Tine Germ Ikonografija živalskih emblemov v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma Ikonografija živalskih emblemov v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma Avtor: Tine Germ Recenzenta: Marina Vicelja Matijašić, Luka Vidmar Lektor: Rok Janežič Oblikovanje in prelom: Nana Martinčič Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2024 1. izdaja, prvi natis Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 200 izvodov Cena: 26,90 € Knjiga je izšla v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnost in umetnost Srednje Evrope in Jadrana (št. P6-0199), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographs). Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789612972448 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=179598595 ISBN ?978-961-297-245-5 E-knjiga COBISS.SI-ID=179563779 ISBN 978-961-297-244-8 (PDF) KAZALO Uvod 9 1 Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 11 1.1 Neprecenljiva rokopisna knjiga in slovenska umetnostna zgodovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11 1.2 Ljubljanska plemiška družba sv. Dizma. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 1.3 Nastajanje spominske knjige, zasnova in slikarski okras . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 1.4 Provenienca in današnje stanje rokopisa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26 1.5 Zgledi in vplivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 1.6 Uvodna poglavja spominske knjige, tipologija vpisnih strani in struktura emblemov. . . . . . . . . . . . . . 41 2 Živali v emblematiki in njihova vloga v miniaturah Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 55 2.1 Živali v emblematiki – poglavitni viri in preplet tradicij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 2.1.1 Emblemi in renesančno naravoslovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 2.1.2 Emblemske knjige in tradicija ezopovskih basni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .74 2.1.3 Živali v heraldiki in emblemskih knjigah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .79 2.2 Pojavnost, vloga in pomen živali v emblemih Zedinjenih akademikov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .89 3 Ikonografska analiza živalskih motivov v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 99 3.1 Vpisna stran Janeza Pavla pl. Qualize (TM, fol. 45r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .99 3.2 Vpisna stran Pavla Valerija pl. Schwizna (TM, fol. 71r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 3.3 Vpisna stran Janeza Štefana Florjančiča pl. Grienfelda (TM, fol. 73r). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 3.4 Vpisna stran Lovrenca Wollwiza pl. Wallersberga (TM, fol. 113r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 3.5 Vpisna stran Janeza Jožefa pl. Wallensperga (TM, fol. 119r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 3.6 Vpisna stran Janeza Jurija pl. Werthenthala (TM, fol. 123r). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 3.7 Vpisna stran Andreja Danijela grofa Barba (TM, fol. 145r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 3.8 Vpisna stran Janeza Erazma barona Engelshausa (TM, fol. 147r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 3.9 Vpisna stran Friderika Hofstetterja (TM, fol. 157r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 3.10 Vpisna stran Franca Mihaela pl. Erberga (TM, fol. 161r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 3.11 Vpisna stran Adama Antona Sigfrida grofa Auersperga (TM, fol. 169r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 3.12 Vpisna stran Janeza Jakoba Schillinga (TM, fol. 191r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 3.13 Vpisna stran Sigfrida Bonaventure pl. Werthenthala (TM, fol. 208r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 3.14 Vpisna stran Janeza Jožefa Antona barona Posarellija (TM, fol. 213r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 3.15 Vpisna stran Janeza Jožefa barona Ottheima (TM, fol. 217r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 3.16 Vpisna stran Lovrenca Danijela pl. Wollwiza (TM, fol. 223r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147 3.17 Vpisna stran Franca Antona barona Wolkensperga (TM, fol. 229r). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .149 3.18 Vpisna stran Mihaela Jožefa pl. Wallensperga (TM, fol. 234r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 3.19 Vpisna stran Jurija Ludvika grofa Lichtenberga (TM, fol. 238r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 3.20 Vpisna stran Sigmunda Jožefa pl. Coppinija (TM, fol. 244r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 3.21 Vpisna stran Janeza Antona Vermattija pl. Vermersfelda (TM, fol. 246r). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 3.22 Vpisna stran Andreja Evzebija barona Gallenfelsa (TM, fol. 255r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 3.23 Vpisna stran Antona Gotharda barona Erberga (TM, fol. 261r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163 3.24 Vpisna stran Lovrenca Krištofa barona Flachenfelda (TM, fol. 265r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 3.2 Vpisna stran Janeza Benjamina barona Erberga (TM, fol. 264r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169 3.26 Vpisna stran Franca Karla pl. Hohenwarta (TM, fol. 268r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 3.27 Vpisna stran Krištofa barona Ottheima (TM, fol. 270r). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173 3.28 Vpisna stran Franca Antona barona Moscona (TM, fol. 272r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175 3.29 Vpisna stran Marka Ferdinanda grofa Lichtenberga (TM, fol. 287r). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 3.30 Vpisna stran Karla Jožefa barona Valvasorja (TM, fol. 294r). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183 3.31 Vpisna stran Karla Jožefa barona Flödniga (TM, fol. 296r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 3.32 Vpisna stran Leopolda Ludvika pl. Hohenwarta (TM, fol. 298r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 3.33 Vpisna stran Volfa Engelberta Ignaca grofa Auersperga (TM, fol. 306r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 3.34 Vpisna stran Jošta Vajkarda Antona grofa Barba (TM, fol. 308r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195 3.35 Vpisna stran Antona Tadeja Janeza Nepomuka barona Tauffererja (TM, fol. 327r) . . . . . . . . . . . . . . . 199 3.36 Vpisna stran Ferdinanda barona Apfaltrerja (TM, fol. 337r). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203 3.37 Vpisna stran Pavla Alojzija grofa Auersperga (TM, fol. 347r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 3.38 Vpisna stran Franca Adama grofa Lamberga (TM, fol. 349r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209 3.39 Vpisna stran Janeza Tomaža pl. Garzarollija (TM, fol. 355r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213 3.40 Vpisna stran Karla grofa Auersperga (TM, fol. 359r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217 3.41 Vpisna stran Franca Rudolfa barona Wolkensperga (TM, fol. 369r) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221 4 Povzetek 223 Summary 227 Bibliografija 231 Pojasnila o načinu zapisa osebnih imen in plemiških naslovov članov Dizmove družbe, navajanju virov in slikovnega gradiva ter avtorske pravice za slikovno gradivo 245 Seznam okrajšav in kratic pogosto navedenih del in nahajališč 247 Imensko kazalo 249 5 Zahvale Zahvaljujem se Arhivu Republike Slovenije za dovoljenje za objavo miniatur iz rokopisa Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. Še posebej se zahvaljujem direktorju arhiva dr. Andreju Naredu za prijazno pomoč pri dostopanju do gradiva in izkazano zanimanje za knjigo. Vodji Centra za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva v Arhivu Republike Slovenije Luciji Planinc hvala za dragocene podatke o zadnjih konservatorskih posegih, ki so bili opravljeni na Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. Semeniški knjižnici v Ljubljani se zahvaljujem za dovoljenje za objavo emblemskih osnutkov iz rokopisne Konceptne knjige Janeza Gregorja Dolničarja, za pomoč pri delu pa še posebej hvala vodji knjižnice Mateji Demšar. Uvod Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Diz- njihova dela kot trajen spomin in zgled prihodnjim ma ima v naši umetnostni dediščini posebno mes- rodovom. Od jeseni 1689, ko so nastali prvi vpisi z to, saj je najbogatejši iluminirani baročni rokopis na razkošnimi miniaturami, do leta 1801, ko so bili v Slovenskem in obenem unikatna emblemska knjiga, knjigo vpisani zadnji člani, se je oblikovala prava gale-ki se z bogastvom izvirnih, ročno slikanih emblemov rija iluminiranih vpisnih listov z emblemi članov prve uvršča med najzanimivejše spomenike evropske em- akademije na Kranjskem. blematike.1 Pomen rokopisa za razumevanje kulture, umetnosti in intelektualne klime na Kranjskem v ob- Čeprav gre za osrednji spomenik baročnega knjižnega dobju zgodnjega novega veka je neprecenljiv. Dizmova slikarstva in pravo ikonografsko zakladnico, ostajata kronika, kot jo poenostavljeno imenujemo, pa ni samo celovita raziskava kulturnega konteksta in poglobljena zrcalo umetnostnih in duhovnih obzorij kranjskih iz- analiza iluminacij naloga, ki jo bo šele treba opraviti. obražencev, temveč hkrati dragoceno pričevanje o nji- Leta 2001 nas je razveselil faksimile spominske knji-hovi vpetosti v evropski kulturni prostor. ge, pospremljen s študijami priznanih strokovnjakov, s čimer je bil postavljen trden temelj za nadaljnje delo Idejni zametki spominske knjige segajo v leto 1688, in spodbuda za iskanje odgovorov na številna vpra-ko je bila ustanovljena Academia Unitorum ali Adeli- šanja, ki so jih odprli objavljeni prispevki.3 Emilijan chen und Gottseeligen Geselschafft der Vereinigten, kakor Cevc je takrat izpostavil potrebo po nadaljnjih razi-se je poimenovalo ljubljansko akademsko združenje.2 skavah in izrazil prepričanje, » da bo ‘prizorišče družbe Ustanovitelji so se namreč odločili zasnovati spomin- sv. Dizma’ odgrnilo še prenekatere zastore« (Cevc, 2001, sko knjigo, v kateri bodo predstavljeni akademiki in str. 79). Dobrih dvajset let po faksimilni izdaji je čas, da z novimi znanji in spoznanji opozorimo na drago-1 Polni naslov rokopisne knjige, ki jo hrani Arhiv Republike ceni rokopis. Slovenije (AS 1073, Zbirka rokopisov, I/1), je zapisan v latin- skem in nemškem jeziku: Theatrum Memoriae Nobilis ac Al- Študija, ki je rezultat večletnih raziskav, se osredotoča mae Societatis Unitorum Das ist Schau Bühne der Gedächtnüß na ikonografsko interpretacijo emblemskih motivov, v der Adelichen und Gottseeligen Geselschafft der Vereinigten zu katerih se kot nosilci alegoričnega sporočila pojavljajo stätts wehrenden Andenken eröffnet in der Uhralten Haubt Sta- živali. S proučevanjem emblemov skozi prizmo iko-tt Laybach 1688. V starejših zapisih se uporabljajo tudi poi- menovanja Matrikula bratovščine sv. Dizma, Knjiga Dizmove nografije živali odkriva pomene, ki so bili v starejših bratovščine in Dizmova kronika. Ob izdaji faksimila in slo- raziskavah pogosto v celoti prezrti, ter poskuša prvič venskega prevoda je bila po premisleku sprejeta odločitev, da opredeliti tudi neposredne literarne in likovne vire, iz je najustreznejši sodobni prevod izvirnega naslova Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma (Cevc, 2001, str. katerih so naročniki črpali navdih za oblikovanje svo-67) . To poimenovanje se je skupaj z dobro ukoreninjeno raz- jih emblemov. Hkrati osvetljuje nove okoliščine na-ličico Dizmova kronika prijelo tudi v novejši strokovni litera- stajanja Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. turi in postalo prevladujoča oblika zapisa . Ob prevladujočih dveh poimenovanjih avtor pričujoče študije v izogib monoto- Dizma, opozarja na zglede za njeno idejno zasnovo ter nemu ponavljanju poseže tudi po drugih uveljavljenih različi- z analizo zgodnjenovoveških emblemskih knjig jasno cah. Tako so poleg izvirnega naslova v latinščini in nemščini zariše njen evropski kontekst. Poglobljena obravnava ter sodobnega slovenskega prevoda uporabljene tudi skrajša- emblemov ne prinaša samo svežih spoznanj o njiho-ne oblike: Theatrum memoriae oziroma Prizorišče spomina ter opisne oznake (na primer spominska knjiga Dizmove družbe, vi genezi in pomenski večplastnosti, temveč omogoča spominska knjiga ljubljanskih akademikov, ljubljanska spo- boljše razumevanje duhovnih horizontov naročnikov, minska knjiga). njihovih nazorov in zanimanj. 2 Poimenovanje Ljubljanska plemiška družba sv. Dizma se je v strokovni literaturi uveljavilo, ker so si akademiki za svojega zavetnika izbrali sv. Dizma, ki je že v zgodnjem 18. stoletju vključen v ime združenja (glej poglavje Ljubljanska plemiška 3 Glej poglavje Neprecenljiva rokopisna knjiga in slovenska družba sv. Dizma). umetnostna zgodovina. 9 Kot vsako raziskovalno delo, ki poskuša najti odgo- s predstavami učenih predhodnikov) pogosto v precej-vore na odprta vprašanja, tudi pričujoča knjiga obe- šnji zadregi, ko poskušamo razvozlati pomen podob nem neizbežno odpira nove vidike in razmisleke. in besed slikovitega teatra, v katerega smo povabljeni. Theatrum memoriae ni prizorišče, v katerem bi lahko Vendar zadrege in uganke nikakor ne zmanjšajo fa-z enim samim pogledom zaobjeli, kaj šele dojeli vse, scinacije ob prelistavanju tega edinstvenega rokopisa. kar nam ponuja. Njegovi snovalci so bili razgledani Nasprotno, malo zadrege in prava mera radovednosti in duhoviti ljudje, ki so računali z izobraženo publiko sta dobra spodbuda za nadaljnje raziskave, s katerimi in verjeli, da so določena znanja samoumevna ali vsaj bo » prizorišče družbe sv. Dizma odgrnilo še prenekatere pričakovana. Sodobni gledalci smo (najbrž v nasprotju zastore«. Gledališki oder s poveličanjem Ljubljane in petimi simbolno pomenljivimi živalmi, detajl celostranske uvodne miniature Apoteoza Ljubljane, 1689, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 2r. 10 1 Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1.1 Neprecenljiva rokopisna knjiga in Volbenka Grahovarja.6 Radicsu sledi pravnik, ljubitelj slovenska umetnostna zgodovina umetnosti in zbiralec Anton Edvard Jožef Strahl, ki v kratkem pregledu razvoja kulture in umetnosti na Spominska knjiga prvih ljubljanskih akademikov je Kranjskem omenja tudi Dizmovo kroniko in njene vzbudila pozornost med slovenskimi in tujimi eruditi iluminacije ( Die Kunstzustände Krains in den vorigen še preden se je umetnostna zgodovina pri nas vzposta- Jahrhunderten, 1884, str. 19). vila kot znanstvena disciplina. V tiskanih medijih je Theatrum memoriae prvič omenjen 30. junija 1817 v Še pred Dimitzem in Radicsom je o posameznih dunajskem Archiv für Geographie, Historie, Staats- und iluminacijah ljubljanske spominske knjige v poveza-Kriegskunst, in sicer v kratki predstavitvi življenja in vi z Grahovarjevim slikarskim delom pisal hrvaški dela Janeza Gregorja Dolničarja, ki jo je objavil Joseph zgodovinar in književnik Ivan Kukuljević Sakcinski Hormayr (Joseph Freiherr von Hormayr), zgodovinar v poglavju, ki ga v biografskem leksikonu umetnikov in dvorni historiograf cesarja Franca I.4 Prvi nekoli- Slovnik umjetnikah Jugoslavenskih posveča Grahovar-ko daljši strokovni prispevek o dragocenem rokopisu ju (1858, str. 107–108). Kukuljević, ki je imel izrazit je predavanje Avgusta Dimitza, tajnika Historičnega posluh za slikarstvo, izrecno pohvali Grahovarjevo društva za Kranjsko, ki je v tiskani obliki izšlo v Mi- mojstrstvo in mestoma poda osnovno ikonografsko ttheilungen des Historischen Vereins für Krain leta 1862.5 razlago miniatur. Proti koncu 19. stoletja je Thea-Dve leti pozneje je Peter Pavel Radics v Blätter aus trum memoriae pritegnil pozornost slovaškega zgo-Krain (tedenska priloga časopisa Laibacher Zeitung) v dovinarja Juliusa Wallnerja, ki je nekaj let služboval sedmih nadaljevanjih objavil precej obsežnejšo študijo v Ljubljani in pisal za takratno muzejsko glasilo Mi-o plemiški družbi sv. Dizma in njeni spominski knjigi ttheilungen des Musealvereines für Krain. V njem je – Die Dismas-Brüder im XVII. und XVIII. Jahrhundert. leta 1890 objavil prispevek o ljubljanskih slikarjih in Ein Beitrag zur Culturgeschichte Krains. Radics več kiparjih 17. in 18. stoletja Beiträge zur Geschichte der pozornosti posveti tudi iluminacijam, razloži pomen Laibacher Maler und Bildhauer in 17. und 18. Jahrh., v naslovne ilustracije z apoteozo Ljubljane in pohvali katerem omeni tudi Grahovarjeve miniature v knjigi delo najpomembnejšega iluminatorja Simona Tadeja plemiške družbe sv. Dizma (Wallner, 1890, str. 120, op. 14). Zgolj leto pozneje je bil objavljen zapis o ljubljanskem Prizorišču spomina v prestižni knjižni 4 Hormayrjev zapis o Dolničarju je objavljen v časopisni ru- briki Historische Tageserinnerungen für Österreicher: Jo- zbirki Avstro-Ogrska monarhija v besedi in podobi hann Gregor Thalnitscher von Thalberg, Archiv für Geograp- ( Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und hie, Historie, Staats- und Kriegskunst, junij 1817, VIII/78, str. Bild. Kärnten und Krain, 1891), s čimer je bila spo-318–319. minska knjiga kranjskih akademikov prvič predsta- 5 Dimitz je imel predavanje 9. januarja 1862, še isti mesec pa je bilo besedilo objavljeno v rubriki » Monats–Versammlung« v vljena široki mednarodni javnosti. Janez Flis, eden glasilu Historičnega društva za Kranjsko (Das Matrikel Buch od pionirjev slovenske umetnostne zgodovine, je za der Dismas Confederation in Laibach, MHK, 1862, XVII/1, monumentalno knjižno zbirko prispeval oris zgodo-str. 4–6). O spominski knjigi Dizmove družbe leta 1825 piše baron Jožef Kalasanc Erberg v rokopisnem Poskusu osnutka vine likovne umetnosti na Kranjskem. V pregledu za literarno zgodovino Kranjske ( Versuch eines Entwurfes zu ei- novoveškega slikarstva z vidnim navdušenjem izner Literatur-Geschichte für Krain, Arhiv Republike Slovenije, postavi prav iluminacije v Dizmovi kroniki, za katere Gra I., Dol, Fasc. 76). O njej poroča »iz prve roke«, saj je bila v tem času že v njegovi knjižnici v Dolu pri Ljubljani (Uršič, 1975, str. 42–43). Na Erbergov zapis se opira Vinko Klun v 6 Blätter aus Krain, VIII/8 (27. 2. 1864), str. 31–32; VIII/9 (5. svojem prispevku k literarni zgodovini Kranjske, v katerem 3. 1864), str. 34–36; VIII/10 (12. 3. 1864), str. 38–40; VIII/12 deveto poglavje posveti spominski knjigi Dizmove družbe (26. 3. 1864), str. 46–47; VIII/13 (2. 4. 1864), str. 50–52; (Beiträge zur Literatur Geschichte von Krain, MHK 1852, VIII/14 (9. 4. 1864), str. 54–55; VIII/15 (16. 4. 1864), str. VII/4, str. 27–28). 58–59. 11 piše, da so najlepše izmed vseh miniatur, kar se nam Filozofski fakulteti leta 1919 ustanovljene Univerze jih je ohranilo iz tega obdobja (Flis, 1891, str. 470). v Ljubljani, ustanovitvijo Umetnostnozgodovinske-Kako pomembne so se mu zdele, po svoje priča dej- ga društva leta 1921 in sočasnim začetkom izdajanja stvo, da je odličnost kranjskega baročnega slikarstva Zbornika za umetnostno zgodovino kot prve strokovne ponazoril prav z eno od Grahovarjevih miniatur.7 revije je že med svetovnima vojnama prišlo do inten- zivnega raziskovanja slovenske umetnosti, po drugi svetovni vojni pa so nove generacije zavzeto nadalje- vale z delom v začrtani smeri. Toda zdi se, da je ob vélikih spomenikih baročnega tabelnega in stenskega slikarstva za knjižno iluminacijo nekako zmanjkalo časa, tako da so bile miniature v Dizmovi kroniki prve znanstvene obravnave deležne šele leta 1970, ko se je naloge lotila Polonca Vrhunc. Njen članek je resda posvečen slikarskemu opusu Simona Tadeja Volben- ka Grahovarja, a ker je jedro mojstrovega ohranjene- ga opusa prav poslikava spominske knjige Dizmove družbe, avtorica na kratko predstavi celoten rokopis (Vrhunc, 1970, str. 107–132). Vrhunčeva uvodoma navede prve strokovne zapise o spominski knjigi, oriše okoliščine nastanka in spregovori o njenem pomenu. Temu sledita pregled iluminiranih folijev ter njihova kronološka in slogovna razdelitev v štiri velike sklope. Osrednji del študije je namenjen izbranim miniatu- ram, ki jih je podpisal Grahovar, ob formalni analizi iluminiranih strani pa avtorica ponudi kratko ikono- grafsko razlago.8 Prispevek Polonce Vrhunc, ki v me- todološkem pogledu pomeni pravi preboj in kar kliče po nadaljevanju raziskav, je ostal brez pričakovanega odziva. Edini poskus celovitejše obravnave ljubljanske spominske knjige je diplomska naloga Theatrum me- Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Lovrenca moriae nobilis ac almae societatis unitorum: spominska Krištofa barona Flachenfelda, 1734, objavljeno v knjiga Dizmove bratovščine, ki jo je leta 1995 na od- zbirki: Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort delku za umetnostno zgodovino Univerze v Ljubljani und Bild, Dunaj 1886–1902, zvezek Kärnten und pripravila Neli Grafenauer (mentor Milček Komelj). Krain (1891), str. 473. Korekten prikaz znanih dejstev in opis spomenika te- meljita predvsem na članku Polonce Vrhunc in sta- Pričakovali bi, da bo Spominska knjiga ljubljanske ple- rejših omembah, vidnejših novih spoznanj pa delo ne miške družbe sv. Dizma po vzneseni predstavitvi izpod prinaša. peresa uglednega umetnostnozgodovinskega erudita deležna bolj poglobljenega zanimanja stroke, zlasti v Tektonski premik v raziskavah Dizmove kronike za-okoliščinah uveljavljanja slovenske umetnostne zgo- znamuje leto 2001, ko je izšel faksimile Spominske dovine kot znanstvene in akademske discipline. Z knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, pospre-vzpostavitvijo stolice za umetnostno zgodovino na mljen s komentiranim integralnim prevodom besedila v slovenščino in študijami priznanih slovenskih 7 Čeprav je bila zbirka za tisti čas bogato ilustrirana, je bilo število ilustracij za posamezna poglavja zelo omejeno. Tako 8 Res je sicer, da avtorica prve iluminirane strani Dizmove kro-pregled kranjske umetnosti novega veka ilustrira vsega pet nike zmotno datira že v leto 1688 in da je tako v kronologiji slik, med katerimi je tudi Grahovarjeva miniatura iz Dizmove izdelave vpisnih strani kot v njihovi ikonografski razlagi ne- kronike, reproducirana na strani 473. kaj zdrsov, vendar to ne zmanjšuje vrednosti njenega dela. 12 strokovnjakov Jožeta Kastelica, Emilijana Cevca, ga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. Kodikološke Nataše Golob in Marijana Smolika.9 Raziskave, iz- ugotovitve posveti kodikološki analizi, ki je pomemb-dane v študijskem zvezku hkrati s faksimilno izdajo na tudi za razumevanje nastajanja rokopisne knjige. spominske knjige, so osvetlile mnoge docela neznane Najceloviteje se rokopisa loti Emilijan Cevc, ki v vidike, prinesle sveža spoznanja in odprle nova vpra- študiji Iluminirani kodeks ljubljanske plemiške družbe šanja. Jože Kastelic v uvodnem poglavju Ljubljan- sv. Dizma obravnava tako slogovne kot ikonografska plemiška družba sv. Dizma v času in prostoru na ske vidike rokopisa, oriše njegovo genezo in začrta kratko oriše zgodovinske okoliščine poznega 17. in umetnostni kontekst ilustracij. V smislu vpetosti v zgodnjega 18. stoletja na Kranjskem, poudari pomen evropski prostor omeni tudi razvoj renesančne in Ljubljane kot kulturno-umetnostnega središča in baročne emblematike, a se zadovolji z ugotovitvijo, izpostavi plemiško družbo sv. Dizma v vlogi pred- da je na embleme Dizmove kronike vplivala zrela ob-hodnice Akademije Operozov. Kasteličev katalog lika emblemov, ne da bi poskušal iskati primerjave iluminiranih vpisnih listov: Emblemi v ikonografskem ali morebitne zglede. Marijan Smolik v dokumen-ogledalu, v katerem so na kratko predstavljene vpi- tarnem dodatku Pregled članstva ljubljanske plemiške sne strani članov in njihovi emblemi, pomeni precej družbe sv. Dizma poda pregled znanih biografskih pomembnejši prispevek, čeprav kataloške enote po- podatkov o članih družbe sv. Dizma in ključnih dej-večini ne presegajo ravni osnovnega ikonografskega stev o nastanku spominske knjige. Vsi prispevki so opisa. Nataša Golob se v poglavju Spominska knji- bili v želji po predstavitvi spomenika mednarodni javnosti v celoti prevedeni v angleški in nemški jezik. 9 Faksimile, ki ga je leta 2001 izdala Fundacija Janeza Vajkarda Navdušenje, ki je z objavami v dnevnem časopisju tudi Valvasorja, spremljata študijska zvezka, ki ju je uredil Lojze Gostiša, vodja projekta faksimilne izdaje. V prvem zvez- v širši javnosti pospremilo faksimilno izdajo s prevo-ku ( Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma dom in večjezičnimi spremnimi študijami, je obetalo, 1688–1801, I) so transkripcija in prevod celotnega besedila da bodo v kratkem sledile nove raziskave. Žal se to spominske knjige ter gradiva, ki so neposredno povezana z njenim nastankom in delovanjem plemiške družbe: Dolni- ni zgodilo – zdi se, da sta razkošno vezana študijska čarjeva rokopisna knjiga z življenjepisi članov Dizmove druž- zvezka skupaj s faksimilom marsikje obtičala na po-be in idejnimi osnutki emblemov (t. i. Konceptna knjiga), za- lici ali v varno zaklenjeni vitrini. Morda se je večini pisniki družbinih sej (t. i. Protokol) in knjižica ljubljanske ple- umetnostnih zgodovinarjev zdelo, da so vse bistvene miške družbe ( Disma-Philogia). Konceptna knjiga ( Theatrum Memoriae Nobilis ac Almae Societatis Unitorum…, Semeniška stvari povedane, krajše predstavitve in omembe v raz-knjižnica v Ljubljani, rkp. 6) je predstavljena s transkripcijo, ličnih kontekstih so pretežno informativne narave in prevodom besedila in slikami izbranih strani. Protokol ( Pro- ne prinašajo novih spoznanj o iluminacijah v Dizmovi tocollum Almae ac Nobilissimae Societatis Unitorum, Nadškofijski arhiv v Ljubljani, KAL, fasc. 229/2) je objavljen v obliki kroniki. Izjemo predstavlja nekaj ikonografsko zastav-transkripcije zapisnikov sej in praznovanj Dizmove družbe s ljenih študij, ki se posvečajo vsebini emblemov, iska-povzetki v slovenščini in slikami izbranih strani. Disma-Phi- nju primerjav v evropski emblematiki ter opredelitvi logia (ohranjena v dveh izdajah [Janez Jurij Mayr, Ljubljana 1708 in ok. 1722–1723]) je zastopana s slikami in prevodom zgledov za idejno zasnovo Spominske knjige ljubljanske izbranih strani. Prevod in uvodna pojasnila k besedilom je plemiške družbe sv. Dizma.10 oskrbel France Baraga. Naštetim gradivom je dodan seznam članov ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma leta 1801, ki se je ohranil v dolskem arhivu in ga danes hrani Arhiv Re- 1.2 Ljubljanska plemiška družba publike Slovenije (AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 127). Uvodno pojasnilo je izpod peresa Marijana Smolika. Transkrip- sv. Dizma cijo besedila Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma sta pripravila Angel Kralj in France Baraga, prevod Preden spregovorimo o združenju ljubljanskih inte-nemškega besedila Tone Janko in F. Baraga, prevod latinskih lektualcev, ki so se po vzoru italijanskih kolegov odlo-delov pa Kajetan Gantar ob sodelovanju F. Barage. V drugem zvezku ( Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Diz- čili ustanoviti prvo akademijo na Kranjskem, je dobro ma 1688–1801, II) najdemo spremne študije zgoraj navede- razjasniti nekaj zadreg, ki se v literaturi pojavljajo v nih avtorjev, ikonografski katalog in pregled članstva Dizmo- zvezi z njenim poimenovanjem. Toliko bolj, ker so lah-ve družbe. Navedki iz prvega zvezka so v besedilu okrajšani ko nekatera od njih zavajajoča ter ustvarjajo napačno kot Spominska knjiga I z navedbo strani, medtem ko citati iz spremnih študij, objavljenih v drugem zvezku, sledijo uveljav- ljenemu načinu navajanja strokovne literature. 10 Glej bibliografijo: Germ, 2009, 2011, 2017, 2020, 2021, 2022. 13 predstavo o naravi in delovanju združenja. Številne Academia Unitorum, ki se v 18. stoletju uveljavi kot različice imena prve ljubljanske akademije izhajajo prevladujoča oblika poimenovanja.15 predvsem iz slovenjenja izvirnega poimenovanja, ki je v dokumentih družbe zapisano v latinščini in nemščini, Ker so si ljubljanski akademiki za zaščitnika izbrali sv. ter iz dejstva, da so že ustanovitelji uporabljali različna Dizma in se ime združenja že v zgodnjih zapisih tesno poimenovanja. Tako se v spominski knjigi z napisom povezuje s svetniškim zavetnikom,16 se je v strokovni na naslovni miniaturi Apoteoza Ljubljane (TM, fol. literaturi uveljavilo tudi poimenovanje Plemiška druž- 2r) ba sv. Dizma oziroma Ljubljanska plemiška družba sv. 11 člani imenujejo Academici Uniti (Zedinjeni aka- demiki), Dizma, kar je v zadnjih dveh desetletjih obveljalo kot 12 na naslovnem listu (TM, fol. 3r) pa je druž- ba poimenovana Societas Unitorum (Družba Zedinje- standardno poimenovanje. V strokovni literaturi se nih) ali natančneje: Nobilis ac Alma Societas Unitorum pogosto uporabljajo tudi okrajšane različice Družba (Žlahtna in blagorodna družba Zedinjenih). Nemško sv. Dizma, Dizmova družba in Bratovščina sv. Dizma, poimenovanje, izpisano na isti strani, ni povsem ena- pri čemer je zadnja zavajajoča, saj ne gre za bratovšči-ko latinskemu, ampak vnaša nov poudarek: Adeliche no, ampak za laično družbo. Na to pomembno dejstvo und Gottseelige Geselschafft der Vereinigten (Plemenita opozarjajo različni pisci, ki pa se imenu kljub temu in pobožna družba Zedinjenih). Slednje se v nespre- ne odpovedo in s tem nehote upravičujejo njegovo menjeni obliki uporabo.17 Ker je raba imena Bratovščina sv. Dizma 13 pojavlja tudi v poznejših dokumentih, medtem ko se Societas Unitorum polagoma umakne nekoliko zastarela, predvsem pa zavajajoča, se ji velja pogosteje rabljenemu imenu Academia Unitorum. Pri vsaj v znanstvenih in strokovnih besedilih dosledno tem najbrž ne gre za naključje, ampak za naslonitev na izogibati.18 uveljavljeno italijansko tradicijo akademij, kar se kaže 15 Treba je poudariti, da to velja za zapis imena v latinščini kot tudi v dokumentih, povezanih z delovanjem združe-jeziku, ki ima v primerjavi z drugimi poseben položaj jezika nja, in v raznih zapisih o njem. To se očitneje izrazi izobražencev in privzdignjene govorice. V nemščini se v za- kmalu po ustanovitvi Akademije Delavnih ( Academia pisih še naprej ohranja besedna zveza plemiška družba. Operosorum) leta 1693, ki so ji v začetku 18. stoletja 16 Tako, na primer, nemški naslov rokopisa z zapisniki sestan-kov in praznovanj družbe: Prothocoll der Verainigten unter sledile še druge akademije in združenja.14 Zedinjeni Anrueffung deß Heiligen Dismae… ( Protocollum, Nadškofijski akademiki (mnogi med njimi so pozneje postali tudi arhiv, Ljubljana, KAL fasc. 229/2, 2r; glej tudi transkripcijo in člani Akademije Delavnih) za svoje združenje v drugi prevod, Spominska knjiga I, str. 295–308). V programski knji- žici združenja ( Disma-Philogia) se svetniški zavetnik pojavi polovici 90. let 17. stoletja pogosteje uporabljajo ime tudi kot del imena v statutu družbe: Der Vereinigt Adelichen und Gottseeligen Geselschafft S. Dismae. Disma- Philogia je bila prvič natisnjena leta 1708 ter drugič v nekoliko spremenjeni 11 Vse navedbe folijev sledijo številčenju, ki ga je opravila Nata- in dopolnjeni obliki v letih 1722–1723, čeprav ima tudi druga ša Golob in je uporabljeno tako v transkripciji izvirnika kot izdaja na naslovnici leto 1708. Datacija druge izdaje teme- v študijah, ki spremljajo faksimilno izdajo spominske knjige. lji na dejstvu, da je seznam članov družbe bistveno daljši in Pri navajanju folijev je za Theatrum Memoriae Nobilis ac Almae kot zadnjega navaja Lovrenca Danijela Wollwiza, ki je bil v Societatis Unitorum uporabljena kratica TM. družbo sprejet leta 1722. Danes so znani trije izvodi: dva sta 12 V slovenski strokovni literaturi se pogosteje uporablja prevod v Narodnem muzeju Slovenije (sign. 5364 in 12791), tretjega Združeni akademiki in Akademija Združenih. Oba prevo- hrani NUK (sign. 20286). V katalogu COBIB se pojavlja na- da sta ustrezna in ju lahko uporabljamo kot pomensko ena- pačen podatek, da sta obe izdaji iz leta 1708. kovredni različici. Vendar se zdi v kontekstu duhà in načel 17 Izraz bratovščina brez zadržkov uporabljajo predvsem zgo-akademskega združenja, ki poudarjajo ne samo združenost, dnji pisci, ki Dizmovo kroniko omenjajo v 19. stoletju. Med ampak zedinjenost članov (kar je vidno tudi na simbolni rav- sodobnimi je pogost predvsem pri Francetu Dolinarju, ki pa ni z emblemom akademije – šestindvajset src, zedinjenih v opozarja, da v resnici ne gre za bratovščino (Dolinar, 1994, str. eno samo veliko srce), poimenovanje Akademija Zedinjenih 35–36). ustreznejši izbor. V prid takšni odločitvi govori nemško ime družbe, za katero so akademiki izbrali besedo » vereinigten«, ki 18 Ob omenjenih zadregah s poimenovanjem prve akademije na ima prav tako poudarjeno noto zedinjenosti. Isti poudarek je Kranjskem se v literaturi vztrajno pojavlja še težava z zapi- izražen tudi v latinskem poimenovanju. som velikih začetnic v imenu, saj si avtorji besedil oziroma lektorji glede tega niso edini. Tako najdemo ime »Akademija 13 V manj formalnih primerih, na primer v zapisnikih sestan- Zedinjenih oziroma Združenih« tudi v različici »Akademija kov družbe, je ime največkrat skrajšano v »plemiška družba« zedinjenih oziroma združenih« (enako se v imenu »Žlahtna (»adeliche Geselschafft«). in blagorodna družba Zedinjenih oziroma Združenih« be- 14 Za prve akademije na Kranjskem glej: Vidmar, 2013, str. 18; sedo »zedinjeni« oziroma »združeni« piše z malo začetni- Vidmar 2023; Lavrič, 2003, str. 32. co). Z jezikovnega vidika je raba male začetnice legitimna, z 14 O nastanku prve kranjske akademije, njenem ustroju, zgodovinske podatke ter izpostaviti nezadostno razi-načelih, delu in ciljih najneposredneje govorijo zapisi, skane ali spregledane vidike, ki so pomembni za razu-povezani z njeno ustanovitvijo in delovanjem. Poleg mevanje geneze in koncepta spominske knjige Zedi-spominske knjige, ki je najobsežnejši primarni vir, njenih akademikov. so pomembni še zapisi družbenih sej in praznovanj ( Protocollum) za čas 1688–1737, Theatrum memoriae ima letnico ustanovitve akadem- 19 knjižica s statutom družbe in popisom njenih članov ( Dizma-Philogia) skega združenja (1688) v različnih kontekstih zapi-ter Dolničarjeva Konceptna knjiga. sano kar štirikrat: v spodnjem delu uvodne miniature 20 Nanje se opirajo tudi pisci, ki so o Akademiji Zedinjenih pisali bodisi z apoteozo Ljubljane, na naslovnem listu, v naslovu v povezavi z Dizmovo kroniko bodisi v drugem kon- Dolničarjevega predgovora in v življenjepisu ustano-tekstu. Pregled ključnih dejstev in oceno vloge Aka- vitelja družbe Volfa Sigmunda Künpacha (TM, foll. demije Zedinjenih najdemo v zapisih Franceta Do- 2r, 3r, 5r, 12v). Protokol v zapisu o ustanovnem sestan-linarja (1994, str. 35–40), Marijana Smolika (2001, ku navaja tudi natančen datum: 5. maj 1688 (PR, fol. str. 263–266) in Ane Lavrič (2003, str. 27–30). V 5r). Iz njega izvemo, da je devet plemenitih gospodov kontekstu pričujoče študije je dovolj povzeti bistvene na čelu z upravnikom idrijskega rudnika živega sreb-ra, Volfom Sigmundom Künpachom, ob prijateljskem srečanju v Ljubljani sprejelo odločitev o ustanovitvi vsebinskega vidika, ki upošteva zgodovinski kontekst in ta- plemiške družbe sv. Dizma. Na naslednjem sestanku, kratno razumevanje akademskih imen, pa je ustreznejša raba 3. junija 1688, je bila družba dejansko ustanovljena in velike začetnice. Pridevnik »zedinjen« je namreč v poimenovanju akademije nosilec alegoričnega pomena in s tem bi- izbrano njeno vodstvo: Volfa Sigmunda Künpacha so stven element imena, ki so ga akademiki izbrali s premisle- imenovali za predstojnika, Franca Jakoba Erberga za kom o njegovi sporočilni vrednosti in funkciji. Zapis ime- njegovega namestnika in Janeza Gregorja Dolničarja na z malo začetnico bi pomenil izgubo alegorične vsebine, redukcijo na osnovno pomensko raven, kar je v nasprotju z za tajnika družbe. Z vidika naše študije je posebej za-namenom ustanoviteljev, ki so želeli (skladno z uveljavljeno nimivo, da so že takoj ob ustanovitvi sprejeli odločitev prakso renesančnih akademij) z imenom ob osnovnem po- o spominski knjigi plemiške družbe: predstojnik in udariti predvsem preneseni pomen besede. To je razvidno iz njegov namestnik sta se ponudila, da bosta iz lastnih uveljavljene tradicije izbire imen italijanskih akademij, po kateri so se kranjski akademiki neposredno zgledovali. Imena sredstev priskrbela primerno izdelano knjigo, v kateri italijanskih akademskih združenj so dosledno pisana z veli- bo zapisan statut družbe in kamor se bodo vpisovali ko začetnico (na primer Accademia dei Gelati, Accademia deg- njeni člani.21 Pomenljiv je tudi podatek, da so o knjigi li Insensati, Accademia degli Uniti). Enako velja za izpeljave Accademici Gelati, Accademici Insensati, Accademici Uniti itd. od vsega začetka razmišljali velikopotezno, saj je ome-Poudarjanje prenesenega pomena, ki je bil za člane bistven, je njen velik format (folio), platnice pa naj bi bile vezane vidno v dosledni rabi velike začetnice tudi pri zapisu imena v žamet in okrepljene s kovinskimi vogalniki (PR, fol. v latinskem jeziku (na primer Academia Gelatorum, Academia 6r). V predstavitveni knjižici Dizmove družbe iz leta Unitorum), čeprav bi bila s slovničnega vidika v latinščini bolj na mestu mala začetnica. Upoštevajoč zgodovinski kontekst 1708 je kot začetek delovanja družbe naveden 5. maj poimenovanja akademij, je velika začetnica najustreznejši iz- 1688, saj so se člani očitno odločili, da je s simbolnega bor tudi pri prevodih izvirnih imen v slovenski jezik. vidika to trenutek, ko se je rodilo združenje kranjskih 19 Protokol tudi za omenjeno obdobje ni v celoti ohranjen, akademikov (DP , fol. 6v). Na sestanku akademskega saj posamezni listi manjkajo. Glej: Spominska knjiga I, str. 293–308. združenja 15. aprila 1689 je bilo sklenjeno, da naj bo 20 Konceptna knjiga je v strokovni literaturi uveljavljeno poime- število članov omejeno na 26, kot je zapisano tudi v novanje za Dolničarjev rokopisni zvezek, nekakšno »delovno akademskih pravilih v uvodnem delu knjige (člen 2, idejno različico« spominske knjige Zedinjenih akademikov, TM, fol. 8r). Hkrati so ustanovniki izrecno poudarili, ki poleg uvodnega dela vsebuje predvsem osnutke življenjepisov in kratke zapise ključnih biografskih podatkov članov da vsak član ob sprejemu v družbo svojo vpisno stran plemiške družbe. Za razumevanje ikonografije in geneze em- v spominski knjigi opremi z grbom in simbolno sli-blemov je ključno, da rokopis vsebuje tudi idejne zasnutke čico (kot je zapisano tudi v akademskih pravilih, člen emblemov članov – skice emblemskih sličic, spremljajoča ge- 9, TM, fol. 9r). Dodatno so opredelili zahtevo, naj sla in akademska članska imena. Konceptna knjiga je verjetno nastala v letih 1688–1719. Rokopis, ki ima identičen naslov kot sama spominska knjiga, hrani Semeniška knjižnica v Lju- 21 Podatek, da sta Künpach in Erberg oskrbela spominsko knji-bljani (rkp. 6). Za natančnejšo predstavitev glej uvodno poja- go za Dizmovo družbo, navaja tudi Dolničar v Künpachovem snilo Franceta Barage ( Spominska knjiga I, str. 235–236). življenjepisu (TM, fol. 12v). 15 se simbolna sličica vsakega člana nanaša na emblem sarellija) ter sodnega pisarja Janeza Krstnika Prešerna, Akademije Zedinjenih, to je srce, sestavljeno iz 26 ki ni bil plemiškega stanu, medtem ko je moral baron manjših src, opremljeno z napisom Concordiae fructus Janez Jožef Ottheim počakati, dokler se ni sprostilo (PR, fol. 6v). naslednje mesto (PR, fol. 21r). Člane so v spominsko Academia Unitorum je hitro vzbudila pozornost in knjigo redno vpisovali do leta 1765, potem postane med kranjskimi izobraženci pridobila tolikšen ugled, vpisovanje v knjigo neredno, v letih 1776–1799 pa ni da so akademiki leta 1699 sprejeli sklep o povečanju bil vpisan noben član ( Spominska knjiga I, str. 329). V števila članov na 51 (PR, fol. 9v). Sklep je bil leta 1708 letih 1800–1801 so nastali zadnji trije vpisi, čeprav je dodatno potrjen v prenovljenem statutu družbe, obja- bila družba tudi v tem času polnoštevilna in več kot vljenem v predstavitveni knjižici Disma-Philogia. 40 članov ni bilo vpisanih. To dokazuje seznam članov 22 K zanimanju za članstvo je nedvomno prispevalo stali- Dizmove družbe iz leta 1801, ki se je nahajal v arhivu šče, da plemiški stan ni obvezni pogoj za sprejem v Jožefa Kalasanca Erberga v Dolu pri Ljubljani in ga akademsko združenje, ampak da so lahko člani izo- danes hrani Arhiv Republike Slovenije (AS 730, Gos-braženci, ki so doštudirali na kateri od evropskih uni- postvo Dol, fasc. 127).23 verz, ter nosilci pomembnih služb v takratni vojvodini O organiziranem delovanju Zedinjenih akademikov Kranjski. Zaslužni kandidati neplemiškega rodu so z vemo razmeroma malo: znana so akademska pravila vstopom v Dizmovo družbo dobili pravico do aka- – Leges Academiae Unitorum –, zapisana na uvodnih demskega grba, ki so ga namesto plemiškega dali nas- straneh spominske knjige (TM, foll. 8r–10r),24 ter sta-likati v spominsko knjigo. Iz zapisnikov sej izvemo, da tut ( Gefaß Der Vereinigt Adelichen und Gottseeligen Ge-je bilo kljub povečanemu številu članstva kandidatov selschafft S. Dismae), natisnjen v predstavitveni knjižici več, kot so jih bili pripravljeni sprejeti. Tako je moral (DP, str. 17–23).25 Nekaj podatkov lahko najdemo v Karel Jožef Wisenthal, ki je leta 1714 skupaj s tremi zapisnikih sej in praznovanj (PR, foll. 2r–31v), a so drugimi kandidati zaprosil za članstvo (PR, fol. 15v), ti skromni ter se praviloma nanašajo na sprejemanje počakati dobri dve leti, da se je sprostilo mesto in je novih članov in načrtovanje kapele sv. Dizma. Če bi lahko ponovno (tokrat uspešno) zaprosil za sprejem. sodili zgolj po tem, bi lahko rekli, da je bil poglavitni Pritisk kandidatov se je v nadaljnjih letih stopnje- cilj plemiške družbe skrb za dušni blagor članov in val; tako v zapisniku seje 22. marca 1718 beremo, da nadštevilčnih članov ( pro supernumerario) družba ne 23 Dejansko gre za dva seznama, t. i. različico A in različico B, sprejema, razen če se kdo javi za tajnika družbe (PR, pri čemer je druga verjetno prepis prve. Iz seznama je raz- vidno, da je imela družba leta 1801 celo nadštevilčnega, 52. fol. 16v). Leto pozneje so člani predlagali celo ukrep, ki člana in da kar 42 članov ni bilo vpisanih v spominsko knji- ni bil v soglasju z ustanovnimi načeli, namreč da naj se go. Skupno število znanih članov Dizmove družbe od njene pri izbiri kandidatov kot prednost upošteva plemiški ustanovitve leta 1688 do 1801 se tako s 195, kolikor jih je stan. Izmed treh kandidatov za eno prosto mesto so vpisanih v spominsko knjigo, poveča na 237. Glej: Marijan Smolik, Seznam članov Ljubljanske plemiške družbe sv. Diz- leta 1719 dejansko izbrali grofa Janeza Adama Raspa ma leta 1801. Uvodno pojasnilo, Spominska knjiga I, str. 329. (PR, fol. 18v). Predlog pa očitno ni zares zaživel, saj Boris Golec domneva, da bi utegnilo biti skupno število čla- so že ob naslednjem zapolnjevanju treh izpraznjenih nov ok. 250, saj imen (morebitnih) članov, ki so v Dizmovo družbo vstopili med letoma 1771 in 1800 ter so bili leta 1801 mest leta 1721 sprejeli dva plemiča (barona Janeza Si- že pokojni (tako da jih ni na dolskem seznamu), ne poznamo gfrida Apfaltrerja in barona Janeza Jožefa Antona Po- (Golec, 2022, 27/1, str. 168). Smolik in Golec pri štetju čla- nov ne upoštevata stanja rokopisa spominske knjige, namreč dejstva, da je zelo verjetno nekaj listov izgubljenih, s čimer se 22 Hkrati so spremenili skupni simbol družbe, ki naj ima poslej odpira vprašanje o vpisih, za katere nimamo podatkov. Vsaj 51 src, povezanih v veliko srce (DP, fol. 7r). Glej tudi: Spo- za Lovrenca Krištofa Flachenfelda lahko dokažemo, da je bil minska knjiga I, str. 319. Razlog za razširitev družbe ni bil vpisan v Dizmovo kroniko, njegov vpisni list pa je pogrešan samo zanimanje za članstvo, temveč je sklep hkrati povezan z (glej poglavje: Provenienca in današnje stanje rokopisa). Trenu-načrtom, da bi plemiška družba v Ljubljani postavila kapelo tno je torej dokumentiranih 238 članov Dizmove družbe. Za svojemu zavetniku sv. Dizmu. Za to bi potrebovali zadostna članstvo v zadnjem obdobju njenega delovanja glej: Golec, sredstva, ki bi jih nabrali tudi s pristopnimi članarinami, kot 2022, 27/2, str. 81–145. lahko beremo v zapisniku seje 30. 11. 1699, na kateri je bila 24 Transkripcija in prevod pravil v: Spominska knjiga I, str. 16–17 sprejeta odločitev o širitvi plemiške družbe (PR, fol. 9v). Glej in 20–21. tudi: Spominska knjiga I, str. 298. 25 Prevod statuta v: Spominska knjiga I, str. 321–325. 16 ohranjanje spomina nanje. Vendar ne smemo spregle- Mugerle, ob njem še Frančišek Viljem Zergollern in dati sporočila uvodne iluminacije z apoteozo Ljublja- predvsem Janez Bertold Höffer, ki je bil pobudnik ne, katere alegorični pomen Dolničar natančno razlo- ustanovitve Akademije filharmonikov leta 1701) ali ži v Predgovoru (TM, foll. 4r–6r) in ki jasno govori o pa so se ukvarjali s pesništvom (na primer Jurij Andrej ciljih družbe na področju znanosti, umetnosti in splo- Gladič, Janez Rudolf Coraduzzi).27 šnega razvoja Ljubljane kot središča tedanje Kranj- ske. Med člani Akademije Zedinjenih je za spodbujanje 26 Hkrati se že v sami ideji ohranjanja spomina pokaže, da gre za način razmišljanja, ki se zgleduje po znanosti in umetnosti najbolj zaslužen Janez Gregor italijanskih akademijah: oris življenjske poti članov, Dolničar, ki je bil eden od pobudnikov ustanovitve njihovega značaja in zaslug ter navedba hvalevrednih znamenite Akademije Delavnih ( Academia Operoso-dosežkov delovanja na različnih področjih. V življe- rum, 1693), hkrati pa je načrtoval ustanovitev Aka-njepisih akademikov, ki jih je za spominsko knjigo demije za risarstvo ( Academia Incultorum), Akademije spisal Janez Gregor Dolničar, najdemo več podatkov o treh umetnosti ( Academia trium Artium) in Akademije delovanju članov, njihovih raznovrstnih zanimanjih in za plemiške veščine ( Academia Reconditorum). Edina, posluhu za umetnost. Nekateri akademiki so bili de- ki mu jo je skupaj s sinom Alešem Žigo Dolničar-javni kot ljubitelji umetnosti ali so v vlogi naročnikov jem dejansko uspelo ustanoviti, je bila literarna Acade-podpirali njen razvoj. Notar Janez Jožef Mugerle je bil mia Emonia, podružnica rimske Arkadije ( Accademia ljubitelj slikarstva in glasbe, njegov sin, pravnik Janez Arcadia), čeprav zaradi zgodnje smrti Aleša Žige ni Andrej, pa je dal pri ljubljanskih klarisah zgraditi ka- zares zaživela (Vidmar, 2013, str. 18). Na področju pelo, posvečeno Srcu Jezusovemu. Ljubljanski župan umetnosti je največji projekt gradnja nove ljubljanske Gabrijel Eder je naročil postavitev stolpa za cerkev sv. stolnice, za katero sta dala spodbudo skupaj z bra-Florijana na Starem trgu. Za mnoge projekte je bil tom Janezom Antonom Dolničarjem, podprla pa sta zaslužen tudi ljubljanski prošt Janez Krstnik Prešeren, jo škof Sigismund Krištof Herberstein (1684–1701) tajnik vicedomskega urada, baron Volf Sigmund Stro- ter njegov naslednik škof Franc Ferdinand Kuenburg blhof pa je zgradil graščino Bokalce, v kateri je posli- (1701–1711). Pomembno vlogo je odigral tudi kot kave izdelal slikar » Almanach iz Antwerpna«. Dvor- eden od pobudnikov ustanovitve prve javne znanstveni upravitelj Janez Karl Lederer je naročil marmorni ne knjižnice v Ljubljani (danes Semeniška knjižnica), oltar sv. Nikolaja Tolentinskega v avguštinski cerkvi, medtem ko načrt za prenovo ljubljanske mestne hiše trgovec Peter Anton Codelli pa je dal v stolnici urediti ni bil realiziran. Njegovo najpomembnejše avtorsko kapelo. Grof Franc Sigfrid Thurn-Valsassina je preno- delo je natančen popis gradnje nove ljubljanske stol-vil grad v Radovljici in »uredil najlepši vrt v deželi«, nice Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis, ki je zak-ki je bil okrašen tudi z vrtno plastiko, in še bi lahko ladnica podatkov, hkrati pa zrcalo umetnostne klime naštevali. Izjemen posluh za urejanje vrtov v sočasnem na Kranjskem v zgodnjem 18. stoletju.28 Neprecenljivi duhu Dolničar izpostavi tudi pri Janezu Jožefu Gaio- so tudi nekateri drugi njegovi zapisi, ki jasno odražajo nzelliju, ki je na svojem posestvu pri Ljubljani uredil živo zanimanje za umetnost in kulturo, med katerimi vrt z obraslimi potkami, blodnjakom in skalno votlino. je posebej zanimiv idejni načrt za prenovo ljubljanske Precej je bilo zbiralcev umetniških del (predvsem slik) mestne hiše ( Curia Labacensis, 1680, Semeniška knji-in ljubiteljev knjig, ki so ustvarili za tisti čas velike za- žnica Ljubljana, rkp. 12). sebne knjižnice, denimo, zdravniki Janez Gašper Co- Z Dolničarjevim delovanjem in projekti (pa tudi z rusi, Janez Krstnik Peterman, Janez Andrej Coppini aktivnostmi številnih drugih članov Academiae Uni-in Marko Grbec, pravnika Franc Karel Schwizen in torum) vstopamo v obdobje razvoja akademskih zdru-Janez Štefan Florjančič itd. Slednji je bil obenem nu- ženj v Ljubljani, v čas, ki ga je zaznamovala pred-mizmatik s pozornosti vredno zbirko antičnih novcev vsem ustanovitev Akademije Delavnih. Ta se je širši ter manjšim muzejem starin in različnih zanimivosti. Nekateri člani so se ukvarjali z glasbo ali pa so se vsaj intenzivno zanimali zanjo (že omenjeni Janez Jožef 27 Glej Dolničarjeve življenjepise omenjenih članov v Theatrum memoriae (foll. 24r–118v; Spominska knjiga I, str. 33–109). Prim. Lavrič, 2003, str. 27–30. 26 Za natančno razlago alegorije glej str. 41–44. 28 Glej kritično izdajo besedila s spremno študijo: Lavrič, 2003. 17 javnosti predstavila na slovesnem zboru 13. decembra njihovo delo včasih težko postavljati v neposredno 1701 v škofijskem dvorcu. Ob tej priložnosti je izšla korelacijo s programom ene ali druge akademije. Po-predstavitvena knjižica Apes academicae Operosorum dobno velja za vpetost obeh akademij v spodbujanje Labacensium s seznamom članov, poslanstvom zdru- umetnosti in naročanje umetniških del. Naročil, ki ženja in programom dela.29 Akademija Delavnih je jih lahko neposredno pripišemo Akademiji Zedinje-bila bolj znanstveno zasnovana kot Akademija Ze- nih in Akademiji Delavnih, je razmeroma malo, ve-dinjenih, imela je jasnejši načrt dela, predvsem pa je liko pogosteje so zasebna, vezana na interese in želje bila aktivnejša, zaradi česar je zasenčila prvo kranjsko posameznega člana.32 Individualnost njihovega dela akademsko združenje. Čeprav je delovala razmeroma ob hkratni ideji medsebojne povezanosti na simbolni kratek čas (zamirati je začela že po smrti Janeza Gre- ravni lepo ponazarja emblem Akademije Delavnih – gorja Dolničarja leta 1719, dokončno pa je ugasnila čebelnjak z rojem čebel. Vsaka od njih leta naokrog leta 1725), je razvoju znanosti in umetnosti na Slo- in nabira med na izbranih cvetovih, vse pa plod svo-venskem vtisnila globlji pečat kot njena predhodni- jega dela nosijo v skupni dom in prispevajo k nje-ca.30 Vendar bi bilo zgrešeno tehtati njun pomen, saj govemu blagostanju ( Apes academicae, foll. 3r in 4r). sta bili tesno povezani. Academici Uniti so bili pobu- Isto načelo je jasno definirano tudi v prvem členu dniki ustanovitve Academiae Operosorum in 20 jih je akademskih pravil ( Apes academicae, fol. 5r). Podoben bilo vanjo tudi včlanjenih, kar je zelo veliko, če po- način razmišljanja in delovanja je prevladoval tudi mislimo, da je akademija v začetku delovanja štela 23 med Zedinjenimi akademiki, čeprav ni bil zapisan članov.31 Pomembnejše od števila je dejstvo, da je tudi v pravilih ali v katerem od ohranjenih dokumentov. v novi akademiji aktivno vlogo prevzel Janez Gregor Glede na prekrivanje članstva obeh akademij za kaj Dolničar, idejni oče in spiritus agens obeh akademskih takega tudi ni bilo potrebe. združenj. Da bi lahko pravilno razumeli duhà Plemiške druž- 1.3 Nastajanje spominske knjige, be sv. Dizma, moramo akademska pravila in statut, v katerih je področje znanstvenega delovanja skromno zasnova in slikarski okras zastopano, presojati tudi s perspektive akademskih Prizorišče spomina žlahtne in blagorodne Družbe Zedi-pravil Operozov, saj je Dolničar zagotovo sodeloval njenih, kot se glasi naslov, ki so ga v značilnem ba-pri njihovi pripravi. Izkušnje, ki si jih je nabral v letih, ročnem duhu za svojo spominsko knjigo izbrali njeni ko je kot tajnik de facto vodil Akademijo Zedinjenih, ustanovitelji, je v številnih pogledih edinstven spo-in ugled, ki ga je pridobil med kolegi, so mu omo- menik knjižnega slikarstva – najprej zaradi slikarske gočili, da je v operativnem pogledu prevzel ključno kakovosti in ikonografskega bogastva iluminacij, ki vlogo v Akademiji Operozov, čeprav formalno ni bil krasijo njene strani; drugič, zaradi posebnih okoliščin v ožjem vodstvu (Simoniti, 1988, str. 79). Ob tem ne kaže pozabiti, da je bila organiziranost obeh aka- 32 Vidmar opozarja, da v nasprotju z uveljavljenim prepričanjem demij razmeroma ohlapna in da so člani na svojih starejših piscev o neposrednih zaslugah Operozov za izgra- strokovnih področjih delovali samostojno, tako da je dnjo baročne Ljubljane, ohranjeni viri ne izpričujejo nobene- ga večjega naročila Akademije Delavnih. Člani so v tem pog- 29 Knjižica, ki je izšla pri Mayrju v Ljubljani, je ohranjena v šti- ledu delovali kot posamezniki, akademija je praviloma dajala rih izvodih, ki so danes v NUK, v Semeniški knjižnici v Lju- pobude. Kljub temu velja poudariti, da to bistveno ne spremi- bljani, v Arhivu Republike Slovenije in v knjižnici SAZU. nja pomena, ki ga je Akademija Operozov imela za kulturni Dostopna je tudi v ponatisu s slovenskim prevodom in krat- in umetnostni razcvet Ljubljane v zgodnjem 18. stoletju, saj ko spremno besedo Primoža Simonitija ( Akademske čebele lju- so pobude pogosto obrodile sadove, posredni vplivi njihovih bljanskih operozov, SAZU, Ljubljana 1988). Glej: Simoniti, idej in razmišljanj pa zagotovo niso zanemarljivi, čeprav jih 1994, str. 54; Vidmar, 2013, str. 17. je težko dokumentirano dokazovati. Kot zaključuje Vidmar: »… podatki dovoljujejo trden sklep, da je Akademija Opero- 30 Glej: Cevc, 1994, str. 111–124; Lavrič, 2003, str. 31–37; Vid- zov v tesnem sodelovanju z ljubljansko škofijo konec 17. sto- mar, 2013, str. 17–22. letja pripravila idejno podlago za prenovo mesta in dežele po 31 Ob tem velja omeniti, da nekateri člani Akademije Delavnih italijanskih zgledih, dejavno pa je sodelovala zlasti pri gradnji leta 1701, ko je bila natisnjena njihova predstavitvena knjiži- in opremljanju nove stolnice ter ustanavljanju in vzpostav- ca, še niso bili člani akademije Zedinjenih in so se vanjo vpi- ljanju javne knjižnice v prvi polovici 18. stoletja« (2013, str. sali po letu 1701 (Lavrič, 2003, str. 31). 20–22). 18 nastanka, saj je s presledki nastajala dobrih 113 let, list za njegov življenjepis, prvič naletimo na prazen iluminacije pa predstavljajo svojevrstno kroniko slo- list (TM, fol. 201), ki ima zaznamek za vpis Janeza govnega razvoja miniaturnega slikarstva od izzveneva- Gotfrida Apfaltrerja. To kaže, da praksa vpisovanja nja pozne renesanse, prek bogato zastopanega zrelega v Dizmovo kroniko ni bila enotna in da se je v dese-baroka in rokokoja do začetkov klasicizma; tretjič, ker tletjih nastajanja spominske knjige spreminjala pred-imamo opravka z najobsežnejšo zbirko izvirno zasno- vsem časovna dinamika vpisov. Kot že omenjeno, v vanih emblemov na Slovenskem, ki je pomembna zadnjem obdobju družbinega delovanja 42 članov tudi z vidika razvoja evropske emblematike: med 187 ni bilo vpisanih v spominsko knjigo in zanje ni niti iluminacijami Dizmove kronike je 181 vpisnih listov z zaznamka, tako da na osnovi rokopisne knjige zanje individualnimi emblemi članov;33 in ne nazadnje zato, sploh ne bi vedeli, če se ne bi ohranil seznam članov ker sta tako likovna oprema kot besedilo dragoceno iz leta 1801. pričevanje o umetnostnem okusu, razgledanosti, raz- mišljanjih in hotenjih kranjske intelektualne elite v 17. Še bolj zapleteno je vprašanje izdelave miniatur – nji-in 18. stoletju. hova analiza, vpisane letnice in redki ohranjeni viri razkrijejo, da so bili listi z iluminacijami sprva izgo- V izvorni zasnovi spominske knjige ljubljanskih aka- tovljeni kmalu po vpisu člana v akademijo, pozneje pa demikov, ki že s svojo velikostjo in bogato vezavo s so bile miniature vse pogosteje naslikane s precejšnjim srebrnim okovjem izpričuje željo po reprezentativ- časovnim zamikom, nekatere tudi po akademikovi nosti,34 sta bila za vsakega člana predvidena ilumi- smrti. Kot pričajo omenjeni prazni listi, označeni le nirana vpisna stran in prostor za kratek življenjepis. z imenom člana in letnico vpisa v družbo, je v posa-Praviloma sta bila za vpis namenjena dva lista, ven- meznih primerih izdelava načrtovane vpisne strani dar se je izhodiščni koncept v osnovi obdržal nekako obtičala pri zaznamku. Polonca Vrhunc je prva argu-do smrti prvega tajnika Janeza Gregorja Dolničarja mentirano opozorila, da poslikava kronike ni tekla ne-leta 1719. Ker že Dolničar v zadnjih letih življenja prekinjeno in da so v izdelavi vpisnih strani tudi daljše ni več dosledno vpisoval življenjepisov in je pisanje prekinitve. v letih 1717–1719, ko je bil že hudo bolan, povsem opustil, je bila pogosto realizirana samo poslikana Vrhunčeva izdelavo miniatur razdeli v štiri glavne vpisna stran z grbom, emblemom in podatki novo- faze. Prvo postavi v čas od 1688 do 1689, drugo od sprejetega akademika, za njo pa je ostal prazen list za 1690 do ok. 1740, tretjo obeležuje delo Simona Tadeja kratek oris njegovega življenja in najvidnejših zaslug. Volbenka Grahovarja, to je od ok. 1740 do njegove Dolničarjevi nasledniki se niso trudili s pisanjem smrti 1774, četrto in zadnje obdobje pa od 1774 do življenjepisov in tako se v knjigi od zadnje vpisane 1801, ko se zaključijo vpisi v Dizmovo kroniko (1970, biografije (Volf Engelbert Auersperg, TM, fol. 160r) str. 113–115). Skladno s temo svoje študije se avtori-zvrsti niz ilustriranih vpisnih strani, ob katerih so os- ca posveti Grahovarjevemu delu, ostala obdobja samo tali prazni listi za nenapisane življenjepise. Nedolgo na kratko opiše, pri čemer je opredelitev prvih dveh zatem se pojavijo celo posamezni listi, na katerih je obdobij precej problematična in deloma zgrešena. Za-zapisano samo ime člana – rezerviran prostor za vpis enkrat ni nobenega dokaza, da bi prve miniature za z miniaturo. Tako za vpisno stranjo Janeza Gašperja spominsko knjigo nastale že leta 1688 in da so bili Kharschanerja (TM, fol. 199), ki mu sledi nepopisan napisani tudi uvodni deli (naslovnica, predgovor tajnika, akademska pravila). Resnici na ljubo ne vemo niti tega, ali je bila knjiga tega leta sploh že izdelana, 33 Iluminiranih individualnih vpisov v spominsko knjigo je si- čeprav je letnica 1688 ponosno izpisana na naslov-cer 183, vendar zadnja dva (TM 387r in 389r) nimata em- blemskega značaja – iluminacija se omejuje na naročnikov nem listu. Drži le, da so prvi vpisi članov datirani z grb. Podatek velja za aktualno stanje rokopisa (nekaj listov 12. septembrom 1689. Letnica 1688 se najverjetneje je namreč izgubljenih) in upošteva dejstvo, da zadnji vpisni nanaša na leto ustanovitve družbe in ne pomeni nujno, strani nimata emblemov. Glej poglavje Provenienca in dana- da je sama knjiga nastala še v istem letu. Je mogoče, šnje stanje rokopisa. da bi bila knjiga pripravljena proti koncu leta 1688 34 O tem, kakšno knjigo so si zamislili člani plemiške družbe, govori zapisnik njihove seje 6. junija 1688 (PR, fol. 4). Glej in da bi bile izdelane vsaj tri uvodne miniature? Če bi poglavje Ljubljanska plemiška družba sv. Dizma. 19 bilo tako, zakaj bi akademiki s prvimi vpisi čakali do se zvrstijo za Erbergovo in so datirane z 12. septem-septembra naslednjega leta?35 Za razrešitev vprašanja, brom 1689,36 naslikal v manj kot mesecu dni. Datum kdaj so nastale uvodne miniature, je ključen podatek, se, kot v večini primerov, nanaša zgolj na vstop člana da so člani Dizmove družbe šele na zasedanju 15. v Dizmovo družbo in ne govori o tem, kdaj so bile aprila 1689 sprejeli sklep o natančni obliki in vsebini vpisne strani v resnici poslikane. Vprašanja natančne-emblema novoustanovljene akademije (PR, fol. 6v), ki ga časa nastanka vpisnih strani z najzgodnejšim datu-je vsebinsko jedro naslovne miniature Apoteoza Lju- mom avtorji študij, ki so pospremile faksimilno izdajo bljane. Tudi če dopustimo možnost, da so Academici spominske knjige, ne problematizirajo. V kronologiji Uniti o emblemu akademije razmišljali že krepko pred sledijo Polonci Vrhunc, ki verjame, da so bile strani z omenjenim sestankom, se zdi skorajda nemogoče, da vpisi prvih članov Dizmove družbe izdelane leta 1688 bi lahko skrbno domišljena miniatura s poveličanjem (glej zgoraj). Edino Emilijan Cevc izrecno opozori, Ljubljane, njen opis in ikonografska razlaga nas- da je vpisna stran Franca Jakoba Erberga nastala po tali samo na osnovi razmislekov, preden je bil spre- njegovi smrti (2001, str. 71), vendar se ob tem ne spra-jet dokončen sklep o natančni podobi akademskega šuje, kaj to pomeni za datiranje poslikav, ki se zvrstijo emblema in številu članov, ki so v njem simbolično neposredno za njo. Ob obstoječem stanju raziskav se predstavljeni s 26 srci. Iz tega lahko zaključimo, da so zdi najverjetneje, da so leta 1689 nastale le uvodne tri bili uvodni deli s tremi miniaturami izdelani v času po miniature in članski vpis predsednika družbe Volfa aprilski seji združenja, ko je bil sprejet sklep o obliki Sigmunda Künpacha, prve vpisne strani članov pa so akademskega emblema, in pred prvimi individualnimi bile izdelane šele leta 1690. vpisi članov 12. septembra 1689. Če se s te perspektive ozremo na kronološko oprede- A tudi pri vpisih prvih članov septembra 1689 je litev zgodnjih faz poslikave, kot jo predlaga Vrhun-treba opozoriti, da večina skoraj zagotovo ni nastala čeva, se slednja izkaže za zmotno. Proti njej govori še tega leta: nedatirani vpisni list Franca Jakoba Erber- eno očitno dejstvo: tipologija emblemov, kompozi-ga (TM, fol. 13r) je bil izdelan po njegovi smrti 20. cijska shema in slikarski slog miniatur so (z redkimi januarja 1690. Glede na to, da mu sledijo vpisni li- izjemami) v prvih letih enotni, zasnova vpisne strani sti, datirani z 12. septembrom 1689, bi lahko bila sledi konceptu, ki ga je predvidel Dolničar, slikarska Erbergova vpisna stran izdelana in vstavljena nakna- izvedba pa kaže, da je večino poslikav izdelal vodilni dno ali pa so bili foliji z letnico 1689, ki se zvrstijo miniaturist zgodnjega obdobja Andrej Trost. Listi s za njim, v resnici poslikani šele leta 1690. Slednje se tipološkimi in slogovnimi odmiki kažejo, da so ob zdi veliko verjetneje. Skladno z rezultati kodikološke Trostu že zgodaj sodelovali posamezni »gostujoči« analize Nataše Golob (2001, str. 44) Erbergov vpisni slikarji, o katerih zaenkrat nimamo podatkov. Vendar list ne spada med tiste, ki bi bili naknadno vstavljeni njihova dela niso časovno omejena s prelomnico, ki oziroma prilepljeni na obstoječi list. Čeprav ni dati- jo postavlja Vrhunčeva, ampak se pojavljajo v precej ran, ikonografija sličice (Božja roka, ki je ugasnila pla- daljšem intervalu. Letnica 1689 oziroma 1690 v nomen srca) z zapisom Izmed vseh prvi, ki nadomešča benem pogledu ne pomeni opaznejše slogovne preobičajni akademski vzdevek in izbrano geslo, priča o lomnice: vse do konca 17. stoletja je levji delež mini-tem, da je nastal posthumno. Hkrati je glede na dina- atur izdelal Andrej Trost, ki ostaja aktiven še v prvih miko izdelave iluminiranih vpisnih strani, ki so glede letih novega stoletja, čeprav drži, da je po letu 1700 na datum vpisa praviloma nastajale z določenim (ne- med iluminacijami vse več takih, ki jih z veliko verje-redko precejšnjim) časovnim zamikom, skoraj nemo- tnostjo pripisujemo njegovim učencem. Slogovni iz-goče verjeti, da bi Andrej Trost vse vpisne strani, ki raz poslikav (z izjemo miniatur anonimnih mojstrov) še naprej ostaja precej poenoten, tako da je pogosto 35 Dolinar (1994, str. 35) sicer piše, da so se prvi člani vpisali nemogoče z zanesljivostjo reči, ali je določeno vpisno že 12. marca 1689, vendar gre za očitno pomoto, na kar kaže tudi dejstvo, da ob datumu omenja praznik Marijinega imena, ki ga praznujemo 12. septembra. Da gre za napako, najnepo- 36 Gre za 16 vpisov na foll. 27r–59r. Anton Jožef Zergollern sredneje priča dejstvo, da je na prvi vpisni strani v Dizmo- (fol. 61r) je bil kot zadnji vpisan leta 1689, vendar z datumom vi kroniki (vpis ustanovitelja Künpacha) zabeležen datum 12. 18. november, medtem ko je grof Janez Henrik Watzenberg september 1689 – enako velja za niz vpisnih strani, ki sledijo. (fol. 63r) prvi vpisani član v letu 1690. 20 stran poslikal Trost ali kateri od njegovih učencev Štefana Florjančiča ali Janeza Gotharda Lukančiča, (Cevc, 2001, str. 71–73). TM, foll. 41r, 71r, 73r, 107r), kjer ima pejsaž po- Pravilneje je torej govoriti o dolgem zgodnjem ob- membno vlogo ali v slikarskem pogledu celo prev-dobju, ki izzveni nekako v času po smrti Trostovega lada, mojstru pa uspe ustvariti posebno vzdušje, »šti-najbolj nadarjenega učenca Bartolomeja Ramschissla mungo«, ki izpričuje njegov posluh za naravo. Tehni- (1711) in malo pred Dolničarjevo smrtjo (1719). ka gvaša Trostu in njegovim učencem omogoča, da v Trost, vodilni mojster zgodnjega obdobja, slogovno oblikovanju grbovnih ščitov in njihovih dekorativnih pripada baroku, mestoma pa pri njem še zasledimo okvirjev skladno s heraldično tradicijo uporabljajo poznorenesančne prvine, ki so značilne za njegova bolj nasičene in žive barve, ki jih mestoma dopolnijo predhodna dela, nastala v umetniškem krogu Janeza s pozlato. V krajinskih prizorih in cvetlični dekoraciji Vajkarda Valvasorja. Skladno s tipologijo emblemov so lahko nanosi barv prosojnejši, tako da se približajo in strukturo vpisnih strani je največ poudarka na de- akvarelu. V poznejših iluminacijah se začnejo pojav-korativnih prvinah, medtem ko so narativni prizori ljati asistenčne figure, ki pridržujejo girlande oziro-omejeni na emblemsko sličico in praviloma precej ma heraldične ščitke ali slonijo ob napisnih kartušah. rudimentarni. V izdelavi okrasja je Trost pravi moj- Najpogosteje najdemo igrive putte in angele, nekoli-ster in s posebno skrbnostjo slika cvetlične girlande, ko redkeje poosebitve kreposti. Asistenčne figure so vence, šopke, palmove liste in najrazličnejše sadje. V značilne predvsem za Trostovega učenca Bartolome-emblemskih sličicah, ujetih v razkošno okrašene oval- ja Ramschissla, za oba pa velja, da njune putte, angele ne okvirje, pogosto vidimo izsek pokrajine, naslikane z in alegorične like odlikujeta živahna razgibanost in občutkom za svetlobno modeliranje in iluzionistično čvrsta modelacija teles. poglabljanje prostora, ki pa največkrat ne presegajo V treh desetletjih, kolikor okvirno traja prvo ob-vloge krajinskega ozadja. dobje iluminiranja Dizmove kronike, opazimo nove slogovne poteze in spremembe v tipologiji emble- mov. Do njih prihaja po eni strani zaradi Trostovih iskanj izvirnih slikarskih rešitev, po drugi strani zara- di svežih impulzov, ki jih s svojimi pogosto radikal- no drugačnimi koncepti vnašajo različni anonimni mojstri. Med njimi je posebej izrazit in daljnosežen vpliv neznanega slikarja, ki je izdelal dve miniaturi za vpisni list barona Zaharije Gotfrida Webersperga (TM, fol. 69r–69v).37 Prva, na kateri sta grb in na- pisna kartuša postavljena v veliko arhitekturno nišo, podobno klesanemu okvirju stenskega oltarja, se je izkazala za posebej navdihujočo. Trost in še v več- ji meri Ramschissl sta pod njenim vplivom začela v svoje kompozicije vnašati več arhitekturnih prvin in nove kompozicijske rešitve. Hkrati sta ženski figuri, Andrej Trost, Vpisna stran Janeza Krstnika Petermana ki pridržujeta Weberspergov grb, spodbudili vklju-pl. Manfelsa, detajl emblemske sličice z geslom in čevanje likovno in kompozicijsko bolj izpostavlje- članskim imenom, 1689, Theatrum memoriae, ARS, nih asistenčnih figur. Kljub raznolikosti slikarskih Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 41r. pristopov in individualnih slogovnih govoric je prvo obdobje slikanja spominske knjige v prevladujočem To je razumljivo tako zaradi dimenzij kakor zaradi baročnem slogu vendarle dovolj homogeno, da ga ni emblemskega značaja sličic, kjer je jasnost simbol- smiselno deliti v dva dela ali v podkategorije. V tem nega sporočila na prvem mestu. Kljub temu najde- pogledu je stališče o enotnem slogovnem razvoju do mo miniature (na primer emblemske sličice Janeza Krstnika Petermana, Pavla Valerija Schwizna, Janeza 37 Z veliko verjetnostjo mu pripisujemo tudi izdelavo vpisnega lista Franca Benedikta Dinzla (TM, fol. 85r). 21 vodilnemu mojstru prvega obdobja, Andreju Trostu. Drevored cipres na vpisnem listu Sigfrida Werthent- hala (TM, fol. 208r) nas takoj spomni na enak motiv, ki ga je Trost vključil v naslovno miniaturo Apoteoza Ljubljane, le da je bolj monumentalen in slikovit ter posrečeno dopolnjen z lepo obrezanimi pušpani v ok- rasnih posodah na visokih klesanih podstavkih. Tudi težki rdeči zastori, ki jih pridržujeta krilata genija, so očiten odmev podobno oblikovane gledališke zavese na uvodnem listu. Svež slikarski pristop se najprej pokaže v Grahovar- jevih emblemskih sličicah z natančno naslikanimi panoramskimi krajinami, v katere sprva previdno umešča figuralne prizore, pozneje pa postaja pripo- vednost vse izrazitejša. Krajine lahko mestoma pre- poznamo kot realne izseke z dvorcem ali graščino naročnika, povzeto po vedutah v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Tako že na njegovi prvi signirani miniaturi, izdelani za Janeza Adama Flödniga (TM, fol. 203r), vidimo renesančno graščino v Valburgi (danes baročno prezidani dvorec Smlednik) z ruševi- no starega smledniškega gradu v ozadju (posneto po bakrorezu v Slavi, XI, 173). Grahovarjeve slikarske zasnove kmalu postanejo razkošnejše in vsebinsko bogatejše. V prvi plan vstopijo velike, monumental- Neznani mojster, Vpisna stran Zaharije Gotfrida no koncipirane asistenčne figure kreposti in izbra- barona Webersperga, 1691, Theatrum memoriae, ARS, ni mitološki liki, ki v simetrični razporeditvi bodisi Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 69r. pridržujejo naročnikov grb bodisi preprosto stojijo ob njem ali pa elegantno posedajo v kompozicijsko Dolničarjeve smrti, ki ga zagovarja Emilijan Cevc uravnoteženih položajih.38 Včasih, kot v primeru vpi- (2001, str. 70–74), pravilnejše kot delitev v dve fazi, snega lista grofa Antona Jožefa Auersperga (TM, fol. kakor predlaga Polonca Vrhunc. 259r), zasedejo levji delež vpisne strani. Dekorativne Kronološko zamejitev poznejših dveh obdobij Vrhun- prvine – zlasti bogato ornamentirani okvirji kartuš čeva argumentirano utemelji tako na osnovi slogov- – se razvijajo v tipičnih rokokojskih oblikah in da-ne analize kot zgodovinskih podatkov. Jedro tretjega jejo občutek, da se organsko razraščajo. Z leti pos-obdobja so umetniško zelo kvalitetne in inventivne tajajo Grahovarjeve kompozicije vse bolj sproščene: stvaritve Simona Tadeja Volbenka Grahovarja, ned- grb se pogosto umakne iz središča miniature, strogo vomno najbolj nadarjenega mojstra Dizmove kronike. osno simetrijo nadomestijo kompleksnejše rešitve z Z njim vstopimo v obdobje rokokoja, ki ga odlikujejo bolj zrahljano strukturo diagonal in mehkim ritmom bolj sproščene kompozicije, značilne rokokojske okra- usločenih linij. Figure so živahnejše in življenjsko sne prvine in barvitost s prevladujočo paleto svetlih, nežnih pastelnih barv. V zgodnejših miniaturah, ki 38 Vrhunčeva v svoji analizi Grahovarjevih miniatur zapiše, da v osnovi ohranjajo tradicionalno strukturo emblema, prve asistenčne figure nimajo vsebinske povezave z geslom (1970, str. 116). Na prvi pogled se mogoče res zdi tako, ven- kot si jo je zamislil Dolničar, se Grahovar v slikar- dar ikonografska analiza emblemov pokaže, da figure niso skem pogledu prilagaja obstoječim vzorcem, povzema izbrane naključno in da tako ali drugače dopolnjujejo em- baročne dekorativne forme in jih razvija naprej. Posa- blemsko sporočilo. Prav tako ne drži, da so sličice v kartušah žanrski prizori – njihov emblemski značaj je v večini prime- mezne miniature lahko razumemo tudi kot hommage rov nesporen. 22 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Janeza Adama Flödniga, 1718, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 203r. 23 prepričljivejše, intenzivneje komunicirajo med sabo zgodnjega novega veka običajna praksa, v kateri vpra-in vse pogosteje nagovarjajo tudi gledalca. Mojster šanje avtorstva največkrat ni bilo problematizirano. vedno več pozornosti posveča slikovitosti krajinske- To je posebej očitno prav v emblemskih knjigah, kjer ga ozadja in perspektivičnemu poglabljanju prosto- mlajši avtorji vključujejo že obstoječe embleme svojih ra. Njegova slikarska iskanja dosežejo najpopolnejši predhodnikov, ilustratorji pa velikokrat kopirajo ali izraz v t. i. odprtih emblemih, kjer opusti tradicio- le malenkostno predelajo ilustracije. Razvoj emble-nalno uokvirjeno emblemsko sličico, celotna ilumi- matike priča o tem, da je želja po ustvarjanju novih nirana stran pa prevzame vlogo emblemske slike. emblemskih knjig v popolnem skladu z idejo nadalje-Prvi primer odprtega emblema je vpisni list Sigmu- vanja obstoječe tradicije, migracije in transformacije nda Jožefa Coppinija (TM, fol. 244r, glej sliko na emblemov pa so nekaj samoumevnega. Zapis » inve-str. 156), med najbolj posrečenimi pa lahko izpostavi- nit et pinxit« na Grahovarjevih miniaturah ne pomeni mo vpisni list grofa Pavla Alojzija Auersperga (TM, nujno, da se pri svojem snovanju (invenciji) ni poslu-fol. 347r, glej sliko na str. 206), eno Grahovarjevih ževal obstoječih emblemskih kompozicij. Najnovejše poznih del. Miniature so hkrati vsebinsko bogatejše raziskave to potrjujejo in kažejo, da imamo opravka s in z vidika ikonografske interpretacije zahtevnejše: širokim razponom medsebojnega razmerja prototipov, nosilci simbolnega sporočila (človeški liki, živali, ra- ki so Grahovarju služili kot izhodišče, in emblemov, ki stline itd.) ustvarjajo kompleksno mrežo medseboj- jih je sam »zasnoval«. Grahovarjeva kompozicija je venih interakcij, pri čemer mojster včasih vključi drob- likokrat opazno spremenjena in dopolnjena, tako da je ne žanrske utrinke, ki nimajo simbolnih pomenov, dobršna mera inventivnosti nedvomno prisotna. Spet zaradi česar je lahko analiza emblema precej težavna. drugič so spremembe razmeroma majhne in v očeh Grahovarjeva ustvarjalnost in inventivnost se ne sodobnega gledalca ne opravičujejo samozavestne omejujeta na posamezne slikarske in ikonografske oznake » invenit«. Emblemska sličica Franca Antona prvine: pri izdelavi nekaterih emblemov je očitno Moscona (TM, fol. 272r), na primer, je skoraj pov-prevzel tudi vlogo idejnega snovalca. Na to opozarja sem enaka kot bakrorez, ki krasi emblemsko knjigo mojstrov način podpisovanja miniatur: večina je pod- Lust- und Artzeney-Garten des Königlichen Propheten pisana z običajnim » Grahover pinx. «, s čimer slikar Davids nemškega polihistorja in pesnika Wolfganga pove, da je avtor slike, da jo je, če prevajamo dobe- Helmharda von Hohberga (Hohb., fol. 16r).40 Resda sedno, naslikal. Ob tem je v Dizmovi kroniki kar 22 je Grahovarjeva miniatura slikarsko bolj dovršena ter miniatur, v katerih slikar izrecno poudari, da slike ni izdaja velik posluh za oblikovanje krajine in natančno samo naslikal, ampak si jo je tudi sam zamislil, torej slikanje živali, vendar je osnovna kompozicija komaj idejno in kompozicijsko zasnoval: » Grahover inv. et kaj spremenjena, tako da gre za očitno posnemanje pinx. «. (glej str. 177 39 Vendar je pri interpretaciji pojma invenit v –178). smislu vsebinskega avtorstva likovnega dela na mes- Ob slogovni analizi Grahovarjevih miniatur Vrhun-tu previdnost: razumeti ga moramo v kontekstu dobe čeva hkrati opozori na velik razkorak med starejšim in umetniške prakse, v kateri koncept avtorstva ni bil obdobjem iluminiranja spominske knjige in časom, v identičen z modernim konceptom nesporno avtorske katerem ustvarja Grahovar. Delo na spominski knjigi stvaritve. Povzemanje starejših zgledov, bolj ali manj neposredno navdihovanje pri obstoječih emblemih, 40 Lust- und Artzeney-Garten des Königlichen Propheten Davids celo posnemanje brez večjih sprememb, je v umetnosti (Regensburg 1675) vsebuje nemški prevod psalmov z notni- mi zapisi novih melodij, molitve, botanične ilustracije z ale- gorizirajočimi verzi ter embleme z epigrami v latinščini in 39 Ob omenjenih dveh načinih podpisovanja je treba dodati, nemščini. Tiskana knjiga ima 150 vstavljenih pergamentnih da je podpis včasih omejen samo na priimek z začetnicami folijev z bakrorezi Georga Christopha Eimmarta. Emblemi, imena, zelo redko pa se ob oznaki » pinx. « pojavi še okrajša- ki se vsebinsko povezujejo s psalmi, so na vstavljenih perga- va » del. « ( delineavit, izrisal, ustvaril predhodno risbo), ki jo je mentnih folijih zmeraj na prvi strani, medtem ko so na hrb-v obstoječem kontekstu težko povsem zanesljivo opredeliti, tni strani ( verso) botanični bakrorezi različnih rastlin. Pet let vendar tudi nakazuje večji delež samostojnosti pri snovanju pozneje je izšel ponatis (Nürnberg 1680), sodobni faksimile s miniature kot običajni pinxit. Izjemoma se mojster podpiše spremno besedo Grete Lesky pa je bil izdan leta 1969 (Aka- samo z inicialama S G (na primer vpisna stran J. J. Ottheima, demische Druck und Verlagsanstalt, Gradec). Za embleme v fol. 217r). Hohbergovi knjigi glej: Schöne, 1978, str. 30–46. 24 namreč ni teklo kontinuirano, ampak je za skoraj pe- str. 114). Avtorica opozori na upad ustvarjalnosti in tindvajset let zastalo (Vrhunc, 1970, str. 125). Letnice kvalitete, kar je razvidno iz iluminacij novih mojstrov, vpisa in zaporedje vpisnih strani se v rokopisu tekoče med katerimi nobeden ne dosega umetniške ravni vrstijo tudi po Dolničarjevi smrti in v tem pogledu Grahovarjevih miniatur. V zadnjem obdobju izpostavi prekinitve mogoče niti ne bi opazili. Vendar je ilumi- nekaj signiranih vpisnih listov in z njimi ponazori slo-niranje strani očitno obtičalo v slepi ulici celo še pred govne premike ter skromnejšo slikarsko vrednost ilu-smrtjo prvega tajnika: vpisni list barona Flödniga z minacij. Pri tem prezre, da se proces začne že krepko letnico vpisa 1718 namreč nosi Grahovarjev podpis. pred Grahovarjevo smrtjo, kot opozarja Cevc (2001, Če imamo pred očmi dejstvo, da je mojster z delom na str. 77). S kronološkega vidika bi bilo mogoče pozno Dizmovi kroniki začel ok. 1740, je očitno, da je najprej fazo iluminiranja razdeliti na dva dela, pri čemer je postoril zamujeno, torej izdelal celo vrsto miniatur »za Grahovarjeva smrt le delni mejnik. Prvi del se pokriva nazaj«. Žal nimamo podatkov o tem, kaj je bil razlog s časom, ko je Grahovar še aktiven, vendar se ob nje-za prekinitev izdelave vpisnih strani v dobrih dveh de- govih miniaturah vse pogosteje pojavljajo iluminacije setletjih, ki so minila med zadnjimi iluminiranimi fo- mlajših mojstrov. Drugi zajema zadnja leta obstoja liji z letnico vpisa 1716, izdelanimi v slogu Trostovih Dizmove družbe, čas po Grahovarjevi smrti, z vsega naslednikov, in prvimi poslikavami, ki jih je ok. 1740 nekaj vpisnimi stranmi, ki so jih izdelali anonimni, ustvaril Grahovar za akademike, sprejete leta 1718 in manj nadarjeni slikarji in risarji. pozneje. Očitno je tajnik družbe (kot že v Dolničar- jevem času) dosledno beležil datume sprejema novih V prvi skupini je treba ob Grahovarjevih poznih delih članov, dejanski vpis v knjigo pa je bil izvršen nakna- omeniti predvsem dva mojstra: Jožefa Leopolda Wi-dno, najverjetneje z vlepljanjem listov. Takšna praksa serja in Janeza Franca Antona Hägerja. Wiser, odli-se je v skromnejšem obsegu uveljavila že v prvih letih čen risar, ki je v Ljubljani opravljal službo stavbnega vpisovanja v kroniko, saj so akademiki zgodaj ugoto- nadzornika, je leta 1756 (skoraj dvajset let pred Gra-vili, da papirni listi niso dovolj kvaliteten nosilec za hovarjevo smrtjo) ustvaril vpisni list grofa Karla Lam-celostranske miniature. Primerov zamenjave listov, berga (TM, fol. 345r). Čeprav se Wiser z igrivo obliko vlepljanja in vstavljanja pergamentnih folijev je v poz- rokajske kartuše navezuje na nekatere Grahovarjeve nejšem obdobju bistveno več, kar je razvidno iz neena- kompozicije, je slikarski pristop z monokromno pa-ke velikosti leg in drugih pokazateljev, ki jih je razkril leto povsem drugačen. Isti mojster je leto pozneje kodikološki pregled spominske knjige (Golob, 2001, okrasil tudi vpisno stran Jožefa Leopolda Rasterna str. 43–44). Največ vlepljenih pergamentnih folijev je (TM, fol. 353r, glej sliko na str. 53), kjer je kartušo še iz časa Grahovarjevega delovanja, ko je z novim mini- bolj razgibal in dodal dve sličici v samostojnih ovalnih aturistom delo na poslikavi kronike ponovno steklo in okvirjih, monokromno izhodišče pa je dopolnil z než- je bilo treba nadomestiti zamujeno. Nov ritem v rasti nimi barvnimi poudarki. Celotna kompozicija vklju-kronike se nazorno odraža tudi v pravilnem redosledu čuje kar pet miniaturnih emblemskih sličic, v katere pri izmenjavi pergamentnih in papirnih folijev: vsake- vstopa paleta svetlih pastelnih barv. Tradiciji pretežno mu pergamentnemu foliju s poslikavo sledi papirnat monokromnih ilustracij se pridružuje vpisni list grofa list, namenjen življenjepisu. Riharda Auersperga (TM, fol. 351r), ki ga je istega 41 Dejstvo, da se dosledna dinamika v izmenjavi materiala začenja prav v času, leta poslikal Janez Franc Anton Häger.42 Mojster v ko z delom nastopi Grahovar, in da zdrži vse do konca svoji kompoziciji išče srednjo pot med tradicionalno njegovega sodelovanja pri krasitvi spominske knjige, je uokvirjeno emblemsko sličico in skoraj panoramsko dovolj povedno in potrjuje spoznanja Polonce Vrhunc. zasnovano krajino, sicer pa delo ne prinaša posebnih Četrto fazo v iluminiranju Dizmove kronike, po delitvi 42 Cevc (2001, str. 77–78) Auerspergov vpisni list pripiše Wi-Vrhunčeve, zamejujeta Grahovarjeva smrt leta 1774 serju, čeprav je v desnem spodnjem vogalu izpisano ime Janez in končni vpis v spominsko knjigo leta 1801 (1970, Franc Anton Häger. Že Viktor Steska (1927, str. 108) in Po- lonca Vrhunc (1970, str. 115) na osnovi signature ilustracijo pripišeta Hägerju. Temu sledi tudi Kastelic v ikonografskem 41 Nataša Golob ugotavlja, da od 205. lista (vpis Adama Sigfri- katalogu (2001, str. 243). Slogovno je miniatura res blizu Wi- da Juriča, 1718) do konca spominske knjige enakomerna me- serjevima, vendar se tipologija črk v napisih, ki so vključeni v njava papir-pergament-papir postane pravilo (2001, str. 45). embleme, vidno razlikuje. 25 Jožef Leopold Wiser, Vpisna stran Karla barona Janez Franc Anton Häger, Vpisna stran Riharda grofa Lamberga, 1755, Theatrum memoriae, ARS, Auersperga, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 345r. AS 1073, I/1, fol. 351r. novosti. Kot zanimivost lahko omenimo še vpisno pastelne barve pa pridobijo pomembnejšo vlogo. Zad-stran Leopolda Krištofa Radicsa (TM, fol. 343r), ki nja vpisna lista, nastala leta 1801 za barona Vincenca jo je ob sprejemu v akademijo leta 1754 ustvaril sam, Argenta (TM, fol. 387r) in grofa Marijo Jožefa Ursi- čeprav ni bil slikar. Ilustracijo je oblikoval v popolnem ni-Blagaja (TM, fol. 389r), sta okrašena samo z veli-nasprotju z vsem, kar je bilo do tedaj naslikanega v kim rodbinskim grbom, dopolnjenim z imenom na-ljubljanski spominski knjigi: preprosta sličica v tehni- ročnika in datumom včlanitve, brez vsakega drugega ki perorisbe kaže tihožitje z mrtvaško glavo, izdelana slikarskega okrasa. pa je na iluzionističen način, ki daje vtis, kot da je list iztrgan iz tiskane knjige in s pečatnim voskom pri- lepljen na folio v spominski knjigi. 1.4 Provenienca in današnje stanje V drugo skupino bi lahko uvrstili nekaj vpisnih strani rokopisa s skromnejšo umetniško vrednostjo poslikave, na pri- Iz obdobja v začetku 19. stoletja, ko je plemiška druž- mer vpisni list barona Sigfrida Gusiča (TM, fol. 381r), ba sv. Dizma ugasnila, nimamo zanesljivih podatkov ki ga je iluminiral neznani mojster, ali emblem Anto- o takratnem nahajališču spominske knjige. Vladimir na Medarda Wiederkherja (TM, fol. 383r), delo Jože- Žumer v kratkem predgovoru k zvezku študij ob fa-fa Hübnerja. Slednji se likovno približuje miniaturi, ki ksimilni izdaji spominske knjige piše, da naj bi baron jo je za Rasterna izdelal Jožef Wiser, le da je organsko Jožef Kalasanc Erberg, ko se je loteval Poskusa osnut-razraščen dekorativni okvir še bolj razgiban, nežne ka za literarno zgodovino Kranjske leta 1825, kroniko 26 najverjetneje prejel od zadnjega tajnika družbe Fride- nadomestili (ali okrepili) z debelejšimi listi ali s perga-rika Vanina (Žumer, 2001, str. 15). Marijan Smolik mentnimi foliji (Golob, 2001, str. 44).45 To velja zlasti opozarja, da je po smrti Friderika Vanina spominsko za liste z iluminacijami, saj bi barve premočno prese-knjigo iz rok njegove vdove prejel najstarejši član Diz- vale, list pa bi se lahko hitreje poškodoval. Naročniki move družbe Vencel Gandini, o čemer priča potrdilo, so se s problemom srečali že takoj ob prvi miniaturi datirano s 15. januarjem 1822, ki se je ohranilo v dol- – celostranski Apoteozi Ljubljane. Zanjo je bilo treba skem arhivu ( Spominska knjiga I, str. 330).43 Zaenkrat vstaviti precej trdnejši papir, ki je dopuščal tudi bolj nimamo podatka, kdaj natančno je baron Erberg, eden pastozne nanose barve in pozlato. Portret ustanovite-zadnjih živečih članov Dizmove družbe, od Gandini- lja družbe, Volfa Sigmunda Künpacha, je celo naslikan ja dobil družbino spominsko knjigo. Vsekakor je bila na poseben list, ki so ga nato nalepili na dvojni list v leta 1825 že v knjižnici graščine Dol pri Ljubljani. knjigi. Prvi pergamentni list (fol. 45) je bil vstavljen Boris Golec dopušča možnost, da je spominska knjiga že leta 1689 in kar 92 od 187 iluminacij je na perga-v dolski arhiv prišla že leta 1822 (Golec, 2022, 27/2, mentu, ki ima kot nosilec poslikave številne prednosti str. 82). Erbergu, vsestranskemu eruditu, zbiralcu in (Golob, 2001, str. 44). Že na prvi pogled je očitno, da ljubitelju arhivskih dragocenosti, je spominsko knjigo so listi krepko obrezani, nekateri do te mere, da ob-pozneje uspelo odkupiti. Kdaj natančno se je to zgo- reza doseže rob miniature ali v posameznih primerih dilo, ni znano, vemo pa, da so leta 1878 njegovi vnu- celo zareže v naslikano borduro.46 Večina iluminacij je ki sklenili prodati družinski arhiv in da je leta 1880 v dobrem, mnoge celo v odličnem stanju, kar je od-Dizmovo kroniko skupaj z drugim gradivom odkupil ločilnega pomena za njihovo analizo, razumevanje in takratni Deželni muzej za Kranjsko v Ljubljani. Ko je umetnostnozgodovinsko vrednotenje: pri opredelitvi bil leta 1945 ustanovljen Osrednji državni arhiv Slo- slogovnih značilnosti šteje vsaka poteza in sleherni venije, je arhivsko gradivo tedaj že Narodnega muzeja detajl je lahko pomemben za razumevanje komple-prešlo v njegovo domeno. Novoustanovljeni arhiv je ksne ikonografije. sprva gostoval v prostorih Narodnega muzeja, dokler se ni leta 1953 preselil v današnje prostore na Gru- Leta 2020 je bilo opravljeno visokoresolucijsko op-berjevem nabrežju v Ljubljani (Žumer, 2001, str. 15). tično branje celotnega rokopisa, tako da je Spominska Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma danes razi-je danes v matični stavbi Arhiva Republike Slovenije skovalcem in zainteresirani javnosti na voljo tudi v di-v Gruberjevi palači, rokopis pa velja za eno največjih gitalni obliki. Ob tem ne moremo mimo vprašanja, ali dragocenosti arhivske zbirke. je rokopis v letih, ko je iz Erbergove zapuščine prišel v javno last, do danes utrpel morebitne izgube in kako Rokopisna knjiga je bila pred pripravo za faksimilno velike bi utegnile biti. Konkreten povod za razmislek izdajo leta 1999 razvezana, opravljeni pa so bili pot- namreč daje kratka, v stroki prezrta notica Franceta rebni konservatorski posegi (Golob, 2001, str. 42). V Barage, ki je sodeloval pri transkripciji in prevodu be-razvezanem stanju je bilo izvedeno tudi zadnje ošte- sedila spominske knjige. Ob prevodu vpisnega lista vilčenje strani.44 Spominska knjiga, ki je na srečo dob- predsednika Dizmove družbe Künpacha, s katerim se ro ohranjena, ima v knjižnem bloku 399 listov. Izvor- začenja prvo številčenje (številke zapisane s črnilom no so bili listi iz papirja enotne kakovosti, a ker so na hrbtni strani iluminiranih listov), Baraga lapidarno bili razmeroma tanki, so kasneje približno 110 listov zapiše: »Listi 120, 132, 177, 178 manjkajo« ( Spominska knjiga I, str. 21, op. 4). V obstoječem rokopisu listov z 43 Klun (1852, str. 28) navaja, da je bil zadnji član, pri katerem je navedenimi zaporednimi številkami prvega številčenja bila spravljena Dizmova kronika, Kajetan Baltazar Pettenegg, na kar v opombi opozarja tudi Smolik (2001, str. 275, op. 4). 45 Za kodikološko analizo rokopisne knjige glej: Golob, 2001, 44 Listi v spominski knjigi prvotno niso bili oštevilčeni. Prva str. 41–47. foliacija s črnilom na hrbtni strani iluminiranih listov je z za- 46 Golobova ocenjuje, da so liste na zgornjem robu odrezali vsaj četka 19. stoletja in je bila najbrž opravljena nedolgo potem, za 20 mm, na desnem vsaj za 30 mm in na spodnjem za 30 ko je plemiška družba v začetku 19. stoletja ugasnila. Druga, mm ali več. Danes listi niso povsem enako veliki, srednja ve- nepopolna foliacija s svinčnikom na prvi strani listov z mini- likost je 303 x 220 mm z odstopanji do 3 mm. Izvorno naj bi aturami je nastala v poznem 19. stoletju, najbrž kmalu po letu bili listi visoki med 350 mm in 400 mm ter široki med 250 1880, ko je rokopis prišel v last Deželnega muzeja. mm in 300 mm (Golob, 2001, str. 43). 27 dejansko ni in tudi v faksimilni izdaji ter transkripciji rokopisa, zato izključuje možnost, da bi se pri posegu besedila ( Spominska knjiga I, str. 152–153, 162–163, kak folij izgubil.47 202–203) bi jih zaman iskali. A uganka Baragove opombe o manjkajočih listih os- Kako je mogoče, da nobeden od avtorjev študij, obja- taja, saj pregled izvirnika pokaže, da se ni zmotil pri vljenih ob faksimilni izdaji Dizmove kronike, ne pro- štetju: skladno s številčenjem, izpisanim s črnilom na blematizira manjkajočih štirih listov? Nataša Golob hrbtni strani iluminiranih vpisnih listov, našteti foliji v kodikološkem pregledu glede na naravo rokopisne manjkajo.48 Teoretično seveda obstaja možnost, da je knjige, v katero so desetletja vstavljali dodatne lis- prišlo do napak pri samem številčenju, vendar se zdi te in jih tudi nadomeščali, omenja možnost, da kak to malo verjetno. Proti takšni domnevi govori dejstvo, list manjka, vendar ne navede nobenega konkretnega da je vsaj v primeru lista 132, ki ga navaja Baraga, sle-primera ali katerega od folijev, ki jih našteje Baraga herna napaka izključena. Vse do lista 133 (TM, fol. (Golob, 2001, str. 44). V Kasteličevem ikonografskem 264) namreč v Dizmovi kroniki teče dvojna foliacija: katalogu ob vpisnem listu Janeza Benjamina Erberga številčenje s črnilom (začetek na hrbtni strani Kün- (TM, fol. 264 oziroma fol. 133 številčenja iz začetka pachovega vpisnega lista, TM, fol. 11v) in številčenje 19. stoletja ali fol. 124 številčenja iz ok. 1880) zasledi- s svinčnikom na sprednji strani vpisnega lista z ilumi-mo neobičajen, pozornosti vreden zaznamek: »Številka nacijo (začetek s Künpachovim portretom, TM, fol. miniature 123 manjka!« (2001, str. 204). Upoštevajoč 7r). Obe foliaciji se prekineta na istem mestu – list dejstvo, da številčenje v ikonografskem katalogu pre- 132 številčenja s črnilom, ki ga navaja Baraga, je hkrati skoči folij 263 (št. 123 druge foliacije), bi lahko neko- številka miniature 123 številčenja s svinčnikom, ki jo liko nejasen zapis pomenil, da v času priprave kataloga omenja Kastelic. Da bi do napake prišlo na istem mes-lista z manjkajočo številko v rokopisu ni bilo. Ne glede tu pri obeh foliacijah, je praktično nemogoče.49 na to, kako razumemo zapis, drži, da avtor zadeve ne poskuša razjasniti oziroma se ob njej ne ustavlja niti z Baragovo ugotovitev, da list 132 (miniatura 123) vprašanjem. Drugih manjkajočih folijev, o katerih piše manjka, potrjuje naključje, da je bil prav ta iluminirani Baraga, Kastelic ne omenja. Marijan Smolik v skrbno folij izbran za objavo v enem od zvezkov znamenite sestavljenem seznamu članov z zaporednimi številka- 47 » Knjigo sem sedaj temeljito pregledala in ugotovila, da si vse za-mi vpisov ter sodobnim številčenjem strani in prvo poredne številke listov knjižnega bloka pravilno sledijo tako, kot foliacijo s črnilom, ki je uporabljena v starejši literaturi jih je restavratorka, preden je restavrirala, zapisala. Takrat so se (od objave Avgusta Dimitza 1862 do spremnih študij pojavljale samo dileme povezane z vezavo in s platnicami, ker so bile zelo poškodovane, prav tako s sliko Kristusa ter še z nekateri- 2001), manjkajoče folije preprosto preskoči. V uvod- mi drugimi listi. Menim, da s tega vidika nobena stran ne manj- nih pojasnilih k pregledu članstva plemiške družbe sv. ka in smo knjigo ohranili v prvotnem stanju, tako materialnem Dizma ne piše, da bi manjkal kak list (Smolik, 2001, kot vsebinskem od dne, ko je 'prišla' v hrambo v Arhiv RS« (ele- str. 263–275). ktronsko sporočilo avtorju z dne 28. 3. 2023). Vodja centra v sporočilu dodaja, da je govorila z restavratorko, ki je posege V zapisu o manjših konservatorskih posegih, ki so bili opravila, in tudi od nje dobila zagotovilo, da se noben list ni izgubil. izvedeni leta 1993, prav tako ni navedeno, da bi po- 48 To možnost dopušča tudi vodja Centra za restavriranje in grešili kak folij (Vodopivec in Golob, 1996, str. 47– konserviranje v arhivu, ki ocenjuje, da so » Baragove naved- 49). Iz obstoječe dokumentacije o posegih, ki so bili be verjetno rezultat bolj poglobljenega preučevanja vsebine«. Po v Arhivu Republike Slovenije opravljeni v povezavi njenem prepričanju so strani umanjkale, še preden je Dizmo- va kronika prišla v hrambo v Arhiv Republike Slovenije. Vodji s pripravo faksimilne izdaje (kakor tudi pred tem in restavratorskega centra ARS Luciji Planinc se ob tej prilož- po zaključku projekta), po zagotovilih Lucije Planinc, nosti iskreno zahvaljujem za dragocene podatke in prijazno vodje arhivskega Centra za restavriranje in konservi- pomoč. ranje arhivskega gradiva, ni razvidno, da bi kak folij 49 O nepravilnosti v številčenju je razmišljala samo Nataša Golob, ki piše, da številki 122 in 124 pripadata roki drugega pi- umanjkal oziroma da bi bil pogrešan. Ponoven stro- sarja kot številke 1–121. Zaradi manjkajoče številke 123 do- kovni pregled rokopisa, ki ga je v zvezi z zaprosilom mneva, da je novi pisar naredil napako in takoj zatem opustil avtorja pričujoče študije sama opravila marca 2023, nadaljnje številčenje iluminiranih listov (Golob, 2001, str. 46). ni pokazal napak pri razvezovanju in ponovni vezavi Baraga, nasprotno, ob transkripciji in prevodu vpisnih stra- ni 122 in 124 ponovno izrecno zapiše, da »slika 123 očitno manjka« ( Spominska knjiga I, str. 162–163). 28 zbirke Die österreichisch- ungarische Monarchie in Wort če bi sproti preverjal številčenje s črnilom na hrbtnih und Bild (zvezek Kärnten und Krain, 1891, str. 473) straneh, česar očitno ni počel. Odsotnost listov št. 177 kot ilustracija v že omenjenem besedilu Janeza Flisa. in 178 bralcu tudi ne pade takoj v oči, saj sta bila oba v Gre za vpisni list Lovrenca Krištofa Flachenfelda, ki delu rokopisne knjige, kjer številčenje s svinčnikom ni je bil v Dizmovo družbo vpisan leta 1734, iluminacija bilo izvedeno, tako da vzporedno preverjanje ni mogo-pa je (bila) Grahovarjevo delo. Oznako folija v levem če. Tudi tu bi bilo treba natančno spremljati zaporedje desnem vogalu bi v knjižni objavi zaman iskali, kar je številk prvega oštevilčevalca, ki je pisal s peresom. Te-razumljivo, saj v monumentalni zbirki ni reproduciran oretično je mogoče, da je zaradi nepozornosti prišlo izvorni folij, temveč njegov preris, ki je bil izdelan kot do napake, vendar je glede na njegovo siceršnjo na-predloga za ilustracijo v knjigi. Preris v tehniki lavira- tančnost ta možnost malo verjetna.52 ne perorisbe, delo anonimnega risarja, hranijo v Av- strijski narodni knjižnici na Dunaju. O izgubi, ki jo manjkajoči foliji pomenijo za celovito 50 poznavanje iluminacij spominske knjige, lahko samo Na prvi pogled se zdi, da bi do izgube vpisne stra- ugibamo. Umetnostnim zgodovinarjem utegne biti ni barona Flachenfelda utegnilo priti ob pripravah v tolažbo misel, da morda kateri od izgubljenih foli-slikovnega gradiva za zvezek, posvečen Koroški in jev ni bil iluminiran, da je bila – tako kot v nekaterih Kranjski ok. 1890. Vendar ni tako: Polonca Vrhunc, drugih primerih – stran samo rezervirana z zapisom ki je za svoj članek natančno pregledala iluminacije v članovega imena, medtem ko miniatura ni bila nikoli rokopisu, je še imela priložnost videti danes pogrešani naslikana. Lahko pa smo bolj optimistični in upamo, list. Ne le da ga omenja, tudi opiše ga dovolj natančno, da so trije pogrešani listi, o katerih nimamo nobenih kar izključuje možnost napake (Vrhunc, 1970, str. podatkov, poslikani in založeni, spravljeni nekje na 116 in 118).51 Iz tega lahko sklepamo, da je Flachen- varnem, kjer čakajo, da jih ponovno odkrijemo. feldov vpisni list iz rokopisa umanjkal po letu 1970. Izguba ostalih treh listov iz Baragove opombe je na prvi pogled manj očitna. Pri listu št. 120 vzporedna 1.5 Zgledi in vplivi foliacija s svinčnikom ne beleži preskoka, kar lahko Pri iskanju odgovorov na vprašanje o evropskih zgle-pomeni samo dvoje: bodisi je v foliaciji s črnilom de- dih za Dizmovo kroniko je ključno poznavanje rene-jansko prišlo do napake bodisi je bil list izgubljen že sančne in baročne emblematike, zlasti različnih tipov v času med prvim in drugim številčenjem. Če je list emblemskih knjig, ki so bile v zgodnjem novem veku umanjkal pred letom 1880, avtor druge foliacije, ki je zelo popularne. Čeprav se spominska knjiga kranjskih številke s svinčnikom pisal na prvo stran vpisnih listov, akademikov ne uvršča med emblemske knjige v natega verjetno sploh ni zaznal. Vrzel bi lahko opazil le, jožjem pomenu besede, je ljubljanski rokopis zaradi števila emblemov in njihove izpostavljene vloge tudi v 50 Kataložni zapis risbo opredeli kot » Zeichnung nach einer Mi- svetovnem merilu pomemben spomenik na področju niatur von Simon Wolfgang Grahover« in navaja ključne po- emblematike.53 Pregled emblemskih knjig, ki so na-datke: »Von unbekanntem Zeichner nach einer Miniatur von Simon Tadej Volbenk Grahovar (Simon Wolfgang Gra- stale v Evropi od pionirskega dela Andree Alciatija hover 1710–1774) aus der Handschrift: Schau-Bühne der Emblematum liber, ki je prvič izšlo leta 1531 v Augs-Gedächtnuß der Adelichen und Gottseeligen Gesellschaft burgu, do 1689, ko so nastali prvi emblemi v Spomin-der Vereinigten zu Stättswehrenden Andenken. Eröffnet in ski knjigi plemiške družbe sv. Dizma, pokaže, kako inder uhralten Haubt-Statt Laybach 1688« (1734). Pinsel- und Federzeichnung, laviert, mit Weißhöhungen. Vorzeichnung tenziven razcvet je v tem času doživljala emblematika. zum 'Kronprinzenwerk' (Die österreichisch-ungarische Mo- narchie in Wort und Bild, Wien 1886–1902), Bd. 