& 0L
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 2f76 CORTLANDT.
Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at tbe Port Office at New York, N. Y., under the Act o t Congress ef March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT«
NO. 233. — ŠTEV. 233.
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 4, 1919. — SOBOTA, 4. OKTOBRA, 1919.
VOLUME XXVH — LETNIK XXVIL
VOLITVE NA ITAUJANSKEMiinraawusi.
--I BO ODOBRIL POGODBO! NEKOLIKO BOUSI
LAfiKI KATOLIKI SO PRVIČ POSTAVILI SVOJE LASTNE I	__j	_
KANDIDATE — NOVA KATOLIŠKA STRANKA. — VOLITVE italijanski kralj bo potom kralje- j V Washington so prihiteli člani DOBRA STVAR ZA POLITIČNO ŽIVLJENJE DEZXLE. j v ega proglasa odobrU mirovno po j njegove družine. — McAdao ni
Rim, I full j«, 2. oktobra. — Vsa znamenja kažejo, da se je \ ukn »dnjtii štiriindvajsetih ur položaj po celi Italiji popolnoma i/premenil. Ptej«* m-o govorili ijntlničesar drugega kot o Reki i i D'Atoliur'iju, a «*edaj se peča cela dežela le h splošnimi volitvami >:i z bojem, k> l>o zvezan z njimi. Štiristo poslancev je odhitelo iz glavnega m*-*ta v svoje oiluoMie volilne okraje po celem kralje->tvu, kjer s<- ImmIo morali boriti z več tisoč nadaljnimi kandidati, ki bodo tekmovali z njimi v velikem boju za poslance v petindvaj-«• paiUm.i.t, odkar jc dal kralj Karol Albert leta 1»4« ustavo Hardinskemii kraljestvu.
To I«) eden uajl. '»l; vročili volilnih bojev, ki so se kedaj izvr-štli v Italiji (Nikar jc poMala združena. Ena izmed novih prikazni bo polna sc\dele/.ba H:*tolikov, bic 1«- kot volilcev. temveč tudi kot kandidatov v namenu da m* ustvari močno stranko v parlamentu.
Po cav/.-tju Kiuim je odredil papež l'ij IX. v znamenje protesta *'da n.' -mejo dobri katoliki niti voliti, niti biti izvoljeni. Njegov naslednik, Leon X' 11je bil v tem oziru se veliko bolj strog K toliki pa sy pričeli počasi spoznavati, da je edina posledica take politike ta, na si dobili njih politični nasprotniki polno kontrolo :i;:d političnim življenjem /dežele \ veliko škodo katoliških interesov Vs»" pritožbe so bile brezuspešne in koBiečno so pričeli katoliki tajno volit; k.mdidate. o katerih -o bili prepričani, da prieipiji rlednjih ne nasprotujejo bi jih interesom in idealom.
Papež Pij X. ki je uvidel Bi<-možnost nadaljnegm pasivnega sta !i-«* italjanski h katolikov t«-r svojih prednikov, je dovolil katoU k t »m ^lasoxati n ne za svoje lastne kandidate, temveč za take drugih strank ki so obljubifi. da ne bodo odobrili postav, ki bi škodo-\ale katoliški cerkvi.
Sedaj pa smejo katoliki prvi«" stopiti na politično areno s svo jim' lastniBiii kandidati ter so vsled tega ustanovili dobro orgaui-/ rano stnnko. imenovano "Italjanska ljudska stranka", ki je o<l-
\ i>iim. kot MM-ijalisti*'-na. <mI p«»dporc ljudskih mas. Katoliki imajo »tvoje prist v glavn«*ni med kmeti, dočitu jih imajo socijalisti med (leluvci v te*jih mestih.
Raz v en Jeh dveh -trank. ki imata dobro definiran politični program, se bo vriil !mj med skupinami, ki se zvezane 8 tem ali onim političnim v«*'iteljeH in ki s<* imenujejo demokrati, liberalci, konservativci rh radiknb i. ki pa so v glavnem za. sedanji kabinet ali p« proti njciMii Le rtv< uadaljua skupina je precej obro označena. Imenuje v' republikai-ska stranka, a nje važnost se stalno manjša, t er odhaj.i.'-i številni njeni voditeljiv monarbist ieni tabor. Zadnji t »I ki je ;»r«*šel iiii mouarliistično >traii. je prejšnji minister Bar-zilai. —•
"Messagero" pravi v svojem komentarju glede razpusta parlamenta, da tnalo spfošii« volitve dobra stvar za politično življenj-.-ce/>|e. Do\'dle bo« I o do svežega parlamenta, ki bo v glavnem se stavljen iz mož ki so največ trpeli vsled Vojne in ki so vsled tega bohše usposobljeni ore* zet i nase |M»sledice velikega konflikta potom uMvarjen,}« nove organizaeije naroda.
godbo, da prepreči zavlačevanje.
hotel ničesar povedati.
REKA PROTESTIRA
oktobra. — Splošna stavka v me stu m provinci Mendova, ki je
llltATI ni Alf A ni	l>r°gla***ua v znamenje sim-
rnU ( l dLURAUI l*»t>je Z unijo učiteljev, ki je za stavkala vsled tega. ker je bilo odpuščenih več članov, gre nenio-Prebivalstvo strada, izstradano t eno naprej.
pa še ni taliko da bi ne moglo kri- Nobenega znaka ni opaziti, da fcati: "Proč s Jugoslavijo!" bi bilo pričakovati skorajšne u-—--ravna ve te zadeve.
Rim, Italija. 3. oktobra — Ke -rki narodBii svet je |m>h|*| italjan-sk em u zunanjemu ministru Titto-j litju brzojavko, v kateri <n»trv pro! testira proti blokadi )»eke ter iz-j javlja, da bo prebivalstvo lakote j I Mim rlo, noči.
ODHAJANJE STAVRAR-JEV IZ PITTSBURGH
če bic dobi takojšnje po i
Delavski voditelji so vznemirjeni Anglija, oktobra. — vsled številnega odhajanja itav-
Poroeda. da mb italjans^emn mi	karjev iz okraja.
lit»tr*ket.\u predsedniku Nittijnj	-
iirekli v poslanski sborniri zaup-i Pittsburgh, Pa., a. oktobra. — ***». JC zelo razburilo reške lta- j Preseljevanje delavcev je zavzelo Ijaiie.	danes obliko defintivnega faktor-
Tako s > glasi neko poročilo, ki ^ v jeklarski stavki. Če bodo šle je d o* pelo danes iz Belgrada. *iv«ri tako naprej, bodo deloda-Rtfčani so organiziral1 veliko; Jaiei sj,.,»r zmagali v stavki, a bo
Pariz, Francija, 3. oktobra. — Italija bo odobrila mirovno po-<rodl>o med zavezniškimi silami in Nemčijo potom kraljevega dekreta ter s tem zagotovila hitro izmenjavo ratifikacij, potom katerih bo postala pogodba pravo-močna. — Tako poroča "Echo de Paris".
Ker se je bala dolgega zavlačevanja z ozirOBii na odobren je. je francoska vlada takoj, ko je iz vedela za sklep italjanske vladi, da razpusti parlament, obvestila italjanski kabinet, da bi bilo tako ravlačenje zele neljubo. Ravnokar pa je prišla vest. da je Tomaž Tittoni. italjanski minister za zu nanje zadeve, obvestil vlado, tla bo odobrenje mirovne pogodbe izvršeno potom dekreta.
Washington, D. C., 3. okt. — Nocoj je bil izdan sledeči bule-tin glede zdravstvenega stanja
predsednika Wilsona:	Washington, 1). C'., 3. oktobra.
Kljub temu. da je predsedniku- Potem ko se je iznebil vseh amend vn zdravstveno stanje skoraj isto, -mentov senatorja Falla k mirov-• bilo vseeno opaziti nekaj izpre b.i pogodbi z edino izjeBno enega
OBE STRANI VIDITA ZMAGO V PRVEM GLASOVANJU
ZASLIŠANJE STAVKARSKIH VODITELJEV
SENATNI KOMITE J ZA PREISKAVO JEKLARSKE STAVKE JE IZUGBIL UPANJE, DA BO MOGOČE DOSEČI KOMPROMIS. KOMPLICIRANIH RAZMER NI MOGOČE PREMOTRITI.
Obe strani v sporu radi mirovne pogodbe vidita zmago v prvem glasovanju in senat bo pospešil svoje delo.
r.iemb na boljše.	J in sicer z veliko večino negativ-
Predsednikov zdravnik Cray »»•» glasov, se je pričel pripravam ga je dvakrat preiskal v uav- U»ti danes senat, da se loti tucfc zočnosti treh špecijalistov. Pred- drugih točk mirovne pogodbe. M-dnik leži v postelji in mora bi- Bodoči tek senata z ozirom na ti povsem miren.	mirovno pogodbo ter dogovorom
V Washington so dospele pred- glede Lige narodov je bil danes s« dnikove hčere ter pozno zvečer zjutraj še negotov, vendar pa je tudi MeAdoo. predsednikov zet. pričakovati, da bodo prišli vodi-_jY Heli hiši se je mudil dalj časa.('«'j» kmalu do soglasja glede pro-francoskoiKo s° vprašali, kako je s pred-'grama, katerega naj bi senat iz-sed u ikoni, ni hotel dati nobenega j **edel, da pospeši tozadevno ak-odgovora.	j cijo.
Nasprotniki odohrenja mirovne J Kolikor se je moglo dosedaj do-1 Danes je ostal še en amend-pogodbe z Nemčijo, ki so se skozi gnati, so zdravniki mnenja, da jt ; ment. katerega je predlagal se pretekle tetine v francoski poslanski zbornici javno hahali. da so v stanu spraviti skupaj sto gla» proti odobrenju. so kazali včeraj popoldne veliko razočarati je. ko le r>3 poslancev glasovalo proti fnlobreiijii pogodbe.
Najbolj otllični v vrstah manj sne so 'bili ekstreinni scwijalisti ter M Sembat. katerega so dose-
predsednik obolel na živcih. To je]»«ator Fall, republikanec iz New z ozirom na njegovo precej viso- Mexico, soglasno s katerim naj se
ko starost nevarna stvar.
Njegova temperatura je bila danes normalna, pritisk krvi dober. samo teka ni imel.
Po izjavi dr. (1 rays o na je predsednik Wilson zelo nepokoren bolnik. Le s težavo se pokori zdravniškim predpisom. Najrajši
Washington, I). <\. 3. oktobra. — Potem ko je cul pričevanje sodnika Garv ja z ozirom na stališče delodajalcev, v jeklarski stavki. je pozval senatni komitej za preiskavo velikega industrijalnega konflikta Mihaela F Tighe in Williaina Z. Foster-ja, ki sta oba Cena stavkarskega komiteja.
Posamezni člani senatnega komiteja priznavajo sedaj privatno povsem prostodušno, da vidijo le inalo upanja, z ozirom na u-tavnavo sta\ke. Niso namreč vedeli, kako nerazdružljivo je zvezano vprašanje open šopa ali closed šopa s tem sporom, dokler jiin t<ga ni pojasnil sodnik Gary.
►Sprva so domnevali, da nudi izjava delavskih voditeljev, da niso zahtevali closed šopa. primeren temelj za razsojo, dokler jih sodnik Gary ni vprašal, kako zagotovilo mu morejo dati, da ne bo odstopil del delavskih voditeljev, ki so za open šop svojega mesta drugemu deli:, ki je za closed šop.
Člani komiteja prihajajo vsled tega vedno bolj do prepričanja, da bi b>lo nespametno še nadalje zavzemati se za razsojo.
Povsem naravno pa čutijo ti senatorji, da je njih ugled na tehtnici. Spoznavajo tud*. da bo opaziti pri volitvah prihodnjega leta moe organiziranega dela. Unijski voditelji so jih obvestili v tem smislu. Vsled tega morajo iti naprej s svojo preiskavo v upanju, da jim bo kak nepričakovani razvoj pokazal nezmotljivo pot iz sedanje zmede.
Pozvali so Tighe-ja in Foster-ja ter nameravajo preživeti par dni v Pittsburghu, čeprav jim je Gary rekel, da je nemogoče pre-motriti v pav dneh vse komplicirane probleme.
Tighe je bil že včeraj nekoliko zaslišan. Splošno se glasi o njem, d-* je delavski voditelj stare šole. Kot tak tudi izgleda. On je do brorejen, dobrodušen irski Amerikanee ter zelo inteligenten člo-%ek. —
Svojo stvar spravi na dan brez vsakega razburjenja in njegova zadeva je dobra, ve sprejmete kot veljavne njegove osnovne tr-riitve. Treba pa se j" spomniti* da je vodil stavke v jeklarski indu striji od Jeia 1901 naprej. Vsled tega se mora osvetiti za številne
daj splošno smatrali za zmerne-^,; vstal tPr se lotn dela
a*
Številni poslanci, o katerih se je domnevalo, da bodo gotovo glasovali proti odobrenju pogodbe, so pričeli omahovati v zadnjem trenutku, ker niso hoteli prevzeti nase take odgovornosti na predvečer volitev. Med njimi sta bil* tudi Jean Pon in M. Ranaudel, dva največja nasprotnika pogodbe tekom razprav.
Edino! • v soeijalisaičnih vrstah je manjkalo 33 poslancev, med njimi Albert Thomas, delavski voditelj.
Vsi prejšnji ministrski predsedniki, ki so v zbornici, so gla sova! i za odobrenje pogodbe, trnjala brezposeluost.
Pri njem so neprestano njegova soproga, dr. Grayson in neka izvežbana zdravniška strežnica.
omeji ameriško zastopstvo pri re-paracijski komisiji Nadalje mora rešiti senat še šest amendmentov 1' Ligi narodov ter dva manj važna auieiidinenta.
Glasovanje glede Fallovih amendmentov, ki so bili vsi zavrnjeni z večino od 13 do 18 glasov, stare poraze :n če bi mogel izvršiti organiziranje eele jeklarske in
SITUACIJA V
ARKANSASU
,}e še danes predmet številnih komentarjev. Podporniki mirovne pogodbe so smatrali glasovanje /a odločno zmago njih sil, dočim so voditelji opozicije izjavili, da je smatrati glasovanje za njih zmago.
Naj bo bodoči tek senata ta ali •oni, na vsak način je pričakovati veliko debatiranja.
Plemenski boji so pojenjali, ker patmlirajo zvezne čete po četnih številnih krajev.
demoBiHtracijo. Hodili so po ttli-rah ter kričali: Proč z Nit t i jem* Obrnite ga! Proč z Jugoslavijo! Proč m Srbijo!
Gabriel DAuniuizio je imel raz balkon dolg govor, v katerem je tekel med drugim tudi sledeče:
— N it ti. ki se v »trahu obrača na zavetnike, je ae enkrat doka aal, da je velik sovražnik Italije In Movraaniki Italije »o vsi oni po klanci, ki ao nekoč kričali: "Mi liočemo anekmjo!", a so sedaj izrekli Nittijo zaupnico
Množica je temu govoru navdu aeuo pritrjevala.
ki bodo največ sklicana
do v resnici oni izgubili.
Že takrat, ko je bila stavka, je bilo opaziti pomanj-kanje delavcev in to kljub Buanj-im« povpraševanju po jeklu, ki jra je bilo paziti izza časa podpisan ja premirja. Več kot tisoč ino-zemeev je kupilo v zadnjih desetih dnevih tikete za odpotovanje v staro domovino in od nedelje naprej je več kot tri tisoč delavcev zapustilo občine, v katerih so delali doaedaj ter se napotilo v druge kraje.
Da je tri do atiri tisoč mož zapustilo jeklarska središča v teku prvih fttirinajstih dni stavke sma trajo poučeni krogi za kaj slabo srnam en je, kajti vsi so prepričani, da bo število izseljencev vedno večje, čim bolj dolgo časa bo
Velik del delavcev, ki se seli sedaj, a ne zapušča dežele, odhaja v središča drugih industrij tel se poslavlja od jeklarske.
KiiO znamenje obsega gibanja, v kolikor so dosedaj prizadeti stavkarji sami. je najti v dejstvu, da je okrajni organizator Conbov moral izdati poziv za 'prostovoljce. ki naj bi opravljali piketuo službo,' Piketi ne dobivajo nika ke plače in vse kaže, da odhaja j*, i j udje v namenu, da si poiščejo sinžbe, kjer bodo zaslužili vsaj toliko. da pokrijejo z zaslužkom tekoče življenjske stroške.	,
Izvedenci v jeklarski industriji pravijo, da bi bila izguba 15.000 navadnih dcia cev v tem okraju zeio resna stvar, da pa bi bila iz-uba 25,000 že več kot resna.
Nobena stranka ne more poro čati o kakem posebnem napredku.
—	Vsa poročila kažejo, da je stavka trdna, — se glasilo v brzojavki, ki je bila poslana iz glavnega stana William Z. Foster-ju, ki se mudi v Washington«.
—	Najboljši dan do sedaj, — se je glasilo iz urada Carnegie Steel Company.
Včeraj je policijski sodnik na južni sti-ani obsodil tri stavk&rje na denarno globo po $25.00, ker so obiskali domove petnajstih mol ki so ostali na delu ter pretili. Dva druga sta bila obsojena na $10.00 globe, ker sta imenovala one, ki so šli na delo "scabe".
lOJin, MABOftAJTK SB WA "QLAS MABOPA", WAJVEflJI SLOMHEX DIIVUI ¥ ZDE
IZGRED! V OMAHA
Helena, Arkansas. 3. oktobra. Položaj, Ki je nastal vsled plemenskih izgredov, je bil danes pod kontrolo in tako governer Brough kot polkovnik Jenks, ki poveljuje četam, sta dala izraza svojemu upanju, da bo mogoče s četami, ki so sedaj na razpolago, zopet ustanoviti redne razmere.
Zvezne čete patrulirajo po vasi Klaine in drugi oddelki so v službi v Melwood ter v drugih krajili južnega Phillips okraja. Kompa-Biija zveznih vojakov je nastanjena tukaj za vsak slučaj. Čeprav jc postalo splošno ogorčenje še večje vsled dejstva, da je bil ubit neki občinski svetovalec, vendar ni prišlo do nikakih nadaljnih izbruhov. ,:»00 vojakov tretje divizije, ki se je pred kratkim vrnila iz Francije, je odšlo v okraj na proŠBijo governerja.
1'mor Mr. Lilly-ja, občinskega svetovalca. katerega je ustrelil eden izmed štirih črncev, ki so bili aretirani, je povečal število belih mrtvih na pet. Črncev je bi ilo ubitih dosedaj enajst, vendar pa so oblasti inneja. da jih je več nadaljnih mrtvih, kojih trapelj ni b*lo mogoče dobiti.
Soglasno z informacijami, ki so dospele danes semkaj, so se črnci v okraju na skrivnem organizirali, se založili z močnimi puška mi ter imeli vsaki teden po dva krat vaje. da se pripravijo na dan, ko jih bo soglasno z organizatorji poklicala vlada, da se pri-r.i/ijo zahtevi 50 centov za vsaki funt bombaža.
(Iz tega je ravidno, da so črnce ščuvali neznani organizatorji ter ji n pravili, da bo vlada na r.jih strani, ko bodo zahtevali celih petdeset centov za en funt bomoaia).
V O mahi je bilo aretinih že 50 ljudi radi izgredov, ki so se za vršili
tam. — Svarilo generala Wooda.
oust rije, bi najbrž postal prvi v American Federation of Labor, kakorhitro bi zapustil Gompers svoj "prestol''.
Foster pa je povsem drugačnega tipa. On jc postaven človek, star nekaj nad trideset let. Obrazne poteze so redne in njegove oči izgledajo i/mučene kot one moža, ki je veliko razmišljal o problemi!, ki so <ra mučili.
Če govorite z njim pet minut, boste takoj spoznali, da je ' pod t'ranstvoin ideje'', kot pravijo Francozi. Ideja v njegovem slučaju je socijalizaeij'i industrije, ki naj bi dovedla do komunističnega milenija. Glede sredstev, kako doseči to, je bil učenec franeo-rkega sindikalista So?-ela. V koliki meri veruje še sedaj v filozofijo tega francoskega misleca, bo mogoče dognal senatni komitej še pred no ga bo odslovil.
Iz senalne preiskave, v kolikor se je vršila dosedaj, je razvidno, — in to je napravilo velik litis celo na one senatorje, ki so prijazni, linijskemu delavskem ugibanju — da so strokovno izurjeni uslužbenci jeklarski industriji na boljšem stališču kot kateri dru-slični uslužbenci v drugih industrijah in da služijo številni pla-
Omaha, Nebraska, 1. oktobra. Petdeset odraslih in mladoletnih jr? bilo aretiranih danes v zvezi s kravali. ki so se završili v nedeljo zvečer, ko je bil linčan neki črnec, ki je hotel posiliti neko bele deklico in ko je ljudska množica vlekla po mestu župana, ko jej skušal preprečiti linčanje.
če, ki daleko presegajo one povprečnih profesijonistov.
Nadalje ie razvidno, da dobivajo tudi neizurjeni delavci, ki so povsod najslabše plačani, boljše plače v tej industrijah kot pa drugod. Zelo dobra stvar bi bila, če bi dobivali nekoliko več. Sodnik Gary priznava to. vendar pa pravi, da je meja. kjer je treba potegniti črto, kajti drugače bi splošno občistvo trpelo vsled višjih življenjskih stroškov. (Ne bi pa trpele dividende kapitalistov).
DRAGE MOŽKE OBLEKE.
-	DENARNE POSlLJATVE V -
-	ISTRO, NA-GORIŠKO IN -
I London, Anglija, 3. oktobra. — -	NOTRANJSKO.	••
j Možke obleke v bodoči zimi bodo fcvrfujemo denarna izplačila
Med aretiranimi se tudi nalia--zel° d,a^e in s!ab?' iziav,-ia ,,ek popolnoma zanesljivo in sedanjim
ys-! krojaški strokovni list. ko raz- razmeram primerno tudi hitro po pravlja o izgledih krojaške obrti, celi Istri, na Goriškem in tudi na Kot vzrok slabe kvalitete in dra- Notranjskem po ozemlju ki je za-ginje navaja list povečane pro-1 *e«leco po italjanski armadi, dukeijske stroške ter izprte šte- l***&mo ali garantimamo a»
vilnih predilnic ki je posledica *lako P<>«lj»^. toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne more-
ja dvanajstletni Sol Francis, jetniki so bili aretirani radi Umora, pozivanja na upor ter uničeva nja lastnine.
Deset črncev so aretirali v Council Bluffs, Iowa, ravno preko reke, ko so oblasti dognale, da imajo črnci skrito vel!' število pušk in dosti munimije
Meščani, ki so bih navzoči pri inčanju črnca ter požigu sodišča n ki so poveličevali ljudi, pozi-.ajoče na upor, so sedaj oči vidno zpremenili svoje nazore.
General Leonard Wood, poveljnik centralnega departmenta
Omalii, je prevzel kontrolo nad mestom. Objavil je, da bo aretiran vsak, ki je imel opravka i, linčan jem ali skril linčarie. Sod-' uijsko postopanje bo hitro in odločno.
General Wood se je posvetoval z goveruerjem McKelvie-jem, občinskim svetom, načelnikom policijskega departmenta ter s številnimi odličnimi meščani. Takoj nato so sledila povelia.
Vojaška uprava je prevzela vodstvo policijskega departmenta in polkovnik Morris 20. infante-rijskega polja je prevzel povelj-i afcvo nad četami	]
pomanjkanja premoga.
NOV JUGOSLOVANSKI KABINET.
Belgrad, Jugoslavija. 3. okt. — Stojali Protič, novi ministrski
mo -prevzeti nikake obveznosti.
50 lir............$ 6.00
100 lir............$ 11.40
500 lir............$ 56.50
1000 lir............$113.00
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order
predsednik, ne more dobiti ljudi, j ^ ^	York Bank Draft
ki bi hoteli stopiti v njegov ka-1	__
binet, kojega stvorjenje mu je bi TVRDKA FRANK SAKSER,
lo poverjeno.	i M iwtltodt tt. Maw York. H. Y«
na nove cene
Pošiljamo denar na Kranjtko, fetajeriko, Hrvatsko, t Slavoniji Bomo in Hercegovino popolnoma zanesljivo in te lan jim razmerang primerno tudi hitro.
Jamčimo aH garantiramo za vaako poiUjatev, toda aa kake m* gete zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
Sedaj polijemo v staro domovino, naprimer: 100 kron .... $ 2.80 i 1,000 kron .... $ 25.00 ;
300 kron .... $ 7.90	5,000 kron____$125.00
500 kron .... $13.15	10,000 kron .... $250.00
Označena cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi —
Denar nam poslati je najbolje po ,Dom—Ho Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft
VA ft Z
r; s



