje municije v Rusiji in tako premagat rusko pehoto. Časi se izpreminjajo. Danes je prešel nas ruski zaveznik na fronti 140 kilometrov v ofenzivo in sicer med Tri Svjati in Smorgonom ter preti Nemcem s predorom njih fronte, obenem pa vznemirja nemške čete, ki naskakujejo Dvinsk. ZAKAJ RUSI NAPADAJO. Lugano, 15. oktobra. Petrograjski poročevalci italijanskih listov poročajo, da Rusi s svojim protiprodiranjem pri Dvinsku in z boji v Galiciji nameravajo doseči, da ne bi mogli Nemci vreči več čet z vzhodne bojne črte na druga bojišča. Ruski krogi sodijo, da je zdaj čas, ko morajo vse zvezne armade istočasno nastopati, da zmaga sporazum. CAR ODPOTOVAL NA BOJIŠČE. Petrograd. Po kratkem bivanju v Carskem selu je car 14. t. m. odpotoval z velikim knezom prestolonaslednikom in z velikim knezom Aleksisom k armadi na bojišče, IZGGUBE RUSKIH ČASTNIKOV. Stockholm, 15. oktobra. »Dagens« poroča; Od 1. ulija izdani seznami o izgubah častnikov obsegajo 24.601 ime. CESARJEV SPOMENIK V LVOVU, Dunaj, 15. oktobra. »Nowiny Wieden-skie« izvedo od lvovskega komisarja, da nameravajo v Lvovu postaviti spomenik cesarju Francu Jožefu. PROGRAM NOVEGA RUSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA. Kodanj, 14. oktobra. (Kor. ur.) »Ber-lingske Tidende« javlja iz Petrograda: Notranji minister Hvostov je povabil zastopnike časopisja, da jim da pregled o svoji novi politiki. Rekel je, da jim ne more predložiti gotovega programa, ampak samo glavne točke. V prvi vrsti bo nastopil proti temu, da bi se nemška industrija in kapital vsilila na ruski trg, potem pa proti špokulantom, ki dražijo živila. Za neobhodno potrebo smatra skupno delo vlade z družbo, toda napredni blok svari pred teoretičnimi poizkusi. Ne zdi se mu dumo prej sklicati, ker avtoriteta in moč dume sta že neznasko narastli; najprvo je treba zaupanja do vlade. Glede pomiloščenja je izjavil, da bi sedaj stvar tako izgledala, kakor da je bila izsiljena s pritiskom na vlado, zato jo je sedaj težje izvršiti nego v začetku vojne. Je nasprotnik policijske cenzure. Priznava pomen časopisja za razvoj skupnosti, ker jud nadvladuje ruskega kmeta, zato ni mogoče dati judom pravice, da bi si pridobivali zemljo. Končno je izjavil, da med stranko naprednjakov in kadetov sicer ni edinosti glede sestave odgovornega ministrstva, vendar vsled tega skupno delo ni izključeno. Ravno tako upa navzlic malemu nesoglasju, da bo mogel delati skupno z zemstvi in družbo, TUDI RUSKEMU ZUNANJEMU MINISTRU SE MAJE SEDEŽ. Kodanj. Iz Londona se poroča, da je napadla Sazonova njegova stara bolezen. Najbrže nastopi dopust. Ruska poslanika v Atenah in v Bukareštu sta bila pozvana v Petrograd in se več ne vrneta na svoji mesti. Boji na zal*. Nemško aradno poročilo. Berlin, 15. oktobra. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča iz velikega glavnega stana: Angleži so bili zopet vrženi iz naših postojank severovzhodno in vzhodno od Vermelles. Le ob zahodnem robu tako-zvane Kiesgrube so se mogli vzdržati še v nekem malem kosu jarka. V Champagni so dvignile saške čete vzhodno od Auberive neko francosko gnjezdo, ki se je bilo še v naši postojanki od velikih napadov držalo; ujele so pet častnikov in 300 mož iii zaplenile več strojnih pušk. Ponoči od 13. na 14. oktobra je nek naš zrakoplov metal bombe na kolodvora Chalons in Vitry le francaise, ki sta voja, ško važna za sedanje operacije. Vrhovno vojno vodstvo. Lord Milner o položaju na bojiščih, Kodanj. Prejšnji južnoafriški generalni guverner lord Milner izvaja v listu »Daily News«: Angleško brodovje ni moglo preprečiti, da ne bi bila uničena Belgija, da bi ne bila izgubila Francija svojih najbogatejših dežela, da bi ne bila izgubila Rusija Poljske in dežela ob Vzhodnem morju. Angleško brodovje tudi ne more izstradati Nemčije, dokler morejo Nemci zasedati tuja ozemlja. Ako se zdaj posreči Nemčiji, da si odpre pot v Carigrad, bo gospodarila nad ozemljem, ki sega od Severnega morja do Perzijskega zaliva in do Sueškega prekopa in bo zasmehovala vse naše poizkuse, da jo zadavimo, medtem ko bomo morali uspešno pomnožiti svoje posadke v Indiji in v Egiptu. Preprečiti moremo vse to le, če se premaga Nemčija na suhem, v nasprotnem slučaju bo v tej vojski premagana Anglija s svojimi zavezniki. Zavezniki niso dozdaj nikjer dosegli svojega vojnega smotra. Francija in Rusija ne moreta več pomnožiti svojih vojnih sil. Edina dežela, ki to more, je Anglija. Če ne uvede Anglija splošne brambne dolžnosti, se konča vojska s šahmatom zaveznikov in Nemčija postane vodilna velesila v Evropi. Zračni napad na London. London, 15. oktobra. (Kor. ur.) Vojni urad objavlja sledečo izjavo: Sovražno zračno brodovje je v zadnji noči obiskalo vzhodne grofije in del londonskega okraja ter metalo bombe. Naši obrambni topovi so delovali. En zrakoplov se je, kakor se je moglo opaziti, nagnil na stran in se spustil nižje. Pet naših letal se je dvignilo, ker je pa bilo ozračje neugodno, je moglo samo eno letalo zaslediti en sovražni zrakoplov. Tudi temu letalu se ni posrečilo, dohiteti zrakoplov, predno je izginil v megli. Nekaj hiš je poškodovanih. Nastalo je