'Kärnten 52 Smrt Polonce Vrhunc (1940–2020) je preprečila, da bi lah-und Krain', 1891, S. 473. ko preverili, ali je pri pregledu rokopisa morda opazila, da 51 Res je, da poosebitev pravičnosti zmotno opredeli kot Fideli- kak list manjka, vsekakor pa česa takega v svojem članku ne tas, vendar je v kontekstu prepoznavnosti miniature bistveno, omenja. da jo pravilno opiše in navede oba atributa – meč in tehtnico. 53 Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma je si-Jelena sicer pomotoma označi za srnjaka in lovskega hrta za cer vključena v posamezne specializirane bibliografske baze s dogo, vendar so to zanemarljivi zdrsi. Da je sleherna pomo- področja emblematike, vendar je mednarodni strokovni jav- ta izključena, ne nazadnje priča navedba naročnikovega član- nosti skoraj neznana in doslej ni bila deležna resnejših razi- skega imena – Der Verfolgte. Glej: Vrhunc, 1970, str. 118. skav tujih poznavalcev emblematike. 29 Publikacije, ki v takšni ali drugačni obliki negujejo Člani ljubljanske plemiške družbe in bolonjski aka-umetnost emblemov, so številne in raznovrstne, saj demiki so v osnovi stremeli k istim ciljem in se na-je bila ta duhovita govorica podob in jedrnatih izre- loge lotili na podoben način. Valerio Zani je za svojo kov med tedanjimi izobraženci izjemno priljubljena. knjigo izoblikoval dobro premišljen model zapisa Z vidika iskanja povezav pritegne posebno pozornost za predstavitev članov Accademie dei Gelati: akade-knjiga, ki ima podobno funkcijo kot Dizmova kronika, miki naj bi bili zastopani s polnim imenom, plemi-saj gre za akademsko spominsko knjigo, v kateri em- škim naslovom in grbom (če so ga imeli), z izbra-blemom pripada pomembna vloga. V mislih imamo nim članskim imenom, portretom, osebnim emble-spominsko knjigo članov bolonjske Akademije Zle- mom oziroma impreso,58 simbolom akademije ter s denelih54 z naslovom Memorie, Imprese, e Ritratti de' kratkim življenjepisom in seznamom pomembnih Signori Accademici Gelati di Bologna, ki je leta 1672 znanstvenih ali umetniških del. Kot v predgovoru izšla v Bologni.55 pojasni tajnik akademije Giambattista Capponi, so Memorie, Imprese, e Ritratti de' Signori Accademici Ge- portreti dodeljeni le pokojnim članom akademije.59 lati di Bologna je njen tedanji predsednik, grof Va- V tem primeru je lahko individualni emblem vklju-lerio Zani, spisal z namenom, da trajno ohrani spo- čen v dekorativni okvir njihovega portreta. Kadar je min na člane ter njihova dela na področju znanosti vpis brez portreta, prevzameta osebni emblem in grb in umetnosti, opozori na njihovo vlogo v družbi, na člana osrednje mesto ter zasedeta približno polovico prizadevanja v razširjanju znanja ter seveda na njihovo vpisne strani, pri čemer glavna vloga pripada emble-krepost, izobraženost, kultiviranost in zanimanje za mu, grb pa je lahko vključen vanjo ali natisnjen ob umetnost, s čimer lahko služijo za zgled prihodnjim njej.60 Osebni emblem ima standardizirano struktu-rodovom. ro: sličica, ujeta v kartušo, v heraldični ščitek ali v 56 Podobna ideja je botrovala tudi nastanku ljubljanske spominske knjige. Res je sicer, da je v Diz- svobodneje zasnovan okvir, je dopolnjena z izbranim movi kroniki močno izpostavljena skrb za dušni blagor geslom in akademskim imenom člana. Geslo in aka-pokojnih članov, saj je poudarjena naloga darovanja demski vzdevek sta največkrat izpisana na napisnem svetih maš za preminule člane, vendar je osrednji na- traku, pri čemer je geslo nad sličico, ime pa pod njo. men knjige povsem nesporno opredeljen že v uvodni Osebnemu emblemu člana sledita njegov življenjepis besedi Janeza Gregorja Dolničarja, prvega tajnika z glavnimi dosežki in seznam objavljenih del. družbe. Družba izobražencev se je, kot piše Dolničar, » odločila, da kakor na razstavi ali v gledališču predstavi 58 Strokovna terminologija razlikuje med impreso in emblemom: impresa je načeloma sestavljena iz sličice ( pictura, ima- krepostno življenje vseh članov, njihove simbole in grbe, go) in kratkega gesla ( inscriptio, motto), ki skupaj oblikujeta in to z namenom, da bi svoje naslednike spodbudila k po-sporočilo, emblem pa ima ob tem še kratko pojasnilo v ver- snemanju vsakovrstnih visokih kreposti in da bi se jih po- zih ali prozi ( subscriptio, epigram). Strogo gledano imamo v tem, ko bodo po smrti odtegnjeni pogledu, spominjali in o akademski knjigi bolonjskih Gelatov imprese, dopolnjene z alegoričnim članskim imenom, ki vsebinsko zaokroža im- njih premišljevali«.57 preso. Enako velja za spominsko knjigo ljubljanskih Zedi- njenih akademikov in večino akademskih emblemskih knjig. Zaradi različnih tipov emblemov, ki so se razvili v zgodnjem novem veku, stroka impreso obravnava kot eno od pojavnih 54 Accademia dei Gelati, ustanovljena v Bologni leta 1588. Te- oblik emblema, zato sta oznaki impresa in emblem velikok- meljno delo še zmeraj: Maylender, 1926–1930, 81–86. rat rabljeni kot soznačnici. V strokovnih zapisih o spomin- Akademija, njeni člani in njihove imprese so predsta- ski knjigi Dizmove družbe se je uveljavil termin emblem, vljene tudi v okviru projekta Britanske knjižnice Ita- kar je toliko bolj na mestu, ker gre za poseben tip emblema, lian Academies z obsežno bazo podatkov: http://www. ki izhaja iz imprese, vendar je nadgrajen z alegoričnim aka- bl.uk/catalogues/ItalianAcademies/PersonFullDisplay. demskim vzdevkom, ki je njegov nezamenljivi del. Ob tem aspx?RecordId=022–000000175&searchAssoc=Assoc. je treba imeti pred očmi, da se v italijanski zgodnjenovoveški 55 [Valerio Zani], Memorie, Imprese, e Ritratti de' Signori Accade- emblematiki izraz impresa pogosto uporablja kot sinonim za mici Gelati di Bologna, Raccolte nel Principato del Signor Conte emblem. Valerio Zani Il Ritardato… Bologna, per li Manolessi, 1672. 59 Za pojasnilo zastran vključevanja portretov glej predgovor Glej: Praz, 1975, str. 245. tajnika akademije: Memorie, Imprese, e Ritratti…, foll. 7v–8v. 56 Glej predgovor tajnika akademije, G. Capponija, Memorie, 60 Izjemoma je lahko impresa celostranska, kot v primeru pesni-Imprese, e Ritratti…, foll. 7r–9r. kov Francesca Marie Caccianemicija in Nicolòja Coradinija 57 TM, fol. 4v, navedeno po: Spominska knjiga I, str. 13. ( Memorie, Imprese, e Ritratti…, str. 150 in 336). 30 Idejni koncept knjige s tipsko oblikovanimi vpisi za Pri listanju rokopisa se bralcu prvi trenutek morda člane, kot ga je uporabil avtor bolonjske spominske zazdi, da ga težko vzporejamo s precej preprostejšo ti-knjige, je bil ustanoviteljem ljubljanske Academiae skano spominsko knjigo članov bolonjske Akademije Unitorum očitno blizu, saj sorodna zasnova zazna- Zledenelih. Vendar primerjava idejnega koncepta in muje tudi Spominsko knjigo ljubljanske plemiške družbe strukturne zasnove pokaže, da gre za sorodna spome-sv. Dizma in tipologijo individualnih emblemov. Se- nika s številnimi skupnimi prvinami. Predpostavka, da veda ni mogoče spregledati pomembnih razlik, med so Memorie, Imprese, e Ritratti de' Signori Accademici katerimi izstopa dejstvo, da v ljubljanskem kodeksu Gelati di Bologna v resnici navdihnile ljubljanski The- člani niso predstavljeni s portretom. Edina izjema je atrum Memoriae Nobilis ac Almae Societatis Unitorum, ustanovitelj družbe, Künpach, a poudariti je treba, da ima podporo tudi v zgodovinskih okoliščinah – do-je ta portret posebnost, saj ni vključen v njegov član- volj je, da se spomnimo povezave med ljubljanskimi ski vpis, temveč je umeščen na začetek knjige, takoj izobraženci in Accademici Gelati. Janez Gregor Dol-za predgovor (TM, fol. 7r). S tem mu je izkazana ničar, prvi tajnik ljubljanske plemiške družbe sv. Diz- čast kot ustanovitelju plemiške družbe, medtem ko ma, eden njenih najaktivnejših članov in idejni avtor ima njegov vpisni list enako strukturo kot vpisi dru- spominske knjige, je bil obenem član bolonjske Aka-gih članov. Druga očitna razlika med bolonjsko in demije Zledenelih. Academia Gelatorum mu je odprla ljubljansko spominsko knjigo je v tem, da v Dizmovi vrata leta 1679, verjetno na priporočilo strica Janeza kroniki večina članov nima življenjepisa. Vendar tu ne gre za konceptualno razhajanje, ampak za večkrat omenjeno dejstvo, da vpisovanje življenjepisov ni bilo dosledno izvedeno. Ključni razliki med knjigama sta dve: medij oziroma izvedbena oblika ter specifika okoliščin nastajanja. Zanijeva knjiga je primer moč- no razširjenega italijanskega tiska druge polovice 17. stoletja, dopolnjenega z bakroreznimi ilustracijami, medtem ko je Dizmova kronika rokopis z razkošnimi barvnimi iluminacijami. Prva je zaključena enota, v katero so vključeni člani do leta 1672, ko je bilo delo natisnjeno, medtem ko je druga nastajala kontinuira- no v obdobju, daljšem od 100 let, in je skladno s tem podvržena različnim kulturnozgodovinskim dejavni- kom ter spremembam v slogu in okusu dobe, v kateri so nastajali vpisi. Prav tako je bilo zaradi načina, kako je nastajala ljubljanska spominska knjiga, mogoče, da je v predstavitveno stran vključen lastnoročni pod- pis člana in da so lahko vpisani (tj. naknadno pri- pisani) posamezni podatki, največkrat letnica smrti, v zgodnjih primerih pa tudi elogij. Ob tem se je že kmalu uveljavila praksa vstavljanja dodatnih listov, predvsem pergamentnih folijev za iluminirano vpi- sno stran. Hkrati je vse pogosteje prihajalo do časov- nega razkoraka med sprejetjem člana v akademijo in njegovim vpisom v spominsko knjigo: vpisi so lahko nastali s precejšnjim časovnim zamikom ali pa je bila stran v knjigi »rezervirana« za vpisanega akademika Vpisna stran Janeza Ludvika Schönlebna v: samo z zabeležko, medtem ko vpisna stran z ilumi- Valerio Zani, Memorie, Imprese, e Ritratti de' Signori nacijo ni bila nikoli izdelana. Accademici Gelati di Bologna, Bologna 1672, str. 181. 31 Ludvika Schönlebna, ki je bil sprejet leta 1670. Ker je Academiae Gelatorum, kardinala Francesca Barberinija bil Schönleben član bolonjske akademije še pred iz- ( Memorie, Imprese, e Ritratti…, fol. 4r), in še nekaterih dajo spominske knjige leta 1672, ga najdemo v njej najimenitnejših članov bolonjske akademije.63 Ovalni s polnim zapisom in impreso.61 Gregor Dolničar za- portret je namreč v zgornjem delu pri obeh dopolnjen radi poznejšega vstopa v bolonjsko akademijo seveda z grbom, akademsko impreso in članskim imenom. ni vključen v Memorie, Imprese, e Ritratti de' Signori Kot kaže primerjava s portretno podobo kardinala Accademici Gelati di Bologna, a jo je zanesljivo poznal. Antonia Fachenettija ( Memorie, Imprese, e Ritratti…, O tem priča zapis na koncu njegove Konceptne knji- str. 8) ali viteza Angiola Cospija ( Memorie, Imprese, ge, kjer predlaga, naj se v prihodnosti zbrani življe- e Ritratti…, str. 30), je celo način vključevanja grba njepisi članov ljubljanske plemiške družbe izdajo kot in imprese v okvir podoben kot pri portretih bolonj-javni tisk v kvartu, kot so leta 1672 storili Accademici skih akademikov. O tem, da so tudi drugi ljubljanski Gelati iz Bologne in knjigo naslovili z: » Memoriae Im- izobraženci poznali Zanijevo knjigo, še preden so pressae e Ritratti de Signori Accademici Gelati«.62 Zapis ustanovili prvo akademijo, priča dejstvo, da je Janez je izjemno dragocen, saj ne dokazuje samo tega, da je Dolničar poznal bolonjsko spominsko knjigo, am- pak potrjuje, da je mislil nanjo, kot pravi, v kontekstu »slave in časti naše plemenite družbe«, saj bi tiskana različica knjige dosegla širši krog bralcev. Da mu je bila knjiga bolonjskih akademikov domača, po svo- je kaže tudi droben detajl: za svoje najpomembnejše delo Historia Ecclesiae Cathedralis Labacensis je Dol- ničar namenil portret, ki je po tipologiji soroden por- tretom bolonjskih Gelatov, natančneje, predsednika 61 Schönleben si je izbral akademski vzdevek Retiratus ( Umak- njeni) in geslo Servat translata virorem ( Prenesen ohranja zele-nje). Sporočilo dopolnjuje emblemska sličica z izrezom zim- ske pokrajine, sredi katere je uta, v njej pa drevesce, posajeno v velik lonec. Drevce, najverjetneje limonovec ali oranževec, ki so ga v času zmrzali spravljali v rastlinjake ali vrtne lope, v zavetju ohranja zeleno krošnjo in čaka na pomlad. Pictura razjasni ime in geslo, celota pa je uglašena z osnovno idejo Akademije Zledenelih, ki se na videz nedejavni (zledeneli) pripravljajo na pomladno brstenje. Schönlebnov vpis je v Me- morie, Imprese, e Ritratti de' Signori Accademici Gelati di Bo- logna vključen na straneh 181–184. Glej: Germ, 2011, str. 33–40. 62 » Mein Rath war, daß man künftig dise lebens Beschreibungen etwa in der zahl 120 oder mehr soll in offentlichen Drukh (zu grossen Ruhm und Afunemben unser Adelichen Geselschafft) au- sgehen lassen. und zwar in 4to, als die Accademici Gelati di Bo- logna, intitulirt Memoriae Impressae e Ritratti de Signori Acca- demici Gelati, Anno 1672 gethan haben« (KK, Semeniška knji- Vpisna stran Angiola Cospija v: Valerio Zani, žnica, rkp. 6, 3. del, fol. 7). Čeprav ima Konceptna knjiga na Memorie, Imprese, e Ritratti de' Signori Accademici naslovnici letnico 1688, točen čas nastanka ni znan. Po mne- nju Franceta Barage je v sedanji obliki nastala ok. leta 1711 in Gelati di Bologna, Bologna 1672, str. 30. pozneje, vanjo pa so vloženi tudi starejši lističi. Najstarejši del je list s prvimi skicami emblemov, za katerega lahko domne- vamo, da je nastal v letih 1688–1689. Zadnji vpis v knjižico je datiran z letom 1719, tj. letom Dolničarjeve smrti. Dolni- 63 Portretno grafiko, ki kaže Dolničarja v starosti petinštiride- čarjev zapis z omembo namena, da bi življenjepise izdali v setih let, je leta 1700 v Ljubljani vrezal Elias Bäck. Bäck je tiskani obliki, je iz leta 1718 ali iz časa malo pred tem. Notica leta 1705 izdelal še podobno portretno grafiko Marka Grbca je namreč v Konceptni knjigi tik pred vpisom z letnico 1718, (Lavrič, 2013, str. 21). Kot zanimivost omenimo, da je Dolni- v katerem je zabeležena smrt člana družbe, zdravnika Marka čar na portretu uporabil emblem, ki ga je imel kot član Aka- Grbca (Baraga, 2001, str. 235–236). demije Delavnih. 32 individualno noto, verjetno izhaja iz zgledovanja po sočasnih emblemskih knjigah, ki so bile posvečene vladarjem, vplivnim aristokratom, cerkvenim dosto- janstvenikom, izobražencem in umetnikom, četudi slednji niso bili plemiškega rodu. Navezava na tovr- stne knjige je toliko bolj samoumevna, ker so ime- le imenitnejše akademije med svojimi člani številne plemiče in visoke cerkvene dostojanstvenike, ki so bili bodisi pokrovitelji, meceni, ljubitelji umetno- sti in znanosti bodisi so se sami aktivno ukvarjali z znanstvenim oziroma leposlovnim pisanjem. Med zgodnjimi primeri plemiških emblemskih knjig je najslavnejša Imprese di diversi principi, duchi, signo- ri, e d'altri personaggi et huomini illustri, za katero je ilustracije prispeval priznani slikar Giovanni Battista Pittoni, medtem ko je tekst izpod peresa ugledne- ga pisatelja in pesnika Ludovica Dolceja (Benetke 1562).65 Njen uspeh je bil tolikšen, da sta avtorja že leta 1566 izdala drugo, dopolnjeno izdajo, izšlo pa je tudi več ponatisov.66 Kmalu so zgledu sledili drugi pisci, tovrstni tip emblemskih knjig pa se je razširil tudi severno od Alp.67 Večina akademskih emblemskih knjig je bila tiskana, saj so bile namenjene javni predstavitvi in promociji Elias Bäck, Portret Janeza Gregorja Dolničarja akademij – enako kot Apes academicae, ki jo je izdala (Thalnitscherja) pl. Thalberga, 1700, grafični kabinet, ljubljanska Akademija Delavnih. To velja tako za ita-Narodni muzej, Ljubljana. lijanska akademska združenja kot za druge evropske zgodnjenovoveške akademije. Pri umeščanju Dizmove Anton Dolničar, mlajši brat Janeza Gregorja, že leta kronike v evropski kontekst ne moremo mimo zani-1680 prebiral življenjepise bolonjskih akademikov.64 mive akademske knjige, ki je hibrid med rokopisom Bolonjska Akademija Zledenelih z odločitvijo o knjigi z individualnimi emblemi članov sledi uve- 65 Di Battista Pittoni pittore Vicentino, Imprese di diversi prencipi, ljavljeni tradiciji, ki sega v sredino 16. stoletja. Ita-dvchi, signori, e d'altri personaggi et huomini letterati et illustri, lijanske akademije, ki so v 16. in 17. stoletju rasle Benetke 1562. kot gobe po dežju, so izoblikovale prepoznaven tip 66 Druga izdaja ima spremenjen format: namesto ležečega, pri akademskih knjig, v katerih je bilo zapisano njihovo katerem sta ilustracija in besedilo na ločenih straneh, je for- mat pokončen, ilustracija in besedilo sta na isti strani – slika poslanstvo, opredeljena pravila akademskega združe- zgoraj in epigram pod njo. Ta tip se je izkazal za primernej- nja in predstavljeni njeni člani. Tovrstne knjige nače- šega, tako da imajo vse poznejše izdaje (1568, 1578, 1583, loma vključujejo embleme, saj so akademije osnovno 1602) pokončen format. idejo svojega dela in poslanstva na simbolni ravni 67 Med najbolj znanimi: Girolamo Ruscelli, Imprese illustri… (Benetke 1566 in 1572); Camillo Camilli, Imprese illustri di rade obeležile z izbiro emblema oziroma imprese. diversi… (Benetke 1586) in zlasti Jacobus Typotius, Symbola Zamisel, da bi imel vsak akademik tudi individualni divina et humana… (Praga 1601–1603). Typotiusova knjiga, emblem, ki naj bi bil v sozvočju s skupnimi nače- v kateri so objavljene plemiške devize, ki jih je zbral Octavius de Strada, ima tri zvezke, vezane v eno knjigo. Naslov dela li akademskega združenja, hkrati pa naj bi izražal je obenem naslov prvega zvezka in je datiran z letom 1601, drugi in tretji zvezek imata samostojna naslova, naslovnico in leto izdaje: Symbola varia diversorum principum sacrosanc. 64 Semeniška knjižnica v Ljubljani, rkp. 60 [b], fol. [6]; glej: Ecclesiae et sacri imperii Romani… (1602); Symbola varia di- Vidmar, 2013, str. 17, op. 29. versorum principum… (1603). 33 in ilustriranim tiskom, kar kaže, da so akademije poz- emblemskih sličic izbrana rastlina, katere koristnost za nale zelo različne prakse. Gre za t. i. Köthener Gesel- človeštvo razlaga epigram, geslo in člansko ime pa sta lschaftbuch, spominsko knjigo znamenite weimarske usklajena z vsebino epigrama in sličice.71 Ob tem sta Fruchtbringende Gesellschaft, v kateri so se povezali na vsakem grafičnem listu še letnica vpisa v akademi-ugledni učenjaki, literarni ustvarjalci in veliki meceni jo in zaporedna številka člana. Emblematske rastline umetnosti (1617–1680).68 Za primerjavo z ljubljansko so v bakroreznih ilustracijah botanično natančne in spominsko knjigo je ključen prvi zvezek z 200 vpi- postavljene v prvi plan, za njimi pa se odpira krajina, ki si (1617–1629), ki edini dosledno sledi prvotni idej- je v številnih primerih topografski izsek prepoznavnega ni zasnovi, v kateri so rokopisni foliji vezani skupaj s mesta, manjšega kraja ali dvorca. V knjigi je z emblemi, tiskanimi listi ( Köthener Gesellschaftbuch, Zgodovinski ki jih je izdelal priznani bakrorezec Matthäus Merian muzej, Köthen, VS 677c).69 Starejši, predstavljenih prvih 200 članov. Za nastajanje Nemškim akademikom, ki so v središče svojega zani- knjige je zanimiv podatek, da so bili naročeni bakro-manja postavili jezik in literaturo, je kot zgled služila rezi natisnjeni kot samostojni listi, ki so jih na dvoru Accademia della Crusca, ustanovljena v Firencah leta predsednika akademije Ludwiga I. von Anhalt-Köthen 1582, kar je razumljivo tudi v luči dejstva, da je bil prvi skupaj z iluminiranimi rokopisnimi listi zvezali v druž- predsednik Fruchtbringende Gesellschaft, knez Ludwig bino knjigo.72 Poznejša, v celoti tiskana izdaja družbine I. Anhalt-Köthen, že od leta 1600 član priznane flo- knjige, za katero je Merian izdelal 400 emblemov, nima rentinske akademije. Po italijanskem vzoru je imel vsak vstavljenih rokopisnih folijev z ročno slikanimi grbi, član alegorično akademsko ime in emblemsko sličico z njena prednost pa je v tem, da je bila kot klasični tisk geslom. Individualni vpisi v köthenski akademski knji- široko dostopna.73 Poznali so jo tudi na Kranjskem – gi so natančno strukturirani: vsakemu članu pripadata izvod knjige je izpričan v knjižnici knezov Auerspergov dve strani, na prvi so njegovo ime, plemiški naziv, grb v Ljubljani (Južnič, 2007, str. 52). in datum vpisa (včasih je dodan še kratek lastnoročno Med akademskimi knjigami, v katerih so člani pred-zapisan izrek), na drugi pa tridelni emblem s članskim stavljeni z individualnimi emblemi, najdemo tudi imenom. Prva stran vpisa je rokopisna z naslikanim gr- v celoti rokopisne različice, ki so z vidika geneze in bom v tehniki tempere, medtem ko je sosednja stran z značaja Dizmove kronike posebej zanimive. Čeprav emblemom tiskana, sličica pa izdelana v tehniki bakro- ni dvoma, da je neposredni vzor za Dizmovo kroniko reza (v nekaterih izvodih so bakrorezi naknadno kolo- Zanijeva knjiga Memorie, Imprese, e Ritratti…, se je rirani). Skladno s pravili družbe, ki si je za osrednji em- vredno ustaviti tudi ob knjigi peruških akademikov, blem izbrala podobo kokosove palme z geslom Alles zu t. i. Il Libro delle imprese dell' Accademia degli Insen-nutzen ( Vse je uporabno),70 je glavni motiv individualnih sati. Accademia degli Insensati 74 je bila ustanovljena v 68 Najvplivnejša nemška akademija 17. stoletja je zaradi odlič- 71 Delni odklon predstavljata emblem pobudnika ustanovitve nosti svojih članov in njihovega delovanja zaslovela po vsej akademije Casparja von Teutlebna in prvega predsednika Evropi. Za Fruchtbringende Gesellschaft v kontekstu renesanč- Ludwiga I. von Anhalt-Köthen, kjer izbrana rastlina (pšeni- nih akademij glej: Ball, 2008, vol. II, str. 389–422; Herz, 2009, ca) ni upodobljena kot žito na polju ali žitni klas, ampak kot str. 152–191. Posebej za imprese v kontekstu tradicije italijan- zrnje v mlinu (embl. fol. 5r) oziroma kot hlebec kruha (embl. skih akademij: Conermann, 1987, str. 45–70. fol. 6r). 69 Akademska knjiga ima tri zvezke, od tega je le prvi v izvorno 72 Z leti so grafični listi pošli, hkrati pa se je število članov pod-predvideni hibridni obliki rokopisa in tiskane knjige (VS 677c), vojilo. Od leta 1630 naprej so beležili vpise samo v rokopisni ostala dva (VS 677a in VS 677b) pa vsebujeta rokopisne vpisne obliki. liste članov brez vloženih tiskanih strani z emblemi. Leta 1985 73 Leta 1646 je predsednik akademije naročil pripravo nove, je izšla faksimilna izdaja s spremno besedo Klausa Conermanna: v celoti tiskane knjige, v kateri je predstavljenih 400 članov. Der Fruchtbringenden Gesellschaft Vorhaben, Namen, Gemählde Knjiga je izšla v štirih delih s po 100 emblemi v vsakem, ve- und Wörter, Faksimile des ersten Bandes, Leipzig 1985. zanimi v en zvezek (Conermann, 2017, str. 143–190). 70 Kokosova palma je bila izbrana zato, ker je vsak del drevesa 74 Prevajanje imena akademije v slovenščino je skorajda nemo-uporaben in koristen. Z mislijo na alegorično vodilo naj bi goče, saj gre v izvirniku za poigravanje z dvojnim pomenom vsi člani akademije delali za vsestransko korist človeštva in besede insensati. Insensati običajno pomeni nespametni ali njegovo dobrobit. V tem duhu so člani kot individualni aka-neumni, vendar ima beseda tudi prav nasproten pomen, na demski simbol prejeli izbrano rastlino, ki je tako ali drugače kar opozarja predsednik akademije Ottaviano Aureli. Hkrati koristna človeku. namreč označuje tiste, ki se ne prepuščajo čutom in varljivim 34 Vpis Friedricha von Schillinga, 1619, Köthener Gesellschaftbuch, Zgodovinski muzej, Köthen, VS 677c, foll. 20v–21r. Perugii leta 1561, nedokončan in fragmentarno ohra- izdelavi ljubljanske spominske knjige je tudi tu sode-njen rokopis z impresami, ki ga hrani arhiv Univerze lovalo več mojstrov in razlike opažamo tako v slikarski v Perugii (Archivio storico dell'Università degli Studi tehniki kakor v obliki in velikosti emblemov. Ilustra-di Perugia, Ms P III), pa je nastajal med letoma 1575 cije so dosledno monokromne, v nekaterih primerih in 1593.75 Gre torej za rokopisno knjigo, ki je kakor gre za perorisbo z rjavo tinto, v večini pa je perorisba ljubljanski rokopis nastajala kontinuirano in se pona- lavirana in izdatno dopolnjena s čopičem. Knjigama ša z ročno naslikanimi ilustracijami. Podobno kot pri je skupna težnja po čim bolj standardizirani obliki vpisne strani, pri čemer so v rokopisu peruških aka- čutnim zaznavam, ampak v nasprotju s tem dajejo prednost demikov odstopanja od idealne sheme manjša in se razumu in duhovni spoznavi. Nepoučeni bi torej lahko sklepali, da je akademija s takšnim imenom združenje nespa- nanašajo prvenstveno na obliko okvirja, v katerega je metnih, posvečenim pa je bilo jasno, da ime pomeni ravno umeščena pictura, ter na tipologijo in bogastvo deko-nasprotno ( Discorso intorno al nome, et impresa communi deg- rativnih prvin. Raven poenotenja oziroma odstopanj li Academici Insensati, Biblioteca Augusta, Perugia, Ms 1717, od osnovne tipologije emblemov v peruškem rokopi-foll. 1r–6v). Italijanski akademiki so pri poimenovanju svojih združenj velikokrat iskali prav tovrstno duhovito dvoumnost su je primerljiva z ljubljanskimi emblemi zgodnjega (Sacchini, 2016, str. 245–246). obdobja, kjer individualni vpisi (z nekaj izjemami) 75 Ohranjenih je 44 nedatiranih in neoštevilčenih listov z im- ohranjajo Dolničarjev koncept strukture. Ob tem je presami. Prvi list ima impreso akademije, ostali pa individual- pomemben podatek, da so vsi emblemi v knjigi peru-ne imprese članov. Za celovito študijo emblemske knjige pe- ruških akademikov z reprodukcijami vpisnih strani glej: Teza, ških akademikov nastali v obdobju dobrih petnajstih 2018. Za delovanje Akademije Insensatov in imprese članov let, kar je primerljivo z začetnim obdobjem Dizmove glej tudi: Sacchini, 2013 in Sacchini, 2016. 35 Vpisna stran Gianfrancesca Crispoltija, Vpisna stran Cesara Crispoltija, ok. 1575–1593, ok. 1575–1593, Archivio storico dell’Università degli Archivio storico dell’Università degli studi di Perugia, studi di Perugia, Perugia, Ms P III, fol. 2. Perugia, Ms P III, fol. 34. kronike, v katerem so večja odstopanja od Dolničarje- strani v Il Libro delle imprese dell' Accademia degli In-vega koncepta redka. sensati sledi navodilom, ki jih je leta 1574 predstavil V knjigi Akademije Insensatov ni odprtih emble- predsednik (dekan) akademije Ottaviano Aureli. Au-mov, kar je glede na zgodnji čas nastanka razumljivo. reli natančno opiše, kako morajo biti izdelani indivi- (Spomnimo, da se odprti emblem tudi v Dizmovi kro- dualni vpisi članov, razloži alegorični pomen skupne niki pojavi razmeroma pozno, šele z Grahovarjem, v imprese akademskega združenja in poda priporočila, zgodnjih štiridesetih letih 18. stoletja.) Ostale ključne kako naj člani v navezavi na sporočilo skupne impre-prvine vpisne strani v peruškem in ljubljanskem ro- se izberejo zase primerno akademsko ime in devizo.76 kopisu so zelo podobne: alegorično akademsko ime, Dejstvo, da kot primere navede embleme, ki so bili geslo, sličica, grb in uokvirjen prostor za zapis. Z vse- potem dejansko uporabljeni v knjigi, kaže, da je vsaj binskega vidika se vpisni listi peruških akademikov idejno zasnoval nekaj emblemov, podobno kot je storil od ljubljanskih razlikujejo v enem samem segmentu: Dolničar v svoji Konceptni knjigi.77 uokvirjen prostor ni namenjen vpisu stvarnih podat- kov o članu kot v Theatrum memoriae, ampak je vanj 76 Discorso intorno al nome, et impresa communi degli Academici Insensati, Biblioteca Augusta, Perugia, Ms 1717, foll. 1r–6v; Le- vpisan epigram, ki razlaga alegorični pomen sličice, ttione dello Svogliato Insensato Delle qualità che ai nomi et alle gesla in izbranega članskega imena. S tem peruška Imprese particolari de gli Academici si convengono, Biblioteca Au- spominska knjiga sledi tradiciji »klasične« tridelne gusta, Perugia, Ms 1717a, foll. 48r–57v (Teza, 2018, str. 21–22). zgradbe emblema ( pictura, inscriptio, subscriptio), ki ji 77 Letnica 1688 na naslovnem listu Konceptne knjige nakazuje, da je Dolničar o zasnovi spominske knjige skoraj zanesljivo je dodan akademski vzdevek člana. Struktura vpisnih razmišljal že ob ustanovitvi Družbe sv. Dizma. Temu v prid 36 Ob emblemski knjigi peruških akademikov se ne- pred sredino 16. stoletja pojavile v nemških deželah hote poraja vprašanje, ali obstaja možnost, da jo je in se kmalu razširile po večjem delu Evrope.79 Že v Janez Gregor Dolničar poznal in ali bi lahko kakor- 16. stoletju so bile v rabi tudi na Kranjskem – nekaj koli vplivala na njegovo zamisel o spominski knjigi dragocenih primerkov se je ohranilo do danes.80 V Družbe sv. Dizma. Dolničar je ne nazadnje v Italiji povezavi z Dizmovo kroniko so libri amicorum zani-preživel kar nekaj let (1679–1683), se gibal v kro- mivi predvsem zato, ker imajo velikokrat emblemski gih intelektualcev in postal član različnih italijanskih značaj: poleg osebnih podatkov vpisanega, njegove-akademij (poleg Akademije Zledenelih v Bologni še ga grba in posvetila lahko namreč vsebujejo tudi Akademije Arkadijcev v Rimu, Akademije Okreplje- embleme. nih v Folignu ter akademij v Benetkah in Forliju).78 V nasprotju s spominsko knjigo bolonjskih Gelatov, Novejše raziskave s področja emblematike zgodnjeno-o kateri izrecno govori v povezavi s svojimi načrti, voveške spominske knjige z emblemi uvrščajo v kate-prvi tajnik Dizmove družbe knjige Insensatov ne gorijo emblemskih knjig in enako velja za bibliograf-omenja in zaenkrat ne poznamo arhivskih virov, ki bi sko klasifikacijo. Emblemi v alba amicorum so pogosto pričali o tem, da mu je bila znana. Mogoče je knjigo prevzeti iz najbolj razširjenih izdaj emblemskih knjig peruških akademikov poznal njegov sin Aleš Žiga 16. in 17. stoletja, tesno navezanost nanje pa najne-Dolničar, ki je v letih 1704–1707 študiral v Perugii. posredneje izpričuje dejstvo, da so številne spominske Mladi Dolničar je najbrž imel priložnost spoznati knjige nastale iz tiskanih emblemskih knjig, v katere člane akademije Insensatov in mogoče tudi videti so povabljeni prijatelji ob izbranem emblemu vpisali njihove embleme, vendar lahko o tem samo ugibamo. svoje podatke in dodali družinski grb. Kadar je bilo Vsekakor njegovo morebitno poznavanje rokopisa ne zaradi formata knjige premalo prostora za vpis, so na bi moglo vplivati na zasnovo ljubljanske spominske izbranem mestu vstavili dodaten folio, s čimer je tiska-knjige, v katero so se takrat, ko je Aleš Žiga prispel na knjiga postala hibrid z izmenjujočimi se tiskanimi v Perugio, člani Akademije Zedinjenih vpisovali že in rokopisnimi stranmi. Daleč najpogosteje so lastniki celih 16 let. za osnovo takih hibridnih spominskih knjig izbrali in- kunabulo emblematike – Alciatijev Emblematum liber. Poleg emblemskih knjig renesančnih akademij je Praksa je bila tako razširjena, da so tiskarji že sredi 16. treba kot enega od idejnih zgledov upoštevati še stoletja Alciatijevo knjigo neredko tiskali z dodatni-drugi, v tistem času nič manj priljubljeni in raz- mi praznimi stranmi, na katere so se lahko vpisovali širjeni tip knjig: alba amicorum ali libri amicorum. lastnikovi prijatelji.81 Nekatere emblemske knjige so T. i. »knjige prijateljstva« so največkrat rokopisne spominske knjige (običajno) plemiške mladine, ki 79 Poznamo različne tipe alba amicorum – tudi družinske spo-je študirala na različnih evropskih univerzah ali minske knjige, ki so se oblikovale skozi več generacij, kot na opravljala kavalirsko potovanje po Evropi, kar je v primer znamenita spominska knjiga Paula in pozneje Josepha Jenischa (1575–1647 in 1648–1683), Württemberška Dežel- zgodnjem novem veku spadalo k obvezni izobrazbi na knjižnica, Stuttgart, Cod. hist. qt. 298. Za alba amicorum mladega plemiča. Pridobivanje znanja na različne glej: Seibold, 2022; Schnabel, 2003 in Taegert, 1995. Posebej formalne in neformalne načine ( peregrinatio acade- za povezavo z emblematiko: Schnabel, 1997, str. 117–155. mica) ni bilo omejeno na pripadnike plemstva. Med 80 V Arhivu Republike Slovenije hranijo spominske knjige Adama Wagna z Bogenšperka iz let 1591–1592 (AS 1073 študenti je bilo vse več predstavnikov meščanstva 453 31r), Janeza Jurija Lamberga s Kamna in Gutenberga in celo fantov kmečkega rodu, ki so jih pri izobra- 1600–1611 (AS 1073 454 33r), Sigmunda Galbkhoverja iz ževanju podpirale cerkvene in posvetne institucije Helfenberga v zgornji Avstriji 1608–1618 (AS 1073 455 32r), barona Karla Rattmansdorfa 1630–1645 (AS 1073 ali zasebniki. Alba amicorum so bila priljubljena tudi 456 271r) in spominsko knjigo družine Wintershoffer zum med profesorji, literati, diplomati, popotniki, trgov- Pranckh s Pranka na avstrijskem Štajerskem 1565 (AS 1073 ci itd. Prve tovrstne spominske knjige so se malo 457 34r). Za opozorilo na spominske knjige v ARS se iskre- no zahvaljujem dr. Lilijani Žnidaršič Golec. Za iluminacije v omenjenih spominskih knjigah glej: Komelj, 1979, str. 68–71. govorijo tudi prve Dolničarjeve skice emblemov, ki se v bolj 81 Glej izdajo Alciatija, ki jo je leta 1551 natisnil M. Bonhomme dovršeni (ali delno spremenjeni) obliki v Dizmovi kroniki po-v Lyonu, študent ingolstadtske univerze (uvodne strani manjka- javijo že pri prvih vpisih. jo, zato ni podatka o imenu lastnika) pa jo je v letih 1558–1560 78 Glej Vidmar, 2013, str. 17. uporabljal kot spominsko knjigo, v kateri je ohranjenih 75 vpisov 37 Andrea Alciati, Emblemata, Lyon 1551; izvod, ki ga je neznani študent univerze v Ingolstadtu v letih 1558–1560 uporabljal kot spominsko knjigo (album amicorum), Stanford University Libraries, Stanford, MSS Codex 1123, str. 26 in neoštevilčen vstavljen list z vpisom Leonarda Alberta leta 1559. bralce že z naslovom spodbujale, naj jih uporabijo tudi Z ljubljansko spominsko knjigo imajo alba amicorum kot album amicorum.82 dve ključni skupni lastnosti: kot odprti tip ilustrirane knjige ali vezanih rokopisnih listov so nastajala kon- (Stanford University Libraries, Stanford, MSS Codex 1123). Za tinuirano, v daljšem obdobju, njihove vpisne strani povezavo knjig prijateljstva in Alciatijeve Emblematum liber glej: pa imajo neredko podobno strukturo kot iluminirani Barker, 2002 https://www.mun.ca/alciato/album.html. Poleg listi v Dizmovi kroniki.83 Kadar knjižni format dovo-Alciatija in drugih emblemskih knjig so bile kot tiskana osnova ljuje, se grb in emblem, dopolnjena z osebnimi po-za alba amicorum priljubljene posamezne ilustrirane izdaje kla- sičnih avtorjev, med katerimi prednjači Ovidij z Metamorfozami. datki in datumom vpisa, skupaj pojavljata na istem Med najbolje ohranjenimi primeri je znameniti album amicorum foliju ter oblikujeta zaokroženo likovno in vsebinsko Jeana le Clercqa iz Tournaija, ki je nastal v zadnji četrtini 16. stoletja (Getty Research Institute, Los Angeles, inv. št. 2015.M.37). 30 folijev z iluminiranimi vpisnimi stranmi je všitih v nepopol- 83 Spominske knjige so zelo raznolike: od preprostih, v katerih sta no izdajo ilustriranega francoskega prevoda Ovidija La Méta-samo grb in vpis člana, do kompleksnih in bogato ilustriranih, morphose d'Ovide, ki jo je natisnil Jean de Tournes (Lyon, 1564), s celostranskimi iluminacijami in dvostranskimi vpisi (običaj- vpisi pa so nastali v letih 1576–1589. no slika in sentenca na eni strani, grb in vpisni podatki na dru- 82 Na primer večjezična izdaja emblemov Georgette de Monte- gi). Formati so praviloma zelo majhni, velikokrat ležeče oblike. nay, Monumenta Emblematum Christianorum Virtutum… Ad Prav zaradi majhnih dimenzij folijev en vpis pogosto obsega Instar Albi Amicorum Exhibita, Frankfurt am Main 1619. dve strani: na eni je grb s podatki, na drugi emblemska sličica. 38 Vpisni list Lamorala II. grofa Egmontskega, Vpisni list cesarja Matije Habsburškega, Grosses Stammbuch Kurfürst Friedrich IV. von der Pfalz, Stammbuch Philipp Hainhofers, 1596–1633, 1582–1605, Univerzitetna knjižnica Heidelberg, Knjižnica vojvode Augusta, Wolfenbüttel, Cod. Pal. germ. 120, fol. 42r. Cod. Guelf. 355 Noviss. 8°, str. 20. celoto, ki je sorodna zasnovi vpisnih strani v spomin- pojavlja tudi tip odprtega emblema, kakršne je slikal ski knjigi kranjskih akademikov. Vpis grofa Lamorala Simon Tadej Grahovar. Nekaj izjemno kvalitetnih II. Egmontskega v spominski knjigi volilnega kneza vpisnih strani z odprtimi emblemi, ki so po zasnovi Friderika IV. Pfalškega ( Stammbuch Kurfürst Friedrich zelo blizu Grahovarjevim, najdemo v Hainhoferje-IV. von der Pfalz, 1582–1605, Univerzitetna knjižni- vi spominski knjigi (na primer vpis Filipa II. vojvo-ca Heidelberg, Cod. Pal. germ. 120, str. 42) in cesarja de Pomeranskega, str. 36), pa tudi v spominski knjigi Matije Habsburškega v znameniti spominski knjigi Paula in pozneje Josepha Jenischa ( Stammbuch Paul, Philippa Hainhoferja ( Grosses Stammbuch Philipp Ha- später Joseph Jenisch, Württemberška deželna knjižnica, inhofers, 1596–1633, Knjižnica vojvode Avgusta, Wol- Stuttgart, Cod. hist. qt. 298). Med emblemskimi vpisi fenbüttel, Cod. Guelf. 355 Noviss. 8°, str. 20) dobro v spominski knjigi družine Jenisch pritegne pozor-ponazarjata sorodnost konceptov tako v vsebinskem nost tisti s sliko sove, ki jo napadajo manjše ptice (fol. kot kompozicijskem pogledu.84 Ob tem je za razume- 192r), saj isti motiv najdemo tudi v knjigi Zedinjenih vanje evropskega konteksta Dizmove kronike zanimivo, akademikov (vpisni list Janeza Tomaža Garzarollija, da se prav v iluminacijah renesančnih alba amicorum TM, fol. 355r). Oba temeljna vira navdiha – akademske spominske 84 Podobne primere najdemo tudi v spominskih knjigah Cris- knjige z emblemi in alba amicorum – sta med se-topha von Haugwitza (Christoph von Haugwitz: Stammbu- ch, 1598, Univerzitetna knjižnica Heidelberg, Cod. Pal. germ. boj tesno povezana predvsem v smislu presečne 621), pravnika Wilhelma Bökla Mlajšega iz poljskega Ščeči- množice knjig emblemov in spominskih knjig, ki na (1616–1651, zasebna last) in drugod. 39 Vpisni list Filipa II. vojvode Pomeranskega, Grosses Emblem s sovo, ki jo napadajo manjše ptice, 1585, Stammbuch Philipp Hainhofers, 1596–1633, Jenisch Stammbuch, Württemberška deželna knjižnica, Knjižnica vojvode Augusta, Wolfenbüttel, Cod. Guelf. Stuttgart, Cod. hist. qt. 298, fol. 192r. 355 Noviss. 8°, str. 36. jo oblikujejo zgoraj omenjeni hibridi. Zlivanje obeh vzdevka: alegorično ime se povezuje s posebnim tipov temelji na medsebojnem dopolnjevanju likov- zanimanjem člana, njegovim področjem delovanja, nih in besedilnih prvin, ki ga odlikujejo inventiv- vrlinami itd. ne pa z njegovim družbenim položanost v rabi podob in prispodob ter duhovitost in jem. Dobro je dokumentirana korespondenca čla-jedrnatost v izražanju. V obeh žanrih je jasno pre- nov najslavnejše nemške akademije Fruchtbringende poznavno humanistično razumevanje izobrazbe kot Gesellschaft, v katero so bili včlanjeni tudi predstav-dobrine, ki plemeniti duha in s tem človeka prep- niki najvišjega evropskega plemstva – kralji, volil-rostega rodu postavlja ob bok plemiču. Seznami ni knezi, knezi, vojvode itd. V pismih so pogosto članov akademskih združenj prav kakor vpisi v alba uporabljali zgolj članska imena, kar je omogoča-amicorum nazorno ilustrirajo idejo, da so za pri- lo opuščanje plemiških nazivov.85 Člani akademij, padnost izbrani skupnosti pomembni plemenitost potujoči študentje in profesorji, diplomati, trgovci duha, znanje, ostrina uma, erudicija, širjenje znanja, in meceni so s svojimi stiki, pisanjem in različni-javno delovanje v skupno dobro itd., manj pa vpli- mi aktivnostmi v zgodnjem novem veku ustvari-ven družbeni položaj ali plemiški stan. Demokra- li mednarodno skupnost izobražencev, nekakšno tična ideja znanja, ki ljudi različnih stanov povezuje v skupnost enakovrednih članov, se odraža v celi 85 Kritična izdaja pisem članov Fruchtbringende Gesellschaft in vrsti zapisov, najpogosteje v pismih. Na deklarativni drugih primarnih virov je pod vodstvom Klausa Conermanna in sodelavcev izšla v okviru projekta Die Deutsche Akademie in simbolni ravni je jasno izražena tudi v akadem- des 17. Jahrhunderts Fruchtbringende Gesellschaft. Glej: http:// ski tradiciji članskega imena oziroma akademskega www.die-fruchtbringende-gesellschaft.de/19-0-Publikatio- nen-.html?category_id=21&article_id=26. 40 erazmovsko republiko znanja – respublica litteraria zasnovan prostor – »prizorišče spomina«, ki ga s svo- (Almási, 2010, str. 91–94).86 jo knjigo simbolično odpirajo Zedinjeni akademiki. Spominske knjige, akademske knjige emblemov Gledališki oder uokvirja iluzionistično naslikana sla- (ki so hkrati v vlogi ohranjanja spomina) in ra- voločna arhitektura, v kateri prevladujejo renesančne znovrstne emblemske knjige so pri vzpostavljanju slogovne prvine. Pred njo je v zgornjem delu mini-te mednarodne intelektualne skupnosti odigrale ature umeščeno veliko stilizirano srce, napolnjeno s zelo pomembno vlogo, ki še ni zadostno raziska- 26 manjšimi srci – simbol Družbe sv. Dizma, ki je na. Posledično je lahko vsaka od njih dragoceno ob ustanovitvi štela 26 članov. Na obeh straneh ve-pričevanje o povezanosti evropskih izobražencev v ličastnega srca je naslikan rog izobilja ( cornucopia), zgodnjem novem veku, razvejanosti komunikacije na nebu pa vidimo sijoče sonce. Emblemski motiv je in bogastvu tem, ki jih obravnavajo. Ker so jim sku- ujet v lovorov venec in razkošen baročni okvir, ki se z pna ustvarjalna razmišljanja in diskurzi, ki z zapi- napisnim trakom v zgornjem delu skoraj dotika roba som postajajo trajna zapuščina mlajšim rodovom, so miniature, medtem ko spodnji sega med dvignjene vsestransko zanimivi dokumenti časa – zrcalo duha odrske zastore. Na vrhnjem napisnem traku je v ka-dobe, v kateri se je oblikovala intelektualna mreža, pitalah izpisano geslo družbe: CONCORDIAE FRU-ki je povezala velika in majhna središča znanstve- CTUS, na spodnjem pa skrajšano ime akademskega nega, umetniškega in kulturnega delovanja. To v združenja – UNITI. Ideja zedinjenosti in složnosti je polni meri velja tudi za Theatrum memoriae: razvi- likovno izpostavljena s srci članov, vrisanih v veliko dno ni samo iz Dolničarjevega uvoda in akadem- srce, bogate sadove sloge pa ponazarjata rogova izobi-skih pravil, ampak iz samega koncepta knjige in lja. Na sprednji stranici lesenega odra je v dekorativno vsakega posameznega vpisa vanjo, katerega najbolj izrezljanem okviru še posvetilo z letnico ustanovitve izpostavljeni del je vpisna stran s skrbno domišlje- Akademije Zedinjenih: Famae et musis. Theatrum menim emblemom. Eden od neposrednih dokazov, da moriae causa apertum ab Academicis Unitis Anno 1688. je ideja republike znanja živela tudi med kranjski- Na odrske deske, za katerimi se odpira pogled v po-mi akademiki, je ne nazadnje zapis Janeza Gregorja krajino, je postavljenih pet živali: enorog, slon, lev, Dolničarja, na katerega opozarja Primož Simoniti: konj in jagnje. V središču se genij Ljubljane dviga v Dolničar v fragmentarno ohranjenih rokopisnih za- nebo, noseč velik pladenj, na katerem je pomanjšano beležkah razprave Dissertatio de academiis veterum mestno jedro z grajskim hribom. Nad njim sta bogi-ac recentium pri opisovanju smotra oziroma cilja de- nja modrosti Minerva, ki z mlekom svojih prsi napaja lovanja ljubljanskih akademikov neposredno izreče, Ljubljano, in Apolon, božanski zavetnik muz, ki naj bi da je njihov namen »koristiti literarni republiki« – v mestu našle svoj dom.88 Uvodni miniaturi sledita na- » Reipublicae Litterariae prodesse«.87 slovni list spominske knjige (fol. 3r) in slovesen pred- govor, v katerem Janez Gregor Dolničar spregovori o namenu družbe in razloži pomen naslikane alegorije 1.6 Uvodna poglavja spominske (fols. 4r–6r). Če je sporočilo osrednjega dela alegorije knjige, tipologija vpisnih strani in z Apolonom in Minervo povsem nedvoumno, bi lah- struktura emblemov ko po drugi strani interpretacija živali na odru pome- nila precejšnjo ikonografsko zagonetko. Vendar prvi Theatrum memoriae kranjskih akademikov otvarja ce- tajnik Dizmove družbe bralcu brez odlašanja razloži, lostranska uvodna miniatura, baročno navdihnjena da enorog pomeni modrost in strah Božji, slon dober Apoteoza Ljubljane, mesta muz pod zaščito Apolona in Minerve (fol. 2r). Dogajanje je postavljeno v odrsko 88 Apolon kot voditelj muz ni samo zavetnik umetnosti, ampak tudi z njo povezanih znanosti, na kar poleg lire v desnici 86 Prim. tudi: Burke, 2015 (zlasti prvo poglavje La République namigujejo znanstveni instrumenti oziroma orodja, ki jih je des Lettres redécouverte). avtor miniature naslikal ob Apolonovi levici. Na to v Predgo- 87 » Scopus itidem cum huic Academiae omnium primo praefigendus voru posebej opozori tudi Dolničar: » Apollo, mit einem Lor- erat, omnibus arrisit, us sit Reipublicae Litterariae prodesse…« ber-Khranz gekhrönet, seine Leyer in der Handt haltendt, mit Semeniška knjižnica, Ljubljana, rkp. 22, Drobni zapiski. Na- undterschidtlichen Instrumenten zur Khunst umbgegeben,…« vedeno po: Simoniti, 1994, str. 48–49. (TM, fol. 5v). 41 Andrej Trost, Apoteoza Ljubljane, 1689, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 2r. 42 nasvet, lev velikodušnost in pogum, konj plemenitost, deviza jezuitov: Alles in grösserer Ehr Gottes ( Vse v medtem ko jagnje zaznamuje milino in dobrohotnost. večjo Božjo čast).90 Neposreden navdih so lahko Ze-Vse to so kreposti, ki naj odlikujejo člane plemiške dinjeni akademiki našli v številnih jezuitskih em-družbe sv. Dizma.89 blemskih knjigah, kjer se v emblemih pojavlja motiv Z vidika naše študije je Apoteoza Ljubljane posebej srca v vseh ključnih oblikah, kot ga srečamo tudi v zanimiva, saj nedvoumno izpostavi emblemski zna- Dizmovi kroniki: stilizirano rdeče srce, goreče srce čaj knjige in poudarja vlogo živali kot nosilcev glob- in krilato srce. Geslo Concordiae fructus je bilo med ljega sporočila, hkrati pa nakaže obe temeljni obliki izobraženci zelo razširjeno – ne srečamo ga zgolj v emblemov, ki se pojavljata na vpisnih straneh spo- renesančni emblematiki, ampak tudi v tiskarskih im-minske knjige. S kartušo, v kateri je naslikan simbol presah, na medaljah in v devizah nekaterih akademij, Dizmove družbe in jo dopolnjujeta napisna trakova, na primer znamenite Altdorfske akademije (Stopp, je vzpostavljen prevladujoč tip emblemov v Dizmo- 1974, str. 169). vi kroniki. Struktura emblema nas takoj opozori tudi Izrek, ki je bil s svojim aktualnim sporočilom zelo na bogato tradicijo emblemskih knjig, s katerimi jo priljubljen še v 19. in 20. stoletju, korenini v antičnih lahko povežemo tako v formalnem kot ikonograf- rekih o pomenu sloge. Neposredno literarno izhodišče skem pogledu. Celostranska uvodna miniatura, ki za geslo lahko najdemo med drugim v Nagovoru Ro-vsebuje napise in alegorične like, obenem napoveduje došanom o slogi ( Ad Rhodienses de concordia oratio) Elija razvoj odprtega emblema, s katerega zrelo obliko se Aristida.91 Motto je v emblematiki neredko pospre-v spominski knjigi srečamo v drugi četrtini 18. sto- mljen s sliko čebeljega panja in marljivimi delavka-letja. Naslovna ilustracija razkriva še eno značilnost mi. V tem primeru se zdi najverjetnejši vir poglavje emblemov, ki se zvrstijo v spominski knjigi: na prvi o čebelah v knjigi o kmetijstvu rimskega pisca Lucija pogled se zdi docela izvirna stvaritev, vendar študij Junija Kolumele ( De re rustica, IX, 2).92 Vprašanje, ali emblematike in zgodnjih tiskov pokaže, da so se lju- so ustanovni člani družbe brali našteta antična dela in bljanski akademiki pri izbiri emblemov radi naslo- navdih črpali neposredno iz njih, ostaja odprto. Ver-nili na uveljavljeno tradicijo in iskali navdih v pri- jetnejša je možnost, da so idejo za geslo dobili v zna-ljubljenih emblemskih knjigah. V primeru emblema meniti, večkrat ponatisnjeni knjigi Vincenza Cartari-Dizmove družbe, vključenega v apoteozo Ljubljane, ja Imagini de i Dei de gli antichi (prva izdaja Benetke o tem jasno govorita tako osrednji simbol srca kot 1556), v kateri avtor opisuje boginjo sloge ( Concordia), izbrano geslo Concordiae fructus, ki ga (z različicama pri čemer se sklicuje na Nagovor Rodošanom o slogi Fructus concordiae in Dulcis concordiae fructus) najdemo v različnih emblemskih knjigah. Srce, glavni simbol družbe, je nedvomno izbrano pod vplivom takrat intenzivnega čaščenja Srca Jezusovega, ki so 90 Glej: Kastelic, 2001, str. 115–116. ga spodbujali predvsem jezuiti. O povezanosti aka- 91 Spis je bil prvič objavljen malo pred koncem 15. stoletja: Cleomedes, De contemplatione orbium excelsorum, Aristidis oratio demskega simbola srca z jezuitsko ikonografijo ne ad Rhodienses de concordia, Bernardinus de Misintis, Brescia nazadnje priča navedek v predstavitveni knjižici 1497, F2r–F7v . družbe ( Disma-Philogia), kjer je v drugem delu, za 92 Glej Henkel in Schöne, 1996, col. 926. Emblem z geslom Litanijami sv. Dizma, v nemščini izpisana znamenita Dulcis Concordiae fructus je nekdaj krasil veliko dvorano mestne hiše v Nürnbergu. Za avtorja likovne predloge velja Albrecht Dürer, ikonografsko zasnovo pa pripisujejo Wili- baldu Pirckheimerju. Emblem je predstavljen v opisu in raz- 89 » Das ist Schaubüne der Göttin Famae oder Ruehmbs undt denen lagi poslikav v slavnostni dvorani nürnberške mestne hiše Musen zur Gedächtnuß eröffnet, von der Verainigten Geselschafft Georga Remusa: Inscriptiones picturae et emblemata quae in im Jahr 1688ten, worauff erstlich 5 Sünbilder vorgestelt werden aula magna curiae Norimbergensis publice extantquibus ob ar- alß: ain Ainhorn, Elephandt, Lew, Pferdt und ein Lamb, du- gumenti similitudinem accesserunt, Nürnberg 1620 (Newberry rch welche sovill Tugendten, wie es khundt ist, verstanden wer- Library, Vault Wing, Ms 279, fol. 167). Emblem z geslom den, alß nemblich: durch den Ainhorn wierdet die Gottes Forcht Dulcis Concordiae fructus je predstavljen pod zaporedno šte- und Weißheit, durch den Elephanten der weise Rath, durch den vilko 24. Kot rečeno, je bil emblem priljubljen tudi v vlogi Lewen die Groß- und Starkhmüettigkeit, durch das Pferdt der tiskarske imprese, zlasti pri francoskih tiskarjih 17. stoletja Adl unnd durch das Lamb die Müldigkeit unnd Vortrefflichkeit« (med drugimi so jo uporabljali znani pariški tiskarji Roberti (TM, fol. 5r). Fouët, Nicolai Buon in Sebastiani Cramoisy). 43 Elija Aristida.93 To je toliko bolj verjetno, ker Carta- sporočilom, že dolgo pozna. Podobne vzorce predelav, ri hkrati izrecno omenja cornucopia kot atribut Sloge, nadgradenj in preobrazb uveljavljenih zgledov sreču-kar bi lahko pojasnilo, zakaj se rog izobilja pojavlja jemo pri večini emblemov v Dizmovi kroniki, razpon ob simbolu ljubljanske akademske družbe. Kompozi- naročnikove inventivnosti in slikarjeve ustvarjalnosti cija, v kateri rogova izobilja obdajata izbrani osrednji pa sega od manjših prilagoditev do domiselnih rešitev, simbol, ki je nosilec temeljnega pomena, se v emble- pri katerih obstoječi zgled služi le kot osnovni navdih matiki uveljavi že z ilustracijami Alciatijeve knjige oziroma izhodišče za izvirno emblemsko zasnovo. emblemov.94 V povezavi z motivom v Dizmovi kroniki je zanimiva tudi impresa pariške založbe Compagnie Dolničarjevemu predgovoru sledi portret ustanovitelja des Librairies du Palais, ki ima enako strukturo, le da je Akademije Zedinjenih in njenega prvega predsednika med rogovoma upodobljen trdno povezan snop palic Volfa Sigismunda Künpacha s kartušo, v kateri je izpi- – antični simbol sloge –, uveljavljen tudi v renesančni sano njegovo ime (fol. 11r). Miniaturo, ki ni signirana, in baročni emblematiki. Cevc povezuje s slogom gostujočega nemškega slikarja 95 in bakrorezca Eliasa Bäcka (1679–1747), avtorja bak- Snop palic ali čebelnjak, ki skupaj z rogovoma izobilja roreznega portreta Janeza Gregorja Dolničarja iz leta v emblematiki ponazarjata idejo sadov sloge, je v Pri- 1700 (2001, str. 69–70). Dopasna portretna upodobi-zorišču spomina nadomeščen z izvirno simbolno sličico tev v pokončnem ovalnem okvirju je prvina, ki kaže na src, združenih v eno veliko srce. O pomenu simbola zgledovanje po obstoječi tradiciji renesančnih tiskov. Dolničar v razlagi uvodne alegorije zapiše: »… 26 src V italijanskih knjigah emblemov oziroma impres, kot pa kaže število članov in rogova obilja korist, ki jo lahko so jim pogosteje rekli, se vključevanje tovrstnih portre-pričakuje družba vseh poštenih«.96 Gre torej za ustvar- tov uveljavi v drugi polovici 16. stoletja. V spominskih jalno interpretacijo motiva, ki ga evropska emblema- knjigah akademskih združenj čast uvodnega portreta tika v nekoliko drugačni obliki, a z enakim temeljnim pripada ustanovitelju in/ali pokrovitelju akademije. V emblemskih knjigah, ki jih avtorji posvetijo mecenu, 93 V prvi ilustrirani izdaji Cartarijeve knjige (Benetke 1571) knezu ali vladarju, je upodobljena oseba praviloma na-opis Sloge najdemo na strani 317. slovnik. Ob koncu 16. stoletja so vse pogostejše em- 94 Emblem z rogovoma izobilja, ki objemata kaducej, in geslom Virtuti Fortuna comes najdemo v prvi izdaji Alciatijeve Emble- blemske knjige, ki vključujejo portret avtorja. Snovalci matum liber (Augsburg 1531, B1v), le da sta tam upodobljena Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe so sledili kot rogova koze Amalateje (njeni rogovi so po eni od mito- zgledu italijanskih akademskih združenj, konkretno loških predaj postali rogovi izobilja). V Pariški izdaji iz leta 1534 ( Emblematum libellus, embl. B3v) in poznejših izdajah bolonjskim Gelatom: večkrat omenjena knjiga Memo-sta rogova izobilja upodobljena v klasični obliki. Enak motiv rie, Imprese, e Ritratti de' Signori Accademici Gelati ima z geslom Fructus concordiae je kot svojo impreso uporabljal na začetku portret kardinala Francesca Barberinija, znani antwerpenski tiskar Peter Bellerus. predsednika in pokrovitelja Akademije Zledenelih.97 95 Založba je sredi 17. stoletja združevala več pariških zalo- žnikov. Za impreso glej naslovni list knjige Roberta Triqu- Za Künpachovim portretom se zvrstijo štiri z dekora-ela Instructions pour les arbres fruictiers, Pariz 1664, fol. 1r. tivno borduro okrašene strani, na katerih so izpisana Snop povezanih palic se kot simbol sloge, prijateljstva, moči in dobrobiti, ki izvira iz nje, pojavlja v različnih kontekstih, za pravila akademske družbe – Leges Academiae Unito-emblemsko tradicijo pa je ključnega pomena znana Ezopova rom (fols. 7r–10r), sledi pa jim posvetilna miniatura basen o starcu in njegovih sinovih: prepirljivim sinovom osta- s svetniškim zavetnikom družbe, »dobrim« razbojni-reli oče pokaže, da snopa palic ni mogoče prelomiti, medtem ko vsako palico posebej zlahka zlomimo. V emblematiki se kom Dizmom, v prvem planu, medtem ko v ozadju motiv prvič pojavi v knjigi Gillesa Corrozeta Hecatomgraphie vidimo vrh Golgote s Kristusom na križu in križanim (Pariz 1540, E8v). »slabim« razbojnikom ob njem. V kartuši na spodnjem 96 » Dann so ist an diesem Theatro zu oberst das Sünbildt oder Sym- robu slike je latinsko posvetilo družbe svetniškemu bolum diser Geselschaftt Unitorum oder der Verainigten zubetra-chten, welches da ist ein grosses, von 26 anderen zusamben ge- zavetniku. Slika, ki jo Cevc pripisuje Bartolomeju füegtes Herz. An Seithen siht mann zwoy Horn des Uberflus- Ramschisslu (2001, str. 70), v umetniškem pogledu ses oder cornu copiae; ob allen disen erscheint die sonne, als von ne dosega kvalitete prvih dveh, z ikonografskega vidi-welcher alle Ordnung herrüehert. Die 26 Herzen aber deuten an ka pa je njena posebnost v tem, da izpostavlja močno die Zahl der Einverleibten unnd der Horn des Überflusses den Nuzen, welcher aus aller Ehrlichen Verainigung zugewartten« (TM, fol. 6r; prim. Spominska knjiga I, str. 14–15). 97 Glej poglavje Zgledi in vplivi. 44 zavezanost svetniškemu zavetniku Dizmove družbe. znamenj je načeloma ikonografsko usklajena z izbra-Kot je razvidno iz napisa » Bogu, Najboljšemu, Najvišje- nim emblemom,100 razen v primerih, ko je glavni motiv mu. Sv. Dizmu, priprošnjiku v zadnji uri, svojemu varu- emblemske sličice katera od različic srca kot skupnega hu, dali naslikati Zedinjeni ljubljanski akademiki«,98 gre simbola Dizmove družbe. za izraz pobožnosti in priprošnjo, ki govori o enem od ključnih imperativov takratne družbe: življenju v veri Vpisni list je lahko bolj ali manj razkošno iluminiran in upanju na zveličanje. Razloga, da se ob celostranski – poleg emblemske sličice z geslom in akademskim naslovni alegoriji in portretu predsednika akadem- imenom neredko vključuje alegorične like, mitološke skega združenja pojavi še slika s sakralno vsebino, sta ali (redkeje) biblijske osebe ter scenske prvine, kot so torej dva: prvi je počastitev svetniškega zavetnika, dru- krajinski izrez z miniaturnimi narativnimi prizori, gi je skrb za blagor duše, ki je v akademskih pravilih idealizirana bukolična krajina in realni panoramski posebej izpostavljena. Čeprav je bila ljubljanska ple- pogled z dvorcem naročnika. Glede na dolgo razmiška družba nedvoumno opredeljena kot posvetna dobje, v katerem so nastajale iluminirane vpisne strani, organizacija, je bila globoko zakoreninjena v duhov- je razumljivo, da se emblemi med seboj ne razlikujejo nem svetu protireformacijskega krščanstva poznega samo v slikarski izvedbi in slogu, ampak tudi po tipo-17. stoletja, zato izpostavljanje svetniškega zavetništva logiji in konceptualni zasnovi. Dolničar si je kot prvi v spominski knjigi ne preseneča. tajnik družbe, ki je bdel nad vpisi v spominsko knji- go, prizadeval oblikovati čim bolj poenoten tip vpisne Uvodnemu delu ljubljanskega Prizorišča spomina sledi- strani. Še več: želel si je, da bi vsi emblemi vključevali jo iluminirane vpisne strani članov z ustanoviteljem na akademski simbol – stilizirano rdeče srce, ki je lahko čelu, z njimi pa se začenja spominska knjiga v ožjem dopolnjeno s krilci (krilato srce) ali ognjenimi zublji pomenu besede. Vsak član je bil skladno s pravili druž- (goreče srce). Kot je razvidno iz Dolničarjeve Kon-be dolžan vpisno stran opremiti s svojim imenom, gr- ceptne knjige,101 je celo sam izdelal koncepte emblemov bom, datumom včlanitve in emblemom, ki poleg sličice in skiciral osnovne kompozicije emblemskih sličic za vsebuje motto in izbrano akademsko ime.99 Ime je ved- številne člane Dizmove družbe. To je posebej zanimi-no alegoričnega značaja in se vsebinsko ujema z geslom vo, saj pomeni, da je zasnoval tudi simbolno sporočiter motivom emblemske sličice. Je torej pomemben del lo emblemov ali vsaj njihovo ikonografsko izhodišče. samega emblema, navezuje pa se lahko na družinsko Dolničarjevi osnutki so kompozicijsko gledano do-tradicijo člana, na njegove vrline, značajske lastnos- cela tipski: sličica je ujeta v položno kartušo ovalne ti, delo, zanimanja itd. Tudi grb je posredno vključen oblike, nad njo se vije napisni trak z osebnim geslom v emblemsko sporočilo, in sicer na dva načina. V ple- člana, pod kartušo pa je krajši napisni trak z izbranim miških grbih so simbolne prvine grba (največkrat gre akademskim imenom. Ovalna kartuša je v poznore-za heraldične živali) velikokrat neposredno povezane z nesančni in zlasti baročni umetnosti zelo priljubljen ikonografijo emblemske sličice ali so celo ključni no- okvir za različne tipe slik, reliefov, napisnih plošč ipd., silci njene simbolne vsebine. Heraldični tur grofov in pogosta pa je tudi v emblemskih knjigah. Očitno je, knezov Auerspergov, lev grofov Barbo in orel baronov Erbergov nastopajo tudi v emblemskih sličicah naroč- 100 V akademskem grbu zdravnika Janeza Jurija Krišnarja je sid-nikov. Obratno sliko kažejo t. i. akademski grbi, to so ro, ki je obenem glavni motiv njegovega emblema (TM, fol. 91r), medtem ko je teolog in župnik Janez Jakob Schilling heraldični ščitki izobražencev, ki niso bili plemenitega (TM, fol. 191r) za osrednji motiv svojega grba izbral jagnje, rodu, a so zaradi svojih zaslug ob včlanitvi v Dizmovo kar se povezuje z emblemsko sličico, v kateri pastir vabi k sebi družbo dobili pravico, da sami oblikujejo grb kot zna- svoje ovčice. menje duhovne odličnosti. Zasnova tovrstnih grbovnih 101 Dolničarjeva Konceptna knjiga vsebuje 83 oštevilčenih osnutkov za embleme članov družbe (v številčenju je prišlo do napake, številko 22 je avtor pomotoma preskočil, zato ima zadnji oštevilčen osnutek zaporedno številko 84). Izmed oš- 98 » Deo, Optimo, Maximo./ S. Dismae, agonizatium patrono, tutela-tevilčenih kartuš jih je šest ostalo praznih, v eni pa je samo ri suo,/ Academici Uniti Labacensis fieri fecunt« (TM, fol. 10v). osnutek srca, kot izhodišče za kompozicijo, ki ni bila dokon- 99 Idealna vsebinska struktura vpisnega lista, kot si jo je zamislil čana. Dejanskih risarskih predlog za emblemske sličice je to- Dolničar, je v Dizmovi kroniki včasih okrnjena ali spremenje- rej 76. Na posebnem vloženem listu, ki je najstarejši del Kon- na, zlasti po smrti prvega tajnika pa so vse pogostejši primeri, ceptne knjige, je 32 prvotnih skic emblemov, ki so bili samo ko kateri od naštetih elementov umanjka. deloma sprejeti ( Spominska knjiga I, 2001, str. 235). 45 da Dolničar sledi uveljavljeni tradiciji, hkrati pa v nje- je vsem iluminacijam skupno, da okrasni elementi niso govi želji po strogi tipizaciji vidimo odmev tiskanih nosilci simbolnega sporočila. Za emblemske sličice je emblemskih knjig, kjer imajo vsi emblemi v knjigi na- značilno, da so kompozicije preproste in pregledne, da čeloma enako strukturo. Dolničarjevo sledenje itali- izhajajo iz idejnih osnutkov, ki jih je zasnoval Dolni-janskim zgledom se kaže tudi v standardizirani posta- čar, in da skladno s tem (z redkimi izjemami) vključu-vitvi gesla nad emblemsko sličico in akademikovega jejo motiv srca, simbola Dizmove družbe. imena pod njo. Vzorec se vzpostavi prav v italijanskih akademskih spominskih knjigah, in sicer z razlago, da Andrej Trost je iz Dolničarjevih skic ustvaril mojstr-gre za izraz ponižnosti akademikov, saj je ideja vedno ske emblemske sličice in jih spretno umestil v dekora-pomembnejša od posameznika. tivno shemo vpisnih strani. Ob tem velja spomniti, da 102 je bil Trost vešč oblikovanja emblemskih sličic še pre- Zgodnji vpisi v Theatrum memoriae kažejo, da so člani den je začel s poslikavo spominske knjige. V letih, ko sprejeli Dolničarjev koncept emblemov, velika večina je delal za Janeza Vajkarda Valvasorja,105 je izdelal tudi pa je očitno odprtih rok prevzela tudi ponujene ikono- nekaj emblemov, hkrati pa je imel priložnost v njegovi grafske rešitve. Tipična iluminirana stran zgodnejših knjižnici na Bogenšperku prebirati emblemske knjige vpisov ima strogo simetrično kompozicijo z osrednjo različnih avtorjev, zaradi česar je imel dober vpogled vertikalno osjo, ki jo oblikujejo trije ključni poudarki: v svet renesančne in baročne emblematike.106 Njegov • v središče folija je umeščen razkošno okrašen grb posluh za harmonično stapljanje likovne vrednosti in naročnika, sporočilnosti emblemske sličice se najlepše pokaže v primerih, ko je smiselno dopolnil ali celo predrugačil • v spodnjem delu je pod grbom v baročno razgiba- Dolničarjeve osnutke. To je najočitneje v emblemih nem okvirju napisne kartuše103 prostor, v katerega Janeza Henrika Watzenberga (TM, fol. 63r),107 Janeza so vpisani podatki o članu,104 • v zgornjem delu iluminacije je ovalna kartuša z emblemsko sličico, dopolnjena z bogatim (pre- 105 Andrej Trost, vodilni bakrorezec na Kranjskem v zadnji četrtini 17. stoletja, je vodil Valvasorjevo grafično delavnico od težno vegetabilnim) okrasom ter opremljena z njene ustanovitve leta 1678 do 1688. napisnima trakovoma. Na zgornjem traku je iz- 106 Valvasor je imel v svoji knjižnici številne emblemske knjige – pisano naročnikovo geslo, na spodnjem njegov poleg treh izdaj Andree Alciatija (BV, 50, 51, 52) še: Symboli- akademski vzdevek. carum quaestionium de universo genere Achilleja Bocchija (BV, 282), Emblematum liber Jeana Jacquesa Boissarda (BV, 324), Zgodnje vpisne strani, nastale v letih 1689 in 1690, Moralia Bornitiana. Hoc est: Symbola et Emblemata Jacoba Bornitia (BV, 382), Emblemata Hadriana Juniusa (BV, 1204), Spe- sledijo opisanemu tipu, razlike so le v količini in izbo- culum imaginum veritatis occultae, exhibens symbola, emblemata, ru dekorativnih prvin, v manjših kompozicijskih spre- hieroglyphica Jacoba Maseniusa (BV, 1545), Sciographia cosmi- membah in barvni lestvici. V ikonografskem pogledu ca Daniela Meisnerja (BV, 1562), Homo microcosmus, hoc est: Parvus mundus Martina Meyerja (BV, 1610), Symbola Heroica Clauda Paradina (BV 1749; latinski prevod francoskega izvir- 102 Glej razlago predsednika peruške akademije Insensatov nika, izdan skupaj z istoimenskim delom Gabrieleja Simeoni- Ottavia Aurelija, ki v pravilih, kako oblikovati individualne ja), Nucleus Emblematum Selectissimorum Gabriela Rollenhagna embleme članov akademije, pravi, da se akademikovo ime (BV 1204), Emblemata Joannesa Sambucusa (BV, 2058), Sym- vedno piše pod sličico kot izraz skromnosti: »… si scriva di bola Heroica Gabrieleja Simeonija (BV, 1749; latinski prevod, sotto par modestia; et non di sopra allo scudo della impresa, che ciò izdan skupaj z istoimenskim delom Clauda Paradina) in Em- mostrerebbe superbia.« Iz istega razloga, nadaljuje Aureli, mora blemata Psycho-ethica Nicolausa Taurellusa (BV, 2308). biti tudi plemiški grb postavljen pod emblemsko sličico ozi- roma pod napisni trak ( Lettione dello Svogliato Insensato Delle 107 Emilijan Cevc zagovarja mnenje, da Watzenbergovega em-qualità che ai nomi et alle Imprese particolari de gli Academici si blema ne moremo pripisati Andreju Trostu, pri čemer se skli- convengono, Biblioteca Augusta, Perugia, Ms 1717a, fol. 57v., cuje na »monumentalno, težko kompozicijo volutne kartuše navedeno po: Teza, 2018, str. 28). z orloma«, ki se mu ne zdi značilna zanj. Opozarja sicer, da orli spominjajo na podobnega orla, ki ga je Trost izdelal za 103 Kadar v kompoziciji miniature prevladujejo arhitekturne naslovni list programske knjižice ljubljanske Akademije De- prvine, lahko kartušo zamenja dekorativni kamniti podstavek lavnih ( Apes academicae, Ljubljana 1701), vendar zapiše, da ali napisna tabla. »pojmovanje celote ni trostovsko«. Verjetnega avtorja vidi v 104 Plemiški naslov člana (če ga je imel), podatki o rojstvu, njego- Trostovem učencu Ramschisslu (2001, str. 72–73). Cevčeva vem položaju oziroma poklicu, morebitni akademski izobraz- argumentacija se zdi prešibka, saj enako monumentalne kar- bi ali častnem nazivu in datum včlanitve v Dizmovo družbo. tuše in kompozicijske zasnove najdemo tudi v iluminacijah, Za pokojne člane so sprva dopisali še letnico smrti. ki so nedvomno Trostove (na primer emblem S. Raigersfelda, 46 Štefana Florjančiča (TM, fol. 73r) in Lovrenca Wol- lwiza (TM, fol. 113r), kjer si je dovolil celo izpustiti ali radikalno zmanjšati skupni simbol družbe. Rešitve, ki jih vpelje Trost, so v vseh omenjenih primerih veliko bolj posrečene od osnutka in očitno so se z njimi stri- njali tako Dolničar kot naročniki emblemov. Vpisna stran grofa Janeza Henrika Watzenberga hkrati pomeni prvi odmik od tipske zasnove, ki jo je oblikoval Dolničar. V zgornjem delu namreč ni emblemske sličice, namesto tega vidimo mogočnega orla z razprtimi krili, ki sedi na družinskem grbu. Okrog vratu ima zavezan trak z geslom In magnis voluisse sat est ( V velikih rečeh je sama volja dovolj)108 in članskim imenom Magnanimus ( Viso- komiselni). Nad kartušo z vpisnimi podatki, ki jo pridržu- jeta enako velika orla, je izpisano še drugo izbrano ime Der Heldenmütige ( Junaški). Dvoje akademskih vzdev- kov je v emblemih Dizmove kronike izjema, toliko bolj, ker je v Dolničarjevi skici za Watzenberga predvideno samo eno ime – Der Grossmütige (KK, skica 27). Ven- dar je to z vidika strukture emblema manj pomembno kot to, da imamo opravka z zgodnjo obliko, pravilneje, predstopnjo odprtega emblema, v katerem celotna mini- atura dobi značaj emblemske slike. Iluminacija sledi tipu, ki se je izoblikoval v ročno slikanih spominskih knjigah 16. in 17. stoletja, kjer so ključne prvine iluminirane stra- Andrej Trost, Vpisna stran Janeza Henrika grofa ni kartuša z osebnimi podatki vpisanega, njegov grb in Watzenberga, 1690, Theatrum memoriae, ARS, izbrana sentenca ali verz. Na Watzenbergovem vpisnem Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 63r. listu orel z geslom in akademskim vzdevkom simbolično predstavlja naročnika, kar potrjujeta tudi Dolničarjev za- kartuša, vkomponirana v veliko arhitekturno nišo, ki pis ob grofovi smrti (TM, fol. 64v) in njegova študijska spominja na kamnit okvir stenskega oltarja ali nag-skica. Heraldična žival torej prevzame vlogo emblemske robnega spomenika. Grb je postavljen v osrednji del živali, skupaj z geslom in članskim imenom pa nadome- niše, pridržujeta ga ženski figuri, ki sta najverjetneje šča običajno emblemsko sličico in miniaturo približa od- poosebitvi stare in nove zaveze (glej sliko na str. 22).109 prtemu emblemu. Leva žena je zavita v vijoličast plašč z oglavnico, desna Drugačen, a nič manj zanimiv odklon od kanonske sheme kaže emblem barona Zaharije Gotfrida We- 109 Cevc ženski figuri označi kot »personifikaciji dveh neugo-tovljivih kreposti« (2001, str. 72); tudi Kastelic v ikonograf- bersperga (TM, fol. 69r–69v). To je edini vpisni list, skem katalogu ne ponudi nobene razlage (2001, str. 138). Za- ki je poslikan na obeh straneh in ima dve vsebinsko radi odsotnosti atributov, napisov ali kakršnihkoli povezanih povezani iluminaciji. Na prvi strani sta grb in napisna simbolnih prvin na sliki je ženski dejansko težko zanesljivo opredeliti. Glede na to, da Weberspergov emblem na dru- gi strani lista izpostavlja starozavezne motive, ki govorijo o TM, fol. 65r). V prid tezi, da je Watzenbergovo vpisno stran odrešitvi, Božji milosti in zavezi, ki jo je Bog sklenil z izbra- naslikal Trost, govori prav suveren pristop iluminatorja v od- nim ljudstvom, je precej verjetno, da v plašč zavita figura, ki nosu do Dolničarjeve skice, ki jo je svobodno predelal tako v gledalcu kaže hrbet, predstavlja staro zavezo, barviteje oble- likovnem kot ikonografskem pogledu. Le uveljavljen mojster, čena, ki je obrnjena h gledalcu, pa novo zavezo. Drža obeh ki je bil dovolj »domač« z naročniki, s spominsko knjigo in žensk, njuna oblačila (zlasti plašč z oglavnico in pokrita glava glavnim tajnikom Dizmove družbe, bi tako radikalno posegel za staro zavezo) in ikonografija barv takšno razlago podpi- v predlogo, ki jo je pripravil glavni tajnik. rajo. Hkrati je dvojica personifikacij stare in nove zaveze v 108 Geslo je povzeto po Properciju ( Elegije, II, 10, 6): » In magnis sorodno oblikovanih oblačilih uveljavljen motiv, ki se pojavlja et voluisse sat est« ( V velikih stvareh je že hoteti dovolj). tudi v ilustracijah renesančnih in baročnih tiskanih biblij. 47 pa je oblečena v razkošno krojeno barvito obleko. Mi- kamniti podstavki in klesani okvirji, ter figur (personi-niatura nima običajne kartuše z emblemsko sličico in fikacije, antična božanstva, putti, kerubi) v kompozicijo. napisi, saj je ta preseljena na naslednjo stran (fol. 69v) Iskanje izvirnih pristopov je opazno tudi na vpisnem li-in naslikana povsem drugače kot v predhodnih emble- stu Janeza Rudolfa Coraduzzija (TM, fol. 97r) in Jane-mih (glej sliko na str. 95). Ujeta je v pokončen ovalni za Krištofa Ottheima (TM, fol. 99r). Pri Coraduzziju venec, obogaten z razkošnim vitičastim ornamentom. monumentalno koncipirana krilata dečka v vlogi atlan-Poslikava vpisne strani vključuje skrinjo zaveze, ki jo tov pridržujeta naročnikov grb, kompozicija, oblikova-pridržujeta levita, ter kovane svetilke in ogenj v zlati nje puttov in njuna izpostavljenost so izrazito italijan-posodi, ob katerem sta krilata genija.110 Starozavezni sko navdihnjeni. Ottheimov družinski grb je domiselno motivi, ki obdajajo sličico z motivom Noetove barke, umeščen pred dekorativno draperijo, razpeto med dve-so vpeti v emblemsko sporočilo, ki govori o Božji mi- ma palmama. Omenjeni kompoziciji nista neposredno losti, spravi in zavezi izbranega ljudstva z Bogom, s vplivali na likovne rešitve, ki sta jih za naslednje vpise čimer se miniatura približa tipu odprtega emblema. zasnovala Andrej Trost in Bartolomej Ramschissl, pri Zanimivo je, da je razvoj v smeri odprtega emblema čemer je očitno, da sta mojstra z naklonjenostjo sprejela povsem drugačen kot pri grofu Watzenbergu, saj tok- le idejo arhitekturne niše in jo svobodno variirala. Ne rat pictura ne umanjka, ampak je likovno in ikonograf- glede na novosti, ki jih vpeljeta pod vtisom anonimnega sko dopolnjena. Avtor neobičajne poslikave ni Andrej slikarja Weberspergovega emblema, je treba poudariti, Trost, temveč neznani slikar, čigar imena ne poznamo. da njune rešitve spoštujejo izvorni Dolničarjev koncept Prav tako ne vemo, zakaj je tako radikalno prelomil z z vertikalno osno hierarhijo vseh ključnih prvin in da uveljavljeno tradicijo. imajo z redkimi izjemami tipične ležeče ovalne kartuše Naslednjih šest emblemov (TM, foll. 71r–81r) lahko z emblemskimi sličicami, kot jih je predvidel prvi tajnik ponovno pripišemo Andreju Trostu, njihova zasnova Dizmove družbe. pa sledi Dolničarjevemu »kanonskemu« tipu. Vendar je Na vpisnem listu župnika Urbana Cavaliera (TM, neznani mojster Weberspergovega emblema z idejo ar- fol. 127r) ponovno zasledimo opaznejši odmik od hitekturne niše, ki ponuja nove kompozicijske možnos- Dolničarjevega kanona. Naslikan je priljubljen tip ti in daje vtis večje monumentalnosti, očitno navdušil baročnega stenskega nagrobnika s sarkofagom v sla-nekatere naročnike: do začetka 18. stoletja se podobno voločni niši in kipom ženske nad njim. Emilijan Cevc oblikovane niše ali oltarni okvirji na vpisnih straneh ugotavlja, da miniatura posnema Berninijev nagrob-Dizmove kronike pojavijo še nekajkrat.111 Njegov vpliv je ni spomenik grofice Matilde Toskanske v baziliki sv. viden v vključevanju novih arhitekturnih prvin, kot so Petra v Rimu (2001, str. 155). Avtor iluminacije (verjetno slikar Weberspergovega vpisnega lista) je oba 110 Skrinja zaveze je osrednji in najpogosteje uporabljen simbol atributa, ki ju na Berninijevem nagrobniku grofica zaveze med Bogom in izbranim ljudstvom, s čimer logično Matilda drži v rokah (žezlo v desnici in papeško tiaro dopolnjuje sporočilo emblemske sličice. Plameni v kovani zlati posodi predstavljajo ogenj na oltarju Salomonovega v levici), smiselno zamenjal z velikima stiliziranima templja, v katerem so hranili skrinjo zaveze. Oltar v najsve- srcema. S tem je figuro, ki je postavljena v arhitektur-tejšem delu templja, ki je v Svetem pismu opisan kot zlat oltar, no nišo, opredelil kot poosebitev ljubezni ( Caritas), je bil namenjen daritvam, s katerimi se v obredju vedno znova izražajo zvestoba sklenjeni zavezi in prošnje za Božjo milost. hkrati pa opozoril na povezanost z Dizmovo družbo, Genija, ki imata v miniaturi pomembno kompozicijsko in katere simbol je srce. Z vidika tipologije emblemov dekorativno vlogo, lahko v tem kontekstu povežemo s parom je to še ena od zgodnjih oblik odprtega emblema, kerubov, ki sta bila prav tako postavljena v prostor s skrinjo zaveze in oltarjem (1 Kr 6). Oba motiva – skrinja zaveze in v katerem celotna iluminirana stran prevzame vlo-oltarni ogenj – se torej povezujeta s Salomonovim templjem, go emblemske sličice z vpisanim geslom in izbranim katerega gradnja je sama po sebi razumljena kot obnova zave- članskim imenom, dodana pa sta tudi obvezni grb ze Boga z Izraelovim ljudstvom. Za simboliko Salomonovega in polje z naročnikovimi podatki.112 Na podstavku templja glej: Bloch-Smith, 1994, str. 18–31. 111 Embleme z motivom arhitekturne niše najdemo na TM, foll. 83r, 85r, 101r in 127r. Vloga arhitekturnega okvirja je v mi- 112 Zrela oblika odprtega emblema se v Dizmovi kroniki pojavi šele niaturi F. B. Dinzla (TM, fol. 85) stopnjevana do te mere, da na vpisnem listu Sigmunda Jožefa Coppinija (TM, fol. 244r). emblemska sličica ni več v samostojni ovalni kartuši, ampak Zanjo je značilno, da vključuje pripovedne prvine, ki ilustrirajo je preseljena v luneto kamnite niše. vsebino gesla in izbranega članskega imena (glej spodaj). 48 ohranja osnovno shemo z emblemsko sličico v kar- tuši, pri poslikavi vpisnega lista pa vse pogosteje sledi zamisli miniature kot uokvirjene slike z boga- to baročno dekoracijo. Avtorstvo iluminacij je tež- ko z zanesljivostjo določiti, saj poleg Trosta (ki je umrl leta 1708) v zgodnjem 18. stoletju intenzivne- je sodelujejo njegovi učenci, med katerimi izstopa Bartolomej Ramschissl. Miniature niso podpisane in očitno je, da so posamezni emblemi delo ano- nimnih mojstrov, ki ne pripadajo krogu Trostovih učencev. Enemu od njih dolgujemo zanimivo ilu- minacijo, ki pomeni izviren, lahko bi rekli »mehki« prehod od Dolničarjevega kanona v smer odprtega emblema. Gre za vpisni list Janeza Danijela Gallen- felsa (TM, fol. 175r), ki sledi zamisli celostranske emblemske slike, s katero se srečamo pri Urbanu Cavalieru. Na prvi pogled bi miniaturo označili za pravi odprti emblem, toliko bolj, ker je zasnova- na kot tabelna slika, prizor je postavljen v naravo, vključuje panoramski pogled v idealizirano krajino, v ospredju pa so trije protagonisti v dejavnem med- sebojnem razmerju. V prvem planu sedita ženi na klopci pred klesanim marmornim blokom, ki spo- minja na nagrobno stelo ali spomenik. Njuna drža izraža prisrčno medsebojno naklonjenost: leva ima v eni roki stilizirano srce, z drugo pa objema svo- Neznani mojster, Vpisna stran Urbana Cavaliera, jo družico. Gre za alegorični figuri, ki v kontekstu 1701, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, emblemskega sporočila najverjetneje poosebljata AS 1073, I/1, fol. 127r. ljubezen in zvestobo.113 Na desni strani pred njima sarkofaga je izpisano člansko ime – Der Geneigte stoji krilat genij, ki jima kaže poslikan ovalni ščit. V ( Naklonjeni), medtem ko čelna stranica sarkofaga sredini ščita je strma gora z velikim rdečim srcem, služi kot napisna plošča, na kateri so Cavalierovi proti kateremu pleza majhen putto. Sličico obroblja vpisni podatki. Na kamniti krsti putta pridržujeta trak z geslom Vere aManti nIhIL DIffICILe ( Kdor kartušo, v katero je vpisana naročnikova deviza: Cor resnično ljubi, mu ni nič težko). Geslo je kronogram, CorDIs MeI ( Srce mojega srca), ki je hkrati kronogram ki sporoča letnico vpisa 1711. Genij v levi roki drži za letnico 1701, ko je bil Cavalier sprejet v Dizmovo razprt svitek z baronovim članskim imenom: Der družbo. Poosebitev ljubezni, geslo in izbrano član- Treusuchende ( Zvestobo iščoči). Na sprednji strani-sko ime se smiselno povežejo v emblemsko sporočilo, ci spomenika, pred katerim sedita ženi, so v obliki čeprav so vse tri ključne prvine (slika, geslo in član- vklesanega napisa podatki o naročniku, v vrhnjem sko ime) združene v kompozicijsko sproščeni obliki, delu kamnitega bloka pa družinski grb baronov ki ne sledi Dolničarjevemu konceptu in odstopa tudi Gallenfelsov. od klasične strukture v tradicionalno zasnovanih em- 113 Takšna interpretacija je skladna z baročno ikonografijo dvoji-blemskih knjigah. ce ljubezni in zvestobe ( Caritas in Fidelitas), ki sta praviloma upodobljeni kot lepi mladi ženi v ljubeči drži ali v objemu, pri Nov tip emblema, pri katerem se celotna ilumina- čemer poosebitev ljubezni v rokah drži srce. Glej sliko, pripi- cija spremeni v emblemsko sliko, je bil za večino sano Dirku de Quade van Ravesteynu Alegorija Ljubezni in naročnikov očitno preveč radikalna novost: nasled- Zvestobe ter druge kreposti in pregrehe, po 1612, zasebna last, ali njih 23 emblemov, ki so nastali v letih 1701–1710, sliko Charlesa Mellina, Alegorija Božje ljubezni in zvestobe, ok. 1635–1640, zasebna zbirka. 49 Delavniški krog Andreja Trosta, Vpisna stran Janeza Danijela barona Gallenfelsa, 1711, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 175r. 50 Miniatura ima torej vse značilnosti odprtega emble- obdobju je edini odklon od uveljavljene sheme neob-ma,114 vendar ne smemo spregledati, da je ščit, ki ga ičajna iluminacija, ki jo je naročil kranjski jurist Janez drži krilati genij, izvirna različica emblemske sličice. Krstnik Prešeren (TM, fol. 215r). Njena posebnost je Simbolna podoba, geslo in člansko ime so vsebinsko v tem, da jo v resnici težko postavimo v vrsto z osta-usklajeni in tudi v oblikovnem pogledu tesno pove- limi emblemi, saj nima običajne emblemske sličice s zani, kot je običajno v večini starejših iluminacij. Ob- simbolnim značajem, prav tako pa ne moremo govori-roba ščita z napisom prevzame vlogo okvirja in na- ti o odprtem emblemu, kakršne poznamo v ljubljanski pisnega traku. Izbrano akademsko ime je umeščeno spominski knjigi.116 Gola, v verige vklenjena Turka, tik pod emblemsko sličico, le da je običajni napisni sklonjena pod težo naročnikovega grba, sta naslikana trak preoblikovan v odprt popisan svitek. Bistvena zelo naturalistično in ne sodita v svet alegorij, pač pa sprememba v zasnovi iluminacije je aktivnejša po- skupaj z zaplenjenim orožjem in vojaškimi prapori kot vezanost emblemske sličice z alegoričnimi figurami. pars pro toto predstavljata poraženo turško vojsko. VerV zgodnejših primerih imajo slednje pasivnejšo vlo- jetno res aludirata na poraz turških sil in podpis mi-go – personifikacije praviloma stojijo ob grbu ali ga rovne pogodbe v Požarevcu,117 kot piše Kastelic (2001, pridržujejo. Izjemoma v vlogi akolitov držijo kartušo str. 184), čeprav tega ni mogoče zanesljivo dokazati. Z oziroma dekorativno draperijo z vpisnimi podatki čla- vidika homogenosti emblemske zasnove bode v oči, da na (na primer emblem Janeza Adama Erberga, TM, motiv premaganih Turkov težko neposredno poveže-fol. 109r) ali emblemsko sličico (na primer emblem mo z naročnikom, ki ni bil vojak ali vojaški poveljnik, Avguština Karla Sebastijana Rüssensteina, TM, fol. temveč doktor prava, »zapriseženi sodniški odvetnik 149r). Na vpisni strani Janeza Danijela Gallenfelsa kranjskih ustanov«, kot beremo v Dizmovi kroniki so protagonisti v dejavnem medsebojnem razmerju (TM, fol. 215v). Enako problematična se zdi povezava in celota ima naglašen pripovedni značaj. Krilati ge- turških ujetnikov z načeli Dizmove družbe. nij velikega ščita z emblemsko sličico namreč ne kaže samo gledalcu, temveč tudi obema ženskima perso- Kot rečeno, zrelo obliko odprtega emblema najdemo nifikacijama, ki z držo in gestami izražata zanimanje šele na Coppinijevem vpisnem listu, kjer je iluminacija za poslikano orožje: lahko si predstavljamo, da se po- zasnovana v obliki celostranske tabelne slike in deluje govarjata prav o vsebini podobe na njem. Dodatno kot realni izsek iz krajine, v katero avtor postavi do zob vez med emblemsko sličico in alegoričnimi figurami oboroženega častnika (glej sliko na str. 156). Prepričlji-izpostavlja motiv stiliziranega srca: rdeče srce na vrhu vost upodobitve je toliko večja, ker je Grahovar v ozadju gore, upodobljene na ščitku, vidimo tudi v rokah poo- namesto arhitekturne kulise naslikal resnično obstoje-sebitve ljubezni. Prav tako ne moremo mimo dejstva, čo stavbo – Coppinijev dvorec Lisičje pri Škofljici, ki da krilati genij hkrati nastopi v sami emblemski sličici ga je posnel po ilustraciji v Valvasorjevi Slavi vojvodine – vidimo ga na ščitu, kako se odločno vzpenja po strmi Kranjske (XI, 173). Kljub temu je hkrati takoj jasno, da skali proti srcu. Gre torej za sliko v sliki, pri čemer z ima prizor alegorično vrednost, saj se vojščak, ki stoji vidika zasnove emblema navdušita izvirnost avtorjeve pred umetelnim kamnitim podstavkom z naročniko-domislice in dobra kompozicijska rešitev. vim grbom, spopada z levom, obenem pa z desno nogo 115 tepta mitskega baziliska. Pomaknjena nekoliko globlje v Od Gallenfelsove vpisne strani do miniature grofa Si- prostor sta še zmaj in kača, ki bežita, da bi si rešila kožo. gmunda Jožefa Coppinija (TM, fol. 244r), ko se sreča- Štiri živali, ki nastopajo v dobro znanem ikonografskem mo z zrelo obliko odprtega emblema, kot ga izoblikuje Simon Tadej Grahovar, so se naročniki odločali za v 116 Kastelic celo zapiše, da je to »miniatura brez emblema« (2001, osnovi »tradicionalno« zasnovane vpisne strani. V tem str. 184). 117 Požarevski mir je bil podpisan 21. 7. 1718 med Otomanskim cesarstvom na eni strani ter Habsburško monarhijo in Bene- 114 Kastelic jo v katalogu dejansko označi kot odprti emblem, kar ško republiko na drugi, potem ko so avstrijske čete s princem pa ni povsem točno (2001, str. 170). Evgenom Savojskim na čelu porazile turško vojsko v bitki pri 115 Idejno izhodišče za takšno strukturo emblema bi utegnila biti Petrovaradinu leta 1716 in naslednje leto zavzele še Beograd. uvodna miniatura z apoteozo Ljubljane, kjer sta na podoben S tem je bila zaustavljena turška ekspanzija v Srednjo Evropo način združena uokvirjena emblemska sličica z napisi in ale- in tudi Kranjska si je lahko oddahnila od neposredne vojne gorični prizor, ki se z njo povezuje. nevarnosti. 51 motivu Zmagoslavnega Kristusa, kažejo, da gre za svo- miniatur poleg običajnega podpisa Grahover pinxit bodno reinterpretacijo tega kristološkega motiva, v ka- dopolnjuje podatek, da je sliko tudi idejno zasno-teri vojščak nastopa kot utelešenje ideala krščanskega val ( Grahover invenit). Z Grahovarjem in njegovimi viteza – miles christianus.118 Umestitev naročnikovega učenci – nekaj emblemov naj bi naslikala tudi njegova gesla na napisni trak, ki ga drži krilati genij, in akadem- hči Marija Nikolaja Grahovar (Cevc, 2001, str. 77) – ski vzdevek, izpisan na notranji strani genijevega ščita, se ustali tipologija vpisnih strani v spominski knjigi: ne puščata dvoma, da gre za emblemsko sliko. Dodatno prevladujejo emblemi, ki se naslanjajo na tradicio-potrditev najdemo v domiselni vključitvi simbola Diz- nalno tridelno strukturo z izhodiščem v Dolničarjevi move družbe, ki se ponovi kar trikrat: veliko rdeče srce idejni zasnovi, mednje pa so posejani primeri odprtih je pripeto na častnikovo kučmo, z njim pa sta okrašeni emblemov. Očitno je bila odločitev za eno ali drugo tudi njegova vojaška suknja in torba. obliko pogojena predvsem z željami naročnika. Kombinacija emblemskih prvin v kompoziciji, ki Ob prevladujočih dveh tipih emblemov sredi 18. sto-vključuje odprto krajino, je v Grahovarjevih miniatu- letja najdemo nekaj vpisnih strani, za katere je zna-rah pogosto dopolnjena s prepoznavnimi topografski- čilno, da tako v tipološki zasnovi kot likovnem izrazu mi in arhitekturnimi prvinami, pri čemer gre največ- radikalno odstopajo od obstoječe tradicije. Prvi primer krat za realni izsek iz krajine z naročnikovim dvorcem, je že omenjeni emblem Leopolda Krištofa Radicsa gradom ali graščino. Pri tem se je Grahovar zgledoval (TM, fol. 343r) iz leta 1754. Vpisni list je likovno prepo upodobitvah grajskih arhitektur v Slavi vojvodine cej skromen: v zgornjem delu miniature vidimo listič Kranjske. Mojstrov posluh za krajino je izkazan tako z emblemsko sličico in geslom, iluzionistično naslikan v emblemih klasičnega tipa s sličico, ki je ujeta v de- tako, kot da je z voskom pritrjen na list v knjigi. Motiv korativno kartušo, kot v odprtih emblemih, ki ponu- s tihožitjem tipa memento mori je izdelan v peroris-jajo več možnosti za panoramsko zasnovane krajine. bi, s tipologijo črk pa je dodatno poudarjen vtis, da je Zrel tip odprtega emblema je z vidika ikonografske list izrezan iz tiskane emblemske knjige in prilepljen interpretacije posebej zanimiv: simbolni elementi so v kroniko. V spodnjem delu vpisnega lista je Radic-povezani tako, da je pripovednost bolj razvita, hkra- sov grb. Podatki o naročniku so preprosto izpisani ti pa so mestoma vključeni liki, ki jih lahko razume- na dnu lista, podpis v spodnjem levem kotu pa pove, mo kot slikarsko dopolnilo brez alegorične vrednosti da je naročnik hkrati avtor emblema. Navdih za tako – drobni žanrsko obarvani prizori ali štafažne figure. zastavljeno vpisno stran najverjetneje prihaja iz alba Včasih v prizorih nastopajo personifikacije, za katere amicorum, kjer lahko ob grbu in krajšem zapisu de-se na prvi pogled zdi, da niso neposredno povezane z jansko najdemo vlepljene sličice – največkrat izrezke emblemskim sporočilom, a se izkaže, da avtor z nji- iz emblemskih knjig. mi spretno dopolni alegorično vsebino emblema. Ker so personifikacije velikokrat brez atributov in njihova Povsem drugačen odmik kaže vpisna stran Jožefa Le-vpetost v kompozicijo sama po sebi ne opredeljuje ale- opolda Rasterna (TM, fol. 353), kot si jo je leta 1757 goričnega značaja, so lahko posamezni emblemi pre- zamislil in izdelal Jožef Leopold Wiser. Njena poseb-cej trd ikonografski oreh. nost je kopičenje elementov v svobodni kompozicij- 119 ski shemi: vsebuje kar pet emblemskih sličic, namesto Grahovarju je bil tip odprtega emblema pri srcu in ga običajnega gesla pa ima tri latinske napise, ki se sešte-je večkrat uporabil. Pri tem je treba posebej izpostaviti, jejo v misel o minljivosti človeškega življenja.120 Ob da njegova inovativnost in ustvarjalen pristop neredko tem ima še dva dodatna napisna trakova z nemškimi krepko presegata slikarski delež v oblikovanju emble- verzi, ubranimi na isto temo.121 V središče iluminacije ma, kar naznači tudi sam: precejšnje število njegovih 120 Nasci poena/ Labor vita/ Necesse mori/ Unde superbit homo, cu- 118 Za ikonografsko razlago emblema glej str. 155–157. ius concepto culpa est? ( Rojstvo je kazen,/ življenje napor,/ umre-119 Omenjene značilnosti srečamo tudi pri emblemih, kjer je pi- ti bo treba./ Na kaj naj bo človek ponosen, če je že njegovo spočetje ctura ujeta v kartušo. Ker v teh primerih personifikacije niso krivda?) neposredno vključene v emblemsko sporočilo, temveč ga 121 Ich lauft und raste nicht,/ Verharr auch sogestalten;/ Und wann der samo dopolnjujejo, je z vidika ikonografske analize razbiranje Faden bricht,/ muss ich den Rast-Tag halten. ( Hitim, počijem ne,/ njihove vloge manj problematično. in vztrajam na tej poti;/ ko pa se strga nit,/ počitka dan napoči.) 52 organsko vpete emblemske sličice, se zdaj razraste v fantazijsko obliko, podobno koralam. Emilijan Cevc ugotavlja, da Hübnerjeva ornamentika spominja na rezljan okvir glavnega oltarja v graški cerkvi Mariahilf iz leta 1769 (2001, str. 78). V okvir je vpetih sedem sli- čic, vendar eno od njih (v desnem spodnjem vogalu) v celoti zakriva iluzionistično naslikana tabla z naročni- kovim grbom. Večji tematizirata svetopisemski motiv izgubljenega sina: »obubožani sin berači pred zaprtimi mestnimi vrati« in »vrnitev v očetno hišo«. Štiri manj- še sličice kažejo feniksa, ki gleda v sonce, zgodbo Joba na gomili gnoja ter vesoljni potop in Noetovo barko, h kateri leti golob z oljčno vejico v kljunu. (Slednji tvo- rita vsebinsko celoto, kar je poudarjeno tudi s tem, da je napis vključen samo v sliko Noetove barke z golo- bom.) Nepričakovan odklon, za katerega ne poznamo razlage, je dejstvo, da emblem nima osebnega gesla, namesto tega pa se ponaša s kar petimi vzdevki, ki se navezujejo na vsebino sličice. Poglavitni akademski Jožef Leopold Wiser, Vpisna stran Jožefa Leopolda pl. Rasterna, 1757, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 353r. je postavljena kartuša, ki ima obliko školjkastega če- tverolista – razgiban rokokojski okvir –, v katerega so vstavljene tri emblemske sličice in naročnikov grb. Vrhnja sličica kaže zibko z dojenčkom, leva mladega orača na polju, desna pa krsto s truplom na nosilih. Nad osrednjo četverolistno kartušo sta v zgornjih vo- galih lista še emblemski sličici v pokončnih ovalnih okvirjih. Tista v levem vogalu prikazuje izsek idilič- ne pokrajine, po kateri stopa mladenič s palico v roki, medtem ko druga kaže stensko uro z utežmi in smrt s koso v roki. Združevanje tolikšnega števila emblemskih sličic in izvirna poznorokokojska dekorativna shema sta no- vost, ki je očitno navdahnila tudi avtorja vpisne strani Antona Medarda Wiederkherja (TM, fol. 383r). Si- gnatura pove, da je iluminacijo izdelal Jožef Hübner, Jožef Hübner, Vpisna stran Antona Medarda mojster, ki je v slikovitosti rokokojskega okrasja šel še Wiederkherja, 1770, Theatrum memoriae, ARS, korak naprej od Wiserja. Rokajski okvir, v katerega so Ljubljana, AS 1073, I/1 fol. 383r. 53 vzdevek Der Wiederkherende ( Vračajoči se) je očitna aluzija na naročnikov priimek Wiederkher (nem. vrnitev ali povratek). Izpisan je na ščitku, umeščenem v osre- dnjo in največjo emblemsko sličico, v katerem vidimo vrnitev izgubljenega sina. Štirje drugi – Der Verachtete ( Zaničevani), Der Geplagte ( Trpeči), Der Freiedliebende ( Miroljubni) in Der sich Erneuerende ( Obnavljajoči se) – se nanašajo na zgodbo izgubljenega sina. Podobo sina, ki berači, spremlja vzdevek Zaničevani, ob Jobu na gomili gnoja piše Trpeči, ob Noetovi barki Miro- ljubni in ob feniksu Obnavljajoči se. Očitno je torej, da ne gre samo za odmik od temeljne strukture vpi- sne strani v oblikovnem smislu, temveč tudi za razpad strukture emblema in neupoštevanje določila Dizmo- ve družbe, da si mora vsak član izbrati (en) akademski vzdevek in geslo. Pri poznih vpisih v spominsko knjigo so spremembe v strukturi vpisnega lista vse očitnejše. Najbolj drastič- na primera sta vpisa barona Vincenca Argenta (TM, fol. 387r) in grofa Marije Jožefa Ursini-Blagaja (TM, fol. 389r), s katerima se leta 1801 zaključijo vpisi v Spominsko knjigo ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. Oba folija premoreta le velik rodbinski grb, dopol- njen z imenom naročnika in datumom včlanitve. Ne samo, da umanjka emblemska sličica, pogrešamo tudi člansko ime in geslo. Pri baronu Argentu na zgornjem robu lista sicer lahko preberemo psalmistove bese- de Dominus pars haereditatis meae et calicis mei; tu es qui restitues haereditatem meam mihi,122 ki bi jih lahko razumeli kot različico akademske devize, vendar na- vedek brez konteksta emblemske sličice in članskega imena obvisi v zraku. Na listu grofa Ursini-Blagaja ni nobenega emblemskega napisa – pod grbom sta le na- ročnikovo ime in podatek, da je bil v Dizmovo družbo sprejet 12. junija 1801. Vpisa barona Argenta in grofa Ursini-Blagaja sta zadnji ilustrirani strani v Prizorišču spomina, serija emblemov pa se konča že leta 1800 z vpisnim listom barona Franca Ksaverja Lichtenberg- -Janežiča (TM, fol. 385r), saj zadnja vpisna lista nima- ta ikonografskih prvin, ki bi presegale okvir heraldike. 122 Gospod, delež moje dediščine in mojega keliha, ti si, ki mi boš vrnil dediščino. Slovenski standardni prevod verzov je nekoli- ko drugačen: Gospod, delež moje dediščine in moja čaša,/ ti imaš v rokah mojo usodo (Ps 16,5–6). 54 2 Živali v emblematiki in njihova vloga v miniaturah Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 2.1 Živali v emblematiki – poglavitni ustvaril najobsežnejši korpus emblemov z živalskimi viri in preplet tradicij motivi, pomen njegovega dela za pojavljanje živali v emblematiki in za razvoj zgodnjenovoveške ikonogra- Hiter pregled najpopularnejših emblemskih knjig 16. fije živali pa je neprecenljiv. in 17. stoletja pokaže, da so živalski motivi v njih zelo pogosti in da v številnih zbirkah emblemov krepko Camerariusov opus je v vseh pogledih izjemen, vendar prekašajo ostale.123 Kar nekaj je tudi emblemskih knjig, ga je treba razumeti kot rezultat več kot 100 let dolge-v katerih se pojavljajo samo živali. Med njimi so daleč ga razvoja emblemskih knjig, v katerih avtorji posebno najvplivnejše tri knjige iz serije emblemov Symbolorum pozornost posvečajo prav živalim. Že Andrea Alciati et emblematorum, ki jo je zasnoval nürnberški zdravnik, je pokazal, da je lahko simbolika živali neizčrpen vir naravoslovec in vsestranski izobraženec Joachim Ca- navdiha za oblikovanje emblemov: v prvi izdaji Em-merarius Mlajši (1534–1598), sin velikega nemškega blematum liber (Augsburg 1531), v kateri so objavljeni humanista istega imena. V vsaki je po 100 emblemov, 104 emblemi, se živali pojavijo v več kot polovici in so ki jih je avtor v naravoslovnem duhu uredil skladno s v večini primerov ključni nosilci emblemskega sporo-takrat uveljavljeno zoološko razdelitvijo: štirinožne ži- čila. Tudi v poznejših izdajah, v katerih je objavljenih vali ( Symbolorum et emblematum ex animalibus quadru- več emblemov, se razmerje ohranja in živali praviloma pedibus), ptice in žuželke ( Symbolorum et emblematum nastopajo v dobri polovici emblemov.125 Če imamo ex volatilibus et insectis) ter plazilci in ribe ( Symbolorum pred očmi popularnost Alciatijeve knjige – v 16. in 17. et emblematum ex aquatilibus et reptilibus).124 S tem je stoletju je doživela kar 170 izdaj in bila prevedena v 30 jezikov –, je razumljivo, zakaj je vloga živali v emblematiki tako velika (Ennenkel in Smith, 2017, str. 123 Ko govorimo o živalih v emblemih, je treba imeti pred očmi, da skladno z uveljavljeno ikonografsko tradicijo mednje so- 2). Navdušenost nad živalsko simboliko se nazorno dijo tudi mitske živali, kot so zmaj, bazilisk, grifon, feniks, kaže v zgodnjih emblemskih knjigah, ki so nastale v enorog itd., ter hibridna mitološka bitja, kot so sirene, tritoni, Franciji, na primer v knjigi Guillauma de La Perrièra harpije, kentavri, sfinge itd. Theatre des bons engins (Pariz 1540, vendar napisana 124 Serijo emblemov sestavljajo tri knjige z živalskimi in ena z rastlinskimi emblemi. Camerarius jih je v 90. letih 16. stoletja že v letih 1535–1536)126 in v Hecatomgraphie Gillesa izdal v Nürnbergu, četrta pa je izšla posthumno leta 1604 v Corrozeta (Pariz 1540).127 Sredi 16. stoletja v Franciji redakciji njegovega sina Ludwiga Camerariusa. V vsaki knji- izideta prvi dve knjigi, ki sta v celoti posvečeni živa-gi je po 100 emblemov: Symbolorum et emblematum ex re her- lim: Décades de la description, forme, et vertu naturelle baria desumtorum centuria una collecta a Joachimo Camerario (1590), Symbolorum et emblematum ex animalibus quadrupe- des Animaulx Barthélemyja Aneauja (Lyon 1549)128 in dibus desumtorum centuria altera collecta a Joachimo Camerario (1595), Symbolorum et emblematum ex volatilibus et insectis de- sumtorum centuria tertia collecta a Joachimo Camerario (1596) Centuria IV, Einführung und Register; Akademische Druck, in Symbolorum et emblematum ex aquatilibus et reptilibus desu- Graz 1986–1988. Leta 2009 je bil prvič objavljen nekoliko mptorum centuria quarta (1604). V poznejših izdajah so vse manj znan rokopis Camerariusovih emblemov Symbola et em- štiri knjige največkrat združene v celoto (prvič leta 1605 v blemata tam moralia quam sacra, ki ga hrani Mestna knjižnica nürnberški izdaji, ki jo je uredil avtorjev sin Ludwig Camera- v Mainzu (Handschrift II/366): Joachim Camerarius, Sym- rius: Symbolorum et Emblematum ex animalibus quadrupedibus bola et emblemata tam moralia quam sacra. Die handschriftlichen desumtorum centuria altera collecta …). Leta 1671 so bile vse Embleme von 1587 hg. und kommentiert von Wolfgang Har- štiri knjige prevedene v nemščino (Joachim Camerarius, Vier ms und Gilbert Hess, Tübingen 2009. Hundert Wahl-Sprüche und Sinnenbilder durch welche beygeb- 125 Za Alciatija in vlogo živali v njegovih emblemih glej zlasti: racht und aussgelegt werden, die angeborne Eigenschaffen, wie Andenmatten, 2017. auch lustige Historien, Mainz 1671). Na voljo je tudi moderna izdaja vseh štirih del z uvodom in registrom: Joachim Ca- 126 Od 100 emblemov je 45 takšnih, v katerih nastopajo živali. merarius, Symbola et Emblemata (Nürnberg 1590 bis 1604). 127 Knjiga vsebuje 100 emblemov, v 40 so nosilci sporočila živali. Mit Einführung und Registern hrsg. von Wolfgang Harms 128 Tudi v Picta poesis Barthélemyja Aneauja (Lyon 1552) nasto-und Ulla-Britta Kuechen. Teil 1: Centuria I, II, III. Teil 2: pa veliko živali – kar polovica od 100 emblemov je živalskih. 