GLAS NARODA, 4. HKT. 1919

GLAS NAHODA"
FRANK
Dopisi
.&incšalo v glavi,zlasti zjutraj, ko
•	-----: i—ii .	i_ . Reko. V te dve luki morejo poto
NEDIH.
at Manhattan Nmt Tork CUj. M. X.
Forat City, Pa.
H koncertu Zveze Jugoslovan-1 m možgani se bolj občutni, ker &kih pevskih društev naj omejiini j človeku se zdi, da mu n« kaj sodi š<» toliko, da je bilo »a piknihu'za vratom, ko ?liši tako prijazne
je še ni plačal, jo mora plačati v New Yorku.
Mnogo vprašanj tudi dobimo, ako se more potovati na Trst ali
$131.52 prebitka. na koecertu in banketu je bilo $270.80, torej sku
vati le oni. ki so doma iz Primorskega. Italjanski konzul namreč
glasove. Toliko za dane«, če bo »'da samo takim potnikom ita-treba še kaj, p:i 5e.	1 jamske potne liste, ki so neobhod-
pen prebitek eele . prireditve Vaui, g. S., svetujem, da kot ka lno potrebni za potovanje na Trst. $452.32. (Zapisnikar bi pristavil
te«•••••••••
•••• • M • M«	•••
-11
Za pot teU m
Za pol Mt«
• I.A« MAIIOOA
("Volco o* tho Poopto".) •vary dar axiept Sundays and Subscription ymriy »4.Od.
Kov Tork ts.M "borih".) Vsi računi so v rokah H. tajnika.
Slov. pevsko društvo "Zvon' se čuti jako užaljenega, da nas tri. predsednik pita z batulo nepridi-
DopUl tores podplat ln ooobnootl ao so ftotoCuj«*«. Dtur naj ao bluovoU podUjatl po lfonoy ^*rdor. kraja naročnikov prosimo, da oo nam tndl da hitre)« najdemo nulomua.
S L A I NARODA*'
Borousk of Manhattan. No« XM Tolofont CtTC Cortlandt.
tolrški mož pogledate bolj na to, J Vsi drugi morajo potovati skozi
kako boste ljudstvo bolj mirili ut Francijo in Švico.
pa razprtije in zgago delali ter! Xe vprašajte nas. katere dneve
ljudstvo na dve strani cepili. Mi 'odplujejo parniki, kajti s tem Vam
Vas vsi podpiramo, ne samo eni. „i prav nič pomagano. Parniki
........	, Iskmii -°€,fldrav vscm zavednim imajo namrež ^asih po več dni
pravov in z bolj-eviki. mamo de pevcem in pevkam, zlasti iz zad-^^ v^sih se njih od!lod
volj dc-la in zaprek hrt« njegove- njega koncerta v Foiest City. "	1
ga ipodpLhovanja. Zvon je vendar
član Zveze od ustanovitve, in to
: ui leoo od gl. predsednika, ker
I mislim, da ima dovclj sitnosti sam
i v Clevelandu.

Da pa ne txnlo nekateri mislili, da je Zvon odzvonil poročam, d<' priredi 'i0. oktobra igri "Trije lički" i:i "V ječi" s petjem Natančneje prihodnjič. | Prosi >e ludi tukajšnja slovenska društva, da ne prirejajo na
—--27. novembra kakih vt-ss'lic an
Poro« 11 o, da so sklenili zavezniki obnoviti blokado proti Nem- slično. Na ta dan bo namreč Zvon bodo neruske čete umaknile iz baltiških provine. je zna-jobhajal desetletnico. Sicer bo dc-
Izeiščenje Baltika
>J*. ee se im*
menje, da j- pri.Vla mirovna konferenca spoznavati akutnost polo- |set let, odkar s-e je Zvon ustano ia v Kalifu, čeprav j.- prišlo to spoznanje precej pozno. Resnica, vil, 26. novembra, toda ker se U.m bi m.nala mirovna konferenca že dolgo časa preje spoznati, drugi <lan nedela (ZahvaJni dal.),
je ta, da j; Nemčija, katero bi morala mirovna konferenca že dolgo |*> Predite v dne 2,. aovemora.
.... ... i • - , ■,	-	Natančneje glede tega se poro
« iisa preje spoznati, je ta. da je Nemega, ki je bila poražena v a sa- ,
kem drugem delu »»veta. brnela izza sklenitve premirja v preteklem " '	, , .. • <-..
......	Vabimo na vse tukajšnje Slo-
nott-iubru ne le obdržati svoj oprijem na baltiške province in prav venkc in Slovene? W iz okolice,
posebno na J.etsko, temveč da je >mela eelo zdrobiti odpor letskili ^ ^ X1deleže predstave i0. «»kt.
i.acijonalistoe, katere je sedem stoletij baltiško nemškega tiranstva	August Gos#isha.
napravilo naravnim ziveznikora entente v onih krajih.	j	i
Preteki-ga junija j« odredil maršal Foeh umaknitev nemške'	Forest City Pa.
pro-tovoljsk • armad', kateri je poveljeval vou der tioltz. Nernšk*.	fjo^ini y roke list Sloga št.
časopisje je poročalo, da se je ugodilo zahtevi zaveznikov. Kljub te {7 7	sept.. vidim dopis 17.
lmi pa se v on «ler (Jolt:* ui umaknil, temveč nasprotno povečal svoje ' Korest Citv. Seveda hitro pre'>e
*»>)« ter utrdd svoje po*«eije s tem, da je zbral pod-svojimi zastava- re:u in vidim, da je hudo zbodtl
liii pristaše larega monarbističnegra režima na liiiskem.	moj dopis t» Sriu»vršuika.
Položaj na Letskem, katera dežela predstavlja ključ k zemlje Kaj ne. resnica v oči 1h>:1o> Aii
pi.neniu in poliličnerni položaju baltiških provinc, je sedaj zasen sem morda lagala? Priporočate
ie:j \sled ruv/očnosti štirih nasprotujočih si strank.	tudi, da naj bi se držali domačega
Prvo stranko predstavljajo letski naeijonalisti, ki so prozavez -^"jisea. Ne vem, kaj s tem mi-
lii.ški, demokrati in republikanci .	>!it''-	vi l,aC' uisto moirli Uy
Drugo skupino predstavljajo boljfieviki.	jzapisati, ker tega ->te vi popolno-
p„	, ....... ,	nia sami vse-.ga krivi. C. S., «la s:
I ret,a lupina obstaja iz baltiških junkerjev ter paugermanov, i.^ ^	^ ^ nagpr^l0
1 alere vodi von der Coltz.	| društvo vstanovali. seveda kot do
1'etrt., skupina ] a obstaja iz ear.stov, ki so pred kratkim usta ^ katnliC.an? ^ katerega dobiva novili svoj ) postojanko v Pskov, znano kot *evcro-zapadno rusko le sv •	Vam sloveu-
\bdo 111 tej stranki riaeeljuje general Judenič.	sk;, }yia odrekla Vaš kruh. ste pa
Ta štirivoglata bitka se je m ršila naprej ves čas izza sklenit\% j prfH*ej veliki sociialist, iz kakoi-premirja, kateri je na Letskem sledilo ustanovijenje nacijonalističnej šnega gnezda ste tudi prišli, rimauis rLi'ie fr raz krojenje cesarske nemške okupacijske arma- (i. S., Vam rečem tol«ko, naj 'I", ilitro napredovanje boijš«'vikov pa je prisililo Lete, kojih proš- lx>ljši je, da 'molčite. Vi ste sami nje zap omoe so v Parizu ignorirali, da so sklenili kompromis z bal ; pr»znali, da ste hoteli spraviti t.škimi Nemci.	t koncert Zvcf>e jugoslovanskih
Posb-diei teka .i" bila, da so bili sieer boljieviki konečno pogna pevskih društev iz Forest Citv, pa ni nazaj, da pa je letska narodna stranka sama podlegla zavratnemu Vam ni posrečilo. Madama < i 1111 junk ri»v, ki so tlobili pomoč Goltzove armde. Ta armada je	^am danes javno pove,
do pela v deželo v pričelku marca ter se takoj lotila naloge, da na- Vi ste tLsti ^ I>rvi koPal I r;.vi b.iltišb proviace varne za prusaštvo.	Zvczi jugoslovanskih pevskih dru-
l»otem ko so zor , t ustanovili svojo nadvlado v Baltiku, so balti- ^tev- Ravno 1:1 madama je tisU,
ski Nemei 11 vedi i vlado terorja, v primeri s katero se lahko imenuj,	kl f Vaiu
, , ,	- , . . , , ..	. .	ne bo prav, ne delajte prepira 111
eelo |m»1jv v.ski rezuu Rigi. ki je bil dosti nasilen, naravnost mi-	1	. * 1
, vr	....... .	... . , , ..	ne naredite te sramote! Ko ste nu
lot.. Nemci »o m.* veti a i/iavlialt. da >o njih naiiralne odredbe povra- . ,. , , . , „	,
. .	.	■ •	, ,-,- , , ■	- I rekli, da sedaj bomo Zvezo razko-
eilo za okr»i!«<sit boL'.evikov. llejanski pa so bodili brezobzirno voj-	,
1	J	pali. ali se spomnite mojega od-
no iztrebljenj eelega let*kega naroda.	aovora ? Dobro, če pa imate vi
V in ker, članku v "New Evrope " se je pred kratkim glasilo. |uai voditelji	tak ljamcll 0
"d. je le*ska narol::ost zadosten dokaz krivde za baltiške vojaške gvezi in tako veselje do nje kako tnluiale. Tmhc le|s| ,h možkih, /ena in otrok je umoril ta baltiško- jKI ]ll(),r|a Zveza vztrajati 111 kako jien ^ki tero.*. Kar so označevali Nemci kot leiski boljševizem, ni bil |M> mogla sdovenska pesem napre-dejanski nič dmsrega kot letski na< ijonaIizem obenem z zahtevo, naj dovat*" iz dežele
se izzeri«
■inške baltiške veleposestuike, — katero gibanje je imelo za cilj oprostiti deželo oprijema in zatiranja od strani tuj ! glavi, naj ne hodi na solnee v vro-eev. Von der (ioltz se ni prav nič boril uroti boljševikoin, pač pa je čini. «e mu bo sto<;)iJo T!i madapia i*a*protno uitrigiral / ruskimi boljševiki proti let s kini in estonskim bi Še več stvari lahko povedala, nacijonalistom kjerkoli se je nudila za to kaka primerna prilika. pa za danes naj bo: če Vas veseli.
Ko bodo izsilili povelje glede i/prazueuja, morajo zavezniki pa- hom Pa Hinave«^ ste pa prve i t- 11,1 ra.'n" izgovor , 1 kojih izumljenju so bili Nemci vedno moj- vWte-	P*»glejte nazaj, kaj je
f r. K.len i/ ..ed m - s: ih narrtov je ta. da se da nemškim vojakom j Ki,° v •H,stu Pri	ko fcte sodt>
srmlje ler j.h .lavi v ra/r. d mirnilt prebival.-ev. Na.lalje pa »M1 Zahrbtm, sto šli. pa g. žu}-
lieii.ski bali ški baron: .....Iržali ter skušajo obdržati nemške vojake ^	^^
kar v skupinah, kot tvoje owbni Jiijh posestvih.	«>
Pri ener/ičnem i?vedenju načrta, <la spravijo Nemce iz dežele.
Marija Spec. Richwood, W. Va.
i enostavno prekliče. V takem slu-Ičaju, ako bi komu objubili, da se bo odpeljal s tem ali onim parni kom. bo vso krivdo zvračal na
Out mu človeku, ki je nisal o dogodku iz canupe ]M»veie. naslod-
nas. dasi ne pade na nas najmanjša krivda. Kdaj bo kdo odpoto-
nje: John Masel in nek Ilrv it -ta val? je odvisno od tega> koliko se odpravila v nedeljo v bližnjo potnikov je žo pred njim prišlo okolico. Rojak se je izgubil nje- ^ ^^ kdo ^ na vrsto gov spremljevalec pa je pobegnil. Jaz mislim, da ni nihče kriv 3Ia-slove zadeve. Bila je nedelja, ko
bodij<» fantje iz kraja v kraj. 111 vsak je zase odgovoren. Dopisnik j
pa se odpelje.
Vožnja velja, kakoršen je pat pa 111 i k in parobrodna črta, v tretjem razredu od $70.00 do $85.00
pravi, da pogrešanega noče nihče i/ New Vorka do Havre. Iz Havre iskati Res bi bilo tako. čc bi bili do Ljubljane stane vlak okoli $15 vsi taki k »t je on. pa je hvala Drugi razred čez morje velja od 1 logu, drugače. Mi smo ga iskali $95.00 do $125.00. eel dan in pol, on je pa lepo dom*« j Xa Trst 7 italjansko črto pa za pečjo jezik steza!. Zakaj ni šel	vožuja v tretjem razredu