več požarov, pa resne vojaške škode niso napravili. Vse požare so hitro pogasili. Skupno število žrtev znaša: 15 vojaških oseb mrtvih, 13 ranjenih; moških civilistov 27 mrtvih, 64 ranjenih, žen 9 mrtvih, 30 ranjenih otrok 5 mrtvih, 114 ranjenih. Na londonski okraj odpade 32 mrtvih in 95 ranjenih. Kralj Jurij in Poincare. Genf, 15. oktobra. »Matin« poroča, da se bo angleški kralj Jurij v prvi polovici novembra sestal s predsednikom Pincare-jem in sicer najbrže v Calaisu. Pogrešani transporti čet. Baselj. Švicarski listi poročajo iz Lyo-na: Osem dni že pogrešajo tri parnike, ki so bili peljali vojake iz Marseille v Orient. Boji ob Yseri-Amsterdam, 15. oktobra. Na Flander-ski fronti se je pričel ljut topniški boj. Težki topovi ob Yseri delujejo brez prestanka. Angleško brodovje križari ob belgijski obali. Dnevne novice. -f- Usmilite se Poljakov. Ljubezen sv. očeta do Poljakov je nasvetovala poljskim škofom, da naj se obrnejo do vseh katoličanov celega sveta ter jih prosijo za molitev in denarno pomoč za nesrečno Poljsko. V nedeljo 14. novembra se bo po naročilu našega prevzvišenega knezoškofa tudi po naših cerkvah bralo to ganljivo pismo sv. očeta Poljakom in pretresljivo pismo poljskih škofov. Naš višji pastir z prisrčnimi besedami prosi svoje vernike, naj prihodnjo nedeljo 21. novembra v cerkvi molijo in delijo miloščino za tužno poljsko ljudstvo. Ljubezen do nesrečne Poljske bo tudi bratska srca slovenskega naroda vzbudila k goreči molitvi in obili miloščini. Iz srca bomo dali, kar bodemo mogli. H- Tretje avstrijsko vojno posojilo iz leta 1915, more vsakdo podpisati tudi pri Zadružni zvezi v Ljubljani, ki sprejema prijave po originalnih pogojih in vabi re-flektante k obilni udeležbi pri subskripciji, Deželna elektrarna na Završnici. Doslej je električni tok napeljan v sledeče kraje: Bled okoli jezera, Radovljica, Brezje, Mošnje, Zgornji in Spodnji Otok, Vrhnje, Gorica, Predlog, Lesce, Hlebec, Zapu-že, Breznica, Smokuč, Dosloviče, Selo, Žirovnica, Vrba, Zgornje in Spodnje Gorje, Podhom in Zasip. — Popraševanje po električnem toku je jako veliko; žal, da se zaradi pomanjkanja bakra in motorjev občinstvu ne more ustreči. Vsled tega se tudi napeljava na Jesenice še ni mogla izvršiti. Podaljšanje se pa bo izvršilo po možnosti in si bo elektrarna izkušala pomagati z železnimi žicami, dokler ne bo zopet bakra na razpolago . Času primerna knjižica. V kratkem izide knjižica »Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrževal-nin, podpor in preskrbnin.« 1915. Založila Katoliška Bukvama. Cena 50 vin. V knjižici izve rodbina vojaka-redni-ka, ki je moral v vojno službovanje, kako je zanjo preskrbljeno za čas vojske in kaj ji je storiti, če se ji je prošnja za vzdrže-valnino neupravično odbila. Vojak-invalid zve, kaj dobi od države, da preživi sebe in družino, ker vsled ran ali bolezni ne more ve delati. Iz knjižice je dalje razvidno, kako je preskrbljeno za one, katerim je pobrala vojska družinskega načelnika-rednika. Za vzdrževalnino, pokojnino in podpore je treba prositi, zato je gotovo v korist vsakogar, ki ga je vpoklicanec podpiral, da si nabavi knjižico in se sam prepriča, do kakih preskrbnin ima pravico in kaj mu je storiti, da jih dobi. Knjižica bo pa gotovo zanimala tudi vse druge, ki po svojem poklicu ali izobrazbi lahko dado bližnjiku dober svet; dobrodošla bo zlasti našim županom, ker se v nji tudi že obravnava najnovejša vladna naredba o dovolitvi podpor invalidom in njih družinam. Knjižici je pridejanih več vzorcev prošenj; spisana je po uradnih virih sicer natančno, a vendar poljudno, da jo bo razumel vsak, ki zna čitati. Cena knjižici je tako nizka, da si jo vsak lahko nabavi, — Zrna v grozdju zasežena. »Wiener Zeitung« razglaša, da je vlada zasegla zrnje v grozdju, iz katerega se bo izdelovalo olje in živila. Vse zrnje letošnjih tropin je zaseženo v korist države. Zaseženo je tudi zrnje v tropinah, ki so bile namenjene za napravo domačega vina in kuho žganja. Teh zrn se ne sme niti porabiti, niti prodati, niti zavreči ali uničiti, ampak jih mora vsak lastnik izluščiti, posušiti in skrbno shraniti. Izluščene množine bo treba prijaviti županstvu in svojčas oddati dunajski centrali za olje in mast. Za 100 kg je določena cena 20 K na kraju prevzetja. — Podrobnejša določila bo razglasilo županstvo. Za prestopke kazen do 5000 K ali šest mesecev zapora. •— Zemunski veleizdajalci. »Die Drau« poroča, da so v Zemunu zaplenili premoženje 467 oseb, ki so obdolžene veleizda-jalstva. V vasi Surčin sp zaplenili iz istega vzroka premoženje 39 prebivalcem. — Osem sinov v vojni je v rodbini Josip Prepeluh, mesar v Ljubljani. Najmlajši Emil Prepeluh je bil danes vpoklican. Sin Ivan je padel 16. novembra 1914 v Galiciji. — Smrtna kosa. Umrl je v Kranju posestnik, občinski svetovalec in fotograf g. Ivan Jagodic, star 52 let. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Korporal Srečko Benčič, Roč, Istra; infanteristi: Janko Vrabec, Dutovlje, Primorsko; Josip Srkvenik, Brežec pri Divači; Franc Srjun, Cerkno, Primorsko; Karel Kavčič, Lipe pri Komnu; Alojzij Prhavec, Ležeče pri Divači; Ludvik Rospor, Vrhpolje, Vipava; Franc Vrhove iz Zgornje Hrušice pri Ljubljani; Anton Japelj iz Tomišlja pri Ljubljani; Janez Grašič iz Nožic pri Komnu; Franc Mrak, Janez Leveč, Jernej Vr hovnik, Anton Skok iz Mengša; Janez Zupan iz Preserja; Franc Tomec z Viča, ki naznanja, da je v ruskem ujetništvu umrl Slovenec Verlič, doma iz Smlednika. — Na korist ranjencem na Bledu se * vrši v nedeljo, dne 17. oktobra 1915 ob 8. uri zvečer v restavraciji Kunstelj v Radovljici pri pogrnjenih mizah koncert in gledališka predstava. Vstopnina 1 K. Pre-plačila se z ozirom na človekoljubni namen | hvaležno sprejemajo. — Na c, kr. gimnaziji v Novem mestu se prične novo šolsko leto v torek, dne 19. oktobra 1915 z vpisovanjem učencev v frančiškanskem samostanu. Dopoldne se bodo vpisovali novi, popoldne stari učenci. — Zemljevid srbskega bojišča priobčimo v ponedeljek, na kar opozarjamo cenjene čitatelje. Ljubljanske novice. lj Umrl je poročnik v rez. stud. iur Herman Rudesch, star 22 let. lj C. kr. državna obrtna šola v Ljub Ijani. Glede pričetka šolskega pouka v šol skem letu 1915/16 na tem zavodu doslej še niso došle odločilne naredbe naučne upra ve. Ker je šolsko poslopje sedaj uporablje no za vojaške namene, ni izključeno, da se pouk letos sploh ne bode vršil. Ko dobi ravnateljstvo pričakovane ukrepe mero dajnih oblasti, bode po tukajšnjih dnevni kih naznanilo, če se pouk prične ali pa če izostane. Podpisujte tretje vojno uosojilol lj Pregledovanje črnovojnikov za mesto Ljubljano se vrši dne 18. in 19. oktobra v Mestnem domu. Dne 18. oktobra pridejo k pregledovanju letniki 1896, 1895 in 1891, dne 19. oktobra pa letniki 1877, 1876, 1875, 1874 in 1873. K pregledovanju pridejo poleg onih, ki pri prvem pregledovanju niso bili potrjeni, tudi vsi oni, ki so bili pri prvem pregledovanju potrjeni, pri prezenti-ranju ali pa tudi pozneje, in sicer do 15. septembra 1915, pa so bili izpuščeni od vojakov zaradi nesposobnosti. K pregledovanju pridejo sedaj tudi oni črnovojniki, ki so bili vojaki in vživajo vojaško oskrbo. Pregledovanja so oproščeni le oni su-perarbitrirani in izpuščeni. Duhovniki in bogoslovci, ki do dneva pregledovanja niso dokazali pravice do olajšave po § 29. v. z., pridejo k pregledovanju. Črnovojniki, ki so že potrjeni pa so črnovojne službe oproščeni, so — kar se samo po sebi razume — pregledovanja oproščeni, ker ne morejo biti dvakrat potrjeni. PAPEŽ IN MIROVNA KONFERENCA. Lugano, 15. oktobra. Angleški kurial« ni kardinal Gasquet danes objavlja spis, kjer iz nravnih in praktičnih vzrokov nastopa za to, da se tudi sv. očeta pripusti k bodoči mirovni konferenci. Naravni razlog je ta, ker je papež edina nesporna avtoriteta, ki naj z avtoriteto nastopi proti materialističnemu svetovnemu nazoru, kateremu se ima Evropa zahvaliti za to vojno. Praktični razlog je pa ta, da je papež prost vseh osebnih interesov, najboljši porok za obstoj novih pogodb in bo v slučaju potrebe tudi sodnik, na čegar nepristransko sodbo se bo lahko brez skrbi zidalo. Liberalno časopisje označuje ta spis kot poizkus, da se rimsko vprašanje vtihotapi v bodočo konferenco in odklanjajo to posredno zahtevo. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 14. oktobra. (Kor. ur.) Del našega brodovja je potopil pred dnevi pri Sevastopolju ruske parnike »Cadia« in »Ahestron«, ki sta vozili sladkor, oziroma surovo maslo. Dardanelska bojna črta. Pri Anaforti je poškodoval včeraj naj ogenj neko sovražno letalo, ki je padlo in jo je končno uničila naša artiljerija. V odseku Ari Burnu je sovražnik brez uspeha streljal z odmori na vse naše postojanke. Pri Sedil Bahru je prisilila naša artiljerija neko sovražno torpedovko, ki je izkušala obstreljevati naše levo krilo, da je morala bežati iz ožin. Na ostalih bojnih črtah je položaj neizpremenjen. ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLNI V VZHODNEM MORJU. Malmo. »Berlingske Tidende« poroča, da so angleški podmorski čolni zopet potopili več nemških ladij v Vzhodnem morju. Primorske novice. Novi seznam pogrešanih rodbin z Goriškega priobčimo v ponedeljek. Č. g. Ivan Podobnik, vikar v Gradnem (Brda) pisal je g, kuratu Jos. Kos-u v Ota-lež: »Jaz sem dosedaj zdrav na svojem mestu. Upam, da Ti gre dobro. Pozdrav vsem znancem, posebno duhovnikom in mojim domačim. Srčnim pozdravom Tvoj Ivan Podobnik, vikar Gradno, via Dolegna, Udi-ne. Pismo je datirano z dne 20. sept. 1915, došlo pa je v roko podpisanemu skozi Švico (Rdeči križ) dne 12. okt. 1915, Gospod Podobnik je pisal dopisnico tudi g. Antonu Vuku, poslovodju čevljarske zadruge v Mirni, sedaj v Vrbovcu, — Umrl je dne 9. oktobra okoli poldne g. Josip Živic, veleposestnik iz Vitolj št. 37 in župan občine Osek-Vitovlje za boleznijo trebušni mačuh v starosti 37 let. Pred 14 dnevi ga je položila na posteloj ta grozna bolezen, kateri je slednjič vkljub vsej zdravniški pomoči podlegel. Zapustil je mlado vdovo s štirimi majhnimi otročičL Mož, dasi samouk, je bil zelo izobražen« tako da je nekaj časa sam opravljal tajniške posle tudi v vojskinem času. Nekaj let sem je bil tudi naročnik »Slovenca«, kateri se mu je tako priljubil, da