55 Le livre de la description des animaux, contenant blason Glede virov, ki so jih za oblikovanje živalskih emble-des oyseaux Guillauma Guéroulta (Lyon 1550), v ka- mov uporabljali Alciati in zgodnji pisci emblemskih teri najdemo samo ptice. V drugi polovici 16. stoletja knjig, navedbe samih avtorjev in analiza besedil kaže-se moda razširi po vsej Evropi: Nicolaus Reusner ce- jo, da so najraje posegali po antičnih delih. Največkrat lotno knjigo svoje zbirke Emblemata partim ethica et gre za naravoslovne zapise, predvsem za Aristotelov physica, partim vero historica et hieroglyphica (Frankfurt Nauk o živalih ( Historia animalium)130 in Naravoslovje na Majni 1581) posveti živalim. Zvezek Emblemata Plinija Starejšega ( Naturalis historia).131 Skoraj enako physica vsebuje 40 emblemov, pri čemer je zanimivo, pomemben vir so avtorji literarnih del s temami iz da se Reusner omejuje na dejansko obstoječe žival- klasične mitologije in mitoloških kompendijev – na ske vrste in ne vključuje mitoloških bitij kot večina prvem mestu je Ovidij, ob njem pa Homer in Ver-predhodnikov. Veliko živali najdemo tudi v knjigah gilij. Izmed avtorjev enciklopedično zasnovanih mi-Emblemata Joannesa Sambucusa (Antwerpen 1564) toloških besedil izstopajo Psevdo-Apolodor, Fulgencij in Emblemata Hadriana Juniusa (Antwerpen 1565). Mitograf in Higinij Mitograf. Izjemno priljubljen vir O izdatnem pojavljanju živali v emblemih govori tudi navdiha so ezopovske basni (Ezop, Fedrus, Barbij), ki podatek, da Filippo Picinelli v monumentalni enci- so v renesansi doživele pravi prerod.132 Zelo cenjeni klopediji emblemov Mundus Symbolicus, ki obsega so tudi epigrami, zbrani v kompendiju Grška antolo-področja od zgradbe univerzuma, nebesnih teles, ele- gija ( Anthologia Graeca), ter najrazličnejši pregovori in mentov in naravnih pojavov do simbolno pomembnih reki, v katerih pogosto nastopajo živali.133 Te so av-dragih kamnov, rastlin, živali, raznoterih orodij, glas- torji emblemov v glavnem poznali v redakciji Erazma benih instrumentov itd., od človeka, delov njegovega Rotterdamskega, čigar Adagia so najobsežnejša in da-telesa in notranjih organov do popisa svetopisemskih leč najodmevnejša renesančna zbirka antičnih prego-oseb, herojev klasične mitologije idr., daleč največ po- vorov, izrekov in duhovitih domislic, ki jim je Erazem zornosti posveti prav živalim. Picinellijev korpus em- dodal številne nove.134 Že Alciati je večkrat posegel blemov je razdeljen v 25 knjig in ima malo več kot po Erazmovih Adagia, njegovemu zgledu pa so sledili 1000 strani, pri čemer je vsako véliko poglavje (tematski sklop) zaokroženo znotraj ene knjige: prva knjiga, na primer, obsega nebesna telesa, kozmološke pojme, 130 Dela, napisana v grščini, kot je Aristotelovo Tón perí tá zóia istoríon, so skladno z uveljavljeno tradicijo praviloma navede-zodiakalna znamenja itd., druga je posvečena ikono- na v latinščini, saj so tako v srednjem kot zgodnjem novem grafiji štirih elementov (ogenj, zrak, voda, zemlja) in z veku daleč najpogosteje uporabljali latinske prevode, tako da njimi povezanim pojmom (plamen, dim, pepel, oblaki, se tudi sklici avtorjev nanašajo na zapis v latinščini. megla, dež, morje, reke, vodnjaki, gore, doline, polja 131 Med pogosteje navajanimi avtorji, ki pišejo o živalih in nji-itd.), tretja zaobjema različna področja, povezana s hovih značilnostih, so še Plutarh ( Moralia, XII), Ajlijan ( De natura animalium) in Solin ( Collectanea rerum memorabilium). človekom itd. Le rastlinam in živalim je namenjenih Ker se v študiji pojavlja le Plinij Starejši, je skladno z uveljav- po več knjig: rastline so obravnavane v treh knjigah ljeno tradicijo v nadaljnjih zapisih ime okrajšano na Plinij. (IX–XI), živali pa kar v petih (IV–VIII). Če razmerje Glej: Bibliografija. izrazimo še v številu strani: vseh 25 knjig skupaj ob- 132 Glej poglavje: Emblemske knjige in tradicija ezopovskih basni. sega 1014 strani, od tega je kar 274 strani namenje- 133 Alciati se je močno naslanjal prav na Planudesovo redakcijo Grške antologije, ki jo je v času, ko je nastajala njegova knjiga nih svetu živali, pri čemer hibridna mitološka bitja, ki emblemov, tudi sam prevajal v latinščino (prevedeni deli so so običajno všteta v živalski svet, v tem primeru niso bili objavljeni kot Selecta epigrammata graeca latine versa, ex vključena in so obravnavana v tretji knjigi, ki je posve- septem epigrammatum Graecorum libris (Basel 1529)). Kar 31 emblemov v prvi izdaji Emblematum liber izhaja iz epigra- čena človeku.129 mov, ki jih je Alciati prevedel iz grške zbirke (Daly, 1998, str. 9–12). 134 Zbirka izrekov je nastajala več let: prva izdaja z naslovom Co- 129 Navedeni obseg strani velja za latinsko izdajo: Mundus sym- llectanea Adagiorum, v kateri je bilo 820 izrekov, je izšla v Pa- bolicus: in emblematum universitate formatus... Latinum tradu- rizu leta 1500; druga, Adagiorum chiliades tres ac centuriae fere ctus a R. D. Augustino Erath, Köln 1681 (in poznejše izdaje). totidem, s 3260 izreki v Benetkah leta 1508, v izdaji iz leta Picinelijeva enciklopedija emblemov je prvič izšla v italijan- 1533 (Benetke) pa jih je kar 4151. Sodobna latinsko-nemška skem jeziku: Mondo simbolico: o sia universita d'imprese scelte, izdaja je objavljena v Erazmovih izbranih delih (Erasmus von spiegate, ed' illvstrate con sentenze…, Milano 1653. Rotterdam, Ausgewählte Schriften, vol. 7, Darmstadt 1972). 56 številni poznejši avtorji.135 Med viri, specializiranimi živali z njihovim simbolnim pomenom vred nepos-za živalsko alegoriko, je ključen Fiziolog, predvsem redno prenašali v emblem naročnika ali osebe, ki ji je grška redakcija, po tradiciji pripisana škofu Epifaniju posvečen. O tem se lahko prepričamo ob primerjavi iz Konstancije, ki je bila v renesansi široko dostop- grbov in deviz plemičev ter njihovih emblemov v em-na.136 Izjemnega pomena so tudi besedila cerkvenih blemskih knjigah, pa tudi sami avtorji emblemskih očetov, ki se ukvarjajo z živalsko alegoriko, pri čemer knjig neredko opozorijo na povezanost heraldike in so nekateri zgodnji očetje vplivali na Fiziologa, drugi emblemov v predgovorih ali uvodnih pojasnilih.138 spet so se pri njem navdihovali ali z njim polemizirali. Tesna prepletenost emblemov in heraldike se morda Uporaba srednjeveških naravoslovnih spisov, enciklo- najneposredneje zrcali v znameniti emblemski knjigi pedičnih del, bestiarijev, različnih teoloških in moral- Jacoba Typotiusa, za katero avtor že v naslovu pove, da no-didaktičnih spisov ter priročnikov za pridige (t. i. je uporabil plemiške devize, ki jih je zbral Octavio de exempla) je pogostejša šele proti koncu 16. stoletja in Strada, dvorni starinoslovec in skrbnik muzejske zbir-v zgodnjem 17. stoletju. V tem času se stopnjuje tudi ke cesarja Rudolfa II. v Pragi. Naslov Symbola divina vpliv renesančnega naravoslovja, v prvi vrsti velikih & humana pontificum imperatorum regum: ex musaeo zooloških kompendijev, ki sta jih ustvarila Conrad Octavii de Strada, civis Romani. Accessit brevis & faci-Gesner in Ulisse Aldrovandi (glej poglavje Emblemi lis isagoge Jacobi Typotii, ne skriva, od kod material za in renesančno naravoslovje). knjigo; avtor skromno doda, da je samo dopisal razla- Ob naštetih pisnih virih ne smemo pozabiti, da je ge k sličicam z gesli. Njegov prispevek z vidika razvoja pojavnosti in pomenu živali v emblematiki od vsega emblematike v resnici ni majhen: s tem je namreč iz začetka pomemben pečat vtisnila poznosrednjeveška plemiških deviz ustvaril tridelne embleme, njegovo heraldika, ki je po nekaterih teorijah celo ključna za delo pa je (tudi po zaslugi kvalitetnih bakrorezov Ae-njen razvoj. Razcvet emblemov in impres naj bi bil gidija Sadelerja Starejšega) postalo ena najvplivnejših tesno povezan s plemiškimi devizami in grbi. Že Pa- emblemskih knjig v Srednji Evropi. Čeprav plemiške olo Giovio piše, da so se italijanske imprese razvile iz devize niso istovetne z grbi, se geslo, še pogosteje pa francoskih heraldičnih deviz, v katerih sta združena likovni elementi, pojavljajo tudi v grbu lastnika, kar grbovno znamenje plemiča in njegov motto ( Dialogo vzpostavi neposredno vez s heraldiko v ožjem pome-dell'imprese militari et amorose, Rim 1555, str. 6–7). nu besede. Tako rekoč organska povezanost heraldi-Danes vemo, da geneza emblemov ni bila tako pre- ke in emblematike je posebej značilna za dežele pod prosta, kot jo je orisal Giovio, in da so številni drugi habsburško oblastjo, ker so Habsburžani v zgodnjem dejavniki (zlasti navdušenje nad antično epigramati- novem veku embleme intenzivno vključevali v politič- ko) odigrali pomembno vlogo. no in družinsko ikonografijo. Enega od vrhuncev je ta 137 Nedvomno pa drži, da so se avtorji emblemov velikokrat navdihovali pri proces doživel prav na dvoru cesarja Rudolfa II., na grbih in devizah evropskega plemstva ter heraldične katerem je deloval tudi Typotius. Plemiški grbi in devize so za pojavnost in razumeva- nje živali v emblematiki pomemben vir tudi v likov- 135 Za Alciatija in Erazma glej: Woods Callahan, 1979, str. 183–196. nem pogledu, saj vključujejo bogat imaginarij živalskih 136 Grška redakcija Fiziologa, t. i. Fiziolog sv. Epifanija z latin- podob. Heraldične živali z uveljavljeno simboliko in skim prevodom in komentarjem Gonzala Ponce de Leon razmeroma standardiziranimi vzorci upodabljanja, pri ( Sancti Patris Nostri Epiphanii ad Physiologum, Rim 1587), je katerih so ključni kriteriji vizualna prepoznavnost, iz-doživela več izdaj (Antwerpen 1588, Rim 1601 in 1612, Pariz 1621), vključena pa je tudi v izdaje Epifanijevih zbranih del. čiščenost kompozicije, lapidarnost likovne naracije 137 Giovio se ne nazadnje moti tudi v tem, da se devize v Ita- liji pojavijo šele z vojaškim vdorom francoskega kralja Kar- 138 Med avtorji 17. stoletja se je temu posebej posvetil franco-la VIII. leta 1494. Na različnih koncih Apeninskega polo- ski teoretik simbolnih podob in priznan heraldik Claude- toka jih namreč zasledimo vsaj že v poznem 14. stoletju, v -François Menestrier v uvodih v svoji knjigi emblemov L' Art 15. stoletju pa so že precej razširjene in vstopijo tudi v likov- des emblèmes (Pariz 1662) in L'art des emblèmes, où s'enseigne la no umetnost. Posebno lep primer s področja drobne plasti-morale par les figures de la fable, de l'histoire, & de la nature (Pa-ke so Pisanellove medalje, ki imajo pogosto alegorične žival- riz 1684) ter v nekaterih drugih delih, na primer La verita- ske motive, dopolnjene s kratkim izrekom. Glej: Pastoureau, ble art du blason (Lyon 1659), La philosophie des images (Pariz 1983, III, str. 702–705. 1682) in La philosophie des images enigmatiques, (Lyon 1694). 57 ter nedvoumnost sporočila, so bile za oblikovalce em- • renesančna zoologija z bogato antično dediščino, blemskih sličic priročno izhodišče. Med likovnimi zgle-različni naravoslovni zapisi v najširšem pomenu di, po katerih so pogosto posegli, so poleg heraldičnih besede (z vključevanjem zanimivosti o živalih in motivov še antični novci, vladarski medaljoni in rimska raznoterih kulturoloških opažanj, z navajanjem gliptika, pa tudi renesančne medalje in spominski ko- alegoričnih pomenov in uveljavljenih simbolnih vanci, ki se v veliki meri navdihujejo prav v grško-rim- vsebin), priljubljenost menažerij in vzpostavljanje ski tradiciji. Umetniška dela s področja monumentalne- zgodnjih živalskih vrtov, prirodoslovne zbirke v ga kiparstva in slikarstva so bila zaradi kompleksnejše okviru t. i. kabinetov čudes, renesančna zoolo- strukture, kompozicije in ne nazadnje velikosti bistveno ška ilustracija in realistično upodabljanje živali v redkeje neposreden vir za upodobitve živali v emblemih. drugih likovnih medijih, povezanih z renesančno V emblematiki je njihov vpliv največkrat posreden: gre zoologijo; za opise znamenitih antičnih del, ki so omenjena v be- • literarna tradicija – različni žanri in vsebinski sedilnem delu emblema, ilustrator pa jih poskuša pou-sklopi, v katerih se živali pojavljajo v alegorični stvariti skladno s svojim razumevanjem in predstavami. vlogi, pri čemer daleč najpomembnejša vloga pri- Pri tem lahko pride do napačnih interpretacij, s čimer pada ezopovskim basnim z živo predajo od antike se srečamo že v inkunabuli renesančne emblematike – v do vključno zgodnjega novega veka; strokovni literaturi je največkrat naveden primer Al- • srednjeveška in zgodnjenovoveška heraldika ciatijevega emblema z Venero, ki z eno nogo stoji na (skupaj s plemiškimi devizami, novci, spomin- želvi (Alc. 1531, F1v). Alciati govori o Fidijevem kipu skimi kovanci, medaljami ter drobno plastiko, ki v Venerinem templju v Elidi, ki ga omenjata Pavzanias vsebujejo heraldične elemente in simbolične upo- ( Opis Grčije, VI, 25, 1) ter Plutarh v Nasvetih ženinu in dobitve živali). nevesti ( Moralia, II, 142).139 Pavzanias kip samo opiše in ne ponudi razlage, Plutarh pa ga razloži kot podobo Nabor virov je seveda bistveno širši: pisni viri poleg idealne zakonske žene, ki skrbi za dom in kot želva os- tistih, v katerih živali igrajo pomembno vlogo, vklju-taja doma, hkrati pa je molčeča in pušča možu glavno čujejo vse zapise, ki v različnih kontekstih omenjajo besedo. Alciati sporočilo emblema izpelje iz Plutarhove živali, na primer pregovore, izreke, fragmente različ- interpretacije in ga jedrnato izrazi v geslu: Mulieris fa- nih slavnostnih nagovorov, pridig ipd. Ne smemo po-mam, non formam vulgatam esse oportere ( Ženski krepost zabiti niti na področje bogate govorne predaje (živali v pristoji bolj kot lepota). Lesorezec je besedilo epigrama, ljudskem pesništvu in pripovedništvu, karnevalski tra-ki izrecno omenja želvo, slabo razumel in namesto diciji, otroških igrah itd.), ki je z vidika emblematike želve upodobil polža, s čimer je ponevedoma potvoril skoraj povsem neraziskana. Vizualni zgledi so poveza-predstavo o Fidijevem kipu ter skvaril vsebinsko skla- ni predvsem s knjižno ilustracijo, pri čemer je treba ob dnost med slikovnim in besedilnim delom emblema.140 upodobitvah v bestiarijih in naravoslovnih knjigah izpostaviti še vpliv ilustriranih zbirk ezopovskih basni in Z nekoliko poenostavljanja lahko rečemo, da so za po- priljubljenih literarnih del, kot so Ovidijeve Metamor-javnost, vlogo in pomen živali v emblematiki ključna foze. Poleg knjižne ilustracije so kot vir navdiha služila tri obsežna, med seboj povezana področja: posamezna kiparska dela (zlasti reliefi) z živalskimi motivi, medtem ko je vpliv tabelnega in stenskega sli- 139 Spis je preveden v slovenščino: Plutarh, Nasveti ženinu in ne- karstva skromen. vesti, Ljubljana 2004, str. 15–32. 140 V pariški izdaji iz leta 1534 in v poznejših izdajah je napa- Za emblemske sličice lahko rečemo, da avtorji veriz-ka v ilustraciji popravljena. Drugačen problem v interpreta- mu v upodabljanju živali vse do poznega 16. stoletja ciji ilustratorja, ki sledi opisu umetnine, predstavlja emblem z motivom nagrobnika slovite kurtizane Laide iz Korinta, na ne posvečajo posebne pozornosti: upodobitve so pre-katerem je vklesana levinja, ki s šapo sega po kozlu oziroma cej rudimentarne in stilizirane, bistveno je, da gledalec kozorogu. V nekaterih izdajah (na primer Chrestien Wechel, prepozna žival. Z upodabljanjem evropskih in najbolj Pariz 1534, str. 29, in poznejše izdaje istega založnika) si ilu- poznanih eksotičnih živalskih vrst, kot so lev, gepard, strator (verjetno Mercure Jollat) ni znal pravilno predstavljati reliefa na kamnitem sarkofagu, zato je levinjo in kozoroga opica, slon, kamela, krokodil in noj, izdelovalci em-upodobil, kot da sta živa in stojita pred kamnito menzo, na blemskih sličic niso imeli večjih težav. Zaplete se pri kateri leži okostje kurtizane. 58 Emblem s kameleonom (detajl), Andrea Alciati, Emblem s kameleonom (detajl), Andrea Alciati, Liber Emblematum libellus, Pariz 1534, str. 93. emblematum/Kunstbuch, Frankfurt na Majni 1567, str. 106. manj znanih vrstah (na primer povodni konj, hijena ali kameleon), kjer se srečamo z zelo neobičajnimi upodobitvami, ki včasih z resničnim videzom živali nimajo veliko skupnega. Ilustrativen primer je lesorez kameleona v zgodnjih izdajah Alciatijevih emblemov, kjer je upodobljeno nenavadno bitje, ki spominja na domišljijskega križanca med kuščarjem in ježem (na primer Emblematum libellus, Pariz 1534, F7r; Livret des emblemes, Pariz 1536, M7v; Emblematum libellus, Pariz 1542, N2v; Los emblemas, Lyon 1549, H3v). Šele v dvojezični izdaji ( Emblemata/ Les Emblemes, Pariz 1584, embl. 53) fantazijsko sličico nadomesti bolj re- alistična podoba kameleona, ki kaže, da je lesorezec poznal ilustracijo v Gesnerjevi Historiae animalium.141 Spremenjen pristop v upodabljanju živali, za katerega je značilen večji verizem, se v zreli obliki uveljavi z Joachimom Camerariusom, ki vzpostavi nove stan- darde pri upodabljanju živali v emblemskih knjigah. Prepričljiv realizem njegovih ilustracij je razumljiv v luči dejstva, da je bil dober prijatelj Conrada Gesnerja, ki mu je priskrbel natančne opise in v večini primerov tudi slike izbranih živalskih vrst. 141 Za upodobitve kameleona v emblemskih knjigah glej: Enen- Emblem s kameleonom (detajl), Andrea Alciati, kel, 2018, str. 29–38. Emblemata/Les Emblemes, Pariz 1584, emblem 53. 59 že prevlada realistično upodabljanje živali, značilno za miniature v ljubljanskem rokopisu. Drugače je s he- raldiko: zaradi specifike spominske knjige, kjer vpisi vključujejo in celo močno izpostavljajo grb člana, je interakcija med grbom in emblemom neposredna in ikonografsko tvorna. Grbovna znamenja naročnikov imajo konstitutivno vlogo pri oblikovanju emblemov; gledano z vidika kronologije vpisov pa se njihova vlo- ga skozi desetletja stopnjuje. Velik pomen, ki v mini- aturah ljubljanskega Prizorišča spomina pripada heral- diki, se odraža tudi v obravnavi živali v emblemskih sličicah. V zgodnjem obdobju, ki ga zaznamujejo Andrej Trost in njegovi učenci, je vpliv heraldičnih vzorcev v slikanju živali dokaj izrazit, z Grahovarjem pa pride do vidnega preobrata: živali v emblemih se povsem osvobodijo heraldične togosti, upodobljene so bistveno bolj naravno in živo. Opazimo lahko, da pri- de hkrati do obratnega procesa: mojster celo v slikanje grbovnih živali vnaša vse več svežega realizma. 2.1.1 Emblemi in renesančno naravoslovje Za razumevanje vloge in pomena živali v emblema- tiki je izmed naravoslovnih virov ključnega pomena renesančna zoologija, ki se v zgodnjem novem veku začne uveljavljati kot znanstvena disciplina. Ker zaradi Kameleon, Conrad Gesner, Historiae animalium, navezanosti na tradicijo antičnega in srednjeveškega Zürich 1554, Lib. II, str. 3. naravoslovja vključuje številne kulturološke in antro- V okviru ikonografske analize živalskih motivov v pološke vidike, je bila zanimiva za širok krog izobra-emblemih Dizmove kronike se izkaže, da so (tako kot žencev, seveda tudi za ustvarjalce emblemov. Pregled za emblematiko v celoti) bistvenega pomena omenje- zgodnjenovoveških emblemskih knjig pokaže, da so na tri velika področja, pri čemer je vpliv renesančne- njihovi avtorji v glavnem dobro poznali najbolj razšir-ga naravoslovja in basni v večini primerov posreden jena dela s tega področja, zlasti velike zoološke pregle- – prevzet po najbolj razširjenih emblemskih knjigah –, de Conrada Gesnerja in Ulisseja Aldrovandija. Rene-kar je glede na pozen nastanek ljubljanske spominske sančni zoologi izkazujejo občudovanja vredno pozna-knjige razumljivo. V več kot 150 letih, ki ločijo zgo- vanje starejših zapisov o živalih, ki po svoji naravi niso dnje emblemske knjige od prvih emblemov v Dizmovi nujno naravoslovni, vsebujejo pa pomembne podatke kroniki, je emblematika že vsrkala vplive z navedenih o razumevanju živali v različnih kulturnih okoljih in o področij, saj je proces recepcije najintenzivnejši v po- njihovi alegorični vrednosti. Hkrati novoveški avtorji znem 16. stoletju. Konec 16. in v začetku 17. stoletja stara védenja dopolnjujejo z novimi znanji, ki temelji-tako v emblemskih knjigah kot v ilustriranih zbirkah jo na njihovih raziskavah in opazovanjih, ter dodajajo basni (do preloma pride z izjemno kvalitetnimi jed- poglavja o živalih, ki jih antični in srednjeveški pisci kanicami, ki jih je za knjigo De warachtighe fabulen niso poznali. Z velikimi pomorskimi odkritji ob kon-der dieren izdelal Marcus Gheeraerts starejši)142 tudi cu 15. in v 16. stoletju (predvsem Amerike in Oceanije) so se namreč Evropejci srečali z množico novih živalskih vrst. Ne glede na znanstveno naravnanost 142 Glej poglavje Emblemske knjige in tradicija ezopovskih basni. 60 v smislu moderne zoologije renesančni naravoslovci veške zoologije, so živali sistematično razdeljene po skoraj brez izjeme veliko pozornosti posvečajo kul- vrstah, natančno opisane in predstavljene s kvalitet-turološkim vsebinam, tudi tistim, ki so se razvile šele nimi lesoreznimi ilustracijami. Ob tem je dodan pre-nedavno. Vodilna zgodnjenovoveška zoologa, Gesner gled vseh relevantnih zapisov od antike do moderne in Aldrovandi, dobro poznata Alciatija in nekatere dobe, vključno z alegoričnimi pomeni živali, mitolo-druge avtorje emblemskih knjig ter navajata alego- škim kontekstom, krščansko interpretacijo, ljudskimi rične pomene živali, ki so se oblikovali prav v okviru prepričanji itd. S takšnim pristopom so renesančni zo-emblematike. ologi ustvarili obsežne zbirke znanja o živalih in prave Avtorji zgodnejših raziskav renesančne emblemati- zakladnice ikonografskih podatkov, ki so bili za avtor-ke pri razlagah simbolnih pomenov živali izpostav- je emblemskih knjig naravnost neprecenljivi. A tudi ljajo antične in srednjeveške vire, na katere se pisci slike, objavljene v sodobnih zooloških publikacijah, emblemskih knjig največkrat sklicujejo. so vidno zaznamovale emblematiko: ustvarjalci em- 143 Novejše študije opozarjajo na pomen publikacij s področja blemskih sličic so se pogosto navdihovali pri odličnih renesančne zoologije, katerih vloga se v drugi polo- ilustracijah in jih marsikdaj skoraj dobesedno kopira-vici 16. stoletja naglo krepi. li. Visoka kvaliteta lesorezov v Gesnerjevem pregledu 144 Razlogi za to so po- gosto povsem pragmatični: avtorji emblemskih knjig živali, na primer, je dokazano prispevala k njegovi po-so si lahko z uporabo renesančnih pregledov zoologije pularizaciji, o čemer priča tudi dejstvo, da je Gesner prihranili ogromno dela in časa. Ob iskanju simbol- leta 1560 izdal dva, s prodajnega vidika zelo uspešna nih pomenov izbrane živali jim namreč ni bilo treba albuma ilustracij ( Icones animalium quadrupedum vivi-brskati po debelih zvezkih Aristotela, Plutarha ali Pli- parorum et oviparorum in Icones avium omnium, oboje nija oziroma po spisih cerkvenih očetov in srednjeve- Christopher Forschauer, Zürich).146 Bogato ilustrirane ških učenjakov, ampak so njihovo znanje, mnenja in so tudi skrajšane izdaje njegovih knjig o pticah, sesal-razlage našli v modernem naravoslovnem priročni- cih in ribah v nemškem jeziku: Vogelbuch (1557), Thi-ku, največkrat skrbno opremljene z navedbo avtorja, erbuch (1563) in Fischbuch (1563), ki jih je izdal isti za-knjige in poglavja. V Gesnerjevi Historiae animalium ložnik. Lesorezne podobe živali so kmalu postale tako (1551–1587), rekoč ikonične, tako da njihove posnetke najdemo v 145 prvem vélikem kompendiju novo- ilustriranih tiskih z najrazličnejših področij. 143 Alciati in mnogi zgodnji pisci emblemskih knjig ne navajajo O vsestranskem vplivu Gesnerjevega dela na em-svojih virov, to se začne uveljavljati šele v drugi polovici 16. stoletja, a tudi takrat gre največkrat za splošni sklic na avtorja, blematiko ni treba izgubljati veliko besed, dovolj je ne pa za natančno navedbo. Natančnejše navajanje virov pos- spomniti, da je bil Joachim Camerarius, ki je ustvaril tane bolj ustaljena praksa v poznem 16. in v 17. stoletju, na največji opus živalskih emblemov, dober prijatelj Co-primer v velikem kompendiju emblemov Mundus Symbolicus nrada Gesnerja in da je temeljito poznal njegovo delo. Filippa Picinellija. Kako zavajajoče je lahko sklicevanje rene- sančnih avtorjev za razumevanje virov, po katerih so posegali, Ne le, da je številne simbolne pomene živali, ki jih je je lepo vidno pri Camerariusu: v svojih razlagah emblemov vključil v svoje embleme, našel v Gesnerjevih knjigah, se sklicuje na ugledne antične avtorje, Conrada Gesnerja, po tudi živalske podobe v emblemskih sličicah, ki jih je katerem je dejansko povzel največ informacij, pa omeni le tu in tam (Enenkel, 2018, str. 333–334, 341–342). zanj vrezal Johann Siebmacher, se zgledujejo po ilu- 144 Zlasti študije, objavljene v dveh knjigah, ki sta ju uredila Karl stracijah v Historiae animalium. Hkrati je treba pouda-A. E. Enenkel in Paul J. Smith: Zoology in Early Modern Cul- riti, da se je Gesner živo zanimal za emblematiko in je ture, Brill, Leiden 2014; Emblems in the Natural World, Brill, Leiden 2017. Ikonografija živali v emblematiki in pomen renesančnega naravoslovja za njen razvoj sta vse pogostej- ( Liber V. qui est de serpentium natura) je izšel posthumno leta ša tema tudi v specializiranih znanstvenih revijah, na primer 1587. Ilustracije so delo različnih mojstrov, eden od pogla- Emblematica: An Interdisciplinary Journal for Emblem Studies, vitnih slikarjev (in edini, ki ga Gesner poimensko navaja) je in v prispevkih na spletnih straneh, posvečenih raziskovanju Lukas Schan iz Strassburga. Gesner je hkrati uporabljal že emblemov (glej bibliografijo). obstoječe ilustracije, kadar je presodil, da so dovolj kvalitetne, 145 Delo je izšlo v petih zvezkih v Zürichu, v založbi Chris- številne risbe pa je izdelal tudi sam. topherja Forschauerja: Liber I. De Quadrupedibus viviparis 146 Za pregled vseh izdaj Gesnerjeve Historia animalium glej: (1551), Liber II. Quadrupedibus oviparis (1554), Liber III. qui Wellisch, 1975, str. 151–247. Za ilustracije v Gesnerjevih est de avium natura (1555), De piscibus et aquatilibus omni- knjigah: Fischel, 2010, str. 147–164; Kusukawa, 2010, str. bus libelli (1556). Nedokončani zvezek o kačah in škorpijonih 303–328. 61 naravnost zapisal, da lahko zapisi o značilnostih živali simboliki ipd.150 Tudi za Aldrovandija velja, da je slo-služijo ljudem za zgled in v poduk (Gesner, Historia vel po vsej Evropi in da so njegova dela dovolj dobro piscium, 1558, fol. a3v), kar je eden od pomembnih ci- poznali vsaj nekateri kranjski izobraženci: zoološke ljev emblemskih knjig (Hendrikx, 2017, str. 184–226). Monumentalna zbirka Historiae animalium je imela 150 Tako avtor v poglavju o konju, potem ko obdela vse nara-neizmeren vpliv na nadaljnji razvoj novoveškega nara- voslovne vidike, doda podpoglavje o simpatiji oziroma anti- patiji konj do drugih živalskih vrst ( Sympathia. Antiphatia), voslovja, bila je zelo priljubljena med izobraženci raz- v katerem že navaja kulturološke zanimivosti. Zatem naniza ličnih strok in poznali so jo tudi kranjski Academici še vrsto drugih podpoglavij, katerih naslovi nazorno govori- Uniti.147 jo o vsebinah, ki so lahko zanimive z ikonografskega vidika: konj kot preroško znamenje, kot prikazen v sanjah in v žrtve- Gesnerjevo enciklopedično zastavljeno delo na po- nih daritvah ( Omina. Somnia. Ostenta. Prodigia), zanimivosti dročju zoologije je nadaljeval in nadgradil bolonjski o konjih v zgodovinskih zapisih ( Historica) s posebnim od- delkom za zapise o konjih, ki so bili tako ali drugače vklju- naravoslovec Ulisse Aldrovandi, ki je v devetih zajet- čeni v smrt znanih osebnosti ( Ab equis occisi), in razmislek o nih knjigah popisal vse takratno znanje o živalih.148 temperamentu konjev, ki jih (enako kot ljudi) razdeli v šti- Njegovi opisi so marsikdaj natančnejši in obsežnejši, ri skupine – kolerike, sangvinike, melanholike in flegmatike ( Temperamentum). Sledi nekaj pretežno naravoslovnih pogla- avtor vključuje nove živalske vrste, ki jih pri Gesnerju vij o boleznih in zdravljenju konj, v katerih pa najdemo tudi ne najdemo, ilustracije so številnejše in kvalitetnejše, zgodovinske zanimivosti ( Morbi equorumque cura) in etimo- več poudarka je na opazovanju v naravi in anatomi- loško obarvano poglavje o imenih, v katerih se pojavlja beseda ji. konj ( Cognominata. Denominata). Zatem se zvrstijo poglavja 149 Z vidika vpliva njegovih del na ikonografijo živa- o simbolnih pomenih v krščanski tradiciji ( Mystica), o konju li je pomembno, da je Aldrovandi, ki izdatno črpa iz v hieroglifiki, simboliki in mitologiji s posebnim poudarkom Gesnerja, še bolj sistematičen pri navajanju antičnih in na povezavi s posameznimi antičnimi bogovi ( Hieroglyphica. srednjeveških zapisov, alegoričnim vsebinam namenja Symbolica. Mithologica, Quibus diis sacri). Sledi učeno poglav- je o znamenitih konjih v mitološkem svetu in svetu zgodo- več pozornosti ter intenzivneje vključuje renesančno vinskih osebnosti z natančno navedbo njihovih imen ( Equo- hieroglifiko in emblematiko. Poglavja o ikonografsko rum diis, principibusque attributorum propria nomina) ter za- pomembnejših živalih so strukturirana tako, da obrav- pisa o poganskih žrtvovanjih konj ( Usus in vanis ethnicorum sacrificiis) in o mitoloških preobrazbah bogov v konja ( Meta- navi naravoslovnih vidikov sledijo pregledno organizi- morphoses). V poglavju Fabulosa sta predstavljena mitska ko- rana podpoglavja o njihovih simbolnih in alegoričnih nja Pegaz in Belerofont, sledijo daljše poglavje o kentavrih pomenih, vsebinah, ki se pojavljajo v zgodovinskih ( Centavri sive Hippocentavri), kratek zapis o pravljičnih ko- zapisih, mitologiji, literaturi (predvsem basni), likov- njih ( Apologa) in obsežnejše poglavje o konju v pregovorih ( Proverbia). Nekaj naslednjih poglavij govori o pomenu konja ni umetnosti, emblematiki in hieroglifiki, krščanski v prehrani ( Usus in cibis), medicini ( Usus in medicina), vojsko-vanju ( Usus in bello), pri lovu ( Usus in venatione), v prometu in hitri pošti ( Usus in itinere faciendo) ter v triumfalnih spre-147 Že Valvasor je imel v svoji knjižnici vse štiri Gesnerjeve knji- vodih ( Usus in triumphis). Sledi poglavje o konju v vladarskih ge o živalih tako v izvirni latinski kot v poznejši nemški izdaji insignijah in neobičajna kurioziteta: vloga konja pri ustoliče- (BV, 847 in 850). vanju koroških vojvod ( Usus in electione principis Charinthiae), v katerem Aldrovandi povzema zapis papeža Pija II. (Enej 148 Aldrovandi se naslanja na Gesnerja, vendar dodaja nova spoz- Silvij Piccolomini) v delu De Europa (1458). Učeni huma- nanja, njegove knjige pa imajo tudi več ilustracij in odlične nist je obred označil za »slavnost, o kateri se ne sliši nikjer anatomske študije. Štiri knjige o živalih je izdal za življenja, drugje« ( Enee Silvii Piccolominei postea Pii PP. II De Evropa, pet pa jih je izšlo posthumno: Ornithologiae hoc est de avibus XX/64 (glej: Štih, 2012, str. 310)). Sledi pregled upodobitev historiae libri XII (Bologna 1599), Ornithologiae tomus alter konja v monumentalni plastiki ( Picturae statuae) in na starih cum indice copiosissimo (Bologna 1600), De animalibus insectis novcih ( Numismata). Aldrovandi spregovori še o vlogi konja v libri septem, cum singulorum iconibus ad vivum expressis (Bolo- zapregah ( Usus in vectione) z naštevanjem imenitnih vpreg iz gna 1602), Ornithologiae tomus tertius, ac postremus (Bologna mitološkega sveta (Faetonova četverovprega) ter vpreg velikih 1603), De reliquis animalibus exanguibus libri quatuor (Bolo- vojskovodij in vladarjev, nakar v poglavju Emblemata pokaže gna 1606), De piscibus libri V (Bologna 1613), Quadrupedum svoje poznavanje renesančnih emblemov z motivom konja. omnium bisulcorum historia (Bologna 1621), De quadrupedibus Kratkemu zapisu o konju v nagrobnih epitafih ( Epitaphium) digitatis viviparis libri tres, et de quadrupedibus digitatis ovi- se pridružita pogled na vlogo konja v poljedelstvu ( Usus in paris libri duo, (Bologna 1637), Serpentum, et draconum his-agris) in igrah ( Usus in ludis). Od 290 strani, ki jih Aldrovan-toriae libri duo (Bologna 1640), Monstrorum historia cum Pa- di v svoji knjigi o štirinožcih ( De quadrupedibus Lib. I) posveti ralipomenis historiae omnium animalium (Bologna 1642); glej konju, jih je 120 namenjenih naravoslovnim opažanjem, kar bibliografijo. 170 pa kulturološko obarvanim vsebinam, med katerimi so 149 Za Gesnerja in Aldrovandija zlasti z vidika zooloških ilustra- mnoge neposredno povezane s simboličnimi in alegoričnimi cij glej: Fischel, 2009. pomeni konja v evropski civilizaciji. 62 knjige bolonjskega znanstvenika so arhivsko izpričane Avtor sledi Rondeletovemu pristopu, a je v novem v knjižnici grofa Volfa Engelberta Auersperga (Južnič, znanstvenem duhu še strožji: v knjigo vključi samo tis-2007, 306),151 prav tako je imel glavnino Aldrovandi- te vrste, ki jih je spoznal v lastnem raziskovalnem delu. jevih del v svoji knjižnici Janez Vajkard Valvasor (BV Ob stopnjevanem empirizmu v renesančnem naravos-53–57). lovju ostaja še dolgo živo tudi srednjeveško krščansko Ob obeh velikanih renesančne zoologije, ki sta ustva- prepričanje, da je proučevanje narave pot k razumeva-rila celovite preglede takrat znane favne, je treba vsaj nju sveta in Boga ter k odrešenju človeka. Aldrovandi-omeniti nekaj najvidnejših eruditov, ki so se posve- jev mlajši sodobnik Edward Topsell (1572–1625) je to tili posameznim področjem in s svojimi knjigami idejo v uvodu knjige Historie of Foure-Footed Beasts neprav tako vplivali na pojavnost živali v emblematiki. posredno apliciral na živali. Tako med drugim zapiše, Gesnerjev strokovni kolega in prijatelj Pierre Belon da naj bi Bog živali rešil pred vesoljnim potopom, da (1517–1564) se je posebej posvečal pticam in morski bi lahko človek z njihovim proučevanjem spoznaval favni. Njegova najpomembnejša dela L'histoire natu- božansko modrost.153 relle des estranges poissons marins (Pariz 1551), La Na- Revolucija na področju naravoslovja gre z roko v roki ture et diversité des poissons (Pariz 1555), Histoire de la z novimi prevodi in prvimi tiskanimi izdajami del nature des oyseaux, avec leurs descriptions et naïfs portra- najpomembnejših antičnih naravoslovcev: v prvi vrsti icts retirez du naturel (Pariz 1555) in Portraicts d'oy- Aristotela v novem prevodu Teodorja Gaze ( De ani-seaux… (Pariz 1557) pomenijo začetek modernega malibus, Johannes de Colonia in Johannes Manthen, proučevanja morskih živali in sveta ptic. Dragocena so Benetke 1476), Plinija ( Naturalis historia, Johannes de tako zaradi novih dognanj, izhajajočih iz lastnega raz- Spira, Benetke 1469), Pedanija Dioskurida, ki v dru-iskovalnega dela, kot zaradi kvalitetnih ilustracij.152 S gi knjigi svojega farmakološkega kompendija govori proučevanjem ptic se je ukvarjal tudi angleški naravo- tudi o živalih (gr. orig. Peri hulēs iatrikēs, Aldus Ma-slovec in zdravnik William Turner (ok. 1509–1568), nutius, Benetke 1499; lat. prev. De materia medica s ki je že dobrih deset let pred Belonom izdal knjigo komentarji Andree Mattiolija, Niccolò Bascarini, Be-Avium praecipuarum, quarum apud Plinium et Aristo- netke 1544), in številnih drugih piscev. Podobno velja telem mentio est… (Köln 1544), v kateri predstavi iz- za dela izbranih srednjeveških avtorjev, med katerimi brane ptice, pri čemer Aristotelovo in Plinijevo znanje so se z živalmi posebej zavzeto ukvarjali Tomaž iz nadgradi z lastnimi opazovanji. Francoski naravoslo- Cantimpréja ( De natura rerum, prva zaključena redak-vec in zdravnik Guillaume Rondelet (1507–1566) je cija ok. 1237–1244),154 Bartolomej Anglež ( De prop-raziskoval svet vodnih živali, ki jim je posvetil svoje rietatibus rerum, ok. 1240–1247, prva tiskana izdaja: najpomembnejše delo Libri de piscibus marinis in qu- Berthold Ruppel, Basel ok. 1470), Albert Veliki ( De ibus verae piscium effigies expressae sunt (Lyon 1554). animalibus libri XXVI, ok. 1256–1263, prva izdaja Si-Rondelet je v smislu modernega razvoja znanosti na- mon Nicolai Cardella de Luca, Rim 1478) in Konrad prednejši od Belona, saj se omejuje na naravoslovne iz Megenberga ( Buch der Natur, prva izdaja Johann vidike in ne dodaja za tisti čas običajnih kulturolo- Bämler, Augsburg 1475).155 Tudi Fiziolog, ključno ških vsebin. Vodne živali je raziskoval tudi italijanski delo za ikonografijo živali v pozni antiki in srednjem zdravnik in naravoslovec Ippolito Salviani, čigar delo Aquatilium animalium historiae (Rim 1554) je posebej 153 » Surely, it was for that a man might gaine out of them much znamenito zaradi vrhunskih ilustracij, izdelanih v teh-knowledge, such as is imprinted in them by nature, as a spark of that great wisdome whereby they were created« (Topsell, 1607, niki bakroreza, ki omogoča bolj detajlno upodabljanje. fol. A4r). 154 Delo v renesansi sicer ni bilo natisnjeno, bilo pa je pomem- 151 Za novejše izsledke o fondu knjižnice Auerspergov glej tudi ben vir za renesančne pisce, in kot priča zgodovina rokopisa, Ručigaj, 2019, str. 123–149. so prepisi nastajali še vse do konca 15. stoletja. Vplivno je 152 Druga Belonova knjiga je zastavljena kot album, ki naj bi bil bilo tudi prek nizozemske različice Der Naturen Bloeme Jaco- zanimiv za širšo publiko: vsebuje ilustracije ptic s kratkim ba van Maerlanta (ok. 1270) in nemške redakcije Konrada iz opisom, dodanih je tudi nekaj lesorezov sesalcev, plazilcev, Megenberga (ok. 1350). Glej: yle, 1996, str. 265–321. morskih živali in celo zmaja. V zadnjem delu knjige se zvrsti 155 Za kratek pregled najvplivnejših srednjeveških avtorjev in iz- še nekaj rastlin, slike s predstavniki ljudstev tujih dežel v nji- daje njihovih del v zgodnjem novem veku glej: Enenkel in hovih nošah ter zemljevidi. Smith, 2017, str. 28–30. 63 veku, je bil med renesančniki deležen precejšnje po- Zgodovina severnih ljudstev švedskega diplomata in zornosti, zlasti v grški redakciji t. i. Fiziolog sv. Epifa- vsestranskega izobraženca Olafa Manssona (Olaus nija z latinskim prevodom in komentarjem Gonzala Magnus, Historia de Gentibus Septentrionalibus, Rim Ponce de Leon ( Sancti Patris nostri Epiphanii, episcopi 1555) je zanimiv primer uspešne predstavitve takrat Constantiae Cypri, Ad Physiologum, Christopher Plan- razmeroma slabo poznanega skrajnega severa Evrope. tin, Antwerpen 1588). V osnovi geografsko delo s predstavitvijo dežel, ljudi, Poleg renesančnih zooloških publikacij so za ikono- njihovih posebnosti itd. je v resnici najbolj zaslovelo grafijo živali v emblemih pomembna dela z drugih zaradi slikovitih opisov in ilustracij morskih pošasti področij, v katerih najdemo opise živali in zanimi- v 21. knjigi, ki nosi naslov De piscibus monstrosis. Po-vosti, ki so pritegnile pozornost avtorjev emblemskih šastna bitja, kot so velikanska morska kača, ki napa-knjig. Gre za zgodnjenovoveške opise daljnih dežel in da ladjo, zobati kit, ki lahko pregrizne barko, bradati njihovih zanimivosti, predstavitve čudes, neobičajnih kit, gromozanski raki itd., so nazorno upodobljena že živali in pošasti, različne zgodovinske zapise, kronike na Manssonovi pomorski karti severnih dežel ( Carta itd. Med kronikami je posebej slavna Svetovna kro- marina terrarum septentrionalium), natisnjeni v Benet-nika Hartmanna Schedla (sočasna latinska in nem- kah leta 1539.159 Knjiga, v kateri so pošasti natančno ška izdaja, Liber chronicarum/ Weltchronik, Nürnberg popisane, je postala mednarodna uspešnica: bila je 1493), okrašena s številnimi lesoreznimi ilustracijami. prevedena v angleščino (1658), francoščino (1561), Čeprav gre v prvi vrsti za zgodovinsko delo, avtor pri italijanščino (1565), nemščino (1567) in nizozem-popisovanju značilnosti in znamenitosti dežel takrat ščino (1665), opisi fantastičnih morskih bitij pa so znanega sveta kar nekaj pozornosti nameni eksotič- spodbudili intenzivno zanimanje za favno severnih nim živalim, pošastim in fantastičnim hibridnim bit- morij. Njihove podobe so naselile številne renesančne jem. publikacije in pomorske zemljevide, v svoje preglede 156 Malo pred sredo 16. stoletja izide Kozmografija Sebastiana Münstra ( Cosmographia universalis, Basel vodnih živali pa sta jih vključila tudi Conrad Gesner 1544), z opisi evropskih in azijskih dežel, na kratko in Ulisse Aldrovandi.160 Pri ilustracijah Manssono-pa so vključeni tudi predeli Afrike ( Liber VI. Africa) vih morskih živali lahko dokažemo vpliv na emble-in pred približno pol stoletja odkritega Novega sve- matiko, saj Joachim Camerarius v četrto knjigo svoje ta ( Liber V. Nova India. De novis Insulis). Münster v zbirke emblemov vključi kar štiri upodobitve kita, ki opisih izpričuje živo zanimanje za živali in pošasti, ki jih je navdihnila pomorska karta Olafa Manssona, na jim nameni precej več prostora kot Hartmann Sche-danes ohranjena tudi v Semeniški knjižnici v Ljubljani. Prav del, pa tudi posamezne ilustracije so kvalitetnejše.157 tako je knjiga izpričana v Valvasorjevi zbirki in v knjižnici Nosorogu, na primer, ki je posnet po znameniti grafiki Auerspergov v Ljubljani. Za izdaje Münstrove Kozmografi- Albrechta Dürerja iz leta 1515, je v nekaterih izdajah je ostaja temeljno delo: Hantzsch, 1898. Posebej za analizo namenjena celostranska ilustracija. Med ameriškimi Kozmografije: McLean, 2016. živalmi, o katerih ima avtor manj znanja, je s sliko 159 Sebastiana Münstra je fantastična favna Manssonove pomorske karte tako navdušila, da je izdelal ilustracijo kopenskih predstavljen samo oposum. Münstrova Kozmografija in morskih pošasti ( Meerwunder und seltsame thier/wie die in je doživela nepredstavljiv uspeh: s 46 izdajami do sre- Mitnächtigen Ländern im Meer und auff dem Landt gefunden dine 17. stoletja ter prevodi v latinščino (Basel 1550), werden), s katero je dopolnil svojo Kozmografijo (Basel 1550, str. 852–853). Morske pošasti (ki pri Münstru krepko pre-francoščino (Basel 1552), italijanščino (Basel 1558) in vladujejo) so povzete oziroma v veliki meri prekopirane po češčino (Praga 1554) je postala eden najbolj razširje- Manssonovi pomorski karti. nih ilustriranih tiskov renesančne dobe.158 160 Gesner je bil navdušen nad slikovitimi pošastmi in je večino vključil v četrto knjigo svojega kompendija, posvečeno vod- 156 Med novejšimi monografskimi študijami Schedlove Svetovne nim živalim ( Historiae animalium liber IV. Qui est de piscium kronike glej: Posselt, 2015. & aquatilium animantium natura, Zurich 1558, str. 118, 137– 139, 246–249, 433, 438, 941, 1040). Aldrovandi je bil do njih 157 Velika je tudi razlika med prvo izdajo, kjer je ilustracij manj bolj zadržan, kljub temu pa jih kar nekaj najdemo v knjigah, in so skromnejše, ter izdajami po letu 1548, ko jih je več, nove posvečenih morskim živalim, De piscibus libri V et De cetis liber lesoreze pa je izdelal mojster Hans Rudolf Manuel Deutsch. Unus (Bologna 1613, str. 343–344, 446–448, 699) in zname- 158 Okrajšana izdaja je bila prevedena tudi v angleščino (London niti Liber Monstrorum (Bologna 1642, str. 353). Za morske 1557). NUK hrani več izdaj Kozmografije, kar priča o njeni pošasti, ki jih opisuje Olaf Mansson, glej: Nigg, 2013 in Star- priljubljenosti na Kranjskem. Baselska izdaja iz leta 1598 je še key, 2017, str. 31–62. 64 Olaf Mansson, Carta marina terrarum septentrionalium, Benetke 1539. katerega se avtor tudi neposredno sklicuje (Cam. IV, 25 knjig posvečenih Novemu svetu. Gre za kompila-1605, embl. 1–4). cijo del različnih avtorjev, med katerimi je tudi prevod Zanimanje za novo, neznano in eksotično se je še knjige razgledanega španskega jezuita Joséja de Aco-posebej razživelo po odkritju Novega sveta (obeh sta Historia natural y moral de las Indias (Juan de Léon, Amerik) in Oceanije, kar je vzpodbudilo nastanek ilu- 1590, Sevilla), ki je doživela več izdaj in bila še pred striranih potopisnih knjig z opisi pokrajine, naravnih koncem stoletja prevedena v italijanščino, francoščino značilnosti, avtohtonih prebivalcev in pisanega žival- in nizozemščino, v začetku 17. stoletja pa še v angleš- skega sveta. Najobsežnejša in najbolj znana je bogato čino in nemščino.162 ilustrirana serija Theodorja de Bryja Velika potovanja ( Collectiones peregrinatiorum in Indiam orientalem et katerem je predstavljen Novi svet: zvezke I–VI je izdal in ilu- Indiam occidentalem),161 v kateri je kar 13 od skupno striral Theodor de Bry, zvezke VII–IX njegova sinova Johann Theodor in Johann Israel de Bry, zvezke X–XII sin Johann Theodor, zadnji, XIII. zvezek pa Matthäus Merian Starejši. 161 Serija je monumentalen založniški projekt Theodorja de Glej: Bouyer in Duviols, 1992. Posebej za živali v De Bryjevi Bryja in njegovih sinov, ki je v letih 1590–1634 vzporedno zbirki glej: Groesen, 2008, str. 149–150. izhajala v nemščini in latinščini: Collectiones peregrinatiorum 162 Italijanski prevod 1596 (Benetke), francoski 1598 (Pariz), ni-in Indiam orientalem et Indiam occidentalem…, a Theodoro, Jo- zozemski 1598 (Enkhuizen/Haarlem), angleški 1604 (Lon- an-Theodoro de Bry, et a Matheo Merian publicatae, Frankfurt don), nemški 1605 (Ursel). Urselska izdaja je prva samostojna na Majni/Oppenheim 1590–1634. Skupaj je imela serija 25 objava Acostove knjige v nemščini, prvi prevod je nastal že zvezkov: 13 jih je bilo posvečenih Zahodni Indiji (Ameriki), leta 1601 in je bil pod naslovom » Neundter und letzter Theil 12 pa Vzhodni Indiji (natančneje Afriki, Indiji, jugovzhodni Americae… von der Gelegenheit der Elementen, Natur, Art und Aziji in Oceaniji). Večjo pozornost bralcev je pritegnil del, v Eigenschaft der Neuen Welt« objavljen v knjigi Amerika, ki je 65 Prva mednarodno odmevna knjiga o Ameriki, ki se do pravega razcveta trgovanja z eksotičnimi živalskimi posebej ukvarja z naravo in natančno opisuje nove vrstami, po katerih je bilo v Evropi veliko povpraše- živalske vrste, je Sumario de la natural historia de las vanje. Zaradi redkosti so bile najpogosteje v funkciji Indias španskega kronista Gonzala Fernándeza de dragocenih diplomatskih daril in kmalu so spodbudile Oviedo (Toledo 1526). Delo je bilo zaradi avtorjevih pravo evforijo zbirateljstva med evropskimi vladarji tesnih stikov z beneškimi humanisti in tiskarji kmalu in premožnimi knezi. To se najneposredneje odraža v prevedeno v italijanščino in latinščino (oboje je leta porastu aristokratskih menažerij in aviarijev, iz katerih 1534 izdal vsestranski beneški izobraženec in založnik so se razvili prvi zasebni živalski vrtovi. Preparirane Giovanni Battista Ramusio, ki se je specializiral prav živali in njihovi deli so postali cenjeni eksponati v t. za opise potovanj).163 Sledila sta prevoda v francoščino i. kabinetih čudes (nem. Wunderkammer), zametkih (Pariz 1545) in angleščino (London 1555). Gonzalo prvih prirodoslovnih muzejev, ki so postali popularni Fernández de Oviedo je po naročilu cesarja Karla V. prav v tem času. Tako menažerije kot kabineti kurio- (ki je z zanimanjem spremljal njegovo delo in ga je leta zitet so bili znamenje družbenega ugleda, prestiža in 1530 imenoval za dvornega kronista) zasnoval obsež- bogastva, tekmovalnost evropskih knezov pa je do-no vsestransko predstavitev Novega sveta La historia datno spodbujala njihovo širitev. Manjše menažerije, general de las Indias, ki je nastala v letih 1535–1557. v katerih so bile predvsem afriške in azijske zveri (levi, Od 50 knjig, razdeljenih v tri dele, sta bila objavljena leopardi, gepardi), so v Evropi vzdrževali že srednjeve-le prvi del (19 knjig, Sevilla 1535) in prva knjiga dru- ški vladarji, njihovemu zgledu pa so sledili renesančni gega dela (Valladolid 1557), ostali zvezki pa so morali knezi. Z odkritjem Amerike in pomorske poti v Indijo počakati na natis vse do 19. stoletja.164 De Oviedovo konec 15. stoletja je sledila hitra vzpostavitev novih monumentalno delo je bilo pomemben vir za Ulisseja trgovskih poti, s čimer se je povečal dotok neevropskih Aldrovandija, s čimer je njegov prispevek k poznava- živali. Živali na evropskih dvorih niso bile namenje-nju ameriške favne posredno dobil še večjo odmevnost ne samo ogledu, uporabljali so jih tudi za lov (zlasti (Markey, 2017, str. 229).165 geparde), uprizarjanje živalskih bojev, sodelovanje v Ob vse številčnejših naravoslovnih publikacijah, ki ka- slavnostnih sprevodih, predstavah ipd. Zaradi redkos- žejo velik strokovni in ljubiteljski interes za svet živali, ti, prestiža in visoke cene so eksotične živali intenziv-se vsestransko zanimanje za eksotične živali odraža v neje kot kdajkoli prej vstopile v evropsko diplomacijo dogajanjih, povezanih z geografskimi odkritji in hi- in politiko, posledično pa tudi v umetnost. trim razvojem čezoceanske trgovine. Prišlo je namreč Pri uvozu tujerodnih živalskih vrst so sprva prednjačili Portugalci, ki so imeli monopol nad pomorsko trgovino izšla v seriji »Velika potovanja« v izdaji Johanna Theodorja de z Indijo, saj je bilo povpraševanje po velikih živalih, ki Bryja v Frankfurtu na Majni. Leta 1602 je pri istem založni-ku izšla tudi latinska izdaja. Za izdaje Acostove knjige glej: so jih v Evropi sicer poznali, a so bile izjemno redke, da-Index-catalogue of the Library of the Surgeon General's Office, leč največje.166 Kralj Manuel I., ki se je navduševal nad 1939, str. 13–14. 163 Ramusio je ilustrirane potopise vzpostavil kot pomemben žanr zgodnjega novega veka ter oblikoval visoke uredniške in 166 V srednjem veku in pred odkritjem pomorske poti v Indijo založniške standarde. Zbirka potopisov v treh zvezkih Delle so sloni, levi in tigri v Evropo prihajali predvsem kot redka in navigationi et viaggi (Benetke 1550–1559) je postala zgled dragocena darila turških sultanov in arabskih vladarjev, por- podobnim projektom drugod v Evropi. Glej: Van Groesen, tugalski kralji pa so v 16. stoletju z načrtnim uvozom poskr- 2008, str. 37–49. beli, da so indijske živali postale veliko bolj dostopne. Zlasti Manuel I. (1495–1521) jih je rad uporabljal kot diplomatska 164 Celotno delo je šele v letih 1851–1855 natisnila Kraljeva aka- darila – leta 1514 je papežu Leonu X. ob nastopu pontifikata demija za zgodovino (Real Academia de la Historia) v redak- poslal celo menažerijo eksotičnih živali, med katerimi je kot ciji zgodovinarja in arheologa Joséja Amadorja de los Ríos y kronski dragulj izstopal beli slon Hano. Hano je postal pra- Serrano. Za zgodnja poročila o živalih Novega sveta in pred- vi ljubljenec papeža Leona X. in Rimljanov, sodeloval je pri vsem za prispevek Gonzala Fernándeza de Oviedo glej: Ger- vseh pomembnejših procesijah in večkrat se pojavi v sočas- bi, 1985. nem slikarstvu (Bedini, 2000, str. 14–15). Naslednje leto je 165 Gesner je bil do novih odkritij očitno bolj zadržan, saj je v Manuel papežu poslal še eno neprecenljivo darilo: indijskega svojo knjigo vključil le sedem ameriških sesalcev: lamo, mra- nosoroga, ki ga je podaril sultan Muzafar II., vladar indijske- vljinčarja, pasavca, oposuma, morskega prašička, lenivca in ta- ga kraljestva Gujarat. Vendar je ladja doživela brodolom, tako marinko, ter glodalca, ki ga ni mogoče z zanesljivostjo identi- da se je kraljev namen izjalovil. Kako dragocen je bil nosorog, ficirati (Enenkel, 2018, str. 352–360). najneposredneje govori dejstvo, da so poginulo žival rešili iz 66 eksotično favno, je v začetku 16. stoletja ob novi kralje- zamude v evropskih menažerijah in živalskih vrtovih vi palači Paço de Ribeira pri Lizboni ustanovil takrat pojavijo novoodkrite vrste iz obeh Amerik, vendar so največjo in najbolj raznoliko menažerijo v Evropi ter pri evropskih naročnikih ostale najbolj priljubljene azij-aviarij, ki mu ni bilo para. Hkrati je ob dvorcu Estãos ske in afriške živali (Kisling, 2000, str. 33). vzpostavil posebno menažerijo za slone in druge velike živali (Kisling, 2000, str. 29), Kot rečeno, se zanimanje za eksotično favno kaže tudi 167 s čimer je neposredno spodbudil oblikovanje menažerij in zgodnjih živalskih v kabinetih čudes, v katerih so bili zelo zaželeni priro-vrtov po vsej Evropi. doslovni eksponati, t. i. »naturalia«. Med njimi so bile 168 Največjo menažerijo zunaj Por- tugalske je v času svojega pontifikata vzpostavil (prav s preparirane živali, njihovi skeleti ali posebno privlačni pomočjo diplomatskih daril kralja Manuela I.) papež deli (lobanje, rogovi, zobje, krzno itd.), živali z neob-Leon X., ki se je navduševal nad eksotično favno. Že ičajnimi deformacijami (mutirane oblike z nepravil-njegov oče, Lorenzo Veličastni, je imel zbirko eksotič- nim številom okončin, dvema glavama itd.), človeški nih živali, med katerimi je bila najimenitnejša žirafa, ki spački in (ponarejeni) hibridi, kot na primer morske je skupaj z drugimi živalmi leta 1487 prispela v Firen- deklice. Prav tako ni manjkalo eksponatov, kot so ve-ce kot darilo egiptovskega sultana. V drugi polovici 16. like tihooceanske školjke, redki biseri, nagačene ne-stoletja so za posebno prestižne veljale menažerije hab- evropske ptice, ptičja jajca in najraznovrstnejše žužel-sburških vladarjev: Filipa II. Španskega v Madridu in ke.170 Tudi lastniki kabinetov čudes so močno pridobili Escorialu, Maksimilijana II. Habsburškega na Dunaju z uvozom eksotičnih vrst iz neevropskih dežel, ker so in njegovega sina Rudolfa II. v Pragi. Rudolfova mena- mnoge živali, ki so bile namenjene za menažerije, na žerija je bila sodobno zasnovana kot živalski vrt z ogre- poti poginile. Da ne bi v celoti izgubili dragocenega vanimi prostori za eksotične vrste, z odprtimi ogradami, tovora, so trgovci ohranili vsaj skelet, manjše živali pa kletkami za ptice, ribniki in jezeri. Za gledalce so bile so včasih sproti preparirali. Enake usode so bile redke postavljene posebne galerije, da so lahko bolje opazo- živali deležne potem, ko so v živalskih vrtovih pogini-vali živali. le od starosti ali bolezni: lastniki so jih preparirali in 169 V drugi polovici 16. stoletja se z nekoliko preselili v kabinetno zbirko. Ob tem so lastniki kabi-vode, preparirali in kljub vsemu dostavili v Vatikan, kjer je bil netov čudes zbirali raznovrstne upodobitve živali, sli-nagačeni nosorog postavljen na ogled kot ena največjih atrak- ke, risbe, grafike ipd., s čimer se vzpostavlja še eno od cij (Bedini, 1997, str. 125–131). Nosorog kralja Manuela je priljubljenih zbiralskih področij, ki zrcali novoveško zaslovel predvsem z Dürerjevim lesorezom, ki so ga ničkoli-kokrat kopirali v naravoslovnih publikacijah in umetniških navdušenost nad živalskim svetom. delih, hiter odmev pa zasledimo tudi v emblematiki: že Paolo Med prvimi in posebno znamenitimi zbirkami kurio-Giovio Dürerjevega nosoroga vključi v impreso Aleksandra Medičejskega z geslom: Non vuelvo sin vencer ( Dialogo dell' zitet je bila Wunderkammer ( Kunstkammer) bavarskega imprese militari et amorose, Rim 1559, str. 49). Giovio emblem vojvode Albrehta V., strastnega zbiralca umetnin, dra-nosoroga z zgodbo o njegovi nesrečni poti v Rim opiše že v gocenosti in čudes narave. Število eksponatov je bilo rokopisni različici Dialoga leta 1551. tolikšno, da je dal vojvoda v okviru svoje rezidence v 167 Glej tudi: Groom, 2018, str. 13–15. Münchnu zgraditi posebno stavbo.171 Za naše védenje 168 Njegovemu zgledu so sledili poznejši portugalski vladarji, med katerimi je bila posebej darežljiva kraljica Katarina Av- strijska, soproga Ivana III. in v letih 1557–1562 regentinja za mladoletnega sina Sebastiana Portugalskega. Na njen ra- Eksotični ptič je bil takšna atrakcija, da je v živalskem vrtu čun je do velikega števila eksotičnih živali prišlo predvsem Rudolfa II. dobil lasten umetelno izdelan paviljon, okrašen s njeno habsburško sorodstvo. S poroko Filipa II. in Izabele poslikavami. Ko je poginil, so ga skrbno preparirali in preseli- Portugalske leta 1580 ter priključitvijo Portugalske Španiji so li v cesarjevo Wunderkammer (Belozerskaya, 2007, str. 66–68). Habsburžani za več desetletij dobili vodilni položaj pri dosto- Glej tudi: Geschwend, 2018, str. 76–103. panju do neevropskih živalskih vrst. 170 O bogastvu zbirk pričajo ohranjeni inventarji, v primeru ka- 169 Omenimo, da je imel cesar Rudolf II. v svojem živalskem vrtu bineta čudes neapeljskega farmacevta in naravoslovca Ferran- takšne redkosti, kot je izumrli ptič dodo, ki je bil posebej dra- teja Imperata pa se je ohranila tudi upodobitev postavitve ek- gocen, saj sta konec 16. stoletja v Evropi izpričana samo dva sponatov v prostoru. Grafika z nedvoumnim napisom: Ritra- primerka. Še izjemnejši je bil avstralski kazuar, prvi primerek tto di museo del Ferrante Imperato, je bila objavljena v njegovi svoje vrste v Evropi, ki so ga leta 1597 pripeljali v Amster- knjigi Dell'Historia Naturale (Neapelj 1599). dam, kjer ga je lastnik prodal zbiratelju živali, grofu Geor- 171 Zbirka je dobila prostore ( Kunstkammer) v prvem nadstropju gu Eberhardu von Solms. Cesar je vložil velike diplomat-novozgrajene stavbe, ki je imela v pritličju dvorno konjušnico ske napore, da je od grofa pridobil kazuarja za svojo zbirko. (1563–1567). 67 o zbirki je neprecenljivo, da se je ohranil inventar dvor- ki ga je izdelal dvorni slikar in skrbnik cesarskih zbirk nega pravnika in vzgojitelja vojvodovih otrok Johanna Daniel Fröschl, našteva številne preparirane živali, med Baptista Ficklerja iz leta 1598, v katerem je 3407 vpi- drugim krokodila, kameleona, eksotične ptice, neobi-sov za nekaj več kot 6000 eksponatov.172 Enako zani- čajne ribe itd.175 Posebna vrednost zbirke je bila v tem, miv je podatek o okvirni tematski razdelitvi zbirke na da je obsegala veliko slik živali v različnih tehnikah, ki štiri velika področja: »Naturalia«, »Exotica«, »Artifici- so jih naslikali vrhunski slikarji tistega časa. alia« in »Scientifica«, torej na prirodoslovje, eksotične redkosti in čudesa, umetnine in izdelke umetne obr- Naravoslovno zanimanje se zrcali tudi v sočasni likov-ti ter znanstvene in tehnične instrumente, mehanske ni umetnosti, v največji meri na področju slikarstva, pri naprave ipd. V tem se kaže zametek zgodnjih muzejev, čemer lastniki eksotičnih živali od slikarjev pričaku-ki so se že delili na posamezna področja: prirodoslov- jejo, da njihove »trofeje« slikajo po naravi – ne glede ni muzeji, umetnostni muzeji in galerije ter tehnični na slikarsko tehniko sta zaželena čim večji verizem in muzeji. Velik del vsebin, ki so bile zajete v kategoriji zoološka natančnost. Najznamenitejšo zbirko živalskih »exotica«, je prišel v domeno etnografskih muzejev. Z slik je imel cesar Rudolf II., ponosni lastnik takrat naj-vidika pomena, ki so ga v kabinetih čudes imele živali, modernejšega živalskega vrta v Evropi in najobsežnejše omenimo, da je bil najimenitnejši eksponat vojvodove prirodoslovne zbirke ( naturalia) v kabinetu čudes. Ži-Wunderkammer nagačen slon, ki ga je leta 1553 Al- valski vrt je po cesarjevi smrti začel propadati in ve-brehtu V. podaril cesar Maksimilijan II. lik del zbirke kuriozitet se je porazgubil, ohranilo pa 173 se je kar nekaj slik (pretežno miniatur), ki so z vidika Še slavnejša je bila zbirka cesarja Rudolfa II. na Praškem zgodnjenovoveškega naravoslovja in slikarstva nepre-gradu, ki je bila precej obsežnejša in je imela bistveno cenljive vrednosti. Avstrijska narodna knjižnica na Du-več živalskih eksponatov.174 Inventar za leta 1607–1611, naju hrani dva obsežna albuma zooloških ilustracij: t. i. Muzej cesarja Rudolfa II. ( Museum Rudolfs II, Cod. Min. 172 Večina eksponatov je bila ukradena ali uničena, ko je šved- 129 in Cod. Min. 130) ter Zbirko naravoslovnih študij ski kralj Gustav II. Adolf leta 1632 vdrl v Bavarsko in op- ( Sammlung der Naturstudien, Cod. Min. 42). Poleg tega lenil kraljevo palačo v Münchnu; kar je ostalo, je zgorelo v so v Narodni galeriji v Washingtonu še štirje albumi velikem požaru 1729. Vendar se je ohranilo razmeroma veliko umetniških del, ki so jih odpeljali Švedi in so danes v risb, urejeni skladno z ikonografsko tradicijo štirih ele- švedskih muzejih, ter dragocenosti, ki jih je bavarski vojvo- mentov, tradicionalno poimenovani Štirje elementi ( The da in volilni knez Maksimilijan I. leta 1607 preselil v svo- Four Elements, Inv. št. 1987, str. 205–208). jo zasebno zbirko. Za Kunstkammer vojvode Albrehta V. glej: D. Diemer in P. Diemer, 1995, str. 55–104 ter D. Di- Muzej Rudolfa II. (ali Bestiarij Rudolfa II. ) vsebuje dva emer, P. Diemer idr. 2008. Ficklerjev inventar iz leta 1589 je objavljen v: Diemer, 2004 in dostopen tudi na: https:// kodeksa s celostranskimi slikami živali iz cesarjevega hainhofer.hab.de/informationen-zur-edition/bibliographie/ živalskega vrta, prepariranih živali iz njegove Wunder-diemer_fickler_2004a. kammer, pa tudi živalskih primerkov, o katerih je sli- 173 Slon je bil prava atrakcija – cesar Maksimilijan ga je dobil šal zanimive stvari, a mu jih ni uspelo dobiti. Skupaj v dar od portugalskega kralja Janeza III. leta 1551, ko se je imata rokopisa kar 181 ohranjenih pergamentnih listov zadrževal v Španiji kot regent. S slonom je prepotoval velik del Evrope in leta 1552 v triumfalnem sprevodu prispel na z vrhunskimi zoološkimi študijami (vključenih je tudi Dunaj, kjer so bili prebivalci navdušeni nad indijskim velika- nekaj botaničnih ilustracij), ki so jih v letih 1577–1612 nom. Soliman, kot je bilo slonu ime, je v cesarjevi menažeriji izdelali Giuseppe Arcimboldo (ali slikar njegovega kmalu poginil. Cesar je dal ob tej priložnosti skovati spominsko medaljo z njegovo podobo, truplo pa so skrbno secirali. kroga), Joris Hoefnagel, Hans Verhagen den Stommen, Nekaj kosti so podarili različnim imenitnikom, kožo pa so Daniel Fröschel, Dirk de Quade van Ravesteyn in drugi preparirali, nagačili in podarili bavarskemu vojvodi Albrehtu V. (Opll, 2004, str. 229–273; Opll, 2006, str. 337–343). po njeni smrti prišli v Vatikansko knjižnico, večina slik pa je 174 Cesarsko zbirko so švedski vojaki izropali leta 1648, ko so bila prodana v Francijo. Največ dragocenosti iz zbirke Rudol- pod vodstvom generala Hansa Christoffa Königsmarcka ob- fa II. danes hranijo v Cesarski zakladnici (Kaiserliche Schatz- legali Prago in zasedli Malo strano. Švedska kraljica Kristi- kammer) na Dunaju, kamor so kmalu po Rudolfovi smrti leta na je vrhovnemu poveljniku vojske, grofu Karlu Gustavu, in 1612 njegovi nasledniki preselili del dragocenosti. Za kabinet generalu Königsmarcku izrecno naročila, da je treba zbirko čudes Rudolfa II. glej: Bukovinská, 2005, str. 199–227; Bu- zaščititi in prepeljati na Švedsko. Umetnine so danes razpr- kovinská, 2007, str. 143–167; Bukovinská, 2015, str. 229–153; šene po evropskih muzejih, saj je Kristina Švedska po abdi- Fučíková, 2017, str. 47–53. kaciji velik del umetnin preselila v Rim. Knjige in rokopisi so 175 Inventar je objavljen v: Bauer, 1976. 68 Joris Hoefnagel, Kameleona, ilustracija št. 53 (izrez), Animalia Quadrupedia et Reptilia (Terra), 1575–1588, Narodna galerija, Washington. mojstri.176 Umetniki istega kroga so avtorji ilustracij v nastalo približno v letih 1575–1590).177 Avtor je študije Zbirki naravoslovnih študij (običajno v strokovni litera- živali približal tipu emblemskih sličic, saj so umeščene turi okrajšano Naturstudien). Gre za album s 170 foliji, v z zlatom začrtane elipse. O tem, da gre za zavestno na katerega so nalepljene študije živali in rastlin (226 zgledovanje po emblemih, pričajo tudi dopisani izreki slik živali), pri čemer so nekatere študije enake kot v in verzi. Muzeju Rudolfa II. Podobe živali v washingtonski Na- rodni galeriji je njihov avtor Joris Hoefnagel uredil v 177 Trije albumi za elemente zemlja, voda in zrak sledijo takrat štiri albume: Animalia rationalia et insecta – Ignis, Ani-pogosti razdelitvi živali na »zemeljske« (sesalci, plazilci), vod- malia quadrupedia et reptilia – Terra, Animalia aquatilia ne (ribe, školjke in druge živali, ki živijo v vodi) ter »zračne«, to so živali, ki so sposobne leteti (v največji meri ptice, vendar et conchiliata – Aqua in Animalia volatilia et amphibia tudi netopirji, nekatere dvoživke in žuželke). Hoefnagel se – Aeris. Mojstrske slike v tehniki akvarela in gvaša z do- od te sheme odmakne pri žuželkah, ki jih umesti med živali datkom zlata je Hoefnagel ustvarjal več let (272 listov je ognja. Čas nastanka risb je problematičen, saj velika večina ni datirana, pri redkih, ki imajo letnico, pa se zastavlja vprašanje, ali ni letnica naknadno pripisana ali pa se mogoče ne nana- 176 Za študije živali v obeh kodeksih glej: Irblich, 1990; Staudin- ša na nastanek risbe. Za Hoefnaglove albume glej: Hendrix, ger, 1996, str. 230–276. 1984; Hendrix, 1997, str. 157–171; Bass, 2017, str. 521–547. 69 Menažerije z eksotičnimi živalmi, živalski vrtovi, ka- o dobrem, razumnem in izobraženem vladarju je od bineti čudes ter zbirke zooloških risb in slik niso bili antike naprej imanentna vsem obdobjem evropske samo moda in vprašanje prestiža, ampak so služili tudi zgodovine. Zgodnji novi vek ob univerzalni izobrazbi znanstvenim namenom, kar je izpričano prav v pri- vladarja prvič nameni izrazit poudarek prirodoslovju: meru cesarja Rudolfa II. Ne nazadnje je že Conrad ne samo teoretičnim znanjem, temveč tudi empirič- Gesner za pripravo monumentalne Zgodovine živali s nim vidikom ter s tem povezanemu ustanavljanju bo-pomočjo širokega kroga prijateljev in kolegov pri zbi- taničnih in živalskih vrtov. Zgledu evropskih monar-ranju podatkov o živalih številne informacije pridobil hov ni sledila samo visoka aristokracija, ampak so ideji prav iz velikih menažerij, živalskih vrtov in naravoslov- vsestransko izobraženega kneza po svojih močeh sle-nih zbirk evropskih knezov. Prav tako je Gesner odlo- dili tudi predstavniki nižjega plemstva in meščanstva čilno prispeval k razvoju zooloških ilustracij: vrhunske – tudi v vojvodini Kranjski, ki je z Janezom Vajkardom akvarelne študije živali, po katerih so nastajali leso- Valvasorjem stopila v korak z ostalo Evropo. rezi za njegovo knjigo, so v naturalističnem pristopu vzpostavile standard, na katerem so gradili Joris Ho- Valvasor, ki je kot pravi polihistor svojega časa stremel efnagel in drugi mojstri Rudolfovega kroga. k idealu univerzalne izobrazbe, je s širokim spektrom 178 Skupaj z bogato založenimi knjižnicami, v katerih niso bile znanstvenih zanimanj v marsikaterem pogledu preka-samo ilustrirane knjige o živalih, ampak tudi albumi šal ustaljeno predstavo o izobraženem plemiču. Res je, ročno slikanih miniatur, koloriranih lesorezov in bak- da ni imel živalskega vrta, ker si ga s svojimi omejeni-rorezov, so bili kabineti čudes in živalski vrtovi dokaz mi sredstvi ne bi mogel privoščiti, imel pa je nadpov-razgledanosti in izobraženosti njihovega lastnika – v prečno bogato knjižnico, zavidljivo število umetniških 17. in 18. stoletju so postali tako rekoč obvezen del grafik ter omembe vreden izbor tehničnih, kartograf-dvora razsvetljenih knezov. Tovrstno razumevanje je skih in matematičnih instrumentov, kovancev, starin slikovito ubesedil Francis Bacon v drami Gesta Grayo- in kuriozitet, ki jih je nabral v letih potovanj in pozne-rum, kjer eden od dvornih svetovalcev knezu svetuje, je izpopolnjeval z nakupi.180 Zbirka na Bogenšperku je naj kot moder vladar poskrbi za štiri pomembne institucije: knjižnico, botanični in živalski vrt, kabinet (ču- set and cherished. This Garden to be built about with Rooms, to stable in all rare Beasts, and to cage in all rare Birds; with two des) ter muzej znanstvenih instrumentov in tehničnih Lakes adjoining, the one of fresh Water, and the other of salt, for naprav. S perspektive zanimanja za živali je zanimivo, like variety of Fishes: And so you may have, in a small Compass, da svetovalec posebej izpostavi živalski vrt, pove, kako a Model of Vniversal Nature made private. The third, A goodly huge Cabinet, wherein whatsoever the Hand of Man, by exqu- naj bodo urejene kletke, ter poudari, da mora imeti isite Art or Engine, hath made rare in Stuff, Form, or Motion, dobro urejen živalski vrt za vodne živali vsaj dve jezeri whatsoever Singularity, Chance and the Shuffle of things hath – eno s sladko in drugo s slano vodo. Opis zaključi s produced, whatsoever Na|ture hath wrought in things that want Life, and may be kept, shall be sorted and included. The fourth, pomembno mislijo, ki razkriva eno od idejnih izho- Such a Still-house so furnished with Mills, Instruments, Furna- dišč nastajanja živalskih vrtov: da vrt v pomanjšanem ces and Vessels, as may be a Palace fit for a Philosopher's Stone.« obsegu predstavlja vzorec celotne narave.179 Predstava ( Gesta Grayorum, or, The history of the high and mighty prince, Henry Prince of Purpoole ... , London 1688, str. 34–35.) Avtor knjige v publikaciji ni naveden, danes je avtorstvo besedila z 178 Zoološke ilustracije iz Gesnerjeve zbirke so danes razpršene nasveti vladarju pripisano Francisu Baconu. po različnih muzejih in knjižnicah, daleč največji del pa hrani 180 O številu znanstvenih instrumentov priča zapuščinski inven-Univerzitetna knjižnica v Amsterdamu. Gre za dva albuma z tar, v katerem jih je naštetih 300, pri čemer jih je, kot poudarja več sto akvareli, ki ju hranijo pod oznako Ms III C 22 in Ms Hudales, velik del odprodal pred smrtjo, ko se je zaradi izdaje III C 23. Glej: Egmond, 2013, str. 149–170. Slave vojvodine Kranjske znašel v hudi finančni stiski. O razno- 179 » And to this purpose I will commend to your Highness four prin- vrstnosti in znanstvenem značaju zbirke daje slutiti tudi zapis cipal Works and Monuments of your self: First, The collecting of a Erazma Franciscija, urednika Slave vojvodine Kranjske, ki je do- most perfect and general Library, wherein whatsoever the Wit of polnil poglavje o znamenitih Kranjcih in o Valvasorju zapisal, Man hath heretofore committed to Books of worth, be they ancient da se je ukvarjal z eksperimenti na področju izdelave in obde- or modern, printed or Manuscript, European or of the other Parts, lave stekla, emajla, izdelave barvil, livarstva, pa tudi ličil in zdra- of one or other Language, may be made contributary to your Wis- vil. Še bolj neposreden je odlomek, v katerem Francisci pravi, dom. Next, a spacious, wonderful Garden, wherein whatsoever da v Valvasorjevih (danes neohranjenih) delih najdemo zapise Plant, the Sun of divers Climates, out of the Earth of divers Mou- s področja astronomije, geometrije, aritmetike, stereometrije, lds, either wild, or by the Culture of Man, brought forth, may be, glasbe, optike, perspektive, statike, pnevmatike, hidravlike, me- with that Care that appertaineth to the good prospering thereof, hanike, kemije, arhitekture itd. (Hudales, 2008, str. 64–70). 70 bila pravi mali muzej in tudi sam je zanjo uporabljal lastnih izkušenj piše o živalih, ki jim namenja več po-ta izraz (Radics, 1910, str. 98). Jože Hudales Valvasor- zornosti, kot bi v topografskem delu morda pričako-jevo zbirko enakovredno postavlja ob bok plemiškim vali. Sam je (poleg znamenitih botaničnih akvarelov) muzejskim kabinetom drugod po Evropi in ocenjuje, izdelal kar nekaj odličnih živalskih študij v tehniki da celo presega značaj kabineta čudes ter se z znan- akvarela in gvaša, vrednih, da bi ilustrirale najkvalite-stvenim značajem uvršča med najpomembnejše tovr- tnejše zoološke publikacije.184 stne zbirke svojega časa (Hudales, 2008, str. 64–70).181 Valvasor seveda ni edini kranjski plemič, ki se je lahko pohvalil z izborom raritet – v Slavi vojvodine Kranj- ske omenja in opisuje zbirke, med katerimi je bila da- leč največja tista, ki so jo ustvarili Turjačani, na čelu s kranjskim deželnim glavarjem Volfom Engelbertom Turjaškim. Dragocenosti, umetnine, vojaške trofeje, orožje in raritete so bile na treh lokacijah: na rodbin- skem gradu Turjak, v gradu v Žužemberku in v njihovi mestni palači v Ljubljani. Ustvarjanje umetniških in naravoslovnih zbirk je izpričano tudi med ustanov- nimi člani Dizmove družbe: Janez Gregor Dolničar v življenjepisu Janeza Štefana Florjančiča (TM, fol. 74v)182 poleg obsežne zbirke antičnih kovancev in medalj posebej omeni njegov muzej ( berüembtes Mu- seum), v katerem so bile tudi naravne redkosti ( Natur rariteten). Muzej je kmalu postal slaven, tako da so ga obiskovali popotniki z različnih koncev Evrope. Valvasorjevo poznavanje naravoslovja je močno pre- segalo sodobni ideal izobraženega kneza – s svojim Janez Vajkard Valvasor, Navadni polh (izrez), delovanjem se je na različnih področjih uvrščal med Metropolitanska knjižnica, Hrvaški državni arhiv, mednarodno priznane raziskovalce in znanstvenike, o Zagreb, VZ XVIII, 106. čemer priča tudi članstvo v angleški Kraljevi akademi- ji. Bil je pravi polihistor renesančnega tipa, v spektru Valvasorjeva zbirka knjig in grafik ni zanimiva samo njegovih znanstvenih interesov pa je dobro dokumen- kot dokaz interesa za prirodoslovje, temveč tudi z vi-tirano tudi zanimanje za živali. Nazorno predstavo o dika povezanosti renesančnega naravoslovja z emble-tem daje že samo število naravoslovnih knjig in grafič- matiko. Baron z Bogenšperka se je namreč živo zanih ilustracij z živalskimi motivi v njegovi knjižnici na nimal za obe področji, o čemer pričajo emblemi, ki Bogenšperku.183 V Slavi vojvodine Kranjske na števil- jih je zanj izdelal Andrej Trost, precejšnje število emnih mestih s pristnim zanimanjem in poznavanjem iz blemskih knjig v njegovi knjižnici ter emblemski motivi z živalmi, ki krasijo dve njegovi zgodnji publikaciji: 181 Za Valvasorjevo muzejsko zbirko glej tudi: Radics (1910, str. 97–104) in Reisp (1983, str. 106–108). 184 Valvasorjeve botanične in živalske študije so zbrane v zad- 182 Florjančič je imel tudi obsežno knjižnico, ki jo je zapustil si- njem, osemnajstem zvezku zbirke Iconotheca Valvasoriana. Od novom, med katerimi se je posebej odlikoval najstarejši, Janez 163 ohranjenih listov so na petinštiridesetih folijih študije ži- Dizma Florjančič, ki se je posvečal matematiki, astronomi- vali, največkrat naslikanih v naravni velikosti. Po številu daleč ji in geografiji ter se v zgodovino zapisal kot avtor velikega prednjačijo žuželke, ki so bodisi upodobljene na samostojnih zemljevida Kranjske ( Ducatus Carnioliae tabula chorographica, listih bodisi na listih z botaničnimi motivi. Poleg žuželk naj- 1744). Glej: Preinfalk, 2014, str. 70. demo še polža, žabo sekuljo, slepiča, kačo smokuljo, kuščarje 183 Valvasor je imel v knjižnici veliko naravoslovnih knjig, med in nekaj ptic, ki so na samostojnih folijih. Med slednjimi so njimi velik delež zgoraj omenjenih del s področja zoologi- posebej imenitne upodobitve sive čaplje (fol. 146), male uha- je, predvsem pa geografska dela in potopise. Glej: Bibliothe- rice (fol. 161) in čuka (fol. 163). Izmed zooloških študij iz- ca Valvasoriana. Katalog knjižnice Janeza Vajkarda Valvasorja, stopa izjemno prepričljiva slika edinega sesalca – navadnega Ljubljana/Zagreb 1995. polha (fol. 106). 71 Jacob Hoefnagel, Grafični list z rogačem in geslom Scarabei umbra, Archetypa Studiaque, I, 2, Frankfurt na Majni 1592. Dominicae Passionis Icones (Bogenšperk 1679) in The- je z vidika povezanosti renesančnega naravoslovja z atrum mortis humanae tripartitum (Ljubljana 1682). emblematiko eden ključnih spomenikov 16. stoletja. Glavni vir navdiha za miniaturne živali, ki naseljujejo Bakrorezi Jacoba Hoefnagla, vrezani po risbah njego-dekorativne bordure bakrorezov v Pasijonski knjižici in vega očeta Jorisa Hoefnagla, so bili zelo popularni in Prizorišču smrti, so vrhunske zoološke upodobitve ži- so med drugim služili kot svojevrstna »knjiga vzor-vali na grafičnih listih serije Archetypa studiaque Jacoba cev za umetnike«. Hkrati so eden najlepših primerov Hoefnagla, ki je izšla leta 1592 v Frankfurtu na Maj- zlivanja naravoslovja in emblematike: jedrnati napisi, ni.185 Valvasor je imel v knjižnici kar dva izvoda Ho- ki imajo funkcijo gesla, se smiselno povezujejo s sim-efnaglovih grafik: nevezano serijo 52 grafičnih listov boliko upodobljenih živali, s čimer vrhunska zoološka ( Iconotheca Valvasoriana, IX, 157–208) in knjižno iz- študija živali dobi emblemski značaj. dajo ( Bibliotheca Valvasoriana, 1096). Znamenita serija Idejo je Jacob Hoefnagel povzel po očetu Jorisu, 185 Polni naslov se glasi: Archetypa studiaque patris Georgii Hoe- mojstru, ki se je v drugi polovici 16. stoletja uvelja-fnagelii Jacobus F. genio duce ab ipso scalpta omnibus philomu- vil kot eden od najbolj nadarjenih slikarjev žanra, v sis amice D. ac perbenigne communicat. Knjiga ima štiri dele, katerem se zlivata zoološka ilustracija in emblemska vsak ima po 12 folijev z bakroreznimi upodobitvami živali in rastlin ter naslovni list, skupaj torej 52 listov. Večina listov tradicija.186 Joris Hoefnagel je nekatere svoje živalske vključuje kratko geslo in izrek, ki je vzet praviloma iz Svetega pisma ali iz zakladnice antičnih avtorjev. Za analizo živalskih 186 Joris Hoefnagel je bil vsestranski izobraženec, založnik, tr-motivov v dekorativnih bordurah obeh Valvasorjevih tiskov govec z umetninami, diplomat in pesnik, ki ni imel formalne glej: Germ, 2015, str. 109–136. slikarske izobrazbe, a se je s svojim talentom in preciznostjo 72 podob z mističnim in moralnim pomenom« izrecno omenja v privilegiju ob imenovanju Jacoba Hoefnagla za dvornega slikarja, po njegovi smrti pa je odkupil celotne albume Štirje elementi. Hoefnaglove emblemske študije živali – prelepe po- dobe, ki imajo pogosto skrit pomen187 – so po tipolo- giji blizu tistim, ki jih uporablja Joachim Camerarius (in številni drugi avtorji emblemskih slik). Vzporedni- ce zagotovo niso naključje: Camerarius in Hoefnagel sta se najverjetneje osebno poznala, vsekakor pa sta pripadala istemu krogu izobražencev (Jorink, 2010, str. 189–191).188 Ne glede na natančno kronološko za- poredje risb Jorisa Hoefnagla in izdaje Camerariuso- vih emblemov je slednji najbrž imel priložnost videti Hoefnaglove risbe, vsekakor pa sorodnost konceptov Joris Hoefnagel, Študija rogača z geslom Scarabei kaže, kako zelo sta renesančna zoologija in emblema- umbra, ilustracija št. 5, Animalia rationalia et insecta tika medsebojno prepleteni ( Vignau- Wilberg, 1987, str. (Ignis), 1575–1588, Narodna galerija, Washington. 145–156). Popularna serija grafičnih listov Archetypa miniature opremil z izreki, ki funkcionirajo kot em- studiaque, ki jo je po očetovih risbah zasnoval in izdal blemska gesla. S tem je nakazal, da ne gre samo za Jacob Hoefnagel, dodatno osvetli proces zlivanja obeh študijo živali, ampak da ima delo tudi alegoričen zna- področij tudi v smislu vključevanja široke javnosti: z čaj. Izrazito emblemski značaj imajo ilustracije, zbrane njo se živali mojstra Jorisa Hoefnagla iz kabinetov ču-v že omenjenih albumih Štirje elementi (glej zgoraj). des in zasebnih knjižnic renesančnih knezov preselijo Nad sličicami, ujetimi v zlat okvir, je največkrat izpisa- na grafične liste, ki so bili dostopni najširšemu krogu no geslo, včasih pa je kombinacija slike in gesla dopol- izobražencev in ljubiteljev.189 njena s kratkim pripisom, ki ima vlogo razlagalnega Valvasor je s svojim delovanjem – raziskovanjem, besedila ( subscriptio). S takšno kompozicijo slikar zo- zbiranjem, pisanjem, izdajanjem knjig ter vsestran-ološko študijo preobrazi v klasično emblemsko struk- skim zanimanjem za naravo in umetnost – odločilno turo, s čimer pride do enega najzanimivejših zlivanj vplival na intelektualno okolje, v katerem so se obli-zoološke ilustracije in emblematike. Vendar je, kot kovali prvi kranjski akademiki. Za pričujočo študijo opozarja Marisa Anne Bass, emblemski značaj zbirke je ob že omenjenem interesu za živali tako s priro- Štirje elementi specifičen, saj vrhunska slikarska izved- doslovnega kot emblemskega vidika pomembno tudi ba, kaligrafski zapisi in uporaba zlata, predvsem pa njegovo navdušenje nad Ezopovimi basnimi. Baron z odprta struktura ilustriranih listov, kjer je včasih več Bogenšperka je imel v svoji zbirki kar nekaj grafičnih pripisov oziroma avtor pušča prostor za dodatne zapise, kažejo, da je zbirko ustvarjal prvenstveno zase ter za ozek krog svojih prijateljev, strokovnih kolegov in 187 » pulchras quaesdam imagines, quae praeter elegantiam picturae poznavalcev. Prav te študije so verjetno naredile tako plerumque hieroglyphicam quandam ac mysticam interpretatio- močan vtis na bavarskega vojvodo Albrehta V., da je nem aut moralem habeant« (Evans, 1984, str. 270). Joris Hoef- Hoefnagla zaposlil kot dvornega slikarja, in navduši- nagel je tudi sam avtor knjige emblemov z naslovom Traité de la Patience, Par Emblêmes Inventées et desinées par George Hoe- le tudi druge naročnike, predvsem cesarja Rudolfa II. fnagel (London 1569, rokopis z izvornimi ilustracijami hrani (Bass, 2017, str. 536–537). Cesar namreč združevanje Mestna knjižnica v Rouenu, Ms Leber, 2916). mojstrstva na področju slikarstva in »hieroglifskih 188 Glej tudi: DaCosta Kaufmann, 1993, str. 11–48, 79–99; Vignau – Wilberg , 2007, str. 217–243. pri izdelavi zooloških motivov uvrstil med največje mojstre 189 Jacob Hoefnagel se je enako kot njegov oče živo zanimal za živalskih podob. Glej: Gerszi, 1972, str. 755–762; Vigna-emblematiko. Poleg omenjene grafične serije z emblemski- u-Wilberg, 1985, str. 103–167; Vignau-Wilberg, 1987, str. mi upodobitvami živali mu stroka pripisuje knjigo emblemov 185–214; Hendrix in Vignau-Wilberg, 1992. Gloria Crocodilus (Elblag 1634). 73 listov z ilustracijami basni,190 v knjižnici pa je hranil ke v 16. stoletju sovpada z okrepljenim zanimanjem več izdaj ezopovskih basni iz 16. in 17. stoletja.191 za basni, žanr, ki se je izoblikoval v antiki in s svojo Kako samoumevno se področja zoologije, emblema- popularnostjo vplival tudi na druga področja umetni-tike in ezopovskih basni povezujejo v ikonografsko in ške ustvarjalnosti. Ezopu pripisane poučne zgodbe o likovno celoto, dokazujejo prav okrasni okviri bakro- živalih so že v stari Grčiji vstopile v druge literarne reznih ilustracij v Pasijonski knjižici in Prizorišču smrti: žanre (zlasti v epigramatiko), pa tudi v umetnost go-v njih namreč živali niso povzete zgolj po zooloških vorništva, filozofijo in likovno umetnost – skratka, in emblemskih sličicah, ampak tudi po ilustracijah v postale so del splošne kulture. Njihova priljubljenost priljubljenih živalskih zgodbah z moralnim sporoči- se je v starem Rimu še stopnjevala in iz tega časa so se lom.192 V času, ko je Valvasor izdajal svoje knjige, sta ohranile prve večje zbirke basni: Fedrove Fabulae aeso-bili emblematika in tradicija ezopovskih basni tako piae (1. stoletje), Babrijeve Fabulae aesopiae metro iam-zliti, da je velikokrat nemogoče z zanesljivostjo reči, ali bico (verjetno zgodnje 2. stoletje) in Avijanove Fabulae je določen ikonografski motiv Trostovih bordur vzet (ok. 400).194 Za njihovo razširjenost in dolgoživost je iz knjige emblemov ali iz zbirke basni. Pretirano dla- velikega pomena tudi to, da so intenzivno vstopile v kocepljenje tudi ni na mestu: knjige emblemov so v 16. pouk retorike kot ene najbolj cenjenih veščin antič- stoletju dobesedno vsrkale basni, hkrati pa so se zbirke nega sveta. V retoričnih vadnicah t. i. progymnasmata basni po obliki tako približale emblemskim knjigam, (lat. praeexercitamina) so govori z vsebinami iz basni da je nastal nov, hibriden žanr t. i. emblemskih knjig del standardnega repertoarja, učenci pa so morali po basni. Proces je pomemben tudi za razumevanje živali pripravljenih zgledih napisati svojo različico basni in na vpisnih straneh Dizmove kronike, zato velja vsaj na jo predstaviti kot govorni nastop. V znameniti vadni-kratko opozoriti nanj. ci retorja Aftonija Antiohijskega je celo prva govorna vaja vezana na basni, kar ne preseneča, saj je bil Afto- nij tudi sam priznan basnopisec.195 2.1.2 Emblemske knjige in tradicija ezopovskih basni Tradicija basni v izobraževalnih programih ni zamr- la z zatonom antičnega sveta, ampak je dokumenti- Neposreden vpliv basni na oblikovanje živalskih em- rana tudi v srednjem veku: pri poučevanju latinščine blemov je razviden od samega začetka renesančne so bile basni vključene med standardna berila.196 Za emblematike: Andrea Alciati ne skriva, da zajema iz razširjenost moralističnih živalskih zgodb so dodatno tradicije ezopovskih basni, kar je razumljivo, saj so poskrbeli srednjeveški pisci, ki so v krščanskem duhu sporočila poučnih živalskih zgodb kot nalašč za jedr- interpretirane basni vključili kot zglede v svoje pridi-nate moralno-alegorične poduke emblemov. V prvi ge. Znamenita je zbirka moraliziranih živalskih zgodb izdaji Emblematum liber najdemo kar 25 emblemov, ki Oda iz Cheritona Parabolae (ok. 1220) s kar 117 krat-se navdihujejo v basnih.193 Oba žanra sta bolj nepos- kimi pripovedmi, od katerih je 26 ezopovskih basni, redno povezana, kot se zdi na prvi pogled, ustvarjalne interakcije med basnijo in emblemom pa so odločil- 194 Poleg Fedrovih, Babrijevih in Avijanovih basni se je iz ob-no zaznamovale vlogo in pomen živali v emblematiki. dobja rimske antike ohranilo kar nekaj anonimnih redakcij Ni naključje, da pojav in bliskovit razvoj emblemati- ezopovskih basni v grščini in latinščini. Temeljno delo za ba- sni v antiki: Adrados, 1999. Posebej za Babrija, Fedra in Avi- jana glej: Adrados, 2000, str. 119–274. 190 Iconotheca Valvasoriana, X, 158–182 in XVI, 226a–230d. 195 Z vidika naše študije je treba omeniti, da je bila Aftonijeva vadnica klasični učbenik govorništva tudi v zgodnjem novem 191 BV, 27–31, 539 in 2462. veku. Njegova Progymnasmata je konec 15. stoletja v latin- 192 Za ikonografijo živali v obeh zgodnjih Valvasorjevih tiskih ter ščino prevedel Rudolf Agricola, prvič so bila natisnjena leta zlivanje emblemov in basni glej: Germ, 2017. 1505 (Aldus Manutius, Benetke) in bila pozneje ničkolikok- 193 Mogoče najbolj znan primer je basen o lisici, ki si je ogledo- rat izdana tako v Italiji kot severno od Alp (Adrados 2000, vala gledališko masko: lepo izdelan obraz se ji je zdel imeni- str. 236–253). Izbor Aftonijevih retoričnih vaj imamo tudi v ten, dokler maske ni obrnila in videla, da je od zadaj votla, da slovenskem prevodu: Aftonij, Progymnasmata. Retorične vaje se za lepim obrazom skriva prazen nič. Motiv se v emblemski – priprave na javni nastop, Ljubljana 2008. obliki z geslom Mentem, non formam, plus pollere pojavi že v 196 Za latinske šolske vadnice v Firencah 14. stoletja, na primer, prvi izdaji Emblematum liber (Alc., 1531, C5r). Za ezopovske je izpričanih kar 61 ezopovskih basni (Grendler, 1989, str. basni v Alciatijevih emblemih glej: Tung , 1989, str. 315–329. 107–134). 74 druge pa so povzete po različnih klasičnih in srednje- 1446–1448).199 Navdušenje je krepko preseglo izobra-veških avtorjih (Batany, 2011, str. 235–245). Zelo ne- ževalne okvire: tako je eden največjih humanistov in posredno je vpliv ezopovskih basni viden v literaturi, umetnikov zgodnje renesanse, Leon Battista Alberti, saj so navdihnile različne živalske pripovedi in vplivale obenem avtor knjižice 100 z ezopovsko tradicijo navna kompleksneje zasnovana dela, kot je sklop duho- dihnjenih basni ( Centum apologi, 1437), ki jim v uvo-vitih zgodb o lisjaku Le Roman de Renart (najstarejša du doda namišljeno dopisovanje z Ezopom, v katerem ohranjena verzija, ki jo je zapisal Pierre de St Cloud, kot eno ključnih odlik basni izpostavi duhovitost. Al-je iz leta 1174). O priljubljenosti žanra v literarnih bertijeve jedrnate basni so med humanisti požele velik krogih priča zbirka ezopovskih basni slavne francoske uspeh in k pisanju spodbudile tudi druge velikane ita-pesnice Marie de France z naslovom Ysopet, tj. Mali lijanske renesanse. Florentinski kancler Bartolomeo Ezop, ki je nastala ok. leta 1190. Avtorica v uvodu za- Scala je izdal dve zbirki po 100 basni ( Apologi centum, piše, da zgolj prevaja Ezopove basni iz zbirke angle- ok. 1480; Apologorum liber secundus, ok. 1488), pa tudi škega kralja Alfreda Velikega v francoščino, čeprav gre Leonardo da Vinci je zapisal 52 kratkih basni ( Favole, za avtorsko delo, ki se navdihuje v ezopovski tradiciji ok. 1487–1494). (Brucker, 2011, str. 187–208). Izbor ezopovskih basni, ki so iz antičnega sveta preniknile v srednji vek, je bil Med vplivnimi grškimi redakcijami ezopovskih basni je – glede na številčnost basni v rimski dobi – razmero- zbirka z dodanim Ezopovim življenjepisom, pripisana ma skromen. Najvplivnejša je bila zbirka ezopovskih Maksimu Planudesu (ok. 1260–1330), grškemu uče-basni, t. i. Romulus, ki so jih pripisovali (najverjetneje njaku in poznavalcu antične literature, ki je na Zahodu legendarnemu) rimskemu avtorju Romulu in naj bi zaslovel predvsem z redakcijo Grške antologije ( Antholo-nastala v 5. stoletju. gia Graeca).200 Planudesovo delo je ok. 1478 v Milanu 197 V 13. in 14. stoletju je bil zelo razširjen tudi t. i. Aesopus Moralisatus, prevod Avija- objavil Bonus Accursius ( Aisōpou Bios kai Mythoi, lat. novih verzificiranih basni, ki naj bi jih ok. leta 1175 v Aesopi Vita et Fabulae) skupaj z latinskim prevodom elegične distihe prelil Walter Anglež. Rinnucia d'Arezzo. Slednji je velik del basni (100 od 198 144) prevedel že v štiridesetih letih 15. stoletja in jih V Italiji, kjer se rodi umetnost emblemov, je bilo po- prvič izdal ok. 1474 pri Antoniu Zarottu v Milanu.201 znavanje basni tako med izobraženci kot med prep- S tem so v renesančno kulturo vstopile številne basni, rostimi ljudmi v poznem srednjem veku del splošne ki dotlej niso bile znane. Odziv je bil izjemen: še pred kulture (Kent, 2000, str. 69–77). V renesansi se je za- koncem stoletja je Rinuccijev prevod doživel številne nimanje za Ezopove živalske zgodbe samo še stopnje- ponatise in spodbudil nastajanje novih zbirk, med ka-valo, k čemur so prispevali prevodi na novo odkritih terimi je najvplivnejša dvojezična izdaja Alda Manuzia grških rokopisov v latinščino v začetku 15. stoletja. Vita et Fabellae Aesopi (Benetke 1505).202 Govorimo lahko o pravi mali revoluciji v svetu basni in njihove vloge v italijanski renesančni kulturi (Ci- 199 Glej: Marsh, 2003, str. 9–10; Cifarelli, 2002, str. 439–444. farelli, 2001, str. 53). Ezopovske basni so prevajali 200 Planudesov rokopis hrani Knjižnica sv. Marka v Benetkah najvidnejši humanisti tistega časa: Guarino da Verona (Cod. Marc. gr . 481), antologija je bila prvič natisnjena leta ( Exopi fabule e greco in latinum verse per Guarinum Ve- 1494 (Janus Lascaris, Firence), leta 1503 jo je v Benetkah za- ložil Aldo Manuzio ( Florilegium Diversorum Epigrammatum ronensem, ok. 1420–1422), Ermolao Barbaro Starejši in Septem Libros. [Graece:] Anthologia diaphoron epigramma- ( Aesopi Fabulae, 1422), Ognibene Bonisoli (oziroma ton), izdaja pa je doživela številne ponatise tudi zunaj Italije. Ognibene da Lonigo, Aesopus e graeco in latinum tra- 201 Rinnucio je prevajal po grškem rokopisu iz 15. stoletja, ki ga ductus, ok. 1430), Gregorio Correr ( Libellus fabella-danes hranijo v Medičejski knjižnici v Firencah (Cod. Laur. Plut. 89. sup. 79). Slednji jezikovno izvira iz zgodnjega 14. sto- rum, ok. 1431–1433), Lorenzo Valla ( Facetiæ morales, letja, strokovnjaki pa ga večinoma pripisujejo Maksimu Planu- 1438) in Rinuccio d'Arezzo ( Aesopi Vita et Fabulae, ok. desu. Za najnovejša spoznanja o atribuciji s celovitim pregle- dom strokovne literature glej: Grammatiki, 2003, str. 661–669. 202 Zarotto Rinuccijev prevod ponovno natisne leta 1476, že 197 Najstarejši ohranjen rokopis redakcije Romulus je iz 10. stole- 1475 pa ga v Rimu izda Wendellinus de Willa. Presenetljivo tja in vsebuje 83 zgodb (Adrados, 2000, str. 516–558). hitro ga sprejmejo tudi severno od Alp: v svojo redakcijo ga 198 Zbirka basni, znana tudi kot »Anonymus de Nevelet«, je naj- že ok. 1476–1477 vključi Heinrich Steinhöwel (glej spodaj). verjetneje delo anonimnega pisca oziroma t. i. Psevdo-Wal- Za zgodnjenovoveške izdaje ezopovskih basni glej: Biscéré, terja Angleža. 2012, str. 105–106; Biscéré, 2018, str. 182–209 in 328–353. 75 Severno od Alp podobno prelomnico pomeni bogato v polemike med katoličani in protestanti, hkrati pa ilustrirana dvojezična (latinska in nemška) izdaja basni zavzele prestižno mesto v izobraževanju. Sam Martin Buch und Leben des hochberühmten Fabeldichters Esopi, Luther je duhoviti jezik Ezopovih živalskih zgodb in ki jo je oskrbel vsestransko izobraženi zdravnik, pi- vrednost njihovih moralnih sporočil izjemno cenil: v sec in prevajalec Heinrich Steinhöwel.203 Steinhöwlo- večkrat citiranem pismu Melanchthonu Ezopa pos-va zbirka (ok. 1476–1477, Ulm) vključuje Rinuccijev tavi ob bok svetopisemskim prerokom in psalmom.208 prevod basni in Ezopovega življenja, dopolnjena pa je Ezopovske basni v protestantizmu preniknejo v vse z basnimi iz latinskih redakcij, ki so nastale na Zaho- pore kulturnega, verskega in političnega življenja. Kot du.204 Knjiga s 164 živalskimi zgodbami na 550 stra- je zapisal Pack Carnes: basni še nikoli niso naletele na neh in s 197 lesoreznimi ilustracijami je postala med- tako dojemljivo publiko kot v Nemčiji 16. stoletja, nih-narodna uspešnica in nov standard za objavo basni.205 če ni njihovega potenciala izkoristil bolje kot reforma-Julian Macho jo je takoj prevedel v francoščino ( Le torji (1984, str. 176). Pri tem je odločilno vlogo odigral livre de subtilles hystoires et fables de Esope, 1480, Lyon), Luthrov sodelavec in prijatelj Philipp Melanchthon njegov prevod pa je služil za slavno angleško izdajo – Praeceptor Germaniae –, ki je kot reformator šolskega Williama Caxtona ( The Subtle Fables and Histories of sistema v protestantskih deželah nemškega cesarstva Aesop, Westminster, 1484), ki je odločilno zaznamo- basnim dodelil večjo vlogo v izobraževanju, kot so jo vala razvoj basni v Angliji. Še pred koncem 15. stoletja imele kdajkoli prej. Svoja prepričanja o koristnosti ba-je Steinhöwlov Aesopus (kot so knjigo pogosto imeno- sni v vzgoji mladine je Melanchthon jasno izrazil v vali) doživel prevod v kastiljščino (Zaragoza, 1482), različnih zapisih, najceloviteje pa v znamenitem govo-nizozemščino (Antwerpen, 1485), češčino (Praga, ok. ru De utilitate fabularum (1526), kjer med drugim pra-1488) in katalonščino (Toulouse, 1488).206 Z novo, vi, da basni niso samo poučne, temveč hkrati vzbujajo razširjeno redakcijo Sebastiana Branta ( Esopi appologi radovednost in željo po znanju.209 Zato je razumljivo, siue mythologi cum quibusdam carminum et fabularum da se v 16. stoletju v nemških deželah kot gobe po additionibus, Basel 1501)207 se je vpliv Steinhöwlove dežju pojavljajo različne zbirke živalskih zgodb, čeprav zbirke še okrepil. je Brantova dopolnjena izdaja Steinhöwla dolgo osta- Za razširjenost basni v nemškem prostoru je izjemnega la najbolj priljubljena in »edina prava« zbirka Ezopo-pomena dejstvo, da so z začetkom reformacije vstopile vih basni – Der Deutsche Esop. Med novimi knjigami basni, ki so nastale severno od 203 Tudi nemške dežele imajo bogato srednjeveško tradicijo basni: Alp, sta najvplivnejši zbirki nizozemskega humanista pred Steinhöwlom je bila najobsežnejša in najbolj razširjena Martina Dorpa ( Fabularum quae hoc librum continen-zbirka bernskega dominikanca Urlicha Bonerja Der Edelstein (ok. 1349). Kot zanimivost velja omeniti, da je Bonerjeva zbir- tur…, Basel 1512–1520)210 in Joachima Camerariusa ka basni izšla v 15. stoletju kot prva ilustrirana tiskana knjiga v Starejšega ( Fabellae Aesopicæ plures quadringentis…, nemškem jeziku (Albrecht Pfister, Bamberg 1461). 204 Uporabil je prevode Guarina da Verona, Ermolaa Barbara, 208 V pismu 23. aprila 1530 Luther vzneseno zapiše: » Perveni-Lorenza Valle, Ognibeneja Bonisolija, Gregoria Correrja in mus tandem in nostrum Sinai, charissime Phillippe, sed faciemus Rinuccia d'Arrezo (Carnes, 1986, str. 2). Posegel je tudi po Sion ex ista Sinai aedif ìcabimusque ibi tria tabernacula, Psal- uveljavljenih srednjeveških zbirkah (različne redakcije Romu- terio unum, Prophetis unum et Aesopo unum« ( Martin Luthers lusa, Aesopus Moralisatus Psevdo-Walterja Angleža, srednje- Briefe, 1897, str. 303). Luther je tudi sam pripravljal zbirko veške redakcije Avijanovih basni in Fabulae collectae španske- basni, ki naj bi bila namenjena prav vzgoji mladih, in napisal ga juda Petra Alfonsa). ilustrativen uvod (ok. 1530). Delo je ostalo nedokončano in 205 Poleg basni je v knjigi še nekaj anekdotičnih kratkih zgodb je bilo objavljeno šele po njegovi smrti pod naslovom Etli- Poggia Braccolinija iz njegove zbirke Facezie (lat. Liber facetiche Fabeln aus Esopo von Martin Luther verdeutscht (Christian arum ali Confabulationes). Rödingers Erben, Jena 1557). Za Luthrovo zbirko basni glej: 206 V 16. stoletju je bil Steinhöwlov Aesopus preveden še v poljšči- Carnes, 1984, str. 179–181. no (ok. 1522), madžarščino (ok. 1534), katalonščino (1550), 209 De utilitate Fabulorum, Philippi Melanthonis Opera Quae danščino (1556) in celo japonščino (1593). Glej: Dicke, 1994, Supersunt Omnia, v: Karl Gottlieb Bretshneider (ur.), Corpus str. 374–379; Biscéré, 2018, str. 102–103. Reformatorum XI, A. C. Schwetschke, Halis Saxonum, 1843, 207 Knjiga vsebuje 300 basni. Prva izdaja (Jakob Wolf von coll. 116–120. Pforzheim, Basel 1501) ima samo latinsko besedilo, v nem- 210 Prva zbirka basni, ki jo je Dorp kot profesor na univerzi v škem prevodu (Johann Adelphus Muling) je izšla leta 1508 Leuvenu pripravil za študijske namene, naj bi nastala že leta (Johann Prüss, Strassburg). 1509 (Cifarelli, 2002, str. 444). 76 Tübingen 1538). Camerariusova knjiga, ki je v prvi iz- živalskimi zgodbami in jih pretočil v verze, polne ži-daji vsebovala dobrih 400 basni, je bila večkrat ponatis- vahne duhovitosti, iskrive ironije in prikritih namigov njena in dopolnjena, tako da zadnja redakcija ( Fabulae na slabosti sodobne družbe. La Fontaine je z basnimi, Aesopicæ plures quingentis et aliae quaedam narrationes, ki jih je izdal v letih 1668–1694, požel tolikšen uspeh, Leipzig 1564) šteje kar 500 basni. Okrajšano različi- da so se ezopovske živalske zgodbe v zavest številnih co, ki jo je Camerarius pripravil za pouk v šolah, je s evropskih bralcev vtisnile kot La Fontainove basni. predgovorom pospremil njegov prijatelj Melanchthon, ki tudi ob tej priložnosti izrazito hvali njihovo vlogo in Z vidika povezanosti basni in emblemskih knjig pomen. je ključno zlivanje obeh žanrov, do katerega pride v 211 Ne preseneča torej, da je Joachim Camerarius Mlajši, ki je ustvaril največji opus živalskih emblemov, Franciji, kjer se prve tiskane izdaje basni prav tako po-dobro poznal ezopovske basni, saj je odraščal v okolju, javijo pred koncem 15. stoletja.213 Ker je besedilo veči-ki jim je bilo izrazito naklonjeno. Pri tem je ključno vlo- ne basni kratko, se, zlasti kadar so zapisane v verzih in go odigral prav njegov oče, ki že v svoji prvi knjigi basni opremljene z ilustracijami, oblikujejo v vizualno in vse-izrecno poudarja alegorično vrednost živalskih zgodb binsko zaokrožene enote, ki se s kombinacijo slike in ter njihov pomen za izobrazbo in vzgojo duha, za razu- epigrama približajo tipologiji emblema. Še pred sredo mevanje sveta, v katerem živimo. 