i
iHl	-=
dugosiovanska
a —

Karo!. Jednota
Ustanovljena 1«U 189S — fnl orponrana leta 190(1
aiavnl urad v ELY, MINN-I
o lavni uradniki: ^redMdnlK. MIHAEL aOVANSEK. bos »1. CoDtnuofk. fV podoradbednlk: i>oulb bala nt box 10f pmti	Lorain.
Tajnik: JOSEPH PISKLER. Ely. lilnn. Blagajnik- GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn Blagajnik neizplačanih amrtnln: LOUIS COSTELIX). BaUda
VRHOVNI ZDRAVNIK: Ot. jo« V. QRAHIK bu M. Ohio St.. n8. Plttaburak. f*.
.	NADZORNIKU
lOHN GOUŽH. my. Mina.
ANTHONY MOTZ, »«41 At*. M. So. Chicago. 1U. VAN VAROGA. il2< Natrona Alloy Plttaburgk. Fa
POROTNIKI:
JREOOR j. PORENTA. box 1t«. Black Diamond. Wufe. " LEONARD BLABODNIK, box 480. Ely Mint. JOHN RUPKIK. S. K. boa S4. Export. Pa
_____PRAVNI ODBOR:
(OSEPH PLAUTZ. Jr. 4»2-7tk St Calumet. MlaM,
»OHN MOVERN. 624-2nd Ave.. Duluth. Minn.
^£ATT POGORELC. 7 W. Madison St. Room 10« Cblca««. tVL
OMb
on pomacat iskati, morda bi ga
$125.00.
bil našel" Zeeukrat nai bo dovolj.
Por.drav vsem rojakom in roja-1 Nekateri pišejo po s^iri strani ki>ijam po Vmeriki Tebi, "filas|<lol«ra pisma in še le na četrti sira Naroda*', želim obilo naročnikov.,ni povedo, kaj hočejo. Ne pišite Tako doiier list bi moral biti v|tetiaj nikdar: "Predno Vam dalje pišem, Vas lepo pozdravim in prav ponižno prosim, da bili tako
»tt™TV	ZDRUŽEVALNI ODBOR:
PKRUAN. «02« St. Clatr Ave.. NE Cleveland.
4101 ^ashinton Street. Oenvor. Colo. 3 RE GOR HREfiCAK. 407-8tk Are.. Johnatown. Pa.
JednoUno glaaUo: GLAS NARODA.
\ se stv.-tri tikajoe so uradnih zadev kaknr tudi denarne j<»Alljatve naj se po-, Miajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotneRal oaoora 1 rosnje za sprejem novih članov in sploh vsa zdravniška spričevala. Be najl pošiljajo iia vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JuEoslnvanom za obilen pri-I Stop. Jednr.ta posluje po "National Fraternal Conprresa" lestvici. V blagajni Jtn.i oKroB WPO vOO. (tnstotisoč dolarjev). Bolniških podpor odškodnin in posmrtnin Jo -plačala ze nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota »teje okro« tisoč rednih članov Uc) in okro« 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku.
Društva Jednote se nahajajo po raznih slevenskjih naselbinah. Tam kjer Jih se ni. priporočamo vstanovitev novih. K4lor eli posUiti član. naj He zplasi pri tuj? niku blj.ziaega društva J. S. K. J. 1 Za vstanovitev novih društev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člaiii ali članjcami.
prodajati špansko in dru^ro olje pravu deželo, od koder je bil kak kot italjansko olje. Krivo ozna-'produkt uvožen.
vsr.ki slovenski hiši.
Frank Ixmear.
KAJ NAJ VSAK
dobri in povedali to in ono" itd. Pnstite prazne besede na strani. Napišite kratko, ka hočete izvedeti in dobili boste tem prej od-BATUtV ||rO!ffOVOr- Glavno pri vsem je. da ne rUiniK Vti tratimo zastoj dragocen epa časa __Najslavnejše pa je to, da nik
Po sto in sto pisem dobimo vsak dar 11(1 vprašujete, kar ste brali že dan od naših rojakov, ki nas iz- v	Naroda" V vsaki nasel-
prašujejo o potovanju to in ono. * kak naročnik našega lista
In če'so prej že neštetokrat bra- ak<> kateri 11,nia' naJ l,e 1: v "Glas Naroda" o eni stvari. «* Pri svojem sosedu ah pr.jate-vendar nas o ravnoistem še en- MJ"-	vprašanja, ki smo jih
krat vprašajo. Kar pišemo v listu. |množili že v listu, ne bomo več o tem nas ni treba vpraševati v I odgovarjali.
pismih. Prihranite si čas in ravno j Svetujemo tedaj vsem onim ro. tako tudi nam. Da pa odgovorimo jakom. ki nameravajo potovati v vsem. navajamo sledeče, kar j" stari	<la P«zno zasledujejo
čenje hrane glede njenega izvora pa je prepovedano po zakonu.
Zaplenitev se ni zgodila z ozi-rom na kvaliteto ali okus španskega olja, ali le radi tega, ker se mora po zakonu vedno navesti
Tolike boljše sorte španskega kolikor one italjanskejra olja morejo dobiti kupca na podlagi svojih lastnih zaslug, ne da bi bilo treba prodajati eno pod znamko druge.
potrebno vedeti o potovanju:
naše pisanje glede potovanja v
Vsak potnik mora najprej ime i našem listu "Glas Naroda". Kar ti jugoslovanski potni list. Pre-lpišemo, je resnično in zaradi te skrbi si ga lahko sam. ako piše na Iga nam ni treba še poseboj pisati naslov: — Consluate General of j P« informacije. SHS., 436 W. 23rd St., New York, j	Frank Sakser.
K. Y. Prekrbimo pa potne liste tu-	--
di mi. toda vsak potnik mora pri-; ti osebno k nam. Slik nam ni tre-| ba pošiljati, ker brez prosilca potnega lista ne bomo iskali.
8 seboj sme vsakdo vzeti vse, kar hoče in kolikor hoče. Vse pa mora biti v trunkih. V zabojih ne jemljite blaga s seboj. Kolikor ima k«lo denarja, naj ga vzame s seboj. Da pa ga ne izgubi, je še najboljše, ako potnik kupi pri kaki banki pred odhodom Draft na Kdor ima sam največ masla ni New York, da mu dfnar izplača
. .. ,. i . * *	la se ne sme peti. Zaka] <:♦* ste
stražnike ali pa kot delavce na . . .... .	. , . -.-
tako katoliški moz, niste las.opii1
4 naravnost ?
Želim pa društvu "Naprej", da
1'odo Mv. zniike kon vije gotovo deležne najbolj uspešnega sodelo ' M 1;malu poka7alo svoir
l.tskth nanjorulistov, kojih glavni cilj skozi celih sedemsto j 7možnogti vsaj pHeerkvenem pe-Ict je bil, <U fukral ;//*-n*\io " »4«'iele tuje zavojevalce, ki so se pola-	ako np vK) morda komu
banka v New Yorku. Zato ne vzemite nikdar navadnega čeka ka ke banke, ker denar ostane v krai ju, kjer je bil ček narejen in v New Yorku se mora potem čakati včasih cel teden, predno denar pride v New York. Takega čeka ne izmenja nobena banka; zato zahtevajte »edno Draft na New York in se vam bo denar izplačal v New Yorku. Tudi v stari kraj sme vsakdo vzeti, kolikor lioče denarja. Vsakdo se mora preti svojim odhodom zglasiti pri ame-r'Skili oblastih zaradi takse.'Kdor
t>tdi njdi .•»etiljc ter zasužnjili, i-igar last je bila ta zemlja.
<Vj»rav pozen j* korak zaveznikov vendar hvale vreden, kajti fiaJtinko vj>r*a£anje j" skoro enake važnosti kot jadransko, ki mora biti r* »«fio na tuk način, da bo obveljala predvsem pravica. *»» * __.--

Sto let bodo nosili Nemci posledice
vojne
•i
......
Dopisnik ni danskega *'Corriere della Sera"' je imel razgoroi
iv!im tu
>1 ni kom nemškega generalnega štaba generalom Lu-fclendorff«wri. V tem nuf»roni je Ludendorff med drugim izjavil: ► "O miru si nisem nikoli delal iluzij, edaj sklenjeni mir odgovarja popolnoma mišljenju in čustvovanju entente. Je to Eelo trd
ki nta mtKMro 1 idnih podobnosti z mirovnimi pogodbami, ki tih je ».kleual Napoleon. Toda okrutnost mirovne pogodbe me ne pirn*s. Hkor* bi rekel, da potneuja ta mir za zdrav narod neko vr-kopeli. Tragika svetovne katastrofe leži v tem, da bo
140 let bremena te strašne ob-

IVANA ZORMANA
PRVA ZBIRKA SLOVENSKIH PESMI V AMERIKI
*	Cena $1.25
Pišite po to lepo knjigo na sledeči naslov:
IVAN Z0RMAN 6820 Edna Avenue	Cleveland, O.
NaroČilu Ja priložiti naaak

ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
JUGOSLOVANI SE BODO IZ OGNILI SPOPADOM Z ITA-LJANI.
Pariz, Francija, 3. oktobra. — Kot se je izvedelo tukaj je dala jugoslovanska vlada vsem jutro-slovanskim častnikom navodila, raj se izogibajo spopadom z Italian i ter s tem pristala v predloge številnih članov mirovne komisije.
Med delegati mirovne konference se je splošno utrdilo naziranje, ki naj bi služili Italjanom kot pretveza za zasedenje nadaljnega o-zemlja ob dalmatinski obali.
KRIVO OZNAČENJE OUKINEGA OLJA
Department of Agriculture o poza rja na sledeča dejstva:
Vsled priporočil federalnih in
spektorjev za hrano so zaplenili	e'iptojV c^i^p^*'Tin'
v San Francisco naklade oljkine-	pjena lu9t-ga olja, označenega kot italijan ski proizvod, d oči m pa je bilo pravzaprav ščanjskega izvora.
NEW YORK
JE SREDIŠČE SVETOVNEGA PROMETA V VSEH OZIRIH
Denarne pošiljatve - Potovanje v stari kraj - Svojce in prijatelje dobiti iz domovine sem - vse to se izvrši najhitreje iu nejzanesljivejše v velikem New Yorku s posredovanjem v obee znane, ned DVAJSET let obstojoče ter zlasti našim rojakom priljubljene POTNIŠKE PISARNE in BANKE
EMIL KISS
Ta tvrdka pošilja denar zanesljivo, hitro in po najnižji dnevni ceni, zastopa vse parobrodne družbe, iz. sta vi j a menjice DRAFTS na vse zanesljive denarna zavode sveta, sprejema denarne vloge, jih obrestuje od dneve vložitve in izplačuje vloge brez odpovedi. Ta tvrdka Vam daje GARANCIJO za vse po. slovanje
( V kaj potrebujete, ne poskušajte drugje. temveč vselej vprašajte to tvrdko ^za pajasnilo, katera «iol>ite brezplačno.
EMIL KISS
k133 Second Are. Cor. 8 St. New Y«rk. N.Y., ■*: Orchard 4280. Vitu,.^. 1S9«
Pod nadzorstvom driav-i«qa bancneqa oddelka.
........................................m.....hi.........................i
SEDAJ LAHKO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO
Glavni urad
Amcaloan Express ComB. popolnoma varno, hitro dostavljeni« In po najnižjih 66 Bk-oadway, New Tork j cenah potom
AMERICAN EXPRESS COMPANY
Glavnica $18.000.000.00
Poiljlte avoj denar potom stare poitsne tvrdke. Ta velika družba je bila vstaiovljena leta 1841, Ima veliko glavnico, agente In urade v vsakem delu sveta ter pošilja v evropske dežele veliko več denarja kot] I vsak drugi odpoiiljalec. V svoji trgovini je popolnoma poštena. Vsak odjemalec dobi leto ceno Izmenjave.
Cene Izmenjave so sedaj mz«e. Ce pošljete sedal svoj denar, bodo vail domači dobili ve£ kron za en dolar.
DANAŠNJA C^NA (se lahko Izpremenl) Je 100 kro> za $2.65. Poštnina 25 centov za naročilo za vse krst« v Jugosiiv-JI.
VI nam lahko pišete v svojem maternem Jeziku, ali pridete v katerkoll American Express Office.
Varnost	Hitrost	Nizke Cen«
Izpolnite to denimo nakaznico, pridenite «ke-presni Money Order, postni Mon^y Ord«?r all gotovino v reRistrii-unem pismu in požljit« na:
Foreign Money Order Department _____AMERICAN EXPRESS COMPANY
• 1*4"
To veliko In krasno po- 65 Broadway, 18 Chatam Square, all 118 W. 39 St. elopj« J^ zgradila American New York	New Yar*	New York
Ajrenlj* in dopsniki povsod. Kadarkoli odpočijete d«* nar glejte, da dobite American Express Co. potrdUo. f
Italija ui še odstranila vojno napoved (embargo) na izvoz olj-kinega olja in radi tega ni dejan-! ski nobenega italijanskega olja; v tej zemlji. ^
Radi redkosti italijanskega o-. ja, njegova cen^ je nerazmerno visoka, in to je zavedlo mnoge ne-vestne trgovce, d« so posjroiali
A-. .	...^^-f. - .....
DNE............... 1»
ZNESEK
IME. KOMU NAJ SE IZPLAČA DENAR
KJE PREBIVA .......................
POŠTA ................................
OKRAJ ................................
DEŽELA .............................
IME ODPOŠILJALO A
P. O. B..........
MESTO .........
DRŽAVA ........
Številka
cesta.