je povsod trdil, da je najboljši slovenski list in je bil tudi ponosen na to, da je bil naročnik lista. Obširno premoženje je sam z mnogimi posli umno obdeloval in njegovo največje veselje je bilo, biti vedno v vinogradu. Večkrat se je pritoževal, da je moral radi preobilnih županstvenih poslov zanemarjati svoja dela v vinogradih in na polju. Kako je bil priljubljen pri ljudstvu, kaže že to, da je bil takoj, ko je postal polnoleten, izvoljen v občinski zastop in zadnja leta proti njegovi volji tudi za župana. Pri pogrebu ga je spremljalo vse starešinstvo in šolska mladina z učiteljstvom, in ko ga je zagrnila zemlja pri sv. Luciji, ni nobeno oko ostalo suho. Kaj je družina, pa tudi občina izgubila v njegovi osebi, pokazala bo šele prihodnjost. Odlični dru« žini naše odkritosrčno sožalje, njegovi duši pa večni pokoj! — Kako je v Gmiindu? Dne 9. oktobra je obiskal begunsko taborišče v Gmiindu goriški deželni glavar kons. svetnik Faidutti in goriški deželni poslanec Iv. Roječ, dekan tolminski. V spremstvu on-dotnih slovenskih duhovnikov si je deželni glavar osebno ogledal mnogo barak. Ljudstvo je povsod izražalo željo, da bi se je premestilo v južne, bolj zdrave kraje. Gospodu poslancu Rpjcu je vodstvo vhod za-branilo, dokler ni prišlo telefonično dovoljenje iz Dunaja. Ko so dobri Tolminci ugledali svojega dekana, so se kar zjokali. Prav bi bilo, da bi tudi drugi slovenski in hrvatski poslanci obiskali svoj trpeči narod. — L, Begunci iz Istre. Glasom došlih informacij bo naše iz Istre evakuirano ljudstvo premeščeno iz Ogrske v Avstrijo. Mnogo jih je že na Štajerskem in Gor. Avstrijskem. Kar se tiče perila, obuvala in obleke, poskrbi vse vlada, ki hoče storiti vse možno, da bo ljudstvu čim bolje. Pozdravi iz zasedenih goriških krajev, oosp. Franc Rakušček, organist iz Drežnice, ki se nahaja sedaj v Logu na Koroškem, je preel od svoje družine v Podvelu na Goriškem preko Švice naslednje tri dopisnice z dne 31. avgusta 1915: »V J. in M. ljubljeni mi! Sprejmi prisrčen pozdrav od mene v J. in M., ki Ti želim vse dobro za dušo in telo. Nam se dobro godi, imamo vsega dovolj. Vstrajamo dobro že tri mesece. Tvojo karto, pisano 29. jul. sem prejela 29. avgusta. Prisrčna hvala Ti zanjo. Sprejmi še en pozdrav v J. in M., z Bogom. Terezija Rakušček.« — »H. J. K. Iz tukajšnjih gora pozdrave iz srca Ti želi cela družina. Pozdravi še druge in povej, da smo zdravi in živi in se nam vsem dobro vsi godi. Terezija Rakušček.« — »H. J. K. in M. V Kristusu ljubi tata! Prosim, sprejmite par vrstic, s katerimi Vas v imenu J. in M. prav iz srca pozdravim, in Vam želim enako kakor Vi nam. Nam se prav dobro godi, smo čvrsti in zdravi, hvala Bogu. Pozdravite še druge in povejte, da so tudi njih družine zdrave. Vas še enkrat lepo pozdravljam, Vaš sin Jožef. Podvela št. 27, pošta Bre Italiji že štiri mesece. Ker ne morem zve deti za svojo družino in ona ne zame, se obračam na Vaš cenjeni list s prošnjo, da blagovoli objaviti to-le: Jožef Grgolet, ro jen leta 1877., doma iz Doberdoba na Primorskem, služil kot domobranec v Porto-buži, se nahajam v italijanskem ujetništvu v Asti Kdor bi kaj vedel o moji ženi Franci Grgolet s štirimi otroci, naj ji blagovoli naznaniti naslednji moj naslov: Jožef Grgolet, prigionere de guera, Caserma Vittoria, Asti, Italia.« — Pripominjamo, da je na dopisnici s štampiljo pritisnjena opazka: »Listovi ne idu, piši dopisnice«, t. j.: Pisma ne gredo, piši dopisnice. Brezplačna voda za revne družine v Trstu. 14. t. m. se je pri ravnatelju tržaškega vodovoda »Aurisina«, inž. Piacenti-niju, oglasila deputacija hišnih posestnikov radi plačevalnega načina vodovodne takse in radi brezplačne oddaje vode revnim družinam. Ravnatelj Piacentini je odgovoril jako ugodno in se je po vsej priliki že dosegel sporazum z »Aurisino«, na podlagi katerega bodo dobivali prebivalci hiš, kjer stanujejo ljudski sloji, družine vpoklicanih in brezposelnih brezplačno vodo; v najslabšem slučaju se jim bo vodna pristojbina skrajno znižala. Za vse druge stranke se bo vodna pristojbina primerno znižala, ker je v sedanjih časih 74 vin. za kubični meter vode v resnici preveč. Kar se tiče plačevanja vodne pristojbine, se stvar proučuje in se najbrže uvede pavšalni način, kakor ga imajo na Dunaju. Krušni listi so, kakor smo že poročali, sedaj vpeljani tudi v Trstu. Vojaki in tujci, ki prihajajo v Trst in ki seve krušnih listkov nimajo, kruha ne dobe. Za te ljudi bi bilo tudi potreba preskrebeti. Deževnemu vremenu v Trstu se je od prošlega četrtka zvečer pridružila še kraška burja. Prebivalstvo se zavija v zimske suknje. Dva nova lista v Trstu. Zopet sta se rodila v Trstu dva lista, in sicer liberalni »La Voce« in humoristični »La Bomba«. Verdijev spomenik v Trstu je, kakor znano, izginil. Na njegovem mestu je nastal ?.p trikotni nasad z vodnjakom. Hudomuš-neži pravijo, da je ta vodnjak namenjen prevročim neodrešencem, kjer si bodo z mrzlo vodo hladili svojo prevročo kri. Pogorelemu »Piccolovemu« poslopju v Trstu so zazidali vrata in izložbena okna. Istotako je z »Gimnastico«. — Drobtine z Vipavskega. Dobrih osem dni je bilo