16. stoletja se v nekaterih izdajah vzpostavi struktura 212 tiskane strani, ki se do te mere priliči knjigam emble- Kontinuirano, v resnici naraščajoče zanimanje za ba- mov, da lahko govorimo o t. i. emblemskih knjigah basni se v nemških deželah odraža v številnih ponatisih sni (Saunders, 2000, str. 21–64). Najzgodnejši primer omenjenih zbirk ter v ambicioznem projektu Isaaca tovrstne emblemske knjige basni so Les fables du très Nicholasa Neveleta, ki je leta 1610 v Frankfurtu na ancien Ésope Gillesa Corrozeta iz leta 1542.214 Jedrna-Majni izdal monumentalno delo Mythologia Aesopi- to izražena morala basni je primerljiva z emblemskim ca, najobsežnejšo kompilacijo ezopovskih živalskih geslom, ilustracija je ekvivalent picturae, verzificirano zgodb s številnimi novimi basnimi, ki jih je odkril v do besedilo basni pa ima obliko in funkcijo epigrama tedaj neznanih rokopisih. Ilustrirana dvojezična izdaja ( subscriptio) v emblemu. Kombinacija treh prvin je pri (vzporedno grško in latinsko besedilo) na skoraj 700 Corrozetu izpostavljena v okviru ene tiskane strani, straneh, opremljena z lesorezi Vergila Solisa, je ostala medtem ko je daljša razlaga basni na sosednji strani. v nemškem prostoru nepresežena. Postavitev strani je podobna kot v francoskih izdajah V drugi polovici 17. stoletja nesporen primat v razvo- Alciatijeve Emblemata, seveda pa povezava ni zgolj ju basni prevzame Francija z Jeanom La Fontainom. oblikovne narave: Corrozet, velik ljubitelj Alciatijevih Knez basni, kakor so ga poimenovali Francozi, je ve- emblemov,215 je dve leti prej objavil prvo francosko lik del ezopovskega korpusa (pri čemer se je naslo- knjigo emblemov, znamenito Hecatomgraphie (Pariz nil tudi na Neveletovo izdajo), dopolnil z indijskimi 1540), z identično strukturo strani, kot jo ima njegova zbirka basni. S tem je prvič povsem nedvoumno opozoril na emblemski značaj basni in neposredno pove- 211 Fabellae aesopicae quaedam notiores, et in scolis usitatae, partim zal oba žanra. Ideja se je izkazala za zelo plodno: Cor-excerptae de priori editione, partim nunc primum compositae, ad rozetova priredba Ezopovih basni je doživela številne usum studiorum puerilium… (Leipzig 1545). Knjiga je postala eden najpogosteje izdanih učbenikov in so jo redno tiskali še izdaje in spodbudila nastanek novega tipa emblemskih do konca 18. stoletja. Melanchthon jo izrecno pohvali tudi v pismu prijatelju Krištofu Ziglerju (Philippi Melanthonis 213 Za izdaje ezopovskih basni v Evropi od 16. do 18. stoletja Opera Quae Supersunt Omnia, v: Karl Gottlieb Bretshnei-glej: Biscéré, 2018, str. 328–332. der (ur.), Corpus Reformatorum VII, A. C. Schwetschke, Halis 214 Gilles Corrozet, Les fables du très ancien Ésope Phrigien, pre-Saxonum, 1840, col. 561–564). mièrement escriptes en grec, et depuis mises en rithme françoise, 212 Glej uvodno posvetilo ( Epistola), foll. 2r–4r. Izpostavljanje Paris 1542. alegorične vrednosti živali je razvidno tudi iz dvojnega inde- 215 Alciatijeva knjiga emblemov je bila v Franciji prvič izdana ksa knjige: abecednemu kazalu basni ( Fabulorum index) sle- že leta 1534 ( Emblematum libellus, Chrestien Wechel, Pariz). di seznam alegoričnih pomenov – moralnih sporočil, naukov, Leta 1536 je pri istem založniku izšel ponatis s francoskim značajskih lastnosti, kreposti in pregreh, ki jih določene basni prevodom ( Livret des emblemes), ponovno izdan 1539 ( Les opisujejo ( Capita praeceptorum ad quae singulae fabulae refe- emblemes), sledilo pa je več deset ponatisov in dopolnjenih rendae, sive quid illae docent…). Za izdaje Camerariusovih ba- izdaj. Za celovit pregled izdaj Alciatija v Franciji glej: Adams, sni glej: Thoen, 1973, str. 659–679. 1999, str. 1–94. 77 knjig.216 Povezanost obeh žanrov v zgodnjem novem 1549, 1550 ali 1564).220 Lapidarnost Alciatijevih veku se kaže še v enem zanimivem pojavu: ko so iz- epigramov, ki jo Aneau poskuša ohraniti, je preobra-daje Alciatija preplavile Evropo, so njegovi emblemi žena v slikovitejšo pripoved De Deenejevih živalskih našli pot v zbirke ilustriranih basni (Tung , 1989, str. zgodb in dopolnjena z razlago po vzoru basni. Raz-316). Verjetno najslavnejša emblemska knjiga basni so meroma preproste Eskrichove lesoreze nadomestijo Resnične zgodbe živali ( De warachtighe fabulen der di- vrhunske jedkanice, v katerih Gheeraerts Eskrichovo eren, Brugge 1567), ki sta jo pripravila flamski pesnik lapidarno pripovednost občutno nadgradi ter dopol-Eduard de Dene in slikar Marcus Gheeraerts Starej- ni s pretanjenim posluhom za dinamiko zgodbe in ši.217 Prav Gheeraertsove sijajne ilustracije v tehniki njeno dramsko napetost. Prav v ilustracijah se hkrati jedkanice so bistveno pripomogle k uspehu knjige, jasno pokaže vpliv sočasnega naravoslovja in zoološke ki je (nekoliko dopolnjena) kmalu izšla v francošči- ilustracije: vse živali so upodobljene s prepričljivim ni ( Esbatement moral des animaux, Antwerpen 1578) verizmom, značilnim za animaliste 16. stoletja, pri in latinščini ( Mythologia ethica, Antwerpen 1579).218 eksotičnih živalih, kot je kameleon, pa je neposreden Knjiga je pozneje doživela prevode v druge evropske zgled bodisi lesorez, objavljen v knjigi De aquatilibus jezike, med katerimi je bila posebej vplivna nemška iz- Pierra Belona (1553), bodisi lesorez v drugem zvez-daja, ki jo je pod naslovom Theatrum morum leta 1608 ku Gesnerjeve Historiae animalium (1554), ki je zvest v Pragi izdal Aegidius Sadeler II.219 posnetek Belonove ilustracije. V zgodnjih izdajah Al- Resnične zgodbe živali so ilustrativen spomenik zliva- ciatija je namreč kameleon predstavljen shematično in nja vseh poglavitnih področij, ki jim je skupno zani- daleč od resnične podobe. Šele v izdaji iz leta 1584 manje za živali: emblematike, basni in zgodnjenovo- je zastarela podoba v Alciatijevi knjigi zamenjana z veške zoologije. Ne gre namreč zgolj za zrelo obliko novo, veliko bolj realistično sliko kameleona (glej sliki emblemske knjige basni, ki izhaja iz Corrozetove ideje na str. 59). Gheeraerts se očitno ni zadovoljil z obsto-združevanja emblematike in basni v smislu približe- ječo tradicijo upodabljanja kameleona, ampak je pose-vanja ilustrirane basni obliki emblema. Izvirni pristop gel po sodobni naravoslovni literaturi in kuščarja upo-vsebuje tudi obraten proces: avtorja namreč vključi- dobil skladno z najnovejšimi zoološkimi dognanji.221 ta sedem Alciatijevih emblemov na inovativen način, pri čemer jih obogatita tako v likovnem kot besedil- nem pogledu. Primerjava z izdajami Alciatijeve knji- ge pokaže, da je De Dene uporabil francoski prevod Barthélemyja Aneauja, natančneje, eno od treh izdaj, za katero je ilustracije izdelal Pierre Eskrich (Lyon 216 Po mnenju številnih raziskovalcev je proces zlitja v hibridni žanr samoumeven, saj je bilo zaradi vsebinskih in strukturnih sorodnosti med ilustrirano basnijo in emblemom v zgodnje- renesančnih tiskih samo vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo (Geirnaert in Smith, 1999, str. 23). 217 107 ilustracij spremlja ezopovske basni v verzih, ki jih je napi- sal Gheeraertsov prijatelj Eduard (Edewaerd) de Dene. Gre za svobodno predelavo basni iz različnih virov, med katerimi je najpomembnejša Corrozetova zbirka. 218 V francoski (in latinski) izdaji je dodanih osemnajst basni, za katere je bakrorezne ilustracije prav tako izdelal Marcus Marcus Gheeraerts Starejši, kameleon, Eduard de Gheeraerts Starejši. Za poznejše izdaje, prevode in vpliv glej: Dene, De warachtighe fabulen der dieren, Brugge Smith 2007, str. 43–168. 1567, str. 72. 219 Aegidius Sadeler, Theatrum morum. Artliche Gesprach der Thi- er mit wahren Historien den Menschen zur Lehr (Praga 1608). Jedkanice za Theatrum morum je izdelal Sadeler, povzete pa so 220 Glej: Geirnaert in Smith, 1999, str. 30. po jedkanicah Marcusa Gheeraertsa, le da so zrcalno obrnjene. 221 Za natančnejšo analizo ilustracije kameleona v Resnič- Sadeler je dodal 15 basni, ki jih je opremil z izvirnimi ilustraci- nih zgodbah živali in zgodnejših emblemskih knjigah glej: jami. Za Theatrum morum glej: Smith 2004, str. 161–185. Ashworth, 1984, str. 134–138. 78 Resnične zgodbe živali niso samo dragocen dokument pripada izjemno pomembna vloga. Academici Uniti so zlivanja vseh omenjenih tradicij, zanimive so tudi v jih v naslovni miniaturi Apoteoza Ljubljane postavili kontekstu kulturnega okolja prvih kranjskih akademi- na oder svojega Theatra memoriae, kot nosilci simbol-kov. Znano je namreč, da je imel Valvasor v svoji knji- nih vsebin pa so živalski protagonisti tudi v individu- žnici dopolnjeno Sadelerjevo različico knjige z naslo- alnih emblemih daleč najpogostejši motiv. vom Theatrum morum. Sadeler je za svojo izdajo posnel jedkanice Marcusa Gheeraertsa in najbrž po franco- skem prevodu Esbatement moral des animaux sam pre- 2.1.3 Živali v heraldiki in emblemskih vedel tudi besedilo (Smith, 2003, str. 163). Ob tem je knjigah dodal 15 basni, ki jih je opremil z izvirnimi ilustraci- O prominentnem položaju živali v evropski heraldiki jami. V dodanih basnih nastopajo predvsem eksotične na tem mestu ni treba izgubljati veliko besed – dovolj živali: nosorog, vodni bivol, kamela, tiger, leopard, noj, je opozoriti na to, da so že v zgodnjih obdobjih razvo-afriška cibetovka, morska mačka, krokodil in kit, ob ja heraldičnih podob prav živali najpogostejši nosilec tem pa še dva, večini Evropejcev manj znana velika simbolnih vsebin v grbih plemiških družin, kneževin kopitarja stare celine: los in zober. Spomnimo, da je bil in kraljestev, mest in mestnih republik ter v grbovnih Aegidius Sadeler eden od umetnikov na dvoru cesarja znamenjih različnih združenj. Razlog za to je vloga, ki Rudolfa II., ki mu je knjiga tudi posvečena.222 Dodatek v evropski civilizaciji – v kulturni zavesti, umetnosti, z eksotičnimi živalmi nas ne sme presenetiti: Sadeler religiji in vsakdanjem življenju – vse od antike pripada jim je premišljeno namenil bolj izpostavljen položaj v živalim. Bogata ikonografija živali, ki zaznamuje raz-prvem delu knjige in s tem nakazal, da njegova knjiga lična področja evropske kulture, je tudi razvoju heral-prinaša zanimive novosti s področja živalskega sveta. dike vtisnila neizbrisen pečat. Pri tem ni naključje, da Neposredni zgledi za vse Sadelerjeve podobe eksotič- pojav plemiških grbov v 12. stoletju in njegovo hitro nih živali zaenkrat niso znani, zelo verjetno je vsaj del širjenje v 13. stoletju sovpada z največjim razcvetom izvirnih izdelanih po naravi – bodisi je skiciral živali bestiarijev, ki so vplivali tudi na pojavnost živali v he-v cesarjevi menažeriji bodisi preparirane primerke v raldiki. O priljubljenosti heraldičnih živali priča še njegovi zbirki čudes. Theatrum morum je – enako kot eno zanimivo dejstvo: celo v izmišljenih, t. i. literarnih De Denejeva knjiga basni – spomenik hibridne nara- grbih, ki pripadajo junakom srednjeveških romanc, ve, ki odlično ilustrira stapljanje tradicij, le da kaže ve- alegoričnih romanov in drugih literarnih žanrov, so ži-liko več zanimanja za eksotične živalske vrste, s čimer vali zelo pogoste. Moda literarnih grbov se brez cezure bolj neposredno zrcali aristokratsko modo menažerij prenese v zgodnji novi vek, pogosta prisotnost živali in kabinetov čudes. Glede na okoliščine nastanka je to pa zaznamuje tudi grbovna znamenja, ki niso nepos-več kot razumljivo: nastala je v rudolfinski Pragi, kjer redno povezana s plemstvom, torej grbe institucij, kot sta znanost in umetnost, tesno povezani pod zaščito so univerze, akademije ter različna literarna in znan-cesarja učenjaka, doživljali velik razcvet. stvena združenja. Tradicija akademskih emblemov, ki Ob omembi Sadelerjeve knjige se lahko znova vrne- velikokrat prevzamejo heraldično vlogo, je v 17. stole-mo k Valvasorju in spomnimo, da je imel v svoji tju dodobra uveljavljena in kranjski akademiki v tem knjižnici kar dva izvoda Theatrum morum (BV, 31 in pogledu stopajo po dobro uhojeni poti. 2328), kar dodatno potrjuje njegov interes za živali, Ob tem je pomembno, da v zgodnjem novem veku živalske zgodbe, njihove alegorične pomene in vlogo število podeljenih plemiških naslovov naglo narašča: v emblematiki. Valvasorjeva zanimanja in delo so kot mnogim uspešnim podjetnikom, trgovcem in celo intelektualna zapuščina zaznamovala tudi kulturni premožnim ljudem kmečkega rodu, ki so bodisi us-krog članov Dizmove družbe, na kar nas med drugim pešno gospodarili in si ustvarili premoženje bodisi se opozarja njihova spominska knjiga, v kateri živalim izkazali v službi deželi in vladarju, je bil podeljen plemiški naziv in s tem pravica do grba. Slovenske dežele 222 Sadeler II. je podobno kot Joris Hoefnagel, s katerim sta pri- seveda niso izjema in verjetno je to eden od razlogov, jateljevala, v 90. letih 16. stoletja delal za bavarskega vojvodo Wilhelma V. v Münchnu, od leta 1597 pa je živel v Pragi in zakaj se je Valvasor odločil izdelati Veliko grbovno knji-dobil položaj dvornega bakrorezca. go ( Opus insignium armorumque oziroma Das grosse 79 Wappenbuch), v kateri so predstavljeni grbi Kranjske, pogledu praviloma ločena elementa, kar velja tudi za Štajerske in Koroške.223 To dogajanje se zelo nepos- vpisne strani Dizmove kronike, ki izhajajo iz Dolničar-redno zrcali v Spominski knjigi plemiške družbe sv. Diz- jevega koncepta. Precej redkejši so grbi, ki so vključeni ma, kjer v članskih vpisih spremljamo porast števila v emblemsko sliko, podobno kakor v primeru odprtih plemiških nazivov. Posamezni člani družbe, ki se jim emblemov v ljubljanski spominski knjigi. A tudi za je obetal plemiški naziv, so z izdelavo vpisne strani tovrstne kompozicijske rešitve najdemo zglede tako raje počakali, tako da so se lahko vpisali kot plemi- v rokopisnih kot tiskanih emblemskih knjigah. Med či. V luči vloge in pojavnosti grbov v Dizmovi kroniki zanimivejšimi primerki je knjiga Nicolausa Taurellusa ob omembi Valvasorjeve grbovne knjige ne moremo Emblemata Physico-Ethica (Nürnberg 1602), kjer so v mimo dejstva, da je mojster Bartolomej Ramschissl, ki emblemsko sliko vstavljeni grbi, v nekaterih primerih je naslikal grbe zanjo, hkrati eden vodilnih miniaturi- pa tudi prazni grbovni ščitki, tako da je bilo mogoče stov ljubljanske spominske knjige. grb naknadno doslikati.226 Kombinacije tiskane em- Likovna, kompozicijska in vsebinska povezanost gr- blemske knjige in ročno naslikanih grbov se pojavljajo bov z emblemi, ki je značilna za vpisne liste v Pri- v različnih oblikah: med tovrstnimi hibridi je zago-zorišču spomina, ni novost. Tradicija povezovanja em- tovo najslavnejša Köthener Gesellschaftbuch nemškega blemske sličice in grba sega v najzgodnejše obdobje akademskega združenja Fruchtbringende Gesellschaft, renesančne emblematike, v zelo izvirni obliki pa jo kjer članski vpis združuje rokopisni folij z grbom in najdemo že v Alciatijevi inkunabuli. Alciati namreč tiskani list z emblemom. za prvi emblem, s katerim knjigo posveti milanske- V pogledu oblikovne in vsebinske strukture ter likov-mu vojvodi Francescu II. Sforzi, kot izhodišče uporabi nega izraza in tehnike so kombinacijam grbov in em-vojvodov grb s kačo, ki ima v odprtem gobcu drobno blemskih slik v miniaturah Dizmove kronike najbližje človeško figuro (Alc. 1531, A2v). V epigramu poda la- ročno slikane strani v nekaterih alba amicorum. Ob skavo interpretacijo heraldičnega motiva, ki ga poveže najpogostejši različici, v kateri sta emblemska sličica z legendo o rojstvu Aleksandra Velikega. Aleksander in grb naslikana drug zraven drugega ali vsak na svoji naj bi bil po legendi sin samega Zevsa, ki se je kralji- strani, poznamo z vidika naše študije posebej zanimi-ci Olimpiji približal v podobi kače.224 Rojstvo iz kače ve variante, kjer je grb vstavljen v emblem odprtega ustvarja simbolno vzporednico med makedonskim tipa, kot je značilno za številne Grahovarjeve poslika-herojem in milanskim vojvodo. Alciati ob tem pripi- ve. Takšne primere najdemo v različnih alba amicorum, še, da je takšno podobo videl na kovancih makedon- med najneposredneje primerljive pa sodijo izbrane skega kralja, s čimer ustvari dodaten vtis odličnosti in strani v že omenjenih spominskih knjigah Philippa legitimnosti.225 Hainhoferja ali Paula in Josepha Jenischa (glej str. Razvoj zgodnjenovoveške emblematike je pokazal, 39–40). Ob tem spomnimo, da obstajajo tudi ročno da je izvirni Alciatijev pristop bolj izjema kot pravi- slikane emblemske knjige, v katerih sta v okviru iste lo – prepletanje heraldike in emblematike pogosteje kompozicije združena grb in pictura, kot na primer že sledi preprostejšim vzorcem. V tiskanih emblemskih omenjena knjiga peruških akademikov. Slednja je to-knjigah sta emblemska sličica in grb v oblikovnem liko relevantnejša, ker gre za akademsko emblemsko knjigo. Združevanje obeh elementov – emblema in grba – je torej značilno tako za alba amicorum kot za 223 Unikatna knjiga, ki je nastala v letih 1687–1688, vsebuje 2041 ročno slikanih grbov, ki jih je izdelal miniaturist Barto- akademske emblemske knjige, torej obeh ključnih ža-lomej Ramschissl. Kot večina knjig iz Valvasorjeve zapuščine nrov, po katerih so se zgledovali kranjski akademiki. je danes v Metropolitanski knjižnici v Zagrebu (Cod. MR Janez Gregor Dolničar je kot idejni avtor tipologije 160). Leta 1993 je izšla faksimilna izdaja: Johann Weichard vpisnih strani v Prizorišču spomina strukturo vpisnega Valvasor Bartholomeus Ramschissl, Opus insignium armorumque 1687–1688, Slovenska akademija znanosti in umetno- lista izpeljal iz akademskih emblemskih knjig, vendar sti, Ljubljana; leta 2020 pa nova, komentirana izdaja, ki jo je je dal večji poudarek grbu člana družbe. Posledično pripravil Janez Weiss (Založba dežela Kranjska, Ljubljana). je vloga heraldike v miniaturah Dizmove kronike bolj 224 Legendo prvi omenja Plutarh ( Aleksander Veliki, 3). 225 S tem Alciati hkrati opredeli enega od pomembnih virov nav- 226 Kot zanimivost omenimo, da je imel izdajo iz leta 1602 tudi diha za renesančno emblematiko. Valvasor v svoji knjižnici (BV, 2308). 80 Emblem Henrika Bachofna, Nicolaus Taurellus, Emblem Georga Pavla Nützeliuma, Nicolaus Emblemata Physico-Ethica, Taurellus, Emblemata Physico-Ethica, Nürnberg 1602, str. 119. Nürnberg 1602, str. 165. poudarjena kot v večini emblemskih knjig, kar je ra- emblem in je pomemben tvorec emblemskega sporo-zumljivo, saj gre, kot je poudarjeno v naslovu, za spo- čila. Ikonografska analiza še razkrije, da je simbolika minsko knjigo članov učenega plemiškega združenja. živali v emblemih Dizmove kronike praviloma bistve-Z vidika živalske ikonografije v emblemih kranjskih no kompleksnejša od njihovega heraldičnega pome-akademikov so heraldične živali za njihovo razume- na. Grbovne živali s svojo osnovno vsebino vstopa-vanje ključnega pomena iz preprostega razloga: vsak jo v nov kontekst, ki ga opredeljujejo akademikovo vpisni list vsebuje grb člana, ki mu je dodeljeno po- člansko ime, izbrano geslo in dodatni ikonografski membno mesto v likovni zasnovi iluminirane strani, motivi, ki sooblikujejo emblem. V primeru Dizmove heraldične živali pa so naslikane z veliko natančnostjo kronike je to posebej pomenljivo, ker prvotni koncept in so hkrati kompozicijsko izpostavljene. Ker je sim- emblemskih sličic, kakor ga je zasnoval Dolničar v bolna vrednost heraldičnih živali nesporna in so tudi Konceptni knjigi, ni predvideval večje vloge naročni-njihovi pomeni v glavnem znani, nam pomagajo kove grbovne živali. Zedinjeni akademiki namreč za pri razumevanju živali, ki se pojavljajo v emblemu. svoj simbol (in emblem) niso izbrali katere od živali Hitro se namreč pokaže, da se heraldična žival člana (kot na primer peruški Accademici Insensati, ki so se akademske družbe največkrat preseli tudi v njegov odločili za žerjava), temveč stilizirano srce. Skladno s sklepom plemiške družbe, ki so ga sprejeli na aprilski 81 seji leta 1689, naj bi člani pri oblikovanju individu- posameznikov povzdignjenih v plemiški stan. Pri alnih emblemov izhajali iz skupnega akademskega podeljevanju plemiških naslovov na področju Kranj-simbola – srce naj bi bilo osrednji nosilec izbrane- ske je bil cesar še nekoliko bolj radodaren, ker se je ga emblemskega sporočila slehernega člana (PR, fol. v času protireformacije veliko protestantskih plemi-6v). Določilo je še natančneje opredeljeno v statutu ških družin izselilo in je bilo smiselno zapolniti nas-družbe, ki je bil leta 1708 objavljen v predstavitveni talo praznino (Preinfalk, 2014, str. 5). Novo plemstvo knjižici Disma-Philogia. Dosledno sledenje temu na- je z naslovom dobilo pravico do družinskega grba, čelu je razvidno v Dolničarjevih skicah v Konceptni za katerega so lahko skladno z uveljavljeno prakso knjigi, z redkimi izjemami pa se kaže tudi v emble- (ob spoštovanju plemiške hierarhije in heraldičnih mih, ki so nastali v prvem obdobju vpisov do Dolni- pravil) sami predlagali zasnovo. Vstopanje simbolno čarjeve smrti. Ob spoštovanju akademskega pravila bogatih živali iz sveta emblematike v grbe novih ple- že v najzgodnejšem obdobju v embleme vstopajo he- menitnikov v ljubljanski spominski knjigi družbe ne raldične živali, ki kmalu pridobijo enakovredno vlo- preseneča, saj so zgolj sledili široko uveljavljeni tra-go kot skupni akademski simbol ali postanejo celo diciji. Najopaznejše je pri živalih, ki se v srednjeve-osrednji nosilec alegoričnega sporočila. Heraldična ški in zgodnjerenesančni heraldiki redko pojavljajo, žival v emblemski sličici velikokrat simbolično pred- proti koncu 16. in zlasti v 17. stoletju pa postanejo stavlja člana, srce kot simbol Dizmove družbe pa na- bistveno pogostejše. ročnika bodisi označuje kot pripadnika akademskega združenja bodisi je kako drugače vpeto v vsebino Ilustrativen je primer žerjava: pred razcvetom em-emblema. blematike je v heraldiki redek in največkrat nastopa v povezavi z družinskim imenom oziroma njihovo Lep primer takšne rešitve je že omenjeni emblem posestjo, ki se tako ali drugače povezuje z žerjavi in Janeza Štefana Florjančiča z emblemsko sličico, ki v imenu ohranja koren besede žerjav v latinskem ali kaže manjšo skupino žerjavov sredi pokrajine (TM, nacionalnih jezikih (lat. grus, it. grua, fr. grue, nem. fol. 73r). Pictura izhaja iz Dolničarjeve skice, v ka- Kranich, angl. crane) – na primer grofje De Gruyères teri ključna vloga pripada simbolu Zedinjenih aka- iz švicarskega Gruyèra, znana sicilijanska plemiška demikov – velikemu srcu z vrisanimi manjšimi srci. družina La Grua ali škotska rodbina Cranston). Naročnik in slikar sta se odločila, da veliko srce iz- Šele ko v emblemskih knjigah 16. stoletja simbolika pustita, ohranila pa sta stilizirano srce na prsih najve- žerjava izoblikuje nove vsebine, se žerjavu na široko čjega žerjava, ki v dvignjeni nogi drži kamen. Žerjav odprejo vrata v svet heraldike. Renesančna emble-s prodnikom v krempljih – Florjančičeva heraldična matika razvija predvsem pomene, v katerih je pouda- žival – s tem postane osrednji lik, stilizirano srce na rek na učenosti, intelektualnem delu, erudiciji in pro-prsih pa ga označuje kot člana Dizmove družbe. Po- dornosti duha, ki se dviga visoko kot žerjavi v letu. dobni primeri niso redkost, vloga heraldičnih živali Med zgodnjimi avtorji emblemskih knjig imata za pa se v emblemih, ki so nastali po Dolničarjevi smrti njegovo priljubljenost med učenjaki veliko zaslug Jo-leta 1719, še krepi. To zgovorno priča o pomenu, ki annes Sambucus in Hadrianus Junius, čeprav je tudi so ga člani plemiške družbe pripisovali simbolnemu Andrea Alciati prvi pobudnik nove ikonografije.227 potencialu heraldičnih živali, ki so odlično izhodišče za oblikovanje emblema. Joannes Sambucus je imel vse razloge, da je simboliki žerjava namenil posebno pozornost: ko je kot osem- Za medsebojna razmerja emblemov in grbovnih najstleten mladenič madžarskega rodu (takrat še z nela-znamenj velja, da ni samo heraldika zaznamovala po- tiniziranim imenom Jánoš Zsámboky) študiral na uni-javnost živali v emblematiki, temveč drži tudi obra- verzi v Parizu,228 je bila njegova družina zaradi očetovih tno: popularne emblemske knjige so pogosto vplivale na oblikovanje grbov nove aristokracije, institucij in 227 Emblem z žerjavi, ki predstavljajo modrost in razumnost, se združenj. Proces, ki je v evropskih deželah vsepri-pri Alciatiju pojavi v beneški izdaji iz leta 1546 ( Emblematum soten, lahko spremljamo tudi na Kranjskem, kjer je libellus, fol. 29r). bilo v 17. in 18. stoletju veliko zaslužnih in uspešnih 228 Mladi Jánoš je še pred dopolnjenim dvanajstim letom začel s študijem latinščine in grščine na Dunaju, študijsko pot pa je nadaljeval v Leipzigu pri priznanem profesorju Joachimu 82 zaslug poplemenitena. Jánošev oče Péter Zsámboky, premožen trgovec v mestu Trnava (danes na Slova- škem) in njegov dvakratni župan, je od kralja (poznej- šega cesarja) Ferdinanda I. Habsburškega leta 1549 prejel plemiški naslov in s tem pravico do grba. Péter Zsámboky si je za heraldično žival izbral žerjava, pri izboru in celotni zasnovi grba pa je najbrž imel glavno besedo njegov izobraženi sin (Visser, 2005, str. 5–6). To je toliko verjetneje, ker je družinski grb z dvema žerjavoma, ki v krempljih skupaj pridržujeta kamen, s kljunoma pa zlat prstan, dopolnjen z geslom In labore fructus ( Delo obrodi sadove). Pozneje je Sambucus v svo- ji knjigi emblemov ( Emblemata, Antwerpen 1564) grb dopolnil z epigramom, ki hvali lastnosti žerjavov, ki jih avtor učeno imenuje Palamedove ptice.229 S tem je grb preobrazil v emblem, katerega vpliv se je zaradi popu- larnosti njegove Emblemata izkazal za precej daljnosež- nega.230 V epigramu Sambucus posebej izpostavi motiv dela v prečutih nočeh in nagrade za trud, ki jo učenjaku prinese javno priznanje: » Et vigili, & forti cedet victoria laudem« ( Emblemata, 1564, str. 200). Sambucusov prija- telj Hadrianus Junius je v svoji knjigi z istim naslovom samo leto pozneje objavil emblem z identično sličico in geslom Eruditionis decor concordia, merces gloria ( Čar učenosti je harmonija, plačilo slava) ter ga posvetil Sam- bucusu ( Emblemata, Antwerpen 1565, str. 27). Junius v obsežnem komentarju dodatno obrazloži in nadgradi pomen emblema: žerjav je primeren simbol za učenja- ka, saj tudi on ponoči bdi in vestno opravlja svoje delo, Camerariusu Starejšem in na univerzi v Wittembergu pri Philippu Melanchtonu. Pozneje je študiral filozofijo, filolo- gijo in zgodovino v Parizu ter medicino v Padovi. Postal je dvorni zdravnik cesarja Maksimilijana II., v zgodovino pa se je zapisal kot eden najbolj vsestransko izobraženih humani- stov svojega časa, ki je bil dejaven na številnih področjih. Ši- rokemu krogu evropskih izobražencev je znan predvsem kot avtor zgoraj omenjene emblemske knjige. Za Sambucusa in njegovo vlogo v razvoju emblematike glej: Visser, 2005. 229 Palamedes, mitski heroj, ki je sodeloval v trojanski vojni, je veljal za enega največjih modrecev starega sveta in iznajditelja grške abecede. Filostrat pravi, da je Palamedu kot navdih za oblikovanje črk služil let žerjavov, ki letijo v pravilni klina- sti formaciji ( Heroji, 33, 10–11), takšno mnenje pa zasledimo tudi pri drugih piscih. Za Palamedovo slavo med poznejšimi rodovi je posebej zaslužen Platon, ki o njem piše s spoštova- njem in naklonjenostjo ( Apologija, 41b; Država, 522d; Fajd-ros 261b–d). Emblem Joannesa Sambucusa, Joannes Sambucus, 230 Sambucus je pri Plantinu v Antwerpnu leta 1566 izdal tudi Emblemata, Antwerpen 1564, razširjeno izdajo Emblemata, ki je bila še pred koncem stoletja str. 200, celota in izrez. štirikrat ponatisnjena ter prevedena v nizozemščino in fran- coščino. Glej: Visser, 2005, str. XXIX–XXX. 83 hkrati pa ta ptica leta visoko, kakor se dvigajo misli poudaril: trije žerjavi krasijo njegov grb, dva sta vklju-modreca.231 čena v okrasno kartušo, ki objema grb, elegantne ptice Epizoda je v luči geneze emblemov prvih kranjskih pa so hkrati glavni motiv emblemske sličice. Zdi se akademikov še posebej zanimiva: žerjav je namreč ta- skoraj neverjetno, a je vendarle res: Florjančičev vpisni koj za orlom najbolj priljubljena heraldična ptica čla- list krasi kar enajst žerjavov!233 nov Dizmove družbe, zanj pa so se odločali pripadniki Vpliv emblemov na izbor heraldičnih živali je pri novega plemstva iz vrst izobražencev ter intelektualci, Zedinjenih akademikih najočitnejši pri oblikova-ki ob vstopu v družbo niso bili plemiči in so si lah- nju grbov za izobražence, ki so bili bodisi šele pred ko svobodno izbrali akademski grb. Med kranjskimi kratkim poplemeniteni bodisi niso bili plemiči, a so intelektualci, ki imajo v grbu čuječega žerjava, je naj- z včlanitvijo v Akademijo Zedinjenih dobili pravico, bolj znan Janez Štefan Florjančič, eden prvih članov da si izberejo akademski grb. Zasnova tovrstnih gr-Akademije Zedinjenih in pozneje dejaven Operoz. bov je sorodna klasičnim oblikam plemiškega grba, le Njegov oče, Adam Florjančič, je bil pravnik in soli- da je ikonografsko izhodišče največkrat izbrani em-citator kranjskega ograjnega sodišča, ki je bil v ple- blem člana. V akademskih grbih je zelo pogost orel miški stan povzdignjen leta 1664. Plemiška diploma kot heraldična žival dežele Kranjske (in kot dvogla-sicer ni ohranjena in arhivska dokumentacija je tako vi cesarski orel simbol Habsburške monarhije), ki je pomanjkljiva, da nimamo podatkov o natančni podobi iz razumljivih razlogov najpogostejša ptica v grbih njegovega grba (Preinfalk, str. 67–68). Na srečo je grb plemiških in neplemiških članov Dizmove družbe. predstavljen v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi, zato Vendar bi bilo zmotno misliti, da je pri odločitvi za vemo, da je bila izvirna oblika grbovnega ščita v osnovi orla edini dejavnik navezava na kranjsko heraldično enaka tisti, ki jo je dal Janez Štefan Florjančič naslikati ptico. Za oblikovanje akademskih grbov je bila ena-na svoji vpisni strani. Z vidika ikonografije živali in ko pomembna kompleksna simbolika kraljevske pti-povezave z emblematiko je zanimiva novost v tem, da ce, ki se ne omejuje na vladarsko ikonografijo, ampak so prstani v kljunih žerjavov v prvotni različici prep- izpostavlja številne (z njo povezane) vsebine: pleme-rosti stilizirani obročki, medtem ko so na miniaturi v nitost, odličnost duha, razumnost in modrost, ostro-Prizorišču spomina zlati prstani natančneje oblikova- vidnost in sposobnost presoje, pa tudi velikodušnost ni, vsakega pa krasi velik prizmatično brušen rubin. in pravičnost. Ob tem ne smemo prezreti kristološke Takšna oblika prstana je v emblematiki pogosta in se in eshatološke ikonografije orla, ki ju povezujejo ideje pojavlja tudi v emblemu Joannesa Sambucusa. Je Ja- trdne vere, sledenja Kristusu, preroda duha, odrešitve nez Štefan prstane preoblikoval z namenom, da bi bila in večnega življenja. Kot rečeno, orlu po priljubljenosti njegova heraldična ptica še bolj podobna Sambucu- sledi žerjav, ker so člani Dizmove družbe radi pouda-sovi? O tem lahko le ugibamo. Verjetnost, da je Janez rili idejo intelektualnega dela, izobraženosti in razum- Štefan Florjančič bral Sambucusovo knjigo, ki je bila nosti. Pogostost žerjava – v emblemih in grbih članov izjemno popularna, je precejšnja.232 Vsekakor drži, da Dizmove družbe se pojavi kar osemkrat234 – ni na-je dobro poznal renesančno simboliko »Palamedovih ključje, ampak ima logično razlago. Simbolne pome-ptic«, saj je vlogo žerjava na svoji vpisni strani izrazito ne žerjava, ki jih razvije renesančna emblematika, so kranjski akademiki zanesljivo poznali, saj so natančno 231 » Multiplex hic cognitio animum simul praestringit: nam uti predstavljeni v Picinellijevi enciklopediji emblemov, Grues altivolae sunt, nubila volatu tranantes; ita doctissimus quisque non humo assidet, sed mente caelestes etiam sedes adit, imòpenetrat; neque id solum, verum etiam gloria aeternitatis 233 Glej ikonografsko razlago emblema na str. 105–108. affectatrice, sidera pulsat, & nubibus caput inserit. Eaedem etiam 234 Žerjav se pojavi na vpisnih straneh Janeza Pavla Qualize vigiles, quod noctu lapidem pede sustinent, ut oppressas somno, (TM, fol. 45r), Jurija Andreja Gladiča (TM, fol. 67r), Janeza laxatis nervis, strepitus cadentis lapidis expergefaciat, diligentiae Štefana Florjančiča (TM, fol. 73r), Lovrenca Wollwiza (TM, summae indicium faciunt« ( Emblemata, str. 99–100). fol. 113r), Antona Leopolda Kasimira (TM, fol. 122r), Lo- 232 Sambucus je bil v evropskih intelektualnih krogih priznan vrenca Danijela Wollwiza (TM, fol. 223r), Antona Gotharda kot vsestranski izobraženec, obenem pa ugledna osebnost, Erberga (TM, fol. 261r) in Marije Ignaca Engelshausa (TM, tudi zaradi svojega položaja na dvoru cesarja Maksimilijana fol. 375r). Razen žerjava je bila med pticami, ki so jih izbirali II. Njegova bogata knjižnica je bila tisti čas ena največjih za- za akademski grb, zelo priljubljena sova kot simbol modrosti, sebnih knjižnic v Evropi. vendar po pogostosti nekoliko zaostaja za žerjavom. 84 po kateri so najpogosteje posegali.235 Tudi emblemski knjigi Sambucusa in Juniusa sta bili široko dostopni – obe sta dokumentirani že v Valvasorjevi knjižnici (BV, 2058 in 1204). Z naklonjenostjo, ki jo izkazujejo žerjavu, se člani Dizmove družbe pridružujejo evropski skupnosti in- telektualcev in s tem hkrati izražajo svojo povezanost z italijanskim kulturnim miljejem. Žerjav je namreč zelo zgodaj vstopil v embleme italijanskih akadem- skih združenj – večkrat omenjeni peruški Insensati so si ga izbrali za osrednji akademski simbol. V em- blemu njihove akademije sedem žerjavov leti visoko nad morjem, pri čemer vsak od njih v krempljih drži kamen.236 Geslo Vel cum pondere v duhoviti tradiciji akademskega poigravanja z besedami jemlje za izho- dišče antično prepričanje o žerjavih, ki se pred selitvijo obtežijo s kamni, da jih vetrovi med letom čez morje ne bi zanesli iz začrtane smeri. Žerjavi letijo obteženi ( cum pondere), besedna zveza pa ima dvojni pomen: v latinščini namreč pomeni tako obtežitev kakor tudi pomembnost in preudarnost ( pondero, lat. tehtati, pre- tehtavati, preudarjati, presojati). Palamedove ptice, ki nosijo prodnike, torej k svojemu cilju letijo preudar- no, s premislekom. Alegorična vsebina ima še dodat- no sporočilo: akademiki Insensati se predstavljajo kot Emblem peruške akademije Insensatov, ok. 1575–1593, žerjavi, ki jih teža kamenja sicer vleče k tlom, hkrati pa Archivio storico dell’Università degli studi di Perugia, jim pomaga pri odločnem letu proti cilju. Dekan aka-Perugia, Ms P III, fol. 1. demije Ottaviano Aureli v razlagi emblema piše, da kamni predstavljajo težo čutov, ki nas vlečejo k vsemu Težnja po poudarjanju intelektualne note in učenosti zemeljskemu in minljivemu. Duh se hoče dvigniti nad s pomočjo živalske simbolike je lepo vidna že v enem svet pojavnosti in stremi k nebeškim višavam. Vendar od najzgodnejših akademskih grbov v Dizmovi kroni-pri tem čutila niso samo ovira: za preudarnega človeka ki, to je v grbu, ki si ga je izbral teolog in od leta 1689 so čutne zaznave tudi uporabna sredstva ( instromenti) ljubljanski stolni kanonik Jurij Andrej Gladič (TM, fol. spoznave, ki mu lahko koristijo na poti do modrosti 67r). V njem ob žerjavu vidimo feniksa, ki poleg usta-in duhu pomagajo, da se vzpne nad sfero čutno za- ljenih simbolnih vsebin preroda duše, vstajenja, večnega znavnega (Aureli, Discorso intorno al nome, et impressa življenja itd. v obdobju renesanse enako kot žerjav dobi communi degli Accademici Insensati, Biblioteca Augu- dodatne pomene, vezane na humanistično predstavo o sta, Perugia, Ms 1717, c. 4r).237 vrednosti duha, erudicije in intelektualnega dela. Hu- manistični poudarek v simboliki feniksa je izražen v prepričanju, da človek večno živi v svojih delih, duhovni 235 Picinelli opisuje 18 emblemov z motivom žerjava, ki drži ka- zapuščini, učenju, knjigah itd. Skladno z antično tradi-men v krempljih: 399–401, 403, 404, 408, 409–414, 422, 424, cijo, v kateri podoba feniksa pogosto krasi nagrobne ste-428, 429–431 (Pic., I, 4, str. 301–305). le, se mitska ptica v renesansi pojavi na humanističnih 236 Izbrani emblem je vsebinsko enak Alciatijevemu emblemu, prvič objavljenem v Emblematum libellus, (Benetke 1546, fol. nagrobnikih in v epitafih. V tem ikonografskem konte-29r), vendar sličica sledi različici Alciatijevega emblema, ki se kstu najdemo feniksa na nagrobniku znamenitega be-prvič pojavi v lyonski izdaji Macéja Bonhomma iz leta 1548 neškega humanista Marcantonia Coccia Sabellica, kar ( Emblemata, str. 20). nedvoumno izpričujeta grško geslo Ek tou thanatou eis 237 Za dodatno razlago glej: Teza, 2018, str. 22–27 in 125. 85 v gobcu. Žival, ki je prominentno postavljena na vrh akademskega grba, bi na prvi pogled težko poveza- li s predstavo o učenosti, razumnosti, intelektualnem delu ali Grbčevem poklicnem delovanju. Vendar prav ta primer kaže razgledanost kranjskih akademikov v svetu emblematike in živalske simbolike: jelen namreč premišljeno aludira na članov poklic, saj v svetu em- blematike predstavlja razumnost, ki se kaže v tem, da si zna poiskati pravo zdravilo za rane.240 Že antični pi- sci pišejo o nenavadni sposobnosti jelena (tudi kozo- roga ali divje koze), da si, če ga zadene lovčeva puščica, poišče zdravilno zel – diktamnos (vrsta divjega maja- rona) –, s katero si pozdravi rane.241 S Plinijem, ki v Naravoslovju (XXV, 52) povzema starejše zapise, pos- tane motiv tako rekoč kanoniziran ter živi kot stalnica v srednjeveški in novoveški ikonografiji jelena, redno Andrej Trost, Vpisna stran Jurija Andreja Gladiča, pa se pojavlja tudi v renesančnem naravoslovju.242 Da detajl naročnikovega grba, 1690, Theatrum memoriae, je Grbec motiv povzel iz emblematike, nakazuje obli-ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 67r. ka zdravilne zeli, ki jo ima jelen v gobcu: divji majaron je upodobljen kot drevesna vejica in ne kot zelišče, ki ton bion ( Iz smrti življenje), izpisano na traku nad raz- bi vsaj od daleč spominjalo na to mediteransko di-prtimi perutmi feniksa v plamenih, in latinski napis na šavnico. V emblemskih knjigah je namreč diktamnos podstavku renesančne edikule, ki z veliko samozavestjo velikokrat predstavljen z olistano drevesno vejico ali govori o minljivosti človeka in veličini njegovega inte- miniaturnim drevescem.243 Majhno stilizirano drevo lektualnega dela (Antonio Lombardo, ok. 1506, Museo je postavljeno tudi v središče zdravnikovega grbovne-Correr, Benetke).238 Priljubljenost humanistične note v ga ščita in s tem dopolnjuje ikonografijo jelena, ki se ikonografiji feniksa izpričujejo tudi tiskarski signeti, ki pozdravi z diktamnom, kar pritrjuje tezi, da je Grbec so po funkciji in podobi blizu impresam. Slaven je fe- motiv prevzel iz emblematike. niks Gabrieleja Giolita, ki je leta 1523 skupaj z očetom Giovannijem v Benetkah odprl knjigarno Libreria della Kratek oris renesančnega naravoslovja, ezopovskih Fenice in pozneje še lastno tiskarno. Feniksa, ki vzleta basni in heraldike z vidika vpliva na ikonografijo živali iz plamenov na zemeljski obli, spremljata gesli Semper v emblematiki kljub neizbežnim poenostavitvam po-eadem ( Vedno isti) in Della mia morte eterna vita i(o) vivo kaže tesno prepletanje in vsebinsko povezanost, ki sta ( Iz svoje smrti živim večno življenje). za razumevanje emblemov v Dizmovi kroniki ključ- 239 Gladičeva odlo- čitev, da v svojem grbu žerjavu doda še feniksa, je toliko nega pomena. Prehajanje živalskih motivov med po-razumljivejša, če pomislimo na njegovo široko izobraz- dročji, interakcije in medsebojni vplivi so večplastni, bo in knjige, ki jih je napisal. Dolničar v nedokončanem zato je neposredni izvor težko dokazovati, razen ka- življenjepisu Jurija Andreja Gladiča, ki se je ohranil v dar gre za dovolj prepoznavne oblikovne zglede in/ njegovi Konceptni knjigi, posebej izpostavi: »svojim štu- dijam je bil povsem predan, zato so ga tudi izvolili za 240 Najdemo ga, na primer, v Picinellijevi zbirki emblemov, po predsednika Akademije Operozov« ( Spominska knjiga kateri so Zedinjeni akademiki pogosto posegali (Pic., I, 5, embl. 216, str. 368). I, str. 250). 241 Glej razlago emblema Antona Tadeja Tauffererja, str. 199–202. Enako ilustrativen je akademski grb zdravnika Marka 242 V nasprotju z večino antičnih piscev Plinij motiv ozdravitve z divjim majaronom poveže z jelenom. Renesančni naravoslov-Grbca (TM, fol. 35r) z jelenom, ki ima zeleno vejico ci opozarjajo, da je mišljena kretska divja koza, vendar motiv še naprej omenjajo tudi v obravnavi jelena. Glej: Gesner, Hi- 238 Quem non res hominum non omnis caeperat aetas/ scribentem ca- storiae animalium, Lib. I, 1551, str. 322. pit haec Coccion urna brevis. 243 Glej, na primer, zbirko emblemov Gabriela Symeonija ( Le 239 Za Giolita glej: Nuovo in Coppens, 2005. imprese heroiche et morali, Lyon 1559, str. 34). 86 ali nedvoumen besedilni kontekst. Raziskovanje ni oteženo samo zaradi zlivanja in prekrivanja področij, pri čemer je vsako od njih hkrati torišče različnih vpli- vov, ampak tudi zato, ker lahko živali v emblematiko vstopajo kot avtonomni nosilci simbolnih pomenov, ki sočasno prečijo več področij. Živalska simbolika se je oblikovala v dolgem procesu dopolnjevanja, nadgraje- vanja in preobražanja vsebin, ki so jih različna kulturna okolja povezovala z določeno živaljo. Do renesanse, ko nastanejo prve emblemske knjige, je vsaka simbolno pomenljiva žival v evropski civilizaciji prehodila dolgo pot, na kateri je nabrala večji ali manjši tovor simbol- nih pomenov, s čimer je postala zanimiva za ustvarjalce emblemov. Začetki te poti so največkrat v klasični an- tiki – v grško-rimski mitologiji, antičnem naravoslov- ju in literarni tradiciji. Na tej dediščini gradi krščanska ikonografija živali, ki predvsem z biblijsko eksegezo in moralno-didaktično literaturo intenzivno razvija nove alegorične vsebine. Stapljanje obeh tradicij je s Fizi- Oposum (Simivulpa), Joachim Camerarius, ologom že v prvih stoletjih krščanstva postavilo trdne Symbolorum et emblematum II, Nürnberg 1595, temelje za razvoj srednjeveške ikonografije živali, ki emblem 58. je enega najslikovitejših izrazov dosegla v bestiarijih. Renesansa je bogato dediščino sprejela odprtih rok in karti Vicenta Pinzóna.244 Povzetku po Gesnerju je z jo izdatno nadgradila, o čemer najnazorneje priča prav geslom in epigramom dodal alegorično vsebino, pri emblematika: v emblemih je zanimanje za simbolni čemer geslo Custodia tuta ( Popolna skrb) ni izvirno, svet živali doživelo pravi prerod, emblemske knjige pa ampak prevzeto od italijanskega avtorja impres Luce so preplavile Evropo. Contileja ( Ragionamenti, Pavia 1574, str. 56).245 Iz- Zgodnjenovoveška emblematika na novo kontekstu- virna sta v resnici le epigram » O tutos satis hos cives, alizira simbolne vsebine živali, nudi inventivne izpe- popolumque beatum/ Queis velut in patrio fas habitare ljave in ustvarja izvirne vsebine. Ustvarjalnost avtorjev sinu« in alegorična razlaga, v kateri avtor zaokroži emblemskih knjig je posebej lepo vidna pri tujerodnih moralno sporočilo, da so ljudje, za katere skrbi dober živalskih vrstah, ki jih v antiki in srednjem veku niso vladar, varni in srečni kakor oposumovi mladiči, ki jih poznali. Te živali so v evropski svet vstopile kot priš- starš nosi v vreči. Enako velja, dodaja, za skrb staršev leki brez prtljage simbolnih pomenov, a so jih avtorji in drugih, ki jim je mar za našo blaginjo, za kar jim emblemskih knjig kljub temu vključili in domiselno moramo biti hvaležni.246 ustvarili embleme, v katerih so postale nosilci alego- 244 Za celovito razlago geneze Camerariusovega emblema z ričnega sporočila, s čimer se je sprožil proces obli-oposumom glej: Enenkel, 2017, str. 132–139. kovanja novih simbolnih vsebin. Tako je celo ameri- 245 Geslo najdemo v Camerariusovem rokopisu, v tiskanih izda- ški oposum, na pogled ne posebno imeniten vrečar, jah knjige pa ga zamenja geslo » Una salus ambobus erit« ( Obe- malo večji od podgane, pritegnil pozornost nekaterih ma je skupna ista sreča). Novo geslo je vzeto iz Eneide: » …quo res cunque cadent, unum et commune periclum, una salus ambo-ustvarjalcev emblemov. Camerarius, avtor najobse- bus erit« (II, 710), nanaša pa se na epizodo, ko Enej rešuje žnejše zbirke živalskih emblemov, je oposuma, ki ga svojega očeta in sina iz goreče Troje. V prevodu Frana Brada- sicer ni nikoli videl, predstavil pod takrat znanim ime- ča: »Sedi na tilnik mi, dragi moj oče, na svojih ramenih/ tebe nom Simivulpa, to je »opičja lisica« (Cam. II, 1595, bom nosil in težo bremena bom komaj občutil. Naj se karkoli zgodi, obema nevarnost je skupna,/ ista rešitev je nama obema« embl. 58). Zoološke podatke in ilustracijo je prevzel ( Eneida, str. 53). Epigram in spremno besedilo emblema os- od Gesnerja (1551, str. 981–982), čeprav v spremlja- tajata nespremenjena. joči razlagi piše, da je sliko živali videl na geografski 246 Luca Contile, ki je oposuma uporabil za impreso člana pavijske Akademije Affidatov Marca Corregiaria ( Ragionamenti, 87 Oposum (Simivulpa), Conrad Gesner, Historiae animalium, Zürich 1554, Lib. I, str. 981. Kljub vpeljevanju novih, neevropskih živali v emble- in zmaja. Glede na to, da je Theatrum memoriae nas-me je vendarle res, da v emblemskih knjigah krepko tajal v času, ko se je poznavanje živali z novoodkritih prevladujejo živali »starega sveta«. Temu je botrovalo področij sveta na vseh ravneh naglo krepilo, ko so bile preprosto dejstvo, da so bile živali z že izoblikovanimi ustanovljene prve naravoslovju zapisane akademije in simbolnimi pomeni za avtorje emblemov uporabnejše, združenja,247 primerki eksotične favne pa so se naselili bralcem in naročnikom pa bolj domače in očitno bolj v literaturo, likovno umetnost in emblematiko, se lah-pri srcu. To velja tudi za embleme v Dizmovi kroniki, ko zdi vztrajanje kranjskih akademikov pri »železnem v kateri se eksotične živali Novega sveta ne pojavljajo. naboru« živali nekoliko konservativno. Vendar je tak Prevladujejo evropske živali z dolgo tradicijo simbol- razmislek zgrešen: tudi v večini emblemskih knjig, ki nih pomenov, med bolj eksotičnimi pa so le tiste, ki so nastale v 17. in zgodnjem 18. stoletju, so nove ži-so že v antiki vstopile v svet evropske ikonografije ži- valske vrste razmeroma redke, v emblemih ljubljanske vali in v njej zavzele prominentno mesto. A še te so z spominske knjige, v kateri heraldiki in heraldičnim ži-izjemo leva presenetljivo redke: ob slonu in panterju valim pripada zelo pomembna vloga, pa je odločitev za najdemo le še bajeslovnega feniksa, enoroga, baziliska živali z uveljavljeno simboliko toliko bolj razumljiva. str. 56–57), za oblikovanje alegorične vsebine uporabi isto iz- 247 Okrog leta 1645 je v Londonu začelo delovati združenje hodišče – dejstvo, da oposum nosi mladiče v vreči. Ker impre-znanstvenikov, iz katerega se je z ustanovno listino kralja so posveča pavijskemu kanoniku, teologu in filozofu, alego- Karla II. leta 1662 oblikovala znamenita Royal Society of rijo izpelje v podobo duhovne skrbi: kakor oposum za svoje London, katere član je postal tudi Valvasor. Že deset let prej mladiče, tako preudaren človek skrbi za darove duha in kre- (1652) je bila v bavarskem Schweinfurtu ustanovljena Aca- posti, ne samo za svoje dobro, ampak zato, da jih lahko deli demia Naturae Curiosorum, 1666 Académie royale des sciences v z drugimi. Parizu, 1710 Collegium curiosorum v Uppsali itd. 88 2.2 Pojavnost, vloga in pomen družbe je treba upoštevati njihovo umestitev v ilu- živali v emblemih Zedinjenih minacijo, interakcijo z drugimi ikonografskimi prvi- akademikov nami in širši kontekst zasnove individualne vpisne strani. Previdnost je toliko bolj na mestu, ker praksa V iluminacijah na vpisnih listih članov Dizmove kaže, da je razlaga globljih pomenov živali naloga, družbe se živali pojavljajo v različnih vlogah, analiza pri kateri zlahka zgrešimo cilj. Neredko pride do pa pokaže, da v večini primerov nastopajo kot nosilci zdrsa že na predikonografski stopnji: ker umetnostni simbolnih pomenov in da so tako ali drugače vpete zgodovinarji nismo zoologi, se lahko hitro zgodi, da v oblikovanje emblemskega sporočila. Rezultati so živalsko vrsto napačno opredelimo. Z napako v izpričakovani: gre za uveljavljeno tradicijo v zgodnje- hodišču je kakršnakoli nadaljnja razlaga simbolnih novoveški emblematiki, hkrati pa je ideja živali kot pomenov zgolj nizanje zmotnih predpostavk in zak-nosilcev alegoričnega sporočila vtkana v sam koncept ljučkov. Čeprav so živali v emblemih Dizmove kroni-ljubljanske spominske knjige. Deklarativno je izražena ke velikokrat miniaturne, je očitno, da so jih slikarji že na samem začetku predgovora v Dizmovi kroniki, poskušali upodobiti čim bolj natančno in s poudar-kjer Dolničar bralce opozori, da imajo slike v knjigi jenim verizmom, da bi jih lahko gledalci brez težav simbolni značaj, saj so »kreposti članov predstavljene prepoznali. Prav ta skrb opozarja na vlogo živalskih v podobah na način, kot so to počeli stari Egipčani«.248 likov v emblemih ter zavedanje iluminatorjev (in na-S tem se prvi tajnik družbe zavestno naveže na rene- ročnikov), da je prepoznavanje živali za razumevanje sančno teorijo simbolnih podob, ki zagovarja prepri- emblemskega sporočila ključnega pomena. čanje, da so egipčanski hieroglifi simbolne sličice, katerih globlji pomen je znan le posvečenim. Takšno V redkih primerih, ko upodobitev živali ni dovolj nastališče Dolničar v praksi ilustrira z razlago simbol- tančna, da bi lahko z zanesljivostjo določili vrsto, nam nega pomena živali, ki nastopajo v uvodni miniaturi pomagajo »ikonografski ključi«, ki so se izoblikovali v Apoteoza Ljubljane. Samoumevna alegorična vrednost živalski simboliki in so bili dobro znani tudi ustvar- živali je razvidna tudi iz njegovih emblemskih osnut- jalcem emblemov v ljubljanski spominski knjigi. Za kov v Konceptni knjigi in iz spremnih zapiskov. Posle- ponazoritev vzemimo emblemsko sličico Lovrenca dično jo razbiramo v emblemih kranjskih akademikov Wollwiza (TM, fol. 113r), v kateri vidimo dolgonogo in v premišljenem oblikovanju njihovih vpisnih stra- ptico z dolgim vratom in kljunom, ki je po videzu ni ni. Prav tako očitna je v zgledovanju članov Dizmove mogoče zanesljivo identificirati. Utegnila bi pripada-družbe po uveljavljeni tradiciji emblemskih knjig in ti družini čapelj – še najbolj spominja na rjavo čapljo drugih literarno/likovnih predlogah, v katerih se po- ( Ardea purpurea). Hkrati je očitno, da imamo opravka javljajo živali z alegoričnim značajem. s precej svobodno upodobitvijo in da lahko samo ugi- bamo, katero ptico je imel iluminator v mislih. A z vi- Zaradi množine živali v miniaturah Dizmove kronike dika umetnostne zgodovine ugibanje ni potrebno, saj in različnih vlog, ki jim pripadajo, je v ikonografski ima ptica dvignjeno nogo, v kateri drži kamen, po če-interpretaciji na mestu previdnost: kljub prevla- mer jo takoj prepoznamo kot žerjava: v evropski iko-dujoči simbolični vrednosti živali nekatere od njih nografski tradiciji (in ožje v emblematiki) je dvignjena nimajo globlje pomenljivosti in docela zgrešeno bi noga s prodnikom v krempljih zanesljiv ikonografski bilo, če bi jim jo poskušali pripisati. Spet drugič je ključ, ki ne pušča nobenega dvoma.249 lahko njihova simbolika precej bolj kompleksna, kot bi pričakovali. Pri opredeljevanju potencialne sim- Mestoma je lahko identifikacija živali bolj zapletena bolne vrednosti živali v emblemih članov Dizmove ter zahteva poglobljeno poznavanje živalske simbolike in emblematike, tako da so zdrsi v ikonografski analizi 248 “Eß haben die Egyptier auf denen aufgethürmeten Saulen unnd razumljivi. Vendar je zanimivo, da se spodrsljaji doga-Stainen jenes, so sye in einen Begrüff endtwerffen wollen, durch jajo tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali, in da se jim ne sünreiche Ebenbilder unnd Figurn vorgestellet. Disem Exempl zu izognejo niti izkušeni strokovnjaki. Gre za primere pre-volge suchet mann heuth zu Tage daß, so mann in einem vorge- uranjene povezave s sorodnim ali na videz podobnim nombenen Werkh oder Tractat zu handeln gesünet, in dem ersten Plath oder Frontispicio das völlige Vorhaben, gleich in einem en- gen Vorbildt anzuführen” (TM, fol. 4v). 249 Glej razlago emblema Lovrenca Wollwiza na str. 109–111. 89 divji spopad in neobičajna velikostna razmerja pa omo- gočajo povsem zanesljivo določitev motiva: gre za zna- menito epizodo boja Pigmejcev z žerjavi, ki jo omenja že Homer v Iliadi.251 S pomočjo ikonografske analize lahko živali, ki nastopajo v iluminacijah ljubljanske spominske knjige, razdelimo v tri okvirne kategorije. V prvi skupini so živali, ki niso nosilci simbolnih vsebin in niso vključene v oblikovanje emblemskega sporočila. Miniaturisti to nakažejo s tem, da živali nimajo neposrednega stika z glavnim dogaja- njem, največkrat so postavljene v ozadje in tako majhne, da jih komaj opazimo. Tak pristop zasledimo že v zgo- dnjih iluminacijah – na primer drobne ptice na nebu v Andrej Trost, Vpisna stran Janeza Pavla pl. Qualize, emblemskih sličicah Janeza Gotharda Lukančiča (TM, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom, fol. 107r) in barona Jobsta Jožefa Kušlana (TM, fol. 1689, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, 183r). Tu in tam se pojavi tudi kaka druga žival, denimo AS 1073, I/1, fol. 45r. psiček na morski obali v emblemski sličici Franca Kri- motivom, ki se vsebinsko ujema z emblemskim geslom štofa Bogataja (TM, fol. 318r) ali pes, ki skupaj z lovcem in akademskim vzdevkom, s katerim se zaokroži v preganja volka, v emblemu grofa Franca Karla Jožefa Li-smiselno celoto. Ker se zdi sporočilo že na prvi pogled chtenberga (TM, fol. 302r).252 Kadar se živali, ki niso no-razumljivo, zlahka spregledamo detajle, ob katerih bi silci simbolnega pomena, pojavijo v odprtih emblemih, je morali postati pozorni in emblemu posvetiti več časa. zaradi kompozicije teže z zanesljivostjo določiti njihovo Lep primer je razlaga emblemske sličice Janeza Pavla vlogo, vendar se ob pregledu iluminacij v Dizmovi kroniki Qualize (TM, fol. 45r) v Kasteličevem ikonografskem izkaže, da nas izkušen mojster, kot je Grahovar, spretno katalogu (2001, str. 132). Pictura kaže spopad med obo- vodi pri razločevanju. Pes na rečnem bregu v emblemu roženimi vojaki in velikimi pticami, ob njej sta naroč- barona Karla Leopolda Rosettija (TM, fol. 357r) ned-nikovo geslo Vigilantia victrix ( Čuječnost zmaguje) in vomno služi le za popestritev krajine v ozadju: zaman bi akademsko ime Der Muntere ( Čuječi). Poudarjen motiv namreč iskali njegovo vpetost v alegorično sporočilo, ki čuječnosti je odličnega poznavalca antike napeljal na ga oblikujejo osrednji motiv miniature (mladi Turkinji s misel, da gre za znano zgodbo o budnih kapitolinskih črno služabnico ob rastju, pokritem z jutranjo roso), geslo goseh, ki so Rim obvarovale pred keltskimi vojaki. A ( Rosa je največja sila prsti in vlaga od zgoraj) in akademski če si sličico ogledamo pobliže, vidimo, da imajo ptiči vzdevek ( Čakajoč odrešenja). dolge ostre kljune in vitke noge, kar ni značilnost gosi. Pozornost vzbudijo tudi velikostna razmerja – bojeviti V posameznih primerih – zlasti pri odprtih emblemih – ptiči so enako veliki kot vojaki ali celo večji od njih. je lahko žival intenzivneje vpeta v likovno in vsebinsko Ptice torej ne morejo biti gosi, povezava z legendarno zasnovo vpisne strani, tako da je verjetnost simbolne po-epizodo iz rimske zgodovine pa je zgrešena tudi zato, menljivosti precejšnja. Emblem barona Marka Antona ker v njej goske niso napadle sovražnikov, ampak so Billichgrätza (Polhograjskega) prinaša pogled na baročni ponoči, ko so zaslišale keltske vojake, z glasnim vreš- park z zidanim vodnjakom na levi strani in veliko ro- čanjem zgolj prebudile rimsko stražo.250 Za spopad na kokojsko kartušo, vpeto v fantastičen arhitekturni okvir, odprtem polju sredi belega dne, kakor je upodobljen v ki zapolnjuje prvi plan slike (TM, fol. 320r). Kronos, ki Qualizovem emblemu, je treba poiskati drugo razlago. drži navzdol obrnjeno koso, se v elegantno zleknjeni drži Dolge noge in ostri kljuni ptic kažejo, da gre za žerjave, naslanja na fontano. Za njim je na skrajnem levem robu naslikan jelen, ki pije bistro vodo, ob njem pa stoji krilati 250 O dogodku poročajo Tit Livij ( Zgodovina Rima, V, 47), Plutarh ( O sreči Rimljanov, Moralia, IV, 23), Ajlijan ( O la- 251 Glej razlago emblema na str. 99–101. stnostih živali, XII, 33) in Plinij ( Naravoslovje, XXIX, 57), 252 Kastelic (2001, str. 220) živali zmotno identificira kot tri lo-omenja pa ga tudi Vergilij ( Eneida, VIII, 655). vske pse. 90 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Karla Leopolda barona Rosettija, izrez s krajino in psom ob reki, 1758, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 357r. deček s stiliziranimi plameni na razgaljenih prsih. Za želja po Božji bližini in odrešenju poudarjena z jelenom, vodnjakom med drevesi vidimo medveda, ki je zašel v ki pije iz vodnjaka, kar je v krščanski ikonografiji usta-park. Medved je dovolj velik, da pritegne našo pozornost, ljena prispodoba duše, ki hrepeni po Gospodu. Tradici-toliko bolj, ker vanj usmerja svoj lok s puščico lokostrelec onalno simboliko jelena ob vodnjaku v baronovem em-v slikoviti turški noši. Vendar izbrano člansko ime Der blemu potrjuje napis v rokokojskem okviru: » Sicut cervus Erwartende ( Pričakujoči) in deviza Expectans expectavi ad fontes aquarum, ita desiderat anima mea«, ki je nekoliko Dominum et intendit mihi ( Pričakujoče sem čakal Gospo- skrajšan prepis iz 42. psalma.254 Temeljna vsebina emble-da in sklonil se je k meni)253 nimata vsebinske povezave ma je podčrtana še s poosebitvijo hrepenenja po Bogu, ki z medvedom v parku, ampak opozarjata, da je za razu- v podobi krilatega dečka stoji ob jelenu. Z levo roko se mevanje emblemskega sporočila ključna leva polovica dotika grba baronov Polhograjskih, z desno pa kaže na kompozicije z vodnjakom, Kronosom, krilatim dečkom svoje razgaljene prsi, na katerih v višini srca poplesuje-in jelenom. V psalmu, iz katerega je vzeto geslo, je močno jo plameni.255 Prizor v prvem planu skupaj z besedilnim poudarjen motiv časa in pričakovanja, najneposredneje v zaključku: » Ti si moja pomoč in moj osvoboditelj,/ moj Bog, nikar se ne mudi« (Ps 40,18). Idejo ponazarja Kronos, ki 254 V slovenskem standardnem prevodu: » Kakor hrepeni jelen/ po potokih voda,/ tako hrepeni moja duša/ po tebi, o Bog« (Ps 42,2). nastopa kot uveljavljena poosebitev časa, izpostavlja mi- 255 Personifikacija kaže, da je avtor emblema najbrž poznal Iko-nevanje časa, preživetega v pričakovanju, medtem ko je nologijo Cesara Ripe, kjer je Hrepenenje po Bogu ( Desiderio verso Dio) predstavljeno na enak način v spremstvu jelena, ki pije vodo iz izvira (Ripa, 1606, str. 102). Pravilnost identifi- 253 Gre za del verza iz 40. psalma, ki se v standardnem sloven- kacije potrjuje enak lik na vpisni strani Jožefa Antona Dolni- skem prevodu Svetega pisma glasi: » Trdno sem upal v gospoda, čarja (TM, fol. 279r), tokrat opremljen z imenom, ki ne pušča / pa se je sklonil k meni in uslišal moje klicanje« (Ps 40,2). dvoma: Desiderium Dei. 91 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Marka Antona barona Billichgrätza (Polhograjskega), 1748, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 320r. 92 delom celovito zaokroži sporočilo emblema, medtem ko napisnim trakom, na katerem so psalmistove be- eksotični motiv strelca v razkošnih otomanskih oblačilih sede: » Multa flagella peccatoris, sperantem autem in vanj ni neposredno vključen. Medved, ki mirno hodi po Domino misericordia circumdabit« ( Mnogo šib pride parku in se ne zmeni za nevarnost, ki bi jo lahko po- nad grešnika, kdor pa zaupa v Gospoda, ga bo obda- menil nenavadni lovec, s svojo brezskrbnostjo potrjuje, jalo usmiljenje) (Ps 32,10).258 da je le del igrivega dodatka, ki ga lahko razumemo kot izraz sočasnega navdušenja nad slikovitimi orientalskimi Glede na to, da kozorog na vrhu pečine v evropski motivi, kakršnih v emblemih Dizmove kronike zasledimo ikonografiji pomeni razumnost in zaupanje v Boga kar nekaj. (zlasti v času stiske in preizkušenj, o čemer govori tudi 256 verz iz 32. psalma), ga ni težko povezati z glavnim em- Ker ima vsako pravilo izjeme, se v poslikavah vpisnih blemskim sporočilom, ki govori o hrabrosti, trdni veri strani tu in tam razkrije, da je lahko tudi drobna žival, in zaupanju grofa Auersperga, tudi kadar je izpostav-postavljena daleč v pokrajino in na videz brez poveza- ljen nevarnostim. Kozorog, čeprav majhen in odmak-ve z motivom v prvem planu slike, vendarle simbolno njen, je torej v nasprotju s prevladujočo interpretacijo pomenljiva. V emblemski sličici grofa Pavla Alojzija živali, ki so v miniaturo umeščene na podoben način, Auersperga (TM, fol. 347r) je osrednji motiv bik, ki ga nosilec simbolnega pomena in vpet v emblemsko napadajo psi. Skupaj z geslom Vulnerare nequeunt ( Ne sporočilo. morejo raniti), akademskim imenom Der unerschrocken Standhafte ( Neustrašno stanovitni) ter personifikaci- V drugo skupino lahko uvrstimo živali, ki so vključejami poguma, vere, upanja in ljubezni je emblemsko ne v sporočilo emblema, vendar nimajo individualne sporočilo jasno. simbolike, ki bi bistveno sooblikovala njegovo vsebino, 257 Vendar natančnemu gledalcu ne bo ušlo, da bik in trije psi niso edine živali na sliki: ali pa imajo zaradi trdno zasidranega mesta znotraj na skrajnem desnem robu miniature, v daljavi, kjer se uveljavljenega ikonografskega motiva natančno dolo-dvigajo gore, na visoki pečini stoji kozorog (glej sliko čen simbolni pomen, ki je dobro znan in ga ni treba na str. 207). Čeprav je majcen, je glede na oddaljenost posebej analizirati. Zaradi večje preglednosti lahko ži-po pravilih perspektivičnega slikanja še vedno krepko vali v takšni vlogi razdelimo v tri podskupine: prevelik in izpostavljen na način, ki ne pušča dvoma: • živali brez individualnega simbolnega pomena, ki slikar ga je na vrh gore postavil s premislekom in mu se največkrat pojavljajo v skupini kot nosilci ko- dodelil poseben pomen. Morda je želel z njim samo lektivnega simbolnega sporočila, kakor ga opre- poudariti idejo lepote alpskega sveta in kozorogovo deljuje kontekst emblema; vlogo označevalca regije. A to ne izključuje potenci- • živali v vlogi atributov personifikacij in antičnih alnih simbolnih vsebin, ki bi bile tesneje povezane z bogov, brez dodatnih simbolnih prvin; emblemskim sporočilom grofa Auersperga. V to smer • živali, ki so vključene v uveljavljene ikonografske kažejo vsaj trije indici: motive, v katerih imajo natančno določen in ne- • kozorog je kljub miniaturnim dimenzijam (višina zamenljiv simbolni pomen. ok. 4 mm) jasno prepoznaven in v heraldični drži Prvo podskupino dobro ponazarjata emblema gro-stoji na vrhu gore; fa Riharda Auersperga (TM, fol. 351r, glej sliko na • simbolika kozoroga je bogata in v Dizmovi kro- str. 26) in barona Karla Bernarda Ravbarja (TM, fol. niki ima kozorog v alpskih vršacih nesporno sim- 275r). Auerspergova vpisna stran kaže mladega mo-bolni pomen (na primer emblem Leopolda Lud- škega v imenitni opravi, kako s puško v roki in lovskim vika Hohenwarta, TM, fol. 298r), pri čemer ni za- psom ob strani zamišljen stopa po stezi. Pes zavzeto nemarljivo, da je oba emblema naslikal Grahovar; ovohava drevo, njegov gospodar pa se ne meni za do- • v desnem zgornjem kotu miniature, nad skal- gajanje okrog sebe. Geslo Vse premaga ljubezen, vzeto nato pokrajino s kozorogom, je na nebu genij z iz Vergilijevih Eklog (X, 69), pojasni podobo: moški, ki 256 Glej, na primer, vpisno stran grofa Volfa Engelberta Auer- 258 V slovenskem standardnem prevodu se verz glasi: » Veliko bo-sperga (TM, fol. 306r) in njegovo ikonografsko razlago. lečin ima krivičnik, kdor pa zaupa v Gospoda, tega on obdaja z 257 Glej razlago emblema na str. 207–208. dobroto. « 93 najverjetneje predstavlja naročnika, se ne meni za lov 261r), jelena, ki pije izvirsko vodo, ob poosebitvi hrepe-in ni mu mar za dež, saj misli le na ljubezen. Pes je sicer nenja po Bogu v emblemu Jožefa Antona Dolničarja vključen v emblemsko sporočilo, vendar nima indivi- (TM, fol. 279r), belo jagnje v naročju Nedolžnosti na dualnega simbolnega pomena, tako da bi bilo zgre- vpisnem listu grofa Lamberga (TM, fol. 283r) itd. Med šeno razmišljati o morebitnih alegoričnih namigih.259 antičnimi božanstvi se na iluminiranih straneh Dizmo-V Ravbarjevi emblemski sličici vidimo žitno polje, na ve kronike največkrat pojavi boginja lova Diana oziroma katerem se pase jelen, in vinograd, ki ga uničuje div- grška Artemida, ob kateri v vlogi atributov nastopajo ji merjasec. Na levi strani pod drevesom leži stilizi- lovski psi, jeleni ali košute. Variacije motiva srečamo na rano rdeče srce. Z geslom Joj, od brezdelja ni plačila! vpisnih straneh grofa Adama Sigfrida Juriča (TM, fol. in izbranim akademskim imenom Neskrbni emblem 205r), barona Franca Antona Wolkensperga (TM, fol. sporoča, da bo neskrbnež ostal brez pridelka, saj mu 229r), barona Andreja Evzebija Gallenfelsa (TM, fol. ga bo uničila divjad, ki jo kot pars pro toto, brez indi- 255r) in Andreja Sigmunda Gandinija (TM, fol. 324r). vidualne simbolike, predstavljata jelen in merjasec.260 Poleg Diane naletimo na Ateno s sovo v miniaturi Janeza Jožefa Antona Posarellija (TM, fol. 213r) in Jupi- tra z orlom v emblemu grofa Antona Jožefa Auersperga (TM, fol. 259r).261 V zadnjo podskupino spadajo živali z uveljavljenim simbolnim pomenom, ki je bodisi avtonomen bodisi vključen v uveljavljen ikonografski kontekst, pravilo- ma enoznačen in z vidika ikonografske analize em- blema neproblematičen. V mislih imamo tradicional- ne krščanske motive, kot so golob Sv. Duha v motivu stvarjenja Adama na vpisni strani grofa Jošta Korbini- jana Lichtenberga (TM, fol. 367r), Božje jagnje s kri- ževim bandercem v emblemu grofa Franca Bernarda Lamberga (TM, fol. 283r) in golobica z oljčno vejico v motivu Noetove barke v emblemih barona Zaharije Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Karla Bernarda Gotfrida Webersperga (TM, fol. 69v), grofa Franca barona Ravbarja, detajl emblemske sličice z geslom in Sigfrida Thurn-Valsassina (TM, fol. 155r) in grofa Ja- članskim imenom, 1739, Theatrum memoriae, ARS, neza Gašperja Cobenzla (TM, fol. 189r). Kljub nače- Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 275r. loma enoznačni simboliki živali v tovrstnih motivih se v povezavi z željami naročnika lahko izrazi specifična Naslednjo podskupino druge skupine tvorijo živali, ki vsebinska nota. Emblemska sličica Zaharije Gotfrida spremljajo različne alegorične figure in antična božan- Webersperga z Noetovo barko, ki je nasedla na gori stva. Tako v vlogi atributov najdemo: belega hrta ob po- Ararat, na primer, posebej izpostavlja idejo miru. Bel osebitvi zvestobe na vpisni strani Janeza Jožefa Antona Posarellija (TM, fol. 213r), žerjava ob Božji previdnosti v emblemu barona Antona Gotharda Erberga (TM, fol. 261 Pri slednjem je treba opozoriti, da je Jupitra v emblemu mo-goče razumeti tudi kot poosebitev intelekta, saj mu sredi krone poplesujejo ognjeni zublji. Mladenič z orlom, kralje- vim žezlom in krono s plameni v Ikonologiji Cesara Ripe poo- 259 Podobno velja za psa v emblemu grofa J. V. Barba (TM, fol. seblja intelekt (Ripa, 1603, str. 238). Takšna razlaga je smisel- 361r): mladenič si je poiskal razvedrilo v lovu, pri čemer ga na tudi zaradi konteksta – vse ostale figure v Auerspergovem spremlja zvesti gonič. emblemu (z izjemo angela) so poosebitve kreposti. Vsekakor 260 Enako vlogo kolektivnega simbola ima čreda govedi na em- je lik Jupitra ambivalenten, združevanje antičnega božanstva blemski sličici Janeza Antona Wolkensperga (TM, fol. 312r): z idejo poosebitve kreposti pa je več kot očitno. Po eni strani krave se mirno pasejo, ostareli pastir sedi na skali in se ne Ripa poosebitev intelekta zavestno približa Jupitru prav zato, meni za nevihtne oblake, saj na drugem koncu že sije sonce. ker je Jupiter oziroma grški Zevs tudi bog modrosti, preudar- Podobno velja za vprežne konje v emblemu Jožefa Gabrijela nosti in razumnosti. Grahovar po drugi strani Jupitru/poo- Busseta (TM, fol. 339r), ki so zgolj tovorne živali brez poseb- sebitvi intelekta kot atribut doda zemeljsko oblo, ki posebej nih simbolnih pomenov. izpostavlja njegov položaj vladarja bogov. 94 golob z oljčno vejico v kljunu leti proti barki in na vem članskem imenu Der Friedliebende ( Miroljubni) nebu se pne mavrica. Tradicionalni simbol miru ima in geslu Pax Dei ( Mir Božji). v povezavi z mavrico, ki naznačuje konec vesoljnega potopa, natančno določeno vsebino: pomeni Božjo Podobno velja za emblem Janeza Ludvika Qualize milost, odpuščanje in spravo. (TM, fol. 221r), kjer v emblemski sličici bela goloba 262 Barka je okrašena z rdečim srcem, s čimer se osnovna vsebina naveže na sedita na robu posode z vodo. Sredi posode se dvi-Dizmovo družbo. Ikonografija goloba z oljčno vejico, guje curek vode, s čimer je nakazan motiv vodnjaka ki oznanja, da se vode vesoljnega potopa umikajo, se je življenja, ki ga od 3. stoletja najdemo v številnih razli-izoblikovala že v obdobju zgodnjega krščanstva in se čicah.264 Goloba sta seveda podoba krščanskih duš, ki v poznejših stoletjih ni bistveno spreminjala. V We- pijejo bistro vodo vere in odrešenja. Gre za variacijo berspergovem emblemu oljčni venec, ki nadomešča motiva, ki je pogost že v starokrščanski umetnosti in običajni okvir kartuše, dodatno izpostavlja simboliko se od vsega začetka povezuje s simboliko krsta, očiš- miru. čenja, preroda in večnega življenja. Vendar emblem 263 Ta je neposredno izražena tudi v naročniko- Janeza Qualize vnaša ikonografsko novost: dodano je stilizirano srce, ki privzema vlogo osrednjega dela vodnjaka, iz katerega brizgata curka vode, s čimer je vzpostavljena neposredna povezava s kontekstom nje- govega članstva v Dizmovi družbi. Pri Qualizovem emblemu sta na ta način posebej poudarjena vloga vere in pomen odrešenja. Sakralni vidik emblemske sličice je poudarjen še z motivom Božje roke, ki z des- ne strani z gesto blagoslova sega nad srce. Napisni trak za geslo je ostal prazen, prav tako ni izpisano člansko ime, zaradi česar je emblem v resnici fragment, ki mu manjka vsebinska zaokroženost besedilnega dela. V tretji skupini so živali, ki s svojo bogato razvito simboliko bodisi same bodisi v interakciji z drugi- mi akterji sooblikujejo jedro emblemskega sporoči- la oziroma so njegovi poglavitni nosilci. Za pravilno razumevanje njihove vloge in simbolnih pomenov je potrebna poglobljena raziskava, ki vključuje tako detajlov, naslikal liste oljke. Nazorna je primerjava z vencem, ki ga je isti umetnik naslikal kot obrobo emblemske sličice za Franca Jakoba Erberga (TM, fol. 13r), kjer dejansko gre za lovorjev venec. To je razvidno iz oblike listov in teksture ven- ca, ki je bolj sklenjena in čvrsta. Razlika ima tudi ikonograf- ski raison d'être: oljka je simbol miru in sprave, zato smiselno Neznani mojster, Vpisna stran Zaharije Gotfrida dopolnjuje ikonografijo Noetove barke ter se ujema z Weber- barona Webersperga, detajl emblemske sličice z spergovim članskim imenom in geslom, medtem ko je lovor Noetovo barko, 1691, Theatrum memoriae, ARS, simbol zmagoslavja in večnega življenja, ki igra pomembno Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 69v. vlogo v obredih slavljenja in pogrebnih ritualih. To se sklada s kontekstom, saj je bil Erberg prvi umrli član družbe, kar je izpostavljeno z napisom Aus allen der Erste ( Izmed vseh prvi) 262 Ikonografija temelji na povezavi dveh svetopisemskih dogod-in motivom emblemske sličice. Na njej je v lovorjevem vencu kov, ki jima je skupna tema odrešitve, Božje milosti in spra- upodobljena roka, ki je segla z neba in ugasnila ogenj rdečega ve: goloba z oljčno vejico, ki Noetu oznani konec vesoljnega srca, iz katerega se vije le še dim. potopa (1 Mz 8,11), ter mavrice kot znamenja milosti in za- 264 Motiv golobov, ki pijejo iz skodele, je krščanstvo prevzelo iz veze, ki jo Bog sklene s človeškim rodom (1 Mz 9,11–17). antike. Že v grški in rimski umetnosti je imel v nekaterih 263 V ikonografskem katalogu je venec napačno opisan kot lo- kontekstih alegorično vsebino, povezano z idejo posmrtnega vorjev (Kastelic, 2001, str. 139). Oblika listov nesporno kaže, življenja. Glej: Macchioro, 1909, str. 73–75; Tammsito, 1997, da je Trost, ki ga odlikuje natančnost v izdelavi rastlinskih str. 291–293. 95 ikonografijo živali kot naročniški kontekst. Posebni življenja samega), morebitne individualne simbolike položaj živalskih protagonistov se na vpisnih straneh živali pa ne pojasnjujeta. Tudi Schluderbachov grb, v Dizmove kronike kaže predvsem s prominentno ume- katerem je vzpenjajoči se mitski grifon, ni v pomoč pri stitvijo v kompozicijo, z njihovo velikostjo in aktivno iskanju razlage. Videti je torej, da v nasprotju z običaj-vlogo v kontekstu likovne naracije. Vsebinska usklaje- no emblemsko prakso likovno izpostavljenega polo-nost tako zasnovane sličice z geslom in akademskim žaja živali slednje v tem primeru nimajo individualnih vzdevkom naročnika potrjuje vlogo živali, zlivanje simbolnih pomenov in so v emblemsko sporočilo vpe-vseh treh sporočilnih prvin pa zaokroži vsebino em- te kot kolektivna skupina, ki v vlogi prejemnikov »ne-blema oziroma ponuja ključ za pravilno ikonografsko utrudljive dobrote« hvaležno pije bistro vodo. Kakršno razlago. Za ponazoritev lahko vzamemo belega laboda koli dodatno pojasnilo ali namig bi na vpisni strani v emblemski sličici Janeza Antona Vermattija (TM, zaman iskali. fol. 246r): ptica je v evropski ikonografiji živali vse od antike podoba čistosti in neomadeževanosti, takšen K sreči gre za enega od emblemov, ki jih je Grahovar pomen pa dopolnjujeta tako Vermattijev akademski povzel po knjigi Lust- und Artzeney-Garten des Köni-vzdevek Neomadeževani kot izbrano geslo Ne da bi glichen Propheten Davids Wolfganga Helmharda von trpel najmanjši madež. Hohberga, v kateri najdemo emblem z identičnim ge- 265 Med emblemi, ki vključuje- jo več živali, omenimo spopad leva in panterja v em- slom in zelo podobno bakrorezno sličico (fol. 36r). V blemski kartuši grofa Andreja Danijela Barba (TM, bakrorezu mojstra Georga Christopha Eimmarta si-fol. 145r) ali potrpežljivo sovo, ki jo napadajo manjše cer manjkata pastir in jelen, namesto potoka, ki se pri ptice, v miniaturi Janeza Tomaža Garzarollija (TM, Grahovarju zliva čez skale, je upodobljen izvir, a vse to fol. 355r). so z ikonografskega vidika manj pomembne razlike. 266 Ključno za razumevanje Schluderbachovega vpisnega Tudi v tej skupini živali naletimo na posebnosti in lista je dejstvo, da ima emblem v Hohbergovi knjigi izjeme – posamične netipične primere, ki so z vidika epigram, ki pojasni pomen slike in gesla. Bistro vodo ikonografske interpretacije zahtevnejši. Dober primer izvira in živali, ki pijejo iz njega, avtor razloži kot kr-je emblem Janeza Jožefa Schluderbacha (TM, fol. ščansko alegorijo življenja in Božje ljubezni: neizčrpen 240r), kjer vidimo bister potok, ki se v kaskadah zli- izvir, iz katerega po mili volji pijejo različne živali in ki va čez skale, pod katerimi se je naredil velik tolmun. nikoli ne presahne, je prispodoba brezmejnega obilja K tolmunu, v katerem plavata laboda, so prišle pit Božje dobrote, ki nas vsakodnevno napaja. Epigram, najrazličnejše domače in divje živali: konj, vol, kozel, v katerem živali na simbolni ravni predstavljajo ob-ovce in jelen. Na desni vidimo mladega pastirja, ki je čestvo vernikov oziroma ves človeški rod, nedvoumno v skodelo zajel vodo in prav tako željno pije. Živa- razjasni njihovo vlogo in hkrati potrjuje, da nimajo in-li so postavljene v ospredje, so velikostno poudarjene dividualnih simbolnih pomenov, ki bi jih pričakovali in imajo vse značilnosti protagonistov emblemskega glede na njihovo izpostavljenost. sporočila. O njihovi simbolni vrednosti bi upravičeno sklepali že zato, ker gre za tradicionalno obliko uo- Schluderbachov emblem ilustrira redke primere, ko je kvirjene emblemske sličice, pri kateri postavitev v prvi ikonografija živali v miniaturah Dizmove kronike manj plan in velikost živali skoraj brez izjeme opozarjata na kompleksna, kot bi sklepali iz prevladujočih načel njihovo ikonografsko vlogo. A zaplete se pri povezavi oblikovanja emblemskih sličic. Za večino emblemov sličice z besedilnim delom emblema: naročnikovo ge- tretje skupine drži prav nasprotno: ob pričakovanih in slo Neutrudljiva dobrota in akademsko ime Dobrodel- predvidljivih simbolnih pomenih se razkrijejo dodani ne ponudita nobenega namiga o individualizirani tne pomenske plasti in aluzije, ki jih lahko razvozlamo simbolni pomenljivosti živali. Akademski vzdevek in le s poglobljeno raziskavo njihove geneze in konteks-motto lahko razumemo v povezavi z motivom vode, ki ta, v katerem so se oblikovali. Emblemi z živalskimi je tako za ljudi kot za živali neizčrpen vir dobrega (in motivi, ki sodijo v tretjo kategorijo, so z ikonografskega vidika najzanimivejši, zato jim je posvečen osrednji del knjige. 265 Glej razlago emblema na str. 159. 266 Glej razlago emblemov na str. 213–215. 96 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Janeza Jožefa pl. Schluderbacha, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom, 1727, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 240r. Emblem z živalmi ob izviru, Wolfgang Helmhard von Hohberg, Lust- und Artzeney-Garten des Königlichen Propheten Davids, Regensburg 1675, fol. 36r. 97 Andrej Trost, Vpisna stran Janeza Pavla pl. Qualize, 1689, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 45r. 98 3 Ikonografska analiza živalskih motivov v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 3.1 Vpisna stran Janeza Pavla v obraz. Hkrati se jata dolgokrakih ptičev na tleh pl. Qualize (TM, fol. 45r) zaganja naprej, v napad na prestrašene vojake. Ptice na visokih nogah, s slokimi vratovi in dolgimi ostri- Prvi članski vpis z emblemsko sličico, v kateri na- mi kljuni, so podobne žerjavom. Zaradi miniaturnih stopijo živali kot glavni nosilec sporočila, pripada dimenzij in rahle stilizacije teoretično sicer obstaja namestniku predstojnika Dizmove družbe Janezu možnost, da bi lahko šlo za katero od sorodnih ptič- Pavlu Qualizi. V ovalno kartušo ujeta pictura kaže jih vrst. Vendar z vidika ikonografije živali ni nobe-divji spopad med vojaki in velikimi pticami. Geslo, nega dvoma, da je Andrej Trost upodobil žerjave. Še Vpisna stran Janeza Pavla pl. Qualize, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. izpisano na traku nad njo, sporoča: Vigilantia victrix več, pred nami je točno določen in dobro znan motiv ( Čuječnost zmaguje), njegovo vsebino pa dopolnjuje boja Pigmejcev z žerjavi, ki korenini v ikonografski člansko ime Der Muntere ( Čuječi). Avtor ilustracije zakladnici antičnih tem in ga najdemo tako v likovni Andrej Trost na desno stran postavi gručo vojakov kot literarni umetnosti.267 v nekoliko antikizirani bojni opravi, z dvignjenimi meči in helebardami. Vojščaki so strnili vrste, da bi zaustavili srdit napad ptic, ki niso nič manjše od 267 Kastelic ptice identificira z gosmi in verjame, da gre za prizor iz zgodovine Rima, ko naj bi kapitolinske gosi Rimljane rešile oboroženih mož. Pogled večine vojakov je usmerjen pred napadom keltske vojske: » Strnjena skupina vojakov, obo- v zastrašujoč prizor: dve ptici sta v divjem napadu roženih s helebardami, z desne napada gosi, ki so se vznemirile. dvignili njihovega tovariša v zrak, ena mu je s klju- Nekatere kriče na tleh, druge so vzletele proti vojakom, nekatere so si zavarovale glave s ščitom.« Avtor dodaja: » Aluzija na kapinom izbila ščit iz rok, druga pa nemočno žrtev kljuva tolinske gosi in keltsko zasedbo Rima leta 378 pr. Kr. « (2001, str. 99 Najstarejši znani pisni vir, ki omenja spopade med Pigmejci in žerjavi, je Homerjeva Iliada. Ko posku- ša Homer s pesniško besedo opisati silovitost napada Trojancev na grško vojsko, uporabi slikovito primero: » Kadar oboji stojé, urejeni pod svojimi vodji, Trojci spusté se na pot ko ptice, med hrupom in vikom, prav ko da slišiš pod nebom zateglo kričanje žerjavov, kadar na begu pred zimo in dolgimi tedni deževja z glasom vreščavim leté proti južnim vodàm Okeana, ljudstvecu palčkov Pigmajcev noseči usodno pogubo;« Boj med Pigmejci in žerjavi, detajl rimskega ( Iliada, III, 1–6, prev. A. Sovrè) talnega mozaika, 2. stoletje, Villa Selene (v bližini Homsa), Libija. Boj žerjavov in Pigmejcev (v grščini znan kot gerano- machia) omenjata tudi Ezop v basni Kmet in žerjavi Zgodba o Pigmejcih se je udomačila tudi v delih (Perry, 297)268 in Aristotel v Nauku o živalih (VIII, krščanskih piscev: zasledimo jo že v spisih cerkve-12). Spopade slikovito opiše Plinij, ki poroča, da Pi- nih očetov, predvsem pa v enciklopedični literaturi gmejci jahajoč na kozah in ovnih, oboroženi z loki in srednjega veka, eksotičnih potopisih in bestiarijih.269 puščicami napadajo gnezda žerjavov, da bi jim ukradli Srednjeveške likovne predstavitve so razmeroma jajca ali piščeta ( Naravoslovje, VII, 26). Najzgodnej- redke, vendar značilne: Pigmejci so upodobljeni kot ši znani primeri geranomahije v likovni umetnosti so vojaki v sočasni viteški opravi, ki se bojujejo (ali se iz 6. stoletja pr. n. š. Tako je, na primer, na podnožju pripravljajo na spopad) z velikimi ptiči. Miniatura Françoiseve vaze (grški krater, ok. 570 pr. n. š., Arhe- v enciklopedičnem delu Cvetnik narave Jacoba van ološki muzej, Firence) bitka naslikana v obliki friza Maerlanta iz ok. 1350 (Kraljeva knjižnica, Haag, temnih figur na svetlem ozadju. Na podoben način je KB KA 16, fol. 42v) nazorno ilustrira srednjeveško boj upodobljen tudi na sočasnem Nearhovem vrčku interpretacijo antičnega motiva.270 V novem veku je za olje (grški aribalos, ok. 570 pr. n. š., Metropolitan- postala epizoda zelo priljubljena in razširjena zlas-ski muzej, New York), le da je tokrat friz na zgornjem ti po zaslugi Svetovne kronike Hartmanna Schedla robu posode. Pozneje najdemo motiv tudi v drugih (Nürnberg 1493, fol. 12r), kjer zapis o Pigmejcih likovnih medijih – posebno slikoviti so prizori divjih spremlja lesorez pritlikavega moža v boju z žerjavi. spopadov na rimskih mozaikih in freskah. Med naj- Za popularizacijo motiva je enako pomembna Koz-lepšimi ohranjenimi primeri so talni mozaiki, ki so jih mografija Sebastiana Münstra (Basel 1544), ki o pri-leta 1974 odkrili v rimski vili, imenovani Villa Selene, tlikavem ljudstvu govori v opisu Indije.271 Zgodbo vzhodno od mesta Leptis Magna v Libiji. navajajo tudi mnogi naravoslovci, predvsem oba naj- večja renesančna zoologa Conrad Gesner ( Historiae 132). Proti Kasteličevi interpretaciji govori dejstvo, da so raz- jarjeni ptiči tako veliki kot ljudje, zato bi težko predstavljali 269 Za motiv Pigmejcev v delih antičnih avtorjev in srednjeve-gosi v boju s keltskimi vojaki. Spomnimo tudi, da se Junonine ških piscev glej: Gusinde, 1962; Janni, 1978, str. 49–63. svete ptice niso neposredno lotile keltskih napadalcev, ampak 270 Izvirnik Der Naturen Bloeme, flamske priredbe priljubljene so zgolj z glasnim vreščanjem opozorile stražarje, da so pra-enciklopedije Liber de natura rerum Tomaža iz Cantimpréja, vočasno poprijeli za orožje. je izgubljen, eden najznamenitejših prepisov je prav omenje- 268 Ezopove oziroma ezopovske basni so navedene po kritični izda- ni iluminirani rokopis v haaški Kraljevi knjižnici. Pigmejci ji: Ben Edwin Perry, Aesopica: A Series of Texts Relating to Aesop so predstavljeni v poglavju o eksotičnih ljudstvih, kot pre-or Ascribed to him or Closely Connected with the Literary Tradition poznavno značilnost pa avtor navaja boj z žerjavi. that Bears His Name, Vol. I: Greek and Latin Texts, University of 271 V baselski izdaji Kozmografije iz leta 1550 je na strani 1081 Illinois Press, Baltimore 1952. (T. i. Perryjev indeks je za navaja- lesorez, ki spopad Pigmejcev in žerjavov predstavi skladno s nje ezopovskih basni standard, ki je sprejet v večini humanistič- Plinijevim opisom: pritlikavi Pigmejci jezdijo na kozah in nih strok. Okrajšan sklic sledi mednarodno uveljavljeni obliki.) ovnih. 100 animalium, Zürich 1559, str. 514–515) in Ulisse Al- razlikuje v tem, da ohranja osnovno idejo čuječnosti drovandi ( Ornithologiae tomus tertius ac postremus, in varovanja tega, kar nam je najdražje, medtem ko Bologna 1603, str. 342–344).272 Motiv je bil med avtor Aureola Emblemata pomen metaforično razširi izobraženci zgodnjega novega veka dobro znan in in izrecno izpostavi obrambo domovine.276 kot zanimivost omenimo, da je konec 17. stoletja angleški zdravnik Edward Tyson izdal posebno štu- dijo, posvečeno Pigmejcem, kot jih opisujejo antični in srednjeveški avtorji, pri čemer posebej izpostavlja temo boja z žerjavi.273 V renesančni in baročni emblematiki je boj Pigmej- cev z žerjavi razmeroma redek. Likovne upodobitve so dokaj standardizirane in bitka je največkrat pred- stavljena na dva načina: Pigmejci in žerjavi si stojijo nasproti kot pehotni četi v trenutku pred spopadom ali pa Pigmejci jezdijo na kozah in napadajo žerja- ve. Po slikovitosti in dramski napetosti se ne morejo primerjati z miniaturno mojstrovino Andreja Trosta. Ena redkih izjem je lesorezna ilustracija emblema Tobiasa Stimmerja v knjigi Aureola Emblemata Ni- colausa Reusnerja (Strasbourg 1587, emblem 120), ki je tako po kompoziciji kot dramatičnosti zelo po- doben sličici na vpisni strani Janeza Pavla Qualize.274 Spopad Pigmejcev in žerjavov, Nicolaus Reusner, Dejstvo, da v Dolničarjevi Konceptni knjigi ni osnut- Aureola emblemata, Strasbourg 1587, emblem 120. ka za ta motiv,275 nakazuje, da sta slikar in naročnik kompozicijo bodisi sama zasnovala bodisi našla nav- dih v Aureola Emblemata. Vsekakor je Qualizov em- blem izvirna različica motiva, ki se od Reusnerjevega 272 V nasprotju z razširjenim prepričanjem, da Pigmejci živijo v Indiji ali Etiopiji, je Olaf Mansson njihovo domovino umestil na skrajni sever Evrope, natančneje, na Grenlandijo. Opisuje jih kot izjemno močne in pogumne pritlikavce, ki se spopa- dejo s precej večjimi sovražniki, in omenja tudi boj z žerja- vi ( Historia de gentibus septentrionalibus II, 11, Rim 1555, str. 70–71). Za oris teme Pigmejcev v zapisih zgodnjega novega veka glej: Toggweiler, 2017, str. 12–19. 273 Edward Tyson, A Philological Essey Concerning the Pygmies of the Ancients…, London 1699 . 274 Motiv divjega spopada, v katerem žerjav zgrabi Pigmejca in ga dvigne v zrak, najdemo tudi v lesorezni ilustraciji nemške- ga prevoda Boccaccieve knjige De remediis utriusque fortunae [ Von der Artzney Bayder Glück des guten und widerwertigen], Augsburg 1532, vol. II, fol. 3r., vendar je celotna kompozici- ja boja drugače zasnovana. Najslikovitejša realizacija motiva iz obdobja zgodnjega novega veka se je ohranila v bakrorezu Adriaena Collaerta (ok. 1596, po risarski predlogi Jana van der Straeta), ki je spopad zasnoval kot pravo panoramsko bit- 276 V Reusnerjevem emblemu sliko dopolnjujeta geslo Pro aris ko. (Grafika je del serije Venationes, ferarum, arium, piscium, et focis in epigram : » Sanguine Pygmaeo grus rapta vlciscitur list z bojem med Pigmejci in žerjavi je danes v Baillieu Libra-ova:/ Pro patriis fas est belligerare focis«. Nemška različica ge- ry Print Collection, University of Melbourne.) sla, ki dopolnjuje latinsko, se osredotoča na obrambo zaroda: 275 Emblemska kartuša za Qualizo je v Dolničarjevi Konceptni » Kränich bkriegen Zwerg von Eyrraubs wegn/ Feindsgwalt sich knjigi (skica 18) ostala prazna. gbürt wol zwiderlegen« ( Aureola Emblemata, 1587, embl. 120). 101 Andrej Trost, Vpisna stran Pavla Valerija pl. Schwizna, 1692, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 71r. 102 3.2 Vpisna stran Pavla Valerija začela odpirati in pokazali so se drobni biseri. Pictura pl. Schwizna (TM, fol. 71r) v Dizmovi kroniki se od bakroreza v Camerariusovi knjigi razlikuje v tem, da je sonce visoko na obzorju in Emblemska sličica Pavla Valerija Schwizna odpira da se namesto biserov v spodnji polovici odprte školjki pogled na peščeno obalo, ki jo na levi strani obdaja- lesketa škrlatno srce, medtem ko gornja školjčna lu-jo skale. Nad zelenomodrim morjem je svetlo nebo z pina leži zraven na pesku. Zaradi vsebinske povezave nekaj oblaki, ki so se v sredini razprli, tako da je sko- emblemske sličice z naročnikovim geslom in članskim znje posijalo sonce. Na pesku leži odprta školjka bi- imenom (ter uveljavljene ikonografske tradicije ško-sernica, v kateri je namesto bisera drobno rdeče srce. ljke bisernice v evropski emblematiki) pomen zlahka Trostova miniatura izhaja iz skice v Dolničarjevi Kon- razberemo. Schwizen, Spoznani, se pod blagodejnim ceptni knjigi (skica 31), le da je kompozicija obogate- vplivom sonca pusti spoznati kot človek, ki ljubezen na, izvedba pa slikarsko dovršena: s soncem obsijana do akademskih tovarišev varuje v sebi kakor školjka morska pokrajina je virtuozno naslikana in izpričuje biser. Razlago nedvoumno potrjuje stilizirano srce mojstrov posluh za svetlobo. Nad kartušo je napisni Dizmove družbe, ki nadomešča biser. trak z geslom, ki sporoča: Sol omnia pandit ( Sonce vse razkrije), medtem ko je pod njo Schwiznovo akadem- sko ime Der Erkannte ( Spoznani). Janez Gregor Dolničar, Osnutek za emblem Pavla Valerija pl. Schwizna, Konceptna knjiga, Semeniška knjižnica, Ljubljana, rkp. 6, skica 31. Emblem s školjko bisernico, Joachim Camerarius, Symbolorum et emblematum IV, Nürnberg 1595, emblem 59. Motiv odprte školjke bisernice je v emblematiki zelo pogost. Tako Filippo Picinelli v poglavju o biseru opi- še kar 37 emblemov z biserom v školjki (Pic., I, 12, Biser kot simbol ljubezni in lepote je v evropski kul-embl. 212–249, str. 705–709) ter še 32 s školjko bi- turni tradiciji trdno zasidran od antike naprej. V kla-sernico v poglavju o školjki (Pic., I, 6, embl. 62–93, sični mitologiji je povezan z legendo o rojstvu Venere str. 442–446). Lep primer emblema s sličico, ki je iz morske pene. V likovnih realizacijah motiva je bogi-kompozicijsko zelo blizu Trostovi slikarski realizaciji, nja ljubezni pogosto upodobljena elegantno zleknjena najdemo v knjigi Joachima Camerariusa Symbolorum v veliki odprti školjki, kot zamenjava za sijoč biser. et emblematum ex aquatilibus et reptilibus desumptorum Bisernica je v antični in pozneje v krščanski kulturi centuria quarta (Cam. IV, 1604, embl. 59): izza gora simbol izjemne lepote, zlasti duhovne, ob tem pa sim-se dviguje sonce, ki s prvimi jutranjimi žarki osvetlju- bolizira čistost in krepost. Simbolni pomeni izvirajo je pokrajino, bisernica na morski obali se je pravkar iz zapisov o školjki, ki naj bi biser spočela tako, da 103 zjutraj priplava na površje morja, se odpre ter sprej- me vase kapljico nebeške rose in prve sončne žarke. O tem piše celo Plinij, ne da bi izrazil pomisleke ob tako malo verjetni razlagi za nastanek bisera ( Naravoslov- je, IX, 107). V krščanski interpretaciji zgodbe je rosa simbol Svetega Duha, školjka predstavlja Marijo, biser pa Jezusa, ki ga je Devica spočela po Svetem Duhu. Kristološka razlaga bisera se opira na Sveto pismo, v katerem biser simbolizira duhovno odličnost, čistost, dragocenost vere in celo samega Kristusa.277 Na enak način ga razlaga tudi Klemen Aleksandrijski v mo- ralno-didaktičnem delu Pedagog (II, 13, 163–164), kjer govori o duhovnem pomenu biserov. V Fiziologu (I, 44) je osnovna simbolika nadgrajena z alegorično razlago lova na bisere: morje predstavlja svet, lovci na bisere, ki se potapljajo vanj, so biblijski preroki, dve lupini školjke pomenita staro in novo zavezo, rosa simbolizira Svetega Duha, biser pa Kristusa. Za razvoj ikonografije bisera v zgodnjem krščanstvu je posebej zaslužen Efrem Sirski, vodja teološke šole v Edesi in Vpisna stran Pavla Valerija pl. Schwizna, detajl eden največjih krščanskih pesnikov patristične dobe. emblemske sličice z geslom in članskim imenom. V svojih himnah pogosto uporablja motiv bisera, ki ga metaforično razlaga kot podobo Kristusa, duhovnega ponižnost, skromnost in hvaležnost. Na emblemski bogastva in odličnosti, lepote prave vere, čistosti duše, sličici Pavla Valerija Schwizna lahko iz kratkega ži-preroda, večnega življenja itd.278 Omenjeni simbolni vljenjepisa, ki ga je po njegovi smrti napisal Janez pomeni so zaznamovali srednjeveško ikonografijo bi- Gregor Dolničar, z veliko verjetnostjo razberemo del sera in ostali vplivni tudi v novem veku. Eno najpo- simbolnega sporočila tudi v povezavi z značajem la-polnejših predstavitev simbolike bisera z opozorili na stnika emblema. Dolničar namreč hvali njegovo po-antične in srednjeveške avtorje, ki so pisali o tej temi, božnost ter omeni, da se je izogibal družbe in se naj-podaja Ulisse Aldrovandi v poglavju o biseru in školjki raje »držal čisto zase« (TM, fol. 72v). Bil je torej vase bisernici ( De reliquis animalibus exanguibus, Bologna zaprte narave, kot školjka, ki se le redko odpre. K temu 1606, str. 417–445).279 lahko dodamo, da je tudi želja po samoti, bolj odmak- njenemu življenju in razmišljanju o duhovnih stvareh V emblematiki ima bisernica različne pomene: naj- ena od vsebin, ki se v emblematiki povezujejo z biser-večkrat simbolizira sprejemanje Božje milosti, čistost nico. Najbrž ni naključje, da v Picinellijevi knjigi, po duše in srca, lepoto vere in poduhovljenost, pa tudi kateri so člani Dizmove družbe radi posegali, najdemo emblem, v katerem je bisernica podoba kontemplativ-277 Tovrstna simbolika temelji predvsem na eksegetskih razlagah ne duše ( anima contemplativa), ki se odvrača od vrveža odlomkov iz Matejevega evangelija (Mt 7,6 in 13,45–46) ter opisa Nebeškega Jeruzalema (Raz 21,21). Vendar je treba ob vsakdanjega življenja (Pic., I, 12, embl. 216, str. 705). tem poudariti, da ima biser v Svetem pismu (kakor tudi pri zgodnjih eksegetih) pogosto negativno simboliko, ki je izra- zito moralistično obarvana. Tako lahko biser pomeni minljivo bogastvo tega sveta, ničevost, pokvarjenost ter (predvsem kot ženski nakit) nemoralnost, nečimrnost in nečistost. Za iko- nografijo bisera v pozni antiki in zgodnjem krščanstvu glej: Fredrikson, 2003, str. 283–317. 278 Za simboliko bisera pri Efremu Sirskem glej: Graffin, 1967, str. 129–149. 279 Za simboliko bisera v zgodnjem novem veku glej zlasti: See- mesters, 2017, str. 454–472. 104 3.3 Vpisna stran Janeza Štefana Realizem v upodabljanju zmotita le dve nadrobnosti, Florjančiča pl. Grienfelda ki ju opazimo pri ptici v ospredju na levi strani: sto- (TM, fol. 73r) ji namreč na eni nogi, medtem ko v krempljih druge drži prodnik, hkrati pa ima na prsih izrisano stilizi- Pictura na vpisni strani Janeza Štefana Florjančiča rano rdeče srce. Vendar z ikonografskega vidika prav kaže odprto krajino, v kateri glavno vlogo igrajo pti- dvignjena noga s kamnom v krempljih potrjuje pra-Vpisna stran Janeza Štefana Florjančiča pl. Grienfelda, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. ce, ki stojijo na planjavi, v ozadju pa vidimo pobočja vilnost identifikacije: v evropski ikonografski tradiciji oddaljenih hribov. Večerna zarja osvetljuje horizont, je to prepoznavna drža, ki določa žerjava kot simbol na nebu, ki počasi temni, je lunin krajec, ob njem pa se svetlikajo prve zvezde. Prizor je naslikan dožive- z dvignjeno nogo, v kateri bi držala kamen. V krščanski iko- to, s posluhom za občutje poznega večera in miru, ki nografiji je čaplja predvsem simbol nečistosti, saj je kot ne- lega na zemljo. Silhuete ptic (zlasti tiste v ospredju, ki čista žival navedena že v Svetem pismu (3 Mz 11,19 in 5 Mz je najbolj natančno izrisana) so dovolj realistične, da 14,18). Ker lahko čaplja leti zelo visoko, pomeni tudi napuh in prevzetnost. Zaradi razširjenih očesnih kapilar v času par- lahko v njih z veliko gotovostjo prepoznamo žerjave: jenja se oči samca zdijo zalite s krvjo, kar je v 16. stoletju pokončna drža, značilen obris glave z rdečo liso na te- botrovalo nastanku novega prenesenega pomena: čaplja naj menu ter velikost in oblika kljuna so dovolj povedni.280 bi bila tudi podoba pohotnosti (Marino Ferro, 1996, str. 180– 181). V emblematiki lahko čaplja predstavlja tudi bistrost, saj ob nevihti poleti visoko nad oblake in se tako izogne nevar- 280 Upodobljene ptice Kastelic označi za čaplje in zapiše: » Na nosti (Cam., III, embl. 42). Kasteličeva razlaga emblemske Ljubljanskem barju je v ospredju, ob kupu kamenja, par čapelj sličice je tudi sicer precej subjektivna: ne drži, da je minia- s štirimi mladiči. Leva ptica ima na oprsju rdeče srce in drži v turist upodobil par odraslih žerjavov z mladiči, saj gre v vseh kremplju leve noge okrogel kamen« (2001, str. 140). Ob tem primerih za odrasle ptice, le da so štiri postavljene globlje v doda, da je čaplja s kamnom v krempljih alegorija čuječnosti. prostor in temu ustrezno upodobljene nekoliko manjše. Prav Takšna razlaga se po njegovem mnenju ujame z geslom Pot- tako v pokrajini ni megle, ampak na nebu sije lunin krajec, rebna je previdnost in Florjančičevim članskim imenom Čuje- zgodnje zvezde in ožarjeno obzorje pa kažejo, da je miniatu- či, vendar se v tem moti: čaplja v evropskem kulturnem kon- rist želel predstaviti trenutek, ko na zemljo lega noč in se jata tekstu ni simbol čuječnosti, prav tako ni nikoli upodobljena ptic pripravlja na počitek. 105 Andrej Trost, Vpisna stran Janeza Štefana Florjančiča pl. Grienfelda, 1693, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 73r. 106 čuječnosti oziroma budnosti ( vigilantia), previdnosti ob jati ptic očitno zdela tako moteča, da je srce nado- ( cautela) in preudarnosti ( prudentia). Motiv srca ptico mestil z manjšim drevesom. Res je, da bi velikostno vsebinsko poveže s plemenito družbo sv. Dizma: skrb poudarjen simbol Dizmove družbe dodatno naglasil za člane, zvestoba in lojalnost so bila temeljna načela sporočilo emblema, vendar bi hkrati občutno pokvaril izbrane družbe kranjskih intelektualcev in nobenega kompozicijsko zasnovo krajinskega izreza. Slikar se dvoma ni, da budni stražar predstavlja samega Flor- je (nedvomno s soglasjem naročnika) odločil za sub-jančiča. To potrjujeta tudi naročnikovo geslo Praecauto tilnejšo rešitev: izpustil je veliko srce ob jati ptic in opus est ( Potrebna je previdnost)281 in izbrano člansko ohranil samo srce na prsih čuječega žerjava. Tako je ime Der Wachsame ( Čuječi). simbolno sporočilo še zmeraj dovolj jasno, hkrati pa Simbolni značaj Trostove miniature potrjuje skica, ki spretno vpeto v slikarski koncept miniature. jo je za Florjančičev emblem pripravil Dolničar (KK, Motiv žerjava, ki stoji na eni nogi, v krempljih dru-skica 32). Število ptic je enako, le kompozicija risbe je ge pa drži kamen, je v evropski umetnosti zelo pri-nekoliko drugačna: žerjav na straži je pomaknjen bolj ljubljen. Ikonografija v veliki meri temelji na zapisih v ospredje in je zato še večji od ostalih. Ključno razliko Plinija, ki v Naravoslovju (X, 30) žerjave opisuje kot pomeni veliko srce, napolnjeno s številnimi majhnimi posebno preudarne in čuječe ptiče, saj ponoči, ko veči-na jate spi, nekaj ptic vedno stoji na straži. Da stražarji ne bi zaspali, morajo stati na eni nogi, v drugi pa držati kamen – če slučajno zadremljejo, kamen pade na tla, hrup, ki ga povzroči, pa jih v trenutku predrami.282 Lik žerjava, ki stoji na eni nogi in v drugi drži prodnik, se je trdno zasidral v srednjeveški in novoveški ikonogra- fiji. To je najpogostejši način upodabljanja žerjavov v bestiarijih, kjer so včasih ptice tako stilizirane, da jih je skoraj nemogoče prepoznati, a je prav dvignjena noga s kamnom njihov zaščitni znak. Leonardo da Vin- ci žerjava omenja v svojem »bestiariju«, kjer osnovni pomen nekoliko dopolni in pravi, da žerjav pomeni tudi zvestobo in predanost.283 Cesare Ripa v Ikonolo- giji poosebitev budnosti ( vigilanza) opiše kot žensko Janez Gregor Dolničar, Osnutek za emblem Janeza z žerjavom ob strani.284 Tudi v baročni emblematiki Štefana Florjančiča pl. Grienfelda, Konceptna knjiga, in heraldiki je žerjav tradicionalni simbol čuječnosti, Semeniška knjižnica, Ljubljana, rkp. 6, skica 32. budnosti, preudarnosti in razumnosti. Večina emble- mov, v katerih se pojavlja, z raznolikostjo spremlja- srci, postavljeno na desni rob skice. Dolničar je želel jočih gesel in verzov variira osnovno temo in dodaja izpostaviti stilizirano srce z vrisanimi manjšimi srci kot skupni simbol Zedinjenih akademikov, vendar 282 Enako pišeta Ajlijan ( O lastnostih živali, III, 13) in Izidor Se-ideja z likovnega vidika ni preveč posrečena. Trostu viljski ( Etimologije, XII, 7, 15). Motiv po Izidorju povzemajo kot slikarju se je Dolničarjeva zamisel o velikem srcu številni poznejši pisci. 