mm
Novice iz Jugoslavije
Vojaikotakmi obveianci. dkar j«* okrajni glavar tzpo>h»val Za predp* zakonite voi.šk« ta.,P*»avb* ktdičiti« premoga. Iver kae \ Juir«»Mlav?ji v.-lja za |. pipi tw<i *'vJ v ""'»iljn, j** Ijmlatvc-tole: Rojstni letniki d«	* "°vo "P^y® _!»v«iu raftnvolj-
za katere «e leta I'M"»_p»in v\K'd 110 To »U"jn« pokazala slav-
vojnifc razmer sumi vritili icdni na-u>* 1,1 **	kratki* vršila
bnri marveč le črn« vojna piegle- m !iatero v> M'	iz jenu udJe
do v arija, *o Vinjeni leta
rOUCLJSKA STRAŽA V &TRAJKARSKEM OKRAJU
m ;
Zlil
„ ui
at ere so se brez
z zadnjim pn&d* vsi	te«a
Il+IT, tninoi.o l'US,I z*dostili hvo.11 nab. rni «Iolžii.»*m!	******** umori,
n* mi s 1 januarjem I 1 * t stojali j 11 Maribora ;»oročajo- V mestu
•dol/, in okolici se ši ri vznemirljive ki w>(Vrsti o tkor« vsakdanjik ropih in vojiM) h!ui || aktivno v^aj G h morili kar na javni «-esti cm! Ma-
x r-bora proti Peviiet. K«v se j v v pa » nem slučaju našla umorjt na in mest**. v oroj.cua žrtev na javnosti nepri-
iz naboru«- v vojaškotakano iMJKt. Vojaikiiit af>rinjftntto,
uied
meseeev, polov ieo ki	11/ib
s«* za leto 1919 pred vojaške takse, onim
manj kot
. .1
P>4" ff
ma vi takse: \si
a zakonita te« oproščeni pla«
■»a »t *«im kraju in domišljija ljud-la ?kih govoiie'/a vsakim skritim gr-ki so ui« d voj mom stika po nozasledenih žrtvah, nadalje dr- 'se j* tudi si«*«*r trezno nmleč«' jav-
uo de/ansko služili, zavili, rkedni in <4*-iuski na.n«- ] 110V i p«»]a.-tila txjazen na izpre ►.<■« n«-i ter iumrv'fti«-i javnih <|n- ln cl.li po bližnji okolici Ta i>oja Savo« lov 1 okrajnih l»»a-;z«'n se je zdela tem b«»lj opraviče
bili j r I
brodeliL^h zavodov 1 okrajnih bolniških blag? j ti, zavarovanih vtdov, bolnišnic itd.^, ki nc umi vojno iz službenih cziiov o-proščeii vojaške sinile-. V o.sta leni veljajo določila taksnega zakona. Vat vojaško taksni obveza u-ei letnikov 1«W2 do 18% «ce mora jo zgluniti ker bi m? jim sie«»r naložila denarna globa «wl ,"»o do IOUO K, v slučaju noiztLrijivosti s«, kazen sprt-inriii v czaporno kazeti.
Zakaj se to trpi?
Poroča tte: Po »Iragat tiški furi s«* klati u«'k špirit ist ze več t«-dnov. Tudi vimška fara gu dohr«» pozna in kakor smo uvedt-li, je bil par-krat tudi na hrvatski strani. Kaj dela orožn&tVo, ne vem ., vemo samo to. da j«* javna tajnost, da ►o tja bdi dragatuški orožniki be-je v Nerajei prijeli, a ga zopet izpustili. Ta klalivite/ pravi ljudem. •1« se je naučil avoje umetnosti pri nekem gos; »od U. Od Vilkt osebe, ki ji prerokuje bo« h k-11 ost s pomočjo • d liho v", zahteva ."i K. Da drvi na.še ljudstvo kot neumno k njemu, se samo ob sebi razume, ljudem pmvi. «1» ne sme biti nikdar pijan in «la siln«# vehko moli, pos«4uio za v>e one duhove, ki jiii p«»zove na željo o^eb. ki si daK* prerokovati. Neki kuiet iz druga-tuske fare mu je podaril kar 100 kron, ker mu je p«» njegovi volji prerokoval. Neka ženska je pa siln«» p«rtKa in joka, ker bo bajt* živela samo š*' 10 let in ne b^ dočakala nove ma.še. ki jo b«> »Ju-žil njen sin, ki je Ae!e v prvi gimnaziji Veliko skrbi pa dela ta N(>i-ritist vdovam padlih vojakov, ker
en s«- je zdela tem na, ker se .še s«*daj večer za veet rom slitši streljanje po bližnji okolici. lc da bi se katera pristojna «»olast resno pohriga'.a, da we z od-v/etjem orožja vendar enkrat na-j>ravi radikalna remetkira. l>re-Uk;;\a lazburjonili vesti je dogna la, da grt» samo za tri dejanske slučaj«-, ki -e res izvršili od I n;teršper^»a do Špilju. Nekaj diiir't «.-a j »a je, kar je jn-i teli <lo-ir<l'll.iii res vznemirljivo, namreč da j«' v vseh treh slučajih storile« doslej še nepoznan, m lo kljui-vestnemu zasledovanju. Kdino kar »-•• i«- d »siej dalo ugotoviti, opravičen sum, da je v vseh tr«_*h ali vsaj v d veli .slučajih st< 1-1 Us-vojak-begunec, ki si nadeva v laz nih krajih razna imena. Posebno j«- zagoneten roparski umor 11 Lajteršiper^u. Ker se o tem umoru toliko govori, sem si te dni ogledal kraj, kjer se je. umor izvršil. Stre Ijaj za kantino D. opekarne so na šli okrvavljenega mrtveca. Preiskava je dognala, da je umorjeni bi i 11 L»4 let stari Alojzij J« rman rudar iz Ploske pri Trbovljah. Njegova obleka je bila mešanica civilne in vojaške obleke Na pr sili je imel športno čepito presti-e Ijeno; drugi strel je imel skoz: M iice v glavo. Od t"ga strela sc je na .-la hlizu glave izstreljena pa trona. Pri umorjenem se je našel vozni list«k Medliiif-Abtissendori' in pa potrdilo graške polieije,, i katerega je razvidno, da je bi' Jerman radi neopravičenega vp -lovanja v Uradec kaznovan z globo 10 K. Poizve«ibe so d ogli a leda je v St. Kung«jti dan pr«?d u
jim «/atrjuj«-. da še živ«, njih mož. »»oN»in popival, pri <"emer -e je iz je. a one rev i«.«« so se pa množile že *1'"1'	K gotovine pn
drugič, ljudje, posebno ž« tiske ht Kt'r s" » leni govorilo na jn-i^le že skoro <»b pamet. Spiritist j okro8- -sc našel vojak-be»unei «i boje zasluži vsak dan 500 K. In,1 '	Jermanu ponudil za
oblast mirno trpi to početje. Stro !sPrenj*tVo P° «-*esti ]>roti J.ajter
l^mrka do Maribora. Tu pred opekarno pa ga je izvabil iz ceste v j hrib morda z izgovorom, da \odi j tod bližnjica. Dospela na vrh sta j odpočila,* medtem je morilec sklenil in izvršil -svoj zločinski načrt. (Ker se sumi, da je ta storilec' iz-vršil tudi ona dva druga roj »a in umora pn Št. 11 ju in Spiljaii, bo najbrže razpisana nagrada /a prvo izsleditev d«»s!«*j neznanega [zločinca. Tri tedne 4 0 tem dogod-
g«vst bi biia tu z»*lo na mttt'1.
Trgovska sola v Novem mestu.
S šolskim I« torn 19PJ- -1020 se iHi u>#tanir\iti v Novem mestu 2 j 1 a/redna trgovska Šola r enolet nim pripravljalnim tečajem. To-j zadevno p »svetovanje se je vršilo! pred kratkim v mestni dvorntu ob uavaočnoati več nnrodapuh g«i-spodov. š«>la In bi'.a odru ta deč-
kom in «leklicaiu.
eč st? jih
-lasi, pr«'j b«, vlada uslisala zahte i,:u i. 1^'jt« ^perku j.. Jla e.-sii
vo in manjša l>«» šolnina. V trgov-j1'1^ St- I!Jil »zvrnil drugi enak ski prvi letnik s,- IhhIo sprejemal, jkaterega žrtev je bil 24 let
1	. ...... J«mh»1-i ar® železniški delavec Alojzij Ka-
„i; dr< I raz.u iz Št. 11 ja. Storilec je na koga botlo Š4 v teku solarnega lete i|eiiapi» «ddal 3 dobro zade«e str«il«. dojHilnili in <la s«i za«1«ist,li svoji!w «a«»okresa. Xiito je sv«ijo žrtev
le tisti, ki dokažejo. «la s« nih 14. leto svoje starosti
Ijudskošokski obvezt*owti. Za sprijen: v I. razred trgovske š«d»- morajo tudi uspešno pr««itati irpit iz
(»ropal t»<N) K gotovine, v papirju zaviti klobuk iu kolo. Tudi o tem !storilcu vodi doslej edini sled v Št.
slovenskega jezika, nemškega )e-! Kungoto. T edem pozneje se je iz-
zika. računstva, geometrije priro-dopisja, zeudjepisja in prirodo-slovja. Pri izkušigi se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. Za učence, ki so vsaj vz zadostnim ns;»ehoin dokončali 4 razred kake arodnje šole ali popolno m n-**ko šolo, kakor tudi učenec pripravljalnega razreda, odpade ta izkušnja. V pripravljalni tečaj se sprejmejo učonei brez vsake izkušnje, ki so dovršili 13. leto ali gaj bodo »pohiili tekom tistega leta.
Razmere v Borovljah.
Puškarska obrt je \a>led vojniii dogodkov nekaj časa trpela Po prizadevanju vladnega svetnika Župneka je ves obrat zopet v naj-boljšeui tiru. Tudi odjemalcev m; oglaša iz ee4e Jugoslavije toliko, da je koriuij mogoče vsa naročila pravočasno izvršiti. Istotako se tudi v tovarnah za žieo in žeblje vrii obrat »popolnoma normalno..,
vršil 3. rofiarski umor za Špiljem za Remarkacijsko črto, Mini Viz-jako\ega mlina. Tudi tu je bil žrtev mlad človek, posestnika sir. Franc L lc i/. Gersdorfa. Ta je dobil ,"> strelov iz puške, morilec ga j- oropal za 4IHXJ K. Na sumu so trije vojaki-ubežniki. t«nla naibrže n«>si vsa tri imena enoinis'.a o.-e<b& ter na vesti tudi če ne vse Iri, vsaj zaulnja dva zločina.
Verižniki in orožništvo.
Slučaj, ki se je izvršil pred kratkim v Rušah 11a Štajerskem., zopet jasno razsvetljuje koruptne razmere, (ire se za zaplenjeoje 12 kilogramov tobaka, katerega je konfisciral oiulotni stražmojster trem ženskam. Vse l:i bilo v redu, Če bi ta tobak prišel a- prave roke. če bi ga orožnik oddal na pristojno mesto, ali ta gospod si je tobak kar enostavno prilastil in
daru 111 nekateri so izjavljali, da JPershing ne bo smel nositi tega jnieča. V resnici pa je cela zadeva že zdavnaj rešena v armadnih regulacijah.
General Pershing lahko n«»si. soglasno regiilaeijauii. ob v srh tlružahnih iu javnih prilikah, raz-vt-n kadar vrši kak vojaški posel j\ takiMii slučaju mora nositi sv«i» 1 ameriški meč.
JEKLARSKA STAVKA
Obe stranki izjavljata, da pridobivata v stavki. — Foster je šel na pričevanje v Washington.
Pittsburgh, Pa.. J oktobra. — 'Tekom «laiiašnjega dne j«* l»il<» o paziti v splošnem položaju jeklar ske stavke v tem okraju kaj malo novih razvoje a* in to je pripiso vati v glavnem dejstvu. <la s.> na
PLEMENSKI IZGREDI V ARKANSASU
SLOVENCI, LEPA PRILIKA SE VAM NUDI!
poslal 7.< !<» zanimivo
Generalni atljula -t J. T. Conrad nam je
--pismo, iz k-terega posnemamo sledeče:
Deset mrtvih, ko so čete zadušile' Naša vlada se /do zanima za mlade'može. plemenske izgTede v Elaine, Ark. siovane. ki zimj«> „ng!eski in ki si v t »m velikem mestu
pose!»110 pa za .lugo-
Nad sto aretiranih.
ne iiki-
lejo pomagat: nika:«-« r napivj. Vi prav tlobro veste, koliko sc jih izgubi, ker .1.111 mar.jka tr«-h iioglavitnih sr«*dstev: zadostnega d«*-l-i-rja. znanja angles-'-inr ter izv«*žliaiiosti v lej ali oni --t 1-«»lii. f'e l»i irarli to troje, l>i lalikc- takoj uspeli. Ker |>a tega nimajo, izgnhe
Helena, Ar k., 2. oktobra. — Vsled pleniensk«»ga boja, ki se je
vnel v Elaine, štiriindvajset milj *'Mržijo, manjka jim veselja «1«» življenja južno od tukaj, j«* bilo ubitih set ljudi, sedem črnih in trije be-
li. V«'liko ljudi j«* ranjenih in nad sto aretiranih Zvezne čete so pripravljene oditi na lice mesta.
Boji so pričeli, ko je tolpa črn cev iz zas«Hie streljala 11a par belih pomožnih šerifov.
Governer Brougli, ki je spoznal resnost položaja, je stopil takoj v telefonski stik s tajnikom Ba-kerjem ter dobil dovoljenje, da sme uporabiti zvezne čete.
Med mrtvimi se nahaja n 'ki prejšnji armadni poročnik ter do brostojee trgovec iz tega mesta.
Petnajst močno zastraženih črncev je dospelo iz Elaine v Heleno. .Tetnišnica je bila takoj stroji o zastražena.
Avstralija si želi trgovino z Zdru-PRVO GLASOVANJE V SENA-'zenimi državami. — Dežela je sc
111 izginejo brez sledu. Mladi r i ožje pa i.-il ko dobijo vse t«- tri siv.i.-i samo če ln»č«-jo borni vzgcjevalni sre«liš."-i v ken pi l"pto:i in kenipi 3He:id * jim 'eta te pr like. Y t«1 šole s.- sprej« tnajo samo taki t'.!j<-i. ki nc zna
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Nered ledic
se ne sme nikdar prezreti, kajti taka zanemarjenost la.iko konča slučajno z dolgotrajnimi boleznimi in sitnostjo, ki se zeio teško zdrave. Vsled teca nc odlaiajta. Bodtt" sigurni, da jih popravite takoj v začetku nereda. Vzemite
Several
Kidney and Liver Remedy
(S*verovo Zdravilo za obisti in j®t-a) za zdravljenje takih bolezni kot vnetje ledic ati mehurja, zastajamo vode ali geste urine, trpljenje pri urinacj? ali v slučaju kislega ielcd-ca, otekLh noe m bolečin v kr:ia ki izhajajo iz bolnih tedic. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 7 5c m Sc davka, ali $1.25 in 6z davka.
W. F. SEVERA C07 . CEDAR RAPIDS. IOWA
na stotine vrnilo na «lelo iu da -.e vrnilo dane-. I*g«»-
bajajo William Z. Foster, tajnik -ii!l ho vW stavkarskega komiteja, in drugi t«»vilo družbe pravi, da obratuje-linijski voditelji v AVashingtoun. -5° departimnti v uapiavah te-kjer bodo nastopili pred senatnim -a m«-sta in drugih no-st pruktič-
jo govoriti angleško. Tam s»* lahko naučijo doluv iiiigleščine. izuč<-n- lahko katerokoli stroke, spoznavajo ideale prostosti, pravično sti in bratstva ter se vzgajajo fizično iu duševno. Vsak mladenič ki pohaja ta tečaj, bo veliko dosegel zase in za svoje tovariše.
Tečaj trnja tri let:>. Tekom te«ra časa ima mladenič brezplačno hrano, oblek) ter udobno stnovanje. poleg tega pa š«> en dolar na tlan. Ta denar lahko naloži na dobre obresti.
V šoli Camp l pton, ki je oddaljena '>."> milj od New Yorka. je veliko -Jugoslovanov. Tri ure 11a dan se vežbajo. tri ure se učijo, ostali čas pa porabijo zase.
Prosim, opozorite mladeniče, naj ne zamude te lepe prilike!
AVSTRALIJA IN
AMER. TRGOVINA
komitejem, ki preiskuje stavko.
Pnijski organizatorji pa so bih kljub temu zaposleni ter sporočili, da je več nadaljnih dehrvcev za stavkalo. Delodajalci pa izjavlja jo nasprotno, da se vsaki dan via ča več ljudi 11a delo.
Predno je odpotoval v Wash iujrton. j«* izdal včeraj zvoi-er ta j nik poster n«rotovilo v zvezi s pri čevanjem sodnika Garv-ja pred s« natniui komitejem.
iio v polnem obsegu.
Vodit«*Iji stavkarjev pa trdijo nekaj ravno nasprotn«*«ra. Izjavljaj«!. «la tlobivajo njih vrste neprestano ojaeeuja iu «la je najmanj os«'ind«'set odstotkov tlsltLŽ-bencev na stavki.
Youngstown. «>. •_!. oktobra. —• Številni pik«-ti s«» ■se pojavili (lanes preti Ohio napravami Carne-«jie Steel i'o.. kajti pričakovali so,
— 1 "gotovila Garv-ja kažejo. da kompanija skušala Obrata
da se zavzema načelnik jeklarske 1 orporaeije obsolutno za avtokra-tično kontrolo industrije, — pravi Mr. Foster.
V odgovor 11a u«*otovilu (iar? ja, da jeklarski delavci niso hoteli zastavkati. je rekel Foster, da bi bila stavka stoodstotna. «"■«* bi A" pittsburškem okraju ne zanika li delavcem piavice prostega govo ra in zborovanja.
Bethlehem, Pa.. 2. oktobra. — Fradiiiki »Iružbe so dan«*s izjavi-
vati potem ko so prišla poročila, da se veduo več ljudi vrača na «lelo.
N>-ki d«-lavee iz naprave je bil včeraj zvečer. K«» se je vračal dela. močno t«*pen.
z
LISTNICA UREDNIŠTVA.
i.i;i, 1. . i i - •	.....	11«-e . ivoiuinri« va
*. kat,'r*' dobijo ameriški rast-jli. ,la je opaziti počasno izb«.ljša- , ,.,1.1;.^,./
niki in uradniki o<l tujih vlad ali „je položaja in «la ni na stavki ' I.Vo !»r> kron
1 narodov
Med armaduimi častniki so vršile številne debate "b-«b