vreme deževno. Mraz je z burjo silil čez Nanos, ki bo najbrž še ta mesec dobil belo kapo. Povprečno je zdaj 12 stopinj C. — Ljudske šole so začele s 1. oktobrom, ona pri Sv. Tomažu celo s 1. septembrom. Bodo vsaj otroci tiste ure pod nadzorstvom. — Cena novemu vinu je ponekod že 80 K hI. Pa bo še poskočilo, upamo. — O slučajih skupne bolezni, ne slišimo več. Hitra zima pobira tu pa tam stare ljudi. — Grom in dim še vedno na zapadu. Zdi se, da so tudi umetne ptice privadile se vipavski sapi. — Hodimo spat s kokoši, ker sveče prerade gore. — Vipavski »Miško« vozi, a nima »narihtane« ure. Je vedno še počasen, ker ve, da ga Cadorna ne doteče. Javna dela v Trstu. Ces. komisar Trstu je sklenil, da se nadaljujejo že pred meseci začeta javna dela v svrho olajšanja brezposelnosti. Tako se bo med drugim nadaljevala zgradba rocolske ceste, pokrivanje potoka v S. M. M. Spodnji, zgrad ba otroškega vrtca v Kjarboli Sp., adapti-ranje bivšega škosijskega konvikta za starinski muzej itd. Zaposlenih je pri teh delih približno 1000 delavcev. Občinski ženski licej v Trstu. Razglaša se, da se smatrajo učenke 5. pripravljalnega tečaja, ki se do 13. sept. popoldne niso znova oglasile za vpis, kot da so prostovoljno izstopile. — Katere knjige se bodo rabile v novem liceju, se naznani učenkam prvi šolski dan. Nevaren tržaški kanal. V tržaški kanal sta 14. t. m. zvečer zopet padli dve osebi. Krog pol devetih zvečer je blizu pravoslavne cerkve zašel v kanal 45letni trgovski potnik Aleksander Halwas, ko je bil na potu v Hotel Central, kjer se je bil nastanil. Na njegovo vpitje je pritekel redar Rosin, mu pomolil svojo puško ter ga s težko muko izvlekel. Pri tem se je redar, ki je držal puško na zgornjem koncu, obrezal na bajonetu. — Proti 10. uri je pa pri Rdečem mostu padel v kanal mornar vojne mornarice Štefan Serdanovič, Kot spreten plavač si je sam pomagal na suho. tteželne gledališče „Km° ^entral". Od sobote 16. do poned. 18. oktobra V senci prestola. Igrokaz v treh dejanjih. Njen večji brat. Prisrčne slike iz otroškega življenja. Dve komični sliki. V kinematografičnem vojnem poročilu: Najnoveje sli e z italijanskega bojišča. Naši U čolni. Senzacija: Sv.¥«šarj@ po laškem obstreljevanju * V torek popolnoma nov sporedi. Župno upravlteljstvo v Javorju 2079 Išče • 4 • na Koroškem I i . /^"tr--^. SlliP J LtJUBLlJANA • KOMENSKEGA' ULICA- 4 K f SErecRM«:Hawnu-DR- FR DERGANC \1 Sanatoti' GUTEHERUH Baden pri Dunaja. Frzikal. — dietetično zdravilišče I. vrste. Prospekti na razpolago. Sef-zdravnika: Ui. pl. Auf- sehnaiter, ces. svet. dr. Podzahradsky. 1004 ¥ |« Potrebujem takoj v .. . 2033 u m vešča mešane stroke išče službe. Cen5ene ponudbe pod »Prodajalkaa na upravo tista. 2205 Sprejme se takoj Tisti, ki se za to službo hoče potogovati, naj se obrne na župni urad v Javorju pri Črni na Kor. plača po dogovoru za mešano delo. Ivan Bratina, čevlj. mojster Idrija 98. MiiiMMiaatiu 5 mmmrlev stane dopisnica, potom katere izvolito zahtevati moj gliivni cenik s 4000 slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik so pošlje vsakomu zastonj ............ iu poštniue prosto. Prva tovarna ur IAN. KONRAD . c. in kr. dvorni založnik,"Biti* št. 1223 (Češko) { Pristne nikeln. žepne ure po 4 20 K, 5-— K. j V srebru 8 40 K, 950 K. Nikeln budika 2 90K,: ure s kukavico 7 85 K, ure z nihalom 9 — K. j Pošilja se po povzetju. — Neugajajočo se za-1278 monja ali denar nazaj. ,H,iii,iiiiiii,m,tNimiu,ni„tiHn,,niiiiM,niti,ti«n,itn,iwiii.Mii,iiwiiMn, vseh vrst in vsako množino Kupuje po nuivtillli cenah J. GROBELN1K, i Ljubljana, Mestni trg štev. 22. za boljše stalno delo pri Ivanu Štuploa v Dobu pri Domžalah. 2105 Zaloge v Ljubljani: A. Šapabon in jVUhae1 Kastnep. Trgovski sotrudnik, 28 let star, specerijske stroke, ter deželnih pridelkov, z večletno prakso, želi službe v kaki večji trgovini v mestu ali deželi. Sprejme tudi kako drugo primerno službo. Spričevala na razpolago. Nastopi lahko s 1. novembrom ali pozneje. Naslov pove upravništvo ^Slovenca" pod št. 2110. Namizna fabolka od 5 kg naprej po 30—60 v kg, razpošilja po povzetju A. OSET, p. Ga-štanf, Koroško. Razpošilja so tudi vino Jaholemk, suhe češplfe, ter nova zdravilna kisla voda ,Silva' vrelec. -035 Iščem poštenega, zanesljivega Is konja. 2108 (rgooss, KI. 2 tlMisljans. 2117 U VI 988/15/4 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddolek VI., je razsodilo o obtožbi javnega obtožitelja zoper Nežo Dolinšek, 53 let staro, rojeno v Kremenici, pristojno v Št. Vid nad Ljubljano, kat., omoženo bajtarjevo ženo na Brodu štov. 5, nekaznovano, radi prestopka po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 štev. 228 drž. zak., v navzočnosti dr. Pavlina kakor javnega obtožitelja, obtoženke Neže Dolinšek po danes (lognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje: Obtoženka Neža Dolinšek jo kriva, da je dnfc 26. avgusta 1915 v Ljubljani izrabljajo izredno razmere povzročene po vojnem stanju, zahtevala za neobhoduo potrebno reči namreč za eno zeljnato glavo 18 h, torej otitno čezmerne cene in je s tem zakrivila prestopek draženja po § 14. cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 štev. 228 drž. zak. ter se radi tega obsodi po § 14 citirane cesarske naredbe z uporabo § 266 knz. zak. na tri dni zapora in na 30 kron denarne globe v slučaju neiztir-ljivosti pa na nadaljne tri dni zapora ter po § 389 k. pr. r. v povračilo kazenskih stroškov. Ljubljana, dne 30. septembra 1915. Potoviiiolmuoattara za avtomobiliste, še skoro nova, nov težak haveiok se ceno prodajo. Pojasnila daje uprava 2124 „Slovenca" pod št. 2124. Prodasta se: Ponndbe pod naslovom »Stiskalnica" na upravo lista. Orehov kupi v vsaki množini po najvišjih cenah 2137 Peter Angelo Hradeckcga vas 46. Ljubljana. Le pismene ponudbo sc žele, tudi od trgovcev. v ipp na j sprejme t i M- m i V«. Viž^ pod ugodnimi pogoji; lo zanesljive, spretne, v stroki že vajene moči pridejo v upojtov. Cenjeno ponudbe na zcoraišnii nasiov. 2123 Namizna jabolka1 Učenke fine vrste razpošilja sadna razpošiljalnica FR. CERAR, Stob p. Domžale Kranjsko. S kolodvora Domžale 100 kg po 20-35 K po kakovosti. Pošilja se po dogovoru. 2128 dobrih poštenih staršev, z dobro pisavo In dobro računarico, sprejme Friderik Skušek trgovec, Metlika. Dražbeni oklic. Dne IG,- novembra 1915 predpold. ob 80. uri bo pri c. kr. okrožnem sodišču, v izbi št. 30 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga VI. št. označba nepremičnin cenilna vrednost naj- i manjši ponudek Kranjska deželna deska 1047 grajščinsko poslopje Sreber-niče s circa 90 ha gozda, 18 ha njiv, 2 ha travnika, 1 ha vrta pritiklina........ j 103.246 K \ 570 K 69.211 K Vel. Pod- ljuben Ždinjavas 150 90 a travnika...... 2.713 K 1.809 K 208 209 92 a vinogradov, klet, 50 a travnika...... . ( 5.066 K \ 115 K 28 K 3.454 K 19 K R 3!M'15 1.r> Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. C. kr. okrajna sodsiiia v Rudolfovem, odd. IV., dne 6. oktobra 1915. Modul salon A. Mildner na si. Ljubljana = 1907 Mestni tri štev. 7 priporoča svojo veliko zalogo kincanih klobukov, praznih oblik, peres, cvetlic itd. Največja izbira žalnih klobukov. Popravila točno in ceno. Dobro blago. Najnižje cene. m 4 St. 1513/m. š. sv. 2122 Na šišenski deški in dekliški osemrazrednici se prične šolsko leto 1915 16 z vpisovanjem v pondeljek dne 18. in v toiek dne 19. oktobra 1915. Vpisovalo se bo oba dneva od 8. do 11. ure dopoldne in od 2. do ure popoldne v bivši občinski hiši. Vse podrobnosti se poizvedo pri šolskem vodstvu ob vpisovanju in kasneje. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 14. oktobra 1915. T Jk iliS '^SJMMd ys asESEsarsa:-fcs- -f;. n^rr.—.-c. v tnac. -rurrss .•smmmammmem.....mm mmrnmm u^sr fnffSHEfffs t ^atffrtc puščajte otrok samih, da se požari omejijo I !igninniniMXiiront3inniniuu.iuiuainiiiuiitini3TOWiin3ninginannwiTCiTOtgni s ninin [ n Hii L..sinT*iDiTOTOH*»^ Hi^it, n i pm fTuts? a i ignpiBnTaiJingannwa8ciu»0TtttJHnHtgiMiBiTBnaaiOTgwniTiT^.t m. n rmw;i tmnwm*nnonrtifi rrtrmr' Edini slovenski zaved brez tu ega kapitala ;e zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1.. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1. 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Preseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeriki. Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje Izplačilo. 1439 Jie puščajte otpok samih, da se požari omejijo I SBC : Harorajte ..Slovenca".: It-JUJUJ Dekla=mlekarica Sprejme se takoj pridna dekla z dežele za prevažanje mleka s konjem v Ljubljano. Naslov pove uprava lista pod št. 2106, ako se priloži znamka za odgovor. 2106 mr svcžc kupuje vsako množino in po najboljših cenah 1638 veležganjarna sadja M. Rosner & Co, Ljubljana. MS ^ W ^jgitf W ^ ^ W ^ig^iif I Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno 1.1893. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Bentni davek plačuje iz .svojega, cac« Zunanjim vlagateljem so za poši- 5 O o ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice $ Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2, 15 ali 22vz let; M pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. H Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago. W ju Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnim je bilo koncem leta 1913 2492 s 17.406 deleži, ki renre-m zentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 kron. m M Načelstvo: Predsednik Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik: II podpredsednik: Ivan Sušnik, stolni k in^nik v Ljubljani. Karoi Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. Člani: Fran Borštnik, c. kr prolesor v p> koju v Ljubliani. Ignacij Zaplotnlk, katehet v l.iubljani; Ivan Dolenc, c kr prolesor v Ljubljani; dr. Jozel Gruden, stolni kanonik v Ljubljani. Anton Koblar, denan v Kraniu. dr. Jakob Mohorlč, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani B. Hemec, ravnatelj trg šole v Ljubliani; Anion Sušnik, c. kr. gimnazijki prole.^oi v Ljubi ani; dr. Viljem Sclivveitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušen.čn!k, prolesor bogoslovja v LjuMjani; Fran Verbic, c kr. gimnazijski profesor v L ubrani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržlč, c kr prolesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadež, kalebetv L]ubi|>nii; Ivan Mlakar, protesor v Ljubljani; K. Gruber c. kr. lin rac. oUciial v Ljubljani Avyuitin Zaje c kr ra6. revident in posestnik v Ljubljani. tftV*"', * , .--V^' ' :«. . ea- g W f. ^ li. lilirtillE i £ i »i .d .! 1 3 podružnica v r« Ponuja veletržcem in preprodajalcem, dokler je kaj zaloge in se ne dvignejo dnevne cene, za golov denar: "mu Santos Sunerior kavo za ceno po.......K 380-— Santos Prima...................390'— Guatemala GA.................i, 430 — Costarika CA.................„ 490 — Matagalpa MA...................520'— Biser (Ferl) PA................„ 520 — Bibera Lampong................„ 325' — Bibera Tellichery.................335'— Holland. kima...................145-— Marseille milo 72%..................192-— Vanille čokolade .................440-— Olja čistega maslinovega.............450'— Olja Sesam Jaffa.................480"— Kašice A/10....................105 — Prima og. salame.................1100-— UST vse cene se iazinwa!e n 100 leg od skladišča Sza&adka v izvirnih zavojih, omotih. zabojih ali sodili. Naročila se izvršujejo takoj proti predplačilu zneska. Manjše naročbe v poštnih zavojib po 5 kg po povzetju se tudi sprejemajo, izvršuje jih pa bankin vcletržec s 5% nabitka. — Pri bančnem voletržcu sc more dobiti po 5 kg tudi 1. celi glacc riž za ceno po K 3*20, in T a Rangon celi riž za ceno po K 2'80 za 1 kg. ovčjo, oprano in neoprano, kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti. Veletrgovina R. STERMECKI, Celje fitev. 20, Štajersko. 1621 Pozor! Vse blago Pozor 1 kakor tudi čevlje, dokler kaj v zalogi, brez zvišanja po stari ceni. Tudi zalogo nagrobnih vencev s trakovi in napisi. Prosim, prepričajte sel 1874 Uljudno se priporoča tvrdka K. WIDMAYER, pri »Solncu«, za vodo. Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno Sadnikar leve vrečice katere imajo 10 prednosti: 1. Niso nosilcu škodljive. 6. So na leta trpeine. 2. Učinkujejo zanesljivo. 7. Ne skvari jih mokrota. S. So brez. duha. 8. So poceni. 4. So snažne. 9. Zahranijo nove nalezbe. 5. So priročne. 10. Pošiljajo se v pismih. Sedanja voda dolži edino uši kot prenašalce pegastega legarja. Kdor se ubrani u$i, je varen pred to kugo. — Vrečice prodaja: Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschier („Pri 1874 orlu"), Kamnik. Špirit©! je vojakom peč! Sveti, kuha, greje! Nosi se v žepu! Neobhodno potrebno za bojišče! Razpošiljajmo takoj našim prezebujočim vojakom! Dobi se povsod! Tovarno za ..Spiriiol", Dunaj I., GlucKoosse 2. Razprodajalci se iščejo! 1942 l Pno kr za Ausostii Agnoln uniforme zgotovtjene in JOS. ROJINA, imilormiranle i LJUBLJANA, Franca Jožefa c. 3. po meti Dunajska cesta štev. 13 pri ..Figovcn" se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v ilguialni ln navadni ornamentlki, stavbno ter portaino steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsako vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago. 74 BERNE Ljubljana, mestni trg Speeijalna trgovina pletenin, trikotaž ln perila. Priporoča svojo zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki itd. i92o Na debelo in drobno. Saloga pohištva in tapetniškega blaga. Mizarstvo. •VVVVVAVVV Pooolna spalna oprava ja 2 osebi ugotovljena 13 tu-ali inozemskega oreha ali hrasta j marmorjem in ogledalom 250h /WWVA\\W VAAMAAAAVA.V Ji. Pogačnik Zaloga otroških vozičkov. Cene konkurenčne. tflago solidno. w\\v\.ww\^ „\AA,WAAAAA/ Ljubljana, Marije Jere^Ue cesta 13-t8. podrti salon Stuch!y-Maschke Ljubljana Židovska uliea ft.3 dvorski trg 1. Solidno blago. Popravila tolno in vestno. Zunanja naročila na ijbtro 3 obratno pošto. Osebno izbrane novosti z 'Dunaja Privoroča: največjo i^bero klobukov za dame in deklice kak°r tudi bogato zalogo žalnih klobukov. Prignano nij^e ccnc. 2075 v LJubljani sprejema pod pogoji glasom prospekta prijave za Sli. toka prosto 5'/2% soii in odobri podpisovalcem pol odstotka od razglašene podpisne cene. I Deželni dvorec Gosposka ul. 2. [a/nto/n Boe »1 barvarija in kemična pralnica ' j Ljubljana, Selenbnrgovanl. 6 Cela se izvršujejo tudi na Slincah št. 46. J^Jlzke cene l Točna in solidna postrežba ! Obstoj tvrdke že čez 50 let. Pod ugodnimi pogoji se sprojme trgovski pomočnik mešane stroke (železninarji imajo prednost), blagajnicarl^a s potrebno trgovsko naobrazbo in JJ prodajalka ^ meSane stroke. Kje pove upravništvo toga lista Ženitna ponudba. Udovec z večinoma preskrbljenimi otroci, ugodno situiran, krepak zdrav mož, želi se poročiti z gospodično ali udovo brez otrok, dobro gospodinjo s primerno doto in staro vsaj 38 let. Prijazne ponudbe opremljene s fotografijo _ koja se vrne — izvolijo naj se poslati na upravo „ Slovenca' pod znamko „Primorski Slovenec'1 2109 do 31. okt. 1.1. Tajnost zajamčena pod častno besedo. Orehe, suhe slioe, suhe hruške 1 Krompir kupuje tvrdka Iv. R. Hartmanna nasl. R. Tomažič, Ljubljana v vsaki množini po solidnih najvišjih cenah. 