283 Leonardo da Vinci, Cod. H 9r (Bibliothèque de l'Institut de 281 Kastelic piše, da je geslo vzeto iz Plavta (2001, str. 140). Gle- France, Manuscrits de Léonard de Vinci, Ms 2179), objavlje- de na kontekst, v katerem Plavt uporabi navedene besede v no v: J. P. Richter, The Notebooks of Leonardo da Vinci, London, komediji Trgovec (drugo dejanje, zaključek drugega prizo- 1880, XX, 1228. ra, sklepni stavek Demfiona, s katerim pozove k previdnos- 284 Ripova Ikonologija ( Iconologia overo Descrittione Dell’imagini ti pri podvigu, da lepo sužnjo, v katero se je zaljubil njegov Universali cavate dall’Antichità et da altri luoghi) je prvič izšla sin, pridobi zase), je to malo verjetno. Verjetneje je poveza- v Rimu leta 1593 brez ilustracij. Številni ponatisi in prevodi va s Plavtom zgolj posredna in je geslo vzeto iz katerega od v evropske jezike izpričujejo njeno priljubljenost in razširje- slovarskih priročnikov (kot je na primer Dictionariolum lati- nost. V ilustrirani izdaji, ki je izšla v Padovi leta 1618, je poo- no gallicum Roberta Stephana, izdan v Parizu 1602), kjer so sebitev budnosti z žerjavom upodobljena na strani 561. Ripa Plavtove besede navedene kot ponazoritev za pomen besede žerjava s kamnom v krempljih dodeli tudi poosebitvi čuječ- praecautus, ne da bi bil omenjen širši vsebinski kontekst igre. nosti oziroma opreznosti ( Guardia) ter služenja ( Servitù). 107 Emblem z žerjavi, Filippo Picinelli, Mundus Symbolicus, Augsburg 1687, I, 4, str. 304. različne vsebinske poudarke,285 emblemske sličice pa motiv postavil v razgibano pokrajino, s čimer se em-so dokaj preproste – največkrat imamo opraviti zgolj z blemska sličica približa miniaturni krajini z jato ptic, upodobitvijo enega samega žerjava v stiliziranem oko- ki je po zasnovi zelo blizu Trostovi stvaritvi. Nemo-lju. Kompozicijsko bolj razgibani primeri z jato ptic so goče je z zanesljivostjo reči, ali je Trost navdih dobil redki, enega najlepših pa najdemo prav v Picinellijevi (tudi) v Löfflerjevem bakrorezu in likovno nadgradil knjigi (Pic., I, 4, embl. 422). Avtor ilustracije Johann njegovo kompozicijo ali pa je izhajal zgolj iz Dolni-Heinrich Löffler Mlajši je upodobil skupino spečih čarjeve risbe. Vsekakor je ključen Dolničarjev osnutek žerjavov, ki so potisnili glave pod peruti. Sredi jate je v Konceptni knjigi, saj vsebuje ikonografske prvine, ki buden le stražar s kamnom, njegova vloga pa je dodat- jih emblem v Picinellijevi enciklopediji nima. Z vse-no poudarjena s tem, da je postavljen na majhno vzpe- binsko navezavo na Dizmovo družbo in na Florjan-tino v središču kompozicije. Löfflerjevi žerjavi stojijo čičevo vlogo v njej dobi uveljavljen emblem žerjava, v skrbno izrisani pokrajini z griči v ozadju. Mojster je ki budno čuva svoje tovariše, novo vsebino z izrazito individualno noto, kar je značilno za embleme v lju-285 Picinelli opiše kar 18 emblemov z motivom žerjava, ki drži bljanski spominski knjigi. kamen v krempljih: 399–401, 403, 404, 408, 409–414, 422, 424, 428, 429–431 (Pic., I, 4, str. 301–305). 108 3.4 Vpisna stran Lovrenca Wollwiza pl. podobna ptica naslikana na viteški čeladi v kroni Wol-Wallersberga (TM, fol. 113r) lwizovega grba, medtem ko sta žerjava na njegovem grbovnem ščitku bolj veristična in imata prepoznavno Emblemska sličica Lovrenca Wollwiza je tako z li- silhueto, ki se pojavlja tudi v drugih emblemih spo-kovnega kot z ikonografskega vidika precej preprosta: minske knjige. sredi odprte pokrajine stoji v ospredju dolgonoga pti- Vpisna stran Lovrenca Wollwiza pl. Wallersberga, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. ca, ki v krempljih dvignjene desne noge drži kamen. Wollwizovo člansko ime Der Wohlmeindende ( Dobro-Resnici na ljubo ptica tokrat ni podobna žerjavu, saj misleči) se s podobo žerjava sicer ne ujema tako ne-ima preveč okroglo glavo, nima značilne rdeče lise na posredno kot Florjančičevo, vendar se vsebinsko kljub temenu, pa tudi kljun je pretanek in še oranžne barve temu navezuje na predstavo o skrbnem članu, ki zvest povrhu. Odveč bi bilo ugibati, zakaj je mojster odsto- tovarišem skrbno bdi nad njihovo dobrobitjo in je torej pil od bolj realistične upodobitve, vendar ne more biti »dobro misleč«. Geslo Stetit ad finem longa, tenaxque dvoma, da naj bi ptica predstavljala žerjava, z uveljav- fides ( Do konca je vzdržala dolga in trajna zvestoba)286 ljeno simboliko budnosti in čuječnosti. Ikonografski takšno razlago potrjuje, saj posebej poudari pomen tip upodobitve ptice z dvignjeno nogo in kamnom v krempljih je dovolj prepoznaven, hkrati pa je žerjav 286 Geslo je povzeto po Ovidiju: » Plena fuit vobis omni concordia upodobljen v naročnikovem grbu. Zanimivo je, da je vita,/ et stetit ad finem longa tenaxque fides« ( Ljubezni, II, 6, 13–14). 109 Andrej Trost, Vpisna stran Lovrenca Wollwiza pl. Wallersberga, 1700, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 113r. 110 zvestobe, ki je postal priljubljen prav v novem veku. lapidarno kompozicijo sledi številnim zgledom v re-Leonardo da Vinci v svojem bestiariju pojem zvestobe nesančni in baročni emblematiki, kjer je samostojna ponazori z žerjavi: » Žerjavi so tako zvesti in predani upodobitev žerjava daleč najpogostejša različica moti-svojemu kralju, da ponoči, ko spi, na polju okrog njega več va in se pojavlja že v najstarejših emblemskih knjigah. žerjavov naredi velik obroč in straži. Ostali – nekoliko bližje – stražijo stoječ na eni nogi, v krempljih druge pa držijo prodnik, da bi jih zvok kamna, ki bi padel na tla, če bi slučajno zadremali, takoj predramil …«.287 Alegorična vez med zvestim ptičjim stražarjem in Wollwizovo vlogo v Dizmovi družbi je v Dolničarje- vem osnutku močno izpostavljena: akademski simbol srca se ne pojavi samo na žerjavovih prsih, celo prodnik, ki ga ptica drži v krempljih, ima obliko srca (KK, skica 52). To pa še ni vse: motiv stražarja dopolnjuje cela »jata src«, ki letijo v nebo. Večkrat izpostavljen simbol, Emblem s čuječim žerjavom, Paolo Giovio, Dialogo dell'imprese militari et amorose, Rim 1559, str. 93. Hkrati je treba odločitev verjetno presojati v kontekstu zgodovinskega trenutka, ki je bil za naročnika velikega pomena. Lovrenc Wollwiz ob vpisu (1700) še ni bil plemeniti, je pa upal, da bo njegova prošnja za podeli- tev plemiškega naslova ugodno rešena. Želja se mu je uresničila in leta 1701 je bil dejansko poplemeniten, za grbovno žival pa si je izbral žerjava. Poenostavi- Janez Gregor Dolničar, Osnutek za emblem Lovrenca tev emblemske sličice je mogoče razumeti s povsem Wollwiza pl. Wallersberga, Konceptna knjiga, pragmatičnega vidika: žerjav s prodnikom v krempljih Semeniška knjižnica, Ljubljana, rkp. 6, skica 52. kot glavni motiv emblemske sličice je preprosto pre- nosljiv v grbovno obliko, simbolno sporočilo pa je bolj podobno kot v drugih Dolničarjevih skicah, poudarja univerzalno. Glede na to, da se v kartuši z letnico vpisa povezanost člana z akademskim združenjem. A tokrat 1700 že podpiše kot plemeniti, je z naročilom poslika-je prvi tajnik akademije vendarle pretiraval, saj je risba ve očitno nekoliko počakal, kar je bila med člani Diz-resnično preobložena s srci različnih velikosti. Mogo- move družbe pogosta praksa. če je prav to vplivalo na neobičajno odločitev slikarja in naročnika, ki jima je bila očitno ljubša preprostej- ša kompozicija brez preobilice simbolov. Odmik od idejnega osnutka je namreč precej radikalen: Trost v slikarski izvedbi v celoti opusti simbol srca in ohrani samo žerjava s prodnikom v dvignjeni nogi. Mojster z 287 Leonardo da Vinci, Cod. H 9r (Bibliothèque de l'Institut de France, Manuscrits de Léonard de Vinci, Ms 2179). Glej: Ri- chter, The Notebooks of Leonardo da Vinci, London, 1880, XX, 1228. 111 Andrej Trost, Vpisna stran Janeza Jožefa pl. Wallensperga, 1700, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 119r. 112 3.5 Vpisna stran Janeza Jožefa pl. ne da bi ga njegovi žarki zaslepili, omenja že Aristotel Wallensperga (TM, fol. 119r) ( Nauk o živalih, IX, 34), povzemajo pa jo številni an- tični avtorji. Alegorične interpretacije se v antiki pra- Pictura Janeza Jožefa Wallensperga ponuja pogled na viloma povezujejo s podobo orla kot Zevsove oziroma mogočnega orla v pokrajini, ožarjeni s soncem: ptič je Jupitrove svete ptice, kralja vseh ptic, ter izpostavljajo široko razprl peruti in v heraldični drži uperil pogled njegovo odličnost, edinstvenost, moč, plemenitost in naravnost v sonce, ki vzhaja iznad gričev na levi stra- pravičnost.292 V krščanski tradiciji dobi motiv orla in ni emblemske sličice. Posebnost upodobitve je v tem, sonca nove vsebine, ki so izrazito kristološko obarva-da lahko na nasprotni strani vidimo zahajajoče sonce, ne. V njih je sonce skoraj brez izjeme simbol Kristusa kar je edini primer v iluminacijah Dizmove kronike, da – sonca pravičnosti ( Christus sol iustitiae), v katerem se se sonce v istem prizoru pojavi dvakrat. Nad okvirom prenavlja in krepi duh vernika.293 Prerod in duhovna slike je daljši napisni trak z geslom » Non caligante tu- prenova sta osrednja tema zapisa v Fiziologu, ki je imel etur lumine« ( Zre v svetlobo, ne da bi ga zaslepila),288 za razvoj krščanske ikonografije orla daljnosežen vpliv. pod njo pa krajši z akademskim imenom Der Schar- Anonimni pisec namreč trdi, da se lahko ostareli orel fsichtige ( Ostrovidni). Geslo je najverjetneje vzeto iz pomladi, s tem ko poleti proti soncu, ki mu sežge staro verzov francoskega pesnika Laurenta le Bruna, v kate- perje, nato pa se trikrat potopi v vodo bistrega izvira rih pravi, da orel gleda sonce, ne da bi ga njegova luč (Fiz. I, 6).294 Motiv orlove pomladitve izhaja iz Svetega zaslepila.289 pisma, kjer beremo velikokrat citirane besede: »… ka- Wallenspergov emblem na izviren način preigra- kor orlu se obnavlja tvoja mladost« (Ps 103,5), na katere va priljubljen motiv orla in sonca, ki je vseprisoten se sklicuje tudi pisec Fiziologa. Kralj ptic je z vstajenj-v evropski ikonografiji in je tudi najpogostejši motiv sko simboliko povezan tudi v besedilih zgodnjekr-na vpisnih straneh ljubljanskega Prizorišča spomina.290 ščanskih piscev, na primer Psevdo-Ambroža, ki ga v Njegove korenine segajo v antiko oziroma celo v kul- eni od svojih pridig ( Sermo 46: De Salomone, PL 17, turo starega Egipta. Egipčani (pa tudi stari Grki in 694–695) izrecno poveže s Kristusom. Sv. Avguštin pozneje Rimljani) so verjeli, da je orel (ali sokol) ptič, v razlagi psalmov orla razume tudi kot prispodobo ki lahko zre naravnost v sonce, ne da bi trenil z očmi vstajenja vseh verujočih ( Enarrationes in Psalmos, 102, ali odvrnil pogled.291 Sposobnost orla gledati v sonce, 9, PL 37, 1323). Motiv nemotenega zrenja v sonce postane posebno priljubljen v srednjeveški alegorični interpretaciji, kjer je orel prispodoba poduhovljenega 288 V katalogu (Kastelic, 2001, str. 152) je geslo prevedeno kot: kristjana, ki zre v Božjo luč, ne da bi ga zaslepila. Tema » Gleda v svetlobi, ki ne zatemni.« Gantarjev prevod tokrat ni najbolje izbran, saj se ne ujema z ikonografijo emblema. orla in sonca v zgodnjem novem veku ohranja aktual- 289 » Explorat Phoebum et non caligante tuetur lumine…« (Lau- nost, in sicer v okviru različnih področij. Med drugim rentius Le Brun, Virgilius Christianus, I. Liber Fastorum, sive Hexaemeron…, Pariz 1661, str. 433). Verzi so navedeni tudi v 292 Že Homer piše, da je orel med vsemi pticami Zevsu najljub-priljubljeni in večkrat ponatisnjeni kompilaciji poetičnih opi- ši ( Iliada, XVIII, 245–252; XXIV, 315–321). Tudi Pindar ga sov Giovannija Battista Ganduccija Descriptiones poeticae ex imenuje Zevsovo ptico in kralja vseh ptic ( Pitijske ode, I, 6; probatioribus poetis excerptae…, Benetke 1676, str. 114. Istmijske ode, VI, 50; Olimpijske ode, XIII, 21), Horacij pa ek-290 Glej embleme F. M. Erberga (TM, fol. 161r), F. A. Wolken- splicitno zapiše, da je Jupiter orlu podelil oblast nad vsemi sperga (TM, fol. 229r), M. J. Wallensperga (TM, fol. 234r), pticami ( Ode, IV, 4). Orel kot kralj ptic nastopa pri Ezopu, G. L. Lichtenberga (TM, fol. 238r), J. B. Erberga (TM, fol. na primer v basnih Stržek in orel ter Orel in govnač (Perry, 3 264r), M. F. Lichtenberga (TM, fol. 287r), K. J. Valvasorja in 434). Motiv orla kot Jupitrove svete ptice ter njegova po- (TM, fol. 294r), W. E. I. Auersperga (TM, fol. 306r) in F. R. vezanost z idejo vladarstva dosežeta največjo razširjenost v Wolkensperga (TM, fol. 369r). Za ikonografijo orla in sonca antičnem Rimu, kjer postane orel cesarski simbol. Cesarska v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma glej: ikonografija orla ostaja živa tudi v novem veku in se v posa- Germ, 2020, str. 181–210. meznih vidikih dodatno bogati. Za ikonografijo orla v starem 291 Prepričanje, da lahko orel nemoteno gleda v sonce, ni iz trte Rimu glej: Gradel , 2002 . izvito: nekatere vrste orlov (in številne druge živali) ima- 293 Kadar je v sonce vrisano Božje oko, je lahko sonce simbol jo dodatno polprozorno membrano ( membrana nicitans), ki Boga Očeta, vendar v povezavi z motivom orlovega preroda kot tanka veka prekrije očesno zrklo, ga vlaži, čisti in varuje, tudi v tem primeru praviloma prevlada kristološka simbolika hkrati pa mu omogoča, da dobro vidi. Zaradi te membrane sonca. Izjema so interpretacije, v katerih je orel izrecno opre- lahko orli in nekatere druge ptice gledajo naravnost v sončno deljen kot podoba Kristusa. svetlobo. 294 Glej: Zucker, 2005, str. 78–82. 113 Vpisna stran Janeza Jožefa pl. Wallensperga, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. jo omenjata Conrad Gesner v Historiae animalium in geslom Zre v svetlobo, ne da bi ga zaslepila. Sposobnost Ulisse Aldrovandi v svojem monumentalnem pregle- duha, da se vztrajno zazira v sonce, je v sličici simbol-du ptic Ornithologiae, hoc est de avibus historiae.295 no nakazana z na videz anahronističnim pojavom: na V emblematiki je orel, ki gleda v sonce oziroma leti nebu sta sočasno vzhajajoče in zahajajoče sonce. Avtor proti njemu, zelo pogost. Filippo Picinelli opiše kar 28 emblemske sličice na ta način vnese dimenzijo časa in emblemov, ki vključujejo ta motiv (Pic., I, 4, embl. 98– poudari dejstvo, da lahko orel nemoteno gleda v sonce 108, 120, 122, 123, 157, 161, 165, 169, 171, 172, 175– ves dan, od jutra do večera. S tem dobi emblem izvirno 177, 184, 191, 200, 210, 211, str. 262–276). Razlaga ikonografsko noto, ki stopnjuje duhovni pomen zrenja največkrat govori o želji in moči duha, da sprejme čis- v vse razsvetljujočo sončevo luč, obenem pa podvojeno to luč Kristusovega nauka, o kontemplaciji, predanosti sonce bralca dodatno opozarja, da je treba prizor razu-veri, kreposti in vrlini. Pogosto je izpostavljena pove- meti v alegoričnem duhu. Glede na duhovite besedne zava z Janezom Evangelistom, ki temelji na ekseget- igre in aluzije, ki jih neredko razkrivajo emblemi čla-ski ikonografiji: orel, ki se z lahkoto dvigne v nebesne nov Dizmove družbe, lahko v primeru Janeza Wallen-višave in zre naravnost v sonce, je simbol prodornega sperga z veliko gotovostjo sklepamo, da je v emblemu in vznesenega duha, ki veje iz besed najmlajšega med skrit še namig na njegovo krstno ime: orel, ki gleda v evangelisti. Orlov ostri vid in sposobnost gledanja v sonce, je, kot rečeno, tudi v baročni emblematiki pove-sončni sij torej nista samo moč oči, ampak predvsem zan z evangelistom Janezom. Povezava z naročnikom vrlina duha. V tem smislu lahko razumemo tudi Wal- je nedvoumno izpostavljena že z izbiro emblemske lenspergov emblem s članskim imenom Ostrovidni ter živali: črn orel z razprtimi perutmi je heraldična ptica družine Wallensperg, upodobitev orla v emblemu pa je povsem enaka kot v heraldičnem ščitku in na grbov- 295 Aldrovandi je pri tem posebej natančen: v poglavju De aquilis in genere ( Ornithologiae, hoc est De avibvs historiae, libri XII ..., ni kroni. Slikar je bil pri tem tako dosleden, da je orlu Bologna 1599, vol. I, str. 17–107) ob navajanju naravoslovnih v emblemski sličici naslikal drobno zlato kronico, ki jo dejstev predstavi pravo zakladnico ikonografskih vsebin, raz- nosi v Wallenspergovem grbu. deljenih na tematska podpoglavja, od katerih je eno v celoti posvečeno emblemom (str. 72–75). 114 3.6 Vpisna stran Janeza Jurija pl. Werthenthala (TM, fol. 123r) V emblemski kartuši na vpisni strani Janeza Jurija Werthenthala vidimo krajinski izrez z dvema levoma: prvi je postavljen v ospredje, s privzdignjeno glavo leži na hrbtu, prednje šape pa steguje proti drugemu levu, ki stoji globlje v pokrajini in ga opazuje.296 Med njima je naslikano stilizi- rano krilato srce, ena od različic simbola plemiške družbe sv. Dizma. Izrek v napisnem traku se glasi: Lusus sunt corda leoni ( Levu je srčnost v zabavo). Drža leva je dobro uskla- jena z geslom emblema: naslikan je kot mačka, ki se vrže na hrbet, rahlo privzdigne glavo in zgornji del telesa ter iztegne šape v pripravljenosti na igrivo merjenje moči. Vpisna stran Janeza Jurija pl. Werthenthala, detajl emblemske sličice. Med številnimi simbolnimi pomeni leva v ikonografski tradiciji evropske (pa tudi neevropske) umetnosti je po- Nekoliko teže je z ikonografijo emblemske sličice in ge-gum eden od najbolj izpostavljenih. Srčnost je temeljna sla uskladiti akademski vzdevek Der Zielende ( Ciljajoči), poteza levje narave – dokazovanje poguma je po prepri- saj neposredna vsebinska povezanost vsaj na prvi pogled čanju avtorja emblemskega gesla levu naravnost v veselje. ni očitna. K sreči se lahko opremo na Dolničarjevo razla-Operuteno srce obe živali kompozicijsko in vsebinsko go v sklepnem delu Werthenthalovega življenjepisa: » Še povezuje ter izpostavlja alegorično navezavo na Dizmo- v tako visokih letih je v življenju in smrti nakazal, da se je vo družbo: očitno je, da gre za dobronamerno preizku- po pravici imenoval Ciljajoči: v življenju je skrbel za svoje po šanje poguma, za simbolno ponazoritev akademikovega krvi, umirajoč pa se je trudil, da bi dosegel večno blaženost« značaja, ki mu je, kot levu, »srčnost v zabavo« in ki svoje- (TM, fol. 124r; Spominska knjiga I, str. 115). Člansko ime ga tovariša vabi k igri. Takšno interpretacijo potrjuje tudi se torej nanaša na njegovo preudarnost ter skrb za bližnje. Dolničarjeva oznaka Werthenthalovega značaja: zanj Oboje se vklaplja v ikonografijo leva ter skupaj z mod-pravi, da je bil pogumen vojak, ki si je s hrabrostjo prislu- rostjo, preudarnostjo, dobrotljivostjo in velikodušnostjo žil čin poročnika. Cesar Leopold I. mu je zaradi njegovih spada med temeljne simbolne vsebine vladarja živali. V odlik in zaslug podelil plemiški naslov, mu večkrat izka- kontekstu poudarjanja naročnikovih kreposti in sledenja zal zaupanje ter ga imenoval za cesarskega svetnika (TM, zastavljenim ciljem lahko razumemo tudi obe personifi-fol. 124r).297 Izbor motiva se (kot običajno) povezuje z kaciji – Vero in Upanje, ki pridržujeta njegov grb. Trdna naročnikovim grbom, v katerem je lev s krono na glavi, vera in upanje sta ga vodila v življenju, mu pomagala, da in kaže, da lev v emblemski sličici dejansko predstavlja je »ciljal« dobro in srčno. Med poosebitvama je upodo-Janeza Jurija Werthenthala. bljen mali Amor, ki z levico pridržuje spodnji rob grba, v desnici pa drži puščico. Skladno z ikonografsko tradicijo 296 Kastelic leva v ospredju identificira z opico. » Pokrajina, porasla ima Amor prevezane oči, a tokrat je preveza majčkeno z raznovrstnimi drevesi. Na tleh zleknjena pošastna opica zaman izteza šape proti krilatemu srcu, ki se dviguje med njo in levom na privzdignjena, tako da vidi izpod nje: kljub prevezi lahko drugi strani proti nebu« (2001, str. 153) . Žival v ospredju slike dobro nacilja svojo strelico. ima mogoče res nekoliko nerodno modelirano glavo, toda ob- lika telesa, močne šape s poudarjenimi kremplji, bogata griva Emblem je izviren in, kot kažejo dosedanje raziskave, in značilni rep jasno govorijo, da imamo opravka z levom. Tudi nima neposrednega zgleda v evropski emblematiki. Po slikarsko močno izpostavljeni zobje v gobcu mogočne zveri vsebini se najbolj približa emblemu z levom, ki se igra z pričajo o tem, da gre za kralja živali. Predvsem pa to potrjuje primerjava s skico v Konceptni knjigi, kjer prav tako ni dvoma, mladimi levi, predstavljenemu v Picinellijevi zbirki (Pic., da je Dolničar za emblem Janeza Jurija Werthenthala izbral I, 5, embl. 469, str. 398). V razlagi Picinelli leva primerja s leva, ki je hkrati njegova heraldična žival (KK, skica 58, pomo- knezom, čigar značaj odlikujejo prijateljska dobrosrčnost, toma oštevilčena s 57). Ob tem se zdi skoraj nepotrebno do- prijaznost in odprtost. Vsebina emblema v Mundus Sym-dati, da Kasteličevo interpretacijo izključuje tudi pregled em- blemskih knjig: v njih se lev in opica pojavita skupaj v motivu bolicus se v veliki meri ujema s sporočilom Werthentha-bolnega leva, ki požre opico, da bi si povrnil zdravje, nikakor pa love vpisne strani, vendar bi bilo morebitno neposredno ne na način, kot ga vidi avtor ikonografskega kataloga. povezanost med emblemoma težko dokazati. 297 Prim. Spominska knjiga I, str. 110–111. 115 Delavniški krog Andreja Trosta, Vpisna stran Janeza Jurija pl. Werthenthala, 1700, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 123r. 116 3.7 Vpisna stran Andreja Danijela simbol Kristusa ter različnih kreposti in vrlin, čeprav grofa Barba (TM, fol. 145r) je kristološko obarvana ikonografija leva v emblemati- ki redkejša, kot bi pričakovali. Med slabimi lastnostmi Pictura Andreja Danijela Barba je eden trših ikono- mogočne mačke so po drugi strani najizrazitejše divja grafskih orehov, saj gre za neobičajno kompozicijo, v bojevitost, neprizanesljivost, tiranski značaj in napuh, kateri si stojita nasproti lev in panter oziroma leopard. predstavlja pa lahko celo peklensko zlo in samega Trost v ospredje krajinskega izreza na desno stran pos- hudiča.301 Podobna polarizacija simbolnih vsebin je tavi leva v naskoku. Zdi se, kot da hoče lev napasti ve- značilna za panterja, ki simbolizira krepost, pleme-liko rdeče srce na gričku. Levo od srca iz oblakov sega nitost, bojevitost, trdnost krščanske vere, Kristusovo roka, ki drži lok in strelja puščice proti levu. Nekoliko ljubezen, gorečega pridigarja ali dobrega kristjana, ki s višje na nebu, v zgornjem delu kartuše, je trikotnik, ki svojim zgledom potegne za seboj tudi druge, odrešitev ponazarja Božje oko.298 Iz njega proti levu švigajo stre- v veri ipd. Hkrati je lahko panter zaradi svoje plenil-le. Na tleh, bliže sredini krajinskega izreza, se panter ske narave simbol krutosti in krvoločnosti, pa tudi po-bojevito zaganja proti nasprotniku, kot da hoče ubra- kvarjenosti, pogoltnosti in zlohotnosti.302 V spopadu niti srce pred napadom leva. Nad kartušo je na napi- teh dveh zveri je na simbolni ravni polje interpretacij snem traku geslo Et super ardua ( Tudi čez strmine),299 odprto, pravilno vsebino pa je mogoče izluščiti le s po-pod njo pa grofovo akademsko ime Der Unverzagte močjo konteksta. ( Neomajni). V primeru emblemske sličice grofa Barba lahko po- Lev in panter (oziroma leopard)300 sta v krščanski zitiven pomen zanesljivo pripišemo panterju. Očitno ikonografiji živali nosilca diametralno nasprotnih je namreč, da lev tokrat predstavlja napadalca in sov-simbolnih pomenov, ki jih glede na kontekst lahko ražnika, saj vanj letijo Božje strele. Tudi lok s puščico, razlagamo bodisi ad bonam bodisi ad malam parte, ki ga roka nevidnega nebeškega strelca uperja v divjo vendar pri obeh živalih prevladujejo pozitivne vsebi- zver, potrjuje takšno razumevanje. Lev poskuša napasti ne. V emblematiki ima lev kot kralj živali praviloma srce, simbol družbe sv. Dizma. Panter, nasprotno, brani izrazito pozitivno simboliko, v kateri se povezujejo srce pred levom. Glede na to, da je panter v krščan-ideje vladarskega dostojanstva, moči, poguma, kre- ski ikonografiji in baročni emblematiki tudi podoba posti, pravičnosti, modrosti, velikodušnosti, pleme- pravičnega in krepostnega človeka, ki ga odlikujejo nitosti itd. Lev je v krščanski ikonografiji uveljavljen trdna vera, pogum in neomajnost,303 je pisano mačko 298 Motiv trikotnika z Božjim očesom, ki je običajno obdan s 301 Zadnja simbolna pomena izhajata iz Svetega pisma, v katerem svetlobnim sijem, je v emblemih Dizmove kronike precej po-je lev kot divja zver, ki trga drobnico, podoba zla. Eksegeti se gost. Na Barbovem emblemu Božje oko sicer ni vrisano, ven- pri neposredni povezavi leva s hudičem največkrat sklicujejo dar to ne spreminja osnovnega simbolnega pomena. na Prvo Petrovo pismo: » Trezni bodite in budni! Vaš nasprotnik 299 Alegorični pomen gesla se nanaša na vztrajnost: treba je hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl« (1Pt 5,8). vztrajati, čeprav je pot strma, se boriti, tudi ko je zelo težko. V 302 Picinelli je eden redkih avtorjev emblemskih knjig, ki panter-izvornem zapisu je preneseni pomen bolj očiten, saj arduus v ju in leopardu nameni ločeni poglavji. V poglavju o panterju latinščini pomeni tako strm kakor težak oziroma težaven. predstavi osem emblemov (Pic., I, 5, embl. 594–601, str. 416– 300 V ikonografiji živali je panter velikokrat izenačen z leopar- 417), od katerih štirje izpostavljajo pozitivne simbolne vsebi- dom – obe veliki mački sta nosilki sorodnih ali enakih vsebin, ne. Za leoparda navede štiri embleme (Pic., I, 5, embl. 506– saj srednjeveški pisci praviloma ne razlikujejo natančno med 509, str. 404), od katerih imata dva pozitivno in dva negativno njima, enako pa velja za večino avtorjev emblemskih knjig. sporočilo. V podobno zasnovanem enciklopedičnem pregledu Celo danes je poimenovanje tako v strokovni kot poljudni emblemov, Apelles symbolicus, ki ga je po Picinellijevem zgledu literaturi pogosto zavajajoče, saj panter ni samostojna vrsta napisal Johann Michael von der Ketten (Amsterdam/Danzig, velikih mačk, ampak je sinonim za leoparda ( panthera par- 1699), sta gesli leopard in panter prav tako ločeni. Vsi trije dus), še posebej, kadar gre za redkejšo varianto s črnim kr- emblemi z leopardom (str. 682–683) imajo negativno kono- znom (črni panter). Kadar sta v srednjeveških delih o živalih tacijo, medtem ko ima sedem emblemov od osmih, v katerih ali pozneje v emblemskih knjigah panter in leopard obrav- nastopa panter, pozitivni simbolni pomen (str. 694–695). navana ločeno, se velik del simbolnih vsebin prekriva, ven- 303 Takšne simbolne vsebine koreninijo v Fiziologu (I, 16) in dar ima panter tradicionalno več pozitivnih pomenov: zaradi bestiarijih. Motiv značajske trdnosti in neomajnosti temelji vpliva Fiziologa, v katerem je izenačen s Kristusom, predsta- predvsem na simbolni razlagi vzorca njegove kože, ki se ne vlja Kristusovo ljubezen, odrešenje v veri, pa tudi plemenitost spreminja in ga ni mogoče izbrisati. Glej: Zucker, 2005, str. in odličnost duha. 128–131; Heck in Cordonnier, 2012, str. 458–461. 117 Delavniški krog Andreja Trosta, Vpisna stran Andreja Danijela grofa Barba, 1704, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 145r. 118 Vpisna stran Andreja Danijela grofa Barba, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. v kontekstu Barbovega emblema mogoče neposredno luči se smiselno razjasni sporočilo emblema, ki ga je povezati z vsebino emblema v Picinellijevi knjigi, kjer naročil Andrej Danijel Barbo: kakor panter ob po-leopard nastopa kot podoba pravičnega in vernega moči z nebes junaško brani srce pred močnim na- človeka, ki se je pripravljen postaviti po robu tudi mo- padalcem, tako grof, ki si je izbral ime Neomajni, s gočnim tiranom, saj zaupa v Boga, ki mu »povzdiguje trdno vero stopa v bran vrednotam Dizmove družbe srce« (Pic., I, 5, embl. 509, str. 404). V razlagi se avtor in se je pripravljen boriti zanje, tudi kadar je to težko sklicuje na vznesene besede, ki jih v komentarju 90. in zahteva veliko poguma. psalma zapiše sv. Avguštin: » Kvišku srce, kvišku misli, kvišku ljubezen, kvišku upanje, da ne bi zgnilo v zemlji« Iesus Christus, uerus panther, omne humanum genus… per incar- ( Sursum cor, sursum cogitationem, sursum amorem, sur- nationem ad se trahens… Et sicut de ore pantherae odor suaui- sum spem; ne putrescat in terra, Enarrationes in Psalmos, tatis egreditur, et omnes qui prope sunt et qui longe…, audientes 90, II, 13, PL 37, 1170). uocem eius, repleti et recreati suauissimo odore mandatorum eius, sequunitur eum, clamantes cum propheta et dicentes: Quam dul- Zaradi sklicevanja na Avguštinovo interpretacijo 90. cia faucibus meis eloquia tua, domine, super mel et fauum ori meo. psalma je emblem v Picinellijevi knjigi še posebej De his odoribus mandatorum eius dicit Dauid: Diffusa est gratia in labiis tuis, propterea benedixit te deus in aeternum. Et Salo- zanimiv za razumevanje Barbove emblemske sličice. mon in Canticis Canticorum dicit de eo: Odor unguentorum tuo- Prav v tem psalmu ima namreč lev izrazito negativno rum super omnia aromata. Unguenta enim Christi quae alia esse konotacijo in predstavlja zlo. Hkrati pa v Avgušti- possunt, nisi mandata eius, quae sunt super omnia aromata. Sicut enim praesens aromatum species reddit odorem suauitatis, sic et novi razlagi najdemo motiv privlačnosti ženinovega uerba domini, quae de ore eius exeunt, laetificant corda hominum, dišavnega olja iz Visoke pesmi (Vs 1,3–4), ki ga avtor qui eum audiunt et sequuntur. Unguentum exinanitum nomen primerja s Kristusom. To je eden ključnih svetopi- tuum, propterea adolescentulae dilexerunt te; et: Attraxerunt te semskih zapisov, na katerem temelji kristološka iko- post se; et in odorem unguentorum tuorum currimus; Oportet nos quam citius sicut adolescentulas, id est renouatas in baptismo ani- nografija panterja, kot jo izoblikuje Fiziolog.304 V tej mas, post unguenta mandatorum Christi currere, de terrenis ad caelestia transmigrare, ut nos introducat rex in palatium suum, id est in Hierusalem ciuitatem dei et in montem omnium sancto- 304 Kristološka simbolika panterja je najbolj natančno predsta- rum…« ( Physiologus B, Panthera, pogl. XXIII, 10–55; navede-vljena v latinskem Fiziologu redakcije B: » Sic et dominus noster no po: Carmody, 1939). 119 Delavniški krog Andreja Trosta, Vpisna stran Janeza Erazma barona Engelshausa, 1704, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 147r. 120 3.8 Vpisna stran Janeza Erazma izjemno velik in ga zasledimo že pri Alciatiju, pregled barona Engelshausa (TM, fol. 147r) »hieroglifov« začne prav s piktogramoma za večnost, ponazorjeno s sveto kačo ( ureus), katere rep je zak-Emblemska slika Janeza Erazma Engelshausa je pre- rit, in za svet (pravilneje kozmos), predstavljenim s prosta: sredi odprte krajine je v prvem planu naslika- kačo, ki grize svoj rep. Renesančniki so razliko razno goreče srce, okrog katerega kača, ki grize lasten rep, meroma hitro zanemarili in tudi Horapollovo podo-ustvarja obroč pravilne krožne oblike. Motiv kače, ki bo večnosti povezali z uroborom, kar je razvidno že grize lasten rep, je bil v zgodnjem novem veku zelo pri- iz prvih ilustracij v Hieroglifiki – oba koncepta sta vi-ljubljena podoba večnosti, krogotoka časa, ki nima ne zualno ponazorjena s kačo, ki grize lasten rep ( Orus začetka ne konca, obenem pa tudi simbol prerajanja in Apollo de Aegypte…, 1543, foll. A2v in A34). Stapljanje večnega življenja. Za kačo z repom v ustih se je v umetnostni zgodovini in drugih humanističnih vedah uveljavi- lo strokovno poimenovanje urobor (gr. ourobóros). Pri tem je treba v kontekstu zgodovinskega razvoja motiva imeti pred očmi dejstvo, da se termin vzpostavi šele v drugi četrtini 20. stoletja – v emblemskih knjigah in en- ciklopedičnih pregledih emblemov bi ga zaman iskali. Sama beseda se v povezavi z motivom kače, ki grize svoj rep, po do zdaj znanih virih prvič pojavi v 6. stoletju, v alkimističnem besedilu, pripisanem grškemu neoplato- nistu Olimpiodoru Aleksandrijskemu.305 Podoba kače, ki grize svoj rep, ima dolgo zgodovino: srečamo jo že v staroegipčanski civilizaciji, v evropski kulturi in umetnosti pa se začne intenzivneje pojavlja- ti šele v renesansi. Navdušenje renesančnih humani- stov nad motivom v veliki meri temelji na njegovi sta- rosti in častitljivem poreklu: z odkritjem in bliskovito popularizacijo Horapollovega spisa Hieroglifika,306 v katerem je predstavljen »hieroglif« kače z repom v ustih, je obveljalo, da gre za prastari simbol egip- Urobor, hieroglif za krogotok časa, Orus Apollo de čanskih modrecev, ki so z njim želeli izraziti celovitost Aegypte De la signification des notes hieroglyphiques des kozmosa.307 Horapollo, čigar vpliv na emblematiko je Aegyptiens (francoski prevod Haropollove Hieroglifike), Pariz 1543, fol. A2v. 305 Avtor besedila je zaenkrat neznan in zasilno poimenovan Olimpiodor Alkimist. Anonimni avtor piše, da božanska obeh podob je razumljivo, ker se povezava urobora z kača Agathodaimon lahko predstavlja kozmos, zato egipčan- idejo cikličnega časa uveljavi že v pozni antiki z gr-ski svečeniki, kadar želijo izraziti idejo kozmosa, uporabijo škimi in latinskimi pisci, ki pišejo o tem, kaj naj bi podobo kače, ki grize svoj rep. Beseda urobor ni uporabljena v samostalniški, temveč v pridevniški obliki v opisu motiva: podoba pomenila v Starem Egiptu, od koder izhaja. drátholēa egthoiápēoszēl ourobórol (Reemes, 2015, str. 283). Najstarejši znani zapis je Servijev komentar Vergili- 306 Rokopis Hieroglifike je leta 1419 odkril Cristoforo Buondel- jeve Eneide, kjer pravi, da so stari Egipčani, preden so monti na Androsu, leta 1422 pa je prispel v Firence. Hie- izumili pisavo, krogotok leta ponazorili s podobo kače, roglifika je bila prvič natisnjena leta 1505 (Aldus Manutius, Benetke), latinski prevod pa je sledil leta 1515. Prva ilustrira- ki grize svoj rep, ker se leto vrača k svojemu začetku.308 na izdaja je francoski prevod, ki ga je založil Jacques Kerver ( Orus Apollo de Aegypte De la signification des notes hieroglyp- življenjem. Za ikonografijo urobora glej: Reemes, 2015. hiques des Aegyptiens, Pariz 1543). 308 »… annus enim secundum Aegyptios indicabatur ante inventas li- 307 V staroegipčanski civilizaciji je imela podoba veliko pomenov: tteras picto dracone caudam suam mordente, quia in se recurrit« ( Ad poleg omenjenega se kot apotropejski simbol pojavlja v različ- Vergilii Aeneidos, V. 85). Servijevo razlago navaja tudi Izidor Se-nih kontekstih, od kozmogonskega, religioznega in politične- viljski ( Etimologije, V, 36, 1–2), po njem pa jo povzemajo Beda ga do obredov, povezanih z vladarskim kultom in posmrtnim Častitljivi, Raban Maver in drugi srednjeveški enciklopediki. 121 Renesančni izobraženci so motiv poznali tudi iz Svat- je zanimivo, da se značilna kača pojavlja v večini upo-be Filologije in Merkurja Marcijana Capelle, kjer avtor dobitev Saturna v knjigi. Urobor je pri Cartariju tudi opisuje Saturna (grškega Kronosa), ki pride na sva- spremljevalec dvoobrazega Janusa, ki se v antiki pove-tbo. Postarani bog v roki drži »kačo, ki bljuva ogenj zuje tudi z idejo krogotoka leta, saj zapira vrata starega in požira svoj lasten rep«, kar, kot pravi pisec, pred- leta in odpira vrata v novo. Cesare Ripa kačo, ki grize stavlja dneve leta ( De nuptiis Philologiae et Mercurii, svoj rep, smiselno dodeli poosebitvi večnosti ( Eternità, I, 4, 70).309 Pomembno vlogo pri stapljanju obeh kon- Ripa, Padova 1618, str. 171). Urobor se v emblematiki ceptov je odigral Marsilio Ficino: v svojem komen- pojavi 25 let pred izidom Cartarijeve knjige o antičnih tarju znamenitega odlomka Enead, v katerem Plotin bogovih in več kot 40 let pred prvo izdajo Ripove-razlaga simbolni način izražanja v vizualnih podobah ga ikonografskega priročnika, saj ga Alciati vključi že pri starih Egipčanih ( Eneade, V, 8. 6), za ponazoritev v prvo izdajo leta 1531 (embl. C1v). Emblem z ge-doda, da so stari Egipčani koncept večnosti izrazili s slom Ex literarum studiis immortalitatem acquiri go-kačo, ki grize svoj rep, in da podobno sličico opisuje vori o večni slavi, ki jo človeku prineseta učenost in tudi Hor (mišljen je Horapollo, op. p.).310 intelektualno delo. Sporočilo ponazarja sličica Tritona Urobor kot simbol ciklično vračajočega se časa in več- (glasnika slave), ujetega v krog, ki ga oblikuje urobor nosti se v renesančni kulturi in umetnosti dokončno (večnost). V prvih augsburških izdajah, za katere je zasidra s tako razširjenimi priročniki, kot so Cartarije- lesoreze naročil založnik Heinrich Steyner, ilustrator ve Podobe antičnih bogov ni sledil besedilu emblema: upodobljen je Triton brez 311 in Ripova Ikonologija. Car- tari ga, sledeč antični tradiciji, vključi v opis Saturna, urobora, zato pa je antično morsko božanstvo uvito v natančneje, različnih tipov tega božanstva, pri čemer krog in si vtika rep v usta. Napaka je bila odpravljena v pariški izdaji iz leta 1534 (Chrestien Wechel, Em-309 Tudi Capellovo alegorično besedilo je bilo v srednjem veku zelo blematum Libellus, embl. C74, str. 45). V latinski izdaji razširjeno, komentirali so ga že eruditi karolinške dobe, na pri- Macéja Bonhomma ( Emblemata, Lyon 1548, str. 108) mer Janez Škot ( Annotationes in Marcianum, I, 33, 8) in Remi- ter v francoski in španski izdaji istega založnika ( Em-gij iz Auxerra ( Commentum in Marcianum, I, 13, 8). Za prenos srednjeveške tradicije v novi vek sta bili odločilnega pomena dve blemes, Lyon 1549, str. 163; Los Emblemas, Lyon 1549, izjemno popularni deli: Computus Johannesa de Sacrobosco (ok. str. 163) je kača, ki grize svoj rep, upodobljena tako, da 1235), v katerem avtor govori o pravilnem izračunavanju kole- oblikuje krog, kar postane pravilo za poznejše izdaje darskega leta, in liturgična razprava Rationale Divinorum Offi-ciorum Guillauma Duranda (ok. 1285–1291), kjer pisec razla- in je hkrati standardni tip urobora v emblematiki ter ga alegorične pomene, skrite v liturgiji svete maše. Sacrobosco širše v umetnosti novega veka. v opisovanju ureditve kozmosa in zodiakalnega kroga, ki ga ob- daja, poudari, da so v antiki kozmos ponazarjali s kačo, ki grize Številne izdaje in prevodi Alciatija ter njegov vpliv svoj rep. Sacroboscovo delo je bilo zelo razširjeno in prvič na- na druge avtorje emblemskih knjig so uroboru kot tisnjeno leta 1531. Izdaje so postale zelo številčne zlasti po letu podobi večnosti zagotovili prestižno mesto v em-1550, ko je Philipp Melanchton delo uvrstil med obvezna štu- dijska besedila na nemških univerzah (Reems, 2015, str. 286). blematiki. Alciati je obenem vzpostavil strukturo Guillaume Durand v odlomku, kjer govori o povezavi liturgije emblemske sličice, pri kateri je v krog, ki ga opisuje s koledarskim letom, navaja enak podatek kot Sacrobosco. Nje- kača, vstavljen dodaten simbolni motiv, ki ga urobor gova liturgična razprava je bila za prenos motiva verjetno celo pomembnejša, o čemer priča veliko ohranjenih rokopisov in dej- dopolnjuje oziroma stopnjuje. Sredi 16. stoletja se iz-stvo, da je bila med prvimi tiskanimi knjigami v Evropi – natis- oblikuje sorodna različica, v kateri pa je emblemsko nili so jo že leta 1459 (Johann Fust & Peter Schoeffer, Mainz), sporočilo zasnovano antitetično – v jukstapoziciji doživela pa je številne ponatise. dveh diametralno nasprotujočih si simbolnih pome- 310 » Totam vero discursionem ejusmodi una quadam firmaque figura comprehendit Aegyptius alatum serpentes pingens, caudam nov, ki skupaj oblikujeta novo vsebino. Tak tip prvič ore prenantem caeteraque figuris similibus, quas describit Horus« srečamo v zbirki Picta Poesis Barthélemyja Aneau- (Marsilio Ficino, Plotini Enneades cum Marsilii Ficini inter- ja (Pariz 1552, str. 9). Aneau združi podobo kače z pretatione castigata, Pariz 1855, str. 354). Glej tudi: Reems, vrtnico v svoj osebni emblem in v epigramu razlo-2015, str. 286–287. Ficino je Eneade prevedel v letih 1484– 1486, prvič pa so bile natisnjene v Firencah 1492. ži, da vrtnica s svojo krhkostjo predstavlja minlji- 311 Prva izdaja Imagini colla sposizione degli dei degli antichi (Be- vost človeškega življenja, kača, simbol večnosti, pa netke 1556) ni ilustrirana. Šele druga, dopolnjena izdaja ima nesmrtno dušo. Emblem torej ilustrira klasično na-lesorezne ilustracije, ki jih je izdelal Bolognino Zaltieri ( Le čelo dvojnosti človeške narave: umrljivost telesnega Imagini di i Dei de gli Antichi, Benetke 1571). 122 Emblem z uroborom, Andrea Alciati, Emblemata, Lyon 1548, str. 108. in nesmrtnost duhovnega dela. Na podoben način ljubljanskem Theatrum memoriae je seveda Dolničarjev embleme z uroborom oblikujejo tudi Gabriel Rol- osnutek (KK, skica 69), ki ga je miniaturist v slikarski lenhagen in številni poznejši avtorji, ki v svoje zbirke medij prenesel brez večjih kompozicijskih sprememb. vključijo oba osnovna tipa. Emblemi, v katerih kača z repom v ustih nastopa kot samostojen simbol, so v emblematiki razmeroma redki in se pojavijo šele v drugi polovici 16. stoletja.312 Emblemska sličica Janeza Erazma Engelshausa pripa- da tipu emblemov z uroborom, v katerem kača kot po- doba večnosti po načelu antitetične strukture dopol- njuje sporočilo izbranega simbola, okrog katerega se ovija. Formalno je kompozicija najbližje Rollenhagno- vim emblemom z uroborom, kar lahko razložimo z dejstvom, da so bili Rollenhagnovi emblemi izjemno popularni in so na Kranjskem izpričani že v poznem 17. stoletju: njegov Nucleus Emblematum Selectissi- morum je imel Valvasor v svoji knjižnici na Bogen- šperku (BV, 2003). Neposredno izhodišče emblema v 312 Na primer Juan de Borja, Empresas morales, Praga 1581, embl. Emblem z uroborom in zvezdo, Gabriel Rollenhagen, 29, str. 30. Nucleus Emblematum Selectissimorum, Köln 1611, št. 62. 123 Janez Gregor Dolničar, Osnutek za emblem Janeza Erazma barona Engelshausa, Konceptna knjiga, Semeniška knjižnica, Ljubljana, rkp. 6, skica 69. Vpisna stran Janeza Erazma barona Engelshausa, detajl emblemske sličice z uroborom. motiv urobora za člane Dizmove družbe, v kateri sta Dolničar je ob skici hkrati zapisal Engelshausovo duhovni in religiozni vidik igrala pomembno vlogo, še geslo Post fata perenno ( Po smrti bom večen) in aka- toliko bolj privlačen. demski vzdevek Der Ewige ( Večni). Geslo in člansko ime potrjujeta, da urobor v tem kontekstu simbolizira večno življenje duše v nasprotju z minljivostjo našega zemeljskega življenja. Goreče srce, različica simbola Zedinjenih akademikov, skladno z ustaljeno prakso oblikovanja emblemov v Dizmovi kroniki označuje Engelshausa kot člana akademije. Z veliko gotovostjo lahko na baronovi vpisni strani razberemo dodatno sporočilo, ki je v tovrstnih emble- mih zelo pogosto in ga je utemeljil Alciati v zgoraj da si samo s trdim delom prislužimo nesmrtno slavo. Cerkev omenjenem emblemu Ex litterararum studiis immor- v ozadju in ljudje, ki vstopajo vanjo, osnovno sporočilo do- talitatem acquiri. Renesančnim izobražencem, še po- polnjujejo z idejo trdne vere. Emblem z uroborom in zvezdo sebej članom različnih akademij, je bila blizu ideja, da ter geslom Fato prudentia maior (embl. 62) govori, da preu- darnost zmaguje nad usodo: zvezda pomeni usodo in naše je intelektualno delo – raziskovanje, študij, pisanje – v minljivo življenje, na katero lahko vplivajo zvezde. Urobor, človekovem kratkem življenju edini pôrok večne slave nasprotno, predstavlja večno življenje duše, ki ni podvržena in nesmrtnosti. Kranjski akademiki niso bili izjema, muhavi usodi, ampak je lahko, če živimo preudarno, delež- na neminljive sreče v nebesih. Emblem, v katerem operuteno pri čemer je treba upoštevati, da je v 17. stoletju Alci- kroglo, nad katero sta meč in lovor, obkroža urobor, skupaj atijevo sporočilo v emblematiki dobilo nove konota- z geslom Victrix Fortunae sapientia (embl. 97) izraža prepri- cije in dodatne vsebine: poleg učenosti in delavnosti čanje, da modrost premaga Fortuno. Krogla s krilci namreč so v duhu krščanskih vrednot za dosego visokega cilja simbolizira nestanovitnost usode, meč in lovorjev venec pa predstavljata krepost in preudarnost, ki zmagujeta nad Fortu- izpostavljene še krepost, modrost in trdno zaupanje no. V epigramu je tokrat izrecno omenjen krščanski vidik: ob v Boga.313 Zaradi naštetih simbolnih pomenov je bil modrosti namreč stoji pridevek »sveta«. Tudi sličica v ozadju, kjer angel vodi mladeniča iz nevarnosti, poudarja krščansko noto. Krščanski moralno-didaktični ton, ki ga vnaša Rollen- 313 Rollenhagen v svoji zbirki emblemov ( Nucleus emblematum hagen, je dodatno izpostavljen v angleški predelavi Rollen- selectissimorum, Arnheim 1611) predstavi kar nekaj emble- hagnovih emblemov, ki jo je pripravil George Wither ( Col- mov, ki nadgrajujejo Alciatijevo izhodiščno vsebino. Tako, na lections of emblems, ancient and moderne…, London 1635). V primer, emblem z grško devizo Ek ponou kleos in sličico ze- njegovi knjigi geslo in distih dopolnjuje daljša prozna razla- meljske oble, v katero je na vrhu zapičena lopata, ujeta v lo- ga emblema, v kateri prevladujejo krščanski poudarki (glej: vorov venec in krog, ki ga opisuje urobor (embl. 80), sporoča, Wither, emblemi, str. 74, 92 in 109). 124 3.9 Vpisna stran Friderika Hofstetterja (TM, fol. 157r) Vpisna stran kostanjeviškega opata Friderika Hof- stetterja ima emblemsko sličico, ki kaže jelena pred vodnjakom s kamnitim bazenom, v katerega teče bi- stra voda. Na zidani steni fontane, iz katere brizga curek, je podoba Device Marije, jelen v poskoku pa upira pogled vanjo. Na desni strani se z neba proti je- lenu spušča krilato srce, medtem ko v ozadju na nebu vidimo trikotnik z Božjim očesom, iz katerega sijejo žarki in osvetljujejo nebo. Osrednji motiv emblema se navezuje na znameniti verz 42. psalma, katerega za- četne besede so hkrati deviza kostanjeviškega opata: Janez Gregor Dolničar, Osnutek za emblem Friderika Quemadmodum desiderat cervus ad fontes ( Kakor hrepeni Hofstetterja, Konceptna knjiga, Semeniška knjižnica, jelen po studencih).314 Ker si je opat izbral člansko ime Ljubljana, rkp. 6, skica 74. Der Begierige ( Hrepeneči), ni prav nobenega dvoma, da je jelen prispodoba duše, ki hrepeni po Bogu. Božje je stal »pri studencu blažene Device Marije« (Kastelic, oko simbolizira Boga Očeta in vseprisotnost Božje 2001, str. 164). milosti, ki bdi nad verniki in v tem primeru še pose- bej nad člani Dizmove družbe. Skico za emblemsko Motiv jelena ob studencu ali izviru v emblematiki ni novost. V nekaterih primerih, kot je emblem kardinala Karla Boromejskega, ki ga je objavil Girolamo Ru- scelli ( Le imprese delle illustri, Benetke 1566, str. 97), je tudi osnovna kompozicija slike podobna Trostovi.315 Pictura Hofstetterjevega emblema nedvomno temelji na Dolničarjevi skici, aluzija na kostanjeviški samo- stan pa ima vzporednice v naročilih članov Dizmove družbe, ki so želeli, da je v emblemsko sličico vključen njihov dvorec ali graščina. Omenimo na primer em- blem Sigmunda Jožefa Coppinija z dvorcem Lisičje pri Škofljici (TM, fol. 244r) ali emblem barona An- tona Tadeja Janeza Nepomuka Tauffererja z dvorcem Turn blizu Višnje Gore (TM, fol. 327r). Približno 30 let po nastanku Hofstetterjevega emblema se Jakob Klopper, prior kartuzijanskega samostana v Bistri, ni Vpisna stran Friderika Hofstetterja, detajl emblemske zadovoljil z diskretnim namigom, ki se ga je domislil sličice. kostanjeviški opat, ampak je dal v ozadje svoje mi- sličico je zasnoval Dolničar (KK, skica 74), vendar je niature naslikati celoten kompleks samostana Bistra studenec na njej skrajno preprost. Odločitev, da izvir (TM, fol. 266r). bistre vode, h kateremu hiti jelen, v končni različici emblema nadomesti imenitnejša fontana z Marijino podobo, lahko tokrat z zanesljivostjo pripišemo naroč- niku. Opat Friderik Hofstetter je tako vsebino slike 315 Pri emblemu Karla Boromejskega gre za dodatno ikonogra-neposredno povezal s kostanjeviškim samostanom, ki fijo jelena, ki mora potem, ko je pobil in požrl kače, čim prej piti iz izvira bistre vode, sicer umre. S tem je stopnjevan po- 314 V standardnem prevodu Svetega pisma se celoten verz glasi: men vere, ki dobrega kristjana reši tudi pred najhujšim zlom. » Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po Ruscellijevo knjigo so Zedinjeni akademiki zanesljivo pozna- tebi, o Bog« (Ps 42,2). li in je še danes v Semeniški knjižnici v Ljubljani. 125 Delavniški krog Andreja Trosta, Vpisna stran Friderika Hofstetterja, 1707, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 157r. 126 3.10 Vpisna stran Franca Mihaela pl. izhodišče uveljavljen motiv preizkušnje, ki jo mo- Erberga (TM, fol. 161r) rajo prestati orliči, da jih orel prizna za svoje prave potomce.317 Že Aristotel piše, da naj bi orel mladi- V emblemski kartuši Franca Mihaela Erberga vidimo če v gnezdu silil gledati naravnost v sonce. Če tega štiri orle v slikoviti pokrajini: v ospredju mogočen orel ne zmorejo, jih zavrže, saj naj bi bila njihova šibkost s srcem v kljunu širi peruti, da bi poletel k sijočim žar- dokaz, da niso njegovi ( Nauk o živalih, IX, 34). Ne-kom na nebu, visoko nad horizontom pa trije že letijo katere manjše ujede naj bi namreč v orlovo gnezdo proti jarki svetlobi sonca. Ob tem ne smemo spregle- poskušale podtakniti svoja jajca in s tem zagotoviti dati pomembnega ikonografskega detajla: vlogo son- preživetje svojega zaroda v varstvu kraljevske ptice. A ca tokrat v veliki meri privzema stilizirano rdeče srce: ker noben ptič razen orla ne more nemoteno gledati naslikano je tik pred soncem, ujeto v njegov svetlobni v sonce, orel z omenjeno preizkušnjo odkrije podta-sij, kakor da tudi samo izžareva svetlobo. Živordeče knjena piščeta. O skušnji mladičev pišejo tudi Plinij srce lahko opazimo tudi v kljunu orla, ki se pripravlja, ( Naravoslovje, X, 10), Ajlijan ( O lastnostih živali, II, da bo vzletel. Na napisnem traku znotraj kartuše je 26 in IX, 13), Mark Anej Lukan ( Farzalija, IX, 902), kratko geslo Non degenero ( Ne spridim se), na daljšem Apulej ( Cvetnik, I, 2) ter drugi antični avtorji. Med zunaj nje pa je zapisano akademsko ime Der Ehrbahre zgodnjesrednjeveškimi pisci o tem poroča Izidor Se- ( Častivredni). viljski ( Etimologije, XII, 7, 11), nanj pa se sklicujejo Motiv orla, ki se dviga k soncu, je v emblemskih sli- poznejši enciklopediki. Motiv v krščanskem duhu čicah članov Dizmove družbe zelo pogost, vendar alegorično razlaga že sv. Ambrož (natančneje, Psev-ima vsak emblem svojo različico motiva in posledič- do-Ambrož) v pridigi o Salomonu ( Sermo 46: De no posebno sporočilno noto oziroma vsebinski pou- Salomone, PL 17, 694–695). Epizoda je redno pred-darek. Osnovna ikonografija orla in sonca postavlja v stavljena tudi v bestiarijih, pri čemer najpogostejši ospredje moč duha, ki se kot orel dviga k soncu, ali alegorični komentar pravi, da so orliči, ki gledajo v prerod v veri oziroma vstajenje v večno življenje.316 sonce, podoba vernikov, ki v polni meri sprejemajo Hkrati motiv izpostavlja vladarski značaj in posebno Božji nauk in so zato deležni duhovnega preroda. odličnost orla, ki lahko gleda neposredno v sonce, ne Mladiči, ki tega ne zmorejo, predstavljajo slabe kri-da bi trenil z očmi. Podoba orla, ki se dviga k soncu, ali stjane, grešnike ali nevernike. Motiv je pogost tudi v orla, ki skupaj z mladiči leti proti soncu, je ena najbolj emblematiki, kjer osnovna vsebina preizkušnje dobi priljubljenih v emblematiki, sporočilo pa variira glede številne nove simbolne razlage in poudarke.318 na geslo in epigram, ki ga spremljata. Če ne bi geslo Erbergovega emblema govorilo o Geslo Erbergovega emblema nakazuje, da je osrednja preizkušnji mladičev, bi lahko pomislili, da je glavna tema preizkušnja orlovih mladičev. Deviza ni izvir- tema emblemske sličice spodbujanje mladih orlov k na, temveč najverjetneje povzeta po emblemu Kar- letenju, kot pri emblemih grofa Jurija Ludvika Lich-la Emanuela I., vojvode Savojskega, ki ga predstavi tenberga (TM, fol. 238r) in barona Janeza Benjamina Picinelli v svoji knjigi (Pic., I, 4, embl. 97, str. 262). Erberga (TM, fol. 264r). V resnici gre za stapljanje Ne gre samo za identično geslo, temveč je tudi vse- obeh motivov, pri čemer je zaradi naročnikovega gesla bina emblema precej podobna, saj oba jemljeta za in akademskega imena v prvem planu ideja častivred-nega sledenja zgledu prednikov. Izvirna nadgradnja osnovne ikonografije se pri Erbergu kaže v tem, da 316 Motiv orla, ki se lahko pomladi, izhaja iz Svetega pisma, z se simbol Zedinjenih akademikov – stilizirano rdeče vstajenjsko simboliko pa ga neposredno povežeta Fiziolog in biblijska eksegetika. Glej razlago emblema Janeza Jožefa srce – simbolično povezuje s soncem, hkrati pa enako Wallensperga (TM, fol. 119r) in prim. tudi razlage emblemov Franca Antona Wolkensperga (TM, fol. 229r), Mihaela Jože- fa Wallensperga (TM, fol. 234r), Jurija Ludvika Lichtenberga 317 Emblem Emanuela I. Savojskega izrecno govori o tem, da (TM, fol. 238r), Janeza Benjamina Erberga (TM, fol. 264r), je vojvoda vreden sin svojega očeta. Za ikonografijo emble- Marka Ferdinanda Lichtenberga (TM, fol. 287r), Karla Jo- ma vojvode Savojskega glej: Franciscus Reinzer, Meteorologia žefa Valvasorja (TM, fol. 294r), Volfa Engelberta Ignaca Au- philosophico-politica…, Augsburg 1698, str. 88–89. ersperga (TM, fol. 306r) in Franca Rudolfa Wolkensperga 318 Picinelli, na primer, predstavi devet emblemov s to vsebino (TM, fol. 369r). (Pic., I, 4, embl. 89–97, str. 261–262). 127 Delavniški krog Andreja Trosta, Vpisna stran Franca Mihaela pl. Erberga, 1709, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 161r. 128 Janez Gregor Dolničar, Osnutek za emblem Franca Mihaela pl. Erberga, Konceptna knjiga, Semeniška knjižnica, Ljubljana, rkp. 6, skica 75. srce drži orel, ki se pripravlja za vzlet. S tem se ideja izpostavil. Hkrati je edino njemu dodelil srce, ki ga emblema preoblikuje v duhu, ki ga v Spominski knjigi ponosno dviguje kvišku. Ob tem je vnesel še dodat-večkrat zasledimo: sledenje načelom plemenite druž- no spremembo: za srcem na nebu je naslikal sonce, be sv. Dizma in izpolnjevanje skupnih zavez prispe- ki srce ožarja s svojim sijem, kakor da bi tudi samo vata k njeni odličnosti in hkrati plemenitita vsake- srce izžarevalo svetlobo, ter ga s tem tudi vsebinsko ga posameznega člana. Ob tem je očitna aluzija na povezal s simboliko sonca. Slikarjev poseg daje em-vstajenje in vero v posmrtno življenje. Orel, ki drži v blemu nov poudarek in priča o mojstrovi aktivni vlogi kljunu živordeče srce, simbolno predstavlja naročnika, v ikonografski zasnovi. To ni prvi primer, ko umetnik kar potrjujejo tudi člansko ime, izbrano geslo in po- dejavno sooblikuje emblemsko sporočilo: spomnimo, vezava s heraldičnim orlom Erbergov. Franc Mihael da je Andrej Trost svobodno predrugačil Dolničarjevo Erberg – Častivredni – z vključitvijo stiliziranega srca skico orla za Watzenbergov emblem ter preoblikoval sporoča, da sledi vzoru starejših članov Akademije skicirani koncept vsaj še pri emblemu za Janeza Šte-Zedinjenih, še posebej svojemu stricu Francu Jakobu fana Florjančiča (TM, fol. 73r) in Lovrenca Wollwiza Erbergu, ki je bil prvi podpredsednik Dizmove druž- (TM, fol. 113r). Vsebinski poudarek, ki ga je s svojo be, in očetu Janezu Danijelu, drugemu predsedniku intervencijo (nedvomno z naročnikovim soglasjem) akademske družbe. izpostavil miniaturist, pojasni tudi, zakaj orel, ki vzle- Kako spretno je neznani avtor sličice (verjetno Bar- ta, ni upodobljen kot mladič. Osnovna ideja pristnosti tolomej Ramschissl) poudaril emblemsko sporočilo, rodu in častnega nasledstva prednikov (ki prevladuje postane v celoti vidno ob primerjavi z Dolničarjevo pri Emanuelu I. Savojskem) se v emblemu Franca Mi-skico, na kateri trije enako veliki orli s srci v klju- haela Erberga poveže s priložnostjo njegovega vpisa v nih letijo proti srcu na nebu (KK, skica 75). Slikar plemiško družbo sv. Dizma. Novoizvoljeni akademik s je trem orlom dodal četrtega, ki ga je s postavitvijo svojo vpisno stranjo sporoča, da se želi izkazati vreden v ospredje kompozicijsko, velikostno in vsebinsko zaupanja kolegov, ki so ga sprejeli medse, ter slediti svetlemu zgledu očeta in strica. 129 Delavniški krog Andreja Trosta, Vpisna stran Adama Antona Sigfrida grofa Auersperga, 1710, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 169r. 130 3.11 Vpisna stran Adama Antona bika, ki se pase, je objavil Typotius v Symbola divina Sigfrida grofa Auersperga et humana (III, str. 115). Slednji je za razumevanje (TM, fol. 169r) Auerspergovega emblema še pomembnejši, saj je raz- laga obširnejša in vključuje dodatne pomenske ravni, Motiv emblemske slike grofa Adama Antona Sigfrida hkrati pa bika povsem nedvoumno predstavi kot po-Auersperga je preprost: na zelenem travniku se pase dobo zglednega kneza. Avtor poudarja, da pri iskanju bik, ki ga lahko povežemo s heraldičnim turom kranj- najboljših grižljajev ne gre za telesno, ampak duhovno skih Auerspergov. Če ne bi bilo sporočilo emblema hrano, za stremljenje k plemenitosti in popolnosti. Pri dodatno opredeljeno z geslom in izbranim članskim tem je samoumevno vključen religiozni vidik: duša imenom, bi lahko bika razumeli kot prenos heraldič- poteši svojo željo po izpolnitvi le v iskanju najvišjega ne živali iz grba v emblemsko sličico brez obogatitve dobrega, kar je končni cilj vseh njenih iskanj. osnovnih simbolnih pomenov. Vendar deviza Meliora quaero ( Nekaj boljšega iščem) in člansko ime Der Bestsu- Emblemska sličica v Dizmovi kroniki kaže, da sta na-chende ( Iskalec najboljšega) govorita, da ikonografija ročnik in slikar sporočilo emblema uspešno izrazila presega osnovni pomen divjega bika Turjaških grofov. tudi v likovnem jeziku. Bik namreč vidno odstopa od To je toliko bolj očitno, ker kombinacija sličice in ge- uveljavljene heraldične različice mogočnega tura gro-sla ni izvirna zamisel naročnika, ampak jo najdemo v fov Auerspergov, ki je bolj grozeč in bojevit, kar je v Picinellijevi knjigi kot primer preudarnosti, premišlje- grbu nakazano z držo telesa in z dvignjeno prednjo nosti in vztrajnosti pri iskanju oziroma doseganju kre- nogo. Heraldični tur se na nekaterih grbih Turjača-posti in duhovni rasti. V Mundus Symbolicus se spre- nov celo dviguje na zadnjih nogah, tako da sta obe mno besedilo emblema z identičnim geslom Meliora sprednji nogi v zraku, s čimer se prilikuje uveljavljeni quaero (Pic., I, 5, embl. 59, str. 346) sklicuje na Pavlovo podobi heraldičnega leva v drži rampant. Lep primer pismo Filipljanom: » Ne mislim, bratje, da sem to dosegel je nagrobnik Pankraca Auersperga v stiškem samosta- (popolnost, op. p.). Eno pa: pozabljam, kar je za menoj, nu (konec 15. stoletja, danes vzidan v vzhodni trave-in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj« (Flp 3, 13). ji severnega trakta križnega hodnika, na zunanjščini Emblem z istim geslom, tokrat dopolnjenim s sličico južne stene cerkvene ladje). Grbovni tur Auerspergov ima ob tem še eno značilnost: njegove poudarjeno široke nozdrvi so predrte z velikim kovinskim obročem. Kot bojevita žival, ki se neustrašno spopade z levom, je bik upodobljen v emblemu Karla Auersperga, ki je bil prav tako član Dizmove družbe (TM, fol. 359r). Na podoben način je naslikan tudi v emblemu Pavla Aloj- zija Auersperga, kjer ga napadajo psi (TM, fol. 347r). To kaže, da je na emblemski sličici Adama Antona Sigfrida bik, ki na paši z opazno pozornostjo izbira zalogaje, nosilec skrbno izbranega sporočila: iskanje najboljšega je treba razumeti kot modrost kneza, ki si prizadeva stopati po poti kreposti in vrlin. Neposredno nad bikom je v okviru kartuše veliko sti- lizirano srce – iskanje najboljšega se torej odvija pod okriljem simbola Dizmove družbe. V duhu klime, ki je značilna za kranjsko intelektualno elito zgodnjega 18. stoletja, lahko sporočilo emblema razbiramo kot željo pripadnikov naprednega plemstva, da ob tradicional- nih vrednotah plemiškega etičnega kodeksa, simbolič- no utelešenih v podobi krščanskega viteza ( miles chris- Emblem z bikom, Jacobus Typotius, Symbola divina et tianus), intenzivneje izpostavijo »iskanje najboljšega« humana, III, Praga 1601–1603, str. 115. 131 Vpisna stran Adama Antona Sigfrida grofa Auersperga, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. tudi na področju intelektualnih vrednot humanizma odigrali pomembno vlogo na različnih področjih – z in zgodnjega razsvetljenstva. Ideja razvoja, ki temelji vidika prispevka k razvoju znanosti in kulture je do-na znanju in razumništvu, je skupaj z željo po nego- volj spomniti na njihovo knjižnico, ki je bila v 17. in vanju umetnosti in delovanju za skupno dobro priso- 18. stoletju ena največjih zasebnih knjižnih zbirk v tna tako v načelih Dizmove družbe kot v ohranjenih tem delu Evrope. Auerspergi so bili kot ena vodilnih življenjepisih njenih članov. V razvitejši obliki so to- plemiških rodbin na Kranjskem tudi vplivni meceni vrstne ideje zagovarjale akademije, ki so bile v zgo- umetnosti; tako je v kontekstu Dizmove družbe podnjem 18. stoletju ustanovljene na Kranjskem, zlasti vedno dejstvo, da je bilo kar 13 predstavnikov družine najpomembnejša med njimi, Akademija Operozov.319 včlanjenih v akademsko združenje.320 V zgodovini Kranjske so člani rodbine Auersperg 320 Člani Dizmove družbe so bili: Volfgang Engelbert Auer- 319 O intelektualni noti delovanja in prizadevanju za razvoj sperg, Adam Anton Sigfrid Auersperg, Anton Jožef Auer- družbe še bolj kot osnovno poslanstvo, opredeljeno v Dolni- sperg, Aleksander Auersperg, Volf Engelbert Ignac Auer- čarjevem Predgovoru (fol. 4r–6r), pričajo življenjepisi članov. sperg, Rajmund Auersperg, Pavel Alojzij Auersperg, Rihard Za odnos do znanosti in umetnosti ter prizadevanja članov Auersperg, Janez Nepomuk Auersperg, Karel Auersperg, Si- Dizmove družbe in Akademije Operozov na tem področju gfrid Auersperg, Nikolaj Auersperg in Aleksander Auersperg. glej: Simoniti (1988, str. 79–85), Dolinar (1994, str. 35–46), Trije izmed mlajših Auerspergov – Janez Nepomuk, Nikolaj Kastelic (2001, str. 35–40), Lavrič (2003, str. 27–37), Vidmar in Aleksander – niso bili vpisani v spominsko knjigo. Glej: (2013, str. 23–36, 51–64, 161–173). Golec, 2022, 27/2, str. 87. 132 3.12 Vpisna stran Janeza Jakoba Schillinga (TM, fol. 191r) Pictura na vpisni strani Janeza Jakoba Schillinga, tajni- ka škofa Sigismunda Krištofa Herbersteina in poznej- šega ljubljanskega generalnega vikarja, kaže pokrajino s pastirjem in ovcami, ki deluje kot žanrsko obarvana pastorala. Pastir z ozelenelo vejo vabi ovčice, ki mu volj- no sledijo. Rdeča srca na prsih ovac in pastirja pričajo o tem, da ima slika alegorični značaj – aluzija na iko- nografski motiv Dobrega pastirja je očitna. Prispodobo lahko razumemo v kontekstu Schillingovega duhovni- škega poklica: kot duhovnik, teolog, kanonik in gene- ralni vikar v Ljubljani je s svojim delom aktivno udeja- njal vlogo dušnega pastirja, stilizirano srce ljubljanske plemiške družbe pa njegovo poslanstvo neposredno Vpisna stran Janeza Jakoba Schillinga, detajl emblemske povezuje z idejo duhovne skrbi za tovariše, zbrane pod sličice z geslom in članskim imenom. okriljem sv. Dizma. Deviza Ostendere sufficit ( Dovolj je pokazati) govori, da njegovi tovariši sledijo krščanskim vrednotam in da jih ni treba opominjati, temveč le lju- beče vabiti. To potrjuje tudi Schillingovo člansko ime Der Zulockende ( Vabeči). Domnevamo lahko, da je z iz- biro akademskega vzdevka in gesla hotel izraziti tudi skromnost in taktnost, da ne bi bil njegov položaj duš- nega pastirja napačno razumljen. Schillingova emblemska sličica z izbranim geslom se najverjetneje navdihuje v emblemu, ki ga opisuje Pici- nelli (Pic., I, 5, embl. 582, str. 415): gesli sta identični, kratka razlaga v Mundus Symbolicus pa prav tako go- vori o radostnem sledenju Božji besedi, ki je ob robu zapisa sežeta v pomenljivih besedah: vocatio divina. Picinelli dejansko opisuje emblem, ki ga najdemo v knjigi Delle Sacre Imprese Paola Areseja.321 Slednji je opremljen s sličico, ki pa je precej preprostejša kot pi- ctura Janeza Jakoba Schillinga. V pokrajini je namreč Emblem z ovčko, Paolo Arese, Delle Sacre Imprese IV, upodobljena ena sama ovčka, namesto pastirja pa vi- Tortona 1630, str. 505. dimo zgolj roko z zeleno vejo, ki vabi ovco. Emblem je Arese posvetil apostolu Filipu, v obsežni razlagi pa sta emblema v Picinellijevi knjigi, medtem ko je likovna osrednji temi sledenje Kristusu in Filipova vloga apos- realizacija izvirna stvaritev, ki vnaša več pripovednosti tola, ki nastopa kot dobri pastir svojih ovčic (Arese, in ustvarja idilično domačijsko atmosfero. Motiv duš- Delle Sacre Imprese IV, 1630, str. 506–521). Preprosta nega pastirja je v duhu bukolične pastorale dopolnjen ilustracija v Aresejevi knjigi impres zagotovo ni bila z dvema pastircema, ki oblečena v sočasno nošo sedita likovni zgled za Schillingovo emblemsko sličico – kot ob kartuši s Schillingovimi vpisnimi podatki. Jagnje v mnogih primerih je verjetni vir navdiha zanjo opis s križevim bandercem v naročnikovem grbu je seveda simbol Kristusa, ki skupaj z golobom, evharistič- no trto in žitom ter knjigo in duhovniškim biretom 321 Delle Sacre Imprese di monsignor Paolo Aresi vescouo di Tortona. Libro quarto sesto… Pietro Giovanni Calenzano et Eliseo Vi- smiselno zaokroža emblemsko sporočilo Schillingove ola, Tortona 1630, str. 505. vpisne strani. 133 Delavniški krog Andreja Trosta, Vpisna stran Janeza Jakoba Schillinga, 1716, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 191r. 134 3.13 Vpisna stran Sigfrida čimer bi se pictura in geslo emblema zlila v vsebinsko Bonaventure pl. Werthenthala celoto? Odgovor najdemo v natančnem opazovanju (TM, fol. 208r) Grahovarjeve miniature in v zgodbi o tem, kako je mladi Aleksander ukrotil Bukefala. Plutarh v življe- V emblemski kartuši Sigfrida Bonaventure njepisu Aleksandra Velikega poroča, da je bil Bukefal Werthenthala je sredi pokrajine, ki jo obliva jutranja neukrotljiv – niti najboljšim jezdecem ni uspelo, da bi zora, upodobljen dirjajoč črn konj. Simbolika konja v se obdržali v sedlu. Prav zato Aleksandrov oče Filip evropski kulturi je izjemno bogata in enako velja za Makedonski divjega žrebca ni hotel kupiti. Mladole-svet emblemov. Dirjajoči konj brez uzde in sedla v tni Aleksander je očeta prosil, naj mu dovoli, da vsaj emblemskih sličicah (pa tudi sicer v umetnosti) po- poskusi zajezditi prelepo žival. Makedonski princ je gosto predstavlja idejo svobode.322 Pri iskanju razlage namreč konja pozorno motril in opazil, da ga, ker ima Werthenthalovega emblema nam tudi tokrat poma- sonce za hrbtom, dodatno vznemirja njegova lastna ga poglavitni vir, iz katerega so črpali člani družbe senca. Zato se je Bukefalu približal tako, da je konj sv. Dizma – Picinellijev Mundus Symbolicus. V njem gledal v sonce in ga njegova senca ni motila. Nato ga je opisan emblem s konjem (Pic., I, 5, embl. 307, str. je z izjemno potrpežljivostjo in spretnostjo zajezdil ter 378), ki ga spremlja identično geslo, kot ga je izbral se brez težav obdržal na njegovem hrbtu. Poslej mu je Sigfrid Werthenthal: Aliis inserviendo consumor ( Iz- žrebec zvesto služil in ni dovolil nikomur drugemu, da gorevam v služenju drugim). Kranjski akademik je bi ga jezdil (Plutarh, Vzporedni življenjepisi, Aleksan-vsebino podkrepil s članskim imenom Der Dien- der Veliki, 6).323 sthafte ( Služeči) in tako poudaril, da dirjajoči žrebec v njegovi emblemski sličici ne ponazarja svobode, tem- Če imamo pred očmi zgodbo, ki jo pripovedu-več idejo služenja. je Plutarh, nam v Werthenthalovem emblemu takoj zbudi pozornost konjeva senca, ki je likovno zelo po- Akademski vzdevek in vsebina gesla, ki govorita o slu- udarjena in toliko bolj vpadljiva, ker živali v Graho- ženju drugim, se sodobnemu bralcu Dizmove kronike varjevih emblemskih sličicah ne mečejo senc ali pa so utegneta zdeti neusklajena s pojmovanjem svobode, te komajda naznačene. Le malo verjetno je, da bi bila vendar je neskladje le navidezno. V ikonografiji konja tako izpostavljena senca naključna. Nasprotno, glede sta oba vsebinska poudarka v resnici tesno povezana: na Grahovarjevo tvorno vlogo pri sooblikovanju em-pripravljenost plemenite živali, ki je vse od antike sim- blemskih sporočil je detajl zanesljivo nosilec globljega bol svobode in prostosti, da prostovoljno, iz predanosti pomena. Ob senci, ki jo meče konj, je kot pomemben služi svojemu gospodarju, je celo ena vodilnih tem v ikonografski indic vredno opozoriti še na barvo živali. evropski ikonografiji konja. Ikonični primer je Buke- Žrebec je črn in tudi tokrat gre za izjemo, saj imamo fal, konj Aleksandra Velikega, o katerem se je že v an- opravka z edinim črnim konjem v iluminacijah Diz-tični dobi spletlo veliko mitov, v srednjeveški moralni move kronike. Po prevladujočem mnenju avtorjev, ki alegoriki pa nastopa kot Aleksandrov zvesti pomoč- pišejo o znamenitem konju Aleksandra Velikega, naj nik tudi v smislu kreposti in vrlin, ki naj bi jih delil s bi bil ta črne barve. Res je sicer, da se stališča vodil-svojim gospodarjem. Plinij, ki črpa iz različnih virov, nih antičnih avtoritet o barvi Aleksandrovega žrebca pravi, da je bil Bukefal, potem ko ga je mladi Ale- razlikujejo, kar velja tudi za srednjeveške pisce, vendar ksander ukrotil, gospodarju tako predan, da niti takrat, v renesansi prevlada prepričanje, da je bil Bukefal ple-ko je bil v bitki pred Tebami ranjen, ni dovolil, da bi menit vranec. Conrad Gesner, ki so ga izpričano poz-vojskovodja presedlal na drugega konja ( Naravoslovje, nali tudi ljubljanski akademiki, o tem ne dvomi (Gesn. VIII, 154). Lib. I., str. 607). Toda kakšna je verjetnost, da konj v Werthenthalo- vi emblemski sličici resnično aludira na Bukefala, s 323 Epizodo, o kateri piše Plutarh, ponavljajo številni pisci (na primer Plinij, Naravoslovje, VIII, 154; Solin, Zbirka spomina 322 Ideja je najbolj sežeto izražena v emblemu z geslom Liber- vrednih stvari, 45, 8; Strabon, Geografija, XV, 689 idr.), tako tas inestimabilis res est (nizozemsko Vryheyd, blyheyd) v knji-da je postala del standardne ikonografije Aleksandra Velike- gi Dircka Pietersza Persa Bellerophon of Lust tot wiisheit, ga. Najdemo jo celo v Kozmografiji Sebastiana Münstra (Ba- Amsterdam ok. 1648, fol. B8v. sel 1564, str. 1407). 135 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Sigfrida Bonaventure pl. Werthenthala, 1719, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 208r. 136 Vpisna stran Sigfrida Bonaventure pl. Werthenthala, 1719, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. Tezo, da je konj v Werthenthalovem emblemu Buke- Nekatere izdaje imajo kar tri lesorezne ilustracije s fal, potrjujeta tako ikonografija Bukefala v umetnosti podobo Bukefala (na primer Basel, 1552, str. 1071– zgodnjega novega veka kot prebiranje emblemskih 1072), pri čemer ni zanemarljivo, da prva ilustracija knjig (Germ, 2021, str. 377–394). Res je sicer, da je (ki je tudi največja) kaže enak motiv, kot ga vidimo v Bukefal v likovni umetnosti najpogosteje upodobljen Grahovarjevi miniaturi – konj brez sedla in uzd pros-skupaj z Aleksandrom Velikim v kateri od znamenitih to teče v pokrajini. Grahovar zanesljivo ni potreboval epizod iz življenja makedonskega heroja (med njimi predloge za sličico konja v pokrajini – močno razširje-je zelo priljubljen prav motiv mladega Aleksandra, ki ne ilustracije lahko razumemo predvsem kot zagotovi-ukroti divjega žrebca), vendar se Bukefal pojavlja tudi lo, da emblemska sličica sledi uveljavljeni ikonografski kot samostojen motiv. Največkrat gre za ilustracije tradiciji samostojnih upodobitev Bukefala. Ideja sence v različnih zgodnjih tiskih, ki v takšnem ali drugač- kot ikonografskega označevalca v upodobitvah Buke-nem kontekstu omenjajo Aleksandrovega vranca.324 fala prav tako ni novost: posebno nazoren primer je Samostojno upodobitev Bukefala najdemo v izjemno velik dvostranski bakrorez s podobo Bukefala v knjigi popularni in razširjeni Kozmografiji Sebastiana Mün- o konjih Tractatio nova et auctior de re equaria Georga stra, v kateri mu je namenjeno samostojno poglavje. Simona Winterja von Adlersflügela, ki je prvič izšla v Nürnbergu leta 1672.325 324 Samostojne upodobitve Bukefala kot prosto dirjajočega žreb- ca brez uzde in sedla najdemo že v antiki, najpogosteje na 325 Glej dvostransko sliko, pl. 20. Winter je bil mednarodno pri-kovancih iz obdobja Aleksandrovih naslednikov, pa tudi na znan strokovnjak za vzrejo in vzgojo konj, nesporna avtori- kovancih posameznih rimskih cesarjev, ki so si velikega os- teta, ki so jo cenili po vsej Evropi. Druga, dopolnjena izda- vajalca jemali za zgled. Za upodobitve Bukefala na antičnih ja njegove knjige je izšla leta 1687, tretja pa 1703. Delo je novcih glej: Dahmen, 2007. bilo med evropskim plemstvom in v strokovnih krogih zelo 137 Bukefal, Georg Simon Winter von Adlersflügel, Tractatio nova et auctior de re equaria, Nürnberg 1672, slika 20. Potrditev, da lahko Grahovarjevega žrebca res razume- mo kot Bukefala, ter razlago za na videz neobičajno sliko svobodno dirjajočega žrebca z geslom, ki govori o predanem služenju, najdemo v emblematiki in z njo povezanih plemiških devizah. Emblem španskega kra- lja Filipa II. v knjigi Symbola divina et humana Jaco- ba Typotiusa (I, str. 70) kaže dirjajočega konja na vrhu zemeljske oble, pictura pa je dopolnjena z geslom Non sufficit orbis ( Svet ni dovolj oziroma En svet ni dovolj).326 Emblem je posnet po spominski medalji, ki jo je dal cenjeno, dejstvo, da je napisano v štirih jezikih (nemščina, la- tinščina, francoščina in italijanščina), pa je dodatno pripomo- glo k njegovi razširjenosti in dostopnosti. Knjiga na Kranj- skem ni bila neznana: izpričano je bila v zasebni knjižnici Auerspergov, kar tri Winterjeve knjige pa je imel v knjižnici tudi Valvasor (BV, 2543–2545). 326 Typotius je za svojo knjigo uporabil plemiške devize, ki jih je za cesarja Rudolfa II. zbral Octavius de Strada, in jih dopolnil s kratkimi razlagami, s čimer jih je preoblikoval v embleme Emblem kralja Filipa II. Španskega, Jacobus Typotius, (glej poglavje o heraldiki). V cesarski zbirki je bila nedvomno tudi medalja Filipa II. Španskega, saj je risba praktično Symbola divina et humana, I, Praga 1601–1603, prekopirana. str. 70. 138 Spominska medalja kralja Filipa II. Španskega, ok. 1580–1583, Museo Numismático Português, Lizbona. Filip II. Španski leta 1580 kovati za proslavitev poroke Za ikonografijo Werthenthalove vpisne strani je z dedinjo portugalskega prestola Izabelo Portugalsko. Typotiusova knjiga ilustrativna tudi zato, ker v njej Geslo je po tradiciji pripisano Aleksandru Velikemu, predstavi še en zanimiv emblem, ki je praktično enak zmagovitemu vojskovodji, ki mu en svet naj ne bi bil Werthenthalovemu. Deviza nemškega velikaša Julija, dovolj. Izrek je dobesedni navedek iz Juvenalovih Satir, vojvode Braunschweig-Lüneburškega (in kneza Brana katere se avtor sklicuje v razlagi emblema,327 v kate- unschweig-Wolfenbüttelškega), sličico dirjajočega ri kralja Filipa II. primerja z Aleksandrom Velikim.328 konja združuje z geslom, ki je identično Werthent-Emblem je v kontekstu iskanja morebitnih zgledov za halovemu: Aliis inservinedo consumor. V Typotiusovi Werthenthalovega pomemben, ker gre za zelo priljub- razlagi beremo, da žrebec (heraldična žival vojvod-ljeno in razširjeno tiskano knjigo, ki je doživela več izdaj stva Braunsweig-Lüneburg in kneževine Braunswe-in so jo zelo verjetno poznali tudi na Kranjskem. ig-Wolfenbüttel) simbolično predstavlja kneza, ki predano služi Bogu in svojemu ljudstvu (Typ., II, str. 327 » Unus Pellaeo iuveni non sufficit orbis: 140).329 Aluzija na Bukefala sicer ni neposredno izra- Aestuat infelix angusto limite mundi« ( Satire X, 168–169). žena (kot pri emblemu Filipa II.), vendar nemškim 328 Spominska medalja je služila kot neposredna predloga velikašem, ki so se (kot številni predstavniki evropske-tudi za emblem španskega kralja Filipa II. v rokopisni em- blemski knjigi Francisca Gómeza de la Reguera, Empresas ga visokega plemstva) radi primerjali z Aleksandrom de los reyes de Castilla (ok. 1695, Španska narodna knjižnica, Velikim, sama ideja ni bila tuja. Povsem nedvoumno MSS/17481, fol. 170r). Izvorni rokopis, ki naj bi nastal v 20. je izpričana na znameniti medalji volilnega kneza Ge-letih 17. stoletja (dokončan ok. 1630), se ni ohranil. V celoti je ohranjena kopija iz leta 1695 v Španski narodni knjižnici. orga Ludwiga von Braunschweig-Lüneburg, ki jo je V razlagi alegoričnega pomena tudi Francisco Gómez de la dal kovati leta 1714, ko je kot Jurij I. postal angleški Reguera Filipa II. izrecno vzporeja z Aleksandrom Velikim ter opisuje širok nabor njegovih vladarskih in osebnih kre- posti. Zanimivo je, da se ob tem naveže tudi na svetopisem- sko tradicijo: »drugi svet«, za katerim je stremel makedonski 329 Julius, eden najbolj izobraženih knezov svojega časa, je bil ve-princ, pri Filipu II. dobi novo duhovno dimenzijo. Avtor ga lik mecen znanosti in umetnosti ter ustanovitelj Univerze v razlaga kot zrenje Božje slave, pri čemer za izhodišče jemlje Helmstedtu (Academia Julia). Hkrati je vsestransko zaslužen zadnji verz 16. psalma: »… satiabor cum apparverit gloria tua« za razvoj in blagostanje svojih dežel, v katerih je uveljavil šte- (Ps 16,15). vilne gospodarske, pravne in politične reforme. 139 kot De la Reguera, vladarja Španije vzporeja s kra- ljem Davidom, ki mu je bilo nebeško kraljestvo po- membnejše od zemeljskega (Pic., I, 5, embl. 319, str. 379). Alegorično sporočilo obeh emblemov v Mundus Symbolicus vsebinsko poveže in zaokroži tretji em- blem, ki izrecno govori o Bukefalu (Pic., I, 5, embl. 76, str. 348). Geslo Nec alius ( Nikogar drugega) Pici- nelli razloži s Plutarhovim zapisom, da je bil Buke- fal pripravljen nositi izključno Aleksandra Velikega, vse druge pa je takoj vrgel iz sedla. Zaradi tega, piše Picinelli, je plemeniti žrebec podoba resnične pre- danosti v služenju ( servitus vera). Klasično vsebino zvestobe in popolne predanosti tistemu, ki ga najbolj cenimo in ljubimo, avtor priljubljenega kompendija renesančnih emblemov nadgradi v krščanskem duhu: Emblem Julija, vojvode Braunschweig-Lüneburškega, sklicujoč se na sv. Avguština misel izpelje v zahtevo kneza Braunschweig-Wolfenbüttelškega, Jacobus po vdanem služenju Bogu, ki ga dober kristjan ljubi Typotius, Symbola divina et humana, II, bolj kot vse drugo.331 Praga 1601–1603, str. 140. Šele Picinellijev zapis o Bukefalu, ki ga je treba brati kralj.330 Na njej je heraldični žrebec vojvodstva Braun- skupaj z obema obravnavanima emblemoma, v katerih schweig-Lüneburg dopolnjen z geslom Unus non su- nastopa dirjajoči žrebec, omogoči razbiranje vseh po-fficit orbis in s tem simbolično izenačen z Bukefalom. menskih plasti Werthenthalovega emblema. V duhu Typotiusova emblema z dirjajočim konjem vsak po načel Dizmove družbe, v kateri sta ideja služenja sku-svoji plati osvetlita ikonografijo Werthenthalove pnemu dobremu in predanost Bogu jedro članskega vpisne strani v kontekstu evropske emblematike. Za- kodeksa, se s skrbno premišljeno aluzijo na reinter-enkrat nimamo zanesljivega dokaza, da je naročnik pretacijo antične simbolike Bukefala, kot jo razvije prebiral Symbola divina et humana, ki bi mu lahko renesančna emblematika, vpisna stran Sigfrida Bona-služila za navdih. Skoraj zagotovo pa je oba emblema venture Werthenthala razkrije kot eden najduhovitej-poznal vsaj posredno, prek priljubljene enciklopedi- ših alegoričnih izrazov pripadnosti plemeniti družbi. je Mundus Symbolicus. Verjetnost je toliko večja, ker Hkrati se ponovno izkaže aktivna vloga Simona Ta-Picinelli ponuja dopolnjeno razlago obeh Typotiu- deja Grahovarja, ki z likovno izpostavljenim motivom sovih emblemov, zaradi katere sta bila za kranjskega konjeve sence ustvari ključ za identifikacijo dirjajočega akademika še privlačnejša. Pri emblemu vojvode Ju- vranca in razumevanje emblemskega sporočila. lija Braunsweig-Lüneburškega v spremnem besedilu ob uveljavljenih vsebinah, ki se navezujejo na zvesto služenje, vključi tudi svetopisemske primere predane službe in celo simboliko Kristusa dobrega pastirja. Z izrazito krščansko interpretacijo dopolni tudi raz- lago emblema Filipa II., s čimer sledi tradiciji, ki jo 331 Praeter Alexandrum, cum dorso insider tenat vzpostavi že Francisco Gómez de la Reguera, vendar Alter, Bucephalus respuit atque fremit. Nec sua qui sacris devovit claustris, gre še korak dlje. Sklicujoč se na isti verz 16. psalma Excepto nulli serviat ipse Deo (Pic., I, 5, str. 348). Ob tem velja omeniti, da tudi Abraham a Sancta Clara, čigar dela so bila na Kranjskem zelo razširjena, navaja iste verze 330 Volilni knez Georg Ludwig Braunschweig-Lüneburški (ime- in jih v enakem duhu dodatno obrazloži v kar dveh knjigah: novan tudi Hannovrski) je začetnik hannovrske dinastije bri- Judas Der ErtzSchelm, Für ehrliche Leuth (Salzburg 1686, fol. tanskih monarhov, ki se je zaključila s smrtjo kraljice Viktori- 14r, glej tudi str. 250) in Etwas für Alle (Nürnberg 1699, LII, je leta 1901. str. 417). Izvod prve je v ljubljanski Semeniški knjižnici. 140 3.14 Vpisna stran Janeza Jožefa Antonio Longo bdel nad mestom, ki mu je bilo zaupano Antona barona Posarellija v upravljanje. V prispodobi je upravitelj Creme postav- (TM, fol. 213r) ljen v vlogo skrbnega psa čuvaja.333 Tudi v emblemu An- tona Posarellija ima varovanje hiše alegoričen značaj: če Pictura Janeza Jožefa Antona Posarellija je lahko razum- pogledamo natančno, lahko skozi okno v pritličju vidimo ljiva: naslikan je izrez nočne pokrajine s premožnejšo majhno rdeče srce – simbol družbe sv. Dizma. Premišlje-hišo ali grajsko pristavo, pred katero je pes, ki z laježem no umeščeni detajl gledalcu pove, da se baron Posarelli, odganja mladega moškega s culico v rokah. Drža in opra- ki ga geslo in člansko ime na simbolni ravni enačita z va moškega, ki pred psom beži čez most na drugo stran budnim čuvajem na sličici, postavlja za varuha dobrobiti vijugavega potoka, dajeta vedeti, da gre za nepridiprava, plemenite družbe in njenih načel. Vzporednic z emble-najverjetneje tatu, ki se je v temi poskušal približati hiši, a mom v Picinellijevi knjigi je preveč, da bi šlo za naključje, ga je pozorni čuvaj presenetil in pognal v beg. Takšno in- toliko manj, ker je njen vpliv dokazljiv v velikem števi-terpretacijo podpirata tudi Posarellijevo člansko ime Der lu emblemov, ki krasijo vpisne strani ljubljanskega Pri-Wachsame ( Čuječi) in geslo Vigilans dormio ( Spim bede), ki zorišča spomina. Razlago, ki pravi, da pes v Posarellijevi poudarjata budnost v smislu varovanja pred morebitno emblemski sličici simbolizira naročnika, potrjujejo tudi nevarnostjo. drugi ikonografski elementi na vpisni strani. Pes je baro- Pes kot zvest čuvar doma je topos, ki je v evropski ikono- nova heraldična žival, ki se v miniaturi pojavi še trikrat: v grafiji vse od antike tako trdno zakoreninjen, da o njem heraldičnem ščitku, na vrhu grbovne krone in kot atribut ni treba izgubljati besed. Toliko bolj presenetljivo je, da poosebitve zvestobe, ki stoji ob grbu. Že sama poosebi-je v nasprotju s tem motiv v emblematiki redek. Pes se tev zvestobe dopolnjuje emblemsko sporočilo in potrjuje pojavlja kot čuvar ovac, kot dober ovčar, ki nebogljeno pravilnost interpretacije. Enako velja za Palado Ateno, ki drobnico varuje pred volkovi, pa tudi kot zvest prijatelj stoji na drugi strani grbovnega ščita: boginjo modrosti in gospodarja, ki ga po potrebi brani pred sovražniki, med- preudarnosti so namreč v antiki marsikje častili kot zatem ko ga v vlogi hišnega čuvaja komaj kdaj srečamo. vetnico, budno čuvarko in braniteljico. Sovjeoka Atena, Picinelli v svoji enciklopediji predstavi 60 emblemov, v kot ji pravi že Homer, vidi v temi in varuje pred nesrečo. katerih je pes glavni nosilec sporočila – med njimi so le Sova, Atenina sveta ptica, se pojavlja tudi v grbu rodbine štirje, v katerih nastopa kot čuvaj hiše (Pic., I, 5, embl. Posarelli, kar dodatno pojasni njeno prisotnost in zao-123, 136, 140, 150, str. 355–358). Za razumevanje Posa- kroža skrbno domišljeno ikonografijo vpisnega lista. rellijevega emblemskega sporočila je zanimiv predvsem emblem, posvečen Antoniu Longu, beneškemu upravi- telju Creme (Pic., I, 5, embl. 140, str. 357). Emblem z geslom Quo opportunius, eo vigilantius govori o čuječnosti na primeru zglednega službovanja Antonia Longa, ki je bil, vedno ko je bilo potrebno, še posebej pozoren in skr- ben.332 Osnovna vsebina emblema je zelo blizu Posarelli- jevemu: čuječnost je v obeh primerih ponazorjena s psom, ki ponoči straži gospodarjev dom pred nepridipravi. Seveda je treba dopustiti možnost, da je Posarellijev 333 Antonio Longo, podestà e capitano italijanskega mesta Crema emblem izvirna stvaritev, ki ni povezana s Picinellijevo (1626–1627), je slovel kot pravičen mož in odličen državnik, za katerega je dominikanski teolog Nicolò Francesco Mulinello leta zbirko. A vendar ne moremo prezreti dejstva, da ima- 1627 napisal slavilno pesnitev Glorie dell'illustrissimo sig. Antonio ta oba emblema poleg podobne picturae in gesla skoraj Longo meritissimo podesta, & capitanio di Crema. Kot zanimivost povsem enako alegorično sporočilo. V Picinellijevi raz- omenimo, da je tudi v pesnitvi uporabljena prispodoba plemeni- tega psa, kar je glede na izrazito pozitivno ikonografijo psa v do- lagi je čuvanje hiše prispodoba za predanost, s katero je minikanski teologiji toliko bolj razumljivo. Prav v dominikanski ikonografiji se poleg tradicionalnega motiva psa čuvarja ovc (pris- podoba za dominikance kot dobre pastirje občestva vernikov) po- 332 »… D. Antonium Longum hoc emblemate honorabat, qui patri- javlja motiv psa čuvaja hiše, ki ponoči budno varuje posest pred ta- am tanto majore vigilantia & solicitudine tuebatur, quo necessi- tovi. Glej: Athanasius von Dillingen, Hortus Mysticus Selectis Flo- tas & occasio id amplius exigebant« (Pic., I, 5, str. 357). ribus Concionum Dominicalium…, Dillingen 1691, str. 520. 141 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Janeza Jožefa Antona barona Posarellija, 1721, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 213r. 142 3.15 Vpisna stran Janeza Jožefa ljudi, ki sprejemajo krščansko vero, vernike, ki stremi- barona Ottheima (TM, fol. 217r) jo k odrešitvi v Kristusu, ali preprosto krščanske duše. Simbolni pomeni se pogosto navezujejo na motiv V emblemski kartuši barona Janeza Jožefa Ottheima Kristusa ribiča človeških duš ali apostolov kot ribičev je naslikan zaliv v gričevnati pokrajini, ki se v smeri ljudi. Neposredno svetopisemsko izhodišče je Poklica-proti horizontu odpira v morsko prostranstvo. Nad nje Petra in Andreja, ko Jezus ob Galilejskem jezeru morjem sije Božje oko in z žarki obseva krajino, med povabi dva brata ribiča: » Hodita za menoj in naredil valovi pa raznovrstne ribe molijo glave iz vode in se vaju bom za ribiča ljudi« (Mt 4,18–19). obračajo v smeri Božjega očesa. V bližini bregov se iz vode dvigujeta tudi dve vidri. Izbor upodobljenih Vidri emblemsko sličico dopolnjujeta predvsem v vlo- živali se nanaša na naročnika: riba in vidra sta na- gi Ottheimovih heraldičnih živali in vprašanje je, ali mreč heraldični živali družine Ottheim. Vidra naj bi imata v tem primeru samostojne simbolne pomene. bila hkrati namig na baronov priimek, saj je nemško Verjetnost je majhna že zato, ker je simbolika vidre poimenovanje za vidro der Otter (Kastelic, 2001, str. v evropski ikonografiji zelo skromna. Fiziolog je ne 207).334 omenja v nobeni od številnih redakcij, prav tako pa je ne najdemo v srednjeveških bestiarijih. Seveda pa Slika je premišljeno zasnovana ilustracija gesla, ki pra- vidra srednjeveškemu človeku ni bila tuja: ker je bila vi: Benedicite omnia, quae moventur in aquis, Domino v večjem delu Evrope precej razširjena ter je ropala ( Slavite Gospoda vsa bitja, ki se gibljete v vodah).335 Gre ribe iz rek in ribnikov, so jo preganjali in organizira-za skrajšano različico verza iz Pesmi treh mladeničev, no lovili. Veljala je za odličnega, a neprizanesljivega, ki je v nekaterih redakcijah Svetega pisma vključena požrešnega lovca, vendar razvitejše moralno-alegorič- v tretje poglavje Danielove knjige in se v Vulgati glasi: ne vsebine v srednjem veku in renesansi niso doku-Benedicite cete et omnia, quae moventur in aquis, Do- mentirane (Heck in Cordonnier, 2012, str. 396–400). mino (Dan 3,79) . 336 Z njo se trije mladeniči, čudežno Izjema je heraldika, kjer vidra ni tako redek gost: njen rešeni iz razbeljene peči, zahvaljujejo Bogu. Otthei- pomen se povezuje z idejo izkušenega lovca, zato ima movo člansko ime Der Lobende ( Slavitelj) prav tako velikokrat ribo v gobcu. V plemiških grbih lahko po-izpostavlja motiv hvaležnosti in čaščenja Boga. Iko- meni tudi spretnost in vztrajnost. Vidra se v heraldiki nografska razlaga emblema ni posebej zapletena: ribe še pogosteje pojavlja v primerih, ko je z njo povezano (kadar se pojavljajo v večjem številu kot kolektivni družinsko ime ali ime kraja oziroma plemiške zemlji-simbol) vse od zgodnje krščanske dobe predstavljajo ške posesti. V emblemskih knjigah je skorajda ne zasledimo in celo dobro poučeni Picinelli pozna samo 334 Kastelic v povezavo ne dvomi in na navedenem mestu zapi- tri embleme z vidro (Pic., I, 5, embl. 534, 535, 536, str. še: » Vidra v emblemu nastopa tudi v grbu ljubljanskega kanoni- ka Ottheima in opozarja na njegov priimek: der Otter – vidra.« 407–408).337 Vendar povezava ni tako samoumevna, saj je baronski naslov izpeljan iz družinskega priimka Otto, ki ni nujno povezan z Glede na to, da ribe v emblemu barona Janeza Jožefa nemško besedo za vidro. Baron namreč izhaja iz poplemeni- Ottheima nastopajo kot kolektivni simbol in da geslo tene ljubljanske meščanske rodbine Otto pl. Rosenpichl (Go- govori o vseh vodnih bitjih, je malo verjetno, da bi bili lec, 2022, 27/1, str. 179). vidri nosilki posebnega simbolnega pomena. Upošte- 335 V slovenskem standardnem prevodu se verz glasi: » Slavite Gospoda, morske živali in vse,/ kar se giblje v vodah,/ pojte mu vajoč geslo in izbrano člansko ime, lahko Ottheimov hvalnico, nadvse ga/ poveličujte na veke « (DanD 2,79). Gan- emblem v prvi vrsti razbiramo kot izraz pristne reli-tarjev prevod gesla (Kastelic, 2001, str. 184) je neroden, saj gioznosti in vere v odrešitev, medtem ko imata vidri je tako iz svetopisemskega besedila kot iz emblemske sličice razvidno, da ne gre za »stvari«, ampak za živa bitja, kar upo- 337 Dva od predstavljenih emblemov (535 in 536) razlago gradi- števajo tudi sodobni prevodi verza v druge evropske jezike. ta na motivu vidre kot spretnega, vendar hkrati neprizaneslji- 336 Pesem, ki jo vključujejo Septuaginta, Vulgata in pravoslavne vega in pretirano pogoltnega lovca. V emblemu 535 ima ži-redakcije, je v protestantskih cerkvah obveljala za devtero- val izrazito negativen pomen: vidra, ki ulovi in pobije več rib, kanonično, zato je številne sodobne redakcije ne vključujejo. kot jih sploh zmore pojesti, je kakor tiran, neustavljiv v svoji Slovenski standardni prevod vključuje Hvalnico treh mladeni- okrutnosti. Nasprotno je sporočilo emblema 534 pozitivno: čev med grškimi dodatki k Danielu (DanD 2,51–90). O njeni vidra predstavlja človeka, ki ostaja zavezan dobroti in pleme- priljubljenosti najbolje priča vključevanje v liturgijo (tudi v nitosti, ne glede na slabo družbo, v katero lahko zaide. Nič protestantskih cerkvah), kjer ima pesem pogosto preprost na- slabega se ga ne prime, prav kakor se vidre ne oprime voda slov Benedicite. oziroma se je zlahka otrese. 143 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Janeza Jožefa barona Ottheima, 1721, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 217r. 144 Vpisna stran Janeza Jožefa barona Ottheima, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. predvsem vlogo heraldičnih živali. Kot takšni bi lah- v vodah«, naslika izključno njegove grbovne živali, na-ko aludirali na baronovo plemenitost in vztrajnost, kazal, da prav on, baron Ottheim, še posebej zavzeto čeprav dodatna sporočilna vrednost ni izključena.338 slavi Gospoda. V kontekstu ikonografske zasnove vpisnih strani lju- bljanskega Prizorišča spomina smemo govoriti vsaj o dovolj nedvoumno izraženi vsebinski noti: novi član Dizmove družbe je s tem, ko je Grahovarju naročil, naj v emblemski sličici izmed » vseh bitij, ki se gibljejo 338 Glej tudi razlago emblema barona Krištofa Ottheima (TM, fol. 270r). 145 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Lovrenca Danijela pl. Wollwiza, 1722, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 223r. 146 3.16 Vpisna stran Lovrenca Danijela Ovca, ki ima sicer bogato simboliko, v tem kontekstu pl. Wollwiza (TM, fol. 223r) predstavlja potrpežljivost in vdano sprejemanje uso- de.340 Tak pomen je trdno zakoreninjen že v kulturi Vpisni list Lovrenca Danijela Wollwiza je eden od klasične antike, o njem pa pričajo različni viri – eden razmeroma redkih primerov, kjer emblem nedvomno najbolj ilustrativnih primerov je Ezopova basen o posnema že obstoječi prototip brez opaznejših vsebin- ovci in vrani. Basen pripoveduje, kako je vrana sedla skih sprememb in obogatitev. Ovca na krilati krogli, ki ovci na hrbet in jo trpinčila, ovca pa je to potrpežljivo predstavlja zemeljsko oblo, je prevzeta iz emblema, ki prenašala. Ko je po dolgem času vrani vendarle rek-je v knjigi Thesaurus Philo-Politicus Daniela Meisnerja la, da pes zagotovo ne bi tako mirno prenašal njenega Emblem z ovco na operuteni krogli, Daniel Meisner, Thesaurus philo-politicus, Frankfurt na Majni 1626, fol. 171r. upodobljen nad veduto Franckenberga.339 Celo geslo nadlegovanja, ji je vrana zabrusila, da si je prav zato Et sorte et fato ( S srečo in usodo) je identično. Člansko izbrala ovco (Perry, 553). Enaki simbolni pomeni so ime Der Unwankelbare ( Neomahljivi) skupaj z geslom dobro dokumentirani tudi v judovsko-krščanski tra-govori o Wollwizovi potrpežljivosti in neomahljivosti diciji. Krščanski pisci se pri ovci kot simbolu potrpež- v vsem, kar nam dodeli usoda. ljivosti in ponižnosti največkrat sklicujejo na preroka Izaijo, ki Kristusa primerja z jagnjetom in ovco: » Bil 339 Naslov Meisnerjevega dela v latinščini in nemščini se glasi: je mučen, a se je uklonil/ in ni odprl ust,/ kakor jagnje, Thesaurus philo-politicus, hoc est, Emblemata sive moralia politi- ki ga peljejo v zakol,/ in kakor ovca, ki umolkne pred/ ca… Politisches Schatzkästlein, das ist, Ausserlesene schöne Em- blemata vnd Moralia… Gre za zbirko bakrorezov z emblemi, postavljenimi pred vedute evropskih (pretežno nemških) mest. 340 V katalogu (Kastelic, 2001, str. 186) je žival zmotno oprede-Daniel Meisner je avtor verzov, pri izdelavi ilustracij pa je so- ljena kot jagnje. Iz fiziognomije glave, oblike telesa, predvsem delovalo več mojstrov, pri čemer naj bi del bakrorezov izde- pa košatega repa, kakršnega imajo samo odrasle ovce, je razvi- lal založnik Eberhard Kieser. Prva izdaja (1623, Frankfurt na dno, da ne gre za jagnje. Pravilna identifikacija živali je ključ- Majni) je imela 52 listov, skupaj z novimi serijami bakrorezov na za razumevanje emblema, ki ga avtor kataloga ne poskuša pa je v letih 1623–1632 delo naraslo na 830 listov. razložiti. 147 Vpisna stran Lovrenca Danijela pl. Wollwiza, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. tistimi, ki jo strižejo,/ in ne odpre svojih ust« (Iz 53,7). samostojno, v novih kontekstih, ki izpostavljajo izbrani V renesančni in baročni emblematiki (kot tudi sicer vidik ali specifično vsebino, povezano s Fortuno. Po-v krščanski ikonografiji) ovce predstavljajo vernike, sebno lep primer so emblemi Gabriela Rollenhagna ki stopajo za svojim pastirjem, ali apostole, ki sledijo In virtute et fortuna ter Victrix fortunae sapientia (Roll. Kristusu. Vendar se prav znotraj emblematike razvije 1611, I, embl. 89 in 97) ter Virtute duce comite Fortuna široka paleta simbolnih pomenov ovce – Picinelli na- (Roll. 1613, II, embl. 5). Kratek epigram Meisnerjeve-vaja 15 emblemov z ovco, pri čemer je na prvo mesto ga emblema pravi, da je vse, kar nam prinese usoda, s postavljen emblem, v katerem predstavlja ponižnost potrpežljivostjo laže prenašati.341 V Theatrum memoriae (Pic., I, 5, embl. 576, str. 414). epigrami niso bili predvideni, zato se je moral Wollwiz Krilato kroglo v Wollwizovem emblemu lahko glede zadovoljiti s tem, da si je iz knjige Thesaurus Philo-Poli-na geslo povežemo s Fortuno – poosebitvijo oziroma ticus »izposodil« geslo. Toda sporočilu epigrama, iz ka-boginjo usode in slepe sreče, v umetnosti vse od antike terega veje mešanica optimizma in stoične distance, se velikokrat upodobljeno v liku mlade žene na krogli. V ni odpovedal: sežet je namreč v akademskem vzdevku renesančni in baročni emblematiki se pogosto pojavlja Neomahljivi, s katerim naročnik izpostavi neomajnost v različica z operuteno kroglo, kakršno vidimo v Wol- sprejemanju vsega, kar nam nameni usoda. lwizovi emblemski sličici. Prav v okviru emblematike se krogla s krili kot simbol boginje usode pojavlja tudi 341 » Quicquid fors adfert et inevitable fatum, Aequo (crede) animo si patiare, leve est« (Meisner, 1624, str. 170). 148 3.17 Vpisna stran Franca Antona barona Wolkensperga (TM, fol. 229r) Franc Anton Wolkensperg je za svoj emblem vzel pri- ljubljen motiv orla, ki leti proti soncu. Osnovni pomen duhovnega preroda, zaupanja v Božjo milost in vere v odrešenje je podoben kot v že predstavljenem emblemu Janeza Jožefa Wallensperga (TM, fol. 119r). Vendar je osnovna vsebina emblema tokrat dopolnjena s posebno pomensko noto, izraženo v geslu Nunc procul a strepi- tu, hic in spe et metu ( Zdaj proč od hrupa, tu v upanju in strahu). Gre za ponazoritev želje po odmaknjenosti od hrupnega vsakdanjika v bolj umirjeno poduhovlje- no življenje, po iskanju višje resnice in bližine Boga, ki se ji človek približuje v upanju in strahospoštovanju.342 Tudi naročnikovo člansko ime Der Verfolgte ( Zasledo- Vpisna stran Franca Antona barona Wolkensperga, vani) namiguje, da se želi umakniti pred »hrupom« tega detajl emblemske sličice. sveta in zaživeti bolj mirno življenje. Ideja je likovno ki človeka najbolje varuje pred sleherno nevarnostjo. podkrepljena z ikonografskim elementom oblakov, ki Takšne razlage orla, ki se iz visokega gnezda v pečinah zakrivajo vrh gore pred pogledom iz nižavja.343 zazira v sonce, so v emblematiki znane že v 16. stole- Motiv orla v skalnem gnezdu ima dolgo ikonografsko tju. Dva emblema najdemo tudi v Mundus Symbolicus (I, tradicijo, saj že Gregor Veliki poduhovljenega človeka, 4, embl. 123 in 124, str. 265) in dva v knjigi Wolfganga ki se v iskanju Božje bližine umakne v samoto in viša- Helmharda von Hohberga – v delih torej, po katerih so ve duha, primerja z orlom, ki si gradi gnezdo visoko v člani Dizmove družbe najraje posegali pri iskanju navdi-skalah ( Moralia in Job, 31, XLVII). Enako piše Psevdo- ha za svoje vpisne strani. Pri Hohbergu ima emblem na -Avguštin, ki poduhovljenega človeka primerja z orlom v listu 119r tudi podobno sličico orla, ki v skalnem gnez-skalnem gnezdu ( Liber meditationum, PL 40, col. 922).344 du razpira peruti in gleda v sonce, vendar brez oblaka, Krščanski avtorji pri alegoričnih razlagah orla v visokem ki obdaja goro in zakriva pogled z nižave, kar je izvirna gnezdu za izhodišče najpogosteje jemljejo Jobove bese- komponenta Wolkenspergovega emblema. de: » Se orel na tvoje povelje vzdiguje visoko, da si napravi Grahovarjeva emblemska sličica z orlom na gori, kate-gnezdo v višavi?