I več kot deset odstotkov njih <lc-sf*;hivcev.
Izjavili s«>. da sc jih je včeraj
N., Presto, Pa. — "Sbive-Ko§»itnrj«'va ulica št. 0.
a Ameriko za " Naprej", Frančiškanska ul:ea št. C. Ljubljana. Za Ameriko za eelo leto ^4 :roii.
TU GLEDE POGODBE.
Washington, 1». C.. .T oktobra. Na podla j; i sojrlasne~a dogovora v senatu se bo vršilo danes prvo glasovanj«« irle«le amendmentov k mirovni pogodbi, ko bo pričel senat razpravljati o amendmenti!i s< natorja Falla.
Čeprav pn-vlafluje splošno pre pričanje, da nimajo amendmenti nobene prilike, da bi bili sprejeti.
daj skrajno dobrostoječa.
I
Vancouver, British Columbia. j «*ktobra. — Cpanju, «1;« bo niogo-čr ustanoviti boljše trgovske odnosa je med Združenimi državami i ii; Avstralijo iu to kljub valutnim težkočam. je dal dan«'s tukaj izraza Mark Sheldon, uovoimeno-vani komisar za Avstralijo v Zdr.1 |<lržavah. ki se nahaja tukaj na J poti v New York, kj^r bo usta
Vestno zdravilo dela čudeže.
bo senator I* ali vendar zahteval j novil svoj glavni stan.
rekordn«! glasovanje v namenu, da izve za razpoloženje senata, če hočejo postati Združene države sovdeležnh-e pri različnih komisijah. katere uveljavlja mirovna pogdoba in ki jiaj bi izvedle «lo-ločbe.
Senator Fall ustraja j»ri naeira-nju, da niso senatorji amendmentov dobro razumeli, kajti če bi večina senata spoznala važnost teh dostavkov. bi gotovo glasovala zanje.- Namen teh .54 amendmentov j«' izločiti Združene države o«l vsake vdeležbe pri komisijah. ki bodo uravnale teritorijal-ne meje v Evropi.
VELIKI DAVKI ZA AVSTRIJO.
Dunaj, Avstrija. oktobra. — Dr. Joseph Sehmnpfer. finančni minister, je predložil v ponedeljek kabinetu svoj finančni načrt. Iz
javil je. <ia bo mogoče rehabili-	, -	, .
. ,. . . . , . ne nepre«luje. razven med ekstrem tirati tinanee dežele v teku treh|^:_,: ______-
ali štirih let potom splošne orga-
Mr. Sheldon, ki namerava preživeti kakih štirinajst «lni ob pa^ « ifični obali, pravi, <la vlada v Avstraliji sedaj izvanredna pro-s]»eriteta in <la s«i ostali tudi živ-ljenjski stroški sorazmerno nižji kot pa v drugih deželah.
—	Avstralski trg. — tako j-izjavil. — je pripravljen absorbirati «losti ameriškega blaga ter hoče tudi eksportirati številne stvari v Združene države.
—	Zaloge pšenice in volne v deželi so velike. kaj»i v skladiščili se nahaja pšeniea treh let. Prevozne prilike so p«istale sedaj boljše in dosti tržišč je našla Avstralija v Evropi. Angleška vlada je pokupila vso zalogo volne ter čakamo sedaj 11a drugo striženje.
Soglasno z Mr. Shehlonom so delavske razmere v Avstraliji dobre in *'<me big union"' gibanje
nizacije.
Načrt vsebuje davke na dohodke in dedščine. Velik davek bo tudi naložen na alkohol in tobak in vsi luksurijozni predmeti bodo istotako podvrženi obdačenjn.
Zaloga moke 11a Dunaju zado stuje le še zad va tedna in kmalu ne bo mogoče dobiti nobenega mesa.
11 p rej, bodo kmalu imeli na vsaki postaji par ljudi, ki bodo verii'likom blago zeplenili. poteir. pa s ti-
liimi elementi
. Z ozirom na tarif zasleduje Av stralija isto jiolitiko. katero za-sledujejo Združene države. —<la skuša namreč zavarovati one industrije. glede katerih je vojna pokazala, da so bistvene.

ELIXIR
BITTER-WIHE
^UNCKOVft
HORKE VINO
^-JOUPH TPIHt*
>2 SAtMand Ave.
PERSHING SHE NOSITI AN-. GLEČKO SABLJO.
Washington, D. C., 3. oktobra. Meča, Icaterega bo dobil general Pershing iz Anglije, ne bo treba! poslati državnemu departmentu
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje »a posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati eene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti- — Toda izvrstna kakovost ia pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINER-JEV
ameriški pur grenkega vina
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni itua izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz Črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobena -kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna selišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoj hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno zunanjo uporabo. Uporablja se za gr^r ljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Mim naprej verižili ter dobiček bo so si ga potem raani ljudje med'ie večji. Naj zopet l:do kaj napi-jter obesiti v kak muzej kot je to seboj razzdelili. če bo šlo to takgše o reorganizaciji orožništva. navada pri različnih drugih naro-
M«nufacturlng|Chemlst,
1333-1343 SO. ASHLAND AVE.
CHICAGO, III
OMAHLJIVEC
Opisal Maurice Level.
P«*
—	I k»br Ae*r|,.. k«*
KVOji ItOgi.
r.onia zaprl nu iti nazt
—	Ta k i»
i hante
Mi
Kaki
*kor<

n k> 1 Ki'■len.- i.ocsii proti nuni? Ali najina" — Brez dvoma • »/i! na rano na Ijubav tako idne^a »tvar? Raz 7.blo s»* ran je. da izraža njen ' -»koro ti.ijiol ' •■!!r#"j.i pa ni dolžnost vojaka	neko sovražno razpoloženje
K malo t m mu \ si.t '»dno \ prvi ni Ta dolžnost j«- Njen pogled ie liil trd in zanič "iit«)	vsepovsod. Vi mislit«-, da ste o- Ijiv. Bričel j)- domnevati, da je
muli /.a zdravljeni. .Ja'. pa vem dobro, da krivična, potna sovraštva in di-/klikmla Mine. niste. Zdravniki so mi poveila- vja.
' I". .. .	i — Ali mi hočete očitati, da sem
/apusi ir i vas'	Kateri zdravniki?	[tukaj? — je :*ammiral.
k«» sinil	Vsi.— j.- vzkliknila pogum- <>na j«* molčala n takrat se je
zdrav, mislim no. —
fl
* fin li fit
rujx-t pridru -V avell ted
On
/ glavo, stanu napravi-
Nato pa je z milejšim glasom nadaljevala:
v i
dvignil v njem sn .
Ali ste oozahila. da sem tu l*aj le radi vaših prošenj, — sko
li h H h dO«
ne
< akajt čakajte malo. Ce •'«» vaših povelj? Ali niste bi nte absolutno sklci.ili iti nazaj v(ta vi- s,l<* 1,1' svetovala in uplb »i 11Ž bo, potem pojdite, a v služ jv;da name? A!i Sle pozabili, kar ...	m- ni koti-11,0< ki |„, primerna vaši moč
»sle š.- «ii»sti ,Ksa Zii l il, lnesf je brez dvoma dosti.
' - 1 '-its^i v»-ni.	i,r Vste, vi za iiolhp N'e zapuslile me! Ohranite se za-
a. (mina strahu, naJunak bflate, kjerkoli s- boJtue? Ali > bil to le kos igralske bodo nikdar	1
,- služ vala nam«*? A!i ste pozabili, kar či. T«	Ponavljali zopet in zopet
»ti. .laz N s.»Izami v očeh; — X«* hodite!
ter li rila ;
por«»eila. ki
prišla ,t,» mudili. Prav tako sem natanč-{umetnosti 7. vaše strani? Ali ni-
( Kti
i i...do po! |<ltl	vaše čast i ko vi saini.!stP premislili tega, za kar ste me
iiie š.' <'i> m/1 Mislit,, nekoliko name.	prosili? Kaj mi imate torej oči-
<>,, jo je molče poslušal. Po-jtati	s s™iimi pogledi, svo-
Ori j
— ( >
Z.vlj,
Nato boni — Pojdi t.
ubil lliene
istio delo zimskih mesecev je
ter
meril (.al vi
pravil tudi n ta ter < kan t k reva 1 dne, k
V d 1110
, jim vedenjem, s svojim molkom, - r"l rodilo sv oje sadove, oslabilo nje- K svoi>,»» kretnjami, ki me draži-• (.Mtvo voljo ter razredčilo njegov 'pogum, ("dal se je. Mftet pričelo svoj ]	a	*
okrašen«. od „p«njj Pri(Mjet|	v ont(1j„ j,. *
ladkih prieakovani. Opirajoč! . ,	-	.....
_ ■'I vel pusto 111 omejeno življenje
j kot ga živi človek v trarniziji. Od
napredku ter > • ■	1	. . -.
1 .	j «*m sii 1 i o «*asa. ko je dobil poroei-
katere j«* prema-'1 n. Potem ko je na
t**k
s fronte, ko je izvedel za odli-
Ikovanja kukega tovariša, se je
pot krog hiše, si je upali
vrt. K«»nečno je odprl vra >topd na visoko I ie sledila 1.
j< u ponižujejo?
lKignila je glavo ter odvrnila neusmiljeno;
— O«'* lati \am morem, da ste me ubogali!
IZ LUKSEMBURGA.
idem«' rhantel
al avojemii razdaljf
jr. s iroiue, so	|e izv«iiei za tam- _ . .___
1 <l.u! Potem k<> ie n;)-', . .	x.UKsembnr^, oKtoora. — K«
. ... . ,	. - »ečni izid ljudskega glasovanja,
spomini svoph preteklih ambicij . . . ...	,, ...
{ ,.,',.	. - ki se je vršilo preteklo nedeho,
ter obžaloval svoje prevee mirno	, .	-
»i 11 Mm.' ,	..,..'	dozene, ali naj ostane na kr-
s"dailje življenje. Nat«» pa je po-, ..	..	.
"oveir u o-1 ,	,	niilii stara dinastija ali pa naj se
svojo glavo.	.	,»-. --
\	\ekeir,, '	, ,	. .... tproglasi republiko in re naj 110-
Mme. < hantel pa je pritisnila ,	.. ,-,»,-
m I I dali e.isa k • »t obi 1	- ,	(stan«- rraueija ali Belgija eko-
n 1 * g«»vo i-eli* n« svoje rame. 1 vprašal	v , j	..,.	hiomski zaveznik Luksemburga, je
■la, ko v
• lit«
Mine. <'hantel pa j«* pritisnila it,i«-jrovo <-elo na svoje ram«*.
- - Zakaj In m» mučili! Storm ste vsi-, kar ste mogli storiti. Včasih mu j«* to zagotovilo za-<tvoiuniio;	»lostovalo. a ne vedno.
islim na Uičitev. ki — Kaj. i«' mrmrala ona. —
I
—	Ali nisi u* napreduje
Ot I govorila
—	Vedro 1 hf fejira
—	Kaj je riti s«* moram
Kak<» službo morete še vršiti? Pripovedovali ste mi kakšm* življenje je v znkopih, — koliko
bil naslednji:
— Za olulržanje velike vojvo-• linj.' Šarlote 66.1)11 glasov iu za republiko 16.SK5.
Za Francijo kot ekonomsko za-
ali mogoee obžalujete, da ste mi«	.
.•i-,,	, , • .	, ...veztllco je bilo oddallili 60,135
storiti? \r-jdali /a«lovoljstvo t<>r se ohranili' ,	.	.....
z.iiih'? Ali obžalujete, da ste mi • l.di dokaz svoje ljubezni?
. glasov in za Belgijo 22,242.
j Vsled tega bo ostala Luksem-
.. , . ....	. 1'ii'ška še nadalje velika vojvo-
O11 je pričel gladiti mene lase,, ......	,	,	1
...	. ..	... Mina 111 dežela se bo v ckonom-
v zdi h 1111 ter obrnil svoje misli Vi
uma in nine 1 j«' treba človeku, lirugo sm«'r.
.«• b)»ri in lov«'k 11. ki povelju- Konečno pa je Mine. <"hant«'l .laz v »'nt, da imate < I ost i p<»-1 prenehala vznemirjati se vspričo
guma. Ali pa imate tudi dosti
Sia<tki»st lirezdelice, pozornost, s katero ji- bil obdan vsako minuto, ga j«* nekoliko |>omchkuži-la. Prignal jc. da m* š«' vedno hiti o izmuči. Pojasnila mu j«>, da lil to nič presenetljivega. Noče ga
njegovih napodov melanholije. Prem-hala je tolažiti jra s svojimi lepimi frazami t»-r mu pokazala življenje kot je v resnici. — dobra sreča za nakatere, nesreča za ilriige. Malo p«» malem je pozabil
jskem oziru združila s Francijo.
I--
KATOLIŠKA DRŽAVA V CENTRALNI EVROPI?
I Ženeva, Švica, 2. oktobra. — liavarski. ogrski iu avstrijski politiki. ki s«' 111 ude sedaj v Švici, se ž«' dalj časa posvetujejo glede ua-
... - .. , ičrta, kako bi bilo mogoče ustva na vojno ter pričel sanjati o dno-l . .	„
,	■	1 t» •	1111 katoliško državo v centralni
vu, ko se bo vrnil v Pariz, *e o-	... ...
„ .„,	i	.	i)i) - 1 . , 1	- 1 Kvropi, ki na| bi obsegala Nem-
/a«lr/.e\ati. za nobeno stvar na h'«-k«-l v etvilno obbko ter pričel
u i> i .	- - , sko Avstrijo, Ogrsko in avarsko.
(»• rekla Previdnost m nanovo s svopui pri-jsiijim de.
a i i ■ ,	L. . . |,	. . ...... • Pričelo je krožiti poročilo, da
i e!«> Uol/nost pa zahtevata, tla o lom. v s«' zadrzevanje jc izginilo .	*	'
ni,	...	'	I i dali zavezniki Bavarski precej-
stane 1 osiusal jo j#- zamiMjen.liz pogovora obeh.	. ,	..
,i 1	,	,	-	...	. .	, šnje ekonomske koncesije, če bi
1/ogiuaiH se j# t«'inu, tla ni«s;i <n»voril je o vojni, o nap red o.	.
i ,	. ..	.	...	...	.. s«, odtrgala od Nemčije Glasi se
svojo Ijiine/en m svojo sehteiio vanju svojih prejšnjih tovariševi
i 1 1 .	. . ' . ..	j - tudi. da je opaziti med bavarskim
zeljo obdržati ga s svojimi argu s lako brezbrižnostjo, da se je o-	'
menti, ki »«> temeljili na ztlravem
razumu.
Zima je prinesla deževje. Sneg j e sat emu i I nebo. V hiši pa je hi-
..	- ' .'	, narodom močno opozicijo proti te-
i.a večkrat vpraševala. «*e morda	r	r
ta brezbrižnost ne skriva kakega; globlje ukoreninjenega jada. —! če n«* goji mogoče kako tajno je-Ir. veselo Ogenj v p«'či je pope- 7o proti njej, ker ga je držala iz-
mn predlogu.
UNIFORME NEMŠKIH DIPLO-
MATOV.
val neko čudno uspavanko. Tn-ko je ostal. Njegovo lečenje je trajalo do spomladi. Njegova rana. se<laj popolnoma izlečena, je predstavljala le /.»* rožnato p«-go na njegovem m«'sii. Listi so bili polni poročil o novi ofenzivi. Pisma so mu prinašala poročila o bitkah ter o ranjenih tovariših, k« so bili pohvalno omenjf poveljih. Seznam mrtvih je postajal vedno daljši. Ko je čital ta pisma naglas, je Mme. Ohantel \edno zaprla oči. Ni si upal čita-ti š«* naprej. S hripavim glasom je ponavljal: — Moram oditi. —-Mme. 4'hantel ni ničesar odgovorila.
ven nevarnosti. Skušala je poto-I i 1 i se v globine njegovih misli.!
t»n pa se je smehljal tako mirno 1 ter omahnil nazaj 11a svoj mehki stol s tako slastjo, da je postala /medena ter izpremenila snov pogovora,
Skoro nezavestna je postala | manj nežna. On j«* čutil to izpre-:
Berlin, Nemčija, 2. oktobra. — I Nemčija se je odpovedala nadalj-
ni svoji stari tradiciji cesarske in militaristične preteklosti. Odpravila je vse uniforme in dvorske kostume v diplomatični službi nove republike.
Diplomati ne smejo nositi v bodočnosti nikakih nniform, tudi
, ,	.vojaških ne. V preteklosti so bili
Ji rekel;	.	' . . .
... . .	* . . , • nemški diplomati 111 njeni pomoc-
— \ 1 niste vee taka kot ste bi-	*	, . .
. T	.	.	niki v vsakem slučaju rezervni
la. .Taz vam govorim, a vi me nei.	...
,r. .	.	častniki ter so vsled tega nosili
raz tmete. \ iden ste raztresena, . ,, ..	,
, ...	j vo laske uniforme ob gotovih pri-
brezbrizna.	,., , ^ . , . . , ,
. . , 1- ,	ihkah. To je baje prispevalo k u-
Ona se je branila. Kako more ....... .	, .
fried 11 Nemčije v inozemstvu, kaj-
ti bila je predvsem militaristična dežela.
priti na tako misel? Mogoče je
bila žalostna. Katera ženska pa
Nekega jutra pa je naenkrat I tli žalostna? Žalostna, če misli na _ .	„
. ,	.* , . 1 . i Tozadevno vprašanje se je po-
rekla •	1 številne moške, ki se bore m u-J.	. ' . ... . , .
a . . .	.javilo pred nekaj tedni in oni, ki
— Zakaj iti? Zakaj umreti? Zeinnrajo?	J	1	J
.'	, 1 s- 1	-i-.- 1 so se zavzemali za uniforme ter
enkrat sem vas pustila kot izgub , Njen odgovor 111 bil se mkdai	....	.......
,..„.,....	.>!-). ^ -11	za tradicijo, so izjavljali, da 110
Jjeneya. \ ase življenje je drago-; tako direkten Se nikdar 111 11a
ceno zame. Prelil i ste svojo kri tako okmt način razumel, kako
ter izvršili s*vojo dolžnost. On je (»dgovoril trdno:
napačen in lažnjiv je njegov lastni položaj, — kako ponižujoč ce-— Kdo ve. če je storii svojo lo. Odgovoril je precej trpko: dolžnost, dokler ni storil več kot — Brez dvoma zaslužijo več le svojo dolžnost?
Nato pa je dala ona izraza svoji ljubezni, svojemu obžalovanj«, svoji odpornosti in svojemu jadu.
tc tudi svojih dolž
sijo tudi ameriški diplomati ter oni drugih dežel uniforme iu da so francoski poslanci naravnost razkošno uniformirani.
Reorganizirana nemška zuna* nežnosti iu pozornosti kot oni, ki nja služba pa se ni brigala za te so ostali zadaj, ugovore in sedaj bo stopila Nem-Ne do bi premerila vsa brezob-ičija na stran Švice, koje diplo-zirnost in brutalnost, je izgovo 1 mat je nastopajo v oblekah "pla-; rilaj	______jčilnih natakarjev".
Naroda
najstar. slov. dnevnik v Ameriki
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov.
Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta.
Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti.
Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja.
«
Rasirjen je po vseh slovenskih naselbinah od
Atlantida do Pacifika.
Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote,* in Zapadne Slovanske Zveze
Najboljše sredstvo za oglaševanje.
Stane za vse leto ' $4.00
Za pol leta Za četrt leta
$2.50 $1.25
Za celo leto za mesto New York	$5.50
Za pol leta	$3.00
Za četrt leta	$2.00
Naročite ga za|svojce v starem kraju
Za Evropa za celo leto	$6.00
Za Evropo zagpol leta	$3.50
Tehnično osobje je organizirano.
82 CoitlaMit Street
Company
New York City