2043 1 litrov zdrave domače pijače, osvežujoče, dobro ln žejo paseče Bi lahko vsak iim priredi a malimi stroški. V nalogi «0 snovi za ananas, Jabolčnlk, gre-nacIlDO, Eialinovoo, poprova meta, mil. čkateloo, pomeranonlk, fllioca p orla, vifinjovoo. Ta pijača se lahko poloti za-vživa hla.lna, pozimi pa vroča mosto rama in žganja. Skaziti «o no moro. Snovi k natančnim navodilom stanejo K 4'80 franko po povzetja. Na fl takih poroij dodam eno povrhu. 55a gospodarstva, tovarno, dolavnioe Itd. noprooonljivo vroilnosti, kor dolavco ta pijača osvoii in 110 upijani, vsled česar ne zgubo nifl na svoji delanmoinostl. Jan GroIfGb, drogerija ,Pri angelu', Brno 643, Moram 1351 Ustanovljeno v letu 1842. Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Crkoslikarija Slikarja, pohištvena n stavbena pleskarja Miklošičeva cesta Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154. Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za Firnež iz pristne-* ga lanenega olja. Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko neizpremen~ ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za sobne slikarje. 1132 Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. __ Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake H za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete g slikanje. Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela Igriška ulica 6, Gradišče. libor» »e i« obneslo sa vajaka v vtjikl ln •»teti za vsakega kot naj bolj ie bol oblažajoSe mazanje prt predajanju, rcumatlzmn, gib«, Inflaenci, primi, vratni in bolesti v hrbta Sidro-I Dr. Elehter-j* Nadomertllo vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčuk - šiambilijev Ljubljana, SelenDuroova al. šl. I. Ceniki !r anko. 553 Ceniki iranko. eaprici La oompo.i. Sidro-Pain-Expeller. Steklenica kron. — 80, l-ao, a —. Dobiva se ▼ lekarnah ali direktno v Ur. Rloht«r-ia lekarni .Pri zlatem levu", Praga, 1 , Elizabetna cesta e. Dierao raipoilljanjr. Odlikovan na razstavi v Hadoljlcl leta 1904 s častno diplomo la svetinjo L vrste. BMNJEVEC najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boj cz ni m, sc dobi pri Gabrijela tržen. Za-pnie poŠta Begunje pri Lescah , Kranjsko. Za pristnost ta jamti. Cene zmerne. 5167 y7 Vara plačam, ako Va-| šib kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Dia.Rolcom Cena lončku z lild-Ddi^dlll. jamstvenim pismom K 1-—, 3 lorički K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko ali oelo lubje za takoj ali pozneje kupi vsako množino proti gotovini ..Vietter tisIzMor". Dunaj, Vi., 2» M" Gnmpcndorlerstrasse 139. Hffi Tudi drva za kurjavo, odpadki pri žagi, butare, krajnlke in drugo lesovje, oglje, žaganje, dalje deske od zabojev in vsakovrstni rezani les itd. Kupujemo: Vole, telice in prašiče za klanje. Klavna živina se vzame tudi v zameno za plemenske krave dobre mlekarice. Kup-mo tudi 10 brejih svinj, plemenske prasce in bel= gijske zajce. Ponudbe je pošiljati Vnovieralnici za živino r Ljubljani, 2114 Dunajska cesta 29. W 7. V € V- ■Ji'* V' fc >;. _ V I'.V'; '. -^niP-'; * \ . »v^V.'.. Volika zaloga kra^uib VENCEV IN TRAKOV. BENEDIKT & C°r, LJUBLJANA PREŠERNOVA D LICA Vsako množino kupi se suhih gob proti takojšem plačilu in povzetju. Ponudbe z vzorcem, navedbo cene in množino 'nj se pošlje na Hotel Union, Ljubljana pod to „Eksport" do 20. oktobra. Zavod za ortopedično telovadbo v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstno skrivljenje hrbtenice, Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je v Stritarjevi ulici št. 7./I. nad. Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 3.— 4. ure popoldan istotam. 2042 v trgovini A. Sare lastnica Tadviga Sare Ljubljana SeSenburgova ulica 5 nudi se priložnost za dobri in ceni nakup rjuh odejnih rjuh brisalk blazin prtov pernatih blazin prtičev pernic brisač žepnih rut Švicarska vezenina Za vojake zimsko perilo: I hlače jopice sviterje nogavice dokolenice kolenogrelce v 1 najboljša in najsfgnrnejša prilika za štedenfe! registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč 0 4 0 ter jih obrestuje po 4' kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago. Hačelsivo. ■HHnHkVSKUHSBin rente Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. C. kr. priv. Telefon št. 41. Sniosna prometna banka podružnica Ljubliana. prei J. C. Mayer Centrala na Dnna^u. - Ustanovljena 1864. -30 podružnic. Vogal marlfln trg — So. Petra cesta. Delniški kapital ln reserve 6S.000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnegu davka, kontovne knjige ter na konto-koront z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem, — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 NajkulantnejSe izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes" tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranka — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Pi:omese za vsa žrebanja Ustmona la plamena pojasnila ln nasveti s vssh v bančno široko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stan|c denarnih vlog na hranilne knjižice dne 30 sept. 1915 K 93.215.892-- 31. decembra 1912 na knjižice In tekoči račnn K 236,633-922 —. Izdaja konzorrii »Slovenca«. Tlak: »Katoliško tTUkarae«.,"' v Odgovorni urednik: Joie! Gostinčar, državni poslanec.