« (Job 39,27). Varno gnezdo v vršacih re vrh pred pogledom z nižine zakrivajo oblaki, nazorno simbolno predstavlja tudi krepost in zaupanje v Boga, ilustrira sporočilo emblema: orel predstavlja barona, ki je odmaknjen od sveta in vso pozornost posveča soncu, v 342 Enako vsebino lahko v emblematiki ponazarja tudi žerjav, ki leti katerega upira pogled. Temu v prid govori tudi dejstvo, visoko nad oblaki, sličica pa je pospremljena z geslom A strepitu da je orel heraldična žival rodbine Wolkensperg. Inter-procul. Glej emblem 419 v Mundus Symbolicus (I, 5, str. 303). pretacijo emblema dodatno potrjuje v slikah izražena be- 343 Sporočilo je podkrepljeno še s heraldičnim motivom kozoroga na vrhu visoke skale, ki se dviga nad oblake, naslikanim v no- sedna igra: gora, zavita v oblake, je aluzija na naročnikov tranjem ščitku grba in v grbovni kroni barona Wolkensperga. priimek Wolkensperg, v katerem prepoznamo besedi Kozorog, ki se pred zasledovalci zateče na vrh gore, ni samo oblak in gora (nemško die Wolke, der Berg).345 neposredna aluzija na izbrano akademsko ime (Zasledovani), ampak je v ikonografiji živali hkrati podoba dobrega kristjana, ki živi poduhovljeno življenje. Glej ikonografsko razlago em- blema Leopolda Ludvika Hohenwarta (TM, fol. 298r). 344 Na Liber meditationum se v razlagi emblema z orlom sklicuje 345 Ob sporočilu Wolkenspergovega emblema je vredno dodati, Picinelli (Pic., I, 4, embl. 123, str. 265). Knjiga, ki je veljala za da je umikanje pred obveznostmi vsakdanjika bolj »pobožna Avguštinovo delo, je bila pod naslovom Divi Aurelii Augusti- želja« ali pa zavestno oblikovanje podobe, ki naj bi se ohra- ni Meditationum liber unus prvič izdana v Benetkah leta 1535, nila poznejšim rodovom. Naročnik je bil namreč zelo aktiven sledile pa so številne izdaje tako v Benetkah kot drugod po v družbi in uspešen tako pri pridobivanju materialnih dobrin Evropi. Znanstvena kritika je pozneje dokazala, da ne gre za kot napredovanju po družbeni lestvici, o čemer priča baronski spis Avguština iz Hipona. naslov, ki mu ga je uspelo pridobiti. 149 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Franca Antona barona Wolkensperga, 1724, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 229r. 150 3.18 Vpisna stran Mihaela Jožefa pl. oculos meos ( Svoje oči vzdigujem k tebi, Ps 123,1). Orla, Wallensperga (TM, fol. 234r) ki se dviguje k soncu, je treba v tem primeru razumeti v povezavi z motivom preroda v Kristusu, o katerem Tudi emblemska sličica Mihaela Jožefa Wallensper- govori že Fiziolog (I, 6) in ga ponavljajo pisci besti-ga preigrava motiv orla, ki se dviguje k soncu. Tokrat arijev, pogost pa je tudi v biblijski eksegezi. Ob tem mogočna ptica leti nad razburkanim morjem, na ka- ne kaže prezreti širše ikonografije kralja ptic, ki lahko terem je jadrnica, ki se ji je uspelo zasidrati in rešiti edini nemoteno leti proti soncu in gleda vanj.346 pred brodolomom. Varno zasidrana ladja je v evropski umetnosti tradicionalna podoba rešitve iz stiske. Sidro, V emblemu Mihaela Jožefa Wallensperga je prispo-simbol upanja, je jasno izrisano in postavljeno v prvi doba z jadrnico neposredno povezana z naročnikom plan, tako da je njegov pomen posebej poudarjen. Mo- tudi v kontekstu heraldike: na barki vihra majcena tiv je v emblematiki zelo priljubljen: Picinelli v svojo zastava z grbom Wallenspergov, orel nad ladjo pa je enciklopedijo vključi več kot 100 emblemov z jadrnico grbovna žival družine. Izbor gesla aludira na motiv (Pic., II, 20, embl. 49–151, str. 153–167) in še devet odrešitve, saj je to glavna tema izbranega psalma. Be-takih, v katerih ima glavno vlogo sidro (Pic., II, 20, sede psalmista, Svoje oči vzdigujem k tebi, vzpostavlja-embl. 1–9, str. 147–148). Tudi v ljubljanski spominski jo sporočilno vez med orlom, ki upira oči v sonce, in knjigi se motiv pojavi večkrat – glej embleme Jožefa Wallenspergom. Orla lahko v kontekstu odrešitve in Ksaverja Lichtenturna (TM, fol. 249r), Volfa Kajetana preroda v Kristusu primerjamo z emblemom v Mun-Kušlana (TM, fol. 277r), Franca Antona Schmitho- dus Symbolicus, ki ima identično geslo (I, 4, embl. 102, ffna (TM, fol. 329r) in Kajetana Baltazarja Pettene- str. 263). Slednji sicer ne vključuje motiva barke na gga (TM, fol. 341r). Vsebino Wallenspergove sličice morju, vendar izrecno govori o zaupanju v Božjo mi-dopolnjujeta izbrano akademsko ime Der Hoffende lost, ki nas iz stiske vodi v odrešitev. ( Upajoči) in deviza, vzeta iz Svetega pisma: Ad te levavi Vpisna stran Mihaela Jožefa pl. Wallensperga, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. 346 Glej razlago emblema Janeza Jožefa Wallensperga (TM, fol. 119r). 151 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Mihaela Jožefa pl. Wallensperga, 1726, Theatrum memoriae, TM, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 234r. 152 3.19 Vpisna stran Jurija Ludvika grofa tem primeru izraženo konotacijo, ki izvira iz klasične Lichtenberga (TM, fol. 238r) antike. Emblemska sličica, ki je sicer še ujeta v kartušo, se razpira in močno približa odprtemu emblemu. De- Motiv orla in sonca se v nekoliko spremenjeni različici korativni okvir ni zaprt, tako da v slikovno polje na le-ponovi v emblemu grofa Jurija Ludvika Lichtenberga: vem spodnjem delu diskretno vstopata (in dopolnjuje-na visoki pečini sredi morja vidimo orla, ki je razširil ta okvir) grofov grb ter mali Heraklej z gorjačo in levjo peruti in bo vsak hip poletel proti soncu. Nekoliko viš- kožo. Ob Herakleju stoji žena s plameni na prsih, ki je, na levi, drug orel že leti v smeri sonca. Dejstvo, da z desnico kaže na ognjene zublje, z levico pa mladega sta na sliki upodobljena dva orla – eden v letu, drugi junaka opozarja na motiv orla. Čeprav figura ni ozna-pa je še v gnezdu in razpira krila –, lahko razumemo čena z napisom, gre nedvomno za poosebitev kreposti: v povezavi z motivom orla, ki spodbuja svoje mladiče bodisi za vrlino v širšem pomenu ( virtus) bodisi za k letenju. Pri tem nas ne sme zmotiti, da je mladič v najpomembnejšo med krščanskimi krepostmi, to je gnezdu enako velik kot njegov roditelj: tak način upo- ljubezen ( caritas), ki je v moralni alegoriki neredko dabljanja je uveljavljen v renesančni emblematiki in predstavljena kot lepa žena s plameni na prsih. Glede ima osnovo tudi v naravoslovnih opažanjih.347 na izbrano člansko ime Der Grossmütige ( Velikodušni) Stapljanje obeh motivov – pomladitev z gledanjem v ženska figura najverjetneje pooseblja ljubezen oziro-sonce in učenje mladičev – je v emblemski tradiciji ma dobrotljivost. Ob osnovni vsebini emblem torej razmeroma pogosto. Vendar naročnikovo geslo tokrat vključuje motiv Herakleja na razpotju, ki izbira med govori o ideji preroda ter posebej poudarja razkorak življenjsko potjo kreposti ter lahkotnim življenjem in med odličnostjo duha, ki nas vodi v večno življenje, zasledovanjem minljivih vrednot. Antično temo, pri-in minljivostjo posvetnega bivanja, med vrednostjo ljubljeno v krščanski alegoriki zgodnjega novega veka, večnega na eni in tistega, kar je umrljivo, na drugi smemo razumeti kot neposredno dopolnilo ikono-strani: Ex hac magnanimus mortalia despicit arce, tutius grafskega sporočila emblema tudi zato, ker se trak z aethereas, ut volet inde vias ( S te vzpetine, kdor kvišku se geslom izjemoma vije na spodnjem robu sličice in se vzpne, prezira umrljivo, varnejša vodi od tod, pot ga v začenja tik nad Heraklejevo glavo. višine neba).348 Podobno kot v emblemu barona Franca Antona Wolkensperga (TM, fol. 229r) je izhodišče v Picinellijevi knjigi, kjer šest emblemov izraža podob- no vsebino (Pic., I, 4, embl. 123, 157, 172, 173, 177, 204, str. 265–275). Orel, grbovna žival grofov Lichtenbergov, aludira na naročnika, motiv poti kreposti, ki je v evropski iko- nografiji prisoten v najrazličnejših variantah, pa ima v 347 V obdobju, ko mladi orli vzletijo, so že skoraj tako veliki kot njihovi starši. 348 Topos kreposti in razkoraka med duhovno odličnostjo, ki stremi k večnemu, ter minljivostjo posvetnega življenja naj- demo v številnih literarnih delih tako krščanskih kot antičnih avtorjev. Glede na to, da je v Lichtenbergovem geslu, ki go- vori o pogledu z višave, uporabljena besedna zveza » mortalia despicit arce«, ki jo v enakem kontekstu najdemo v Klavdija- novih panegirikih, je možno, da je naročnika navdihnil rimski pesnik: Ipsa quidem Virtus pretium sibi, solaque late Fortunae secura nitet nec fascibus ullis erigitur plausuve petit clarescere vulgi. nil opis externae cupiens, nil indiga laudis, divitiis animosa suis inmotaque cunctis casibus ex alta mortalia despicit arce (Klavdijan, Panegirik XVII, 1–6). 153 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Jurija Ludvika grofa Lichtenberga, 1727, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 238r. 154 3.20 Vpisna stran Sigmunda Jožefa pl. zvestobo in viteštvo, v kontekstu Coppinijevega em-Coppinija (TM, fol. 244r) blema pa se povezuje z idejo popolnega viteza. Čeprav je simbolika viteštva imanentna vsem vrstam sokolov, V odprtem emblemu Sigmunda Jožefa Coppinija postovka izstopa zaradi posebej poudarjenega mo-nam Grahovar pred oči postavi vojščaka v prepasani tiva boja dobrega proti zlu in zaščite šibkejših pred suknji, s sabljo ob boku in kučmo na glavi, kako se premočnim sovražnikom. Postovka naj bi skladno s sredi odprte pokrajine bojuje z levom. Dolgo sulico srednjeveškim prepričanjem pobijala kače in krasta-bo zveri pravkar zaril v gobec, hkrati pa z desno nogo če, ki so v krščanski ikonografiji tradicionalni simbol tepta baziliska.349 Za njim je na monumentalnem, bo- pregrehe, nečistosti in zla.350 Ob tem je za ikonografi-gato okrašenem podstavku grb, ki ga krona bazilisk – jo postovke ključno Plinijevo zapažanje, da postovka Coppinijeva heraldična žival. Nad grbom putto v igra- varuje golobe pred različnimi ujedami ( Naravoslovje, časti bojni opravi drži trak z akademikovim geslom: X, 37). To priča o njeni drznosti in pogumu: čeprav Super aspidem et basiliscum ambulabis ( Stopal boš čez spada med najmanjše sokole, se brez strahu postavi po gada in baziliska). Gre za dobro znani verz 91. psal- robu večjim vrstam sokolov in drugim plenilcem ter ma, ki se nadaljuje z besedami: » et conculabis leonem ščiti golobe pred napadi.351 Zaradi tega se je postovka et dragonem« ( in poteptal boš leva in zmaja, Ps 91,13). v srednjem veku povezala s podobo plemenitega kr-Na desni strani miniature, postavljena v drugi plan, ščanskega viteza, ki brani šibke pred nasilniki in dobre gad in zmaj bežita s prizorišča, medtem ko na levi v kristjane pred hudičem, lahko pa simbolično predsta-ozadju vidimo naročnikov dvorec Lisičje pri Škofljici. vlja celo samega Kristusa kot zaščitnika in rešitelja. V zraku lebdita postovki, ki ju lahko prepoznamo po značilni drži telesa in široko razprtih repnih peresih. Nezanemarljiv za razumevanje simbolnega pomena postovke je tudi vpliv Ajlijana, ki izpostavlja njeno Sporočilo emblema je zaradi dobro premišljene vse- zvestobo v ljubezni: par postovk si ostane zvest do binske povezanosti likovnih prvin in besedila mogoče smrti ( O lastnostih živali, II, 43). Zvesta ljubezen, ki je razbrati brez težav. Geslo in prisotnost štirih živali, ki sama po sebi ena od najbolj opevanih viteških krepos-jih omenja psalm, kažeta, da se junak v vojaški suknji ti, ima pogosto izpostavljeno izrazito duhovno noto simbolno povezuje z motivom Kristusa, ki zmaguje in se vklaplja v ikonografski motiv miles christianus. nad zlom. V emblemu je ideja zmagoslavnega Kristu- Zvestoba sokola je v srednjeveški ikonografiji eden sa hkrati že preobražena v ikonografsko povezan mo- najbolj izpostavljenih motivov, v kontekstu viteštva in tiv krščanskega viteza ( miles christianus) in nobenega dvorne ljubezni pa velja spomniti, da so postovko kot dvoma ni, da junak predstavlja samega Coppinija: za najmanjšega in posebej učljivega lovskega sokola upo-njim je naslikan družinski grb, pa tudi člansko ime rabljale predvsem dame in plemiška mladina, ki se je Der Unerschrockene ( Neustrašni) se smiselno povezuje šele učila sokolarjenja. z likom hrabrega častnika. Dodatna potrditev, da vo- jak res predstavlja naročnika, je emblem srca, ki krasi 350 Postovke najpogosteje lovijo poljske miši in druge male glo-njegovo kučmo, uniformo in vojaško torbo. Grahovar dalce, pa tudi manjše kuščarje, žabe in slepce. Večina evrop- v svoji miniaturi sporoča, da se Coppini kot član Diz- skih kač je prevelika, da bi jih postovke lahko uplenile. Je pa move družbe in branitelj njenih načel zmagovito spo- tovrstno prepričanje zanimivo z vidika oblikovanja simbolnih pada z vsakršnim zlom. Bojeviti značaj poudari s tem, pomenov. Ena od ilustracij v Aldrovandijevi knjigi o pticah ( Ornithologiae, hoc est de avibus historiae libri XII., 1599, str. da celo putto z napisnim trakom nosi čelado in ščit, na 360) celo kaže postovko, ki v krempljih drži majhno kačo ali katerem je izpisano akademikovo člansko ime. slepca. 351 Sokol, ki ima v evropski kulturi izrazito pozitivne simbolne Postovka, ki spada v družino sokolov, ima v evropski pomene, v motivu lova na golobe izjemoma predstavlja zlo ali ikonografiji razmeroma skromno razvito simboliko, samega hudiča. Tak pomen izhaja iz Fiziologa (I, 35b) in je zato je njena izpostavljenost na Coppinijevi vpisni vseprisoten v srednjeveških bestiarijih. Postovka, nasprotno, nima negativnih simbolnih vsebin. Golobov, ki simbolizirajo strani še posebej zanimiva. Simbolizira plemenitost, dobre kristjane, nikoli ne napada, ampak jih celo brani pred sokoli. Antične in srednjeveške zapise o postovki povzemata 349 Kastelic v katalogu baziliska napačno označi za zmaja (2001, tudi Gesner ( Historiae animalium, Lib. III., De avium natura, str. 195), medtem ko Cevc pravilno ugotavlja, da gre za mit- 1555, str. 53–55) in Aldrovandi ( Ornithologiae hoc est de avi- skega kralja vseh kač (2001, str. 75). bus historiae libri XII. , 1599, str. 356–362). 155 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Sigmunda Jožefa pl. Coppinija, 1729, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 244r. 156 Na vpisni strani Sigmunda Jožefa Coppinija je z vi- dika ikonografije živali posebej zanimivo, da ima ba- zilisk, ki se na miniaturi pojavi večkrat, različne, celo diametralno nasprotne pomene. V vlogi sovraga, ki ga je srčni častnik dobesedno poteptal, simbolizira zlo, kot Coppinijeva heraldična žival, ki zapolnjuje dve polji grbovnega ščita in čepi na vrhu grbovnega ok- rasja, pa predstavlja pogum in neustrašnost. Čeprav je ikonografija baziliska v evropski tradiciji (zlasti v kr- ščanstvu) izrazito negativna, ima mitski križanec med kačo in petelinom v heraldiki prevladujočo pozitivno simboliko. Spomnimo, da ne nastopa samo v grbih srednjeveških plemičev, ki so se postavljali s svojo ne- ustrašnostjo, ampak so ga za svojega zaščitnika spre- jela tudi nekatera mesta, med katerimi je najbolj znan Basel. Celostranski emblem Sigmunda Jožefa Coppi- nija je tako v ikonografskem kot likovnem pogledu iz- virna stvaritev, ki nima zgleda v starejših emblemskih knjigah, hkrati pa prvi primer zrele oblike odprtega emblema v Dizmovi kroniki. Vpisna stran Sigmunda Jožefa pl. Coppinija, detajl dvorca Lisičje. Dvorec Lisičje, Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, XI, Nürnberg 1689, str. 173. 157 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Janeza Antona Vermattija pl. Vermersfelda, 1729, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 246r. 158 3.21 Vpisna stran Janeza Antona razlaga (z variacijami na temo) ponavlja v različnih be- Vermattija pl. Vermersfelda sedilih: v bestiarijih, pridigah, enciklopedičnih zapisih, (TM, fol. 246r) poeziji in alegoričnih romanih. Pomembno je vplivala tudi na pojavljanje laboda v heraldiki, v kateri je zlasti v Pictura emblema, ki si ga je izbral Janez Anton Verma- poznem srednjem veku vse pogostejši.353 tti, kaže krajinski izsek z reko, drevesi na bregu in viso- kimi hribi v daljavi. V ospredju je upodobljen velik bel V renesansi in baroku ostaja labod s svojo simboliko labod, ki s perutmi silovito seka po gladini reke. Dolg zelo priljubljen, o čemer priča tudi njegova zastopanost vrat je usločen naprej, kakor da bo ptica ravnokar poto- v emblemih. V knjigi emblemov Symbolographia sive de pila glavo v vodo. Grahovarju je uspelo izjemno prepri- Arte Symbolica Jacoba Boscha je predstavljenih pet em- čljivo upodobiti laboda pri umivanju: te elegantne ptice blemov z labodom, ki preigravajo motiv čistosti in ne-z močnim in hitrim udarjanjem peruti brizgajo vodo omadeževanosti,354 v Picinellijevem Mundus Symbolicus vse naokrog in si ustvarijo pravo prho, ob tem pa se s pa kar sedem.355 Združevanje obeh ključnih simbolnih sprednjim delom telesa izmenično dvigujejo visoko v vsebin – čistosti in petja – je najneposredneje izraženo v zrak in se sunkovito potapljajo v vodo. Podoba prhuta- emblemu z geslom Candidus et canorus ( Čist in pojoč), ki jočega laboda, ki se umiva v bistri vodi, se vsebinsko ga najdemo tako pri Jacobu Boschu (III, embl. 691) kot povezuje z Vermattijevim geslom Vel minimae impatiens pri Picinelliju (Pic., I, 4, embl. 333, str. 293). Vermatti-labis ( Ne da bi trpel najmanjši madež) in njegovim član- jevemu je najbližji emblem z labodom v Mundus Sym-skim imenom Der Unbemakelte ( Neomadeževani). bolicus (I, 4, embl. 321, str. 291), kjer se labod enako kot na miniaturi v Dizmovi kroniki kopa v reki. Deviza Ut Labod v evropski ikonografiji zaradi snežno belega per- purior fiam ( Da bi bil še čistejši) izraža podobno misel, le ja nastopa v prvi vrsti kot podoba čistosti in neomade- da je opremljena z dodano razlago, ki izpostavlja čistost ževanosti. Hkrati je v vlogi Apolonove svete ptice vse duše, plemenitost duha in predanost Bogu. od antike simbol glasbe, petja in poezije. Zaradi sijoče beline se labod že v grški mitologiji povezuje z idejo V ikonografskem pogledu emblem Janeza Antona Ver-svetlobe, pa tudi fizične in duhovne lepote, pri čemer mattija torej ne prinaša nič bistveno novega, je pa lep gre v največji meri za prenos lastnosti, pripisanih Apo- primer domišljene strukture, v kateri se pictura harmo-lonu kot božanstvu luči, lepote in duhovne odličnosti. nično zlije z geslom in članskim imenom. Ker je labod Prepričanje, da je labod izvrsten pevec, izvira predvsem obenem grofova heraldična žival in se kar dvakrat po-iz motiva labodjega speva: stari Grki in Rimljani so ver- javi na grbovnem ščitu pod emblemsko sličico, je pove-jeli, da ta ptica poje najlepše takrat, ko začuti, da se ji zava med labodom v emblemski kartuši in naročnikom bliža smrt.352 Za razvoj motiva in njegovo alegorično miniature nesporna. Poseben mik emblema je Graho-interpretacijo je ključen Platonov zapis v Fedonu, kjer varjev mojstrski prikaz laboda, ki močno udarja s krili, pravi, da labod, ko se mu bliža smrt, poje najlepše zato, s čimer se opazno razlikuje od upodobitev v starejših ker je vesel, da odhaja k stvarniku, ki mu zvesto slu- emblemih, kjer vidimo mirno plavajočega ptiča. Razlog ži ( Fedon, 84–85). Platonova prispodoba govori o duši za takšno likovno rešitev je na dlani: Vermattijev heral-modreca, ki se ne boji smrti, ampak se kot labod veseli dični labod ima namreč široko razprte peruti. Vendar je vrnitve v onstranstvo. Besede velikega filozofa so z ve- slikar hieratično strogost grbovne živali virtuozno pre-seljem sprejeli krščanski pisci, ki so belino labodovega obrazil v prepričljivo sliko laboda, ki se umiva s tolikšno perja in motiv labodjega speva tesno povezali v krščan- vnemo, da je pravo utelešenje naročnikovega gesla Vel skem duhu: labod je simbol čiste, neomadeževane duše, minimae impatiens labis. ki se srečna vrača k Bogu. V srednjem veku se takšna 353 Glej: Hablot, 2001, str. 51–64; Pastoureau, 2008, str. 221–244. 354 Glej: Bosch, Symbolographia sive De arte symbolica, 1702, em- 352 O labodu, ki s pesmijo časti svojega gospodarja Apolona, bere- blemi: I, 260; III, 122; III, 284; III, 673; III 691. Tovrstna mo že v Homerskih himnah (XXI, Apolonu). Himna anonimne- simbolika laboda je trdno zakoreninjena tudi v novoveškem ga avtorja je verjetno nastala v 6. stoletju pr. n. š. Motiv labodjega naravoslovju. Glej: Belon, De la nature des oyseaux, Lib. III, speva omenjajo tako antični naravoslovci kot literati, na primer 1555, str. 151–152; Gesner, Historiae Animalium, Lib. III. qui Aristotel ( Nauk o živalih, IX, 12), Ezop v basni Labod in gos (Per-est de avium natura, 1554, str. 357–366; Aldrovandi, Ornitho-ry, 339), Ovidij ( Metamorfoze, XIV, 430), Plinij ( Naravoslovje, X, logiae Tomus Alter, liber XIX., 1610, str. 13–19. 63), Ajlijan ( O lastnostih živali, II, 32) in drugi. 355 Pic., I, 4, embl. 317, 320, 321, 324, 325, 333, 339, str. 291–294. 159 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Andreja Evzebija barona Gallenfelsa, 1732, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 255r. 160 3.22 Vpisna stran Andreja Evzebija predstava razdelana v knjigi Bonum universale de api- barona Gallenfelsa (TM, fol. 255r) bus Tomaža iz Cantimpréja (ok. 1262),358 v kateri avtor urejenost čebelje družine primerja s samostansko Emblem Andreja Evzebija Gallenfelsa ima v sličici skupnostjo, enega najlepših zapisov o življenju čebel, motiv čebelnjaka, pred katerim rojijo čebele, ki vzleta- ki so lahko za zgled dobrim kristjanom, pa je zapustil jo na pašo in se s cvetnim prahom vračajo v panj. Panj Bartolomej Anglež v enciklopedičnem delu O lastno-ima tradicionalno obliko pletenega slamnatega koša z stih stvari ( De proprietatibus rerum, XII, 4). Ob vseh odprtino za čebele pri dnu oboda, postavljen pa je na pozitivnih pomenih, ki jih ima čebela v srednjeveški nizko leseno mizico sredi razcvetenega travnika z idi- ikonografiji, velja omeniti še posebej prestižno vsebi-lično krajino v ozadju. Motiv čebeljega panja z rojem no: zaradi sposobnosti grajenja satovja z geometrijsko čebel je v emblematiki zelo pogost in ga najdemo že popolnostjo in izdelovanja medu se čebela simbolno pri Alciatiju (Alc. 1550, str. 161),356 čebela pa je ena povezuje celo s stvariteljskim delom Boga Očeta. Fi-od živali, ki je bila piscem emblemskih knjig močno ziolog, ki se sklicuje na Ezekijela (Ezk 3,3), pravi, da pri srcu. Picinelli predstavi kar 86 emblemov s čebe- je čebela drobna žival, ki dela velikanske stvari. Njene lami (Pic., I, 8, embl. 1–86, str. 497–508), ki govorijo stvaritve so tako trdne, da so nepredirne, hkrati pa če-o pridnosti, delavnosti, skrbnosti, složnosti, dobri or- bela daje med, najslajšo stvar na svetu. K temu avtor ganizaciji čebelje družine ter delu v skupno dobro, pa dodaja razlago: enako velja za Božja dela na višavah, tudi o modrem vladanju, preudarnosti, vladarski skrbi ki so občudovanja vredna in nepredirna za smrtnike za podložnike na eni in zvestobi izbranemu vladarju ter slajša od medu in vsega, kar je bilo ustvarjeno (Fiz. na drugi strani. II, 53).359 Naštete vsebine so s čebelami povezovali že Aristo- V Gallenfelsovem emblemu je z geslom Concordia tel, Plinij in Ajlijan, pa tudi véliki rimski pesniki kot ditat ( Složnost bogati) izpostavljen motiv složnosti in Vergilij in Ovidij.357 Številni simbolni pomeni, ki jih je dela v skupno dobro, kar rodi obilne sadove, nas pove-izoblikovala antika, so preniknili v srednji vek in priv- zuje in bogati. Napisni trak, na katerem bi moralo biti zeli nove alegorične razlage v okviru krščanskega ra- baronovo člansko ime, je ostal prazen, tako da njego-zumevanja sveta. Tako so, naslanjajoč se na Plinija, ki vega akademskega vzdevka ne poznamo. Emblemsko urejenost čebelje družine v panju primerja z ustrojem sporočilo je kljub temu jasno, toliko bolj, ker je panj z republike ( Naravoslovje, XI, 4–23), pri čebelah najra- rojem čebel tradicionalni motiv, obenem pa natančno je poudarjali hierarhično ureditev in idejo služenja. obrazložen tudi v okviru Akademije Operozov, ki so Čebelji panj je številnim krščanskim piscem zgled za si ga izbrali za simbol. V knjižici Apes Academicae Ope-idealno ureditev občestva vernikov, kjer ima vsak član rosorum Labacensium (1701), v kateri je predstavljena natančno določeno mesto in vlogo. Najceloviteje je ta nova akademija s pravili, načeli in smotrom delovanja, se člani primerjajo s čebelami in v tem duhu opišejo 356 Prvič se pojavi v francoski in španski izdaji (1549) ter leto pozneje še v latinski izdaji, ki so izšle v Lyonu pri istem zalo- svoje poslanstvo. Naslovno stran (fol. 3r) krasi bakro- žniku (Macé Bonhomme za Guillauma Rouilléja). Francoska rez, ki kaže podoben motiv, kot ga vidimo v emblemski izdaja za razliko od španske in latinske nima ilustracije ( Em- sličici barona Gallenfelsa, le da je v ozadju pogled na blemes, emblem z geslom La clemence du prince, str. 180). Tako v francoski kot latinski izdaji ( Emblematum liber, emblem z Ljubljano z gradom, kartuša pa je oblikovana kot geslom Principis clementia, str. 161) Alciati v emblemu zmotno govori o osah. V španski izdaji ( Los Emblemas, emblem 358 Za vpliv na baročno emblematiko je pomembno, da je bilo z geslom La clemencia d'el Principe, str. 224) zapis govori o delo večkrat izdano v tiskani obliki in prevedeno tudi v fran- čebelah. Sodobnega bralca morda preseneti, da Alciati piše o coščino ( Le bien universel ou les abeilles mystiques du celebre do- čebeljem kralju namesto o kraljici matici. Ne gre za pomoto cteur Thomas de Cantimpré, Bruselj 1650). – Alciati zgolj sledi antičnim in srednjeveškim piscem, ki so 359 Zucker, 2005, str. 270–271. Za razumevanje zapisa v Fiziolo-verjeli, da imajo čebele kralja in ne kraljice matice (Schöne gu sta relevantna tudi navedka v Sirahovi knjigi (Sir 11,3–4) in Henkel, 1996, coll. 918). Prepričanje o čebeljem kralju je in 18. psalmu (Ps 18,11), prav tako pa poglavje, ki ga čebelam živelo še v 17. stoletju, dokler ni nizozemski biolog in razi- posveča Plinij. Biblijski kontekst dodatno potrjuje alegorični skovalec žuželk Jan Swammerdam (1637–1680) odkril, da je vidik navedka v Fiziologu, ki je poudarjen tudi z besedno igro: »čebelji kralj« v resnici kraljica. pridevnik neprediren (lat. impenetrabilis) lahko v filozofskih 357 Za simboliko čebele in medu v grško-rimski kulturi glej: in teoloških spisih pomeni tudi nedoumljiv (tj. neprediren za Ransome, 2004, str. 55–139. človeški um). 161 Vpisna stran Andreja Evzebija barona Gallenfelsa, detajl emblemske sličice z geslom. Emblem s čebelnjakom, Wolfgang Helmhard von Hohberg, Lust- und Artzeney-Garten des Königlichen grbovni ščit, ki ga drži heraldični kranjski orel. Sli- Propheten Davids, Regensburg 1675, fol. 133r. ko dopolnjuje geslo akademije Nobis atque alyis ( Nam in drugim). Bakrorez je delo Andreja Trosta, avtorja številnih emblemskih sličic v spominski knjigi kranj- prizadevanja za zveličanje duše. Hohbergu je uspelo v skih akademikov. Trost je vrezal tudi osebne embleme nekaj verzih zaokrožiti misel, ki izraža eno temeljnih članov, v katerih se kot stalnica pojavlja motiv čebel načel Dizmove družbe, zato ni čudno, da je Andrej in/ali čebeljega panja. Baron Jurij Andrej Gallenfels, Evzebij Gallenfels brez zadržkov prevzel motiv iz stari stric Andreja Evzebija Gallenfelsa, je bil član knjige, ki je navdihnila kar nekaj Zedinjenih akade-Akademije Operozov, kar je verjetno vplivalo na izbor mikov.361 motiva. Vendar emblem Andreja Evzebija ni povzet po kate- rem od emblemov v Apes academicae, temveč neposre- den zgled zanj najdemo v Lust- und Artzeney-Garten des Königlichen Propheten Davids (Hohb., fol. 133r). Grahovar je slikarsko izpopolnil Eimmartov bakrorez v Hohbergovi knjigi, geslo pa je prevzeto brez spre- memb – Concordia ditat. Z vidika celovitega razume- vanja Gallenfelsovega emblema je razlaga, ki jo ponuja Hohbergov epigram, zelo zanimiva: v tradicionalnem 361 Poleg Gallenfelsa so embleme iz Hohbergove knjige povzeli še: Anton Franc Jožef Possareli (TM, fol. 257r), Franc An-alegoričnem sporočilu o složnem delu čebel, v kate- ton Moscon (TM, fol. 272r), Volf Kajetan Kušlan (TM, fol. rem sladek med predstavlja obilne sadove sloge med 277r), Mark Ferdinand Lichtenberg (TM, fol. 287r), Karel ljudmi, sta namreč izrazito poudarjeni intelektualna Jožef Valvasor (TM, fol. 294r), Karel Jožef Flödnig (TM, fol. 296r), Karel Ignac Jurič (TM, fol. 316r), Anton Tadej Janez nota dela in moč prijateljstva.360 Hkrati avtor v doda- Nepomuk Taufferer (TM, fol. 327r), Franc Anton Schmi- tni razlagi motiv poveže z vsebino psalma, ki govori ttoffen (TM, fol. 329r), Ferdinand Apfaltrer (TM, fol. 337r) o blagoslovu bratske sloge (Ps 133,1–2), s čimer pris- in Janez Tomaž Garzarolli (TM, fol. 355r). V nekaterih pri- merih so emblemi v Hohbergovi knjigi služili kot navdih za podoba dobi svetopisemski kontekst in s tem polno emblemsko sličico, naročnik pa je izbral drugačno geslo: An- legitimnost tako na ravni posvetnega delovanja kot ton Jožef Auersperg (TM, fol. 259r), Lovrenc Krištof Fla- chenfeld (TM, fol. 265r) in Kajetan Baltazar Pettenegg (TM, fol. 341r). Redkeje je prevzet zgolj posamezen element em- 360 » Floribus en pascuntur apes, concordia gentis blema, ki je na vpisni strani naročnika umeščen v nov vse- utilibus studiis dulcia mella parat: binski in likovni kontekst, kot pri Kajetanu Avguštinu Wil- Talis amicitiae effectus, benedictio coeli densteinu (TM, fol. 285), Nikolaju Rudolfu Raabu (TM, fol. terrenos fructus perpetuosque parit« (Hohb., fol. 133r). 300r) in Mariji Ignacu Engelshausu (TM, fol. 375). 162 3.23 Vpisna stran Antona Gotharda ki ju pooseblja žena z rogom, pa sprejema umerjeno. barona Erberga (TM, fol. 261r) Levo od narativnega prizora je krilati genij z dvema grboma, povsem na dnu strani pa kartuša s podatki o Anton Gothard Erberg se je odločil za odprti emblem, naročniku. katerega ikonografija govori o Božji previdnosti in modrosti, ki vladata svetu, pa tudi o modrosti človeka, Družinski grb in baronska kronica govorita o plemi-da zna sprejeti svojo usodo, jo razumeti in se učiti iz škem naslovu Antona Gotharda Erberga, medtem ko vsega, kar mu prinese dobrega in slabega.362 Miniatura mitra nad heraldičnim ščitkom novomeškega kapitelj-je vsebinsko in kompozicijsko sestavljena iz štirih pre- skega prošta kaže na njegov visok položaj v cerkvi.363 delkov. V zgornjem delu, ki je ključen za razumevanje Na desni strani miniature je v prvem planu upodoblje-sporočila, sedi na oblakih poosebitev Božje previd- na Atena oziroma Minerva, boginja modrosti in pre-nosti z značilnimi atributi: Božjim očesom, žezlom, udarnosti, s čimer je sporočilo emblema zaokroženo krono in zemeljsko oblo. V skladu z baročno tradici- v celoto, ki vključuje tudi antično ikonografijo. Zelo jo je Grahovar Božje oko postavil na konico zlatega verjetno je želel naročnik z izborom boginje razgleda- žezla in tako združil oba bistvena atributa. Ob Božji nim bralcem sporočiti, da o Božji previdnosti razmi-previdnosti je žerjav, ki stoji na eni nogi, v drugi pa šlja tudi v antičnem kontekstu. Divina providentia je drži kamen. Kot uveljavljen simbol previdnosti in pre- latinska soznačnica grškega pojma pronóia, ki je hkra-udarnosti žerjav smiselno dopolnjuje pomen poosebi- ti eden najpogostejših stalnih pridevkov Atene (gr. tve. Na nasprotni strani je putto z napisnim trakom Athena Prónoia). Zavetnica modrecev je slovela kot v rokah: In adversis constantia, in prosperis temperan- jasnovidna in premišljena, »naprej misleča«364 boginja, tia ( V nesreči stanovitnost, v sreči zmernost). V zavihku zato ni naključje, da ji je v Erbergovi miniaturi dode-traku, ki sega navzdol, v del iluminacije s krajinskim ljeno tako pomembno mesto. izrezom, je izbranemu geslu dodano člansko ime: Der gleich Sinnende ( Enako misleči). V pokrajini, naslikani v drugem segmentu miniature, sedi mož s knjigami. Z majhnim okroglim ščitom se poskuša obvarovati pred strelami, ki letijo z leve strani neba. Hkrati z desnico kaže na ženo, ki lebdi v zraku na desni strani in stresa nanj darove iz roga obilja. Pri- zor ilustrira izbrano geslo in idejo mirnega soočanja z vsem, kar nam nameni Božja previdnost. Mož, ki je, kot kaže kopica knjig, učen in moder, se zna spo- pasti z nesrečo (strele), darove sreče in blagostanja, 362 Koncept Božje previdnosti je zelo kompleksen in znotraj kr- ščanskih cerkva ni povsem enoten. Skupni imenovalec je ide- ja aktivnega Božjega odnosa do stvarstva. Božja previdnost je izraz dejavne Božje skrbi za red, pravičnost ter osmišljenost sveta (in človeškega življenja), njeno vodilo pa je ljubezen. Krščansko razumevanje Božje previdnosti so v osnovi defini- Vpisna stran Antona Gotharda barona Erberga, rali že cerkveni očetje (predvsem sv. Avguštin), pri čemer so deloma povzeli platonski in stoiški koncept božanske sprevi- detajl modreca s knjigami in boginje Atene. devnosti ( pronóia), za katerega je bistveno, da zanika nauk o slepi usodi, popolni naključnosti, ki naj bi po prepričanju ne- 363 Kot sporoča napis v levem spodnjem vogalu miniature, je katerih grških filozofov (zlasti epikurejcev) vladala vesolju. V bil baron Anton Gothard Erberg ljubljanski stolni kanonik, klasični Grčiji označuje tudi višji, božanski oziroma kozmični infulirani prošt kapiteljske cerkve v Novem mestu, arhidia- red, urejenost in naravni tok stvari. Latinsko poimenovanje kon za Dolenjsko in Slovensko marko ter s tem upravičen do divina providentia je neologizem, ki ga je skoval Cicero. Od nošenja mitre. Heraldični ščitek z zlatim konjem so po no- njega so ga prevzeli mlajši rimski pisci in cerkveni očetje. Za vomeškem proštu Juriju Slatkonji (1456–1522) prevzeli vsi sežet pregled koncepta Božje previdnosti glej: Köhler, 2001, poznejši novomeški prošti. vol. 11, str. 1206–1218. Posebej za prispevek Avguština in To- 364 Beseda prónoia etimološko izvira iz glagola pronoéō (predvi-maža Akvinskega za razvoj koncepta: Horton, 1992. deti, vnaprej videti/misliti, ravnati premišljeno). 163 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Antona Gotharda barona Erberga, 1734, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 261r. 164 3.24 Vpisna stran Lovrenca Krištofa barona Flachenfelda (TM, fol. 265r)365 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Lovrenca Neznani mojster, Risba vpisne strani Lovrenca Krištofa barona Flachenfelda, 1734, objavljeno v: Krištofa barona Flachenfelda, lavirana perorisba in Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, gvaš, 1891, Wien 1886–1902, Bd. Narodna knjižnica, Dunaj, inv. št. 12957460 »Kärnten und Krain«, 1891, str. 473. (predloga za knjižno objavo). Flachenfeldova emblemska sličica kaže lovca, ki z ele- iskati globlji pomen: lovec, oblečen v sočasno nošo, gantnima belima hrtoma preganja jelena. Živali z mo- namreč namesto puške v roki drži veliko sulico. Ne gre gočnim rogovjem, ki je zašla v ogrado, se preganjalcev za nepremišljeni anahronizem (sredi 18. stoletja so v ni treba bati: zlahka preskoči mrežasto ograjo in lovcu Evropi za lov na veliko divjad uporabljali puške), tem-bo vsak čas ušla izpred oči. Slikar nas takoj na začetku več za ikonografski ključ, ki opozarja na večplastnost opozori, da lov na jelena ni stvarni prizor iz sodob- upodobitve. To potrjuje tudi način, kako je za tisti čas ne plemiške kulture, ampak podoba, v kateri moramo staroveško orožje naslikano: gre za veliko dekorativno sulico, kakršnih pri lovu na jelene niso uporabljali niti 365 Gre za izgubljeni list, ki ga poznamo samo po reprodukci- v obdobju, preden je strelno orožje izrinilo kopja, loke ji v Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. in samostrele. Alegorični značaj sličice hkrati povsem Kärnten und Krain, Dunaj, 1891, str. 473. Glej poglavje: Provenienca in današnje stanje rokopisa. nedvoumno izpričujeta naročnikovo geslo Dominus 165 mihi adiutor: et ego despiciam inimicos meos ( Gospod je Grahovar. Lovec, kot ga je za bakrorez v Hohbergovi moj pomočnik in ne zmenim se za svoje sovražnike)366 ter knjigi zasnoval Georg Christoph Eimmart, ima v rokah člansko ime Der Verfolgte ( Preganjani) . samo lovski rog, ne pa tudi sulice, s katero Grahovar iz- Motiv lova na jelena je v emblematiki uveljavljen, le da postavi alegorični značaj prizora. je največkrat okrajšan na prizor jelena, ki ga zasledujejo Kranjski akademiki, ki so navdih za emblem iskali pri lovski psi. Pomeni so različni – Flachenfeldov emblem Hohbergu, so skupaj s sličico največkrat prevzeli tudi sodi v vsebinski sklop, v katerem je jelen podoba dobre- motto, Flachenfeld pa se je odločil za drugačno, čeprav ga kristjana, ki pred nadlogami tega sveta najde zatočiš- vsebinsko sorodno geslo. Obe gesli govorita o zaupa- če in pomoč pri Bogu. Neposreden zgled za emblem v nju v Boga in njegovi pomoči, ki je človeku v stiski Dizmovi kroniki sta naročnik in slikar našla v priljubljeni nikoli ne odreče, le da je motiv stiske pri Hohbergu Hohbergovi knjigi, kjer na foliju 57r vidimo bakrorez z v epigramu dodatno poudarjen in se neposredno na-enakim motivom, pospremljen z geslom Conantes Deus vezuje na besedilo 57. psalma, ožje na verz, ki pravi: ipse iuvat.367 Razlike v kompoziciji niso velike in v iko- » Mrežo so pripravili mojim korakom …« (Ps 57,7).368 nografskem pogledu se spremembe navezujejo predvsem To pojasni, zakaj je ograda na Eimmartovem bakrore-na naročniški kontekst. Lovca v Hohbergovem emblemu zu mrežasta. Ker Hohberg v epigramu mrežo izrecno namesto dveh spremljajo trije psi, ki jih ni mogoče z za- omeni, bralec takoj razume pomen mrežaste ograde nesljivostjo opredeliti kot hrte. Lovski psi tudi niso beli, na sličici, medtem ko bi na Flachenfeldovi vpisni stra-ampak sta dva črne barve, in seveda nimajo heraldične ni ta ikonografski detajl brez poznavanja Hohbergove konotacije kot na sličici, ki jo je za Flachenfelda naslikal knjige najverjetneje spregledal. Emblemska sličica Lovrenca Krištofa barona Flachenfelda, detajl ilustracije v Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. 366 Verz se v slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma glasi: »Gospod mi je naklonjen, ko mi pomaga,/ in jaz lahko gledam na tiste, ki me sovražijo« (Ps 118,7). Glede na iko- 368 Verzificirana razlaga prav tako vključuje motiv mreže: nografski kontekst vpisne strani je v opisu emblema ponujen Wenn ganz umstrickt ist der hirsch von nez und phlanen, Gantarjev prevod ustreznejši, hkrati pa je skladen z uveljav- Er oft mit einen sprung der jäger list entgeht; ljenimi prevodi Vulgate v vodilne evropske jezike. Wann alles unglück frommen wil zu nahen, 367 Geslo bi lahko prevedli kot: »Iščočemu Bog sam pomaga« ali So schickets Gott, daß noch ein rettungsluft herwäht (Hohb., fol. »Bog sam pomaga tistemu, ki ga išče«. 57r). 166 Emblem z jelenom, Wolfgang Helmhard von Hohberg, Lust- und Artzeney-Garten des Königlichen Propheten Davids, Regensburg 1675, fol. 57r. Za celovito razumevanje emblema, ki si ga je izbral na levi pa Modrost, predstavljena v liku Atene. Pra-Lovrenc Krištof, je ključen širši kontekst psalma, iz vičnost in Modrost sta, kot sporoča Flachenfeld, tis-katerega je vzel svoje geslo. Osrednja tema pesmi je ti kreposti, na kateri se v svojem življenju še posebej zaupanje v Božjo milost, ki pravičnim pomaga iz sti- zanaša. Ob tem je z vidika kontekstualnih pomenov, ske, psalmist pa posebej poudari zlo, ki ga človeku ki jih razbiramo v emblemih kranjskih akademikov, povzroča prav človek: zanimiva povezava motiva z nedavno pridobljenim Iz stiske sem klical Gospoda, nazivom barona: Flachenfeld si je premišljeno izbral emblemsko sličico, v kateri nastopata obe njegovi gr- Gospod me je uslišal na planem. bovni živali – jelen in beli hrt –, kar na vpisnih straneh Gospod je na moji strani, ne bom se bal; Prizorišča spomina ni tako pogosto. kaj mi more storiti človek? Gospod mi je naklonjen, ko mi pomaga, in jaz lahko gledam na tiste, ki me sovražijo. Bolje se je zatekati h Gospodu, kakor zaupati v človeka (Ps 118,5–8). Jelen torej simbolično predstavlja naročnika, ki se mu ni treba bati sovražnikov in nadlog, saj ima trdno opo- ro v veri. Vsebino emblema dopolnjujeta poosebitvi, ki stojita ob baronskem grbu:369 na desni je Pravičnost, 1739. Ker je miniatura nastala po letu 1740, je lahko Graho- 369 Lovrenc Krištof Flachenfeld je baronski naslov prejel šele leta var brez zadržkov naslikal grb z baronsko kronico. 167 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Janeza Benjamina barona Erberga, 1736, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 264r. 168 3.25 Vpisna stran Janeza Benjamina ki svoje mladiče uči leteti: »… sicut aquila provocans ad barona Erberga (TM, fol. 264r) volandum pullos suos/ et super eos volitans/ expandit alas suas/ et adsumpsit eum atque portavit in umeris suis…« Kakor že nekaj članov Dizmove družbe pred njim, je (Mz 5, 32,11).373 Prispodoba je med biblijskimi ekse-Janez Benjamin Erberg za svojo emblemsko sličico geti zelo priljubljena in jo najdemo tako pri cerkvenih izbral motiv orla in sonca. Tokrat vidimo orla, ki je očetih kot v delih številnih srednjeveških piscev.374 Za poletel z visoke skale na morskem nabrežju in se dviga kulturno okolje ljubljanske intelektualne elite v času proti soncu, v katerega upira pogled. Štirje orliči sle- nastajanja Dizmove kronike je zanimivo, da jo v eni od dijo očetovemu zgledu in vzletajo za njim. Baronovo pridig navaja in razlaga Janez Ludvik Schönleben.375 izbrano člansko ime Der Nachartende ( Posnemajoči) se Sicer pa je motiv dobro znan tudi v emblematiki: Pici-nanaša na mladiče, ki posnemajo očeta, geslo Et do- nelli v svojo knjigo vključi pet emblemov s tem moti-cumenta damus, quia simius origine nati ( Sami smo živi vom (Pic., I, 4, embl. 175, 186, 194, 197, 214, str. 270– dokaz korenin, ki iz njih smo pognali)370 pa vsebino em- 277), enako število pa jih najdemo v Symbolographia blema zaokroži z mislijo, da mladiči s tem, ko sledijo sive de Arte Symbolica (Bosc., embl. I, 206, 208; II, 260, očetu, dokazujejo, da so njegovi vredni nasledniki. Ge- 447, 615). Sporočilo emblemov je lahko glede na geslo priča o tem, da gre za razmeroma pogosto kom- slo različno, jedro pa predstavljajo ideje spodbujanja binacijo obeh ikonografskih motivov – vzpodbude k k življenju v veri in kreposti, dajanja dobrega zgleda, letenju in preizkušnje mladih orličev, ki jih oče sili, da duhovnega vzpona, skrbi Boga za vernike in dobrega gledajo v sonce.371 vladarja za svoj rod oziroma ljudstvo. Kot že pri emblemu starejšega brata Franca Mihaela V emblemu Janeza Benjamina Erberga je z izbranim Erberga daje geslo poudarek preizkušnji orličev, mo- geslom in baronovim članskim imenom izpostavljena tivu, ki je v ikonografiji orla uveljavljen že v antični odločenost dokazati sebi in svetu, da je vreden nasle-dobi.372 Sličica po drugi strani izpostavlja motiv orla, dnik svojih prednikov in vzornikov. To kaže, da je na-ki uči mladiče leteti, in njegovo alegorično interpreta- ročnik poudaril predvsem ikonografijo pristnosti rodu, cijo. Ta korenini v biblijski eksegezi, v razlagi odlomka ki jo orliči dokažejo z gledanjem v sonce. Kot rečeno, iz Mojzesove pesmi Izraelovi skali, v katerem je skrb si je soroden motiv ob vpisu v Dizmovo družbo izbral Boga za izbrano ljudstvo ponazorjena s podobo orla, že njegov brat Franc Mihael – ideja sledenja vzorni-kom se nedvomno nanaša na družinsko tradicijo član- 370 Geslo je zaključek verza iz Ovidijevih Metamorfoz: stva baronov Erbergov v Akademiji Zedinjenih.376 »Inde genus durus summus experiensque laborum et documenta damus, quia simius origine nati« (I, 414–415). Slovenski prevod je naveden po: Publij Ovidij Nazon, Meta- morfoze I. – III., prev. Barbara Šega Čeh, Modrijan, Ljubljana 2013. Gantar v ikonografskem katalogu (Kastelic 2001, str. 204) verz prevaja nekoliko drugače: » Sami smo živ dokaz tva- 373 V slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma se odlo-ri, ki iz nje smo rojeni. « mek glasi: » Kakor orel, ki spodbuja k letu svoje gnezdo,/ kroži 371 Zaradi vsebinske povezanosti obeh motivov je na ravni likov- nad svojimi mladiči,/ širi svoje peruti, jih prestreza,/ jih nosi na ne upodobitve njuno stapljanje razumljivo in se uveljavi že v svojih krilih.« srednjem veku. Kljub temu da antični viri preizkušnjo vida 374 Na primer pri sv. Ambrožu ( Hexaemeron, PL 14, 232), sv. postavljajo v čas, ko so mladiči še puhasti in ne morejo lete- Hieronimu ( Breviarium in Psalmos, PL 26, 1097), Rabanu ti, krščanska ikonografija ta detajl pogosto prezre oziroma se Mavru ( Commentaria in cantica, PL 112, 1138), Petru Abe- raje opre na poznejše zapise v posameznih bestiarijih, v kate- lardu ( Expositio in Hexaemeron, PL, 178, 736) in Bernardu iz rih je izrecno zapisano, da orel preizkušnjo vida pri mladičih Clairvauxa (In die ascensionis Domini sermo, v: Sancti Ber- opravi šele, ko so že dovolj veliki, da lahko letijo. Skupaj z nji- nardi… Opera omnia, Pariz 1839, col. 1986). mi poleti proti soncu: tiste, ki mu sledijo in zmorejo gledati v 375 Joannis Ludovici Schönleben…, Feyertäglicher Erquick-Stun-sonce, prizna za svoje, ostale zavrže. Glej, na primer, poglavje den…, Salzburg 1670, str. 11. o orlu v izjemno popularnem bestiariju Guillauma le Clerca 376 V Dizmovo družbo je bilo pred Janezom Benjaminom vpi-Bestiaire divin, nastalem ok. 1210. Najstarejši ohranjeni izvod sanih že pet članov rodbine Erberg, poleg omenjenega bra- je iz sredine 13. stoletja (Bodleianova knjižnica, Ms Douce ta Franca Mihaela (TM, fol. 161r) še Benjaminov oče Janez 132). Danijel (TM, fol. 25r), strica Franc Jakob (TM, fol. 13r) in 372 Glej razlago emblema Franca Mihaela Erberga (TM, fol. Janez Adam (TM, fol. 109r) ter bratranec Anton Gothard 161r). (TM, fol. 261r). 169 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Franca Karla pl. Hohenwarta, 1737, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 268r. 170 3.26 Vpisna stran Franca Karla pl. z Alciatijem,379 pri katerem v povezavi s polajem (po- Hohenwarta (TM, fol. 268r) legla meta, lat. Mentha pulegium) pomeni previdnost, zadržanost, treznost in nezaupljivost. Razprto dlan z Vpisna stran Franca Karla Hohenwarta je izrazito di- odprtim očesom na podoben način razlaga Erazem daktične narave, sporočilo pa zelo neposredno, saj ga Rotterdamski v zbirki izrekov Adagia (I, 8, 31, Ocula-poleg sličice, gesla in izbranega članskega imena do- tae manus), kjer izpostavlja misel, da je zaupanje nekaj, polnjujejo še kratki latinski zapisi, vključeni v kompo- kar lahko naklonimo le redkim prijateljem. V smislu zicijo, ki jo je zasnoval Simon Tadej Grahovar. Minia- previdnosti pri presojanju ljudi, ki jim lahko zaupamo, tura kaže morsko krajino z otokom, na katerem se pase in pretehtani izbiri prijateljev dlan z odprtim očesom ovca. Nebo je na levi strani svetlo in ožarjeno s son- razlaga tudi Picinelli (Pic., I, 3, embl. 567, str. 248). cem, medtem ko je na desni temno, iz oblakov pa sega roka z razprto dlanjo, na kateri je široko odprto oko. Ovca na otoku v emblemu Franca Karla Hohenwarta Na nebu, tik pod zgornjim robom kartuše, letajo trije ponazarja zaupljivega človeka, ki zaradi svoje prosto-golobi z napisnimi trakci v kljunih. Levi golob nosi dušnosti marsikdaj ne uvidi zlonamernosti drugih. napis » Paucis«, srednji » Nulli«, desni pa » Omnibus«. Ta žival je namreč uveljavljen simbol zaupljivosti in Napisi se pojavijo tudi v spodnjem delu sličice, kjer prostodušnosti, potrpežljivosti in blage nravi, zaradi je podolgovat otoček s svetilnikom, levo in desno od česar se pogosto znajde v vlogi žrtve.380 Dlan z očesom njega pa jadrnici. Na razpetem jadru leve ladjice piše svari pred pretirano zaupljivostjo v svetu, v katerem » fide«, na otočku je izpisana beseda » noceto«, na jadru so le redki ljudje vredni zaupanja, jedrnati nasveti pa desne barke pa » place«. Besede se smiselno povežejo z ponujajo preizkušeno vodilo za življenje. Ikonografske navpičnim branjem od zgoraj navzdol: » Paucis fide! « prvine so skrbno premišljene: golobi, ki v kljunčkih ( Redkim zaupaj! ), » Nulli noceto! « ( Nikomur ne škoduj! ), nosijo napise, tudi sami simbolizirajo previdnost,381 » Omnibus place! « ( Vsem ugajaj! ). Vsa tri jedrnata pri- jadrnici na morju sta aluzija na življenjsko pot, svetil-poročila smiselno dopolnjujejo geslo v napisnem traku nik pa s simboliko luči, ki barke varno vodi proti cilju, nad kartušo, kjer beremo: Sic felix eris ( Tako boš srečen). zaokrožuje vsebino emblema. Pri tem ne smemo spre-Gre za eno od različic moralnih sentenc, ki izvirajo iz gledati spretne kompozicijske rešitve, ki gledalca us-kombinacije antičnih izrekov: Redkim zaupaj, nikomur merja k razumevanju ključnega sporočila, izraženega v ne škoduj, vsem ugajaj. Tako boš srečen.377 glavni osi slike. Ovca na otočku je umeščena v središče miniature in je ikonografsko najbolj izpostavljena, saj Hohenwartovo člansko ime Expertus ( Izkušeni) opre- je hkrati v stičišču dveh nasprotnih polov – svetle-deljuje dvornega svetnika kot izkušenega moža, ki želi ga s sijočim soncem in temnega, ki ga osvetljujejo le izbrano življenjsko vodilo deliti z drugimi. Posebno sporočilno noto daje emblemu roka z odprtim oče- som. Ikonografija tega prastarega simbola, ki ga poz- tudi Božjo previdnost. V emblematiki je dlan z očesom znana tudi kot oculatae manus in izhaja iz antičnega motiva »vide- na že hebrejska tradicija, je bogata in ima v kulturnih čih rok«. Ponazarja previdnost oziroma razumno nezaupanje: okoljih, v katerih se pojavlja, različne pomene. Skupni verjemi temu, kar lahko vidiš z očmi in otipaš z rokami. Sam imenovalec je njegova apotropejska vloga – dlan z oče- izraz oculatae manus je prvič uporabljen v Plavtovi komediji Osli: » semper oculatae manus sunt nostre, credunt quod vident« som naj bi odvračala zlo in varovala človeka vsega hu- (Plavt, I, 3, 202). Za motiv oculatae manus v emblematiki glej dega.378 Motiv videče roke se v emblematiki pojavi že predvsem: Maranini, 2007, str. 115–156. 379 Pri Alciatiju se motiv prvič pojavi v beneški izdaji Alda Ma- 377 Znamenita je, na primer, podobna sentenca, izklesana v parku nuzia ( Emblematum libellus 1546, fol. 28v) in dve leti zatem v Sacro bosco di Bomarzo, ki ga je sredi 16. stoletja dal uredi- Emblemata, ki jih je založil Macé Bonhomme (Lyon 1548, str. ti vojvoda Pier Francesco II. Orsini: » Nosce te ipsum. Vince te 19). ipsum. Vive tibi ipsi. Sic eris felix. 380 Tovrstni simbolni pomeni ovce izhajajo tako iz krščanske 378 Dlan z odprtim očesom je staro apotropejsko znamenje, ki ikonografije (predvsem iz Svetega pisma in biblijske eksegeze) naj bi človeka varovalo pred zlom, zlasti pred uroki in t. i. zlim kot iz antičnih in novoveških basni. Glej tudi razlago emble- očesom. Simbol poznajo skoraj vse kulture Bližnjega vzho- ma Lovrenca Danijela Wollwiza (TM, fol. 223r). da, najbolj razširjen in še danes zelo priljubljen pa je v arab- 381 V bogati simboliki goloba je previdnost vse od srednjega veka skem svetu, kjer ga imenujejo Fatimina roka. V krščanstvu ena najbolj izpostavljenih vsebin, ki se redno pojavlja v bes- se dlan z očesom povezuje z ikonografskim motivom Božje tiarijih. Ta pomen golob ohranja tudi v emblematiki. Glej: roke in Božjega očesa, pomeni pa Božje varstvo, zaščito, pa Mundus Symbolicus (I, 4, embl. 277, str. 285). 171 Vpisna stran Franca Karla pl. Hohenwarta, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. zvezde na nočnem nebu. V zraku nad otokom z ovco je golob z napisnim trakom, na katerem je beseda nu- lli, pod otočkom pa svetilnik z napisom noceto. Naj- pomembnejše izmed treh sporočil – Nikomur ne ško- duj – je torej na ta način postavljeno v osrednjo os z ovco in svetilnikom, ki emblemsko sličico simetrično deli na dva dela, ter je hkrati jedro moralne alegori- je.382 Naročnikovo akademsko ime in geslo, ki vsebin- sko dopolnjujeta emblem, sta izpisana tako, da glavno osno linijo podaljšata preko kartuše s sličico, s čimer umetnik vizualno izpostavi bistveno noto Hohenwar- tovega emblemskega sporočila. 382 Geslo » Nikomur ne škoduj« je različica enega temeljnih na- čel krščanske morale, ki uči, da svojemu bližnjemu ne smemo storiti nič žalega. Jasno je izraženo že v stari zavezi (na pri- mer Ps 15,3 in Prg 3,29), v številnih variacijah pa predvsem v evangelijih. 172 3.27 Vpisna stran Krištofa barona alegoričnega pomena, ki izhaja iz heraldike, kjer je vidra Ottheima (TM, fol. 270r) simbol lovske spretnosti in vztrajnosti. Na to nas dovolj očitno opozarja mojster Grahovar, ki je ob ribiču izpisal Za Krištofa Ottheima je Grahovar izdelal emblemsko besedi Errando discit. Če jih povežemo z naročnikovim sličico s široko odprto krajino, v kateri prepoznamo akademskim vzdevkom, emblemskega sporočila ni tež- veduto Save s Šmarno goro in Grmado. Na bregu reke ko izluščiti: baron, ki si je izbral vzdevek Ribič, lahko z sedi mož, ki dviguje ribiško palico, s katero je pravkar vztrajnim učenjem postane tako spreten lovec kot vidra. ujel ribo. Ob ribiču je droben zapis: Errando discit ( Na napakah se uči). V ospredju vidimo vidro z ribo v gob- Vsebinsko povezavo z geslom na zgornjem robu kar-cu. Vidra z ribo je heraldična žival družine Ottheim tuše, ki govori o obvladovanju zemlje in morja, je treba in naj bi bila namig na naročnikov priimek ( der Otter, prejkone iskati v ideji, da človeku »oblast nad zemljo in nemško vidra).383 Ottheimovo člansko ime – Der Fi- vodami« pripada le, če je svet, v katerem živi, sposoben schende ( Ribič) – kaže, da smemo ribiča na bregu Save obvladovati z znanjem, vztrajnim delom in sledenjem v prenesenem pomenu razumeti kot naročnika emble- temeljnim postulatom krščanske vere. Takšna interpre-ma. Idilični izsek realne pokrajine nedaleč od Ljublja- tacija je v skladu z načeli družbe sv. Dizma, ki je ob živ-ne, motiv ribarjenja s trnkom in vidra z ribo se vsebin- ljenju v veri med najpomembnejše cilje postavila izpol-sko ujemajo z baronovim članskim imenom, medtem njevanje krščanskih vrednot v smislu delovanja v dobro ko je povezanost z geslom Terramque habitabit et un- skupnosti, spoštovanja temeljnih moralnih vrednot in dam ( Naselil bo zemljo in morje) manj očitna. Deviza se ljubezni do bližnjega. V prid takšni razlagi emblemske verjetno nanaša na svetopisemsko prispodobo, da bo sličice in gesla govori izbor obeh personifikacij ob na- človek poselil zemljo in morja oziroma da bo vladal ročnikovem grbu: žena s kamnitimi tablami postave in vsemu, kar biva na kopnem in v vodi. Podobno sporo- zlato kadilnico na desni strani predstavlja staro zavezo, čilo se večkrat pojavi v obljubah, ki jih Bog daje sta- dekle na levi, oblečeno v pisana oblačila in s plameni na rozaveznim očakom, v odločitvi o stvarjenju človeka prsih, pa novo zavezo.385 V tipološki tradiciji concordia ter v nagovoru prvima staršema Adamu in Evi (Gen veteris et novi testamenti poosebitvi pomenita skladno 1,26–28). Vidra, ki živi na kopnem in v vodi, naj bi po dopolnitev postave: starozaveznih verskih in moralnih mnenju avtorja zapisa v ikonografskem katalogu sim- določil, opredeljenih z desetimi zapovedmi, ter milosti bolizirala tako kopno kot morje in predstavljala vse- nove zaveze, ki jo uteleša Božja ljubezen. Ideja ljubezni binsko vez z geslom (Kastelic, 2001, str. 207). Takšna je v načinu upodobitve obeh personifikacij še posebej interpretacija, podana brez ustrezne argumentacije, je izpostavljena: ustaljena ikonografska gesta polaganja precej problematična, saj nima neposredne podlage leve roke na srce, značilna za poosebitev Božje ljubezni, niti v evropski simboliki vidre niti ožje v emblematiki. je namreč dopolnjena z motivom stiliziranega srca, ki ga z desnico pridržuje poosebitev stare zaveze. Ikonografija vidre v umetnosti je, kot že rečeno, zelo skromna: v antiki nima razvitih simbolnih pomenov, pa tudi njene upodobitve so skrajno redke.384 Podob- no velja za srednji vek: pogostejša je le v heraldiki, v kateri se njen simbolni pomen povezuje z idejo odlič- nega lovca. Zagotovo je treba vidro v emblemu barona Krištofa Ottheima v prvi vrsti razumeti kot namig na njegovo heraldično žival, ki je prominentno zastopana tudi v grbovnem ščitku. Vendar je spretna lovka iz dru- žine kun, ki jo je slikar umestil v središče Ottheimove emblemske sličice, najverjetneje tudi nosilec dodatnega Vpisna stran Krištofa barona Ottheima, detajl emblemske sličice. 383 Glej opombo 334 na str. 143. 384 Med antičnimi pisci jo omenjata Aristotel in Ajlijan. Slednji jo ime- 385 Cevc piše, da figura verjetno predstavlja Janeza Evangelista (2001, nuje »rečni pes«, izpostavlja, da živi v vodi in na kopnem, ter jo, ker je str. 75), kar ne drži. Natančen pregled kaže, da gre nedvomno za odličen lovec, primerja s psom ( O lastnostih živali, XIV, 21, XI, 37). žensko, interpretacija pa je zmotna tudi z ikonografskega vidika. 173 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Krištofa barona Ottheima, 1737, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 270r. 174 3.28 Vpisna stran Franca Antona bogov. Zevs naj bi priklical vihar, v katerem je ladja, na barona Moscona (TM, fol. 272r) kateri je Keiks plul k Apolonovemu preročišču v Kla- rosu, potonila. Keiksovo truplo je naplavilo na obalo Emblemska sličica Franca Antona Moscona gledalcu rodne Trakije, kjer ga je našla Alkiona, ki ji je Hera ponuja širok razgled na morsko krajino: rahlo vzvalo- poslala sanje, v katerih ji je sporočila moževo tragično vano morje zavzema večji del miniature, na levi stra- smrt. Obupana Alkiona se je vrgla v valove, da bi v ni vidimo obalo, kjer stoji slikovit dvorec, v daljavi pa njih končala življenje in sledila moževi usodi. Zevs se utrjeno mesto, gore in obalno trdnjavo. Sredi valov je ob tem usmilil obeh nesrečnikov in ju spremenil v plava gnezdo, v katerem sedi pisan ptič. Motto na na- par ptic, ki je tudi po preobrazbi ohranil medsebojno pisnem traku se glasi: Mens immota inter motus ( Neo- ljubezen. Eol je poslej skrbno bdel nad svojo hčerjo in majen duh sredi pretresov),386 baronov akademski vzde- vsako zimo za sedem dni zaprl vetrove, da lahko alki-vek Der beständig Bleibende ( Stanovitni) pa dodatno on v gnezdu na gladini morja izvali mladiče. izpostavlja stanovitnost in umirjenost. Ptico v gnezdu lahko prepoznamo kot mitskega alkiona,387 ki v em- V naravoslovni literaturi je mitski alkion povezan z blematiko vstopi že z Alciatijem (Alc. 1531, embl. rodom vodomcev ( Halcyoninae), natančneje, z v Evro-B1v), vendar je lesorezna upodobitev v Alciatijevi pi (in drugod) močno razširjenim evropskim vodom-knjigi zavajajoča, saj je ilustrator gnezdo postavil na cem ( Alcedo atthis). V antiki so verjeli, da alkion/vodo-skalnato čer sredi morja namesto neposredno na gla- mec gnezdi v času okrog zimskega solsticija – morje dino vode. Napaka verjetno izhaja iz tega, da lesorezec naj bi bilo takrat mirno in varno, dneve brezvetrja pa ni natančno poznal (ali razumel) vsebine epigrama. so imenovali alkionovi dnevi (lat. alcyonei dies). Pisci Kot lahko preberemo ob sličici v Alciatijevi knjigi em- namesto sedmih pogosto omenjajo štirinajst dni. O blemov, ptič predstavlja alkiona (lat. alcyon, gr. alkyón tem, da alkion gradi plavajoče gnezdo na morju, piše ali halkyón), ki je povezan z zgodbo o tragični ljubezni že Aristotel, ki skladno z legendo dodaja, da je takrat med traškim kraljem Keiksom (gr. Kéyx) in njegovo morje mirno ( Nauk o živalih, IX, 14; V, 8). Njegovo ženo, Eolovo hčerko Alkiono (gr. Alkyóne). Geslo Ex mnenje med drugimi povzemata Plinij ( Naravoslov-pace ubertas (Iz miru zrase obilje) se nanaša na antično je, X, 90–91) in Ajlijan ( O lastnostih živali, IX, 17). prepričanje, da v času, ko alkion gnezdi, vetrovi ne bi- Gnezdenje na morju kot naravoslovno dejstvo nava- čajo morja in se lahko mladiči v miru izvalijo. jajo tudi srednjeveški enciklopediki vse od Izidorja Seviljskega naprej ( Etimologije, XII, 7, 25), najdemo Različic zgodbe o Keiksu in Alkioni, ki govori o njuni pa ga tudi v številnih bestiarijih. Alkion v krščanski preobrazbi v ptici in gnezditvi sredi morja, je kar ne- ikonografiji simbolizira zaupanje v Boga, trdno vero kaj, a v evropski kulturni predaji je najbolj znana tista, in kontemplativno naravo, o čemer pišeta že Bazilij ki jo podaja Ovidij v Metamorfozah (XI, 410–748). Veliki v Homilijah k Heksameronu (8, PG 29, 278 ) in Neskaljena ljubezenska sreča Alkione in njenega so- sv. Ambrož, ki v svoji razlagi Heksamerona sledi Bazi-proga je bila tako velika, da sta si nakopala ljubosumje lijevemu zgledu (5, 13 PL 14, 238). 386 Gantarjev prevod akademskega gesla v Kasteličevem katalo- Identifikacijo ptiča v Mosconovi emblemski sličici gu je dobeseden in nekoliko neroden: Duh brez pretresov v z vodomcem oziroma mitskim alkionom potrjujeta pretresih (2001, str. 208). Besedno zvezo »mens immotus« bi tako srednjeveška kot novoveška ikonografija živali, bilo v kontekstu emblemskega sporočila bolj smiselno preva-jati kot trden, neomajen ali stanoviten duh. Mišljen je namreč najneposredneje pa renesančna emblematika in zoo-duh človeka, ki ostaja neomajen in stanoviten sredi najra- logija. Francoski ornitolog Pierre Belon v L'Histoire zličnejših življenjskih pretresov. To najneposredneje potrjuje de la nature des oyseaux (1555, str. 218–220) vodomca Mosconov akademski vzdevek Stanovitni. (fr. Martin-pêcheur) enači z alkionom ter na kratko 387 Kastelic v ikonografskem katalogu ptico identificira kot raco (2001, str. 208), kar je zgrešeno, saj ima povsem drugačno ob- povzame zapise antičnih in srednjeveških piscev. liko glave in kljuna, pa tudi barva perja se ne sklada z ra- Hkrati spremljajoči lesorez nazorno priča o tem, da čjim. Motiva race, ki bi sedela v gnezdu na morskih valovih, imamo zares opravka z vodomcem. Conrad Gesner v evropski ikonografiji živali ne zasledimo, prav tako bi ga alkiona in vodomca sicer obravnava v dveh ločenih zaman iskali v emblematiki. Vrhunčeva ptico pogojno identificira s »kljunačem« (1970, str. 118), vendar je tudi takšna poglavjih, vendar gre po njegovem mnenju za isto razlaga napačna. 175 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Franca Antona barona Moscona, 1738, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 272r. 176 Vpisna stran Franca Antona barona Moscona, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. ptico. V poglavju De Alcyone ( Historiae animalium, Simon Tadej Grahovar je očitno dobro vedel, kako Lib. III. , 1555, str. 84–95) obširno navaja antične in upodobiti alkiona/vodomca, da ga bo bralec prepoznal: srednjeveške zapise, vključno z legendo o Keiksu in oblika glave, dolg, oster kljun in barva perja ustrezajo Alkioni, našteje tudi sodobna poimenovanja v različ- splošnemu videzu evropskega vodomca. Morebiti je vo-nih evropskih jezikih in se pridruži mnenju svojega domca poznal iz narave, saj je ta ptica pri nas razmeroma kolega Pierra Belona (ki ga izrecno omenja), da gre pogosta, prav tako pa je imel možnost videti ilustracije v za vodomca. V poglavju o vodomcu (Ibid., De Ispida, zooloških knjigah, med katerimi je bila Gesnerjeva dob-str. 550–551) avtor zapiše izsledke lastnih opazovanj ro znana in zelo razširjena.389 Z ikonografskega vidika evropskega vodomca ( Ispida ali Alcedo atthis) in se je zanimivo, da Picinelli v svoji knjigi opiše emblem z ponovno sklicuje na Belona. Tokrat je identifikaci- alkionom (I, 4, embl. 66, str. 258), ki ima skoraj enako ja ptiča razvidna tudi iz spremljajoče ilustracije.388 vsebino kot Mosconov. Picinelli pravi, da alkion sredi Še natančnejši pri navajanju antičnih in srednjeve- gnezda na vodi predstavlja pokončnega in neustrašnega ških zapisov je Ulisse Aldrovandi, ki prav posebno duha ( animus imperteritus) ter je podoba človeka, ki z za-pozornost namenja alegoričnim vsebinam. Tako v upanjem v Božjo previdnost tudi sredi težkih življenjskih tretji knjigi, posvečeni pticam, naravoslovnemu za- preizkušenj ohranja mirnega duha, notranjo trdnost in pisu o alkionu sledijo podpoglavja s kulturološkimi stanovitnost. Pravičnik, ki zaupa v boga, se niti v najtežjih vsebinami ter alegoričnimi in simbolnimi pomeni, v trenutkih ne boji in ne omahuje, temveč ostaja miren in katerih povzema antično, srednjeveško in zgodnje- celo veder, zaključuje Picinelli. novoveško tradicijo ( Ornithologiae tomus tertius ac postremus, lib. XX, str. 508–517). 389 Gesnerjevo knjigo o pticah v izdaji iz leta 1600 (Robert Cam- piers, Frankfurt na Majni) hranijo tudi v Semeniški knjižnici, v katero je verjetno prišla iz zasebne knjižnice Marka Grbca, vidnega člana Dizmove družbe. V Semeniški knjižnici je tudi 388 Glej tudi: Kinzelbach in Erstmaliger, 2008, str. 261. povzetek vseh Gesnerjevih knjig o živalih. 177 najverjetneje pa gre za dva ključna razloga. Prvi je li- kovne narave – v emblemski tradiciji alkion v gnezdu ni upodobljen z vidnimi mladiči ali jajci, saj sedi na njih in jih zakriva.391 Drugi razlog je povezan z em- blemskim sporočilom – v njem je alkionovo gnezdenje fabulativno izhodišče, alegorične razlage pa se osredo- točajo na mirnost in stanovitnost duha, ki trdno veruje v Boga. Gnezdenje se s tem vsebinsko umakne v drugi plan, zato se Eimmartu očitno ni zdelo potrebno, da bi v kompozicijo dodal jajca ali piščeta, Grahovar pa je sledil njegovemu zgledu. Z vidika ikonografske interpretacije Mosconove vpi- sne strani je identifikacija konkretnega zgleda do- brodošla predvsem zato, ker Hohbergov emblem z Emblem z vodomcem, Wolfgang Helmhard von epigramom dodatno osvetljuje njegov alegorični po- Hohberg, Lust- und Artzeney-Garten des Königlichen men. Primarna vsebina iz grške mitologije in antične-Propheten Davids, Regensburg 1675, fol. 16r. ga naravoslovja izhajajočega motiva je namreč izrecno Moscon in Grahovar sta verjetno poznala emblem v (podobno kot pri Picinelliju) povezana s krščansko Mundus Symbolicus, vendar se izkaže, da jima je za ne- moralno alegoriko: človeka, ki trdno zaupa v Boga, ne posreden zgled služilo večkrat omenjeno Hohbergovo more doleteti nič hudega, saj je Božja ljubezen zmeraj delo.390 Na prvi strani pergamentnega folija z zapo- z njim.392 Franc Anton Moscon, Stanovitni, lahko za-redno številko 16 najdemo emblem, ki ima skoraj pov- radi tega ostaja miren ne glede na preizkušnje, ki jih sem enako bakrorezno ilustracijo in identično geslo: prinaša življenje, prav kakor vodomec, ki spokojno vali Mens immota inter motus. Grahovarjeva miniatura je v gnezdu sredi morskih valov. Poosebitvi pravičnosti resda slikarsko bolj dovršena kot bakrorez Georga in moči ob emblemski sličici ter Mars in Heraklej, ki Christopha Eimmarta, vendar je osnovna kompozi- pridržujeta naročnikov grb, dopolnjujejo emblemsko cija le malo spremenjena. Natančna upodobitev ptice sporočilo Mosconove vpisne strani: za stanovitnost, s sijoče modrim hrbtom, perutmi in zgornjo stranjo trdnost in pokončno držo sta ključni kardinalni kre-vratu ter oranžno-rdečkastim perjem na prsih in tre- posti pravičnost in moč, potrebna pa sta tudi junaštvo buhu priča o tem, da je slikar o alkionu/vodomcu ve- in pogum, ki ju v klasični tradiciji predstavljata Hedel več, kot je lahko razbral iz bakroreza v Hohbergovi raklej in Mars. knjigi. Domneva, da je ptico poznal iz lastne izkušnje, je vsekakor upravičena in govori o umetniški avtono- mnosti kljub zgledovanju po obstoječi predlogi. Ob tem pa ne moremo spregledati, kako je Grahovar v posameznih detajlih natančno posnel Eimmartovega alkiona: v nasprotju z običajno predstavitvijo ptiča, ki sedi v gnezdu (saj bodisi vali jajca bodisi greje mladi- če), ptica pri obeh mojstrih v gnezdu čepi nekoliko privzdignjena, tako da so noge jasno vidne. Opozori- 391 Izjema so ilustracije v večini izdaj Alciatija, kjer pa je slika v ti velja tudi na zanimivost: v gnezdu ni videti ne jajc celoti »zgrešena«, saj je, kot rečeno, motiv alkionovega gnez- ne piščet. O natančnih vzrokih lahko samo ugibamo, denja umeščen na skalni otoček, o sami ptici pa avtor lesore- za očitno ni imel nobene predstave. V najzgodnejših izdajah spominja na goloba, v nekaterih poznejših (na primer Jean de 390 V zgodnejših objavah sem glede na Grahovarjev podpis, v Tournes in Guillaume Gazeau, Lyon 1556) celo na orla. katerem izrecno pravi, da miniature ni samo naslikal, ampak 392 Solertem facit hyberno super aequore nidum, tudi idejno zasnoval ( invenit et pinxit), zmotno predvideval, Et tuto Halcyon incubat ova mari: da je Grahovarjeva zasnova emblemske sličice v celoti izvirna Sic nos si Domini sustentat dextera, nobis (Germ, 2009, str. 308; Germ, 2017, str. 161–162). nulla pericula adsint qualiacunque nocent (Hohb., fol. 16r). 178 3.29 Vpisna stran Marka Ferdinanda grofa Lichtenberga (TM, fol. 287r) V emblemski kartuši grofa Lichtenberga vidimo gri- čevnato pokrajino z visoko skalno pečino, na kateri v gnezdu iz dračja sedi orel. Kraljevski ptič dviga gla- vo in razpira peruti, kot da bo pravkar poletel, njegov pogled pa je strmo uprt v sonce, v katerega je vpisan Kristusov monogram IHS z majhnim križem. Ob ge- slu Hoc sidere laetor ( Pod to zvezdo je moje veselje) se tokrat namesto običajnega članskega imena srečamo z daljšo, opisno različico: Der im Licht deines Antlitzes Wandlende ( Tisti, ki hodi v svetlobi tvojega obličja). Gre za aluzijo na psalmistove besede: Blagor ljudstvu, ki pozna veselo vzklikanje,/ Gospod, v svetlobi tvojega ob- ličja bodo hodili (Ps 89,16). Geslo in akademski vzde- Emblem z orlom in mladiči, ki gledajo v sonce, vek sta vsebinsko usklajena z motivom orla, ki gleda Wolfgang Helmhard von Hohberg, Lust- und v sonce – vir življenja in obljubo večnosti. Sonce je Artzeney-Garten zaradi vpisanega monograma neposredno izenačeno s des Königlichen Propheten Davids, Regensburg 1675, Kristusom, ki je luč življenja, in najtesneje povezano s fol. 89r. podobo Božjega obličja, omenjenega v psalmu. Hkrati je to seveda »zvezda«, pod katero je grof Lichtenberg našel »svoje veselje«. Ob ikonografiji preroda v Kristusu igra tokrat po- membno vlogo tudi motiv orla v visokem skalnem gnezdu, ki ima dolgo ikonografsko tradicijo (glej razla- go emblema Franca Antona Wolkensperga, fol. 229r). Orlovo visoko gnezdo simbolizira krepost in zaupanje v Boga, ki varuje človeka pred nevarnostmi in skušnja- vami. Emblem orla v skalnem gnezdu s takšno razla- go je lahko naročnik našel v Picinellijevi zbirki (I, 4, embl. 123 in 124, str. 265). Zanimiva je tudi primerjava z dvema emblemoma v Lust- und Artzeney-Garten des Königlichen Propheten Davids. Prvi (fol. 89r) ima identično geslo in sorodno ikonografijo, v kateri pa prevlada motiv preizkušnje orličev, saj so v gnezdu upodobljeni tudi mladiči, ki skupaj s staršem gledajo v sonce.393 Vse- Emblem z orlom v skalnem gnezdu, Wolfgang binska povezava s Hohbergovim emblemom je nedvo- Helmhard von Hohberg, Lust- und Artzeney-Garten umna, saj je osrednji citat njegovega epigrama identič- des Königlichen Propheten Davids, Regensburg 1675, ni verz 89. psalma, iz katerega je Lichtenberg izpeljal fol. 119r. svoje akademsko ime. Drugi emblem iz Hohbergove praktično identični, geslo pa je drugačno.394 Grahovar knjige (fol. 119r) je zanimiv zato, ker je očitno, da je torej oblikuje nov emblem, ki je svobodna kombinacija Grahovarjeva kompozicija z orlom na skali v resnici dveh različnih Hohbergovih emblemov, kar je edini to-posneta po njem. Oblika skale in drža orla v gnezdu sta vrstni primer v Dizmovi kroniki. 393 Da je pri Hohbergovem emblemu prav motiv preizkušnje 394 Geslo » Imparibus, impar«, verz iz psalma (Ps 119,113–114) mladičev jedro emblemskega sporočila, potrjuje tudi epigram, in epigram govorijo o ljubezni do Boga, ki je uteha in pomoč ki spremlja sličico. človeku, ter zavračanju slabega. 179 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Marka Ferdinanda grofa Lichtenberga, 1740, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 287r. 180 Vpisna stran Marka Ferdinanda grofa Lichtenberga, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. Vpisna stran grofa Marka Ferdinanda Lichtenberga se navdihuje tako pri Picinelliju kot pri Hohbergu, vendar vsebuje izvirno vsebinsko nadgradnjo – sku- paj z duhovitim slikovnim rebusom namreč razkriva identiteto naročnika. Ideja luči (nemško das Licht), ki je prisotna tako v besedilnem kot likovnem delu, je dopolnjena z motivom gore (nemško der Berg), ki se dviga v ospredju krajine, in s tem daje več kot očiten namig na rodbinsko ime Lichtenberg. Da ne bi bilo dvoma, je dodan še detajl rdečega srca na orlovih prsih: srce kot znak družbe sv. Dizma na simbolni ravni orla izenačuje z naročnikom, ki ponosno opozarja na svoje članstvo v Akademiji Zedinjenih. Grahovarjev podpis, s katerim sporoča, da emblema ni samo naslikal, ampak si ga je tudi sam zamislil (» Grahover inv. et pinx. «), opozarja na aktivno vlogo slikarja v vsebinski zasno- vi emblema, hkrati pa izpričuje sočasno razumevanje koncepta izvirnega umetniškega dela, ki je bil v zgo- dnjem novem veku bistveno drugačen kot danes.395 395 Grahovar je na ta način podpisal še 21 miniatur v Dizmo- vi kroniki. Glede na dolgoletno sodelovanje z naročniki em- simbolov. Kot enega možnih virov za tovrstno znanje ome- blemov, njegovo mojstrstvo in inventivnost lahko upravičeno nja knjigo Abrahama a Sancta Clara Hui und Pfui der Welt sklepamo, da njegov delež pri vsebinski zasnovi ni bil maj- (Würzburg 1707), ki je bila v umetnikovi knjižnici (Vrhunc, hen. Polonca Vrhunc mu pripisuje pomembno vlogo v gene- 1970, str. 126). Analiza emblemov v Dizmovi kroniki njeno zi emblemov in verjame, da je dobro poznal svet alegorij in prepričanje potrjuje. 181 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Karla Jožefa barona Valvasorja, 1740, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 294r. 182 3.30 Vpisna stran Karla Jožefa barona tvoja mladost« (Ps 102,5).397 Ob tem doda alegorično Valvasorja (TM, fol. 294r) razlago: » Kadar ti oblačila starega človeka postanejo tež- ka in oči tvojega srca motne, poišči izvir duha, živi vir, Emblem Karla Jožefa Valvasorja je nekoliko poseben, ki je Gospodova beseda … in poleti v višave proti soncu saj ima ob geslu in članskem imenu dodatno pojasnilo pravice, Jezusu Kristusu, ter se osvobodi oblačil starega člo-v smislu kratkega epigrama. Izbrano akademsko ime veka in njegovega početja« (Fiz. I, 6).398 Čeprav epigram Der Verneuerte ( Prenovljeni) in geslo Formosius rena- Valvasorjevega emblema, v katerem je kralj ptic izrecno scens ( Lepši ob ponovnem rojstvu) izjemoma dopolnju- imenovan Jupitrov orel, izpostavlja antično konotacijo, jeta verza: Ex senio rediturus adit Iovi armiger aethe- je prevladujoča ikonografija krščanska. Klasična grška ram/ Solis ubi hanc puro sidere flamma cremat ( Jupitrov in rimska ikonografija orla namreč ne poznata motiva orel se vrača iz starosti in k nebu se vzpenja, tja,/ kjer pomladitve z letom proti soncu, ki orlu sežge stara pe-sončni ga plamen s prečistim sijajem objame). Grahovar resa, da odpadejo in namesto njih zrastejo nova. Šele v tokrat naslika orla, ki leti nad morjem, iz peruti pa mu ikonografiji zgodnjega novega veka, zlasti v emblema-izpadajo peresa. Orel obrača glavo nazaj k soncu, ven- tiki, pride do povezovanja Jupitrovega orla, ki lahko leti dar se oddaljuje od njega in se počasi spušča. visoko nad oblaki in se najbolj približa soncu, z moti- Sporočilo emblema je tako jasno, da o njem ne bi bilo vom pomladitve, ki izhaja iz Fiziologa in svetopisemske treba izgubljati besed, če ne bi v obstoječi vsebinski tradicije. Pictura Valvasorjevega emblema se osredotoča interpretaciji prišlo do nepričakovanega zdrsa. Avtor na epizodo z ožganimi peresi, ki odpadajo z orlovih kril. ikonografskega kataloga namreč opisu emblemske sli- čice izjemoma doda kratko obrazložitev: »Slika orla v antitetični obliki potrjuje devizo« (Kastelic, 2001, str. 217). Očitno ga je zbegalo, da orel (v nasprotju z dru- gimi emblemi v Dizmovi kroniki) ni naslikan v letu proti soncu, ampak leti proč od njega, pri čemer mu iz peruti izpadajo peresa. Kasteličeva trditev je proble- matična že v izhodišču, saj je v neskladju s samo teori- jo renesančnega emblema: vsi nosilci sporočila morajo biti organizirani po načelu medsebojnega dopolnjeva- nja, tako da skupaj izoblikujejo homogeno emblemsko vsebino. Antitetična struktura v emblematiki pomeni sintezo dveh različnih (tudi nasprotujočih si) simbo- lov, ki v interakciji oblikujeta novo emblemsko spo- ročilo sličice, pri čemer mora biti slednje usklajeno z geslom in epigramom.396 Povedano drugače: besedilni Emblem z orlom, ki mu sonce ožge perje, Wolfgang in slikovni del emblema ne moreta biti v antitetičnem Helmhard von Hohberg, Lust- und Artzeney-Garten razmerju tako, kot predlaga Kastelic. des Königlichen Propheten Davids, Regensburg 1675, V emblemu Karla Jožefa Valvasorja v resnici ni ni- fol. 103r. kakršne antitetičnosti, saj pictura smiselno ilustrira raz- širjeno različico motiva orlovega preroda, kakršno po- Motiv je v emblematiki dobro znan, saj embleme s to nuja že Fiziolog. Ostareli orel, beremo, poleti k soncu, vsebino najdemo tako v Picinellijevi zbirki kot v Bos-ki mu sežge staro perje ter razblini meglico v motnih chevi enciklopediji. Res je, da je izpadanje peres večkrat očeh, nato pa se trikrat potopi v bistro vodo, iz katere upodobljeno v trenutku, ko se orel približa soncu (med vzleti prerojen. Verodostojnost trditve avtor podkre- zgodnejšimi Claude Paradin, Devises Heroïques, Lyon pi s psalmistovimi besedami: » kakor orlu se obnavlja 397 Za svetopisemsko prepričanje, da se je orel sposoben pomla-diti, glej tudi Izaijo: » tisti pa, ki zaupajo v Gospoda,/ obnavljajo 396 Glej razlago emblema Janeza Erazma Engelshausa (TM, fol. svojo moč,/ vzdigujejo trup kakor orli …« (Iz 40,31). 147r). 398 Za celotno poglavje o orlu glej: Zucker, 2005, str. 78–82. 183 1551, emblem z geslom Renovata iuventus, str. 112), Tudi na vpisni strani barona Karla Jožefa se heraldični čeprav je tudi različica z orlom, ki leti proč od sonca, orel rodbine Valvasor preseli v emblemsko sličico in dobro dokumentirana.399 Prav tako je motiv orlovega simbolično predstavlja naročnika, ki z motivom leta preroda v neposredni navezavi na Jupitra v emblema- proti soncu izraža vero v večno življenje. S posebej po-tiki dokumentiran že z Nicolausom Reusnerjem, ki udarjeno antično ikonografijo orla kot Jupitrove ptice predstavi emblem s prerodom ostarelega orla in iden- pa razgledani naročnik, ki je že v mladih letih potoval tičnim geslom Renovata iuventus ( Emblemata Partim v Italijo (Golec, 2022, 27/1, str. 220), najbrž opozarja Ethica, et Physica, Frankfurt na Majni 1581, str. 101). na svoje zanimanje za kulturo klasične antike, ki so jo Reusner po uvodnih verzih epigrama, v katerih orla imeli kranjski akademiki zelo v čislih. imenuje Jupitrovo ptico ter spregovori o letu proti soncu in prerojenju, razlago izpelje v uveljavljenem krščanskem kontekstu. V vsebinskem pogledu je torej emblem zelo blizu Valvasorjevemu, vendar Reusner zagotovo ni bil zgled za emblemsko sličico v ljubljan- ski spominski knjigi, saj njegova pictura kaže orla, ki stoji na eni nogi, v drugi pa drži Jupitrovo strelo, ki je omenjena tudi v spremnih verzih. Dejstva, da je motiv orla z izpadajočimi peresi, ki leti proč od sonca, v emblematiki ustaljen ikonografski motiv, na tem mestu ni treba posebej obsežno doku- mentirati. Natančno namreč poznamo prototip, po ka- terem se zgleduje Valvasor: v priljubljeni Hohbergovi knjigi je na fol. 103r emblem, ki ima identično geslo kot Valvasorjev ( Formosius renascens) in sličico, ki jo je Grahovar skoraj v celoti povzel. Primerjava še pojas- ni, zakaj se v emblemu Karla Jožefa Valvasorja pojavi dopolnilno besedilo: baron je očitno želel vključiti del Hohbergovega epigrama in Grahovar je vestno prepi- sal prva dva verza. Za razumevanje vsebine emblema v Dizmovi kroniki sta ilustrativna tudi druga dva verza, ki nista vključena v vpisno stran: antično vsebino do- polnjujeta s specifično krščansko ikonografijo preroda, neposredno povezano s Kristusovo žrtvijo na križu.400 399 Glej na primer: Cam., III, embl. 14 ali Bosc., I, embl. 853. Bosch ob sličici orla, ki leti proč od sonca in mu iz kril od- padajo peresa, ponudi tri gesla: Renovata juventus, Et damna juvabunt in Donec renover (I, str. 59). Izrecno utemeljitev za motiv orla, ki mu stara peresa izpadajo, potem ko se že oddaljuje od sonca, najdemo v priljubljeni enciklopediji Bartolo- meja Angleža O lastnostih stvari, kjer piše, da vročina sonca orlu razširi pore, zaradi česar mu začnejo peresa izpadati ( De proprietatibus rerum, XII, 1). 400 »… pietas Divina suos licet ardor adurat/ igne crucis tamen has sic re-novare solet« (Hohb., fol. 103r). Čeprav je v motivu orlovega pre- roda Kristus največkrat simbolično predstavljen s soncem, je tudi interpretacija orla kot podobe Križanega vzpostavljena že v sre- dnjeveški ikonografiji. Povezava ne temelji samo na ideji odre- šitve in vnebovzetja, krščanski pisci namreč silhueto orla na nebu radi primerjajo s križem. Glej na primer: Arnold Bonnevalski, Tractatus de septem verbis Domini in cruce, 7, PL, 189, 1682. 184 3.31 Vpisna stran Karla Jožefa barona Kot običajno nam pri iskanju odgovora pomaga po-Flödniga (TM, fol. 296r) znavanje emblemskih knjig, le da v tem primeru za- mudno iskanje ni potrebno. Dovolj je, da polistamo Za Karla Jožefa Flödniga je Grahovar izdelal em- po že omenjenem delu Lust- und Artzeney-Garten des blemsko sličico s panoramskim krajinskim izsekom: Königlichen Propheten Davids Wolfganga Helmharda s soncem obsijane livade, med katerimi vijuga reka, v von Hohberga: Grahovar je namreč emblemsko sliči-daljavi obrobljajo hribi in gore, na desni strani je na co neposredno povzel po bakrorezu Georga Christop-nekoliko dvignjenem zemljišču dvorec, na levi, onstran ha Eimmarta v Hohbergovi knjigi (fol. 78r). Eimmar-reke, pa vidimo pastirja s čredo ovac. Pastoralo dopol- njujeta sprehajalca s psom, ki z desne strani zlagoma stopata proti reki. V prvi plan, skoraj na rob sličice, slikar kot ključni kompozicijski in ikonografski ele- ment postavi drevo s ptičjim gnezdom, v katerem pti- ca hrani svoje mladiče. Motiv ptice, ki prinaša hrano piščetom, se povezuje z idejo starševske skrbnosti, ki je v Flödnigovem emblemu podkrepljena z izbranim članskim imenom Der Sorgfältige ( Skrbni) in geslom Haec cura parentis ( To je starševska skrb).401 Spokojno krajino s pastirjem, ki pase ovce, lahko razumemo kot idilično dopolnilo motivu skrbnosti, s katerim se tako likovno kot vsebinsko zaokroži sporočilo emblema. Z vidika ikonografije živali se ob tem kljub vsemu zastavlja vprašanje: je ptič v gnezdu le generični pred- Emblem z golobom grivarjem, Wolfgang Helmhard von stavnik svojega rodu ali sta imela morda naročnik in Hohberg, Lust- und Artzeney-Garten des Königlichen slikar v mislih natančno določeno vrsto, kar bi ute-Propheten Davids, Regensburg 1675, fol. 78r. gnilo vplivati na razumevanje emblema in njegovo kontekstualizacijo? Niti ob pregledu miniature s po- večevalnim steklom ni mogoče z zanesljivostjo dolo- tovo kompozicijo je slikarsko obogatil in vanjo vnesel čiti, za katero ptičjo vrsto gre. Anatomske značilnosti več razgibanosti, poudaril vijugavo reko in dodal dva in primerjava z različnimi pticami, ki jih je Grahovar sprehajalca s psom ter pastirja, ki pase ovce. Obenem s precejšnjim realizmom naslikal za naročnike emble- je emblemski značaj slike poudaril tako, da je izpustil mov v spominski knjigi Dizmove družbe, omogočajo drevo, ki ga je Eimmart postavil levo od osrednjega izključitev ujed, vodnih ptic ter prepoznavnejših ptič- drevesa z gnezdom, in prezrl zlomljen ostanek debla jih vrst, kot so vrane, srake in nekatere manjše ptice na desni strani. S tem je gledalčevo pozornost usmeril pevke. Ptič v Flödnigovi emblemski sličici se z obliko na drevesno krošnjo v glavni osi miniature, kjer je vse-vratu in glave, s polnostjo telesa, razmeroma majhnimi binsko jedro emblema. Kljub spremembam ni dvoma, krili in kratkim repom še najbolj približa Grahovarje- da je krajinski izrez z dvorcem povzet po Eimmartu, vim upodobitvam goloba, vendar so mojstrovi golobi v kar velja tudi za drevo z gnezdom, v katerem ptica hra-drugih emblemih svetle ali povsem bele barve.402 ni svoje štiri mladiče. Pri tem ni mogoče spregledati, kako natančno je mojster Flödnigove vpisne strani po- 401 Gantar geslo prevaja kot » To je očetova skrb« (Kastelic, 2001, snel podobo odrasle ptice: stojni motiv, naklon glave, str. 218). Ikonografska analiza pokaže, da je zaradi konteksta evropske emblematike pravilnejši prevod » To je starševska velikost in oblika polnega telesa z majhnimi perutmi skrb«, pri čemer je poudarek na dejstvu, da gre za zgled star- so skoraj identični kot na bakrorezni predlogi. Čeprav ševske skrbi, ljubezni in tudi požrtvovalnosti. Prevod » očetova v Hohbergovem emblemu ptica ni poimenovana, jo skrb« je toliko bolj zgrešen, ker se v emblemskih knjigah geslo lahko zaradi alegoričnega sporočila razumemo kot izrecno nanaša na ptičjo mater. upodobitev goloba, natančneje, goloba grivarja ( Colu- 402 Glej, na primer, emblema F. K. Hohenwarta (TM, fol. 268r) in J. K. Lichtenberga (TM, fol. 367r). V slednjem je bela bar- mba palumbus). Nemški učenjak se namreč pri snova-va ikonografsko pogojena, saj golob simbolizira Sv. Duha. nju emblema naveže na dobro znan motiv, ki ga v svet 185 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Karla Jožefa barona Flödniga, 1740, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 296r. 186 emblematike uvede že Alciati. Ob tem je očitno, da v Hohbergovi knjigi in Dizmovi kroniki: golobica ne Grahovar grivarja ni poznal iz lastnih opažanj, zaradi hrani mladičev, ampak skladno z opisom v epigra- česar je toliko zvesteje sledil upodobitvi v Hohbergovi mu sedi v gnezdu in greje svoj zarod. Puljenje perja, knjigi. To hkrati pojasni, zakaj je (v nasprotju z večino s katerim naj bi samica postlala mladičem, likovno ni ptic, ki jih je mojster naslikal v Dizmovi kroniki) ptiča izpostavljeno. Letni čas – zgodnja pomlad – je naka-v emblemu barona Flödniga težje identificirati. zan s tem, da je drevo405 z gnezdom še golo (kadar je Alciatijev emblem Amor filiorum ( Ljubezen do otrok emblemska sličica zasnovana panoramsko, so gola vsa oziroma Starševska ljubezen) najdemo že v prvi izda- drevesa v pokrajini).406 Pod vplivom novoveških nara-ji njegove knjige Emblematum liber (Augsburg 1531, voslovcev, ki zgodbo o zgodnjem gnezdenju grivarjev C3r). navajajo kot emblemsko zanimivost, vendar jo s svoji- 403 V njem je samica goloba grivarja predsta- vljena kot utelešenje starševske ljubezni, predanosti mi opazovanji dokončno ovržejo, pride v emblematiki in požrtvovalnosti, o čemer nazorno govorijo verzi do premika: proti koncu 17. stoletja se začnejo pojav-epigrama. Alciati piše, da grivarji gnezdijo zelo zgodaj, ljati ilustracije, kjer krajina ni več zimsko gola, ampak zato mladiče ogrožata mrzli veter in pozni sneg. Da pomladanska, drevesna krošnja pa je že olistana.407 bi obvarovala zarod, si samica populi perje in z njim Grahovarjeva emblemska sličica v osnovni kompozici-nastelje gnezdo. Sama brez zaščite umre od mraza, ji nadaljuje likovno tradicijo Alciatijevega emblema v piščeta, zakopana v toplo perje, pa preživijo zmrzal.404 izdajah, kjer pictura kaže krajino z drevesom v ospred-Motiv grivarja je v emblematiki precej popularen in ga ju, čemur so sledili številni ilustratorji emblemskih med drugim najdemo v Picinellijevem Mundus Sym- knjig.408 Vendar se, kot rečeno, neposredno zgleduje bolicus (I, 4, embl. 266, str. 284). po Eimmartovem bakrorezu, v katerem je skrb staršev Pictura omenjenega emblema se pri Alciatiju in večini za mladiče predstavljena z motivom golobice, ki pišče-avtorjev, ki mu sledijo, razlikuje od emblemske sličice tom prinaša hrano. Vsebinski premik je pri Hohbergu pogojen s konceptom njegove knjige, kjer se emblemi vsebinsko povezujejo s psalmi. Zadnji verz 78. psalma, 403 Golob grivar je pri Alciatiju in večini avtorjev emblemskih ki ga kot osrednji poudarek emblemskega sporočila knjig imenovan palumbes, včasih pa ga pisci preprosto označi- izpostavi Hohberg ( Und er weidete sie mit aller Treue, jo z rodovnim imenom (lat. columba), ki je v zgodnjem novem veku (tudi v antiki in srednjem veku) splošno uveljavljeno po- Ps 78,72), govori o Božji ljubezni in skrbi za izbra-imenovanje za goloba ne glede na vrsto. no ljudstvo, pri čemer je v prispodobo vključen tudi 404 » Ante diem vernam boreali cana palumbes, motiv hranjenja (paše), ki mu jo naklanja.409 Eimmart Frigore nidificat, praecoqua & ova fovet. smiselno sledi vsebinskemu premiku in v nasprot- Mollius & pulli ut iaceant sibi vellicat alas, Qûis nuda hyberno deficit ipsa gelu…« ju z uveljavljeno tradicijo upodobi ptico, ki v gnezdu Materinsko ljubezen in skrb golobice Alciati postavlja za hrani mladiče. Zaradi izrazito krščanske alegorizaci-zgled ljudem in v zaključku epigrama retorično sprašuje: »… je, ki prevladuje tudi v emblemih Dizmove kronike, je Ecquid Colchi pudet, vel te Procne improba mortem? Cum volucris propriae prolis amore subit?« (Alc., 1531, C3r). Navedbo o samici grivarja, ki svoje mladiče požrtvovalno 405 V nekaterih zgodnjih ilustracijah (pariške izdaje Alciatija zaščiti pred mrazom, Alciati svobodno povzema po Alfeju pred sredino 16. stoletja) se namesto drevesa pojavlja prire- iz Mitilene ( Grška antologija, IX, 95), vendar izvorno grško zan trs, ki v evropski ikonografiji rastlin pogosto simbolizira besedo » órnīs« (ptica) v latinščino prevede kot » palumbes«. zimo. O skrbi grivarjev za zarod piše tudi Plinij ( Naravoslovje, X, 406 Glej, na primer, Emblematum liber, Padova 1621, embl. 194, 105–107), ki v nasprotju z Alciatijem pravi, da samica gnez-str. 824–825. di pozno, šele po poletnem enakonočju. Dramsko učinkovita podoba požrtvovalne matere je bila med avtorji emblemskih 407 Glej emblem z geslom Ama, non clama v popularni zbirki Ge-knjig izjemno priljubljena in se je zakoreninila ne glede na to, dancken Muster und Anleitungen Johanna Christopha Weigla da je v nasprotju z naravoslovnimi dejstvi o gnezdenju goloba (Nürnberg, ok. 1710, str. 5). grivarja. Ob tem velja omeniti, da Gesner kljub temu, da na- 408 Različica s krajinskim izrezom se prvič pojavi v Alciatijevi tančno (in pravilno) opisuje gnezdenje golobov, izrecno ome-Emblemata, ki je leta 1548 izšla v Lyonu (str. 156). V neka- nja emblemsko tradicijo in Alciatijevo navedbo o požrtvoval- terih poznejših izdajah (na primer Liber Emblematum/Kun- ni samici, ki gnezdi zgodaj in si populi perje, da bi zavarovala stbuch, Frankfurt na Majni 1567, fol. 50r) je krajinskemu mladiče (Gesn. 1555, Lib. III, str. 300–301). Alciatijev em- ozadju namenjene vse več pozornosti. blem navaja tudi Aldrovandi, ki celo vključi geslo in besedilo 409 V slovenskem standardnem prevodu se verz glasi: » Pasel jih je epigrama ( Ornithologiae tomus alter, 1687, Lib. XV, str. 495). s popolnostjo svojega srca,/ z razumnostjo svojih rok jih je vodil.« 187 Vpisna stran Karla Jožefa barona Flödniga, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. razumljivo, da je bila Hohbergova različica Flödnigu posebej blizu. V kontekstu ikonografske večplastnosti, ki je značilna za embleme v ljubljanski spominski knjigi, se ob vpi- sni strani barona Flödniga nehote zastavlja vprašanje: ali smemo zaradi vsebinske povezave z 78. psalmom Grahovarjevega pastirja razumeti kot aluzijo na psal- mistove besede » Pasel jih je s popolnostjo svojega srca …«? Lahko torej pastirca z ovcami razbiramo kot do- polnilo emblemskega sporočila in ne zgolj kot slikovit pastoralni dodatek? Glede na domišljenost emblemov v Dizmovi kroniki in duhovite namige, ki jih pogosto skrivajo, je odgovor najverjetneje pritrdilen. 188 3.32 Vpisna stran Leopolda Ludvika skupen motiv divje koze oziroma kozoroga, ki najraje pl. Hohenwarta (TM, fol. 298r) živi v gorah, ker ima z vršacev dober razgled in že od daleč zapazi sleherno nevarnost. Zaradi tega je kozo- V emblemski kartuši Leopolda Ludvika Hohenwarta rog v alegorični razlagi izraz Božje modrosti, ki ljubi je naslikana alpska krajina: na levi je strmo skalnato go- vrhove duha, to je apostole in preroke. Njegova ostro-rovje z dvema kozorogoma, na desni se odpira pogled v vidnost simbolizira pronicljivost duha ter sposobnost dolino, kjer vidimo reko, grajsko arhitekturo in v daljavi razločevanja med dobrim in zlim (Heck in Cordonni-cerkvico na otočku.410 Pokrajino ožarja sonce z vpisa- er, 2012, str. 212; Marino Ferro, 1996, str. 86–87 ). nim Kristusovim monogramom IHS. Napisni trak nosi Tovrstne simbolne vsebine sprejme tudi renesansa, geslo Nec temere nec timide ( Ne predrzno ne strahopetno vsebinsko nadgradnjo pa doživijo prav v emblematiki. ali Ne prenagljeno ne obotavljivo),411 pod kartušo pa je V emblemih kozorog predstavlja tudi stanovitnost in zapisano akademsko ime Providus ( Previdni). čistost, ki človeka varuje pred pregreho, ter modrost Za razumevanje sporočila emblema je ključna ikono- tistih, ki zaupajo v Boga in se brez strahu vzpenja-grafija kozoroga, saj dejstvo, da je v emblemski sličici jo na strme vršace duha, da so mu čim bližje.414 Prav izrazito izpostavljen, samo po sebi opozarja na njegovo tako simbolizira željo po doseganju najvišje krepos-simbolno vrednost. Kozorog, gorska ali divja koza412 ti, do katere vodi pot, ki zahteva veliko preudarnosti, je v krščanstvu uveljavljena podoba modrosti, razum- poguma in sposobnosti pravilne presoje. Motiv se v nosti in previdnosti, pa tudi trdne vere in celo samega renesansi neposredno poveže z idejo dobrega vladarja, Kristusa. Tovrstni pomeni izhajajo iz najzgodnejših kneza ali vojskovodje, ki bi moral imeti naštete vrline. redakcij Fiziologa (I, 41) ter se razvijajo v nekoliko Typotius, na primer, predstavi dva emblema s takšno poznejših latinskih različicah413 in bestiarijih. Vsem je vsebino: na prvem kozorog stoji na visoki pečini, od koder mu pogled seže na vse strani (III, str. 66), na drugem pa kozorog (upodobljen kot gorska koza ali 410 Avtor ikonografskega kataloga piše, da je ob vznožju gora Blejsko jezero z otokom in cerkvijo. Katalog prinaša le opis gams) podobno kot pri Hohenwartu skače čez prepad sličice brez vsebinske razlage (Kastelic, 2001, str. 218). Dro- z enega gorskega vrha na drugega (I, str. 119).415 Na ben otoček s cerkvico mogoče res spomni na Bled, vendar je Hohenwartovi vpisni strani se sličica s kozorogi med identifikacija prenagljena: če natančno pogledamo, lahko vidimo, da je »jezero« v resnici reka, krajinski izsek pa tudi ne vršaci in spremljajoče geslo gladko zlijeta v sporočilo ustreza panorami okolice Blejskega jezera. emblema: stopati skozi življenje premišljeno in pre- 411 Gantar geslo prevaja kot » Ne drzno ne strahopetno«. Izrek ver- udarno, z občutkom za pravo mero. Kozorog tudi jetno izhaja iz Nikomahove etike (II, 6), kjer Aristotel govori tu simbolično predstavlja naročnika, kar skladno z o konceptu prave mere ter med drugim piše, da kreposten mož ni ne prenagljen ne obotavljiv, temveč pogumen. V tem kontekstu izpostavlja preudarnost in pogum v smislu pre- Palat. Lat. 1074, foll. 1–22) – v 20. poglavju govori o divji kozi mišljenosti in pretehtanosti v odločitvah in dejanjih. Tudi v ( De caprea), vendar ob tem navaja tudi grško ime dorkás. Po- kontekstu evropske heraldike, kjer je deviza zelo priljubljena, leg že omenjenih vsebin posebej izpostavlja izredno daljno- je očitno, da gre za opozorilo pred predrznostjo, prenaglje- vidnost živali ter v povezavi z Visoko pesmijo in 137. psalmom nostjo, lahkomiselnostjo ipd. na eni ter obotavljivostjo in stra- razvija zanimivo kristološko ikonografijo kozoroga. hopetnostjo na drugi strani. Tovrstne vsebine zasledimo tudi 414 Glej, na primer, Picinelli, I, 5 embl. 161 ter 162, str. 360, ter v ikonografiji kozoroga, kar je pri Hohenwartovi vpisni strani emblem 17 v Émblemes ou devises Chrétienes (Utrecht, 1697, bistveno za pravilno razumevanje emblemskega sporočila. str. 41). Simbolika kozoroga je najizčrpneje predstavljena v 412 Simbolika kozoroga oziroma divje koze je zelo kompleksna posebnem poglavju, ki mu je namenjeno v knjigi članov Acca- in v nekaterih vsebinah povezana tudi z domačo kozo. V demie degli Occulti v Brescii (Bartolommeo Arnigio, Rime de svetu živalske simbolike je s poimenovanjem divja koza ali gli Academici occulti con le loro imprese et discorsi, Brescia 1568, gorska koza največkrat mišljen kozorog ( Capra ibex), čeprav str. 85–89). je treba pojem divje koze razumeti kot posplošitev in je iz 415 Prvi emblem je oblikovan po devizi mantovskega markiza ilustracij včasih razvidno, da je imel pisec/ilustrator v mislih Gianfrancesca I. Gonzage, drugi se nanaša na devizo jeru- tudi gamsa ( Rupicapra rupicapra). V grškem izvirniku Fiziolo- zalemskega kralja Balduina II. Oba imata isto geslo: Ad nos ga je žival poimenovana dorkás, navedene lastnosti in simbol-laudis amor, vendar je v prvem kozorog upodobljen kot alpski ne vsebine pa se v nekaterih srednjeveških bestiarijih v modi- kozorog, v drugem pa bolj spominja na gamsa, čeprav avtor ficiranih različicah pojavljajo v dveh ločenih poglavjih: o divji v obeh za žival uporabi isto latinsko poimenovanje capreo- kozi ( Caprea) in o kozorogu ( Ibex). lus. Typotiusova emblema nazorno ilustrirata dejstvo, da pisci 413 Latinski Fiziolog verzije B – najstarejši ohranjen rokopis iz emblemskih knjig sledijo srednjeveški tradiciji ter z vidika ži- 10. ali zgodnjega 11. stoletja hrani Vatikanska knjižnica (Ms valske simbolike ne razlikujejo med kozorogom in gamsom. 189 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Leopolda Ludvika pl. Hohenwarta, 1740–1741, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 298r. 190 Vpisna stran Leopolda Ludvika pl. Hohenwarta, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. uveljavljeno prakso potrjuje tudi povezava s heraldiko: V kontekstu Picinellijevega vpliva na ikonografi-v Hohenwartovem grbu je glavno grbovno znamenje jo emblemov v Dizmovi kroniki je zanimivo, da je v kozorogov rog. Mundus Symbolicus opisan podoben emblem z geslom Per invia viam (I. 5, embl. 177, str. 362), v katerem avtor izpostavi izjemno spretnost kozoroga, ki skače čez previse in prepade, z enega skalnega grebena na drugega, in najde pot tudi tam, kjer ni nobenih stez.416 Alegorična razlaga emblema dodaja, da kozoroga pri tem vodi zaupanje v Boga in da je ta žival podoba pravičnika, ki trdno veruje v Kristusa ter sledi njegovi poti. Vsebinska vez med emblemom v Picinellijevi en- ciklopediji in Hohenwartovim emblemom je več kot očitna: oba kozoroga na Grahovarjevi sličici skačeta z gore na goro, pri tem pa dvigujeta glavo proti son- cu, ki zaradi vpisanega monograma IHS simbolizira Kristusa. Geslo Nec temere nec timide in člansko ime Providus 417 ob tem izpostavljata idejo preudarnosti, ki človeka vodi na strmih in nevarnih poteh. 416 Picinelli je eden redkih avtorjev emblemskih knjig, ki divjo kozo in kozoroga obravnava v ločenih poglavjih. Vendar je iz Emblem jeruzalemskega kralja Balduina II., Jacobus emblemov, ki jih opiše, razvidno, da je delitev z ikonografske- Typotius, Symbola divina et humana, I, ga vidika problematična: v emblemih obeh poglavij se značil- Praga 1601–1603, str. 119. nosti in simbolne vsebine divje koze in kozoroga prepletajo. 417 Providus v latinščini ne pomeni samo previden, ampak tudi preudaren, tisti, ki gleda naprej oziroma predse. 