■ » - •


"Ti

o osnovi in ureditvi jugoslovanske države
BELOUŠKA KRALJEVSKA DR DRUŽINA, KI JE DOSPELA V
Najvažnejša in najtežavnejša j?.»Iiia le. če sloni na pravem denio-naloga. ki nas čaka. jt- obnova in krati/mu. Saj pravi demokrati<en. areditm- jujre-iovan*ke države. pomeni odpravo vweh predprnvic Najva.fiej^ zato. ker - i od usta iu le pod tem pogojem prid«- liud ve, urj iavr >i »(»dM\a odvisna raz-V.ka volja do prave veljave, voj in napredek javnega življenj;.. Za dobro ureditev jugoslovan-ii <*spodarski in soesj«i.;ii n i Ur . ske države je prelvseni res h i l»."! sii i'in tudi -r« <-h uatod*i. :».»..• vpr« *.anj«-, če j«' koristnejša -•••ti t«/. «v»« _š.« p« za a«li t«*a !.er je trnlizirana ali decentralizi: ana dt-«an*o na —bi nžavuo i»i: iraviii do žavna oblika eentiaKti."„a aii te l»er zakon »»dgovarjajoč zna-aj-i de-ativna država.
:n j 4n>3ai rarodr. in ker «n.e bili Jugoslovani prej r»zkosa:i. ii. ra/oe'jeni med razne, sil* različne države, oziroma državne ^Lupili«', kakor \v*trija, OgrsJia, ili vj.iska. I tesna iu Herergov na Srbija, Cr tU je
*rdaj en«*to
K
dobi
di t
v: nove
HUJII
vi m« i da
iu
>sti
ure«
otre
liotovo ie. »la zvezna država, '"atere zakoix-^ajs*vo in uprava sta v trotovi meri prepuščeni po-Kameznnit zveznim podrejenim tir žavHin veliko lažje in b«»lje uno števa p«4rcibe in značaj posanicz- j nili delov, se vv'e lažje prilagodil |M>trebam in željam prebivalcev | vpliv posj»nn»'nega državi j--na n::1 in težavnosii roravo in ze.kmiod^istvo je v Tem i i' ve iirtiš« »Ir- slučaju veliko večji, nego v cenimo. d . se že trah^tično irrejeui državi. Zal«. j»>
Maeedieiija. iu kater* v *,e združiti v diža»n<
jMVi' J«
- «-«l»« j b«:vmio u v—mi temi v pra	luiravim, da sta najbolj demokt a sanji ne da pasivno čakamo na	tični in ol«enem najbolj dobro v!a iz' 'ilitev konst .inante ki bo mo-	dani državi Z»-di«i.j«'ne države Strata t«-ia*ljne pri»l»ltnie .ui^oalo-	verne Amerike in Švica. d<«fiitra vanvke države urediti. Treba je,	lizirani ir/avi. federativni re-pub i. kaj hočt-mo. kaj	liki.
oaaaganEiaaiuaiiuaaBmi^
HENRY J. SCHN1TZER STATE BANK
ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD STALNO
DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GARANCIJO
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGINALNI CENI IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU
»M iele potovali v »taro domovino. KI iele poslati denar ali Kateri ir-a-lo opraviti katerokoli zadevo v stari domovini, naj *e obrnilo na nato banko, ki služI svojim rojakom ze preko 25 :«t v popolno z.ia ivoll rtvo. pošteno In sigurno.
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNIl.A dobi viiKd; ta ko | v materinskem jeziku.
Henry J. Schnitzer State Bank
141 Washington Street	New York, N. Y.
VirisrdiiUiiiiMaEsaBfgg^^
drŽave
da sami v« nam je zal lj
P' j'
ni
določen •i 'l/.ij ki
ti od novoustanov-
Trel»a je imeti, š»-Iter«* koiLst .t uanta. svo-nazore vsaj v tenielj-ustave in uprave.
ral
nji
to
I«
o bi n
pri 11
OV«*t napi
v*aj j v on i aeelo v vel brio v Zid 11
pravilu velik ko-bi uveljavilo na ip >a m« km 11 «»če v a ieri, v kolikor je
< e upoA evamo historični nizvoj in sedanji- razmere posameznih pokrajin, katere se bodo združile v jugoslovansko državo. *e delna in primerna d«>eentral!za( ijn vsaj v prvi dobi države naravnost ne-iz«*gibna.
V t•« novo državo se združujejo d. li biv še Avstriji-. deli bivše Odrske. Horsiis iu Heree«»ftviiia Srbi-
UcCROWN PRtNCE i LEOPOLD, p UM? at
THE. GEORGE Wash I hgioh
Photo fc*j v*.
QUEE« of BELGIANS"*
enotnost države dosegli glavno liani leč predpogoj za pravo kulturno zedinjenie Jugoslovanov.
Slovani, ki nimamo pismenega jrzika. s.- xploh nah
.jamo približno v položaju, v ka-j .»arske zadev-; dalj tereni s, se naliaj.ili Xeim-i. pred-!«:.»v.
vami, posebno sklerumj^ pi-^rodbipokrajinskih vlad i>red.setlnik. ! a in miru s taijmii državami, voja-jterega imenujejo v severno-ame Štvo, .pomojsike zadeve, deiurno! i i.š\ih državah guvernerja. Tudi skupnega j zadeve, earinske. trtrovinske. obrt-1 «nt\erne.* ima :ia svoji strani po-jiiijske. post-bno industrijalce. ru-Uel ;o t»» sko zbornic.).
prometne ; a Kakor pri zakonodajalstvu -»a . -	l>o«e'»n.» p« Kit a in ž *k>zn:e<.. i na;	{kovalo l.iudstv«> tudi pri
no jim je Luther u-tvanl enotni|pravica obdavčenja v trotovi meri.' pismeni jeKik. Tudi mi home nio-|kazenski in ivilni nravni i rab misliti na to, da dobimo skup-j jonsko i:i civilno n; pismeni jezik kar bi se i
-led
11,0 | družinsko pravo ipravne razmejili mislih š,. najlažje in najbolj
>1i
evn ubr
vb
J1«
• vi v Ameriki in ja. jenih državah Se Viiiertke. Saj je ž» Abra-neoln. »sleu prvih j»red>»*d-Zedin.vnib držav Severne e, proglasil načel»: "Ni-/adortJi doln-r. *la bi smel koga druKot»a brez nj**t?o-r.To p' vulilm na<"s (o inski ^a republikaniznia ni 4»itjiti tinli vodilno načel« ih republik če se liočt*HM> i zatiranja, preifanjauja. ;rivičiuesti. do|(M'lia narodov i no v teui. da m upravo « sam4*doI<H«ha
stat, kadar se narod tudi la. to je. a ko obstoji samo judstva. Ljudstvo na.i pre »diltHi oblast v državi svo-i*ljoueeiu, naj p<' svojih »h /a-topni!:ih {MMtavi za-
»odrhijf »hi sverih o«ljH»-' k' ori	-strokah uprave;
št« si:mov lada. katera se jc h čil
(rnatrora in .Maeedonija kale. d<>sei»lo. ako bi se uvedel v vseh's* k
m je bila še pred malo leti turška: vsi ti deli so imel; do sedaj v«v ali manj različne zakone in različne uprav* ter stoje na več ili manj različni kulturni soeijal-iii id "»sptMUrski stopinji, četudi so prebivah-i vseh teh delov bistveno en *am narod.
Kmetijstvo na Slovenskem p<»-irel.ujf kaj druueira neg«* kmeti;, <tyo v Maeeloniji: pravne razmeri- poljedelskih zemljišč so v posameznih navedenih pokrajinah ra'lične in še 1 m>1 j različne so dru-lar nl določi'ž;»►ke razmere. To vse j<* treba r»je države, i poštevati pri zakonvtiajstvu in ji- p«'p 'l-ii' naravi, ako hočemo imeti državo.
l i bo »'.a«b»?eala potrebam in raz meram.
Iz teh razlogov ce ne bomo ino-«»li iz«igniti decentralizaciji <lrža-ve' vprašiinje je le. kako daleč naj se»a ta decent -alizacija. v ka-j
naših srednjih šolah pouk najbolj| razvitega in našemu jeziku n-r
up no mora l»iti. kakor že zgoraj omenjeno, v:soko in srerii'ii1 šolstvo ter glavna načela pouka bolj prniobne-a <dcvan?kega jezi-' l.iudskih šoi. ka to je ruskega jezika. To naj b« 1 !«■ m mu, - r<*<b* (mi«.ii i..M,. i.-..i. ...., i Kakor
tinravi. kat«-r«» sodelovanje je n;»j-, bol i razvito v sevemo-ameriški re-pravc. izvzeinš; J publiki.
Vsaka združena držav« je razdeljena po okrožnih 'county) u-pravah.
polje l»-lskih zemljišč.
na ne on-
VsakoiMM pre«lsedi'iku upravne ga okrožja — okrožja naj bi bila približno tr.ko velika k:»kor so s<*.
\->i p«iin.sle!;i \ :. iu i.ziru izgim .m. kakerhitrti uvažnjemo <>ei ve lik j>reob|-.)t \ niišljer'j;i vsel; i v ropskih narodov ki ga je novero ; čila sv etovna vojna /. imn-jen j«-m trpinčenjem, preganjanjem i'-: dniifimi krivicami: ne samo i/-• obratni antpak 'u li na iž'i s| -ljudstva, ki so med vojno na'• ti peli. zahtevajo odbičim .>«lpra u vsake kt-likortoliko s-n .'»Vi.Ijne jviaile. Odločevati h■ čejo smi o svoji usodi.
N r i | o. k: ga .-e pe-.Javil slavni p:e<lseti'iik Ztdinjenih držav s.-verne Amerik«- Jeffersmi. »la naj vlada v državi ljudstvo za ljudstvo z J j u« 1st von;. -e'ni'.ia uvelj i viti tudi v Kvn pi. -— do -eilaj .je bilo vsaj načelno v veljavi muhi v mali Švici. — ker je T<> vladim načelo veliko boljše inl v ^eli <b n-!Lr:h vladnih načel, kar smo jih doslej poznali. T«, vladno na-Vb. -<d govr.rja stremljenju in željam na-i roilov. j »osebno pa <nih natiHlov ki so hudo trpeli pod militai-iz- ■ mom in birnkratizmom.
ni . na:*iti
kmii m".
j ii z angleškimi iizaeij;:mi. i-Ias-ti zMiž.anie meu dijskimi organi-
inniu.grede omenjeno, ker raz-' IvaKor v s«-veruo-aiiteriških Ze daj ]>ri nas velika okr«>žja «lež«d-prava o j »otre bi in važnosti svetov-! «-1 i m jt-11 i 11 državah, naj bi v.-ljal tu- nih. oziroma okrožnih sodnij — bi n t-ga j«-/ik. za nanwi ne spada 'li l>ri ,,;1S	enum«-ra«*ij- j morali stat i ob strani zbor izvolje
semkaj.	j ski sistem, to je: našiejejo naj <c.uih o<lposlancev Ijwistva. s kate-
Knotnost države ........ biti izra- v<"	/a<'t'v« - spada.ro v p.'d-.iim bi <e morala okrožna vlada \
žena predvsem v ustavi.	M očjo skupne države, ureditev j vseh važnih ukrepih in naredbah
Indijsko
delavstvo
Indija ne vpada med tiste de-:o-«» katerih s^ mnogo govori.
Jitgo.slov.iu.ska dižava moia im-. znati samo enotno državljanstvo.'i>Ustl
i,« j,'.;.,,.i„ ...	-, , zir«iraj navi-Metiim pobojem,
ne <trza\ljanstva "osaincznih «lc-l 4	. 1	.,
l<>\- .).i... i. "i - i	I*i-i ustanovitvi po^aniO'.nili
Jov <|iza\c. Imejmo le Jugoslovan-1 ..
ske državljane, ki izvršuj« jo svoji državljanske pravice v onem de!,; države, \ katerem prebivajo.
Za razvoj in utrditev državne enotuoM- je odločilne važnosti na-
vseh ilru:rih raz:m-r ]>a naj se pre- jmsvetovati. V okrožnih vladah — Meti mnogimi problemi, s katerimi
ima opraviti Velika llritanijja. je indijski pole«; irskega najbolj pe-reč. Ali vse. kar smo doslej slikali i o iinlijski n.ezadovoljnostt in «;-j»«-.-
»osauieziiini b
raz-
ii
malo prezirati.	ik>» hoč«-m«». >1
naj se uredi razmerje ' - - , -	, . • ;
, ... , , j javno z.vlieni«	zaravo nizvij« imnl t« nieljnuii ziikonoda 1stvoin in
čin. kak<
temeljno upravo države ter latrivno iu upravno mo**jo !:M«-znih deži-1
I
k-»ls-
obliki in nlw'un n.M.i se vrši mo juieznin «iez -! iz kat-:-:h 1m> skupna re itev t«na vprašanja, j«- od-{''r'::Xa s<'stavljtma. To razim-rje
ne vfi/.ne.-ti 7.a neoviraiP. sv »-
v Zeilinjenih drža-1bodni politični iu soeijalui razvoj
An
icrike k teh v in
tal
s li d«
ed:
v i
drža <i bi •pi. lov«
malo ,v in bila
držav e.
t 'red vsem je jasno. <!a sjno .lu-goslovani e:!ote!i narod in da iii«»-
ra bili tudi naša država
ten
ko:i-
or razni«"-«' <1 opuščaj o — enotna, •i ak«» hoče biti kos vs«'in težkim kulti urnim. socijalnim in go-podar • kim nalosrziiit. ki jo čakajo. Knotno.st <lržave pa mori
itooil«
ij n
ljl«1st
viral* «4-ur« m i
tizina, v«»jne
' to .bn da
a tudi v Kvr napretek človeštva lade ljudstva. <ilav v- štva obstoji veudai povzdigne ljudska o kulturno m soeijsl Kn«»tuost <lržave pa m«»n biti in br«-z sodelovanja i,»a/vna ne samo ustavi, ampak ne di izvesti ali pa predvsem .na kulturnem pol ju: izve* t i	'prepričanje, ki j«' prešinilo
ljudstva nuj bo to -'venec. Sibe in Hrvate, da snm vsi
lj naše neve d za -1 enoten slovanski narod nam ko-i ne h- naj izvira iz|nNti za emotinost države več. ue*o n ko je d os«-daj u zakoni.	zave.
Za kulturno enotnost naš«> iia- \'v.!cd teira rodnosti j«* odbW-ilne va/nos+i	načela u-tav
stvo: zato naj b<»d<i vse zn»»w*ve-- države vkda v iu umetniške institucije vse v;)lljl v r« «lua
ti tem oblast tn medtem lavni ob od militarizma in hirokra .ar je povzročalo knuik iie do vedlo
ast od vladarjev
je na ]»raktu-e!i način uredila ustava severno-amtriških Zilruže-J'ili držav, kater« določuj«-: ('stava skupne zvef'.ne države in v si na ivxllatri T«- ustave od skupnega xa-kono«lajstva ter od nacijonalne. to je skupne vlade, izdani zakoni in «Hlr«-dbi so ter ostanejo tako. kakor jih tolmači vrhovno zvezno
varjajo nasuti V Ameriki
razmeram, tleli vlad«
zvezne
lo u logo v t:ih gibanjih. Toda *>
juedse«lnik s senaf«mi. v katerega na j,nt.ti t u« li jiodvbčiue.	sauiostaliu-m. zavednem. razre«i-
izvolijo zakonci!.ijjski organi vs-i-j	primeren značaju jugo>lo in-m delavskem aibanju se tudi v
linliji ni moglo govoriti.
i licizmcre se izpreminjajo in 111«1 i
<d< la ume-! Indija in* more ostati ned«»takn ie
nadonu-sti z novo vdilvijo	.tna }n primerna tako stroga sa-jnaod vpliva velikih svetovnih do-
Senatorji morajo stanovati tam lll0vlada ljudstva in demokratična' uodkov. Nekoliko uanimivih ])'»-
.	..... . . .	kjer stanuje predsednik repubh- nn.dha d.ržav». kak«»r ie na kratko iilatkov v tem oziru prinaša •*ln-
sodteee, naj v k ji zakoni vsake po- j.^	- - -
Iržave po -2 senatorja , vanskega naroda demokratizem in za dobo 6 let in iz katerega izstopi sa.novlada ljudstva.' vsako drugo leto tretjina ki -e Marsikomu -se jie bo z<l
sami /ne združene države, tudi bi ustava in. zakoni kake združene države kaj nasprotnega dol«>-ecvcli.
Zakon, napravljen ustavnim po < toin (
in veljaven za
Imajo vsaki lan