191 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Volfa Engelberta Ignaca grofa Auersperga, 1741, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 306r. 192 3.33 Vpisna stran Volfa Engelberta vzvišenosti nad nevarnostmi in tegobami tega sveta: Ignaca grofa Auersperga kdor stremi k višjim ciljem, najde zavetje v Bogu in zlo (TM, fol. 306r) mu ne pride do živega. Odprti emblem grofa Auersperga ponuja pogled na Ob tem ostaja odprto vprašanje, zakaj je slika orla, obmorsko pokrajino z mogočnimi ruševinami, pred ki ga puščice ne dosežejo, dopolnjena z eksotičnim katerimi stojijo štirje moški v eksotični opravi, ki z motivom »indijanskih lokostrelcev«, kot jih imenu-loki streljajo na orla. Orel leti k soncu in je tako vi- je Kastelic (2001, str. 222).419 V emblemskih knjigah soko na nebu, da ga puščice mož, ki nosijo perjanice bi takšno podobo zaman iskali – sličice se omejujejo in so oblečeni samo v kratka pisana krila, ne morejo na poenostavljeno predstavitev orla, ki ga puščice ne doseči. Jalovost njihovega početja potrjuje geslo na na- dosežejo. Ključ do razumevanja tega ikonografskega pisnem traku, ki ga kralj ptic drži v krempljih: Irrideo oreha ponuja emblem v knjigi Jacoba Boscha (III, tela ( Ne zmenim se za strelice). Grofovo člansko ime embl. 1025), posvečen ideji plemenitega državnika, Der Hochschwebende ( Visoko lebdeči) zaokroži podobo ki je vzvišen nad obrekovanji in spletkami. Bakrorez orla, ki leti višje kot drugi ptiči in ga puščice ne morejo z orlom in puščicami namreč spremlja deviza Haud zadeti. ullae potuere ( Nikakor ne more), notica ob emblemu pa opozarja, da je geslo povzeto po Vergiliju. Dejansko Prepričanje, da se lahko orel dvigne višje od dru- gre za besede iz verza, ki ga najdemo v Georgikah, ko gih ptic, je bilo močno razširjeno že v antiki in tako pesnik ob omembi Indije govori o drevesih, katerih v Grčiji kot v Rimu povezano s predstavami o orlu krošnje so tako visoke, da nobena puščica ne more kot Zevsovi oziroma Jupitrovi sveti ptici. Stari Grki poleteti do njihovega vrha, pa čeprav so domorodci in Rimljani so verjeli, da zmore orel leteti tako viso- spretni lokostrelci.420 Motiv orla, nedosegljivega za ko, da ga strele ne poškodujejo. Nasprotno, spremlje- lovske puščice, je torej pri Boschu povezan z Indijo valec vladarja bogov lahko celo nosi strele v svojih in Vergilijevo prispodobo o višini tamkajšnjih dreves, krempljih.418 Motiv orlovega visokega leta ima v kr- pictura pa je skladno z lapidarnostjo kompozicij, ki je ščanski eksegezi od vsega začetka alegoričen pomen, značilna za večino emblemskih sličic v njegovi zbirki, ki se dodobra zakorenini s sv. Avguštinom. Hiponski omejena na najnujnejše likovne prvine: orla v letu in škof intelektualno zahtevnost Janezovega evangelija v puščice pod njim. odnosu do ostalih treh evangelijev primerja z letom orla, s čimer je vzpostavljena dimenzija posebne du- Grahovar je imel na voljo celo vpisno stran, sporočilo hovne odličnosti ( In Evangelium Joannis tractatus, Auerspergovega emblema pa je dopolnil s slikovitim XXXVI, 5, PL 35, 1666). Obe tradiciji se zlijeta v em- prizorom »indijanskih« lokostrelcev, ki so v resnici blematiki, kjer je motiv zelo pogost in ima célo paleto Indijci, o katerih piše Vergilij. Slikar in naročnik sta simbolnih vsebin. V sonce, h kateremu se obrača orel, lahko likovne zglede za eksotični motiv »Indijancev« je – kot pri mnogih emblemih – Grahovar vrisal Božje našla v različnih virih – od alegoričnih predstavitev oko. Vsebinsko izhodišče Auerspergovega emblema je kontinentov, kjer spremljajo poosebitev Amerike, do torej povezano z ikonografijo preroda in vstajenja v Kristusu, ki je sonce pravičnosti ( Christus sol iustitiae), 419 Moški v kratkih krilcih s peresnimi kronami na glavi, oboro- ženi z lokom in puščicami, so v umetnosti in kulturi zgodnje- vendar emblemsko sporočilo tokrat izpostavlja idejo ga novega veka značilni predstavniki Amerike, poimenovanje pa izvira iz Kolumbovega zmotnega prepričanja, da je odkril Indijo. Vse od 16. stoletja jih najdemo v alegoričnih prizorih 418 Orla v povezavi z Zevsom in njegovo strelo omenja že Pindar (predvsem v okviru ikonografije štirih kontinentov), v ilustri- v Pitijski odi (I, 5–10), večkrat pa ga srečamo v rimskem pe- ranih knjigah s področja geografije in zgodovine, potopisnih sništvu, na primer v Ovidijevih Metamorfozah (X, 155), Ho- delih itd. Tudi sama personifikacija Amerike je od prve ilu- racijevih Odah (IV, 4) in Vergilijevi Eneidi (V, 252). O orlu strirane izdaje Ripove Ikonologije naprej tradicionalno upo-in streli piše tudi Plinij ( Naravoslovje, X, 4). Najpogostejše dobljena kot žena s peresno krono, oblečena v kratko krilo, likovne realizacije motiva orla, ki v krempljih drži strelo, naj- njen glavni atribut pa je lok s tokom puščic. demo na helenističnih kovancih ptolemajske dinastije in na 420 » Aut quos Oceano propior gerit India lucos,/ Extremi sinus orbis: rimskih novcih. V Rimu je orel s strelo eden najpomembnej-ubi aera vincere summum/ Arboris haud ullae jactu potuere sagi- ših državnih simbolov, ki se pojavlja na praporih rimskih legij, ttae?/ Et gens illa quidem sumits non tarda pharetris« ( Georgike, pogost pa je tudi v drugih kontekstih. II, 122–125). 193 ilustracij v geografskih atlasih ali zgodovinskih zapisih za Kranjsko in velik del srednje Evrope, dokler niso o Novem svetu. Zagotovo gre pri tem tudi za odmev bili leta 1593 uničujoče poraženi v bitki pri Sisku. V sočasnega navdušenja nad Orientom in eksotičnimi njej je pomembno vlogo odigral Andrej Turjaški, ki se deželami. Hkrati lahko z veliko verjetnostjo zapišemo, je s svojim junaštvom zapisal v zgodovino, slovenske da je posredno prisotna aluzija na antično zanimanje dežele pa poslej niso bile več tako neposredno ogrože-za čudesa Orienta, kot ga v pesniških podobah odsli- ne, saj so Turki osvajalne pohode preusmerili bolj na kavajo Vergilijevi verzi. sever proti cesarski prestolnici Dunaj.422 Turški paša, ki sedi ob kartuši in se lagodno naslanja na prevrnjen kamniti blok z vklesanim grbom rodbine Auersperg, ni neposredno vključen v osnovno sporo- čilo emblema, razumemo pa ga lahko kot izraz istega navdušenja nad eksotičnim, ki ga izpričujejo »Indijan- ci« v fantazijskih nošah. Slikoviti orientalski motivi z moškimi in ženskimi liki v otomanski noši se pojav- ljajo tudi v nekaterih drugih emblemih kranjskih aka- demikov, na primer v emblemu barona Marka Antona Billichgrätza (TM, fol. 320r) in barona Karla Leopol- da Rosettija (TM, fol. 357r). Liki v otomanskih obla- čilih se umeščajo v modno tradicijo t. i. turkerij, ki so v tem času priljubljene v številnih evropskih deželah, seveda tudi na ozemlju današnje Slovenije. Grahovar je orientalske motive večkrat vključil v svoje kompozi- cije – njegovo zanimanje za Orient je dokumentarno izpričano. V njegovi knjižnici sta bili vsaj dve ilustri- rani knjigi, posvečeni Bližnjemu vzhodu, v katerih je lahko videl obilo prizorov in eksotičnih noš.421 V pri- meru turjaških knezov bi turškega pašo mogoče lahko razumeli kot igriv namig na slavno zgodovino naroč- nikovih prednikov, ki so se borili proti Turkom. Sle- dnji so bili še pred dobrim stoletjem huda nevarnost 421 Polonca Vrhunc navaja, da sta v Grahovarjevi zapuščini med drugimi knjigami omenjeni »O. Daper D.: Beschreibung von Assia und Persien in Giovani Sagiedo: Neu eröffnete Ottoma- nische Pforte« (Vrhunc, 1970, str. 110). Pri prvi gre za delo ni- zozemskega pisca Olferta Dapperja Asia, of naukeurige besch- ryving van het rijk des Grooten Mogols, en een groot gedeelte van Indiën: ... beneffens een volkome beschryving van geheel Persie, Georgie, Mengrelie… (Amsterdam 1672), ki ga je imel Gra- hovar v nemškem prevodu. Druga je v nemščino prevedeno in v skupnem zvezku izdano delo dveh avtorjev: Paula Ryca- uta The History of Turkish Empire from the year 1623 to the year 1677 (London 1680) in Giovannija Sagreda Memorie istorice de' monarchi ottomani (Benetke 1673). Nemški prevod obeh knjig je izšel pod naslovom Die neu-eröffnete Ottomannische Pforte: bestehend: erstlichen in einer grundrichtigen und aus eige- ner Erfahrung gezogenen Beschreibung deß gantzen Türckischen Staats- und Gottesdiensts ubersetzt aus deß ... Herrn Ricaut in Englitscher Sprach verfassten… Buch. Zweytens einer wolge- 422 Turška nevarnost je bila za notranjeavstrijske dežele in Za-faßten Außführlichen Histori der vornehmsten Geschichten aller hodni Balkan dokončno odpravljena po zmagah princa Ev- Ottomannischen Monarchen aus deß... Giovanni Sagredo ita- gena Savojskega nad Turki in podpisu mirovnega sporazuma liänischer Beschreibung ... (Augsburg 1694). v Požarevcu leta 1718. 194 3.34 Vpisna stran Jošta Vajkarda ter z več desetletij dolgo prakso oblikovanja emble- Antona grofa Barba mov v Dizmovi kroniki. Kadar naročnikova heraldična (TM, fol. 308r) žival v vlogi glavnega nosilca alegoričnega sporočila vstopi v emblemsko sličico, skoraj brez izjeme pred- V emblemski sličici grofa Jošta Vajkarda Antona stavlja samega akademika. Odstopanja od pravila so Barba je upodobljen krajinski izrez z lovom na leva redka, če se pojavijo, pa so ikonografsko utemeljena in v prvem planu. Lovec s puško na desni strani slike razvidna iz emblemske zasnove.423 drži enega od lovskih psov na povodcu, medtem ko je drugi napadel mogočno zver in se ranjen skuša re- Drugi razlog, ki navaja k bolj poglobljeni raziskavi šiti izpod levje šape. Lev, ki se ne boji preganjalcev, se Barbovega emblema, je potencialna prisotnost do-ponosno ozira proti lovcu, v drži, s katero slikar iz- datnih pomenskih ravni, kar je značilno za embleme postavi njegovo veličastje, in ima malone heraldični v spominski knjigi ljubljanskih akademikov. Osnov-značaj. Deviza na napisnem traku pravi: Otia sic inter na razlaga emblema, ki jo zaokrožata poosebitvi ob dubiae discrimina sortis/ forti confusus robore tutus agit grofovem grbu, izpostavlja posvetni vidik, medtem ( Sredi udarcev varljive usode spokojno uživa,/ kdor se na ko sporočilo o akademiku kot dobrem kristjanu, ki je svoje moči varno zanašati sme). Skupaj z akademskim tako ali drugače prisotno v večini emblemov Dizmove imenom Der Unerschrockene ( Neustrašni) emblem torej kronike, na prvi pogled ni razvidno. Ob prizoru lova sporoča, da lev, ki se lahko zanese na svojo moč, mirno na kralja živali, ki je v evropski umetnosti razmero-in brez večjih težav opravi z nevarnostmi, ki mu pri- ma redek, asociacije na krščanske vsebine kljub bogati hajajo na pot. Ker je lev hkrati grbovna žival rodbine kristološki ikonografiji leva zagotovo niso na prvem Barbo, simbolno predstavlja naročnika, ponosnega in mestu. Motiv, ki je zelo razširjen v umetnosti starih vplivnega predstavnika kranjskega visokega plemstva. visokih civilizacij, je, kot kažejo najnovejša odkritja, še Vsebina emblema je dopolnjena s poosebitvama, ki bistveno starejši.424 Priljubljen je tudi v grški in rimski stojita ob družinskem grbu: vojščak simbolizira moč umetnosti, po propadu rimskega cesarstva pa se redin pogum, žena v liku Atene modrost in preudarnost. keje pojavlja. V srednjem veku so bili levi v Evropi V izboru personifikacij se zrcalita osebnost in kariera dragocene zveri v menažerijah evropskih vladarjev, grofa Jošta Vajkarda Barba, ki se je aktivno udeleževal šele z intenzivnim uvozom v renesansi pa postanejo političnega življenja, bil deželni svetnik in poverjenik, tako razširjeni, da jih najbogatejši lastniki uporablja-predsednik poverjeniškega urada ter svetnik pri kranj- jo za igre, boje z drugimi živalmi ter inscenirane pri-ski deželni vladi (Preinfalk, 2016, str. 32). Dejstvo, da zore lova, v katerih tvegajo, da bo lev poškodovan ali ima vojščak ob baronovem grbu namesto orožja v roki celo ubit. V zgodnjenovoveški umetnosti motiv lova poveljniško palico, lahko morda razumemo kot namig na leva zaživi predvsem ob zgledovanju umetnikov na naročnikov položaj v deželni vladi. Tudi boginja po antičnih spomenikih, pozneje pa doživlja svobo-modrosti ni izbrana po naključju, ampak kaže na nje- dne, včasih tudi žanrsko obarvane predelave. Zara-govo izobraženost in široko razgledanost: Jošt Vajkard di slikovitosti se pojavlja celo v okviru umetne obrti je bil med drugim ponosen lastnik ene od večjih za- – v 17. stoletju ga najdemo na znamenitih delftskih sebnih knjižnic na Kranjskem, ki je ob njegovi smrti štela skoraj 600 zvezkov (Preinfalk, 2016, str. 32). 423 V ljubljanski spominski knjigi je tak primer emblem barona Krištofa Ottheima (TM, fol. 270r), kjer je ribič, ki je pravkar Emblem si kljub na videz preprosti ikonografiji zasluži ujel ribo, na simbolni ravni dejansko poistoveten z naročni- nekaj več pozornosti; najprej zato, ker spada med tiste, kom. Identifikacijo nedvoumno potrjujeta Ottheimovo član- sko ime ( Ribič) in dodaten napis ob moškem, ki lovi ribe: na ki jim avtor ikonografskega kataloga doda lapidarno, napakah se uči. Vidra, ki z ribo v gobcu plava v reki, je tokrat vendar zgrešeno vsebinsko interpretacijo. Kastelic na- prvenstveno v vlogi heraldične živali, ki se je preselila v em- mreč lovca na simbolni ravni poistoveti z naročnikom, blemsko sličico in dopolnjuje njeno vsebino. Glej razlago em- ki si je kot član Dizmove družbe izbral ime Neustrašni, blema na str. 173. in zapiše, da »boj z levom v emblemu kaže na člansko 424 Najnovejša odkritja skalnih slik v krajih Shuwaymis in Jub-bah v Savdski Arabiji, ki naj bi nastale ok. 6000 let pr. n. š., ime« (2001, str. 223). Razlaga je v nasprotju z uveljav- kažejo, da je motiv lova na leva s pomočjo lovskih psov v li- ljeno tradicijo vloge heraldičnih živali v emblematiki kovni umetnosti bistveno starejši in da se pojavi že v obdobju neolitika (Guagnin, 2018, str. 225–236). 195 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Jošta Vajkarda Antona grofa Barba, 1742, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 308r. 196 Lov na leva, Bestiarij iz Rochestra, 1225–1250, Britanska knjižnica, Ms Royal 12 F XIII, fol. 3v. keramičnih ploščicah.425 Morebitne krščanske ko- saj jim je služila za zanimivo alegorično razlago Kris-notacije je na ploščicah, ki niso opremljene z napisi, tusovega utelešenja in njegovo vlogo Odrešenika. Lev težko dokazovati, medtem ko v emblematiki najde- naj bi se lovcem, ki ga zasledujejo, izmaknil tako, da z mo nekaj zanimivih primerov z nedvoumno izraženo repom sproti zabrisuje svoje sledi. Fiziolog njegovo ve-kristološko vsebino. denje poveže s Kristusom, ki ga imenuje »duhovnega Izhodišče tovrstnih emblemov je ikonografija kralja leva« ( spiritualis leo): kakor lev zabriše svoje sledove, živali, ki temelji na Fiziologu in se redno pojavlja v sre- tako je Kristus zabrisal vse sledi svoje božanske nara-dnjeveških bestiarijih ter številnih drugih zapisih. Gre ve, da ga niti angeli niso spoznali, ter se po volji Boga za t. i. »prvo naravo« leva ( prima natura leonis), vedenj- Očeta utelesil v devici Mariji, da bi odrešil človeštvo. sko značilnost, v katero krščanski pisci niso dvomili, Ker ga tudi hudič ni prepoznal, se je Kristus žrtvoval za odrešitev človeka in se vrnil v nebesa, še zmeraj neprepoznan, tako da so se angelski kori spraševali: 425 Mogoče je prav delftska keramika navdihnila neobičajno em- » Kdo je ta Kralj slave?« (Fiz . I, 1–2).426 Pisec Fiziologa blemsko sličico grofa Barba, ki je naslikana izključno v pa- vprašanje povzema po psalmistu (Ps 23,8), s čimer leva leti odtenkov modre in bele barve. Emblemi na keramičnih ploščicah namreč niso redkost ter so jih uporabljali za du- eksplicitno poveže z Odrešenikom. V nekaterih besti-hovito dekorativno in notranjo opremo. Eden najbolj znanih arijih je epizoda ilustrirana z lovom na leva, v katerem primerov je soba na gradu Wrisbergholzen (ok. 1750), ki ima lovec s sulico jezdi na konju ali hodi peš, njegovi lovski stene v celoti prekrite s keramičnimi ploščicami, na katerih so upodobljeni emblemski prizori. Motive za 680 ploščic, ki psi pa se zaganjajo proti levu, ki se ne zmeni zanje. so prevzeti iz različnih emblemskih knjig, je naslikal Johann Christoph Haase. Glej: Köhler, 1988. 426 Glej celotno poglavje o levu (Zucker, 2005, str. 53–60). 197 Vpisna stran Jošta Vajkarda Antona grofa Barba, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. Zasledovanje leva se spremeni v slikovito srednjeveško tem posebej poudarja motiv pravičnosti in se dodatno predstavo o lovu na leva, pri čemer mogočna zver, ki je sklicuje na Salomonove besede: » Iustus quasi leo conv besedilu predstavljena kot podoba Kristusa, ohranja fidens absque terrore erit« (Prg 28,1).428 V alegorični veličastno držo kralja živali. V Bestiariju iz Rochestra interpretaciji emblema Picinelli združuje posvetno in (1225–1250, Britanska knjižnica, Ms Royal 12 F XIII, sakralno ikonografijo kralja živali, v kateri lev predsta-fol. 3v) je miniatura umeščena tako, da je tik nad njo vlja neustrašnega moža in dobrega kristjana, ki se mu ključni citat iz psalma: » Quis est iste rex gloriae«? ni treba ničesar bati. Prav verjetno je, da se šele v tej V emblematiki je kristološka ikonografija leva, ki se luči razkrije globlja vsebina emblema, ki ga je za spo-oblikuje na tradiciji navedenega odlomka iz Fizi- minsko knjigo ljubljanskih akademikov naročil grof ologa, neredko izpeljana v primerjavo s pogumnim, Jošt Vajkard Barbo – Neustrašni, ki se »varno zanaša pravičnim in milostnim vladarjem ali približana ideji na svoje moči«. krščanskega viteza. Picinelli v emblemu z geslom Im- pavidum ferient (I, 5, embl. 481, str. 401) za pravič- nega in pokončnega človeka, ki se brez strahu sooča z najtežjimi preizkušnjami, levjesrčnega moža, ki os- taja trden, četudi mu grozi, da se bo svet zrušil nanj, uporabi podobo leva, ki se ne zmeni za lovce.427 Ob 427 Imperterritum homininis animum Leonis emblemate adumbra- bis, quis lanceis ac sagittis impetitus, epigraphen ex Horatio sus- tinct: inpavidum ferient (Pic. embl. 481). Picinelli ob tem navaja Horacijeve stihe, iz katerih je vzeto nec fulminantis magna manus Iovis: geslo: si fractus inlabatur orbis, » Iustum et tenacem propositi virum inpavidum ferient ruinae« ( Carmina, III, 3, 1–7). non civium ardor prava iubentium, 428 Celoten verz se v Vulgati glasi: » Fugit impius nemine per- non voltus instantis tyranni sequente,/ justus autem, quasi leo confidens, absque terrore erit« mente quatit solida neque Auster, (» Krivični beži, čeprav ga nihče ne preganja,/ pravični pa je brez dux inquieti turbidus Hadriae, strahu, pogumen kot lev«). 198 3.35 Vpisna stran Antona Tadeja Ranjeni kozorog se pojavlja tako v heraldiki kot emble- Janeza Nepomuka barona matiki,432 čeprav je v emblemskih knjigah razmeroma Tauffererja (TM, fol. 327r) redek.433 V emblematiki namesto kozoroga v enaki vlo- gi pogosteje najdemo jelena, saj ozdravitev s pomočjo V emblemski sličici barona Tauffererja Grahovar predsta- divjega majarona antični pisci in srednjeveški bestiariji vi realen krajinski izsek v bližini Višnje Gore: vijugavo omenjajo tudi pri jelenu.434 Tako se v Picinellijevi zbirki, Višnjico, ki vodi pogled v globino, kjer na desni strani po kateri so člani Dizmove družbe najpogosteje posegali, prepoznamo dvorec Turn ali Višnje (nem. Weichselbach ali namesto kozoroga z geslom Hinc vulnus, salus et umbra Weixelbach) , kot je upodobljen v Valvasorjevi Slavi vojvo- pojavlja jelen (I, 5, embl. 216, str. 368).435 Za razumeva-dine Kranjske.429 V ospredju vidimo s puščico ranjenega nje geneze Tauffererjevega emblema je odločilno, da v kozoroga, ki muli nekakšno zelišče. Na napisnem traku knjigi Wolfganga Helmharda von Hohberga najdemo nad kartušo, ki okvirja sličico, je izbrano geslo: In vulnera emblem s podobo ranjenega kozoroga in identičnim quaero medelam ( Iščem zdravilo za rane), simbolno iden- geslom (fol. 51r). Pictura Hohbergovega emblema je tifikacijo naročnika z ranjenim kozorogom pa potrjuje naročniku očitno tako ugajala, da jo je Grahovar povzel tudi člansko ime: Der Verletzte ( Ranjeni). z minimalnimi spremembami. Mojster je krajinski izrez Motiv ranjenega kozoroga, ki se pozdravi z zdravilnim delno preoblikoval z vijugavo rečico, tako da jo je prib-zeliščem, je v evropski ikonografiji živali dobro znan. ližal pogledu na dolino Višnjice z naročnikovo graščino Omenjajo ga že antični pisci, med drugim Aristotel, ki Turn v ozadju, ranjeni kozorog pa je naslikan izjemno pravi, da s puščico ranjena divja kretska koza ali kret- prepričljivo in kaže, da je Grahovar emblematično žival ski kozorog ( Capra aegagrus cretica) poišče zdravilno zel diktamnos (vrsta divjega majarona, Origanum dicta- Ms 24, fol. 14v) in Ashmolejev bestiarij (Bodleianova knjižni- ca, Oxford, Ms Ashmole 1511, fol. 20v). mnus) in se z njim učinkovito pozdravi ( Nauk o živa- 432 Na primer grb grofa Ferdinanda II. Carafe, vojvode Nocer-lih, IX, 6). Plinij ponavlja Aristotelovo mnenje, vendar skega in grofa Sorianskega. Glej: Palliser, 1870, str. 66. Enak enak način zdravljenja pripiše tudi jelenom, čemur sle- motiv se pojavi tudi v emblemu, ki ga, dopolnjenega z geslom dijo nekateri drugi poznoantični in srednjeveški pisci. Vulnus, salus et umbra, v svoji knjigi o impresah grofu Ferdi- nandu Carafa posveti Girolamo Ruscelli ( Le impresse ilustri, Zelišče naj bi imelo čudodelno zdravilno moč: ne samo 1584, str. 179). da rano zaceli, celo puščico iztisne iz nje.430 Antični av- 433 Med popularnejšimi emblemskimi knjigami, ki vsebujejo torji ob tem poudarjajo bistrost kozoroga, ki se zna sam emblem z ranjenim kozorogom, lahko poleg Ruscellija ome- pozdraviti, v krščanski ikonografiji pa motiv dobi do- nimo Symbola et Emblemata Joachima Camerariusa. Came- rariusov emblem ima podobno sličico in identično geslo kot datno alegorično razlago: kozorog oziroma divja koza Ruscellijev. Dodan je epigram Ejiciit e caprae dictamnus vul- predstavlja dobrega in preudarnega kristjana (pogosto nere telum,/ Sic fugat ex animo spesque slausque metum, razlaga tudi pridigarja), ki so ga zadele puščice greha, a zna po- pa govori o duhovnem ozdravljenju v smislu zmage upanja, ki iskati ozdravljenje v Kristusu. iz srca prežene vsak strah (Cam. II, 1605, embl. 69). 431 434 Tako Plinij ( Naravoslovje, XXV, 52), Solin ( Polihistor, XIX, 15), Izidor Seviljski ( Etimologije, XVII, 9), Aleksander Nec-429 Slava vojvodine Kranjske, XI, str. 627. Turnska gospoščina je kam ( O naravi stvari, II, 136) in drugi. Razlog, da v zgodbi o bila v lasti družine Taufferer od leta 1664, ko jo je kupil ba- zdravilni moči diktamnosa nastopata kozorog in jelen, je jezi- ron Mihael Taufferer. Konec 19. stoletja je dvorec prešel v last kovne narave: Aristotel, ki prvi omenja zgodbo, za kretskega baronov Codelli, zato je v literaturi znan tudi kot Codellijev kozoroga uporabi besedo dorkás, zelo širok pojem, ki lahko v dvorec. Grajska stavba je bila požgana v drugi svetovni vojni. grščini pomeni divjo kozo, kozoroga, jelena ali celo antilopo. 430 Plinij dodaja, da zelišče raste samo na Kreti, z njim pa se zdravijo Ker je Plinij besedo na zgoraj navedenem mestu prevedel kot tudi ranjeni jeleni ( Naravoslovje, VIII, 41; XXV, 92). O moči div-jelen, se je zmeda nadaljevala tako v srednjem kot zgodnjem jega majarona, da iz rane izloči puščice, poročajo številni antični novem veku, dokler je ni razčistilo novoveško naravoslovje: in srednjeveški pisci: Dioskurid ( O zdravilnih učinkovinah, III, tako Gesner kot Aldrovandi pojasnita zaplet in oba se strinja- 34), Plutarh ( O bistroumnosti živali, Moralia, XII, 959A–985C), ta, da je imel Aristotel v mislih kretskega kozoroga oziroma Cicero ( O naravi bogov, II, 50) in Ambrož ( Heksameron, XI, 26). divjo kozo. Zgodbo ponavljajo tudi novoveški naravoslovci, na primer Co- 435 Ranjeni jelen, ki žveči divji majaron, se pojavlja tudi v zbirki nrad Gesner v knjigi, posvečeni sesalcem ( Historiae animalium Otta Vaeniusa Amorum emblemata (Antwerpen, 1608), le da liber I., De Quadropedibus viviparis, Zurich 1551, str. 322–323), je tam izpostavljen motiv ljubezni, za katero ni zdravila. Ge- in Aldrovandi v knjigi o kopitarjih ( Quadrupedum omnium bisul- slo ( Nullis medicabilis herbis) in verzi epigrama govorijo, da se corum historia, Frankfurt 1647, str. 302 ). ranjeni jelen lahko pozdravi z zdravilnim zeliščem, za tistega, 431 Glej: Aberdeenski bestiarij (University of Aberdeen, Univ. Lib., ki ga je zadela Amorjeva puščica, pa ni zdravila. 199 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Antona Tadeja Janeza Nepomuka barona Tauffererja, 1749, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 327r. 200 Vpisna stran Antona Tadeja Janeza Nepomuka barona Tauffererja, detajl emblemske sličice z geslom in članskim imenom. Julijskih Alp poznal iz lastne izkušnje. Razlog, zakaj se povezati s sporočilom emblema. Žena s tehtnico v levi-je Taufferer odločil za različico emblema s kozorogom ci in mečem v desnici je seveda poosebitev pravičnosti. namesto z jelenom, je na dlani: kozorog je heraldična Žena, ki s šestilom riše po listu papirja na pultu, bi lahko žival rodbine Taufferer, na kar opozarja baronov grb v predstavljala znanost ali njeno specifično področje: geo-osrednjem delu miniature. Hohbergov alegorični ko- grafijo. Na to kaže motiv dečka, ki sedi na tleh z razgrnje-mentar zgodbe o ranjenem kozorogu sledi srednjeve- nim zemljevidom pred seboj in šestilom v desni roki. Iz ški tradiciji in pravi, da človek v Bogu najde zdravilo za napisov na zemljevidu je razvidno, da gre za predstavitev rane, ki jih zadajajo puščice greha.436 S tem je potrjena vojvodine Kranjske z natančno notranjo razdelitvijo, ki jo razlaga Tauffererjevega emblema, ki bi jo lahko povzeli opredeljujejo napisi: INNER CRAIN, MITTER CRA-z besedami, da moder človek najde v veri zdravilo za vse IN, OBER CRAIN in UNTER CRAIN.437 Da je treba rane, ki nam jih prizadeva življenje. v kontekstu vpisne strani tudi dečka razumeti kot Poslikava Tauffererjeve vpisne strani v prvem planu vključuje dve ženski alegorični figuri in golega dečka, 437 Po videzu sodeč je Grahovar zemljevid povzel po karti vojvo-ob čemer se zastavlja vprašanje, kako alegorično skupino dine Kranjske Tabula Ducatus Carnioliae, Vindorum Marchiae et Histriae, ki jo je ok. leta 1720 v Nürnbergu izdal Johann Baptist Homann. Na to kaže predvsem natančno posneta 436 » Cretica venantum si sentit capra, notranja razdelitev Kranjske v različnih barvnih odtenkih. Dictamnum, vulnus quo medicetur, edit: Morda je poznal znamenito geografsko karto Janeza Dizma si quoties pecattum animos crudelibus ausis Florjančiča Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica iz leta susciat, in solo est vera medela Deo« (Hohb., fol. 51r). 1744, vendar je Homannov zemljevid verjetnejši vzor. 201 alegorični lik, jasno priča njegova golota. Dejstvo, da ži- vahno pogleduje proti ženi za pultom in da imata oba šestilo v roki, ga nedvoumno povezuje s poosebitvijo ge- ografije. Gre torej za alegorično nadgradnjo poosebitve, kjer je glavni lik dopolnjen s sekundarno figuro, s katero umetnik razširi ali dodatno pojasni osnovni pomen per- sonifikacije. Poosebitev pravičnosti je mogoče brez več- jih težav vključiti v sporočilo emblema, saj je pravičnost ključna krepost pri iskanju zdravila za življenjske preiz- kušnje in odrešitev duše. V alegorični upodobitvi geogra- fije in izpostavljenosti zemljevida Kranjske lahko najbrž razbiramo naročnikovo posebno navezanost na rodno deželo438 ter željo po njenem poveličevanju, kar je zna- čilno za številne kranjske intelektualce od Schönlebna in Valvasorja do številnih ljubljanskih Operozov in članov Emblem z ranjenim kozorogom, Wolfgang Helmhard Dizmove družbe. K temu smemo prišteti tudi namig na von Hohberg, Lust- und Artzeney-Garten des lastno imenitnost: na zemljevidu Kranjske je mogoče Königlichen Propheten Davids, Regensburg 1675, fol. prebrati nekaj krajevnih imen, z daleč največjimi črkami 51r. pa je izpisano ime Višnje Gore – Weixelburg. Izpostavlja- nje Tauffererjeve gospoščine na geografski karti in slika posesti z dvorcem v emblemski kartuši potrjujeta, da sta pictura emblema in alegorični motiv v spodnjem delu iluminirane strani skrbno usklajena, kot velja za večino vpisnih listov v ljubljanskem Theatrum memoriae. 438 Anton Tadej Taufferer je zasedal pomembno mesto v upravi Kranjske in se je zavzel za ustanovitev javne znanstvene knji- žnice, za katero je leta 1784 dal pobudo Anton Tomaž Lin- hart. Glej: Gspan, 2013. 202 3.36 Vpisna stran Ferdinanda barona Vse od antike jež, ki na hrbtu nosi nabodeno sadje Apfaltrerja (TM, fol. 337r) (običajno grozdje), simbolizira preudarnost, modrost in skrbnost. Opis ježa, ki si pripravlja ozimnico, se poja- Emblemska sličica Ferdinanda Apfaltrerja postavlja v vlja pri različnih avtorjih, med katerimi je za nadaljnji središče jablano, polno zrelih sadežev, ki ležijo tudi na ikonografski razvoj najpomembnejši Plinij, ki navaja tleh. Pod njo je naslikan jež z jabolki, ki jih nosi v svoj še druge primere ježeve bistroumnosti ( Naravoslov-brlog. Prizor dopolnjuje idilična pokrajina: na levi je je, VIII, 56).439 Res je sicer, da lahko ima jež, ki nabira kmečka domačija, v ozadju jezero, obdano z griči, na sadje, zlasti v srednjeveški ikonografiji tudi izrazito ne-enem od njih se dviga manjši grad. Motto na napisnem gativne pomene, kar izvira iz različic zgodbe o ježu v traku se glasi: Venturo tempori ( Za prihodnje čase), pod nekaterih redakcijah Fiziologa,440 vendar v novem veku Vpisna stran Ferdinanda barona Apfaltrerja, detajl emblemske sličice z geslom. baronovim grbom pa je izpisano člansko ime Der 439 Plinij opisuje tudi spretne tehnike obrambe pred naravni-Vorsehende ( Predvidevajoči). Slika, geslo in akademski mi sovražniki in človekom. Omenja še ježevo sposobnost, da vzdevek oblikujejo alegorično sporočilo: Apfaltrer se vnaprej zazna spremembo vremena in temu ustrezno odpi- predstavlja kot preudaren mož, ki razmišlja vnaprej ra oziroma zapira vhode v svoj brlog. O ježevi bistroumnos- ti pišeta tudi Plutarh (O bistroumnosti živali, Moralia, XII, kakor skrbni jež, ki mu stiske zimskih mesecev ne pri- 971F–972A) in Ajlijan ( O lastnostih živali, III, 10; IV, 17 in dejo do živega, saj v času jesenskega obilja spravi do- 24; VI, 54). volj hrane v svoje podzemno domovanje. To vsebino 440 Jež v posameznih verzijah Fiziologa in večini srednjeveških dopolnjujeta tudi poosebitvi preudarnosti ( Prudentia) bestiarijev predstavlja hudiča, ki krade grozdje iz vinograda dobrega kristjana, torej človeka oropa njegovih duhovnih da- in izobilja ( Abundantia), upodobljeni ob straneh kar- rov. Na takšno razlago je verjetno vplivalo dejstvo, da jež v tuše z baronovimi vpisnimi podatki. Bibliji velja za nečisto žival, ki se hkrati povezuje s podobo Božjega srda in razdejanja Babilona. Prerok Izaija pravi, da bo Bog Babilon »pometel z metlo uničenja« ter ga »spremenil v prebivališče ježev in v močvirja« (Iz 14,23). 203 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Ferdinanda barona Apfaltrerja, 1752, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 337r. 204 (zlasti v emblematiki) ponovno prevladajo pozitivne stne in z ikonografskega vidika nebistvene, odprto pa simbolne razlage. Podoba ježka, otovorjenega s sadeži, ostaja vprašanje, ali lahko v Apfaltrerjevem emblemu je v emblemskih knjigah razmeroma redka, kadar pa jo razbiramo sledi poudarjeno krščanske alegorizacije, ki zasledimo, žival praviloma nosi grozdje in ne jabolk. Ja- je prisotna v Hohbergovem epigramu. Slednji namreč bolka v emblemu barona Apfaltrerja niso naključje: gre darove narave izrecno poveže z Božjo milostjo in da-za aluzijo na rodbinsko ime ( der Apfel v nemščini po- režljivostjo.445 Dokaza za nedvoumno krščansko sim-meni jabolko) in na jablano kot heraldično drevo druži- bolno interpretacijo v Apfaltrerjevem emblemu sicer ne Apfaltrer. Iluminacije v Dizmovi kroniki, posvečene nimamo, vendar glede na to, da je bil Ferdinand Ap-drugim članom te plemiške rodbine, vključujejo jablano faltrer teolog in duhovnik, upravičeno sklepamo, da in/ali jabolka, tako da je heraldična vrednost jablane in mu je bila tovrstna nota emblemskega sporočila blizu jabolk na ježevem hrbtu nesporna.441 in je verjetno vtkana tudi v njegov emblem. Kljub temu je vredno omeniti, da pri ljubljanskih aka- demikih zelo priljubljeni Mundus Symbolicus vsebuje emblem z ježem, ki na hrbtu nosi prav jabolka.442 Še bolj pomenljiv je opis emblema z ježem, ki tovori sadje (tokrat ni eksplicitno navedeno, za katero vrsto sade- žev gre), motto pa se glasi: Venturi providus aevi (Pic., I, 5, embl. 379, str. 387). Sporočilo emblema v spo- minski knjigi Dizmove družbe je skoraj enako, zato je zelo verjetno, da je baron poznal Picinellijevo zbirko emblemov.443 Po drugi strani lahko z gotovostjo trdimo, da je naroč- nik (kot precej akademskih kolegov pred njim) idejo za emblem dobil v Hohbergovi Lust- und Artzeney- -Garten des Königlichen Propheten Davids: na foliju 67r je skoraj povsem enaka grafična podoba, kot jo je za Apfaltrerja v slikarski tehniki ustvaril Graho- Emblem z ježem, Wolfgang Helmhard von Hohberg, var, pa tudi skrajno lapidarno geslo Venturo tempori je Lust- und Artzeney-Garten des Königlichen Propheten identično. Davids, Regensburg 1675, fol. 67r. 444 Kompozicijske spremembe so malenko- 441 Glej embleme Volfa Herbarta Apfaltrerja (TM, fol. 193r), Janeza Sigfrida Apfaltrerja (TM, fol. 211r), Jožefa Leopolda Apfaltrerja (TM, fol. 291r), Sigmunda Ferdinanda Apfaltrerja (TM, fol. 232r) in Janeza Ignaca Apfaltrerja (TM, fol. 304r). 442 Sličica pripada emblemu 430 z geslom Nil deferet intro, v ka- terem ima jež negativno simboliko. Ilustracijo najdemo v iz- vorni izdaji Picinellijeve knjige iz leta 1653 (I, 5, str. 198) in zgodnjih izdajah pred letom 1681. Malo verjetno je, da bi jabolki pod jablano, prav takšnem torej, kot je upodobljen Apfaltrer poznal ilustracijo, saj so člani Dizmove družbe upo- v emblemu, ki ga je za Apfaltrerja izdelal Simon Tadej rabljali poznejše latinske izdaje Picinellija, v katerih ni ome- Grahovar: njene sličice. » Ein Igel unter einen Apffel-Baume 443 Baronovo geslo bi lahko razumeli kot duhovito poigravanje, der auf seinen Stacheln die Abgefallenen Apfel eintraeget značilno za izobražence tiste dobe: Apfaltrerjev Venturo tem- ist ein Sinnbild der haushaeltigen Vorsorge pori je namreč soznačnica za Venturi aevi, njegovo člansko nach eingefuegte Abschrifft: Venturo tempori« (Johann Georg ime ( Providus) pa dobesedno dopolni geslo emblema, opisa- Schiebel, Neu-erbauetes erbauliches Historisches Lust- Hauß, nega v Picinellijevi knjigi: Venturi providus aevi. Leipzig 1679, str. 313). Schiebel je hkrati avtor znane knjige 444 Jedrnatost emblemskega sporočila, sežetega v vsega dve bese- emblemov Neu-erbauter Schausaal…, Nürnberg 1684. di, je bila očitno tako priljubljena, da ga v kratkem poglavju 445 » Ceu gravidâ autumno sibi poma sub arbore quaerit o emblemih najdemo celo v popularnem delu Johanna Geor- Hericius, brumâ ut possit habere cibum: ga Schiebla Neu-erbauetes erbauliches Historisches Lust-Hauß. Sic tu dona Dei quae pleno florida cornu Pri tem je zanimivo, da Schiebel govori o ježu z nabodenimi fert tellus, parcâ prome, reconde manu« (Hohb., fol. 67r). 205 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Pavla Alojzija grofa Auersperga, 1755, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 347r. 206 3.37 Vpisna stran Pavla Alojzija grofa zgornjem kotu slike na nebu leti putto z napisnim tra- Auersperga (TM, fol. 347r) kom, na katerem lahko preberemo besede psalmista: » Multa flagella peccatoris, sperantem autem in Domino Odprti emblem Pavla Alojzija Auersperga prikazuje misericordia circumdabit« ( Mnogo šib pride nad grešnika, slikovito dolino z vijugavo rečico in gorami v ozadju. kdor pa zaupa v Gospoda, ga bo obdajalo usmiljenje).446 V prvem planu je naslikana poosebitev moči – For- Iz levega zgornjega vogala ilustracije se na nebu izpi-titudo – s prelomljenim stebrom, ob njej pa je velika suje motto: Vulnerare nequeunt ( Ne morejo raniti). Pri-kartuša z imenom naročnika in podatki o članstvu v zor psov, ki napadajo bika, grofovo geslo in člansko družbi. Na napisnem traku, ki se vije od desne roke ime oblikujejo jasno emblemsko sporočilo: neustrašni Moči do vrha kartuše, je izpisano grofovo člansko grof se ne boji napadalcev, ponosno se jim postavi v ime: Der unerschrocken Standhafte ( Neustrašno stano- bran, ni ga mogoče raniti – ne samo zaradi njegove vitni). V srednjem planu je na travniku ob rečici pri- moči, ki jo posebej izpostavlja Fortitudo v ospredju, zor treh velikih psov, ki renčijo v bika, medtem ko se temveč predvsem zaradi krepostnega življenja, ki mu jim ta z dvignjeno glavo brez strahu zoperstavlja in vladajo Vera, Upanje in Ljubezen. Da sta prav zaupa-se ne umakne niti za ped. Desno sprednjo nogo ima nje v Boga in trdna vera tista moč, zaradi katere Pavla rahlo privzdignjeno, tako da je stojni motiv enak drži Alojzija Auersperga »ni mogoče raniti«, potrjuje tudi heraldičnega tura v grbu Turjačanov. Na drugi stra- napis, ki ga drži putto. Emblem je v ikonografskem ni vode, pomaknjene proti levemu robu iluminacije, pogledu izvirna stvaritev, saj gre za inventivno vključi-sedijo tri teološke kreposti s prepoznavnimi atributi: tev heraldične živali v likovno naracijo vpisne strani, a Vpisna stran Pavla Alojzija grofa Auersperga, detajl kozoroga na vrhu gore. Vera s križem in kelihom, Upanje s sidrom in Ljube- zen z dvema otročkoma na prsih. Pred njimi je promi- 446 V slovenskem standardnem prevodu: » Veliko bolečin ima kri-nentno postavljen grb grofov Auerspergov. V desnem vičnik,/ kdor pa zaupa v Gospoda,/ tega on obdaja z dobroto« (Ps 32,10). 207 tudi sicer podobnega motiva psov, ki napadajo bika, v renesančni in baročni emblematiki ne zasledimo. Ob osrednjem motivu bika in psov lahko v daljavi, kjer se v nebo dvigujejo gorski vršaci, opazimo še eno žival: miniaturnega kozoroga, ki stoji na vrhu gore. Čeprav je majcen, je glede na oddaljenost v resnici velik in tako izpostavljen, da ga je umetnik tja zago- tovo postavil s premislekom. Kot že rečeno v poglavju o povezanosti emblemov s heraldiko, je kozorog no- silec simbolnih vsebin, ki jih lahko povežemo z em- blemskim sporočilom grofa Auersperga. Ne moremo namreč spregledati njegove nesorazmerne velikosti in prepoznavne heraldične drže, hkrati pa je pomenljiva tudi kompozicijska umestitev v desni kot miniature, pod genijem z napisom, ki govori o zaupanju v Boga. Kozorog na vrhu pečine v krščanski ikonografiji sim- bolizira odličnost duha, razumnost in zaupanje, o če- Emblem mantovskega vojvode Gianfrancesca Gonzage mer govori tudi 32. psalm. Takšne simbolne vsebine II., Jacobus Typotius, Symbola divina et humana, III, ni težko povezati z glavnim emblemskim sporočilom Praga 1601–1603, str. 66. o hrabrosti in trdni veri Pavla Alojzija Auersperga, tako da je vsebinska vez drobnega detajla z osred- njim ikonografskim motivom dovolj očitna. Ob tem ni zanemarljivo, da v renesančni emblematiki motiv kozoroga na visoki pečini dobi dodatno konotacijo, v kateri se omenjene vsebine povezujejo s predstavo o krepostnem in pogumnem knezu, ki se ne boji nobene nevarnosti in stremi k najbolj hvalevrednim vrlinam. Z vidika razumevanja kozoroga na vpisni strani grofa Auersperga je zanimiv emblem mantovskega markiza Gianfrancesca Gonzage I. s sličico kozoroga v enaki heraldični drži na vrhu pečine in geslom Ad nos laudis amor, ki ga Jacobus Typotius predstavi v knjigi Symbo- la divina et humana (II, str. 66). 208 3.38 Vpisna stran Franca Adama grofa prepoznamo eno od posesti grofov Lamberg: grad Lamberga (TM, fol. 349r) Kamen pri Begunjah, kakršen je bil v Valvasorjevih časih. Pastoralo dopolnjuje motiv mladega pastirja, V prvem planu odprtega emblema, ki ga je za grofa ki spokojno spi, medtem ko se ovce pasejo ob reki in Franca Adama Lamberga naslikal Grahovar, je poleg po pobočjih. Toda pastirska idila se lahko vsak hip običajne kartuše z vpisnimi podatki miniaturni pira- sprevrže v nesrečo: pastirjev pes divje laja, saj so se midast obelisk, naslikan v kotni perspektivi, tako da iz gozda priklatili volkovi, ki grozijo, da bodo pok-vidimo dve stranici. Ob njem sta krilata dečka: desni lali ovce; hkrati se pastirski koči bliža nevihta, strele ovija oljčni venec okrog obeliska, levi pa z roko opo- parajo temne oblake in z neba padajo veliki kosmi zarja na grb grofov Lamberg, s katerim je okrašena snega. Okroglolični pastirček v lepih oblačilih, belih ena od dveh vidnih ploskev kamnitega spomenika. dokolenkah in gosposkih šolencih pa kar spi. Na sosednji ploskvi je ovalni medaljon z napisom Nisi Dominus custodierit civitatem, frustra vigilat, qui Emblem je z vidika živalske ikonografije zanimiv, ker custodit eam ( Če Gospod ne varuje mesta, zaman bedi, na izviren način preigrava motiv psa čuvarja, ki varuje kdor ga varuje).447 Nad puttom, ki kaže na Lambergov ovce pred volkovi. Simbolika psa, ki čuva drobnico, je grb, se vije napisni trak z izrekom Caelo custode securi razmeroma enoznačna ne glede na to, ali gre za kon- ( Z nebom, ki je zanesljiv čuvaj). V zgornjem delu mi- tekst profane ali sakralne ikonografije: ovčar simboli-niature, ki ga od osrednjega dela ločuje dekorativen zira budnost, čuječnost, pogum in varnost. V profani rokokojski okvir, je na levi strani upodobljen topničar ikonografiji se našteti pomeni alegorično povezujejo pri streljanju na mogočno utrjeno mesto, postavljeno z idejo skrbi za šibkejše in varovanja nemočnih ozi-na vzpetino v desnem gornjem kotu. Topovska krogla roma s predstavo o dobrem vladarju ali skrbni upravi. je pravkar poletela proti bastionu, zgrajenem iz velikih Znotraj krščanske tradicije čuvar ovc skoraj brez iz-kamnitih klesancev. Na trdnost in moč utrdbe, ki ji jeme predstavlja duhovnika ali pridigarja, ki vernike obstreljevanje ne pride do živega, opozarja velik napis ščiti pred pogubo, s katero človeku grozijo hudič in na njenem zidu: Nec titubare nec recedere ( Ne omaho- peklenske sile. Tovrstne interpretacije so bile najbolj vati, ne se umakniti), na napisnem traku pod njo pa je priljubljene v srednjem veku, saj jih je cerkev vneto Lambergovo člansko ime Der Festentschlossene ( Trdno podpirala, za njihovo razširjenost pa so bili posebej odločni). Glede na grofov akademski vzdevek je treba zaslužni pridigarji dominikanskega reda. Ti so se radi kot izbrano geslo razumeti napis na trdnjavi, čeprav primerjali s psi čuvarji in celo redovno ime (lat. dominačin zapisa odstopa od prevladujočega načela, po ka- nicani) so v alegoričnem duhu interpretirali kot canes terem je motto izpisan v napisnem traku. Vlogo izre- Domini – psi Božji. Motiv ovčarskih psov, ki branijo ka v spodnjem delu miniature, ki sledi omenjenemu čredo pred volkovi, je priljubljen tudi v emblematiki. načelu, je po drugi strani nekoliko težje nedvoumno V emblemskih sličicah lahko vidimo, da volkov ne od-opredeliti: zdi se, kot da ne gre za emblemsko geslo, ganjajo samo z laježem, ampak jih pogosto neustrašno saj se vsaj na prvi pogled ne ujema z izbranim imenom. napadejo. Lep primer najdemo pri Hohbergu: emblemska sličica na fol. 70 prikazuje dramatični spopad V osrednjem delu emblema, ki zavzema večji del vpi- pastirja in ovčarskega psa z volkovi. Alegorična razla-sne strani, nam Grahovar pred oči postavi idilično ga v epigramu sledi klasični tradiciji: volk predstavlja krajino: po dolini vijuga rečica, ki jo obdajajo trav- hudiča, ovčji pastir s štirinožnim tovarišem pa Božjo niki, na levi strani travnato pobočje prehaja v gozd, pomoč in rešitev iz stiske. Verzi se navezujejo na 70. na desni pa se pašniki razprostirajo tudi po pobo- psalm, ki govori o Božji pomoči, neposredno izhodi- čju, na katerem stoji pastirski stan z ovčjo stajo in šče pa je uvodna prošnja psalmista: » O Bog, da me re-ogrado. V daljavi se blešči bel grad pred slikovitim šiš,/ Gospod, hiti mi pomagat (Ps 70,1). ozadjem visokih gora. Čeprav je zelo odmaknjen, ga je mojster naslikal tako natančno, da brez težav V emblemu Franca Antona Lamberga črn hrt z laje- žem opozarja na volčjo nevarnost, s čimer prizor sledi uveljavljenim ikonografskim vzorcem. Čeprav se nje- 447 Gre za verz, ki se v slovenskem standardnem prevodu glasi: »…če Gospod ne varuje mesta,/ zaman bedi tisti, ki straži« gov mladi gospodar ne odzove, pes vztraja in se ne (Ps 127,1). 209 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Franca Adama grofa Lamberga, 1756, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 349r. 210 nasprotje sploh ni obstajalo: verovanje, da je Bog edini resnični varuh in rešitelj, ne izključuje odgovornosti človeka in ga ne odvezuje od prizadevanj, da stori vse, kar je v njegovi moči. Franc Adam Lamberg, član ene najuglednejših plemiških družin kranjske dežele v 18. stoletju in deželni glavar Kranjske, se predstavi kot odločen mož, ki v polni meri sprejema odgovornost in vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, ob čemer se zave- da, da bi bila njegova prizadevanja brez trdne vere in Božje pomoči prazna in podvržena muhavosti usode. Če se s te perspektive vrnemo k vprašanju grofovega akademskega gesla, postane jasno, da so besede na na- pisnem traku ob obelisku za razumevanje emblemske- ga sporočila enako pomembne kot reklo, izpisano na Vpisna stran Franca Adama grofa Lamberga, trdnjavskem zidu. Gre torej za dva izreka, ki se dopol- izrez z gradom Kamen v ozadju. njujeta v vlogi akademskega gesla, saj šele njuna zdru- žitev oblikuje vsebinsko zaokroženo celoto. Domislica umakne pred volkovi. Volčje zverine so krepko pre- ni nova, srečamo pa jo tudi v nekaterih drugih emble-dimenzionirane, prav tako ne moremo prezreti, da se mih v spominski knjigi Zedinjenih akademikov.448 v vlogi ovčarskega psa pojavlja eleganten hrt z zlato ovratnico, ne pa predstavnik katere od v Evropi raz- širjenih pasem ovčarjev. Slikar s tem nakaže alegorični značaj dogajanja, kar je razvidno tudi iz tega, da pastir kljub glasnemu laježu svojega psa mirno spi. Prizor je ključen za razumevanje emblemskega sporočila ter se več kot očitno povezuje z naročnikovim članskim imenom Trdno odločni in geslom Ne omahovati, ne se umakniti: odločni pasji čuvar simbolično predstavlja naročnika, ki »ne omahuje in se ne umika«. Takšni razlagi (skladno z ustaljenim načinom alegorizacije v Dizmovi kroniki) pritrjuje dejstvo, da je črn hrt z zlato ovratnico grbovna žival Franca Antona Lamberga. Na to nas opozarja tudi putto ob obelisku, ki z desno roko kaže na grofov heraldični ščit. Grad Kamen, Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine A to je šele del vsebine skrbno zasnovanega emblema Kranjske, XI, Nürnberg 1689, str. 549. grofa Lamberga. Ključ do celovitega razumevanja po- nujajo speči pastir, izrek Z nebom, ki je varen čuvaj, in zapis v medaljonu na obelisku, ki pravi, da stražar za- man bedi, če Bog ne varuje mesta. Sporočilo je na vi- dez v nasprotju s prvim delom ikonografske interpre- tacije in sodobnemu bralcu se utegne zastaviti vpraša- nje: čemu tolikšno poudarjanje budnosti, odločnosti in vztrajnosti v boju z nevarnostjo, če je edino resnič- no varstvo Bog in so lahko vsa naša prizadevanja sub speciae eternitatis brezplodna? Seveda si ustvarjalci in bralci ljubljanske spominske knjige takšnega vprašanja 448 Glej embleme Franca Karla Hohenwarta (TM, fol. 268r), ne bi nikoli zastavili. V njihovem predstavnem svetu Marka Antona Billichgrätza (TM, fol. 320r), Karla Lamberga (TM, fol. 345r) in Jožefa Leopolda Rasterna (TM, fol. 353r). 211 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Janeza Tomaža pl. Garzarollija, 1758, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 355r. 212 3.39 Vpisna stran Janeza Tomaža pl. zanimiv primer rimskega mozaika iz term v Thisdrusu Garzarollija (TM, fol. 355r) (danes El Djem, Tunizija), ki ima tako rekoč protoe- mblemsko zasnovo. Sliko namreč spremlja kratko ge- Emblemska slika Janeza Tomaža Garzarollija je ujeta slo, v katerem so male ptice, za katere se sova ne zme-v razkošno rokokojsko kartušo, nad katero je napisni ni, predstavljene kot zavistneži, ki jih pogubi lastna trak z geslom Intus timor, foris pugnae ( Znotraj strah, nevoščljivost.451 zunaj boji), na spodnjem robu pa se vije trak z njego- vim članskim imenom: Der Verfeindete ( Sprti). Gra- Podobo sove, ki jo kljuvajo manjše ptice, najdemo tudi hovar nam tokrat predstavi krajinski izrez z reko in v srednjeveški umetnosti, zlasti v bestiarijih, vendar majhno graščino na desni strani, medtem ko je na levi ima v tem kontekstu sova največkrat negativno vse-v prvem planu drevo, pred katerim je lesena ograda. bino – predstavlja zaslepljene nevernike, jude in he-Na eni od letev sedi sova, ki jo napadajo manjše ptice retike, ki jih dobri kristjani zmerjajo in preganjajo.452 in razburjeno letajo okrog nje. Čeprav je to prevladujoča interpretacija, v srednjem veku najdemo tudi diametralno nasprotno tolmačenje: Motiv sove, ki jo sredi belega dne napadajo različ- sova med manjšimi pticami lahko namreč simbolizi-ne ptice, je v emblematiki precej razširjen. Izvira iz ra Kristusa med judi oziroma farizeji. Takšna razlaga, antike in korenini v zapisih, ki so nastali na osnovi ki je zaradi pozitivnega vrednotenja sove veliko bliže opazovanja narave. Sovo, ki se iz kakršnega koli raz- antični tradiciji, temelji na Fiziologu, v katerem sova loga podnevi znajde na planem, namreč neredko res simbolično predstavlja Kristusa (I, 5).453 Fiziolog in napadejo druge ptice, ki jo poskušajo pregnati.449 Za tisti bestiariji, ki povzemajo njegovo razlago, ptico razvoj alegoričnega pomena tega motiva je ključna imenujejo nycticorax, s čimer je najverjetneje mišljena povezava naravoslovnega zapažanja z eno od interpre- pegasta sova.454 tacij Ezopove basni o modri sovi, ki jo nespametne ptice zasmehujejo in ne poslušajo njenih nasvetov.450 451 Izvorni zapis ob sliki se glasi: Invidia rumpuntur aves neque Dion Zlatousti v Govorih (72, 14–16) za ponazoritev noctua curat ( Ptice pokajo od zavisti, sovi pa je malo mar). Mo-odnosa med retorjem in laično publiko, ki govorca ve- zaik iz poznega 3. stoletja hranijo v Arheološkem muzeju v El likokrat ne razume, navede Ezopovo basen in jo po- Djemu. veže z motivom ujete sove, ki jo lovci uporabljajo za 452 V bestiarijih se sova največkrat pojavlja z latinskim poimenovanjem noctua ali nycticorax. Nekoliko redkeje se pojavlja-vabo pticam. S tem ustvari podobo, ki se uveljavi tudi ta oznaki bubo in strix. Izidor Seviljski našteta poimenovanja v likovni umetnosti in ima lahko različne alegorične natančno razlikuje in piše o štirih vrstah sov ( Etimologije XII, pomene, odvisne od konteksta, rdeča nit pa je nera- 7, 39–42), vendar večina bestiarijev ne dela razlike med njimi oziroma opredelitve vrst niso enotne. Sova je v bestiarijih, ne zumevanje modrosti ali dobrega nasveta. To je lah- glede na vrsto, z ikonografskega vidika pogosto nosilec sim- ko dopolnjeno z motivom posmehovanja ali zavisti. bolnega sporočila, ki je pretežno negativno. Kadar bestiariji Z vidika raziskovanja razvoja emblemov je posebno opredeljujejo razlike med vrstami, ima sova, ki jo označujejo z imenom bubo, skoraj brez izjeme negativen pomen, medtem ko lahko ima nycticorax pozitivno simbolno vsebino in pred- 449 Manjše ptice sove ne napadejo zares, ampak jo samo oble- stavlja Kristusa. Glej: Miyazaki, 2013, str. 32. tavajo, se zaganjajo proti njej in glasno vreščijo. Poskušajo jo 453 Zucker, 2005, str. 75–77. pregnati, saj je sova plenilec. Dokumentirani so primeri, ko 454 Nycticorax je omenjen tudi v Svetem pismu (Ps 101,7), vendar sovo podnevi napadejo večje ptice, kot so krokarji, vrane ali si poznavalci še danes niso edini, za katero ptico gre. V pre- tudi katera od ujed. V antiki so, kot poroča že Aristotel ( Nauk vodih Svetega pisma pogosto najdemo različico nočni vran, o živalih, IX, 1), s pomočjo ujete sove celo lovili ptice, ki so jo pri čemer ni povsem jasno, katera ptica bi naj to bila (v slo- prišle napadat. O sovražnosti manjših ptic do sove in o lovu s venskem standardnem prevodu se je prevajalec odločil za pomočjo ujete sove pišejo tako antični kot srednjeveški avtor- sovo). V sodobni ornitologiji je nycticorax oznaka za nočno ji, pojav pa omenjajo tudi novoveški zoologi. Za ikonografski čapljo (tudi nočni vran ali kavranoč, lat. Nycticorax nyctico- razvoj motiva glej zlasti: Zenkert, 2017. rax), ki lovi pretežno ponoči in se oglaša podobno kot krokar. 450 Basen govori o sovi, ki je manjše ptice svarila, naj ne dovolijo, Vendar srednjeveške upodobitve tega ptiča kažejo, da gre naj- da bi hrastova mladika zrasla v drevo, ampak naj jo takoj iz- verjetneje za pegasto sovo ( Tyto alba) in ne za nočno čapljo. ruvajo, saj na hrastu rada raste bela omela, iz katere bo človek Tudi z ikonografskega vidika je identifikacija s pegasto sovo pridobil ptičji lim in jih z njim polovil. Ptice sovi ne verjamejo najverjetnejša, saj jo srednjeveški pisci zaradi svetle ali celo in se ji samo posmehujejo. Šele ko se njene napovedi uresniči- pretežno bele barve perja, ki simbolizira čistost in svetlobo, jo in številne ptice postanejo plen lovcev, spoznajo, da je imela razlagajo kot podobo Kristusa. Kristološka interpretacija, ki sova od vsega začetka prav (Perry, 437). je v srednjem veku razmeroma redka, ostane aktualna tudi v 213 V umetnosti novega veka ponovno prevlada pozitiv- na simbolika sove kot Atenine svete ptice, podobe modrosti, ostroumnosti in jasnovidnosti. Posledično se tudi v motivu sove, ki jo napadajo manjše ptice, nje- na simbolna vrednost vrne k izhodiščnemu sporočilu Ezopove basni in omenjeni Dionovi interpretaciji. Pri tem so številne nove izdaje Ezopovih basni in večkrat ponatisnjeni Govori Diona Zlatousta nedvomno odi- grali pomembno vlogo (Zenkert, 2017, str. 561). Tudi likovne upodobitve sove, ki jo napadajo manjše ptice, so pogostejše in se pojavljajo v različnih kontekstih – od ilustracij basni in izrekov do slik v naravoslovnih Potrpežljivosti, Christoph Murer, XL Emblemata Miscella Nova, Zürich 1622, emblem 14. zapisih in samostojnih likovnih upodobitev ali deko- rativnih dodatkov. Prizor najdemo celo na igralnih kartah.455 V kontekstu razvoja motiva v renesančni in baročni emblematiki je zanimiv lesorez, ki naj bi nastal po predlogi Albrechta Dürerja ali v njegovem umetniškem krogu.456 Grafični list si zasluži posebno pozornost, ker se tudi v formalni zasnovi približa em- blemu: sliko sove med napadajočimi pticami spremlja geslo Der Eülen seyndt alle Vögel neydig und gram ( Sovi vse ptice zavidajo in jo trpinčijo), ki je dodatno razlo- ženo v verzih o zavisti in sovraštvu kot vzroku za vso človeško nesrečo. Pomen motiva v emblematiki se spreminja v odvisno- sti od gesla in epigrama, ki spremljata sliko, praviloma pa gre za idejo potrpežljivosti in življenjske modrosti, saj se sova ne brani in mirno prenaša nadlegovanje. Sova ne glede na variacijo emblemskega sporoči- la ohranja pozitivno vlogo – predstavlja izkušenega, modrega človeka, izobraženca ali umetnika,457 ki prav 455 V kompletu ročno izdelanih igralnih kart, datiranih 1435– 1455 (Francoska narodna knjižnica, grafični kabinet), je karta Umetniški krog Albrechta Dürerja, Sova, ki jo s sedmimi pticami, ki kaže omenjeni motiv. Glej: Tesnière, napadajo ptice, samostojni grafični list, Hans Glaser, 2005, str. 78. Nürnberg 1540. 456 Samostojni list z lesorezno ilustracijo in besedilom je natisnil Hans Glaser v Nürnbergu leta 1540. Glej: Strauss, 1980, str. novem veku. Eden od najlepših primerov je ilustracija Jorisa 514–515 in 617. Hoefnagla v knjigi kaligrafskih vzorcev Georga Bocskayja, ki 457 Sova se v emblematiki poveže tudi z umetnostjo: Joannes spremlja zapis o Jezusu med farizeji ( Schriftmusterbuch, tekst Sambucus v enem od emblemov ( Emblemata, Antwerpen 1561–1562, ilustracije 1594–1598, Umetnostnozgodovinski 1566, embl. str. 223) uporabi motiv sove, ki jo napadajo manj- muzej, Dunaj, inv. 975, fol. 20). še ptice, in ga dopolni z geslom Ignari artes oderunt. Noctua 214 zaradi vrlin postane tarča napadov, svojo duhovno moč pa kaže s tem, da jih potrpežljivo prenaša. Naj- neposredneje je takšna vsebina izražena v emblemu Christopha Murerna, ki nosi naslov Patientia: ob personifikaciji potrpežljivosti je upodobljena sova, ki sedi na količku in se ne zmeni za napadalne ptice (XL Emblemata Miscella Nova, Zürich 1622, embl. 14).458 Neposredni zgled za Garzarollijev emblem najdemo v velikokrat navedenem Hohbergovem delu, kjer je na foliju 56r emblem z identično devizo, kot si jo je izbral novi član Dizmove družbe, in zelo podobno sličico. Hohberg vsebino emblema poveže s 56. psalmom, kjer psalmist pravi: » Ves dan grenijo moje zadeve, vse njihove Vpisna stran Janeza Tomaža pl. Garzarollija, detajl misli so proti meni, v nesrečo« (Ps 56,6). Avtor v alego- emblemske sličice z geslom in članskim imenom. rični razlagi potrpežljivo sovo primerja s cerkvijo, ki jo malopridneži zasmehujejo. Grahovar je Eimmartovo in pomoč. Takšno interpretacijo emblema potrjujeta bakrorezno ilustracijo svobodno preoblikoval: ohra- dve ikonografski prvini miniature v Dizmovi kroniki; nil je osrednji del kompozicije s sovo in pticami, ki jo najprej dejstvo, da je sova v emblemski sličici hkrati obletavajo, krajinski izrez pa je predrugačil. Tako je na baronova grbovna žival, ki je na vpisni strani močno levi strani izpustil hišo, na desni pa dodal graščino in izpostavljena: ni naslikana samo v heraldičnem ščitku, opazno spremenil pokrajino. ampak tudi na vrhu ščita. Nobenega dvoma ni, da sova v emblemu predstavlja samega Garzarollija, izkušene- ga moža, ki s trdno vero in modrostjo prenaša nadlo- ge. Sporočilo smiselno dopolnjujeta personifikaciji ob baronovem grbu: Atena (katere sveta ptica in stalni atribut je sova) pooseblja modrost, spremlja pa jo po- osebitev Božje ljubezni ( Caritas), pri kateri je z napi- som Amore Timore ( Z ljubeznijo, s strahom) še posebej poudarjeno, da Božja ljubezen vstopa v dušo kot strah in ljubezen.459 Emblem s sovo, Wolfgang Helmhard von Hohberg, Lust- und Artzeney-Garten des Königlichen Propheten Davids, Regensburg 1675, fol. 56r. 459 Tako piše že sv. Bernard iz Clairvauxa v Liber de modo bene vivendi, ad sororem, IV, pogl. De timore Dei. Bernardovo raz- mišljanje jedrnato povzema Luis de Granada v svojem po- Emblem Janeza Tomaža Garzarollija lahko glede na pularnem in v številne evropske jezike prevedenem delu Me- svetopisemski kontekst gesla razumemo kot podobo morial de la vida christiana: » Dos pies, dize san Bernardo, que tiene Dios, el uno de temor, y el otro del amor: y quando el quiere potrpežljivega prenašanja preizkušenj, nadlog in stra- entrar en un anima, primero suele poner el pie del temor, y despues hov ob neomajnem zaupanju v Boga, njegovo ljubezen el del amor: y quanto es mayor el temor que precede, tanto suele ser mayor el amor, que despues se sigue« ( Memorial de la vida Chris- tiana…, Salamanca, 1573, vol. I, str. 150). V slovenskih javnih ( Nevedni sovražijo umetnost. Sova). knjižnicah je po trenutno dostopnih podatkih ohranjenih kar 458 Glej tudi: Vignau-Wilberg, 1982. šest izdaj te knjige oziroma zbranih del Luisa de Granada. 215 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Karla grofa Auersperga, 1759, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 359r. 216 3.40 Vpisna stran Karla grofa vlogi božanstva. Honos je bil posebej čaščen med vo- Auersperga (TM, fol. 359r) jaki in častniki, pomemben položaj pa je imel tudi v rimski državni ikonografiji. Največkrat se pojavlja v Vpisni list z odprtim emblemom grofa Karla Auer- paru z Virtus, boginjo junaštva, hrabrosti, plemenite sperga je enako domiseln kot tisti, ki ga je nekaj let možatosti itd., zaradi sorodnega pomena in vlog pa so prej naročil Pavel Alojzij Auersperg (TM, fol. 347r). božanstvi običajno častili v skupnem templju.462 Ne-Tudi tu je osrednji živalski protagonist mogočni bik, ločljivo povezanost obeh božanstev (oziroma poose-natančneje, tur, le da ga tokrat ne napadajo psi, ampak bitev) izpostavi tudi Cesare Ripa, ki se naveže na rim-lev. Spopad se odvija na gričku: tur stoji na vrhu in se s sko tradicijo in poudari, da v tempelj Časti ni mogoče sklonjeno glavo zaganja proti levu, ki se mu skokoma vstopiti drugače kot skozi svetišče Kreposti.463 bliža po pobočju griča. Na nebu je tik pod zgornjim robom miniature, pomaknjena nekoliko v desno, zlata Poosebitev časti je v zgodnjenovoveški umetnosti us-kronica v svetlobnem oblaku, na levi pa putto, ki z roko taljen ikonografski motiv, izpeljave tipa, ki ga Ripa kaže nanjo. Gesta je kompozicijsko in vsebinsko pod- predstavi kot drugo različico (tip B) – vojščak s šči-krepljena z napisnim trakom, ki se vije proti kroni in tom, kopjem in palmovim vencem ali vejo –, pa najde-lapidarno sporoča: Pro corona ( Za krono).460 V prvem mo tudi v emblematiki. V latinskih emblemskih knji-planu iluminacije je v levem vogalu kartuša z imenom gah Honos načeloma ohranja izvirni zapis imena in je naročnika, njegovimi častnimi naslovi in službami ter skladno s tradicijo upodobljen skupaj z Virtus, vendar datumom vpisa v Dizmovo družbo. Na desni strani zaradi vsebinske povezanosti obeh kreposti pogosto sta vojščak v antikizirajoči bojni opravi in žena, ki jo pride do poenostavljanja, tako da je lahko v naslo-po atributih prepoznamo kot poosebitev pravičnosti vu emblema imenovana samo Virtus. Včasih, kot na ( Iustitia). Za njima je v monumentalni kamniti kar- primer v emblemu Praemium virtutis honos Jean-Ja-tuši grb Auerspergov z napisnim trakom, na katerem cquesa Boissarda,464 je paru Honos in Virtus dodana še je naročnikovo člansko ime – Der Streitende ( Bojevi- poosebitev slave (lat. Fama). V Boissardovi emblemski ti). Vojščak v dvignjeni desnici drži meč, medtem ko sličici ima Honos vojaško opravo, ščit, poveljniško pa-z levico pridržuje ščit, na katerem je naslikano sonce lico in palmovo vejo zmagoslavja, ki jo sprejema iz rok z mečem in palmovo vejo. Na robu ščita je zapisano: Virtus, medtem ko mu Fama polaga lovorov venec na Huius ad exemplum ( Po njegovem zgledu). Na tleh vi- glavo. V epigramu in prozni razlagi je pomen Honosa dimo top, topovske krogle, sodček smodnika, pavke, boben, zastave in viteški šlem s perjanico. 462 Honos spada v kategorijo rimskih božanstev, ki so se razvila iz poveličevanja moralnih in etičnih vrlin, povezanih z idejami Moški, ki je skupaj s personifikacijo pravičnosti pos- vojaškega poguma, herojstva, časti, dostojanstva, viteštva, pra- tavljen v prvi plan, predstavlja čast, še posebej vojaško vičnosti (zlasti v smislu poštenega in častnega bojevanja), voja- čast, junaštvo in viteštvo, eno od priljubljenih poose- ške slave in dobrega slòvesa. V Rimu je najstarejše svetišče Ho- bitev, ki ji Cesare Ripa v svoji Ikonologiji posveti kar nosa izpričano v 3. stoletju pr. n. š. Čeprav je bil Honos čaščen kot samostojno božanstvo, so bili templji največkrat posvečeni nekaj prostora. Ripa pod geslom Honore opiše štiri dvojici Honos in Virtus. Božanstvi se vsebinsko dopolnjujeta in različice, pri čemer gre v osnovi za podobo mladeniča stari Rimljani so ju samoumevno povezovali, kar je razvidno ali zrelega moškega v škrlatnem plašču in/ali vojaški tudi iz razvoja njunega kulta. Njuna likovna predstavitev ima v antiki več različic, pri čemer velja omeniti, da je lahko Virtus, opravi, medtem ko lahko atributi variirajo.461 Koncept čeprav gre za žensko božanstvo, upodobljena tudi kot vojščak. časti, kakor ga opisuje Ripa, izhaja iz starega Rima, Glej: Bieber, 1945, str. 25–45; Schaffner, 1998, str. 713. kjer je bil tako pomemben, da je kot Honos nastopal v 463 »… E perche nel Tempio dell'Honore non si poteva entrare, se non per lo Tempio della Vertù, s'impara che quello solamente è vero honore, il quale nasce dala Virtù« (Ripa, Padova 1611, str. 219). 460 V katalogu je corona prevedena kot venec (Kastelic, 2001, str. 464 Geslo je verjetno povzeto po Ciceru: » Cum honos sit prae-247), vendar je zaradi dejstva, da je na vpisni strani dejansko mium virtutis…« ( Brutus, 281). Vendar enako misel najdemo upodobljena krona, ustreznejši prevod krona. Tak prevod je tudi v Cicerovem pismu guvernerju Galije Luciju Munaciju primernejši tudi zaradi aluzije na visok plemiški stan naroč- Planku: » Quare, sit modo aliqua res publica, in qua honos eluce- nika – kronica je namreč enaka grofovski kroni v Auersper- re possit, omnibus, mihi crede, amplissimis honoribus abundabis; govem grbu. is autem, qui vere appellari potest honos, non invitamentum ad 461 Glej: Ripa, Padova 1611, poglavje Honore (štiri različice, tempus, sed perpetuae virtutis est praemium« (Cicero, Epistulae A–D), str. 218–219. ad familiares X, 10. 2). 217 Poosebitev vojaške časti z geslom »Praemium virtutis honos«, Jean-Jacques Boissard, Emblematum liber, Frankfurt na Majni 1593, emblem VII. razširjen ter dobi univerzalno vrednost časti, vrline in Grahovar pri slikanju poosebitve časti izhaja iz tipa dostojanstva.465 rimskega vojščaka: uporabi atribute ščita, čelade, meča in palmove veje. Ščit, ki ga pridržujeta Honos in Iusti- 465 » Laudatos quoties sapiens admittit honores, tia, je kompozicijsko posebej izpostavljen. Zaradi sonca, Praemia virtuti debita iure petit. palmove veje in meča, ki so naslikani na njegovi zglajeni Nutrit honos artes, & virtus crescit honore: površini, je hkrati jedro alegoričnega pomena skupine v Laudibus & dignum fit sine honore nihil« prvem planu in igra pomembno vlogo v emblemskem (Jean-Jacques Boissard, Emblematum liber, Frankfurt na Majni 1593, emblem VII). Boissardova knjiga je bila zara- sporočilu. Simbolično predstavlja idejo zmagoslavja (pal-di izpostavljanja moralnih kreposti in etičnih vrlin zelo raz- ma, meč) in pravičnosti (sonce), s čimer v kontekstu Au- širjena in večkrat ponatisnjena. V svoji knjižnici jo je imel erspergove vpisne strani dopolnjuje na antičnih vredno-tudi Valvasor (B. V. 314). Poosebitev slave skupaj z dvojico Honos in Virtus najdemo tudi v monumentalnem slikarstvu. tah temelječ ideal vojaške časti. Motiv, ki je upodobljen Posebno lep primer je Guercinova stropna freska v Vili Bon- na ščitu, korenini v istem zgodovinskem okolju kot Ho-compagni Ludovisi v Rimu (Casino dell'Aurora, 1621), kjer nos: v rimski vojski, kjer je bil posebej spoštovan, je bilo v je dodana še poosebitev ljubezni do kreposti ( Amor di Virtù) v podobi putta z zlato kronico in vencem v rokah. Pri tem poznem obdobju cesarstva zelo priljubljeno tudi božan-je treba opozoriti, da že Ripa kljub neposredni naslonitvi na stvo Sol invictus (Nepremagljivo sonce). Cesar Avrelijan rimsko tradicijo Virtus razume v širšem pomenu besede, torej je čaščenje Nepremagljivega sonca leta 274 celo razglasil kot človeško krepost (natančneje, skupek kreposti), ne pa kot za državni kult. Za povezavo s krščansko tradicijo je po-pretežno moško vrlino junaštva in poguma. V svoji Ikonologi- ji konceptu kreposti (Virtù) posveti še precej več pozornosti membno, da je bil vnet častilec Nepremagljivega sonca kot pojmu časti in predstavi več različnih poosebitev kreposti, cesar Konstantin Veliki, ki je podpisal tolerančni edikt in ki jih natančno vsebinsko opredeli (Ripa, Padova, 1611, str. pred smrtjo sprejel krščansko vero. V 4. stoletju je na iko-537–542). Zaradi izjemnega vpliva Ikonologije na umetnike in naročnike je Krepost v likovni umetnosti renesanse in baroka nografski ravni prišlo do intenzivnega stapljanja podobe praviloma upodobljena kot ženska. antičnega sončnega božanstva in Kristusa, ki je že v delih 218 zgodnjih krščanskih piscev imenovan Sonce pravičnosti v emblemu nedvomno pozitivno simboliko, hkrati pa ( Sol iustitiae), Novo sonce ( Sol novus) in Resnično son- pregled zgodovinskega razvoja motiva pokaže, da v ce ( Sol verus).466 Predstava Nepremagljivega sonca, ki je spopadu dveh mogočnih živali največkrat zmaguje lev. v Rimu tesno povezana s kultom cesarja, se s krščansko obarvanimi preobrazbami ohranja v vladarski ikonogra- Motiv boja med levom in bikom je zelo star – zasledi-fiji srednjega in zgodnjega novega veka. Najbolj sofi- mo ga že v sumerski umetnosti (najstarejši spomeniki sticirano obliko doseže v 17. stoletju na dvoru Ludvika so pečatniki, datirani v sredo 3. tisočletja pr. n. š.) in XIV. – Sončnega kralja, ki je osebni kult absolutističnega pozneje v različnih civilizacijah Bližnjega vzhoda. V vladarja zavestno gradil na antičnem konceptu pravične- evropski ikonografiji je razmeroma redek – še najpogo-ga in zmagovitega cesarja. Motiv idealnega vladarja (ki stejši je v grški in rimski umetnosti. Ohranjen je v dveh je v zgodnjem novem veku ena od vélikih tem moralno temeljnih različicah: kot zmaga leva nad bikom ali kot didaktične literature) se samoumevno povezuje z idea- neodločen spopad enakovrednih nasprotnikov. V em-lom krščanskega viteza in postane zelo priljubljen tudi blematiki spopad leva in bika zasledimo le tu in tam, v emblematiki, kjer se tesno prepleta s simboliko sonca. zato je z vidika vplivnosti kompendija Mundus Symboli- cus na Dizmovo kroniko toliko bolj pomenljivo, da prav v Grahovar se z upodobitvijo antičnega ideala vojaške njem najdemo emblem z geslom His securus, v katerem časti, kot ga pooseblja Honos, naveže na uveljavljeno pozitivna vloga pripade biku (Pic., I, 5, embl. 644, str. ikonografijo, ki pa jo smiselno prilagodi željam naroč- 424). Razlaga emblemske sličice pravi, da se bik s svo-nika. V tem kontekstu je treba razumeti dejstvo, da Ho- jimi mogočnimi rogovi uspešno zoperstavi slehernemu nos tokrat ne nastopa v paru z Virtus, ampak ga sprem- sovražniku. V njej imata rogova simbolno vrednost: polja poosebitev pravičnosti. Njuna vzajemna moč je na menita moč in bogastvo, bik pa predstavlja pogumnega simbolni ravni podkrepljena s sončevim ščitom, ki ju človeka, ki z vso močjo in premoženjem služi domovini. vizualno in vsebinsko združuje. Grof Karel Auersperg, dedni deželni maršal in komornik na Kranjskem in v Prav v kontekstu emblematike se torej ključne ikono-Slovenski marki, je očitno želel izpostaviti pravičnost grafske prvine vpisne strani Karla Auersperga zlijejo v kot tisto krepost, ki je neločljivo povezana z njegovo celovito emblemsko sporočilo. Izbrano geslo Za kro- častjo in javnim delovanjem. Sprememba v ikonograf- no pove, da ima spopad dveh živali alegoričen značaj, skem pogledu ne pomeni pomembnejšega odmika od grbovni tur in naročnikovo člansko ime ( Bojeviti) pa klasične tradicije, saj se Honos že v starem Rimu naj- kažeta, da je grof pripravljen z vso močjo braniti svojo tesneje povezuje z idejo pravičnosti. deželo in da se bo za slavo, ki pripade zmagovalcu, spopadel tudi z najnevarnejšim nasprotnikom. Honos Prizor spopada bika in leva v srednjem planu minia- in Iustitia, postavljena v prvi plan iluminacije, govori-ture je, kot rečeno, izvirna različica motiva boja heral- ta, da plemenitega akademika v njegovih dejanjih vo-dičnega tura z napadalci, ki ga srečamo že na vpisni dita čast in pravičnost. Pri tem ščit s soncem, palmovo strani grofa Pavla Alojzija Auersperga, le da gre tokrat vejo in mečem najbrž ni zgolj v vlogi atributa Časti, za merjenje moči z bistveno nevarnejšim nasprotni- ampak aludira tudi na ideal krepostnega in pravičnega kom, kot so lovski psi. Pri razlagi spopada med le- kneza. Takšno interpretacijo najneposredneje potrjuje vom in bikom na vpisni strani Karla Auersperga je na napis Po njegovem zgledu, izpisan na robu ščita. mestu previdnost: glede na to, da heraldični tur gro- fov Auerspergov simbolno predstavlja naročnika, ima Grahovar s premišljeno kompozicijo vizualno izpostavi vse bistvene nosilce alegoričnega sporočila ter obenem spretno nakaže razplet spopada med bikom in levom: 466 Kult Nepremagljivega sonca je cesar Teodozij I. leta 389 prepo- vedal in za edino državno religijo razglasil krščanstvo, vendar je mogočni tur ima prednostni položaj, naslikan je višje, njegova priljubljenost še dolgo ostala živa. V likovni umetnosti na vrhu griča. Krona na nebu je na njegovi strani, prav se stapljanje antične in krščanske tradicije med drugim pokaže tako poosebitvi časti in pravičnosti. Celo meč, ki ga v upodabljanju Kristusa kot Heliosa na sončevi kvadrigi ali go-lobradega Kristusa z zlatimi kodri in žarkastim obstretom, ki drži Iustitia, naš pogled usmerja proti biku, pri čemer je se približa liku Apolona. Kristus kot Novo sonce, Sonce pra- orožje Pravičnosti postavljeno tako, da oblikuje celoto vičnosti in Resnično sonce se zlije z antično predstavo Nepre- s simbolno pomenljivim ščitom, ki ga pridržujeta obe magljivega sonca in v sebi združi vse ključne vidike kristološke personifikaciji. solarne ikonografije. Glej zlasti: Wallraff, 2001. 219 Simon Tadej Grahovar, Vpisna stran Franca Rudolfa barona Wolkensperga, 1760, Theatrum memoriae, ARS, Ljubljana, AS 1073, I/1, fol. 369r. 220 3.41 Vpisna stran Franca Rudolfa jo je napisal njegov učenec, opat Guerric d'Igny.468 barona Wolkensperga V emblemu barona Wolkensperga je osrednji pouda- (TM, fol. 369r) rek prav na zaupanju v Boga, ki ljubeče skrbi za vse Vpisna stran Franca Rudolfa Wolkensperga prinaša svoje »otroke«, jim vliva pogum in kaže pot. Poosebitvi celostranski odprti emblem s pogledom na gorsko v sprednjem delu slike vsebino dopolnjujeta s sporo-krajino, ovito v meglice, skozi katere se proti nebu dvi- čilom, da je na poti, ki vodi v večno slavo, pomembna gujejo le najvišji vršaci. Na enem od njih je gnezdo z pravičnost in z njo povezana ljubezen do resnice. Pra-orličem, nekoliko bližje gledalcu pa leti odrasel orel, ki vilnost razumevanja emblemskega sporočila potrjujeta se oddaljuje od gnezda. V obroču oblakov je visoko na položaj in način upodobitve obeh personifikacij: Pra-nebu sonce z vrisanim Božjim očesom, s čimer je naz- vičnost, ki nas vodi v življenju, se naslanja na baronačena njegova krščanska simbolika. Nad mladičem, nov grb in se s pogledom osredotoča nanj, Slava pa ki v gnezdu razpira peruti in dviguje glavo k sončevi dviguje pogled v nebo, kamor se pne trak s članskim luči, je v ravni črti proti soncu izpisano geslo: Auxi- imenom naročnika. Dejstvo, da ima figura pod noga-lium de coelo ( Pomoč z neba). V prvem planu slike ob mi zemeljsko oblo, da je bosa in oblečena v preprosto naročnikovem grbu in kartuši s podatki o vpisu stoji- belo obleko, kaže, da ne gre za običajno idejo slave, ta ženi, ki ju po atributih prepoznamo kot poosebitvi temveč za krščansko poosebitev večne slave. Kot že pri pravičnosti in slave. Slava je posebej izpostavljena, saj njegovem očetu Francu Antonu Wolkenspergu (TM, v rokah drži širok bel trak z baronovim članskim ime- fol. 229r) vršaci z oblaki namigujejo na rodbinsko ime, nom: Der Verlassene und doch Beglückte ( Zapuščeni, pa nesporna pa je tudi vsebinska vez med heraldičnim vendar osrečeni). orlom Wolkenspergov in motivom orla v emblemski sliki. Slika, geslo in izbrano akademsko ime oblikujejo iz- virno različico motiva mladega orla, ki se uči leteti. Na Grahovarjevi miniaturi je starš že zletel iz gnezda in mladiču daje zgled, vendar mu orlič ne sledi, kot bi pričakovali glede na ustaljen tip likovnih realizacij v emblematiki.467 »Zapuščen« v gnezdu steguje gla- vo proti soncu, kakor da prosi za pomoč z neba. To slikar v likovnem in vsebinskem pogledu poudari z dvema elementoma: starš se oddaljuje od gnezda, s čimer stopnjuje dramsko napetost, na drugi strani pa z načinom izpisa gesla vzpostavi kompozicijsko vez med mladičem in soncem. Bralec zlahka razume, da bo mladič, ki ni zbral poguma, da bi sledil staršu, vsak trenutek deležen pomoči: Bog, v katerega zaupa, mu bo vlil srčnosti, da poleti. V kontekstu razlage je zanimiv podatek, da Janez Ludvik Schönleben v že omenjeni razlagi prispodobe o orlu, ki uči mladiče leteti, izrecno poudarja »pomoč z neba«, Božjo ljube- zen in milost, ki duhu pomagata, da se dvigne kvišku. Govori tudi o opogumljanju in spodbujanju, pri če- mer navaja odlomke iz pridige sv. Bernarda ( Pridiga o Kristusovem vnebohodu) in pridige na isto temo, ki 468 V omenjeni pridigi je večkrat uporabljen priljubljen obrazec 467 Kastelic ob tem dodaja, da orel leti v dolino po plen (2001, » sursum corda«, ki redno nastopa v krščanski liturgiji (Schön- str. 252), čeprav za takšno razlago v emblemu ni nobene iko- leben, 1670, str. 11). Krščanski pisci besedno zvezo najpogo- nografske osnove in tudi sicer v emblematiki nima ustreznih steje uporabljajo v pridigah, v kontekstu opogumljanja verni- vzporednic. kov in spodbujanja srčnosti. 221 Povzetek Theatrum Memoriae Nobilis ac Almae Societatis Unitorum prvih kranjskih akademikov. Hkrati je pomenljivo ali Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Diz- pričevanje o njihovi razgledanosti in dobrem pozna-ma, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije (AS 1073, vanju zgodnjenovoveške tradicije emblemskih knjig. Zbirka rokopisov, I/1), je neprecenljiv baročni rokopis, Rokopisna knjiga namreč ni edinstvena zato, ker v ki izstopa tako po kvaliteti iluminacij kot po bogastvu Evropi tistega časa ne bi obstajala primerljiva dela ali upodobljenih ikonografskih motivov. Rokopisno knji- ker ne bi bilo mogoče dovolj prepričljivo opredeliti go so leta 1688 zasnovali člani družbe sv. Dizma, ki so potencialnih zgledov, kot so verjeli nekateri starejši po zgledu italijanskih kolegov svoje združenje poime- pisci. Njena edinstvenost se kaže drugje: predvsem v novali akademija in si vzdeli ime Zedinjeni akademiki inovativnosti naročnikov (in slikarjev), ki so poznali ( Academici Uniti). Člani prve akademije na Kranjskem emblemske knjige različnih avtorjev, iz njih povzema-so se vanjo vpisovali več kot 100 let (od 1689 do 1801), li, preoblikovali in spreminjali uveljavljene embleme s čimer je nastal eden najzanimivejših primerkov aka- ali pa jih izkoristili zgolj kot spodbudo za ustvarja-demskih spominskih knjig, kar jih poznamo. Dizmova nje izvirnih emblemskih zasnov. Čeprav se pričujoča kronika, kot knjigo nekoliko poenostavljeno imenuje- študija osredotoča na ikonografijo živali v emblemih mo, je zaradi slikarsko dovršenih in izvirno zasnovanih Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, emblemov, ki krasijo njene strani, hkrati pomemben je zastavljena tako, da odgovarja tudi na odprta vpra-spomenik zgodnjenovoveške emblematike. šanja, povezana s kulturnimi horizonti njenih ustvar- Z vpisnimi listi, ki vključujejo različne tipe emblemov, jalcev in z njeno umestitvijo v evropski kontekst. člani Dizmove družbe niso ustvarili samo zakladnice Knjiga je razdeljena v tri dele. V prvem so predsta-emblemskih motivov, temveč tudi svojevrstno galeri- vljene okoliščine nastanka Dizmove kronike, njena jo, v kateri spremljamo razvoj slikarstva od zapoznele zasnova in ključne značilnosti, opredeljeni pa so tudi renesanse prek zgodnjega in zrelega baročnega sloga najpomembnejši zgledi in vplivi. V uvodnem poglavju do vrhunskih primerov rokokojske knjižne ilumina- je opozorjeno na obstoječe stanje raziskav – tako na cije. Listanje po Dizmovi kroniki odraža spremembe zgodnje omembe rokopisa in prve poskuse interpre-umetnostnega okusa naročnikov in ustvarjalnost mi- tacij v 19. stoletju kot na začetke znanstvenokritične-niaturistov, pa tudi njihovo inventivnost pri obliko- ga raziskovanja v 20. in zgodnjem 21. stoletju. Sledita vanju emblemskih sporočil. Vsebinska in oblikovna kratek oris geneze Dizmove kronike ter predstavitev zasnova individualnih emblemov je bila skladno s plemiške družbe sv. Dizma in njenih načel. Opis roko-tradicijo akademskih spominskih knjig opredeljena z pisa, njegove vsebine in slikarskega okrasa se omejuje bolj ali manj obvezujočimi pravili akademije, pri Diz- na bistvene značilnosti, ki so izhodišče za nadaljnje movi kroniki pa tudi z idejnimi osnutki, ki jih je v t. ikonografske in ikonološke raziskave. Zapis o prove-i. Konceptni knjigi izrisal prvi tajnik plemiške družbe nienci in aktualnem stanju rokopisne knjige povzema Janez Gregor Dolničar. Kljub temu so naročniki radi dejstva o njeni zgodovini od zgodnjega 19. stoletja, prisluhnili izkušenemu mojstru miniaturistu in spre- ko je Dizmova družba ugasnila, do zadnjih konserva-jeli predloge za likovno realizacijo izbranega emble- torskih posegov, opravljenih v restavratorskem centru ma, ki lahko vidno odstopa od predvidenih vzorcev in Arhiva Republike Slovenije, kjer hranijo rokopis. vsebuje nove vsebinske poudarke. Z vidika novih spoznanj o Spominski knjigi ljubljanske Zaradi specifičnih okoliščin nastajanja, strukture vpi- plemiške družbe sv. Dizma je v prvem delu ključno pog-snih strani in vsebinskega bogastva je Theatrum me- lavje o zgledih in vplivih, v katerem so predstavljeni zgo-moriae zanimiv tudi s širšega kulturnozgodovinskega dnji tiski in rokopisi, po katerih so se zgledovali ustvar-vidika, saj zrcali razmišljanja, zanimanja in hotenja jalci Dizmove kronike, ter identificirane emblemske 223 knjige, v katerih so iskali navdih za svoje embleme. spominske knjige v kontekst ikonografije živali, ki jo Pregled emblemskih knjig od inkunabule renesančne razvije zgodnjenovoveška emblematika, in vzpostavi emblematike, ki jo je spisal Andrea Alciati ( Emblema- interpretacijski okvir za analizo živalskih motivov na tum liber, Augsburg 1531), do leta 1689, ko so nastali vpisnih listih kranjskih akademikov. prvi vpisi Theatrum memoriae, razkrije, da so se kranjski akademiki zgledovali po emblemskih spominskih knji- Natančen pregled Dizmove kronike s posebnim pou-gah zgodnjenovoveških akademij (najneposredneje po darkom na umeščenosti živalskih motivov v struktu-Memorie, Imprese, e Ritratti de' Signori Accademici Gelati ro emblema in njihovo vlogo pri sooblikovanju em-di Bologna, ki so jo člani bolonjske Akademije Zlede- blemskega sporočila pokaže, da lahko živali razdelimo nelih izdali leta 1672) in po t. i. alba amicorum, osebnih v več kategorij: spominskih knjigah evropskih izobražencev. Navdih za • živali, ki nimajo simbolnega pomena in niso individualne embleme so iskali predvsem v priljublje-vključene v oblikovanje emblemskega sporočila; nih knjigah emblemov različnih avtorjev, med katerimi • živali, ki nastopajo kot skupni nosilec emblemske-je bil posebej cenjen Alciati. Kot kažejo raziskave, so ga sporočila brez individualno izoblikovanih sim- pogosto posegali zlasti po znameniti enciklopediji em- bolnih pomenov; blemov Filippa Picinellija Mundus Symbolicus, ki je v la- • živali v vlogi atributov brez dodatnih simbolnih tinščini prvič izšla leta 1681 (italijanska izdaja že 1653). prvin; Zadnje poglavje je posvečeno tipologiji vpisnih strani • živali, ki imajo zaradi uveljavljenega ikonograf-in strukturi individualnih emblemov v Dizmovi kroniki. skega konteksta natančno določen, nedvoumen Primerjalne analize s ključnimi deli evropske emblema- in nezamenljiv simbolni pomen; tike tudi v tem pogledu potrjujejo neposredno navdiho- • živali z bogato razvito simboliko, ki v interakciji vanje v emblemskih knjigah in enciklopedičnih zbirkah z drugimi prvinami emblemske zasnove obliku- emblemov, hkrati pa razkrivajo ustvarjalne pristope v jejo jedro emblemskega sporočila, pri čemer je za preoblikovanju obstoječih zgledov. njegovo razumevanje nujna poglobljena raziskava Drugi del knjige združuje dva obsežna vsebinska sklo- živalskih motivov, literarnih virov in naročniškega pa. V prvem je orisano vstopanje živali in njihovih sim- konteksta. bolnih pomenov v emblematiko, torej temeljni viri in Tretji, najobsežnejši del knjige tvorijo ikonografske ikonografske tradicije, iz katerih so pisci emblemskih analize živalskih motivov v emblemih Spominske knji-knjig črpali svoje védenje o živalih. Avtor se smiselno ge ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. Obravnavanih omejuje na predstavitev treh ključnih področij: je 41 vpisnih listov, na katerih so živali glavni nosil- • renesančnega naravoslovja, ki vključuje boga- ci emblemskega sporočila, vsebinsko dopolnjenega z to antično in srednjeveško dediščino, v kateri se izbranim geslom in akademskim vzdevkom člana. Gre naravoslovje tesno prepleta z vsebinami iz sveta za prvi obsežnejši poskus poglobljene analize, ki v sre- živalske simbolike; dišče pozornosti postavlja ikonografijo živali, vendar • literarne tradicije ezopovskih basni, kjer so živali skozi to prizmo celovito obravnava miniature tako v najpogostejši nosilci moralno-didaktičnih sporo- kontekstu individualnega naročništva kot načel in pra- čil, s tem pa se krepi njihova alegorična vloga in vil, na osnovi katerih so Zedinjeni akademiki zastavili se oblikujejo nove simbolne vsebine; izdelavo svoje spominske knjige. S takšnim pristopom • srednjeveške in zgodnjenovoveške heraldike, v avtor odkriva pomene, ki so bili v starejših raziskavah okviru katere živali izoblikujejo raznolike in jasno pogosto v celoti prezrti, ter opozarja na neposredne prepoznavne simbolne pomene, ki so pogosto do- literarne vire in likovne predloge, po katerih so pri polnjeni s plemiškimi devizami, s čimer se pribli- oblikovanju svojih emblemov posegali člani Dizmove žajo ideji renesančne imprese. družbe. Hkrati pokaže na napake v opisih in razlagah emblemov, ki se pojavljajo v obstoječi strokovni lite- Drugi sklop govori o pojavnosti, vlogi in pomenu raturi. Do zmotnih interpretacij je prišlo iz različnih živali v emblemih, ki krasijo strani Dizmove kroni- razlogov, vendar je zanimivo, da je najpogostejši prav ke. V njem se izriše vpetost emblemov ljubljanske nepoznavanje ikonografije živali. 224 Nova spoznanja, ki jih prinaša študija, se ne omejujejo Ikonografija živali je bila v tem kontekstu odločilne-na razlago vsebine miniatur, opredelitev potencialnih ga pomena: renesančne in baročne emblemske knjige vplivov in iskanje zgledov. Na osnovi primerjalnih dokazujejo, da so bili živalski emblemi zaradi komple-analiz je vprašanje nastajanja emblemov v Dizmovi ksnosti simbolnih pomenov med izobraženci še pose-kroniki prvič osvetljeno z vidika recepcije obstoječe bej cenjeni. Eden od razlogov za njihovo priljubljenost emblemske tradicije, povzemanja, navdihovanja in je v tem, da so živali zelo pogosto nosilci pozitivnih inventivnega preoblikovanja uveljavljenih emblemov, vsebin, ki se povezujejo z idejami in načeli akadem-ki na vpisnih straneh Zedinjenih akademikov dobi- skih skupnosti. Zato ne preseneča, da so na straneh jo novo podobo, kontekst in sporočilnost. Ob tem se Dizmove kronike prav živali najpogostejši motiv. Ze-izrišejo kriteriji, ki so vplivali na odločitve naročnikov dinjeni akademiki so ikonografijo živali spretno izko-pri izbiri in zasnovi individualnega emblema, razlogi ristili tudi v kontekstu individualizacije emblemskega za prevzemanje (ali povzemanje) obstoječih zgledov sporočila: tako so plemiški naročniki najraje izbrali ter razmisleki, ki so člane Dizmove družbe vodili pri emblem, v katerem nastopa žival, ki so jo imeli v svo-preoblikovanju tradicionalnih pomenov. Pokaže se jem grbu, njen simbolni pomen pa obogatili s specifič- tudi, da so bili poleg skupnih akademskih pravil ter nimi ikonografskimi poudarki, geslom in akademskim oblikovnih vzorcev, ki so se vzpostavili z Dolničar- vzdevkom. Pri tistih članih Dizmove družbe, ki niso jevimi študijskimi skicami, ključnega pomena še na- bili plemiči, a so bili zaradi univerzitetne izobrazbe ročnikov poklic oziroma družbeni položaj ali javno sprejeti v akademijo in so s tem pridobili pravico do delovanje ter njegova izobrazba in osebna zanimanja. akademskega grba, je proces obrnjen: žival, ki nastopa Zaradi narave akademskih spominskih knjig, ki iz- v njihovem izbranem emblemu, so privzeli tudi kot postavljajo vrednost znanja, moralnih in etičnih vrlin osrednje grbovno znamenje. O pomenu in vlogi živali v službi višjih ciljev, delo v korist skupnosti ter pod- v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Diz-poro razvoju umetnosti in znanosti, so individualni ma pa mogoče najnazorneje priča dejstvo, da številni emblemi članov akademij izbrani tako, da poudarjajo člani niso sledili akademskemu pravilu, po katerem bi njihove kreposti, duhovno odličnost, delo in zasluge, morali v zasnovo svoje vpisne strani vključiti stilizi-predvsem pa učenost. Zato je razumljivo, da so se člani rano rdeče srce kot skupni simbol Akademije Zedi-Dizmove družbe s preudarkom navezali na obstoječo njenih, ampak so dali prednost izbranemu živalskemu tradicijo spominskih knjig renesančnih akademij, v motivu. katerih člani niso predstavljeni le s kratkim življenje- pisom in svojimi deli, ampak tudi z duhovito izbranim Osredotočenost pričujoče študije na ikonografijo ži-emblemom, ki lahko pove več kot besede. V primeru vali v emblemih Spominske knjige ljubljanske plemiške Dizmove kronike je vloga emblemov še bistveno večja družbe sv. Dizma ni zgolj odločitev avtorja, da izposta-kot pri večini akademskih spominskih knjig, saj gre vi enega od njenih vsebinsko najzanimivejših segmen-za razkošne slikarske mojstrovine, ki jim je pravilo- tov, ampak ima globlji raison d'être. Raziskovanje tega ma namenjena cela stran. Njihov pomen se je pozneje področja zaradi svoje kompleksnosti samoumevno še stopnjeval, ker je zaradi opustitve vpisovanja čla- seže v bistveno širši spekter vsebin, odpira vprašanja novega življenjepisa vpisna stran z emblemom ostala in ponuja odgovore, ki omogočajo celovitejše razume-sploh edino člansko obeležje v knjigi. S te perspekti- vanje rokopisa. Hkrati daje vpogled v kulturnozgodo-ve je toliko bolj razumljivo, da so kranjski akademiki vinski kontekst nastajanja spominske knjige, ki so jo osebne embleme izbirali s skrbnim premislekom in zasnovali prvi kranjski akademiki, ter osvetli njihove navdih zanje iskali v najbolj uveljavljenih emblemskih duhovne horizonte in način razmišljanja. Predvsem knjigah. S tem so hkrati izkazovali svojo razgledanost pa bogata ikonografija živali, prevzeta iz zgodnjeno-in poznavanje intelektualne vrednosti tega literarne- voveških emblemskih knjig, njeno preoblikovanje in ga žanra. Pri oblikovanju alegoričnega sporočila vpi- nadgradnja najneposredneje dokazujejo, da ljubljan-sne strani so ob že omenjenih kriterijih intelektualno ski Theatrum memoriae ni osamljena mojstrovina brez noto dodatno poudarili s tem, da so se radi odločili pravih predhodnikov, temveč sledi dolgi tradiciji em-za emblem, ki ga je bilo mogoče v celoti razumeti le z blemskih spominskih knjig in se uvršča med najkvali-zadostno mero izobraženosti in pronicljivosti. tetnejše spomenike evropske emblematike. 225 Summary Theatrum Memoriae Nobilis ac Almae Societatis Unito- of the Theatrum memoriae. Nevertheless, the variety of rum or the Album of the Ljubljana Society of St Dismas imaginatively painted pages in the Ljubljana Album (Archive of the Republic of Slovenia, AS 1073, Zbir- show that the members quite often opted for new ka rokopisov, I/1) is an exquisite Baroque manuscript designs and concepts proposed by miniaturists who book most famous for its hand-painted emblems proved to be well versed in the art of emblems. created for the members of the Noble Society of St Dismas or the Academici Uniti, as they used to call Due to the fact that it is the first academic memorial themselves. The manuscript was inaugurated in 1688 book in Carniola, and due to its emblematic character, as an academic memorial book for the fellows of the the manuscript is of great value as a document of Lju-first Carniolan academy ( Academia Unitorum), who bljana’s cultural climate in the late 17th and early 18th were thus following the example of some famous Ita- centuries, showing the many faceted intellectual holian Renaissance academies. The individual entries rizons of the Academici Uniti as well as their specific with personal emblems were painted by several mi- interest in emblems. The Album of the Ljubljana Society niaturists, whose work on the manuscript spans more of St Dismas is not unique, as it was generally accep-than a hundred years (1689–1801) and the result of ted in the past, because it could hardly be compared their skill is one of the most lavishly decorated aca- to any other academic memorial book created in the demic memorial books of the early modern period. early modern period. Its uniqueness is rather the result Due to the variety and originality of its emblems the of the resourcefulness of the United academicians (and Ljubljana Theatrum Memoriae is also an exclusive and the miniaturists who worked for them), who were ob-exceptionally interesting emblem book. viously familiar with many Renaissance and Baroque emblem books. They read them not only for pleasure The illuminated entries designed for the members of but also to find inspiration while devising their own the St Dismas’ Society not only represent a unique emblems. It is true that sometimes they simply adopted group of quite sophisticated emblems, but they also the emblem which they had found particularly intere-form a sort of picture gallery that offers a valuable sting and in tune with their own ideas. However, they overview of the painting in Carniola from the late usually followed only the basic structure of the chosen Renaissance and early Baroque style to high Baroque emblem or its pictura and made various visual as well and Rococo. The folios of the Ljubljana Album reflect as textual changes, according to their personal liking, Carniolan cultural milieu and the changes in artistic interests, social position, etc. Also, they quite often used taste of the United academicians over the course of the already existing emblems solely as a stimulus or en-decades. At the same time, they show the miniaturi- couragement to create a new, original emblem. sts’ great inventiveness in creation of evocative images which express the message of personal emblems in Although the present research focuses on the icono-the most adequate way. In accordance with the tra- graphy of animals in the emblems of the Album of the dition of academic memorial books the ideal concept Ljubljana Society of St Dismas, it nevertheless addres-and the basic form of personal emblems are pre-set ses several other aspects of this unique book of em-by more or less strictly applied academic rules. In case blems. Among others, the study tries to answer some of the Album of the Ljubljana Society of St Dismas the- open questions regarding the ideals and ambitions se were also specified by the model examples devised of Carniolan first academicians as initiators of the by Janez Gregor Dolničar, the first secretary of the St prestigious hand-painted memorial book. It is also the Dismas’ Society and its spiritus agens. His sketch book first attempt to contextualize the manuscript in the (preserved in the Ljubljana Seminary Library) is of framework of the early modern emblem book produ-vital importance for the understanding of the genesis ction in Europe, and to identify the possible sources 227 for its concept, as well as potential models for personal personal emblems of the Academici Uniti are usually emblems of the members. inspired by a variety of popular emblem books, among The book is divided into three parts. In the first part the which Alciati’s Emblemata is predominant. Amongst origin of the Theatrum memoriae is outlined together other important sources Picinelli’s Mundus Symboli-with a short description of the manuscript book and cus, a famous encyclopaedia of emblems (first Italian its characteristics, its illuminations, and the typology edition 1653, first Latin translation 1681), is the most of emblems. There is also a brief report on provenance prominent. and the present state of the manuscript. Also, some The second part of the book comprises two large possible prototypes for the Ljubljana Album are iden- chapters. The first addresses two issues: why authors tified. The first chapter outlines the status quaestionis: of Renaissance emblem books so eagerly embraced both the earliest mentions of the manuscript in the animals as protagonists of their emblems and which 19th century and all the relevant recent publications. were the main written sources for their knowledge Then follows a short presentation of the Ljubljana of animals – their appearance, nature, characteristics, Noble Society of St Dismas and their guiding prin- and most of all, their symbolism. The author examines ciples. The description of the manuscript, its content, three fields of key importance: structure, and above all the beautiful miniatures with emblems focuses on the pivotal features, relevant for • Renaissance zoology, which includes both the le-iconographic and iconological analyses, which form gacy of classical knowledge of animals, and the the core of the research. From the perspective of new rich tradition of medieval understanding of ani- findings regarding the historical context of the Lju- mals and their complex symbolism, bljana Album, the most interesting chapter is the one • the prolific tradition of Aesopian fables with ani-dealing with the prototypes that might have inspired mal protagonists who by acting in the witty sto- the Academici Uniti in the process of devising their ries with a clear moral acquire allegorical values memorial book. and symbolic meanings, • the medieval and early modern period heraldry The examination of Renaissance and Baroque em- with the coats of arms, abundantly populated by blem books from the period between 1531, when Al- all sorts of real and mythical beasts, which de- ciati’s incunabula Emblematum liber was published in velop diverse and easily readable symbolic mea- Augsburg, and 1689, the year of the first individual nings. These are often combined with the noble- entries of the Carniolan academicians in the Ljublja- man’s motto and thus come close to Renaissance na Album, reveals that they modelled their memorial impresa. book on exemplars produced by Italian Renaissance academies. An immediate model for the Ljubljana The second chapter is dedicated to animal motifs in Theatrum memoriae is the famous Memorie, impre- the emblems of the Album of the Ljubljana Society of se, e ritratti de' signori Accademici Gelati di Bologna by St Dismas. It discusses various roles and meanings of Valerio Zani (Bologna, 1672). The newly established animals that appear in the miniatures of the album, Academia Unitorum was actually directly related to the mostly from the perspective of animal iconography in Accademia dei Gelati in Bologna: Janez Gregor Dol- early modern emblematics, thus establishing a broa-ničar, its first secretary and the leading authority of der interpretative framework for their iconographic the whole project, was namely a member of the Bo- analysis. The examination of animal motifs in illumi-logna academy, as well . The concept and execution nated pages of the Theatrum memoriae with special fo-of illuminations in the Ljubljana Album point to yet cus on their position and function in the structure of another source of inspiration, namely the alba amico- personal emblems, shows that animals fit into several rum or libri amicorum, a genre of usually hand-pain- distinctive categories: ted memorial books, which were very popular among • animals without any symbolic meaning, who cle-university students, academicians and learned nobility arly do not participate in the allegorical message in the early modern period. On the other hand, the of the emblem, 228 • animals that play a role of a collective protago- the already existing emblems which in the entries of nist in the pictura without discernible individual United academicians acquire new forms, fresh interpre-symbolism, tations, and individual iconographic context, reveals • animals as the attributes of various personificati- the main criteria for their adoption. It is obvious that ons without additional symbolic elements, while implementing the popular emblems in the con- • animals with an evident symbolic meaning cle- text of their memorial book, the members respected arly defined by the firmly established iconograp- the principles and rules of the academy. They also hic context, followed (at least in the early phase) the prototypes • animals that display elaborate symbolism which, designed and recommended by Janez Gregor Dolni-together with other structural parts of the em- čar. However, they were open to novelties and often blem, forms a nucleus of the emblem’s allegorical welcomed fresh ideas and suggestions of the skilful message. miniaturists. The process is significant in understan- ding the considerations, choices, and prerogatives of The detailed iconographic analyses of animal motifs Carniolan intellectual elite regarding their self-pre-in the emblems of the Album of the Ljubljana Society of sentation in the Theatrum memoriae. According to the St Dismas form the third and the most extensive part tradition of academic memorial books, the key-note of the book. More than forty illuminated entries, pre- common to the vast majority of members is a desire to senting personal emblems of the Carniolan academi- emphasize their virtues, erudition, and the results of cians with animals as their protagonists, are carefully their intellectual work. Equally important is the idea examined and interpreted. The series of individual- of work for common good and acting as promotors of ly studied emblems is actually the first attempt of a progress, benefactors of arts and science. Among the systematic survey of animal symbolism in the Ljublja- repeating elements of self-presentation are also the na Album which addresses all relevant contexts: the member’s social status, public merit and respect, edu-intellectual circle of the earliest Carniolan academy, cation or important positions in public service. Often, its structure, rules, purpose and ambitions, the con- some more personal traits, such as private interests cept of the academic memorial book, its form and and inclinations, character, family background, etc. are historical evolution, the specific interests of the mem- included. bers as patrons of the individual entries with personal emblems, etc. A comprehensive study sheds a new It can therefore easily be understood, why the mem-light on the iconography of miniatures in the Thea- bers of the St. Dismas’ Society so eagerly embraced trum memoriae, brings the most up-to-date facts and the well-settled tradition of academic memorial books provides original interpretations. It also rectifies some in which the academicians are represented not only mistakes and misinterpretations that appear in older with short texts describing their life and work but also studies. Here, it is worth noting that the majority of with a witty emblem that often adds extra layers of misreadings and flaws in iconographic interpretations meaning. In the case of the Ljubljana Album the role by earlier authors originate in insufficient knowledge of an emblem is far greater than in the majority of of animal iconography. Renaissance academic memorial books: the emblems are namely lavishly painted in bright colours and gold, The results of the present study are not limited to the and in many cases cover the whole page. The practice clarification of iconographic enigmas and a better un- of the Academici Uniti to look for inspiration in po-derstanding of the emblems in the Ljubljana Album, pular emblem books when considering the choice of nor is the identification of the literary sources its final their personal emblem is significant in understanding aim. Among the significant achievements of the rese- the broader picture: it proves that most of them were arch is a clearer insight into the creation of personal familiar with a number of emblem books and obviou-emblems in the Theatrum memoriae on the backdrop sly shared the enthusiasm for this genre so fashionable of the well-established tradition of Renaissance em- among European intellectual elite of the time. blem books. Most important still, the analysis of emu- lations, modifications, and creative transformations of The number and variety of animal motifs clearly 229 reflect the interest of Carniolan academicians in ani- many members ignored this imperative and opted for mal symbolism. In this, too, they follow the main- an animal instead. stream of early modern emblematics where animals prove to be an extremely popular motif. One of the The focus on animal iconography in the study has a reasons for their attractiveness is their predominan- well-thought-out raison d'être: due to the complexitly positive symbolism and its complexity. In the case ty of animal symbolism and its prominent role in of academic memorial books animal motifs have yet the Theatrum memoriae, this topic comprises a wide-another, very specific appeal: several animals have -ranging thematical spectrum and addresses a varie-symbolic meanings that perfectly match the ideas ty of relevant issues vital to the comprehension and and principles of early modern academicians. So, it is appreciation of this unique manuscript book. It also not surprising that in the Ljubljana Album the animal provides a better insight into the cultural context of motifs feature so prominently. The members of the St the foundation of the first Carniolan academy and the Dismas’ Society skilfully used the animal iconography origins of its memorial book. The research into the in their personal emblems also to individualize them- multifaceted animal iconography that was so enthusi-selves in a distinctive way: the noblemen preferred astically embraced by the members of the St Dismas’ emblems with the animal motif that featured their Society also shows how profound their knowledge of heraldic animal. On the other hand, the non-noble emblematics was. Furthermore, it confirms that the members of the academy, who according to the rules Album of the Ljubljana Society of St Dismas is not an of Academia Unitorum were entitled to an academic isolated phenomenon, as it was believed, but a ma-coat of arms (due to their university degree and eru- nuscript book that follows in line of the established dition), practised the opposite. The animal protagonist tradition and can justly be regarded as one of the most of their personal emblem was usually also adopted as exquisite examples of early modern emblem books. the “heraldic” animal in the design of their coat of arms. There is another significant phenomenon that illustrates the enthusiasm of Carniolan academicians for animals: the academic rules explicitly required that the personal emblems of academicians should include an image of a stylized red heart, which was chosen as a common symbol of the Academia Unitorum. Yet, 230 Bibliografija Viri ALCIATI, Andrea, Emblematum liber, Pietro Paulo Tozzi, Padova 1621. Izdaje večine Alciatijevih emblemov so dostopne v Aberdeenski bestiarij, Univerza v Aberdeenu, Aberdeen, Ms digitalizirani obliki: https://www.emblems.arts.gla. 24. ac.uk/alciato/ (dostop 2. 