(
*kih presti
bojdi am< n d« j*
I; on t Herb*
11
>in
«»ne«
U^ile.
življenje i-vh«>-natiaj.ijo v in'-
V neprestanih Utva morajo Vti ik» vsej aržavi|u|i	tvorijo zvezno držav«,
nini razvoje« rn„ka.	j in ker imajo te podrejene države
toliko oblasti in vladne in<»čj,
jahtvu — vsak zak«ui zvozn«.* t;r-	mi sr!)i uajboljša državna oblika,
ž a v i ■ nio-a biti senata odo-	y ten, ozjru j«, potrebno, da ipo-
amoak 1 udi pri vseh \lad-	gie<ianio nekoliko nazaj. Tudi ko
■ 1 skupne države, je obvezen)m)l l|Mlslih pred-ednika republike.	s0 cvropske države prvič upeljal-
vse združene dt-j Vsak važnejši vladni čin mora	lLslav,, so p0\s,vl imele pomislek.
predsednik republik«- piedluž i;ZOju.r poslane«' in zoper državni
fnnda mentalnega M-nalu. da << njem sklen«-. 1»/«	s trditvami, da to ni priklid-severno-anierLškejprivi lj« nja senata n«- umre pre«l- no OVi'Oj>skim razmeram, da za to tej državi občinlo-J vednik republik« podpirati nobene ]jujKtvo se ni zrelo. In vendar ni
harnnmija m«tl'državne «Me/odb«-. imenovati nob« -vis«»ko*»Vstv«» iu vse sr.-duje s-d« Ukupiio zvezno dr žavo in posam« Z;-1,,• ua ministra, poslanca ali višje-cuotno v.n-jen«- od skupne države.	/tjružtdržavami, ker jeLa"uradiiika niti nob«iiega p«»št-
Tudi glavna načela ljudskeea šol-|7Vtrilit država nad vsemi država-jneUa dir«-ktorja
Senat je obenem tudi državno
republik, i a r»-*n
it«ro«?a
r: * - «"'i
vidimo, I	>mm4o «li.iaki v srednjih š«»-lali i
oni za- čitali ——-----1— ——»• /«•»!.
n« udaril u» nad
!ji*i*tv
razvoj a vi.
t«a je
<lei.e,-
pren« .še-
en oni za ,-itali srbske naroilne pesmi in če [ kolikor jim prepušča zvezna drža-e m -jlMi.1 . \H% n«domestoval s«-ianji pouk v va To narolo bi moralo Inti po m«»-pnd« m«« drugih jezikih, m»:ik jugoslovau-jjih skromnih mislih tudi lunda .bratiII .u-tskih jezikov in kolilt««r nioir-č.^ uietitalm, ustave, kat-ro «loi»i Ju-r, 4o «• ni di ne kega. «"«• ;«- b«yio v ljudskih j ausiavija. ako bo i^ta združena dr-j šolali n?_ši otr«M-i učili cirilici. Vsaj U^ Vse „aj izvira iz skupneMi lokter ne pridemo do prepotivime U^e iu zakonodajalstv«* naj izvr po- j ejMitnc ;»isive, oom«» z ozirom na 4ujejo ->osaiiiez!ie združen«
....... ....... -....... ■ ■ -	.	j ne vlade ali uprave 1«- v j
I j nem oblastverteni )>o«*HlaHtiiu «-c.j-| tralne držtvne »»blasti. katera za | j mere spremeniti in omejiti veljav-| ! n«»st in pristojnost njih zakonoda-I jjatstva. Xa ta način >«* !«o razvila | ičimdalje več enotnost držav*, imi | j kateri jc v gotovi meri stremet:. |: t e imamo na ta ua«'-iu ure.leno i I razmerje !n«*«l skupno dižavo in | i podrejenimi vladami zamoremo z
* *	POJASNILO i ~r
Kadar rabite m ali kak« dru^e slataine aH prav« trpets« gfaaaa Columbia gramofone ia krajike plc. Um. obrnite aa na vaiefa rojaka IVAH FAJK, 24 MAIW 8TREET. COBTEXAUOH, Pa Dobili bewte
boste kosali sa val denar.

vwaaa
mirno vestjo orepustiti podreja nim državam twto samost«»jno^. kat4-ro zahtevajo razmere in ikh trel»e p«mani»«'nih «ležei.
Samo ob sebi umevno ie. »la morajo spadati v pcdro«-ie skupite države Jugoslovanov vse zunanje 11 zadeve., občevanje a tujimi drža-
sodišč«-, pred katerim je mogoče « el«» tožiti vsakega !"uuk'-ij«»nai ja
■v.tlružeiie «1 ržave in tu«li premised- ^ ......
nika republike radi podkupljivo-;
>A<51 /ASTurNUO. »«n*ri mi {looDlas^cni jmtilratl QaroS* ntno za dnevnik "Gta8 Naroda".
Vsak zastopnik lzaa potrdilo aa svoto, katero je prejel ln jih roja« kom priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda" ja: Za celo leto ft 00; za pol leta f2.50' za četrt leta 11.25.
San Francisco, lil.: Jakob Lorfiln Denver, Colo.: Loula AudolSek la Frank Skrabec.
Pueblo. Colo.: Fetor Cutlg, J ob t Germ. Frank Janesb ln A. Kocbevar SaUda, Colo.	okolica: Ixmii
Costello.
Somerset, Colo.: Math. Kernel?. Indianapolis, tod.: Amis Rud man. Clinton, In«!.: I-anit>ert Bolskar. Chirago, I1L: Jos. BostlČ, Job. BUab Jos. Bev/54"
dolict, 111.: Franc Bnmblcb, FraaJT Laurieh ln John Zaletel.
Maacoutah, 111.: Fr. Au^nstln. La Salle, lil.: Matija Komp. i Livingston, 111.: Mieb. Clrar. North Chicago, I1L in okolica: Ant Kobal ln Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerna. 4 Springfield. I1L: Matija Barborll; WiMkegao. HL: Frank FetkovSek. Franklin, Kans. In okolica: Frani Lftikovic. Frontenac, Hans.: Rok Firm. Ringo, Kans.: Mike PenciL Kitzmiller, Md. In okolica: Frani Vodopivec.
Chisholm, Minn.: Frank Gov že, JaV Petrtch.
Calumet, Mich, ln okolica: M. JI
Kobe in Pavel SLaltz.
Detroit, Mich.: Paul BarteL Aurora, Minn.: L. Perušek. Ely, Minn, m okolica: Frank Goal* Jo«. J, Pt-sbel ln Anton Poljanec. Eveleth. Minn.: Ix)uls Gov že Gilbert, Mino. m okolica: U Vesel Hibhlug, Minn.: Iran PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlchj St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Moot.: Math. Url* Klein, Mont.: Gregor Zobec. Govanda, N. Y.: Karl SternlSa. Little Falls, N. I.: Frank Masie. Barberton, O. ln okolica: Frank Po« je In Alb. Poljanec.
Collinwood. 0.: Math. Blapnlk. Cleveland, 0.: Frank Sakaer, Cha* Karlinger, Frank Meh In Jakob Bee* oik.
Lorain, 0. In okolica: Loots Balanl
J. Kumše ln M. Ostanek. Niles, 0.: Frank KogorSek. Yonngstown, 0.: Anton KlkelJ. ' Oregon City, Ore.: M. Justin. j Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambrid^e, Pa.: Irank JakJe. Besemer, Pa.: I^ouls Hribar. Broughtoo, Pa. in ekoiiea: AntoO Ipavee.
Bnrdinc, Pa. !■ okoUca: Joh*
Demšar.
Conemangh, Pa.: Iran Pajk, Vld
Rovan&'k.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna la Anii Kozoglov.
Durlo, Pa.: Joe Oahsbeo. Export, Pa.: Ixmis Supančlfl. S , _ Forest City, Pa.: Mat. Kamln Farell, Pa.: Ant. ValenMnčia. Greensburg, Pa. Id okolica: frail Novak.
Hostetter. Pa. |9 okolica: Vru|
deluje ljudstvo pri vlada'.iju. ne-j noprcl<iiijeni tlak na živec ^redi!	. , _ _ , „ ,
,	,	.	Imperial, Pa.: Val. Peternel,
potrebna ali celo neprimtrna. jStrojnega ropota v tovarniški at-| Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja U
Isto priznanje bo dosegla tudijmosferi (ozračju), v kateri bi se John Polanc.
človek zadušil, izbrisanje <in«va.! Lozerne, Pn. In ak^ient An tori
Oeolnlk.
Manor, Pa. ln okolica: Fr. Demlai^
..... ;	....	Moon Kun, Pa.: Frank Maček ln Fr<
Movanja. ki s«' jc it j j ravi robe 1 a iy. njega." lYt-dvsem , PodmllSek.
Pittsburgh, Pa. In okolica: U. &
Mat la
deželam pod1 naj se imenujejo velika žnpaustv [ali drugače — bi morala liili i po- ekonomičnih ( gospodarskih ) krajinskih vlatl i«• seveda upeste-1 lo«r«>v glavna težnja uprave, i vati si-d.niji hi^iurlčni razvoj g«"»-1 oki-ožjc bi moralo biti raxdelje-l^'ciji, o indijskih rcvnltali itd., je | u »rtič ne in kuUurne razmer«' po- ,,n v posamezne okraje, velike iia; itntdo skoraj izključno politi samezuih ib-biv jugoslovanske Ir- primer kakor do sedaj okrajne j značaj in je izviralo iz imlijskega j zave. kar vse ne m >remo kratko- sodni;e: okraj naj upravlja ali ju-!<lržavuega po«lložništ\a. Iiila -o \
* ridičrio izobr<'ž«-n urrulnik s pod deželi različna gibanja, pri k;ite-rej«-nimi majhnimi občinami. ::li »' h je lulo tudi ljudstvo prizadelo Naravno i.j«\ «!a upoštevamo pri },a občinski odbor z izvoljenim na-i in se j tli je vdeleževalo. In ker j.
osnovi nove tlržave tist" Ustanove čelnikoin ter juridič.Mo izobraže- delavstvo, če že ne kakor v visoko ; ' 1 drugih drž iv, ki so se izkazale k«i-jujlu jajnikom; v slcilnj.-m slučaju industiijalnih deželah, najštcvil-!i-rne in blairodcjne iu ki od go-- lVoril vsak «,kraj veliko občin n. I nejše, pa vsekakor številen in va-
1
bi
bi!i> moiebiti uiuumcstuej žen tlel ljudstva, j«- tudi ono igra
s«-veda bi morala v«-lika obči
orisana v tem članku. Vsakdo najdian Kevitw* , ki ima članek
nire 'lopobine vb» 4-. uri popoldne. mora priznati, da j«- demokratična peresa N. C. Metha. v k.iten-iu je i Sodelujejo 11«' samo f»ri zakouoda- samovlada ljudstva v državi sam« i najti sledeče podatke:
datu-s razumnega človeka, kateri bi trdil, da je ustava,iv kateri so-
Indija je bila zadnji čas |)Oz«i-r ;-.če nenavadne iu splošne delavske revolucije." Pravi, da "je dražl.jiva ::'»v«>st za nezavedne iu nezadostno organizirane delavec — večinoma prihajajoče s kme-1 »v -— biti poa orožjem in sku^.i > u-azviti praj»or rcvoltc."
(i;»vor«č o vzrokih, pravi: "Proti čemur vstaja delavstvo v revoluciji, ;ii enoličnost. Neznosni in
odstranitev dnevne svetlobe iz dc-i lavč«-vega življenja je to, kar na-
deniokrati«"na samovlada uarod«n in ljudstva, ki je pravzaprav b-lalj.ii razvoj :n napredek tisteg:! sodt
-ti. veh-izdaje in lu-katerih »I ui».n sjej udejstvoval v absolutiH> neza : zahteva skrajšanje delavnega ča-zločinov : v tem slm'-aju mora skle- tjost„i j,ieri.	-n in povdurja ])«»vs»eni pravilno,
niti iu zastopati obtožbo tlržavm F vaze v at i je potrebno. «la -mo da se rezultata dela nič nc izjne-«»nirr.- poslanska zbornica . Ju««e lovw:i demokiatični nartx? meni. če se zniža delavna doba, Na ta način >«Klcl ije vsa :a p že od nekdaj, da ne poznam:* ^no- k« r puc:a delavčeva uspešnost ra-država pri vladanju e« be ,>t>||e a,^p.kraeije iu tla nam i« pidno, če je že daljši čas delal iu
rejena
kupne države.-ške repub'il
Pred^-dnik am«
Jakobich, Z. Jakshe, Klarlch L Magister.
Ralphton, Pa. In aketlcn! MartU Koroscheta.
Beading. Pa. !s okolica: J. Pezdlri South ^ethlehem, Pa.: Jernej Ko*
"vsai<u p: « «lpravica že pc na^em >e pri tem utrudil.
Ni se čuditi.! Prtvfiek-
«l««bi «.ltor tisto za- 1(11^jeilJU z««tperna. Kar nas je bil »ida postavlja t«, »zahtevo v prvo' S^V00^^1,^^0^^!:. . ...	.»-.,„■ mi*.i	..	. -i	mrue trav, i m. m oaonen. Jrraan
shnubo iu gotovost, r.i mu oinoiro- y \Vsir«=-()gi-ski. kar nas je telo vrsto, cc se sliši, da je 12 ur š< Schlfrer.
«"-u je premišljeni iit odi « ilni na- v j^nj in kar nas je bilo še do j normalna delovna doba, ki jo West Newton. Pn.: Joalo J oran. st-»i».	zadnjega ča^a i>od Turki sm«» bili!vzdržujejo angleški kaj^itali.^ti v white vaiiey. pa. in o*oiico: Jurij
P«»
'a ameriški senat j«- ««ln-udov;,n p, i,,j>ljcn.ju in nazorih dem«»kra-j Indiji. Metha opozarja zlasii na v>« i pr.»vi«-i tiuli zunaj A"10 ,tieni: čutili sme težo tujih via la-1indijsko podnebje in zahteva, dal rike. Nekdanji a:igl»^ki ministrski,j,,.-;},	Plemstvo in poznei»-Ue uravna izmenjavanje pri «leluj
j red>e<*iiik Salisbury je javno iz birokratskem in militarizem so bili'z ozirom na te posebne razmere.! rekel «'" bi tudi Antrleži ime'!: takjn;irorin v, jIlo fUji m ^operni iu tako da se zračiti zdravje in naj-senat. Mislim, da bi tudi naš: dr-|nar4K| ^ j>0 oddahnil. «k«» zailobi1 večja produktivnost »kduvstva. 1 žavi zaniogel veliko koristiti ^,«jim svoje pravice.	; Na \;igI«»5ko ie iz Indije o«{po
premišljeno stantrvitai«« in k >rist-, |«fl ,„oji!t mislih je v jugoslo'.i.n- loval H. P. Wadia kot zastopnik no vladno politiko. Seveda. uejskt-ni uai'odu demokratično niLšlje-su«e biti sieiia« kaka k»pna|nje takt. ukoreninjeno, da se Ve» predobro poznanih uionarhičnih, ,„. ,a,tlo demokratična ljudska gosposkih rlioriiH-.	! samovlada, ki se še najbolj krwta-
lakor skupni državi, tako na, lizira v republikanski obliki drža-
Kodan.
loval
indijskih delavskih organizacij da bo tain študiral delavske razmere: na podlagi teh študij s«- hočejo na,prednejšf organizneije Ik»-jevati za btjjše tovarniške ia



l>i stal tudi na čeki posameeniiiive, trajna in koristuo uveljaviti, sploh delavske zakone. Obenem se
Pre vit
Hillock, Pa.: J. Peternel.
Murray. Utah In okolica: J. Ktatelfl
Black Diamond, Waan.: G. J. Pa renta.
Coketoo, W. Vn.: Fr.
Davis, W. Va. In Broaich.
Tbomna, W. H la Korenchar.
Milwaukee, Wis.: Andrew sip Tratnik ln Aug. OoLlander.
Skehoycan, Wla.: John BtanpCd M H. Svetlin.
W. AUia, Wis.: Frank Biol.
Back Bptlngs, Wya.| UjnOa *tr ataK & 1
Johi
3*