6. 2023). ABRAHAM A SANCTA CLARA, Grosse Todten-Bru- ALDROVANDI, Ulisse, Ornithologiae hoc est de avibus hi-derschafft…, Peter Paul Vivian, Dunaj 1681. storiae libri XII, Ioannes Baptista Bellagamba impensa ABRAHAM A SANCTA CLARA , Judas Der Ertz- Franciscus de Franciscis Senensis, Bologna 1599. -Schelm, Für ehrliche Leuth…, Melchior Haan, Salzburg ALDROVANDI, Ulisse, Ornithologiae tomus alter, Ioannes 1686. Baptista Bellagamba, Bologna 1600. ABRAHAM A SANCTA CLARA, Etwas für Alle…, ALDROVANDI, Ulisse, Ornithologiae tomus tertius, ac Christoph Weigel, Nürnberg 1699. postremus, Ioannes Baptista Bellagamba, Bologna 1603. ABRAHAM A SANCTA CLARA, Hui und Pfui der ALDROVANDI, Ulisse, De animalibus insectis libri sep-Welt…, Martin Franz Hertzen, Würzburg 1707. tem, cum singulorum iconibus ad viuum expressis, Ioannes AFTONIJ IZ ANTIOHIJE (Aphthonius), Progym- Baptista Bellagamba, Bologna 1602. nasmata, Aldus Manutius, Benetke 1505. Izbor Af- ALDROVANDI, Ulisse, De reliquis animalibus exanguibus tonijevih retoričnih vaj je na voljo tudi v slovenskem libri quatuor, Ioannes Baptista Bellagamba, Bologna prevodu Svetlane Slapšak: Aftonij, Progymnasmata. 1606. Retorične vaje – priprave na javni nastop, Šola retorike, ALDROVANDI, Ulisse, De piscibus libri V, Ioannes Bapti-Ljubljana 2008. sta Bellagamba, Bologna 1613. AJLIJAN (Aelianus Claudius), O lastnostih živali ( Perí zói- ALDROVANDI, Ulisse, De quadrupedibus solidipedibus, on idiótetos, lat. De natura animalium); dostopno z angl. Vittorio Benacci, Bologna 1616. prev.: Aelian. On the Characteristics of Animals. With an ALDROVANDI, Ulisse, Quadrupedum omnium bisulcorum English Translation by A. F. Scholfield, 3 vols., Loeb historia, Sebastiano Bonomi, Bologna 1621. Classical Library 446, 448, 449, Harvard University ALDROVANDI, Ulisse, De quadrupedibus digitatis vivi-Press, Cambridge, MA 1958–1959. paris libri tres, et de quadrupedibus digitatis oviparis libri ALBERT VELIKI, De animalibus, Simon Nicolai Char- duo, Niccolò Tebaldini, Bologna 1637. della de Luca, Rim 1478 (editio princeps); dostopno v ALDROVANDI, Ulisse, Serpentum, et draconum historiae angl. prev. K. F. Kitchella in I. M. Resnicka: Albertus libri duo, Clemente Ferronium, Bologna 1640. Magnus, On Animals. A Medieval Summa Zoologica, ALDROVANDI, Ulisse, Monstrorum historia cum Parali-Ohio State University Press, Columbus 2018 . pomenis historiae omnium animalium, Nicolai Tebaldini ALCIATI, Andrea, Selecta epigrammata graeca latine versa, [ Marco Antonio Bernia], Bologna 1642. ex septem epigrammatum Graecorum libris, Johannes Be- Vsa Aldrovandijeva dela so dostopna v digitalni obliki belius, Basel 1529. na: https://amshistorica.unibo.it/ulissealdrovandi-ope- ALCIATI, Andrea, Emblematum Liber, Heinrich Steyner, reastampa (dostop 30. 5. 2023). Augsburg 1531. AMBROŽ MILANSKI, Hexaemeron, Migne, PL 14, ALCIATI, Andrea, Emblematum libellus, Aldus Manutius, 123–273. Benetke 1546. AMBROŽ MILANSKI (Psevdo-Ambrož), Sermo 46 De ALCIATI, Andrea, Emblemata, Guillaume Rouillé za Salomone, Migne, PL 17, 693–699. Macé Bonhomme, Lyon 1548. ANEAU, Barthélemy, Décades de la description, forme et ALCIATI, Andrea, Los emblemas, Guillaume Rouillé za vertu naturelle des animaux…, Balthazar Arnoulet, Macé Bonhomme, Lyon 1549. Lyon 1549. ALCIATI, Andrea, Emblemes, Guillaume Rouillé za Macé ANEAU, Barthélemy, Picta poesis, Macé Bonhomme, Lyon Bonhomme, Lyon 1549. 1552. ALCIATI, Andrea, Liber Emblematum/Kunstbuch, LASCARIS, Janus (ur.), Anthologia Graeca Planudea, Lau-Sigismund Feyerabend in Georg Raben, Frankfurt na rentius Francisci de Alopa, Firence 1494 (editio prin- Majni 1567. ceps). Grška antologija je dostopna v številnih kritičnih 231 izdajah, tako v latinskem prevodu kot v vodilnih so- AVIJAN (Avianus), Fabulae: Apologus Auiani ciuis Romani dobnih jezikih. Izbor epigramov helenističnih avtorjev adolescentulis ad mores et latinum sermonem capescendos je na voljo tudi v slovenskem prevodu Jelene Isak Kres: utilissimus, Heinrich Quentell, Köln 1494. Vpletel bom belo vijolico. Antologija helenističnega epigra- BACON, Francis?, Gesta Grayorum... , William Canning, ma, KUD Logos, Ljubljana 2020. London 1688. Apes aCaDeMICae Operosorum Labacensium, sive Institu- BARTOLOMEJ ANGLEŽ, De proprietatibus rerum, Jo-tum, leges, scopus, nomina, et symbola novae Academiae…, hannes Veldener, Köln 1471. Janez Jurij Mayr, Ljubljana 1701. BELON, Pierre, L'histoire naturelle des estranges poissons APOLODOR (Psevdo-Apolodor), Knjižnica ( Bibliothēkē, marins…, Regnaud Chaudiere, Pariz 1551. lat. Bibliotheca); dostopno z angl. prev.: Apollodorus. BELON, Pierre, La Nature et diversité des poissons…, Char-The Library. Translated by J. G. Frazer, 2 vols., Loeb les Estienne, Pariz 1555. Classical Library 121–122, Harvard University Press, BELON, Pierre, Histoire de la nature des oyseaux, avec leurs Cambridge, MA 1921. descriptions et naïfs portraicts retirez du naturel…, Guil- APULEJ (Lucius Apuleius Madaurensis), Cvetnik ( Flori- laume Cavellat, Pariz 1555. da); dostopno z angl. prev. Ch. P. Jonesa: Apuleius. Apo- BELON, Pierre, Pourtraicts d'oyseaux…, Guillame Cavellat, logia. Florida. De Deo Socratis, Loeb Classical Library Pariz 1557. 534, Harvard University Press, Cambridge, MA 2017. BERNARD IZ CLAIRVAUXA, Liber de modo bene vi-ARESE, Paolo, Delle Sacre Imprese… Libro quarto sesto…, vendi, ad sororem, IV. De timore Dei, v: Jean Mabillon Pietro Giovanni Calenzano in Eliseo Viola, Tortona (ur.), Sancti Bernardi… Opera omnia, Gaume frères, Pa- 1630. riz 1839, coll. 1629–1633. ARISTID (Publius Aelius Aristides), Nagovor Rodošanom BERNARD IZ CLAIRVAUXA, In die ascensionis o slogi ( Oratio ad Rhodienses de concordia), v: Cleomedes, Domini sermo, v: Jean Mabillon (ur.), Sancti Ber- De contemplatione orbium excelsorum, Aristidis oratio ad nardi… Opera omnia, Gaume frères, Pariz 1839, coll. Rhodienses de concordia, Bernardinus de Misintis, Bre- 1984–1987. scia 1497, F2r – F7v. BOCCACCIO, Giovanni, De remediis utriusque fortunae ARISTOTEL (Aristotéles), Nauk o živalih ( Tón perí tá [ Von der Artzney Bayder Glück des guten und widerwer- zóia istoríon, lat. Historia animalium); dostopno z angl. tigen], Heynrich Steyner, Augsburg 1532. prev.: Aristotle. History of Animals. Translated by A. BOCSKAY, Georg, in HOEFNAGEL, Joris, SchriftL. Peck (vols. I–II), and D. M. Balme (vol. III), Loeb musterbuch, tekst 1571–1573, ilustracije 1591–1594, Classical Library 437–439. Harvard University Press, Umetnostnozgodovinski muzej (Kunstkammer), Du- Cambridge, MA 1965–1991. naj, inv. št. 975. ARNIGIO, Bartolommeo, Rime de gli Academici occulti con le BOCSKAY, Georg, in HOEFNAGEL, Joris, Mira cal-loro imprese et discorsi, Vincenzo di Sabbio, Brescia 1568. ligraphiae monumenta, tekst 1561–1562, ilustracije ARNOLD BONNEVALSKI, Tractatus de septem verbis 1594–1598, Muzej Getty, Ms 20, fols. 1–129. Domini in cruce, 7, Migne, PL 189, 1677–1734. BOISSARD, Jean-Jacques, Emblematum liber, Theodore de Ashmolejev bestiarij, Bodleianova knjižnica, Oxford, Ms Bry, Frankfurt na Majni 1593. Ashmole 1511. BORJA, Juan de, Empresas morales, Iorge Nigrin, Praga AURELI, Ottavio, Discorso intorno al nome, et impresa com- 1581. muni degli Academici Insensati, Biblioteca Augusta, Pe- BOSCH, Jacob, Symbolographia sive De arte symbolica…, rugia, Ms 1717. Johann Caspar Bencard, Augsburg/Dillingen 1702. AURELI, Ottavio, Lettione dello Svogliato Insensato Delle BRANT, Sebastian, Esopi appologi siue mythologi cum qui-qualità che ai nomi et alle Imprese particolari de gli Aca- busdam carminum et fabularum additionibus, Jakob Wolf demici si convengono, Biblioteca Augusta, Perugia, Ms von Pforzheim, Basel 1501. 1717a. BRY, Theodor de idr. (ur.), Collectiones peregrinatiorum in AVGUŠTIN HIPPONSKI, In Evangelium Joannis tracta- Indiam orientalem et Indiam occidentalem, XIII parti- tus, XXXVI, 5, Migne, PL 35, 1662–1670. bus…, Frankfurt/Oppenheim 1590–1634. AVGUŠTIN HIPPONSKI, Enarrationes in Psalmos, 90, CAMERARIUS, Joachim (Starejši), Historia vitae fortu-Migne, PL 37, 1149–1171. naeque Aesopi, cum fabulis illius pluribus quingentis…, AVGUŠTIN HIPPONSKI, Enarrationes in Psalmos, 102, Valentin Bapst, Leipzig 1544. Migne, PL 37, 1316–1335. CAMERARIUS, Joachim (Starejši), Fabellae aesopicae qu- AVGUŠTIN (Psevdo-Avguštin), Divi Aurelii Augustini aedam notiores, et in scolis usitatae…, Valentin Bapst, Meditationum liber unus, Giovanni Padovano, Benetke Leipzig 1545. 1542. 232 CAMERARIUS, Joachim (Mlajši), Symbola et emblemata DILLINGEN, Athanasius von, Hortus Mysticus Selectis tam moralia quam sacra, 1587, Mestna knjižnica Mainz, Floribus Concionum Dominicalium…, Das ist, Geistli- Ms II, 366; dostopno v komentirani izdaji s spremno cher Lust-Garten…, Johann Caspar Bencard, Dillingen besedo W. Harmsa in G. Hessa: Symbola et emblemata 1691. tam moralia quam sacra. Die handschriftlichen Embleme DION ZLATOUSTI ( Díon Chrysóstomos), Govori ( Lógoi, von 1587, Max Niemeyer, Tübingen 2009. lat. Orationes); dostopno z angl. prev.: Dio Chrysostom. CAMERARIUS, Joachim (Mlajši), Symbolorum et emble- Discourses 61–80. Fragments. Letters. Translated by H. matum ex re herbaria desumtorum centuria una…, Jo- Lamar Crosby. Loeb Classical Library 385. Harvard hann Hofmann in Hubert Camoxius, Nürnberg 1590. University Press, Cambridge, MA 1951. CAMERARIUS, Joachim (Mlajši), Symbolorum et emble- [DOLNIČAR, Janez Gregor idr.], Theatrum Memoriae matum ex animalibus quadrupedibus desumtorum centu-Nobilis ac Almae Societatis Unitorum das ist Schau Bühne ria altera…, Paul Kaufmann, Nürnberg 1595. der Gedächtnuß der Adelichen und Gottseeligen Geselschafft CAMERARIUS, Joachim (Mlajši), Symbolorum et emble- der Vereinigten zu stätts wherenden Andenken eröffnet in matum ex volatilibus et insectis desumtorum centuria ter- der Uhralten Haubt Statt Laybach, 1688–1801, Arhiv tia…, Typis Voegelinianis, Leipzig 1596. Republike Slovenije , Ljubljana, AS 1073, I/1. CAMERARIUS, Joachim (Mlajši), Symbolorum et emble- [DOLNIČAR, Janez Gregor idr.], Protocollum, 1688–1737, matum ex aquatilibus et reptilibus desumptorum centuria Nadškofijski arhiv, Ljubljana, KAL fasc. 229/2, 2r. quarta…, Typis Voegelinianis, Leipzig 1604. [Dolničar, Janez Gregor], Disma-Philogia, Janez Jurij Mayr, CAMERARIUS, Joachim (Mlajši), Symbolorum et emble- Ljubljana 1708. matum centuriae tres. I. Ex herbis & stirpibus. II. Ex ani- [DOLNIČAR, Janez Gregor idr.], Konceptna knjiga ( Thea-malibus quadrupedibus. III. Ex volatilibus & insectis ... trum Memoriae Nobilis ac Almae Societatis Unitorum…), Accessit noviter centuria IV. Ex aquatilibus & reptilibus, 1688–1719, Semeniška knjižnica, Ljubljana, Rkp. 6. Typis Voegelinianis, Leipzig 1605. Vse štiri emblemske ERBERG, Jožef Kalasanc, Versuch eines Entwurfes zu eine knjige so dostopne tudi v sodobni izdaji: Joachim Ca-Literatur-Geschichte für Krain, 1825, Arhiv Republike merarius, Symbola et Emblemata (Nürnberg 1590 bis Slovenije, Ljubljana, Gra I., Dol, Fasc. 76. 1604). Mit Einführung und Registern hrsg. von Wolf- EZOP (Aisōpos), Basni ( Fabulae), standardna izdaja: Per-gang Harms und Ulla-Britta Kuechen. Teil 1: Centuria ry , Ben Edwin, Aesopica: A Series of Texts Relating to I, II, III. Teil 2: Centuria IV, Einführung und Register; Aesop or Ascribed to him or Closely Connected with the Akademische Druck, Gradec 1986–1988. Literary Tradition that Bears His Name, Vol. I: Greek CAMILLI, Camillo, Imprese illustri…, Francesco Ziletti, and Latin Texts, University of Illinois Press, Chica- Benetke 1586. go 1952; dostopno tudi v: Babrius, Phaedrus. Fables. CARTARI, Vincenzo, Imagini colla sposizione degli dei degli Translated by Ben Edwin Perry. Loeb Classical Li- antichi, Francesco Marcolini, Benetke 1556. brary 436. Harvard University Press, Cambridge, MA CARTARI, Vincenzo, Le Imagini di i Dei de gli Antichi, 1965. Bolognino Zaltieri, Benetke 1571. FILOSTRAT (Philóstratos), Heroji ( Hērōikós, lat. Hero- CICERO (Marcus Tullius Cicero), O dolžnostih ( De Of- icus); dostopno z angl. prev.: Philostratus. Heroicus. ficiis); dostopno z angl. prev.: M. Tullius Cicero. De Gymnasticus. Discourses 1 and 2. Edited and transla- Officiis. With an English Translation by W. Miller. ted by J. Rusten, J. König. Loeb Classical Library 521. Loeb Classical Library 30. Harvard University Press, Harvard University Press, Cambridge, MA 2014. Cambridge, MA 1913. Na voljo v slovenskem prevodu Fiziolog (Francis J. Carmody, ur.): Physiologus Latinus: Édi-Nade Grošelj: Cicero, O dolžnostih, Beletrina, Ljubljana tions préliminaires versio B, Librairie Droz, Pariz 1939. 2013. Fiziolog (grška redakcija s fr. prev. in koment. Arnauda CORROZET, Gilles, Hecatomgraphie, Denis Janot, Pariz Zuckerja): Physiologos. Le bestiaire des bestiaires. Texte 1540. traduit du grec, établi et commenté par Arnaud Zucker, CORROZET, Gilles, Les fables du très ancien Ésope Phri- Éditions Jérôme Millon, Pariz 2005. gien, premièrement escriptes en grec, et depuis mises en Fiziolog (t. i. Fiziolog sv. Epifanija): Sancti Patris Nostri rithme françoise, Denis Janot, Pariz 1542. Epiphanii ad Physiologum, Gonzalo Ponce de Leon DAPPER, Olfert, Asia, of naukeurige beschryving van het (prev. in ur.), Luigi Zannetti & Giacomo Ruffinelli, rijk des Grooten Mogols, en een groot gedeelte van In- Rim 1587. diën…, Jakob van Meurs, Amsterdam 1672. GANDUCCI, Giovanni Battista, Descriptiones poeticae ex DENE, Eduard de, De warachtighe fabulen der dieren, Pie- probatioribus poetis excerptae…, Nicolaus Pezzana, Be- ter de Clerck, Brugge 1567. netke 1676. 233 GESNER, Conrad, Historiae animalium, Lib. I–V, Cristho-numero viginti, Günther Zainer, Augsburg 1472; do- pher Forschauer, Zürich 1551–1587 ( Liber I. De Qua- stopno tudi v sodobnem angl. prev.: The »Etymologies« drupedibus viviparis 1551, Liber II. Quadrupedibus ovi- of Isidore of Seville, trad. S. A. Barney, W. J. Lewis idr., paris 1554, Liber III., qui est de avium natura 1555, De Cambridge University Press, Cambridge 2006. piscibus et aquatilibus omnibus libelli 1556, Liber IV. Qui KASIJ DION (Lucius Cassius Dio Cocceianus), Rimska est de piscium & aquatilium animantium natura, 1558, zgodovina ( Romaikè historía, lat. Historia Romana); Liber V., qui est de serpentium natura 1587). dostopno z angl. prev.: Dio’s Roman History. With GIOVIO, Paolo, Dialogo dell'imprese militare e amorose, An- an English Translation by E. Cary, H. B. Foster, 9 toine Barré, Rim 1555. vols., Loeb Classical Library 32, 37, 53, 66, 82, 83, GRANADA, Luis de, Memorial de la vida Christiana pri- 175, 176. Harvard University Press, Cambridge, MA mero y segundo volumen, Matias Gast, Salamanca 1573. 1914–1927. GUÉRLOT, Guillaume, Le livre de la description des ani- KETTEN, Johann Michael von der, Apelles symbolicus…, maux, contenant blason des oyseaux …, Balthazar Arnou-Janssonius Waesbergios, Amsterdam/Danzing 1699. llet, Lyon 1550. KLAVDIJAN (Claudius Claudianus), Hvalnica konzu- GUILLAUME LE CLERC, Bestiaire divin, sredina 13. lu Manliju Flaku Teodorju ( Panegyricus dictus Manlio st., Bodleianova knjižnica, Ms Douce 132. Theodoro consuli); dostopno z angl. prev.: Claudian vol. HIERONIM (Evzebij Sofronij), Breviarium in Psalmos, I, Panegyric on Probinus and Olybrius, Against Rufinus Migne, PL 26, 825–1270. 1 and 2. War Against Gildo, Against Eutropius 1 and HIGIN (Gaius Julius Hyginus), Zgodbe ( Fabulae); znan- 2, Fescennine Verses on the Marriage of Honorius, Epit- stvenokritična izdaja: Peter K. Marshall, Hyginus: Fa- halamium of Honorius and Maria, Panegyrics on the bulae. Editio altera, K. G. Saur, München 2002. Dosto- Third and Fourth Consulships of Honorius, Panegyrics pno z angl. prev.: The Myths of Hyginus, translated and on the Consulship of Fl. Manlius Theodorus, On Stilicho's edited by Mary Grant, University of Kansas Publicati- Consulship. Translated by M. Platnauer, Loeb Classi- ons in Humanistic Studies, University of Kansas Press, cal Library 135, Harvard University Press, Cambridge, Lawrence 1960. MA 1922. HOEFNAGEL, Jacob Archetypa studiaque patris Georgii KLEMEN ALEKSANDRIJSKI, Pedagog ( Paidagogós), Hoefnagelii Jacobus F. genio duce ab ipso scalpta…, s. n., Migne, PG, VIII, 247–684. Frankfurt na Majni 1592. KOLUMELA (Lucius Junius Moderatus Columella), O HOEFNAGEL, Joris (Georg), Traité de la Patience, Par kmetijstvu ( De re rustica); dostopno z angl. prev.: Co- Emblêmes Inventées et desinées par George Hoefnagel, lumella. On Agriculture vol. II, Books 5–9. Translated London 1569, Mestna knjižnica, Rouen, Ms Leber, by E. S. Forster, E. H. Heffner, Loeb Classical Library 2916. 407. Harvard University Press, Cambridge, MA 1954. HOHBERG, Wolfgang Helmhard von, Lust- und Artze- KONRAD IZ MEGENBERGA, Buch der Natur; dosto-ney-Garten des Königlichen Propheten Davids… , Georg pno v sodobnem nemškem prevodu Gerharda E. Sol- Sigmund Freisinger, Regensburg 1675. lbacha: Konrad von Megenberg, Buch der Natur, Ha- HOMER, Iliada, prev. Anton Sovre, Državna založba Slo- renberg-Edition, Dortmund 1989. venije, Ljubljana 1982. Köthener Gesellschaftsbuch der Fruchtbringen- Homerske himne ( Homērikoì Húmnoi); dostopno z angl. den Gesellschaft, I–III, Zgodovinski muzej, prev.: Hesiod, Homeric Hymns, Epic Cycle, Homerica. Köthen, VS 677c, 677a und 677b. Zvezki dosto- Translated by H. Evelyn-White, Loeb Classical Libra- pni v digitalizirani obliki na: http://diglib.hab. ry 57. Harvard University Press, Cambridge, MA 1914. de/?db=mss&list=ms&id=ed000035-3b [HORAPOLLO NILIACUS], Hieroglifika ( Hori Apolli- http://diglib.hab.de/?db=mss&list=ms&id=ed nis Hieroglyphica), Sbordone, Francesco (ur.), L. Loffre- 000035-1b do, Neapelj 1940. Dosegljivo tudi v angl. prev. G. Boa- http://diglib.hab.de/?db=mss&list=ms&id=ed000035 sa: The Hieroglyphics of Horapollo, Princeton University -2b (dostop 12. 9. 2022). Press, New Jersey 1993. LE BRUN, Laurentius, Virgilius Christianus, I. Liber Fa- [HORAPOLLO NILIACUS], Orus Apollo de Aegypte De storum, sive Hexaemeron & de opere sex dierum, Simeon la signification des notes hieroglyphiques des Aegyptiens, Piget, Pariz 1661. Jacques Kerver, Pariz 1543. LUKAN (Marcus Annaeus Lucanus), Pharsalia ( De bello IMPERATO, Ferrante, Dell'Historia Naturale… , C. Vita- civilo); dostopno z angl. prev.: Lucan. The Civil War le, Neapelj 1599. (Pharsalia). Translated by J. D. Duff, Loeb Classical IZIDOR SEVILJSKI, Etimologije, prva tiskana izdaja: Library 220. Harvard University Press, Cambridge, Isidori iunioris Hispalensis episcopi ethimologiarum libri MA 1928. 234 [LUTHER, Martin], Briefe, kritična izdaja: Ernst Ludwig lat. Graeciae descriptio); dostopno z angl. prev.: Pausa-Enders (ur.), Dr. Martin Luther's Briefwechsel, vol. 7, nias. Description of Greece. With an English Translation Schriften-Niederlage des Evangel. Vereins, Frankfurt by W. H. S. Jones (et alia), 5 vols., Loeb Classical Li- na Majni 1897. brary 93, 188, 272, 297, 289. Harvard University Press, MEISNER, Daniel, Thesaurus philo-politicus, hoc est, Em- Cambridge, MA 1918–1935. blemata sive moralia politica…, Eberhardt Kieser, Fran- PERRIER, Guillaume de la, Theatre des bons engins, Denis kfurt na Majni 1624. Janot, Pariz 1540. MELANCHTON, Philipp, De utilitate fabulorum, Phi- PERS, Dirck Pietersz, Bellerophon of Lust tot wiisheit, Nico-lippi Melanthonis Opera quae supersunt omnia, v: Karl laes van Ravesteyn, Amsterdam, s. a. (ok. 1648). Gottlieb Bretshneider (ur.), Corpus Reformatorum, XI, PETER ABELARD (Petrus Abelardus), Expositio in A. C. Schwetschke, Halle 1843, coll. 116–120. Hexaemeron, Migne, PL, 178, 730–784. MENESTRIER, Claude-François, La veritable art du bla- PICINELLI, Filippo, Mondo simbolico…, Francesco Mog-son…, Benoît Coral, Lyon 1659. nagha, Milano 1653. MENESTRIER, Claude-François, L' Art des emblèmes…, PICINELLI, Filippo, Mundus symbolicus... justo volumine Benoît Coral, Lyon 1662. auctus et Latinum traductus a R. D. Augustino Erath, MENESTRIER, Claude-François, L'art des emblèmes, où Hermann Demen, Köln 1681. s'enseigne la morale par les figures de la fable, de l'histoire, PINDAR (Píndaros), Pitijske ode, Olimpijske ode; dosto- & de la nature…, La Caille, Pariz 1684. pno z angl. prev.: Pindar. Olympian Odes. Pythian Odes. MENESTRIER, Claude-François, La philosophie des ima- Translated by W. H. Race, Loeb Classical Library 56. ges enigmatiques…, Jacques Lions, Lyon 1694. Harvard University Press, Cambridge, MA 1997. MANSSON, Olaf (Olaus Magnus), Historia de Gentibus PINDAR, Istmijske ode; dostopno z angl. prev.: Pindar. Ne-Septentrionalibus…, Giovanni M. Viotti, Rim 1555. mean Odes. Isthmian Odes. Fragments. Translated by W. MONTENAY, Georgette de, Monumenta Emblematum H. Race, Loeb Classical Library 485. Harvard Uni- Christianorum Virtutum…, Jean Charles Unckel, Fran- versity Press, Cambridge, MA 1997. kfurt na Majni 1619. PITTONI, Giovanni Battista, Imprese di diversi principi, MÜNSTER, Sebastian, Cosmographia universalis…, Hei- duchi, signori, e d'altri personaggi et huomini letterati et nrich Petri, Basel 1544. illustri…, Benetke 1562. MURER, Christoph, XL Emblemata Miscella Nova..., Jo- PLATON, Platonis Opera Omnia ( Platonis opera a Marsilio hann Rudolff Wolffen, Zürich 1622. Ficino traducta), per Laurentius Venetus apud Jacobum NEVELET, Isaac-Nicolas, Mythologia Aesopica, N. de Rivolis, Firence 1484 (editio princeps). Platonovi Hoffmann, Frankfurt na Majni 1610. spisi so v celoti dostopni v slovenskem prevodu Goraz- OVIDIJ (Publius Ovidius Naso), Metamorfoze ( Meta- da Kocijančiča: Platon, Zbrana dela I-II, Celjska Mo-morphoses); dostopno z angl. prev.: Ovid. Metamorpho- horjeva družba, Celje 2004. ses. With an English Translation by F. J. Miller, revised PLINIJ STAREJŠI (Plinius Maior), Naravoslovje ( Na-by G. P. Goold, 2 vols. (Books 1–15), Loeb Classical turalis historia); dostopno z angl. prev.: Pliny. Natural Library 42–43. Harvard University Press, Cambridge, History. With an English Translation by H. Rackham MA 1916. Prvih šest knjig je dostopnih tudi v sloven- (et alia), 10 vols., Loeb Classical Library 330, 352, 353, skem prevodu Barbare Šega: Ovidij, Metamorfoze, I– 370, 371, 392–394, 418, 419. Harvard University Press, III, Ljubljana 2013 in Metamorfoze IV–VI, Ljubljana Cambridge, MA 1938–1962. Delno na voljo tudi v slov. 2013 (oboje Modrijan). prev. Mateja Hriberška: Plinij Starejši, Naravoslovje 1. OVIEDO, Gonzalo Fernández de, Sumario de la natural ( Naturalis historia 1–6), Naravoslovje 2. ( Naturalis histo-historia de las Indias, Remon de Petras, Toledo 1526. ria 7–8), Naravoslovje 3. ( Naturalis historia 9–11), ZRC OVIEDO, Gonzalo Fernández de, La historia general de las SAZU, Ljubljana 2012–2016. Indias (prvi del, 19 knjig), Johannes Cromberger, Se- PLOTIN (Plotinus), Opera, Prohemium Marsilii Ficini villa 1535); prva knjiga drugega dela (Francisco Fer-Florentini in Plotinum…, Antonio di Bartolommeo nandez de Cordova, Valladolid 1557). Celotno delo je Miscomini, Firence 1492 (editio princeps). Plotinovi objavljeno sredi 19. stoletja v redakciji Joséja Amadorja zbrani spisi so v celoti dostopni v slovenskem prevo- de los Ríos y Serrano: Gonzalo Fernández de Oviedo, du Simone Weiss: Plotin, Zbrani spisi I–III, Slovenska La historia general de las Indias, 4 vols., Real Academia matica, Ljubljana 2016–2022. de la Historia, Madrid 1851–1855. PLUTARH (Ploútarchos), Aleksander Veliki ( Aléxandros); PARADIN, Claude, Devises Heroïques, Jean de Tournes, v: Vzporedni življenjepisi ( Bíoi parálleloi, lat. Vitae pa-Lyon 1551. rallelae); dostopno z angl. prev.: Plutarch. Lives Volu-PAVZANIJA (Pausanías), Opis Grčije ( Helládos Periēgēsis, me VII: Demosthenes and Cicero. Alexander and Caesar. 235 Translated by B. Perrin, Loeb Classical Library 99. SADELER, Aegidius, Theatrum morum. Artliche Gesprach Harvard University Press, Cambridge, MA 1919. der Thier mit wahren Historien den Menschen zur Lehr, Plutarhov življenjepis Aleksandra Velikega je na voljo Paul Sesse, Praga 1608. v slovenskem prevodu Marijana Tavčarja: Plutarh, Ale- SAGREDO, Giovanni, Memorie istorice de' monarchi otto-ksander Veliki, Obzorja, Maribor 1973. mani…, Preso Combi, Benetke 1673. PLUTARH, Nasveti ženinu in nevesti (lat. Coniugalia prae- SALVIANI, Ippolito, Aquatilium animalium historiae, cepta), Moralia, II, 138B–146A; dostopno v slovenskem Ippolito Salviani, Rim 1554. prevodu Maje Sunčič, Plutarhove ženske, Institutum SAMBUCUS, Joannes, Emblemata, Christophe Plantin, Studiorum Humanitatis, Ljubljana 2004. Antwerpen 1564. PLUTARH, O bistroumnosti živali ( De sollertia anima- SAMBUCUS, Joannes, Emblemata (dopolnjena izdaja), lium), Moralia, XII, 959A–985C; dostopno z angl. Christophe Plantin, Antwerpen 1566. prev.: Plutarch. Moralia, Volume XII: Concerning the Face SCHEDEL, Hartmann, Liber chronicarum, Anton Kober-Which Appears in the Orb of the Moon. On the Principle ger, Nürnberg 1493. of Cold. Whether Fire or Water Is More Useful. Whether SCHÖNLEBEN, Johann Ludwig, Feyertäglicher Erquick-Land or Sea Animals Are Cleverer. Beasts Are Rational. -Stunden… Anderer Theil, Melchior Haan, Salzburg 1670. On the Eating of Flesh. Translated by H. Cherniss, W. [Anon.], Émblemes ou devises Chrétienes, Antoine Schouten, C. Helmbold, Loeb Classical Library 406. Harvard Utrecht 1697. University Press, Cambridge, MA 1957. SERVIJ (Maurus Servius Honoratus), Servianorum in Vergi- PROPERCIJ (Sextus Propertius), Elegije ( Elegiae); dosto- lii Carmina Commentariorum, Vol. III: Quod in Aeneidos pno z angl. prev.: Propertius. Elegies. With an English Libros III-V Explanationes Continet, A. F. Stocker in A. Translation by G. P. Goold, Loeb Classical Library 18. H. Travis (ur.), Oxford University Press, Oxford 1965. Harvard University Press, Cambridge, MA 1990. SIMEONI, Gabriele, Le imprese heroiche et morali…, Gug- REINZER, Franciscus, Meteorologia philosophico-politi- lielmo Rovillio, Lyon 1559. ca…, Jeremias Wolf, Augsburg 1698. SOLIN (Caius Iulius Solinus), Zbirka spomina vred- REMUS, Georg, Inscriptiones picturae et emblemata quae in nih stvari ( Collectanea rerum memorabilium), Thomas aula magna curiae Norimbergensis publice extantquibus Mommsen (ur.), Weidmann, Berlin 1895. ob argumenti similitudinem accesserunt, Nürnberg 1620, Spominska knjiga volilnega kneza Friderika IV. Pfalškega Newberry Library, Vault Wing, Ms 279. ( Stammbuch Kurfürst Friedrich IV. von der Pfalz), 1582– REMUS, Georg, Emblemata politica in aula magna Curiae 1605, Univerzitetna knjižnica Heidelberg, Cod. Pal. Norinbergensis depicta…, Peter Iselburg, Nürnberg 1617. germ. 120. REUSNER, Nicolaus, Aureola Emblemata, Bernhard Jobin, Spominska knjiga Christopha iz Haugwitza ( Stammbuch des Strassburg 1587. Christoph von Haugwitz), 1598, Univerzitetna knjižni- REUSNER, Nicolaus, Emblemata partim ethica, et physica: ca Heidelberg, Cod. Pal. germ. 621. partim vero historica & hieroglyphica…, Ioannes Feyera- Spominska knjiga Jeana le Clercqa iz Tournaia ( Album amico-bendt, Frankfurt na Majni 1581. rum Jean Le Clercq de Tournai), 1576–1589, Getty Re- RIPA, Cesare, Iconologia overo Descrittione Dell’imagini search Institute, Los Angeles, inv. št. 2015.M.37. Universali cavate dall’Antichità…, Heredi di Giovanni Spominska knjiga Paula, pozneje Josepha Jenischa ( Stammbuch Gigliotti, Rim 1593. Paul, später Joseph Jenisch), 1575–1647 in 1648–1683, RIPA, Cesare, Iconologia…, Lapido Facij, Rim 1603. Württemberška deželna knjižnica, Stuttgart, Cod. hist. RIPA, Cesare, Nova iconologia… , Pietro Paolo Tozzi, Pa- qt. 298. dova 1618. Spominska knjiga Philippa Hainhoferja ( Grosses Stammbuch ROLLENHAGEN, Gabriel, Nucleus emblematum se- Philipp Hainhofers), 1596–1633, Knjižnica vojvode Av- lectissimorum... , Crispin de Passe za Jana Janssona, Ar- gusta, Wolfenbüttel, Cod. Guelf. 355 Noviss. 8°. nheim 1611. Spominska knjiga Wilhelma Bökla Mlajšega ( Stammbuch des ROLLENHAGEN, Gabriel, Selectorum emblematum cen- Wilhelm Bökel Der Jüngere), 1616–1624, zasebna last. turia secunda, Crispin de Passe, Utrecht 1613. STEINHÖWEL, Heinrich, Buch und Leben des RONDELET, Guillaume, Libri de piscibus marinis in quibus hochberühmten Fabeldichters Esopi, Johann Zainer, Ulm verae piscium effigies expressae sunt, Macé Bonhomme, 1476–1477. Lyon 1554. STRABON ( Strábōn), Geografija ( Geôgraphiká, lat. Geo-RUSCELLI, Girolamo, Imprese illustri…, Francesco Ram- graphica); dostopno z angl. prev.: Strabo. Geography, pazetto, Benetke (Libr. I–III. 1572, Libro quarto 1583). Volume VII: Books 15– 16. Translated by H. L. Jones. RYCAUT, Paul, The History of Turkish Empire from the year Loeb Classical Library 241. Harvard University Press, 1623 to the year 1677, John Starkey, London 1680. Cambridge, MA 1930. 236 SVETONIJ (Gaius Suetonius Tranquillus), Življenja ce- VALVASOR, Johann Weichard/Janez Vajkard Valvasor, sarjev ( De Vita Caesarum); dostopno v angl. prev. D. W. Opus insignium armorumque…, Založba dežela Kranj- Hurleyja, Suetonius: The Caesars, Hackett Publishing ska, Ljubljana 2020. Company, Indianapolis/London 2011. Delo je na voljo VERGILIJ (Publius Vergilius Maro), Georgika; dostopno z tudi v slovenskem prevodu Jožeta Šmita: Gaj Svetonij angl. prev.: Virgil. Eclogues. Georgics. Aenid. Books I– VI. Trankvil, Dvanajst rimskih cesarjev, Cankarjeva založ- Translated by H. R. Fairclough, Loeb Classical Library ba, Ljubljana 1960. 63. Harvard University Press, Cambridge, MA 1916. TIT LIVIJ (Titus Livius), Zgodovina Rima ( Ab urbe condi- Na voljo tudi v slovenskem prevodu Frana Bradača: ta); dostopno z angl. prev.: Livy. History of Rome. With Vergilij Maro, Publij, Bukolika in Georgika, Založba an English Translation by B. O. Foster. 28 vols., Loeb Obzorja, Maribor 1964. Classical Library, Harvard University Press, Cambrid- WEIGEL, Johann Christoph, Gedancken Muster und Anle-ge, MA 1919–1959. itungen, samozaložba, Nürnberg, s. a. (ok. 1710). TOMAŽ IZ CANTIMPRÉJA, De natura Rerum; do- WITHER, George, Collections of emblems, ancient and mo-stopno v sodobni izdaji: Helmut Boese (ur.), Thomas derne…, Henry Taunton, London 1635. Cantimpratensis, Liber de natura rerum. Editio Princeps ZANI, Valerio, Memorie, Imprese, e Ritratti de' Signori Ac-Secundum Codices Manuscriptos, De Gruyter, Berlin/ cademici Gelati di Bologna…, Manolesi, Bologna 1672. New York 1973. TOMAŽ IZ CANTIMPRÉJA, Bonum universale de api- bus; dostopno v komentiranem prevodu Henrija Pla- tella : Thomas de Cantimpré, Les exemples du «Livre des abeilles», Brepols, Turnhout 1997. Strokovna literatura TOPSELL, Edward, Historie of Foure-Footed Beasts, Willi- am Iaggard, London 1607. ADAMS, Alison, in Rawles, Stephen, A Bibliography of TURNER, William, Avium praecipuarum, quarum apud French Emblem Books of the Sixteenth and Seventeenth Plinium et Aristotelem mentio est…, Joannes Gymnicus, Centuries, 2 vols., Droz, Ženeva 1999–2002. Köln 1544. ADRADOS, Francisco Rodríguez, History of the Graeco- TYPOTIUS, Jacobus, Symbola divina et humana…, I–III, -Latin Fable I. Introduction and from the Origins to the Praga 1601–1603. Hellenistic Age, Mnemosyne supplementa, vol. 201, TYSON, Edward, A Philological Essey Concerning the Py- Brill, Leiden/Boston 1999. gmies of the Ancients…, Thomas Bennet & Daniel ADRADOS, Francisco Rodríguez, History of the Graeco-Brown, London 1699. -Latin Fable II. The Fable During the Roman Empire and VAENIUS, Otto, Amorum emblemata, Hendrik Swingen in in the Middle Ages, Mnemosyne supplementa, vol. 207, Hieronymus Verdussen, Antwerpen 1608. Brill, Leiden/Boston 2000. VALVASOR, Johann Weichard, Dominicae Passionis Icones, ADRADOS, Francisco Rodríguez, in Dijk, Gert-Jan van, Bogenšperk 1679. Dostopno tudi v sodobni izdaji s History of the Græco-Latin Fable III. Inventory and do- spremno študijo Emilijana Cevca: Johann Weichard cumentation of the Graeco-Latin Fable. Supplemented with Valvasor/Janez Vajkard Valvasor, Dominicae Passionis new references and fables by Gert-Jan van Dijk, Mnemosyne Icones/ Slike Gospodovega trpljenja, Cankarjeva založba supplementa, vol. 236, Brill, Leiden/Boston 2003.¸ in Trubarjev antikvariat, Ljubljana 1970. ANDENMATTEN, Anne-Angélique, Les »Emblèmes« VALVASOR, Johann Weichard, Theatrum mortis huma- d'André Alciat. Introduction, texte latin, traduction et nae tripartitum: das ist: Schau-Bühne dess Menschlichen commentaire d'un choix d'emblèmes sur les animaux, Peter Todts in drey Theil…, Ljubljana 1682. Dostopno tudi v Lang, Bern 2017. sodobni izdaji s slovenskim prevodom Jožeta Mlinari- ALMÁSI, Gábor, The Uses of Humanism. Johannes Sambu- ča: Johann Weichard Valvasor/Janez Vajkard Valvasor, cus (1531– 1584), Andreas Dudith (1533– 1589), and the Theatrum mortis humanae tripartitum/ Prizorišče človeške Republic of Letters in East Central Europe, Brill, Leiden/ smrti v treh delih, Založba Obzorja in Dolenjska založ- Boston 2010. ba, Maribor in Novo mesto 1969. ASHWORTH, William B. Jr., Marcus Gheeraerts and the VALVASOR, Johann Weichard, Die Ehre dess Hertzogthu- Aesopic Connection in Seventeenth-Century Scienti- ms Crain, Wolfgang Moritz Endter, Nürnberg 1689. fic Illustration, Art Journal, 44/2, (1984), str. 134–138. Dostopno tudi v slovenskem prevodu Doris Debe- BALL, Gabriele, 'Alles zu Nutzen' – The Fruchtbringende njak idr.: Janez Vajkard Valvasor, Čast in slava vojvo-Gesellschaft (1617 – 1680) as a German Renaissance dine Kranjske, I–IV, Zavod dežela Kranjska, Ljubljana Academy, v: Arjan van Dixhoorn idr. (ur.), The Reach of 2009–2013. the Republic of Letters. Literary and Learned Societies in 237 Later Medieval and Early Modern Europe, 2 vols., Brill, BRUCKER, Charles, Marie de France and the fable tradi-Leiden/Boston 2008. tion, v: Logan E. Whalen (ur.), A Companion to Marie BARAGA, France, Dolničarjeva Konceptna knjiga lju- de France, Brill, Leiden/Boston 2011, str. 187–208. bljanske plemiške družbe sv. Dizma, Uvodno pojasnilo, BUKOVINSKÁ, Beket, The Known and Unknown v: Lojze Gostiša (ur.), Spominska knjiga ljubljanske ple-Kunstkammer of Rudolf II., v: Helmar Schramm, miške družbe sv. Dizma 1688–1801, I, Fundacija J. V. Ludge Schwarte idr. (ur.), Collection, Laboratory, Thea- Valvasorja, Ljubljana 2001, str. 235–236. ter: Scenes of Knowledge in the 17th Century, De Gruyter, BARKER, William, Alciato's Emblems and the Album Ami- Berlin/New York 2005, str. 199–227. corum: A Brief Note on Examples in London, Moscow, and BUKOVINSKÁ, Beket, Die Kunstkammer Rudolfs II. Oxford, 2002, https://www.mun.ca/alciato/album.html Umriss der Forschungsgeschichte und Bibliographie, (dostop 30. 5. 2023). Studia Rudolphina, 7 (2007), str. 143–167. BASS, Marisa Anne, Mimetic Obscurity in Joris Hoefna- BUKOVINSKÁ, Beket, Die Kunstkammer Rudolfs II. gel's Four Elements, v: Karl A. E. Enenkel in Paul J. Entstehung, Niedergang, Wiederentdeckung, v: Sabi- Smith (ur.): Emblems and the Natural World, Brill, Lei- ne Haag idr. (ur.), Das Haus Habsburg und die Welt der den/Boston 2017, str. 521–547. fürstlichen Kunstkammern im 16. und 17. Jahrhundert, BATANY, Jean,“Bestiaire” et “Fables”. Deux modèles dans Holzhausen Verlag, Dunaj 2015, str. 229–153. les Parabolæ d’Eudes de Cheriton, v: Jeanne-Marie Bo- BURKE, Peter, Erasmus and the Republic of Letters, Eu-ivin, Jacqueline Cerquiglini-Toulet idr. (ur.), Les fables ropean Review, 7 (1999), str. 5–17. avant La Fontaine. Actes du colloque international (Paris, CAMERON, Alan, The Greek Anthology from Meleager to 7– 9 juin 2007), Droz, Ženeva 2011, str. 235–245. Planudes, Oxford University Press, Oxford 1993. BAUER, Rotraud, in Haupt, Herbert , Das Kunstkammer- CARNES, Pack, The Fables in Service to the Reformation, -Inventar Kaiser Rudolfs II. 1607–1611, Jahrbuch der Renaissance and Reformation/Renaissance et Reforme, Kunsthistorischen Sammlung in Wien, 72 (1976), str. New Series/Nouvelle Série, 8/3 (1984), str. 179–181. 11–191. CARNES, Pack, Heinrich Steinhöwel and the Sixteenth- BEDINI, Silvio A., The Pope's Elephant, Penguin, New York -Century Fable Tradition, Humanistica Lovaniensia, 35 2000. (1986), str. 1–29. BELOZERSKAYA, Marina , Menageries as Princely Ne- CEVC, Emilijan, Academia Operosorum in likovna umet-cessities and Mirrors of Their Times , v: Mary Morton nost, v: Kajetan Gantar (ur.), Academia Operosorum: (ur.), Oudry's Painted Menagerie: Portraits of Exotic Ani- zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve, mals in Eighteenth-Century Europe, Muzej Getty, Los SAZU, Ljubljana 1994, str. 111–124. Angeles 2007, str. 59–73. CEVC, Emilijan, Iluminirani kodeks ljubljanske plemiške BIEBER, Margarete, »Honos et Virtus«, American Journal družbe sv. Dizma, v: Lojze Gostiša (ur.), Spominska knji- of Archeology, 49 (1945), str. 25–45. ga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, 1688–1801, II, BIRCHER, Martin, Matthäus Merian d. Ä. und die Fru- Fundacija J. V. Valvasorja, Ljubljana 2001, str. 67–113. chtbringende Gesellschaft. Der Briefwechsel über CHATELAIN, Jean-Marc, Livres d’emblèmes et de devises : Entstehung und Drucklegung des Gesellschaftsbuchs une anthologie (1531– 1735), Klincksieck, Pariz 1993. von 1646, v: Archiv für Geschichte des Buchwesens, 18 CIFARELLI, Paola, Catalogue thématique des fables éso- (1977), str. 667–730. piques françaises du XVIème siècle, Champion-Slatkine, BISCÉRÉ, Antoine, L’appropriation néolatine de la «ma- Pariz/Ženeva 1986. tière ésopique». Métamorphoses d’un genre mineur en CIFARELLI, Paola, Le fablier de Rinuccio d’Arezzo et quête de forme, Le Fablier, 23 (2012), str. 105 – 106. ses traductions françaises au XVIe siècle, Le Fablier, 13 BISCÉRÉ, Antoine, Jean de La Fontaine et la fable ésopique. (2001), str. 53–67. Genèse et généalogie d’une filiation ambiguë, Dr. dis., CIFARELLI, Paola, Fables: Aesop and Babrius, v: Gerald Sorbonne Université, École doctorale III, Centre d’étude Sandy (ur.), The Classical Heritage in France, Brill, Lei- de la langue et des littératures françaises, Pariz 2018. den/Boston 2002, str. 425–452. BLOCH-SMITH, Elizabeth, »Who is the King of Glo- CONERMANN, Klaus (ur.), Fruchtbringende Gesel-ry?« Solomon's Temple and its symbolism, v: Scripture lschaft. Der Fruchtbringenden Gesellschaft geöffne- and Other Artifacts: Essays on the Bible and Archaeology ter Erzschrein. Das Köthener Gesellschaftsbuch Fürst in Honor of Philip J. King, John Knox Press, Westmin- Ludwigs I. von Anhalt-Köthen 1617–1650, 3 vols., ster 1994, str. 18–31. VCH Verlagsgesellschaft, Weinheim 1985. BOUYER, Marc in Duviols, Jean-Paul, Le Théâtre du Nou- CONERMANN, Klaus, Impresa und Akademie. Entste-veau Monde: Les grands Voyages de Théodore de Bry, Gal- hungsgeschichtliche Überlegungen zur Sinnbildkunst limard, Pariz 1992. europäischer Akademien, v: Sebastian Neumeister in 238 Conrad Wiedemann (ur.), Res Publica Litteraria. Die ENENKEL, Karl A. E., in VISSER, Arnoud S. Q. (ur.), Institutionen der Gelehrsamkeit in der frühen Neuzeit, Mundus Emblematicus. Studies in Neo-Latin Emblem 2 vols., Harrassowitz Verlag, Wiesbaden 1987, str. Books, Brepols, Turnhout 2003. 45 – 70. ENENKEL, Karl A. E., in Smith, Paul J. (ur.), Early Mo- CONERMANN, Klaus, Die Offizin Fürst Ludwigs von dern Zoology. The Construction of Animals in Science, Li- Anhalt-Köthen. Druckerei, Verlagswesen und Buch- terature and the Visual Arts, 2 vols., Brill, Leiden/Boston handel im Dienste des Ratichianismus und der Fru- 2007. chtbringenden Gesellschaft (1618–1650), v: Gabriele ENENKEL, Karl A. E., in SMITH, Paul J. (ur.), Zoology Ball idr. (ur.), Fruchtbringende Gesellschaft (1617– 1680). in Early Modern Culture, Brill, Leiden/Boston 2014. Hundert Jahre nach der Reformation, Harrassowitz Ver- ENENKEL, Karl A. E., in SMITH, Paul J. (ur.), Emblems lag, Wiesbaden 2017, str. 143–190. and the Natural World (1500–1700), Brill, Leiden/ DACOSTA KAUFMANN, Thomas , The Mastery of Na- Boston 2017. ture, Aspects of Art, Science, and Humanism in the Re- ENENKEL, Karl A. E., Introduction. Emblems and Na-naissance, Princeton University Press, Princeton 1993. tural History, v: Karl A. E. Enenkel in Paul J. Smith DAHMEN, Karsten, The Legend of Alexander the Great on (ur.), Emblems and the Natural World (1500–1700), Greek and Roman Coins, Routledge, New York 2007. Brill, Leiden/Boston 2017, str. 1–40. DALY, Peter M. (ur.): Andrea Alciato and the Emblem ENENKEL, Karl A. E., Camerarius’ Quadrupeds: A Pli-Tradition: Essays in Honor of Virginia Woods Callahan, nius Emblematicus as a Mirror of Princes, v: Karl A. E. AMS Press, New York 1989. Enenkel in Paul J. Smith (ur.), Emblems and the Natu- DALY, Peter M., Literature in the Light of the Emblem: ral World (1500–1700), Brill, Leiden/Boston 2017, str. Structural Parallels Between the Emblem and Literature 91–148. in the Sixteenth and Seventeenth Centuries, University of ENENKEL, Karl A. E., The Invention of the Emblem Book Toronto Press, Toronto 1998. and the Transmission of Knowledge, ca. 1510– 1610, Brill, DICKE, Gerd, in Grumbüller, Klaus, Die Fabeln des Mitte- Leiden/Boston 2018. lalters und der frühen Neuzeit, Wilhelm Fink, München ENENKEL, Karl A. E., Alciato the Animal Observer. On 1987. the Description of Animal Behaviour in the Emble- DICKE, Gerd, Heinrich Steinhöwels Esopus und seine Fort- matum liber, v: A. van de Haar in A. Schulte Nordholt setzer: Untersuchungen zu einem Bucherfolg der Frühdruc- (ur.), Figurations animalières à travers les textes et l’ima- kzeit, Max Niemeyer Verlag, Tübingen 1994. ge en Europe du Moyen Age à nos jours, Brill, Leiden/ DIEMER, Dorothea, in DIEMER, Peter, “Das Antiqua- Boston 2022, str. 311–326. rium Herzog Albrechts V. von Bayern. Schicksale einer EVANS, Robert John Weston, Rudolf II and His World: A fürstlichen Antikensammlung der Spätrenaissance”, Study in Intellectual History, 1576– 1612, Oxford Uni- Zeitschrift für Kunstgeschichte, 58/1 (1995), str. 55–104. versity Press, Oxford 1984. DIEMER, Peter idr. (ur.), Johann Baptist Fickler, Das In- FISCHEL, Angela, Natur im Bild. Zeichnung und Natu-ventar der Münchner herzoglichen Kunstkammer von rerkenntnis bei Conrad Gessner und Ulisse Aldrovandi, 1598, Verlag C. H. Beck, München 2004. Mann, Berlin 2009. DIEMER, Dorothea, DIEMER, Peter idr., Die Münchner FISCHEL, Angela, Collections, Images and Form in Kunstkammer (Abhandlungen der Bayerischen Aka-Sixteenth-century Natural History: The Case of Co- demie der Wissenschaften, Philosophisch-historische nrad Gessner, Intellectual History Review 20 (2010), str. Klasse 129), Verlag C. H. Beck, München 2008. 147–164. DIMITZ, Avgust, Das Matrikel Buch der Dismas Con- FLIS, Janez, Architektur, Malerei und Plastik in Krain: Re-federation in Laibach, Monats-Versammlung, Mi- naissance und Neuzeit, v: Die österreichisch- ungarische ttheilungen des Historischen Vereines für Krain, 1862, Monarchie in Wort und Bild. Kärnten und Krain, k. k. XVII/1, str. 4–6. Hof- und Staatsdruckerei, Alfred von Hölder, Dunaj DOLINAR, France Martin, Od Dizmove bratovščine 1891, str. 458 – 474. do Akademije delovnih v Ljubljani, v: Kajetan Gan- FUČÍKOVÁ, Eliška, The Collection of Rudolf II at Pra-tar (ur.), Academia Operosorum, zbornik prispevkov s gue: Cabinet of Curiosities or Scientific Museum?, v: kolokvija ob 300-letnici ustanovitve, SAZU, Ljubljana Oliver Impey in Arthur MacGregor (ur.), The Origins 1994, str. 35–46. of Museums: The Cabinet of Curiosities in Sixteenth and EGMOND, Florike, A collection within a collection: redi- Seventeenth-century Europe, Ashmolejev muzej, Oxford scovered animal drawings from the collections of Co- 2017, str. 47–53. nrad Gessner and Felix Platter, Journal of the History of FUMAROLI, Marc, La République des Lettres, Gallimard, Collections, 25/2 (2013), str. 149–170. Pariz 2015. 239 GALINSKY, Karl G., The Herakles Theme. The Adaptations GOLEC, Boris, Zadnji člani Dizmove bratovščine po se-of the Hero in Literature from Homer to the 20th Century, znamu iz leta 1801 – dejanski in potencialni umetno- Blackwell, Oxford 1972. stni naročniki, Acta historiae artis Slovenica, 27/2 (2022), GEIRNAERT, Dirk, in Smith, Paul J., The Sources of the str. 81–145. Emblematic Fable Book De warachtige fabulen der GOLOB, Nataša, Spominska knjiga ljubljanske plemiške dieren 1567, v: Karel Porteman idr. (ur.), The Emblem družbe sv. Dizma. Kodikološke ugotovitve, v: Loj- Tradition in the Southern Netherlands, Brepols, Turnho- ze Gostiša (ur.), Spominska knjiga ljubljanske plemiške ut 1999, str. 23–38. družbe sv. Dizma, 1688–1801, II, Fundacija J. V. Valva- GERBI, Antonello, Nature in the New World. From Chris- sorja, Ljubljana 2001, str. 41–47. topher Columbus to Gonzalo Fernández de Oviedo, Uni- GOLOB, Nataša, in VODOPIVEC, Jedert, Kronika bra-versity of Pittsburgh Press, Pittsburgh 1985. tovščine sv. Dizme v Ljubljani, v: Jedert Vodopivec GERM, Martin, Iconography of Emblematic Animals (ur.), Zapis in podoba. Ohranjanje, obnavljanje, oživlja- in the Album of the Ljubljana Noble Society of St nje: razstava Arhiva Republike Slovenije ob 40-letnici Dismas: Readings and Misreadings, Ikon: Journal of osrednje slovenske konservatorsko-restavratorske delavnice Iconographic Studies, 2 (2009), str. 305–312. za papir in pergament, Arhiv RS, 1996, str. 47–49. GERM, Tine, Spominska knjiga ljubljanske plemiške GOSTIŠA, Lojze (ur.): Valvasor, Janez Vajkard: Opus Insi-družbe sv. Dizma: zgodovinski kontekst nastanka in gnium Armorumque 1687–1688. Velika grbovna knjiga. njeni idejni vzori, Arhivi, 34/1 (2011), str. 33–40. Das grosse Wapenbuch. The Great Heraldry Book. Študi- GERM, Martin, Aesop's Fables in Disguise : a Creati- je – Studien – Studies, Slovenska akademija znanosti in ve Interpretation of Gheeraerts's Illustrations for De umetnosti, Ljubljana 1993. warachtighe fabulen der dieren in Two Early Publi- GOSTIŠA, Lojze, MAGIČ, Vladimir, in KUKOLJA, Bocations by Johann Weichard Valvasor, Etudes épistémè, žena (ur.), Bibliotheca Valvasoriana, Katalog knjižnice 31 (2017): https://episteme.revues.org/1697#entries Janeza Vajkarda Valvasorja, Valvasorjev odbor pri Slo- (dostop 11. 6. 2023). venski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana/Na- GERM, Tine, Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira: cionalna i sveučilišna knjižnica, Zagreb 1995. Valvasorjevo Prizorišče človeške smrti v evropskem konte- GRADEL, Ittai , Emperor Worship and Roman Religion, kstu, Znanstvena založba FF, Ljubljana 2015. Oxord University Press, Oxford 2002. GERM, Tine, The Emblems of the Album of the Ljubljana GRAMMATIKI, Karla, Die Redactio Accursiana der vita Noble Society of St Dismas: Context, Sources, Origi-Aesopi: ein Werk des Maximos Planudes, Byzantini- nality, Ars et Humanitas, XI/1 (2017), str. 149–170. sche Zeitschrift, 96/2 (2003), str. 661–669. GERM, Tine, Simbolika orla in sonca v emblemih Spo- GRAFFIN, François, Hymnes de saint Ephrem sur la per-minske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, le, L'Orient syrien, 12/2 (1967), str. 129–149. Ars et Humanitas, XIV/2 (2020), str. 181–210. GRENDLER, Paul F., Schooling in Renaissance Italy: Li- GERM, Martin, Antiquity for Connoisseurs: Animals with teracy and Learning, 1300–1600, Johns Hopkins Uni- Classical Pedigree in the Emblems of The Theatrum versity Press, Baltimore 1989. Memoriae Nobilis ac Almae Societatis Unitorum, Ikon: GROESEN, Michiel van, The Representations of the Overse-Journal of Iconographic Studies, 14 (2021), str. 377–394. as World in the De Bry Collection of Voyages (1590– 1634), GERM, Tine, Iconography of the Vigilant Crane in the Brill, Leiden/Boston 2008. Album of the Ljubljana Noble Society of St. Dismas, v: GROOM, Angelica, Exotic Animals in the Art and Culture of Danko Dujmović idr. (ur.), Potisnute teme u umjetnosti the Medici Court in Florence, Brill, Leiden/Boston 2018. i humanistici: zbornik radova posvećen dr. sc. Vladimiru GSPAN, Alfonz, Taufferer, Plemiška rodbina, Novi Slovenski P. Gossu/Neglected topics in arts and humanities: book of biografski leksikon: s pletna izdaja, Ljubljana 2013, http:// essays in honour of dr. sc. Vladimir P. Goss, University of www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi684481/#slo- Rijeka, Faculty of Humanities and Social Sciences, venski-biografski-leksikon (dostop 17. 6. 2023). Reka 2022, str. 209–228. GUAGNIN, Maria (idr.), Pre-Neolithic evidence for GERSZI, Teréz, Die humanistischen Allegorien der Ru- dog-assisted hunting strategies in Arabia, Journal of dolfinischen Meister, v: György Rózsa (ur.), Evolution Anthropological Archaeology, 49 (2018), str. 225–236. générale et développements régionaux en histoire de l’art, GUSINDE, Martin, Kenntnisse und Urteile über Pygmaen Akadémiai kiado, Budimpešta 1972, str. 755–762. in Antike und Mittelalter (Nova Acta Leopoldina, 162), GOLEC, Boris, Člani Dizmove bratovščine v polstole- Johann Ambrosius Barth Verlag, Leipzig 1962. tju 1719–1771 – dejanski in potencialni naročniki HABLOT, Laurent, »Emblématique et mythologie médié- umetnostnih del, Acta historiae artis Slovenica, 27/1 vale : le cygne , une devise princière«, Histoire de l’art, 49 (2022), str. 167–279. (2001), str. 51–64. 240 HANTZSCH, Viktor, Sebastian Münster. Leben, Werk, wis- JORDAN GESCHWEND, Annemarie, The Emperor's senschaftliche Bedeutung (Abhandlungen der Königlich Exotic and New World Animals: Hans Khevenhüller Sächsischen Gesellschaft der Wissenschaften, 41/3), and Habsburg Menageries in Vienna and Prague, v: Teubner, Leipzig 1898. Arthur MacGregor (ur.), Naturalists in the Field: Col- HECK, Christian, in CORDONNIER, Rémy, The Grand lecting, Recording and Preserving the Natural World from Medieval Bestiary: Animals in Illuminated Manuscripts, the Fifteenth to the Twenty-First Century, Brill, Leiden/ Abbeville Press, New York 2012. Boston 2018, str. 76–103. HENDRIKX, Sophia, Ichtyology and Emblematics in JORINK, Eric, Reading the Book of Nature in the Dutch Gol-Conrad Gesner’s Historia piscium and Joachim Came- den Age 1575– 1715, Brill, Leiden/Boston 2010. rarius the Younger’s Symbola et Emblemata, v: Karl A. JUŽNIČ, Stanislav, Knjige o vakuumu prvega ljubljanske-E. Enenkel in Paul J. Smith (ur.), Emblems and the Na- ga vakuumista, Vakuumist, 29/3 (2006), str. 30–42. tural World (1500– 1700), Brill, Leiden/Boston 2017, JUŽNIČ, Stanislav, Zemljepis v turjaški »knežji« knjižnici, str. 184–226. Geografski vestnik, 79/1 (2007), str. 49–66. HENDRIX, Lee, Joris Hoefnagel and the Four Elements. A JUŽNIČ, Stanislav, Knjige o Krasu in podzemlju v Turjaš- Study in Sixteenth-Century Nature Painting, Dr. dis., ki »knežji« knjižnici v Ljubljani, Acta Carsologica, 36/2 Princeton University, Princeton 1984. (2007), str. 305–314. HENDRIX, Lee, in Vignau-Wilberg, Thea, Joris Hoefna- KASTELIC, Jože, Ljubljanska plemiška družba sv. Diz-gel, Mira Calligraphiae Monumenta: A Sixteenth-Century ma v času in prostoru, v: Lojze Gostiša (ur.), Spominska Calligraphic Manuscript Inscribed by Georg Bocksay and Il- knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688–1801, luminated by Joris Hoefnagel, Muzej Getty, Malibu 1992. II, Fundacija J. V. Valvasorja, Ljubljana 2001, str. 21–26. HENDRIX, Lee, Natural History Illustration at the Court KASTELIC, Jože, Emblemi v ikonografskem ogledalu. of Rudolf II, v: Eliška Fučikova idr. (ur.), Rudolf II and Katalog, v: Lojze Gostiša (ur.), Spominska knjiga lju- Prague. The Court and the City, Thames and Hudson, bljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688–1801, II, Fun- London 1997, str. 157–171. dacija J. V. Valvasorja, Ljubljana 2001, str. 119–261. HENKEL, Arthur, in SCHÖNE, Albrecht, Emblema- KENT, Dale, Cosimo de’ Medici and the Florentine Rena-ta. Handbuch zur Sinnbildkunst des XVI. und XVII. issance: The Patron's Oeuvre, Yale University Press, New Jahrhunderts, J. B. Metzler, Stuttgart 1967. Haven/London 2000. HERZ, Andreas, Der edle Palmenbaum und die kriti- KINZELBACH, Katharina B., in Erstmaliger, Ragnar K., sche Mühle. Die Fruchtbringende Gesellschaft als Das Vogelbuch von Conrad Gesner ( 1516–1565), Sprin- Netzwerk höfisch-adeliger Wissenskultur der frühen ger-Verlag, Berlin/Heidelberg 2008. Neuzeit, Denkströme. Journal der Sächsischen Akademie KISLING, Vernon N. Jr., Ancient Collections and Mena-der Wissenschaften, 2 (2009), str. 152 – 191. geries, v: Vernon Kisling (ur.), Zoo and Aquarium His- HORTENBURG, Joseph Hormayr von, Johann Gregor tory. Ancient Animal Collections to Zoological Gardens, Thalnitscher von Thalberg, Archiv für Geographie, Hi- CRC Press, London/New York/Washington, 2000. storie, Staats- und Kriegskunst, VIII/78 (30. 6. 1817). KLUN, Vinko, Beiträge zur Literatur Geschichte von Vezan letnik v: Franz Härter, Archiv für Geographie, Hi-Krain: Das Matrikel Buch der Dismas Confederation, storie, Staats- und Kriegskunst, Achter Jahrgang, 1817, Mittheilungen des Historischen Vereines für Krain, 1852, Anton Strauss, Dunaj 1817, str. 318–319. VII/4, str. 27–28. HORTON, Davies, The Vigilant God. Providence in the Tho- KÖHLER, Johannes, s. v. Vorsehung, Historisches Wörterbu-ught of Augustine, Aquinas, Calvin and Barth, P. Lang, ch der Philosophie, vol. 11, Schwabe Verlag, Basel 2001, New York 1992. coll. 1206–1218. HUDALES, Jože, Slovenski muzeji in etnologija: od kabine- KOMELJ, Milček, Miniature plemiških spominskih knjig, tov čudes do muzejev 21. stoletja, Znanstvena založba FF, Sinteza, 45/46 (1979), str. 68–71. Ljubljana 2008. KUKULJEVIĆ SKACINSKI, Ivan, Slovnik umjetnikah IBRAHIM FREDRIKSON, Nadia, La perle , entre Jugoslavenskih I., Narodna tiskarna Dra. Ljudevita l'océan et le ciel. Origines et évolution d'un symbole Gaja, Zagreb 1858. chrétien, Revue de l'histoire des religions, 220/3 (2003), KUSUKAWA, Sachiko, The sources of Gessner’s pictu-str. 283–317. res for the Historia animalium, Annals of Science, 67 IRBLICH, Eva idr., Le bestiaire de Rudolf II: Cod. Min. 129 (2010), str. 303–328. et 130 de la Bibliothèque Nationale d'Autriche, Citadel, LAVRIČ, Ana, Societas Unitorum – Akademija Združenih, Pariz 1990. v: Ana Lavrič (ur.), Janez Gregor Dolničar, Zgodovina JANNI, Pietro, Etnografia e mito. La storia dei pigmei, Edi- ljubljanske stolne cerkve: Ljubljana 1701–1714 (znan- zioni dell‘Ateneo e Bizzarri, Rim 1978. stvenokritična izdaja), Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2003, str. 27–30. 241 LIMOUZE, Dorothy, Egidius Sadeler (1570–1629): PANOFSKY, Ervin, Hercules am Scheidewege und andere Drawings, Prints and Art Theory, PhD Dissertation, antike Bildstoffe in der neueren Kunst, Teubner Verlag, Princeton University, Princeton 1990. Leipzig/Berlin 1930. LISAC, Ljubomir Andrej, in REISP, Branko, Trost, An- PAPY, Jan, Joachim Camerarius’s Symbolorum et Emblema-drej, Novi Slovenski biografski leksikon: s pletna izdaja, tum Centuriae Quatuor: From Natural Sciences to Moral Ljubljana 2013, http://www.slovenska-biografija.si/ Contemplation, v: Karl A. E. Enenkel in Arnoud S. Q. oseba/sbi724835/ (dostop 6. 3. 2023). Visser (ur.), Mundus Emblematicus. Studies in Neo-Latin MACCHIORO, Vittorio, Il simbolismo nelle figurazioni se- Emblem Books, Brepols, Turnhout 2003, str. 201–234. polcrali romane, Tipografia della R. Università, Achile PASTOUREAU, Michel, Arma senescunt, insignia flores-Cimmaruta, Neapelj 1909. cunt: Note sur les origines de l'emblème, v: Studi in MARANINI, Anna, »Con seno e con la mano«: Eyes, Re- onore di Leopoldeo Sandri, Ministero per i beni culturali ason and Hand in Symbolic Transmission, v: Donato e ambientali, Rim 1983, str. 699–706. Mansueto in Elena Laura Calogero (ur.), The Italian PASTOUREAU, Michel, Par avis cygni . Armoiries par-Emblem. A Collection of Essays (Glasgow Emblem Stu- lantes et symbolique du cygne, v: Claudio Leonardi dies, vol. 12), 2007, str. 115–156. (ur.), Natura, scienze e società medievali: studi in onore di MARINO FERRO, Xosé Ramón, Symboles animaux, Agostino Paravicini Bagliani, Edizioni del Galluzzo, Fi- Desclée de Brouwer, Pariz 1996. rence 2008, str. 221–244. MARKEY, Lia, Aldrovandi's New World Natives in Bo- PEIL, Dietmar, On the Question of a Physiologus Traditi-logna, v: Elizabeth Horodowich in Lia Markey (ur.), on in Emblematic Art and Writing, v: Nona C. Flores The New World in Early Modern Italy, 1492– 1750, (ur.), Animals in the Middle Ages, Routledge, New York Cambridge University Press, Cambridge 2017, str. 2016, str. 103–132. 225–247. PERRY , Ben Edwin , Aesopica: A Series of Texts Relating to MARSH, David, Aesop and the Humanist apologue, Re-Aesop or Ascribed to him or Closely Connected with the Li- naissance Studies, 17/1 (2003), str. 9–26. terary Tradition that Bears His Name, Vol. I: Greek and MAYLENDER, Michele, Storia delle Accademie d'Italia, 5 Latin Texts, University of Illinois Press, Chicago 1952. vols., Cappelli, Bologna 1926–1930. POSSELT, Bernd, Konzeption und Kompilation der Sche- Miklavčič, Maks, Schönleben, Janez Ludvik, Novi sloven- delschen Weltchronik (MGH-Schriften, Band 71), Har- ski biografski leksikon: spletna izdaja, Ljubljana 2013, rassowitz Verlag, Wiesbaden 2015. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi548709/ PRAZ, Mario, Studies in Seventeenth-century imagery, Edi- (dostop 7. 2. 2022) . zioni di storia e letteratura, Rim 1975. MIYAZAKI, Mariko, Misericord Owls and Medieval PREINFALK, Miha, Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura, Anti-semitism, v: Debra Hassig (ur.), The Mark of the Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2005. Beast: The Medieval Bestiary in Art, Life, and Literature, PREINFALK, Miha, Plemiške rodbine na Slovenskem. 17. Routledge, New York 2013, str. 23–49. stoletje, Viharnik, Ljubljana 2014. MCLEAN, Matthew, The Cosmographia of Sebastian Mün- PREINFALK, Miha, Plemiške rodbine na Slovenskem. 16. ster: Describing the World in the Reformation, Routledge, stoletje, Viharnik, Ljubljana 2016. London/New York 2016. PYLE, Cynthia M., The Art and Science of Renaissan- NIGG, Joseph, Sea Monsters: A Voyage around the World’s ce Natural History: Thomas of Cantimpré, Candido Most Beguiling Map, University of Chicago Press, Chi- Decembrio, Conrad Gesner, and Teodoro Ghisi in cago 2013. Vatican Library Ms Urb. lat. 276, Viator, 27, 1996, str. NUOVO, Angela, in COPPENS, Chris, I Giolito e la stam- 265–321. pa: nell'Italia del XVI secolo, Droz, Ženeva 2005. RADICS, Peter, Die Dismas-Brüder im XVII. und XVIII. OPLL, Ferdinand, »… ein(e) vorhin in Wien nie gesehe- Jahrhundert. Ein Beitrag zur Kulturgeschichte Krains, ne Rarität von jedermann bewundert«. Zu Leben, Tod Blätter aus Krain (priloga Laibacher Zeitung) VIII/8 und Nachleben des ersten Wiener Elefanten, v: Studien (27. 2. 1864), str. 31–32; VIII/9 (5. 3. 1864), str. 34–36; zur Wiener Geschichte. Jahrbuch des Vereins für Geschichte VIII/10 (12. 3. 1864), str. 38–40; VIII/12 (26. 3. 1864), der Stadt Wien, vol. 60, Dunaj 2004, str. 229–273. str. 46–47; VIII/13 (2. 4. 1864), str. 50–52; VIII/14 (9. OPLL, Ferdinand, Neue Erkenntnisse zum ersten Wiener 4. 1864), str. 54–55; VIII/15 (16. 4. 1864), str. 58–59. Elefanten, v : Studien zur Wiener Geschichte. Jahrbuch RANSOME, Hilda M., The Sacred Bee in Ancient Times des Vereins für Geschichte der Stadt Wien, vol. 61, Dunaj and Folklore, Dover Publications, Mineola 2004. 2006, str. 337–343. REEMES, Dana Michael, The Egyptian Ouroboros: An Ico- PALLISER, Bury, Historic Devices, Badges and War-Cries, nological and Theological Study, PhD Dissertation, Uni- S. Low, Son & Marston, London 1870. versity of California, Los Angeles 2015. 242 RUČIGAJ, Luka idr., Katalogi in inventarji Auerspergove SMOLIK, Marijan, Dolničar pl. Thalberg, Janez Gregor, knjižnice kot pomniki njenega kulturnozgodovinskega Novi slovenski biografski leksikon: spletna izdaja, Ljublja- pomena in razvoja skozi čas, Ars et Humanitas, XIII/1 na 2013, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ (2019), str. 123–149. sbi696804/ (dostop 6. 2. 2022). SACCHINI, Lorenzo, Verso le virtù celesti. La letterata SMOLIK, Marijan, Pregled članstva ljubljanske plemiške conversazione dell'Accademia degli Insensati di Perugia družbe sv. Dizma, v: Lojze Gostiša (ur.), Spominska knji- (1561–1608), PhD Thesis, Durham University, Dur- ga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688–1801, II, ham 2013. Fundacija J. V. Valvasorja, Ljubljana 2001, str. 263–275. SACCHINI, Lorenzo, Da Francesco Petrarca a Giovan STARKEY, LINDSAY J., Why Sea Monsters Surround Battista Marino: Accademia degli Insensati di Perugia the Northern Lands : Olaus Magnus's Conception of (1561–1608), v: Jane E. Everson idr. (ur.), The Italian Water, Preternature, 6/1 (2017), str. 31–62. Academies 1525– 1700: Networks of Culture, Innovation STAUDINGER, Manfred, Natur Studien: Museum Kai-and Dissent, Routledge, New York 2016, str. 245–257. ser Rudolfs II, v: Eva Irblich (ur.), Thesaurus Austriacus. SCHAFFNER, Brigitte, s. v. Honos, Der Neue Pauly, Bd. 5, Europas Glanz im Spiegel der Buchkunst, Handschriften Metzler, Stuttgart 1998, col. 713. und Kunstalben von 800 bis 1600, Millenniums-Auss- SCHNABEL, Werner Wilhelm, Angewandte Emblema- tellung. Prunksaal-Ausstellung der Österreichischen tik und Stammbuch. Interpretationsprobleme am Bei- Nationalbibliothek, 14. Juni – 3. November 1996, Du- spiel verarbeiteter „Emblemata Zincgrefiana“, v: Hans- naj 1996, str. 230–276. -Peter Ecker (ur.), Methodisch reflektiertes Interpretieren. STESKA, Viktor, Slovenska umetnost, Družba sv. Mohorja, Festschrift für Hartmut Laufhütte zum 60. Geburtstag, Prevalje 1927. Wissenschaftsverlag Rothe, Passau 1997, str. 117–155. STRAHL, Anton Edvard Jožef, Die Kunstzustände Kra-SCHNABEL, Werner Wilhelm, Das Stammbuch. Konsti- ins in den vorigen Jahrhunderten: Eine Kulturhistorische tution und Geschichte einer textsortenbezogenen Sammel- Studie, samozaložba, Gradec 1884. Prevod in komentar form bis ins erste Drittel des 18. Jahrhunderts, Niemeyer, dela: Emilijan Cevc, Spis Edvarda Strahla o umetno- Tübingen 2003. stnih razmerah na Kranjskem, Loški razgledi, XVII/1 SCHÖNE, Albrecht, Hohbergs Psalter-Embleme, v: (1970), str. 80–107. Sibylle Penkert (ur.), Emblem und Emblematikrezeption. STRAUSS, Walter (ur.), Albrecht Dürer, Woodcuts and Wo-Vergleichende Studien zur Wirkungsgeschichte vom 16. bis odblocks, Abaris Books, New York 1980. 20. Jahrhundert, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, STOPP, Frederick John, The Emblems of the Altdorf Aca-Darmstadt 1978, str. 30–46. demy: Medals and Medal Orations 1577– 1626, MHRA, SEEMESTERS, Aline, The Secretion of a Pearl as a Sym- London 1974. bol for the Birth of a Prince; v: Karl A. E. Enenkel ŠTIH, Peter, Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovi-in Paul. J. Smith (ur.), Emblems and the Natural World no in predstavami, Zgodovinski časopis, 66/3–4 (2012), (1500–1700), Brill, Leiden/Boston 2017, str. 454–472. str. 306–343. SEIBOLD, Gerhard, 250 Jahre Stammbuchgeschichte – In- TAEGERT, Werner, Edler Schatz holden Erinnerns. Bilder skriptionen und Bildschmuck. Ein Überblick anhand aus-in Stammbüchern der Staatsbibliothek Bamberg aus vier gewählter Alba amicorum (1565–1817), Böhlau Verlag, Jahrhunderten, Staatsbibliothek Bamberg, Bamberg 1995. Dunaj 2022. TAMMSITO, Antero, Birds in Mosaics: A Study on the Re- SIMONITI, Primož, Akademske čebele ljubljanskih operozov presentation of Birds in Hellenistic and Romano-Campa- ali Ustanova, pravila, smoter, imena in simboli nove Aka- nian Tessellated Mosaics to the Early Augustan Age (Acta demije, združene pod simbolom čebel v Ljubljani, izročene Instituti Romani Finlandiae 18), Institutum Roma- slovstvenemu svetu z nastopnim govorom na prvem jav- num Finlandiae, Rim 1997. nem zboru, govorjenim veljakom Emone (prevod in spre- TESNIÈRE, Marie-Hélène, Bestiaire médiéval: enlumi-mna beseda), SAZU, Ljubljana 1988. nures: exposition, Bibliothèque nationale de France du 11 SIMONITI, Primož, Apes Academicae, v: Kajetan Gan- octobre 2005 au 8 janvier 2006, Francoska nacionalna tar (ur.), Academia Operosorum: zbornik prispevkov s knjižnica, Pariz 2005. kolokvija ob 300-letnici ustanovitve, SAZU, Ljubljana TEZA, Laura, The Impresa of Federico Zuccari and the 1994, str. 47–60. Accademia degli Insensati of Perugia, Journal of the SMITH, Paul J., Dispositio in the Emblematic Fable Warburg and Courtauld institutes, LXXX (2017), str. Books of Gheeraerts Filliation 1567–1617, v: Alison 127–133. Adams in Marleen van der Weij (ur.), Emblems of the TEZA, Laura, Il Libro delle imprese dell’ Accademia degli In-Low Countries: A Book Historical Perspective, University sensati. Ritratti figurati e parlanti, De Lucca Edittori of Glasgow, Glasgow 2003, str. 149–170. d'Arte, Rim 2018. 243 THOEN, Paul, Les grands recueils ésopiques latins des VISSER, Arnoud S. Q., Joannes Sambucus and the Learned XVe et XVIe siècles et leur importance pour les littéra-Image: The Use of the Emblem in Late-Renaissance Hu- tures des temps modernes, v: Jozef Ijsewin in Eckhard manism, Brill, Leiden/Boston 2005. Kessler (ur.), Acta conventus neo-latini Lovaniensis. Pro- VRHUNC, Polonca, Simon Tadej Volbenk Grahovar ceedings of the First International Congress of Neo-Latin (1710–1774), Zbornik za umetnostno zgodovino, 8 Studies, Wilhelm Fink, München/Leuven University (1970), str. 107–132. Press, Leuven 1973, str. 659–679. WALLNER, Julius, Beiträge zur Geschichte der Laibacher TIEMANN, Barbara, Fabel und Emblem. Gilles Corrozet Maler und Bildhauer in 17. und 18. Jahrh. Mittheilun- und die französische Renaissance-Fabel, Wilhelm Fink, gen des Musealvereines für Krain, vol. 3, Ljubljana 1890, München 1974. str. 103 – 139. TOGGWEILER, Michael, Die Odyssee der Pygmäen: eine WALLRAFF, Martin, Christus Verus Sol. Sonnenverehrung andere Geschichte der neuzeitlichen Anthropologie, Phi-und Christentum in der Spätantike, Aschendorff Verlag, losophisch-historische Fakultät der Universität Bern, Münster 2001. Bern 2017. WELLISCH, Hanan, Conrad Gesner: A Bio-biblio- TUNG , Mason, A Serial list of Aesopic Fables in Alci- graphy, Journal of the Society for the Bibliography of Na- ati's Emblemata, »Whitney's A Choice of Emblemes tural History, 7 (1975), str. 151–247. and Peacham's Minerva Britanna«, Emblematica, 4/2 WELZIG, Werner (ur.), Erasmus von Rotterdam: Au- (1989), str. 315–329. sgewählte Schriften. Lateinisch und Deutsch, 8 vols., URŠIČ, Milena, Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt osnutka za literarno zgodovino Kranjske, SAZU, Lju- 1967–1980. bljana 1975. WOODS CALLAHAN, Virginia, The Mirror of Prin- VIDMAR, Luka, Ljubljana kot novi Rim. Akademija Ope- ces. Erasmian Echoes in Alciati's Emblematum Liber, rozov in baročna Italija, Založba ZRC SAZU, Ljublja- Acta Conventus Neo-Latini Amstelodamnensis, Wilhelm na 2013. Fink, München 1979, str. 183–196. VIDMAR, Luka, Zwischen privater und öffentlicher WOODS CALLAHAN, Virginia, Erasmus’s Adages: A Sphäre. Gesellschaften in Laibach im langen 18. Pervasive Element in the Emblems of Alciato, Emble- Jahrhundert, v: Mathias Beer idr. (ur.), Stadt im Wandel: matica, 9 (1995), str. 241–256. Der Donau-Karpatenraum im langen 18. Jahrhundert/ ZENKERT, Astrid, The Owl and the Birds: Speeches, Towns in Change: The Danube-Carpathian area in the Emblems, and Fountains, v: Karl A. E. Enenkel long 18th century, P. Lang, Frankfurt na Majni 2023, in Paul. J. Smith (ur.), Emblems and the Natural str. 153–175. VIGNAU - WILBERG, Thea, Die Emblematischen Ele- World (1500–1700), Brill, Leiden/Boston 2017, mente im Werke Joris Hoefnagels, 2 vols., Leiden Uni- str. 548-690. versity Press, Leiden 1969. VIGNAU-WILBERG, Thea, Christoph Murer und die »XL. Emblemata Miscella Nova«, Benteli, Bern 1982. VIGNAU-WILBERG, Thea, Joris Hoefnagels Tätigkeit in München, Jahrbuch der Kunsthistorischen Sammlun- gen in Wien, 81 (1985), str. 103–167. VIGNAU - WILBERG, Thea , Naturemblematik am Ende des 16. Jahrhunderts, Jahrbuch der Kunsthistorischen Sammlungen in Wien, 82/83 (1986/1987), str. 145–156. VIGNAU-WILBERG, Thea, Archetypa studiaque patris Georgii Hoefnagelii, 1592: Natur, Dichtung und Wis- senschaft in der Kunst um 1600, Staatliche Graphische Sammlung, München 1994. VIGNAU - WILBERG, Thea , In minimus maxime con- spicua…, v: Karl A. E. Enenkel in Paul J. Smith (ur.), Early Modern Zoology, Brill, Boston/Leiden 2007, str. 217–244. VIGNAU - WILBERG, Thea , Joris and Jacob Hoefnagel: Art and Science around 1600, Hatje Cantz, Berlin 2017. 244 Pojasnila o načinu zapisa osebnih imen samega, so v bibliografiji navedeni na v stroki uveljav-in plemiških naslovov članov Dizmove ljen način zapisa: ime in priimek avtorja v izvorni obliki družbe, navajanju virov in slikovnega sta v nominativu, sledijo pa celoten ali smiselno okraj- šan naslov dela, podatek o založniku ter letnica in kraj gradiva ter avtorske pravice za izdaje. Kraj izdaje je skladno s priporočili slovenskega slikovno gradivo pravopisa zapisan v slovenski obliki, kadar je ta obče sprejeta (na primer Benetke, ne pa Venezia ali Venetia). Oblika zapisa imen članov Dizmove družbe v strokovni Podnapisi k slikam zaradi ekonomičnosti zapisa vse-literaturi ni povsem enotna, saj so lahko bolj ali manj bujejo le nujne podatke. Slikarska tehnika, dimenzije dosledno zapisana v sodobni slovenski različici. Odlo- ter nekateri drugi podatki so, kjer je to relevantno za čitev je neredko pogojena z dejstvom, da je lahko ime že boljšo predstavo in celovitejše razumevanje, podani v v rokopisu zapisano v več oblikah. Avtor pri zapisovanju besedilu. sledi različicam, ki jih uporabljajo avtorji prevoda Diz- Vse reprodukcije iluminacij iz Spominske knjige lju-move kronike in Marijan Smolik v seznamu družbinih bljanske plemiške družbe sv. Dizma so iz izvornega ro- članov (Pregled članstva Ljubljanske plemiške družbe kopisa (digitalne kopije), ki ga hrani Arhiv Republike sv. Dizma, Spominska knjiga I, str. 268–275). Slovenije. V podnapisih k slikam iz rokopisa je zaradi Polno ime članov s plemiškim naslovom je v formalni krajšega zapisa uporabljena okrajšava Theatrum mem-obliki izpisano samo v naslovu poglavij in v podnapi- oriae z navedbo folija. Iz istega razloga nista omenjeni sih k slikam. Pri tem je pridevek »plemeniti« skladno slikarska tehnika (vse reproducirane miniature so nas-z običajno rabo okrajšan na »pl.« in izpisan za imenom likane v tehniki gvaša, ki je lahko dopolnjen s pozlato) oziroma priimkom (na primer Janez Pavel pl. Qualiza in velikost (foliji so bili naknadno obrezani in danes v ali Janez Gregor Dolničar pl. Thalberg). Enako velja povprečju merijo 303 x 220 mm). Letnica se nanaša za plemiške naslove (na primer Andrej Danijel grof na vpis člana v spominsko knjigo, problemi datacije Barbo). Formalna oblika zapisa plemiških naslovov, poslikave vpisnih strani pa so predstavljeni v poglavju pa tudi neformalne oblike, ki so v besedilu uporablje- Nastajanje spominske knjige, zasnova in slikarski okras. ne zaradi bolj tekočega branja (na primer izpuščanje Vodstvu ARS se na tem mestu ponovno zahvaljujem pridevka plemeniti, pisanje plemiškega naslova pred za dovoljenje za objavo slikovnega gradiva. imenom itd.), sledijo načinu zapisovanja, ki so ga kot Primerjalno slikovno gradivo je iz javno dostopnih najustreznejšega izbrali prevajalci Dizmove kronike spletnih zbirk, digitaliziranih rokopisov in zgodnjih (glej Uvodno pojasnilo, Spominska knjiga I, str. 10). tiskov. Edino primerjalno rokopisno gradivo, ki ni Standardizirana besedila (klasični avtorji, zgodnjekr- javno dostopno v digitalizirani obliki, je Dolničarje- ščanski pisci, Sveto pismo itd.) so v tekstu navedena v va Konceptna knjiga, ki jo hrani Semeniška knjižnica okrajšani obliki (na primer Iliada, III, 1–6). v Ljubljani. Njenemu vodstvu se na tem mestu po- novno zahvaljujem za dovoljenje za objavo slikovnega Navajanje klasičnih virov v bibliografiji sledi uve- gradiva. ljavljeni tradiciji: ime avtorja je navedeno v slovenski različici z izvornim zapisom v oklepaju; naslov dela je Za rokopisno gradivo so navedeni vsi standardni po-v poslovenjeni obliki in izvirniku (kadar gre za grška datki, medtem ko so za zgodnjenovoveške tiskane besedila, je dodan še latinski naslov, saj so bile latinske knjige skladno s pravili navajanja zgodnjih tiskov po-izdaje v zgodnjem novem veku bolj razširjene in pogo- dani podatki o knjigi in izdaji, iz katere je vzeta ilu-steje uporabljane). Temu je (kadar delo ni prevedeno stracija, ter paginacija ali številka lista (kadar knjiga ni v slovenščino) dodana navedba ene od sodobnih izdaj paginirana). s prevodom v katerega od vodilnih evropskih jezikov Za pogosto navedena dela so pri navedbah v oklepajih (največkrat iz zbirke The Loeb Classical Library). in v opombah uporabljene kratice in okrajšave (glej Zgodnji tiski, ki imajo velikokrat izjemno dolge na- spodaj). slove, ime avtorja pa je v sklonu pogosto del naslova 245 Seznam okrajšav in kratic pogosto navedenih del in nahajališč Alc. – Andrea Alciati, Emblematum liber ( Emblemata); konkretne izdaje so v okrajšavah opredeljene z letnico. Bosc. – Jacob Bosch, Symbolographia sive De arte symbolica sermones septem…, Johann Caspar Bencard, Augsburg/ Dillingen 1702. Cam. – Joachim Camerarius Mlajši, Symbolorum et emble- matum centuriae tres. I. Ex herbis & stirpibus. II. Ex ani- malibus quadrupedibus. III. Ex volatilibus & insectis ... Accessit noviter centuria IV. Ex aquatilibus & reptilibus, Typis Voegelinianis, Leipzig 1605. Fiz. – Fiziolog (grška redakcija s fr. prev. in koment. Ar- nauda Zuckerja): Physiologos. Le bestiaire des bestiaires. Texte traduit du grec, établi et commenté par Arnaud Zucker, Éditions Jérôme Millon, Pariz 2005. Gesn. – Conrad Gesner, Historiae animalium, Christopher Forschauer, Zürich 1551–1587; izdaje posameznih knjig so v okrajšavah opredeljene z rimsko številko in letnico. Hohb. – Wolfgang Helmhard von Hohberg, Lust- und Artzeney-Garten des Königlichen Propheten Davids…, Georg Sigmund Freisinger, Regensburg 1675. Pic. – Filippo Picinelli, Mundus symbolicus: in emblematum universitate formatus, explicatus, et tam sacris quàm pro- fanis eruditionibus ac sententiis illustratus…, Hermann Demen, Köln 1681. Typ. – Jacobus Typotius, Symbola divina et humana…, I–III, Praga 1601–1603. ARS – Arhiv Republike Slovenije. BV – Bibliotheca Valvasoriana; L. Gostiša, B. Kukolja in V. Magić (ur.), Bibliotheca Valvasoriana, katalog knjižnice Janeza Vajkarda Valvasorja, Valvasorjev odbor pri Slo- venski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana/Na- cionalna i sveučilišna knjižnica, Zagreb 1995. DP – Disma-Philogia, Janez Jurij Mayr, Ljubljana 1708. KK – [Dolničar, Janez Gregor] Konceptna knjiga, ( Thea- trum Memoriae Nobilis ac Almae Societatis Unitorum…), 1688 – 1719, Semeniška knjižnica, Ljubljana, Rkp. 6. MHK – Mittheilungen des Historischen Vereines für Krain. PR – Protocollum Almae ac Nobilissimae Societatis Unito- rum…, Nadškofijski arhiv, Ljubljana, KAL fasc. 229/2. SK – Semeniška knjižnica (Ljubljana). TM – Theatrum Memoriae Nobilis ac Almae Societatis Uni- torum…, Arhiv Republike Slovenije, AS 1073, Zbirka rokopisov, I/1. (Vse navedbe folijev v rokopisu sledijo številčenju, ki ga je opravila Nataša Golob in je upora- bljeno tako v transkripciji izvirnika kot v študijah, ki spremljajo faksimilno izdajo spominske knjige.) 247 Imensko kazalo A Aristotel 56, 61, 63, 100, 113, 127, 159, 161, 173, Abraham a Sancta Clara 140, 181 175, 189, 199, 213 Accursius, Bonus 75 Arnigio, Bartolommeo 189 Acosta, José de 65–66 Arnold Bonnevalski 184 Adams, Alison 77 Ashworth, William B. Jr. 78 Adlersflügel, Simon Winter von 137–138 Auersperg, Adam Anton Sigfrid 130–132 Adrados, Francisco Rodríguez 74–75 Auersperg, Aleksander 132 Aftonij iz Antiohije 74 Auersperg, Anton Jožef 22, 94, 132, 162 Agricola, Rudolf 74 Auersperg, Janez Nepomuk 132 Ajlijan 56, 90, 107, 127, 155, 159, 161, 173, 175, 203 Auersperg, Karel 131–132, 216–219 Albert Veliki 63 Auersperg, Nikolaj 132 Alberti, Leon Battista 75 Auersperg, Pankrac 131 Albreht V. (bavarski vojvoda) 67–68, 73 Auersperg, Pavel Alojzij 24, 93, 131–132, 206–207, Alciati, Andrea 29, 37–38, 44, 46, 55–59, 61, 74, 217, 219 77–78, 80, 82, 85, 121–124, 161, 171, 175, 187, Auersperg, Rajmund 132 224, 228 Auersperg, Rihard 25, 93, 132 Aldrovandi, Ulisse 57, 60–64, 66, 101, 104, 114, 155, Auersperg, Sigfrid 132 159, 177, 187, 199 Auersperg, Volf Engelbert 19, 63, 71, 132 Aleksander Neckam 199 Auersperg, Volf Engelbert Ignac 113, 127, 132, Aleksander Veliki 80, 135, 137, 139–140 192–193 Alfej iz Mitilene 187 Aureli, Ottaviano 34, 36, 46, 85 Alfonso, Peter 76 Avguštin Hipponski 113, 119, 140, 163, 193 Alfred Veliki 75 Avijan 74–76 Almási, Gábor 41 Avrelijan (cesar) 218 Ambrož Milanski 169, 175, 199 Aneau, Barthélemy 55, 78, 122 B Anhalt-Köthen, Ludwig I. von 34 Bachofen, Henrik 81 Apfaltrer, Ferdinand 162, 203–205 Bäck, Elias 32–33, 44 Apfaltrer, Janez Gotfrid 19 Bacon, Francis 70 Apfaltrer, Janez Ignac 205 Balduin II. (jeruzalemski kralj) 189, 191 Apfaltrer, Janez Sigfrid 16, 205 Ball, Gabriele 34 Apfaltrer, Jožef Leopold 205 Bämler, Johann 63 Apfaltrer, Sigmund Ferdinand 205 Baraga, France 13, 15, 27–29, 32 Apfaltrer, Volf Herbart 205 Barbaro, Ermolao (Starejši) 75–76 Apulej 127 Barberini, Francesco 32, 44 Arcimboldo, Giuseppe 68 Babrij 56, 74 Arese, Paolo 133 Barbo, Andrej Danijel 96, 117–119 Argento, Vincenc 26, 54 Barbo, Jošt Vajkard Anton 94, 195–198 Aristid 43–44 Barker, William 38 249 Bartolomej Anglež 63, 161, 184 Camerarius, Joachim (Starejši) 76–77, 83 Bascarini, Niccolò 63 Camerarius, Ludwig 55 Bass, Marisa Anne 69, 73 Camilli, Camillo 33 Batany, Jean 75 Campiers, Robert 177 Bazilij Veliki 175 Marcijan Capella 122 Beda Častitljivi 121 Capponi, Giambattista 30 Bedini, Silvio 66–67 Carafa, Ferdinand II. 199 Bellerus, Peter 44 Cardella de Luca, Simon Nicolai 63 Belon, Pierre 63, 78, 159, 175, 177 Carmody, Francis J. 119 Belozerskaya, Marina 67 Carnes, Pack 76 Bernard iz Clairvauxa 169, 215, 221 Cartari, Vincenzo 43–44, 122 Bernini, Gian Lorenzo 48 Cavalier, Urban 48–49 Bieber, Margarete 217 Caxton, William 76 Billichgrätz (Polhograjski), Mark Anton 90, 92, 194, Cevc, Emilijan 9, 13, 18, 20–22, 25, 44, 46–48, 211 52–53, 155, 173 Biscéré, Antoine 75–77 Cicero 163, 199, 217 Bloch-Smith, Elizabeth 48 Cifarelli, Paola 75–76 Bocchi, Achille 46 Cobenzl, Gašper 94 Bocskay, Georg 214 Codelli, Peter Anton 17 Bogataj, Franc Krištof 90 Collaert, Adriaen 101 Boissard, Jean Jacques 46, 217–218 Colonia, Johannes de 63 Bökel, Wilhelm 39 Conermann, Klaus 34, 40 Boner, Ulrich 76 Contile, Luca 87 Bonhomme, Macé 37, 85, 122, 161, 171 Coppens, Chris 86 Bonisoli, Ognibene (Ognibene da Lonigo) 75–76 Coppini, Janez Andrej 17 Borja, Juan de 123 Coppini, Sigmund Jožef 24, 48, 51, 125, 155–157 Bosch, Jacob 159, 169, 183–184, 193 Coradini, Nicolò 30 Bouyer, Marc 65 Coraduzzi, Janez Rudolf 17, 48 Braccolini, Poggio 76 Cordonnier, Rémy 117, 143, 189 Bradač, Fran 87 Corregiari, Marco 87 Brant, Sebastian 76 Correr, Gregorio 75–76 Braunschweig-Lüneburški, Georg Ludwig 139–140 Corrozet, Gilles 44, 55, 77–78 Braunschweig-Lüneburški (Braunschweig- Corusi, Janez Gašper 17 Wolfenbüttelški), Julij 139–140 Cospi, Angiolo 32 Bretshneider, Karl Gottlieb 76–77 Crispolti, Cesare 36 Brucker, Charles 75 Crispolti, Gianfrancesco 36 Bry, Johann Israel de 65 Bry, Johann Theodor de 65–66 D Bry, Theodor de 65 Dahmen, Karsten 137 Bukovinská, Beket 68 Dapper, Olfert 194 Buon, Nicolai 43 Dene, Eduard de 78–79 Buondelmonti, Cristoforo 121 Deutsch, Hans Rudolf Manuel 64 Burke, Peter 41 Dicke, Gerd 76 Diemer, Dorothea 68 C Diemer, Peter 68 Caccianemici, Francesco Maria 30 Dimitz, Avgust 11, 28 Camerarius, Joachim (Mlajši) 55, 59, 61, 64–65, 73, Dinzl, Franc Benedikt 21, 48 77, 87, 103, 105, 184, 199 Dion Zlatousti 213–214 250 Dolce, Ludovico 33 Fischel, Angela 61–62 Dolinar, France Martin 14–15, 20, 132 Flachenfeld, Lovrenc Krištof 12, 16, 29, 162, Dolničar, Aleš Žiga 37 165–167 Dolničar, Janez Anton 17, 33 Flis, Janez 11–12, 29 Dolničar, Janez Gregor 11, 15, 17–22, 25, 30–33, Flödnig, Janez Adam 22–23 35–37, 41, 44–49, 52, 71, 80–82, 86, 89, 101, Flödnig, Karel Jožef 162, 185–188 103–104, 107–108, 111, 115, 123–125, 129, 132, Florjančič, Adam 84 223, 225, 227–229 Florjančič, Janez Dizma 71, 201 Dolničar, Jožef Anton 91, 94 Florjančič, Janez Štefan 17, 21, 47, 71, 82, 84, 105– Dorp, Martin 76 109, 129 Durand, Guillaume 122 Forschauer, Christopher 61 Dürer, Albrecht 43, 64, 67, 214 Franc I. (cesar) 11 Duviols, Jean-Paul 65 France, Marie de 75 Francesco II. Sforza 80 E Friderik IV. Pfalški 38 Eder, Gabrijel 17 Fröschl, Daniel 68 Efrem Sirski 104 Fučíková, Eliška 68 Egmond, Florike 70 Fulgencij Mitograf 56 Eimmart, Georg Christoph 24, 96, 162, 166, 178, Fust, Johann 122 185, 187, 215 Emanuel I. Savojski, 127, 129 G Enenkel, Karl A. E. 55, 59, 61, 63, 66, 87 Gaionzelli, Janez Jožef 17 Engelshaus, Janez Erazem 120–121, 123–124, 183 Galbkhover, Sigmund 37 Engelshaus, Marija Ignac 84, 162 Gallenfels, Andrej Evzebij 94, 160–162 Epifanij iz Konstancije 57 Gallenfels, Janez Danijel 49–51 Erazem Rotterdamski 56–57, 171 Gallenfels, Jurij Andrej 162 Erberg, Anton Gothard 84, 94, 163–164, 169 Gandini, Andrej Sigmund 94 Erberg, Franc Jakob 15, 20, 95, 129, 169 Gandini, Vencel 27 Erberg, Franc Mihael 113, 127–129, 169 Gantar, Kajetan 13, 113, 143, 166, 169, 175, 185, 189 Erberg, Janez Adam 51, 169 Garzarolli, Janez Tomaž 39, 96, 162, 212–213, 215 Erberg, Janez Brenjamin 28, 113, 127, 168–169 Gazeau, Guillaume 178 Erberg, Janez Danijel 129, 169 Geirnaert, Dirk 78 Erberg, Jožef Kalasanc 11, 16, 26–27, Gerbi, Antonello 66 Erstmaliger, Ragnar K. 177 Germ, Tine 13, 32, 72, 74, 113, 137, 178 Eskrich, Pierre 78 Gerszi, Teréz 73 Evgen Savojski (princ) 51, 194 Gesner, Conrad 57, 59–64, 66, 70, 78, 86–88, 100, Ezop 44, 56, 73–77, 100, 113, 147, 159, 213–214 114, 135, 155, 159, 175, 177, 187, 199 Gheeraerts, Marcus (Starejši) 60, 78–79 F Gianfrancesco II. Gonzaga 189, 208 Fachenetti, Antonio 32 Giolito, Gabriele 86 Fedrus 56 Giovio, Paolo 57, 67, 111 Ferdinand I. (cesar) 83 Gladič, Jurij Andrej 17, 84–86 Ficino, Marsilio 122 Glaser, Hans 214 Fickler, Johann Baptist 68 Golec, Boris 16, 27, 132, 143, 184 Filip II. (španski kralj) 67, 138–140 Golob, Nataša 13–14, 20, 25, 27–28 Filip II. Pomeranski 39–40 Gómez de la Reguera, Francisco 139–140 Filip Makedonski 135 Gostiša, Lojze 13 Filostrat 83 Grafenauer, Neli 12 251 Graffin, François 104 Hortenburg, Joseph Hormayr von 11 Grahovar, Marija Nikolaja 52 Horton, Davies 163 Grahovar, Simon Tadej Volbenk 11–12, 19, 22–25, Hübner, Jožef 26, 53 29, 36, 39, 51–52, 60, 80, 90–94, 96–97, 135–138, Hudales, Jože 70–71 140, 142, 144–146, 149–150, 152, 154–156, 158–160, 162–168, 170–171, 173–174, 176–188, I 190–194, 196, 199–201, 204–206, 209–210, Irblich, Eva 69 212–213, 215–216, 218–221 Ivan III. (portugalski kralj) 67 Grammatiki, Karla 75 Izidor Seviljski 107, 121, 127, 175, 199, 213 Granada, Luis de 215 Grbec, Marko 17, 32, 86, 177 J Gregor Veliki (papež) 149 Janez III. (portugalski kralj) 68 Grendler, Paul F. 74 Janez Škot 122 Groesen, Michiel van 65–66 Janko, Tone 13 Groom, Angelica 67 Janni, Pietro 100 Guagnin, Maria 195 Jenisch, Joseph 37, 39, 80 Guerric d'Igny 221 Jenisch, Paul 37, 39, 80 Guillaume le Clerc 169 Jollat, Mercure 58 Gusič, Sigfrid 26 Jordan Geschwend, Annemarie 67 Gusinde, Martin 100 Jorink, Eric 73 Gustav II. Adolf (švedski kralj) 68 Junius, Hadrianus 46, 56, 82–83 Jurič, Adam Sigfrid 25, 94 H Jurič, Karel Ignac 162 Haase, Johann Christoph 197 Južnič, Stanislav 34, 63 Hablot, Laurent 15 Häger, Janez Franc Anton 25–26 K Hainhofer, Philipp 39, 80 Karel II. (angleški kralj) 88 Hantzsch, Viktor 64 Karel V. (cesar) 66 Haugwitz, Cristoph von 39 Karel VIII. (francoski kralj) 57 Heck, Christian 117, 143, 189 Kasimir, Anton Leopold 84 Hendrikx, Sophia 62 Karel Boromejski 125 Henkel, Arthur 43, 161 Karel Emanuel I. Savojski 127, 129 Herberstein, Sigismund Krištof 17, 133 Kastelic, Jože 13, 25, 28, 43, 47, 51, 90, 95, 99–100, Hieronim (Evzebij Sofronij) 169 105, 107, 113, 115, 125, 132, 143, 147, 155, 169, Higinij Mitograf 56 173, 175, 183, 185, 189, 193, 195, 217, 221 Hoefnagel, Jacob 72–73 Kent, Dale 75 Hoefnagel, Joris (Georg) 68–70, 72–73, 79, 214 Kerver, Jacques 121 Höffer, Janez Bertold 17 Ketten, Johann Michael von der 117 Hofstetter, Friderik 125–126 Kharschaner, Janez Gašper 19 Hohberg, Wolfgang Helmhard von 24, 96–97, 149, Kieser, Eberhard 147 162, 166–167, 178–179, 181, 183–185, 187–188, Kinzelbach, Katharina B. 177 199, 201–202, 205, 209, 215 Kisling, Vernon N. Jr 67 Hohenwart, Franc Karel 170–172, 185, 211 Klavdijan 153 Hohenwart, Leopold Ludvik 93, 149, 189–191 Klemen Aleksandrijski 104 Homann, Johann Baptist 201–202 Klopper, Jakob 125 Homer 56, 90, 100, 113, 141 Klun, Vinko 11, 27 Horacij 113, 193, 198 Köhler, Johannes, 163, 197 Horapollo Niliacus 121–122 Kolumela 43 252 Komelj, Milček 12, 37 Maerlant, Jacob van 63, 100 Königsmarck, Hans Christoff 68 Maksimilijan I. (cesar) 68 Konrad iz Megenberga 63 Maksimilijan II. (cesar) 67–68 Konstantin Veliki (cesar) 218 Mansson, Olaf 64–65, 101 Kralj, Angel 13 Manthen, Johannes 63 Kristina Švedska (kraljica) 68 Manuel I. (portugalski kralj) 66–67 Krišnar, Janez Jurij 45 Manutius, Aldus 63, 74, 75, 121 Kuenburg, Franc Ferdinand 17 Maranini, Anna 171 Kukuljević Sakcinski, Ivan 11 Marino Ferro, Xosé Ramón 105, 189 Künpach, Volf Sigmund 15, 20, 27–28, 31, 44 Mark Anej Lukan 127 Kusukawa, Sachiko 61 Markey, Lia 66 Kušlan, Jobst Jožef 90 Marsh, David 75 Kušlan, Volf Kajetan 151, 162 Masenius, Jacob 46 Matija Habsburški (cesar) 39 L Mattioli, Andrea 63 La Fontaine, Jean de 77 Maylender, Michele 30 La Perrièr, Guillaume de 55 Mayr, Janez Jurij 13 Lamberg, Franc Adam 209–211 McLean, Matthew 64 Lamberg, Franc Bernard 94 Meisner, Daniel 46, 147–148 Lamberg, Janez Jurij 37 Melanchthon, Philipp 76–77 Lamberg, Karel 25, 211 Mellin, Charles 49 Lamoral II. Egmontski 39 Menestrier, Claude-François 57 Lascaris, Janus 75 Merian, Matthäus (Starejši) 34, 65 Lavrič, Ana 14–15, 17–18, 32, 132 Meyer, Martin 46 Le Brun, Laurentius 113 Miyazaki, Mariko 213 Lederer, Janez Karl 17 Montenay, Georgette de 38 Leon X. (papež) 66–67 Moscon, Franc Anton 24, 162, 175–178 Leonardo da Vinci 75, 107, 111 Mugerle, Janez Andrej 17 Leopold I. (cesar) 115 Mugerle, Janez Jožef 17 Lesky, Grete 24 Mulinello, Nicolò Francesco 141 Lichtenberg-Janežič, Franc Ksaver 54 Muling, Johann Adelphus 76 Lichtenberg, Franc Karel Jožef 90 Münster, Sebastian 64, 100, 135, 137 Lichtenberg, Jošt Korbinijan 94, 185 Murer, Christoph 214–215 Lichtenberg, Jurij Ludvik 113, 127, 153–154 Lichtenberg, Mark Ferdinand 113, 127, 162, 179–181 N Lichtenturn, Jože Ksaver 151 Nevelet, Isaac Nicholas 77 Löffler, Johann Heinrich (Mlajši) 108 Nigg, Joseph 64 Lombardo, Antonio 86 Nuovo, Angela 86 Longo, Antonio 141 Nützelium, Georg Pavel 81 Lorenzo Veličastni 67 Lucij Munacij Plank 217 O Ludvik XIV. (francoski kralj) 219 Odo iz Cheritona 74 Lukančič, Janez Gothard 21, 90 Olimpiodor Aleksandrijski 121 Luther, Martin 76 Olimpiodor Alkimist 121 Opll, Ferdinand 68 M Orsini, Pier Francesco II. 171 Macchioro, Vitorio 95 Ottheim, Janez Jožef 16, 24, 143–145 Macho, Julian 76 Ottheim, Janez Krištof 48 253 Ottheim, Krištof 173–174, 195 R Ovidij 38, 56, 58, 109, 159, 161, 169, 175, 193 Raab, Nikolaj Rudolf 162 Oviedo, Gonzalo Fernández de 66 Raban Maver 121 Radics, Leopold Krištof 26, 52 P Radics, Peter Pavel 11, 71 Paradin, Claude 46, 183 Raigersfeld, Sebastijan 46 Pastoureau, Michel 57, 159 Ramschissl, Bartolomej 21, 44, 46, 48–49, 80, 129 Pavzanias 58 Ramusio, Giovanni Battista 66 Pedanij Dioskurid 63, 199 Ransome, Hilda M. 161 Perry, Ben Edwin 100, 113, 147, 159, 213 Rasp, Janez Adam 16 Peter Abelard 169 Rastern, Jožef Leopold 25–26, 52–53, 211 Peterman, Janez Krstnik 17, 21 Rattmansdorf, Karel 37 Pettenegg, Kajetan Baltazar 27, 151, 162 Ravbar, Karel Bernard 93–94 Pfister, Albrecht 76 Ravesteyn, Dirk de Quade van 49, 68 Pforzheim, Jakob Wolf von 76 Reemes, Dana Michael 121–122 Picinelli, Filippo 56, 61, 84–86, 103–104, 108, 114– Reinzer, Franciscus 127 115, 117, 119, 127, 131, 133, 135, 140–141, 143, Reisp, Branko 71 148–149, 151, 153, 159, 161, 169, 171, 177–179, Remigij iz Auxerra 122 181, 183, 187, 189, 191, 198–199, 205, 219, 224, Remus, Georg 43 228 Reusner, Nicolaus 56, 101, 184 Pij II. (papež) 62 Ríos y Serrano, José Amador de los 66 Pindar 113, 193 Ripa, Cesare 91, 94, 107, 122, 193, 217–218 Pinzón, Vicente 87 Rollenhagen, Gabriel 46, 123–124, 148 Pirckheimer, Wilibald 43 Rondelet, Guillaume 63 Pittoni, Giovanni Battista 33 Rosetti, Karel Leopold 90, 194 Planinc, Lucija 28 Ručigaj, Luka 63 Plantin, Christophe 64 Rudolf II. (cesar) 57, 67–68, 70, 79, 138 Planudes, Maksim 56, 75 Ruppel, Berthold 63 Platon 83, 159 Ruscelli, Girolamo 33, 125, 199 Plavt 107, 171 Rüssenstein, Avguštin Karel Sebastijan 51 Plinij Starejši 56, 61, 63, 86, 90, 100, 104, 107, 127, Rycaut, Paul 194 135, 155, 159, 161, 175, 187, 193, 199, 203 Plotin 122 S Plutarh 56, 58, 61, 80, 90, 135, 140, 199, 203 Sabellico, Marcantonio Cocci 85 Ponca de Leon, Gonzalo 57, 64 Sacchini, Lorenzo 35 Posarelli, Janez Jožef Anton 16, 94, 141–142 Sacrobosco, Johannes de 122 Preinfalk, Miha 71, 84, 195 Sadeler, Aegidij (Starejši) 57 Prešeren, Janez Krstnik 16–17, 51 Sadeler, Aegidius II. 78–79 Propecij 47 Sagredo, Giovanni 194 Prüss, Johann 76 Salviani, Ippolito 63 Psevdo-Ambrož 113, 127 Sambucus, Joannes (Jánoš Zsámboky) 46, 56, 82–85, Psevdo-Apolodor 56 214 Psevdo-Avguštin 149 Scala, Bartolomeo 75 Psevdo-Walter Anglež 75–76 Schaffner, Brigitte 217 Schan, Lukas 61 Q Schedel, Hartmann 64, 100 Qualiza, Janez Ludvik 95 Schiebel, Johann Georg 205 Qualiza, Janez Pavel 84, 90, 98–99, 101 Schilling, Friedrich von 35 254 Schilling, Janez Jakob 45, 133–134 Taufferer, Anton Tadej Janez Nepomuk 86, 125, 162, Schluderbach, Janez Jožef 96–97 199–202 Schmittoffen, Franc Anton 162 Taufferer, Mihael 199 Schnabel, Werner Wilhelm 37 Taurellus, Nicolaus 46, 80–81 Schoeffer, Peter 122 Teodor iz Gaze 63 Schöne, Albrecht 24, 43, 161 Teodozij I. (cesar) 219 Schönleben, Janez Ludvik 31–32, 169, 202, Tesnière, Marie-Hélène 214 221 Teutleben, Caspar von 34 Schwizen, Franc Karel 17 Teza, Laura 35–36, 46, 85 Schwizen, Pavel Valerij 21, 102–104 Thoen, Paul 77 Sebastian Portugalski 67 Thurn-Valsassina, Franc Sigfrid 17, 94 Seemesters, Aline 104 Tit Livij 90 Seibold, Gerhard 37 Toggweiler, Michael 101 Servij 121 Tomaž iz Cantimpréja 63, 100, 161 Siebmacher, Johann 61 Topsell, Edward 63 Simeoni, Gabriele 46 Tournes, Jean de 38, 178 Simoniti, Primož 18, 41, 132 Triquel, Robert 44 Slatkonja, Jurij 163 Trost, Andrej 20–22, 42, 46–48, 60, 71, 86, 90, Smith, Paul J. 55, 61, 63, 78–79 95, 98–99, 102, 106, 108, 110–112, 117, 129, Smolik, Marijan 13, 15–16, 27–28 162 Solin 56, 135, 199 Tung, Mason 74, 78 Solis, Vergil 77 Turner, William 63 Solms, Georg Eberhard von 67 Typotius, Jacobus 33, 57, 131, 138–140, 189, 191, Sovrè, Anton 100 208 St Cloud, Pierre de 75 Tyson, Edward 101 Starkey, Lindsay J. 64 Staudinger, Manfred 69 U Steinhöwel, Heinrich 75–76 Ursini-Blagaj, Marija Jožef 26, 54 Stephan, Robert 107 Uršič, Milena 11 Steska, Viktor 25 Steyner, Heinrich 122 V Stimmer, Tobias 101 Vaenius, Otto 199 Stopp, Frederick John 43 Valla, Lorenzo 75–76 Strabon 135 Valvasor, Janez Vajkard 21–22, 46, 51, 62–64, 70–74, Strada, Octavius de 33, 57, 138 79–80, 84–85, 88, 123, 138, 157, 199, 202, 209, Straet, Jan van der 101 211, 218 Strahl, Anton Edvard Jožef 11 Valvasor, Karel Jožef 113, 127, 162, 182–184 Strauss, Walter 214 Vanin, Friderik 27 Stroblhof, Volf Sigmund 17 Vergilij 56, 90, 93, 121, 161, 193–194 Swammerdam, Jan 161 Verhagen den Stommen, Hans 68 Symeoni, Gabriel 86 Vermatti, Janez Anton 96, 158–159 Verona, Guarino da 75 Š Vidmar, Luka 14, 17–18, 33, 37, 132 Štih, Peter 62 Vignau-Wilberg, Thea 73, 215 Visser, Arnoud S. Q. 83 T Vodopivec, Jedert 28 Taegert, Werner 37 Vrhunc, Polonca 12, 19–20, 22, 24–25, 29, 175, 181, Tammsito, Antero 95 194 255 W Wagen, Adam 37 Wallensperg, Janez Jožef 112–114, 127, 149 Wallensperg, Mihael Jožef 113, 127, 151–152 Wallner, Julius 11 Wallraff, Martin 219 Watzenberg, Janez Henrik 20, 46–48, 129 Webersperg, Zaharija Gotfrid 21–22, 47–48, 94–95 Wechel, Chrestien 58, 77, 122 Weigel, Johann Christoph 187 Weiss, Janez 80 Wellisch, Hanan 61 Werthenthal, Janez Jurij 115–116 Werthenthal, Sigfrid Bonaventura 22, 135–137, 139–140 Wiederkher, Anton Medard 26, 53 Wildenstein, Kajetan Avguštin 162 Wilhelm V. (bavarski vojvoda) 79 Willa, Wendellinus de 75 Wisenthal, Karel Jožef 16 Wiser, Jožef Leopold 25–26, 52–53 Wither, George 124 Wolkensperg, Franc Anton 94, 113, 127, 149–150, 153, 179 Wolkensperg, Franc Rudolf 113, 127, 220–221 Wolkensperg, Janez Anton 94 Wollwiz, Lovrenc 47, 84, 89, 109–111, 129 Wollwiz, Lovrenc Danijel 14, 84, 146–148, 171 Woods Callahan, Virginia 57 Z Zaltieri, Bolognino 122 Zani, Valerio 30–32, 34, 228 Zarotto, Antonio 75 Zenkert, Astrid 213–214 Zergollern, Anton Jožef 20 Zergollern, Frančišek Viljem 17 Zigler, Krištof 77 Zsámboky, Péter 83 Zucker, Arnaud 113, 117, 161, 183, 197, 213 Ž Žnidaršič Golec, Lilijana 37 Žumer, Vladimir 26–27 256