\
flt.AS NAHODA, 4. "KT. t'13
GOZDNI ROMAR
i
nujiooui SPISAL GABRIEL FEUT. M
'Q]|i Naroda" prevoda) O t.
47
< Nadaljevanj'-
Iz avstrijskih
tajnih arhivov
Iz Bareeve knjige *"L«-s Croa-«:t b*s Slovenes" posnemamo !• le zanimive dokumente:
1. Vrhovno armadno povelju I-! št v« v Badnu ad Op. seer. Nr. 974;
Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah.
v—km pifola (Mt!
Varujte ae ponaredb
Id,,m ti
NAZNANILO IN VABILO.
febr. 1918. < Brzojavka i. Po mo- št. l i SDPZ. v Bamalev se
I	" *
j-h osebnih informaeijah. ko sem no prosi. da se gotcvo vdeleži pri-v zitiral ladje "Ereherzog Kari", liodnie mesečne ve;e tine 12. oklo* " St. Georg" in "Monareh" in ko '»r;?. Imamo mnogo važnih točk z . • m konferiral s poveljnikom pri-1 i<--šiti Zaradi odstopa predsedni-sT m niš«'a in admirali, vam pre«lla-.ka in blagajnika s? voli edi novi Vim to le poročilo: Po nmciiju !"dbov (V?:jeMo članstvo m* pri
I in i rabi v je treba pripisovati sgi-j'la !!H» ^ ^voli <«1^»- ,1:>	vsi j
i -eijo. ki se vrši med vojaki.	zrdovoljni / njim. m* da bi
U zi:r:i«li enega ali dveh članov ve-Irli novi odbor vsaki	Znt«»-
rej vas ve enkrat prosim da sc amtovo vdi4ež:te |wihodnje sejo v nedeljo 12. oktobra.
S s-obratskim pozdravom i'n. vseh čl,-nov vi članic št. P?
Jacob Povše, tajnik, f 4-6—10)
—	Imeli to pred seboj celi doljri dan iu jaz naj bi jiin plačal stroške c4p zabave. Pt.r b«*se«l njih pogovora sem razumel ter do mneval. «Pa bom morili vendar ušel smrti, ker me niso hoteli niti škiJpirati. niti peč« pri živem telesu. In tako sem bil v reside i od M>inenega vznoda pn do zahoda eilj njih pušk. Vsak vojn i k je stopi' naprej, ko je prišla vrst« nanj. pomeril na mojo glavo ter ustrelit Prenesel >cm 2*4 stre'ov, nič več in ni«'- manj. Stel sem jih radi raz-V* d rila. kajti ilo^i'-i* *ni je bilo....
—	To v* m vrjimem. je rekel iWtraha n prepričevaliiitii trla som. - — Z«li -e mi pa. s» njor D«ui liemlo, da mi hočete nekaj o'K'siti » svojimi 2M streli.
—	Niti -'i ejja n«' morem odšteti. R«*kel sem vam. da so bili Indt jir«*i zelo razburjen* m da se potolažijo, no vprizordi poskus, tla me pustijfi umreti «m! ,tra' u. Najslabši strelei. ki bi me lahko na me »•Iu ubili, so streljal* name le % smodnikom. V«-č kot dvestokrat seni * util, kako in je s'. ,:o*** švijrnil skozi lase. Potem, ko so videli, d*j U*e ta strašiti <-trah ni ubil, so me odvezali.
St.d m sko/.i dvanajst ur privezan na kolen ter lahko reel m, da sem *• i*! 2*4 krat ustreljen. Ali še vedno mislite. — je končal pripovedovale«, da ni bilo t«» bolj kruto postopanje kot pa resnična smrt in da ii' .lariivnost peklenska muka pripročiti vsako *iro dvajsetkrat svojo tlošo ftogu. to »e vsake tri minute enkrat, ko ven «tr vzbudi približarj«- navadne smrti tudi v najbolj pogumnem človeku oltčutek strahu f
Oba s'.i nekaj »asa molčala, llenito se je zatopil v spomine i/, svoje mladosti in Baraba je z napetimi ušesi pisluškoval šepetanju ali molku step«, v Vi'"r» sn se odigravale tako strašne žaloigre.
Misel na strašno smrtno muko. ki bi trajala pet ali šest ur in i"kdar manj: teh 'J-1 strelov, od katerih ni hotel stari pastir popust »t I niti enega. vs.- i<> je z.11 eni n i bi misli Barahe.
Kljub ti-iiiu pii ^a je neka neodoljiva radovednost, proti njegovi volji, silila. «b» je še .i idalje izpr iševal starca.
—	Torej mislite. j«, rekel Baraba. — da je kdo izmed naših slu/il Indijancem kol razvedrilo?
Kučiljo ali Gevferos. ki je bil odposlan. da ga poišče. Eden * j"J"' * teh dveh •■•i pa ob* skupa.i. - je oilvrnil B«*nito. — R«>*r jima daj tolik«i moč», »Ia ne bo,ta izdala mesta, ua katerem se nahajamo se i tla j! —
—	Ali s« bo jite te«ra f — j«* vprašal Bcraha.	* ln«li.an«-i s«» prokleto radovedni t«*r imajo tu«li sretlstva. da
izv abijo iz vas skrivonsti, to j«- sr«'«lstva. proti katerim so bila ona f sv«-te inkvi/ i-ij«. b* ot**oška igrača. Čeprav so vslnl spretnosti Pedro Ditza izgubil: našo siv«', jih vendar lahko privede neprevidna bese-; tla tega ali onega j»**nika v naše taborišče.
—	Ka*j pravite sedaj, j«* strašno. — je pripomnil Baraba. In tu«! poučljivo, to v h m rečem. Ali s«- š" spomnite noči. ko
smo se sest »■ i i z jagvarji? Prosim B«i«ra, da bi bili š«' tam. Opravka! smo imeli le ; dveuu: divjima zv«-rinama. S kolikimi rdečimi vragi pa imamo opravka tukr.j? Niti n»* upam si izračunati to.
Stari pastir j«- p:«-kinil svoj gov o ter obrnil glavo na levo stran.'
—	Naravni iiagmi živali j" nezmotljiv* — j«' rekel. — Ali vidit«* kako so pro-ehab' node zobati svojo koruzo iu kako prisluškujejo?
Baraha je vzdrhtH,
Ali ' i.lite bojnega konja Pedro Diaza. kako steza vrat kot da sluti nevarnosti, katero pričakujeta on in iij»*gov gospodar z veli-j v»'ljništvu ariuadne skupine Ko-1 ;m veseljem?	i«M»vič. N. 4."»:J(>S. Glasom pariške-
—	Kaj dokifcuj*- t«»?	sa lista 'Le Temps' z dne 12. av-Ni"-. Obnašanje teh žr ali, ka/.«-. «la niso Indijanci daleč. V srnsta 1917 ie 24 avstro-ogrskih
njih spoznam t.io svoj«- trospo«larje. Človek ne more zanikati, da so častnikov jugoslovanske narodno-'« ti rtleči vrairi ohrutili »liv jo in dostojanstveno zunanjost gospo si i .ki so se dali na soški fronti iia.-jev htvaistva.	vjeti, poslalo srbskemu poslani-
Caramba! j«- rekel Baraha. — Ali lun"-ete pričeti s slavo ku v Rimu Rističu pismo, v kate sp«'v i na In1 tam-e kot st»- st«irili to glede-jagvarjevt	r-m izražajo sv«»j«> pokorščino Pe-
/ ak.| pa n»* ' Tu« I i proti svujnn sovražnikom ^«>111 pravičen, trn I. kralju vseh Jugoslovanov « <• j» treba. pomirit« Mule «.<» z«>p«-l pri«*eb- zobati in konj I>ia vsi dinastiji Karapjorgjevičev /,- se je br»- potreb- vznemiril. S«-daj pa pojdiva krog tal»«»riš«",a. »« r ga prosijo, «la smejo posveti-
Pri t» h b« s»-dah s«> ;e dvignil Benito in sledil mu j»- Baraha, ka ti svoje življenje osvoboditvi in tertga so besede prv obenem prestrašile iu «« arale.	j n 'postavitvi jugoslovanske domo-
Sre« al i ta -u*"ja :zmed stražnik«>v, ki je nosil puško v rokah v ne. Poveljnik armadne skupine
—	Ah sie kaj v '»li ali slišali? je vprašal prejšnji velepo Boroevič naj takoj sporoči imena vstnik liotičnili oficirjev. Načelnik g*me-
Ničesar nisen videl, je odvrnil stražnik. — Zdelo se mi j« b\ da čujeu. prhanj«* konja. Prihajalo je po mojih mislih iz ene o iiiIi majhnih «lolinie katere vidite tatu z«lolej. Najbrž pa s«-m s<- zrno til Kljub temu s.- ču tim. «la s«- nista vrnila Kučiljo in Gavferos.
Po teh b.-s«-«lah j«- stražnik zopet odšel in «iba t«ivarišii sta se vl
('!mstvo
Bag-galey, Pa.
d: ušt v a " Večern.cii
djud-
COSUUCH"
Črta
DISEKTHA POT V PATBA8
IN TEST Potniki n Uhko izkrcajo r lw onem pristanišču.
Parni k Pre«. Wilson okrog 15. oktobra
Parniki odhajejo a pomola 7, 41. 8k, Brooklyn.
z« C«n« in drujt pcdrobnoatl mm cbr
ni ta na:
PHELPS BROS. * CO.
GENERALNI ZASTOPNIKI
17 Battery Place, New Tork.
Talcfon: UO Whitehall
SLOVENEC! DENAR IMAŠ! (Rada bi izvedela Kam ga bo« naložil varno in dobickanotno?
V ZEMLJO!
ško-jugoslovanskem u vplivn. ima »voje središ«"'e v Ljubljani. Vrhu tejra obstoji radio telegra lična postaja ruskega korespon-«.'-učnega urada. « egar postojan i k", ki razv ija velik«i delavnosl, pa id«» s«»«laj še nismo tnogli odkriti. Dejstvo, «la obiskujejo pomoršča-i i često razne osamele hiše in go-istilne, kjer sigurno snujejo tajne naklepe, se nam ztli zelo sumljivo. V«*lika razsežnost pristanišča o-b-žuje vsako kontrolo. Zato je absolutno potrebno, kakor sem že poudarjal, da organizira ministrstvo notranjth «1«*1 v Dalmaciji. >;i s«'tlaj pa najmanj v vdjuein pristanišču, državno polieijo, ki bo itm'la nalogo nadzorovati sumljive elemente med prebivalstvom, ki kaž»- p«j poročilu obeh povelj-1- kov «>^itm- simpatije za uporni-V-ki jih »lenionstrativiio p<>-ziravlja. Poveljnik pristanišča 'Tiielju por«»čila pol-k ivnika Boettnerja. tla se bata I j on i IV. :t7. VII. 37 in 11.23. nail »meste. ker se /.njimi ne more v«*č računati, z bataljoni ma-d/.arske ali nemške pehot«1. Potl-p ram to zaiitevo tem bolj. ker s ui prepričan. «la b«>«lo ti bataljoni ako s«, jih polagoma premesti iu iztrga iz njihovega nar«Kl t.«»ga vzdušja, storili svojo dolž-1'ost na tlru^ili točkah naš«> fron-i . Število onih ki so bili po voj-i" ni zakonu obsojeni, znaša 4M. med njimi trije, ki so utekli. Ob-s».»lba se i z reč«- in izvi-ši 9. febr P>18____Sarkotič".
2. Vrhovno armadno povelj * t vo. Batlen. 24. s«*pt. 1917. P«>-
lia«l bi j i vedel za vvoia ilva ,»n-jalelja ANTONA CKSMi do ma iz Hrušiee. p<<šta Potigrad. Pr morsko, in za JOŽF.KA t P K iz Ilri-.šiee -št. 4"». Prvi se ic n^-hajal pre-l petimi leti v Vi it couve'ju. B. C.. Canada. »Irugi mislim, tla se nahaja v državi Ohio ali v Pcnusvlvaniji. Prosim cenjene mjake p<> Z«!ruže-nili tirzavuh in Ca nad i če k«l<» ve za naslov «»nega a!i tlrugejja »•a ini ga naznani za ka:* >e ž, vnaprej zithvaljujem, ali pa če na dva suma bereta, "glas, ju prosim, da s«* m: oglasit i. — Anthony Cek. 22S I Je« -f Stie.-t Milwaukee, Wis. f4 7—10)
Imam 3400 akrov najfineje rav
nine, deloma čisto, največ gozd
brez povodnji Kos lezi ob glavr;
železnici Missouri Pacific zraven
mesta Corning, Ark., 12 milj «i«J
Navlor, Mo. Prodam kose po 8<
akrov in več na lahka plačila 6'7
čist im vso zemljo za orati, pust i v
ei 10 akrov g«»zJa na a«crov
Cena akra 70 čistega $60 aker.
Slovenec, pridi sc«iaj in poglej
pridelek na čisti 7emlji, koruzo ir
pavolo; zadnje L'00 akrov. kat^r
pridelek st ceni na $30.000. aii » 4
______čiste najemnine $7."M), ali akei
Spodaj p« al pisani bi rad izve«!«-'	vistega najema letuo. Nt
/a GKOKGK FRANGEŠ'. podo-jBovori« ni res- Pridi in prepriča
mače St« ;»«»rk. doma iz Makoli!s<>' Vsak dohi vožnjo povrnjeno
na Štajerskem. Posebno novice I	kuPi- ali d,,f,i	kol
mu imam naznaniti, zate nmsim1	1 nietije v oko
roiake če kateri ve za njegov	f200 n\c\. Zoux]^ ™ ^
i ;	,-	. .Mississippi dol:ne. Sveta v "jozdii
naslov, da mi ^ooroei, ,*di se nn	, 1 ..	. .
t ' ,	, • ne prodam nikomur, kjvr ho-.ta ne
kratkem zirlasi.— 1 , : - ,,,	- -
p'at-a in Slovence uc ustrpi ;o :i
st iti. Izvrstna stara nemška našel
hina zraven.
Kupi «e tukaj med Sluvenei fa
"	koj sledeče:
KOLEDARJI ZA L. 1920. 120 akrov fina kmetija. 7sobnr
liiša, 2 velika hleva, lep saden vrt
kje se nahaja
moj bratranec ALOJZU IV-CI.JC. podninačo .lakueev i/ Srethije vasi ])ov ;i podane pri škof ji Loki. Skibi zanj tudi nj'-^tiva s«-st"u vjinuoviii Ma-'•'ja. se«laj v«lov:i p« r.-jn« m Radoslavu S.ije. Ako miki čim te v i-st ce. naj se mi takoj ogla si, ;:li pa če kateri rojakov vt za njegov na?lov, naj mi blagovoli naznaniti. — )li>. Alice šu-
t rojena Inirlič
pa sani nai v KisTKem ztfiasi. Louis Lo ičarič 4P5—52. Ave. West AUK Milwaukee. Wis. (3-6—10)
Naznanjam, da sem prejel vcli-^ fckcr vin0!!radt lepi travniki, uao™ " V ^NSK,U KULh! ^0 akrov kmetija, 60 čistega, !
DARJE V za Imdoče leto 1920 ka- vrl o h;ev.
lent i ne Ptternel, perial. Pa.
e o Va-
(IX 172, 1 iii-
■ :; c -P»)
Kje je moj «K*f JOHN ZA K KAJ-
S F. K * Ameriko je pr šel ]»*•♦» l kakimi 27. leti in pre«I 1-"». le'i je še višino stanoval v .lolii^tti, l!l Dnina je i/ I'loške fare, vas Lužr.rje. Imam n:u poročati n«* kaj i.-.elo važnega, zato ]>r»-sim, »Ia se oglasi, rdi pa kd>» ve / i nje«jr«»v nasi >v «*:i k.i mi
naznani, za kar bom z
Sandusky Kansas.
St..
re!«» hvale-
;, r»21
Kansas ( 'v,
13-6 1"»
lep
t .-ri so 20 palcev široki in 2,s pai | Kupi se Iahko zraven vs0 w cev doigi. Koledarji za to leto so ve,|0 nmje prasce, kokoši seno zelo zanimivi in bodo tiui
ljati svojcem
OPOMIN
onim. kateri mi kaj dolsrujejo. da "4 <-*',lt"v '^Miia.l s poštnino vred. v kr atkem času sv«)j dolg .poraK«>le<iarji so mnogo boljši od le-liajti, ako ne, jih bom s p- lniu: ^^»P111 iu 1kh1° gwtovo vsakemu
imeti..... obelodanil. — Antlv Žu !i>0 vo,"'i- Naro<:' te Jih takc^ za 1*°"
žek. Bos. 142. St. Mnrvs. Pa. jskošnjo. Jamčini, da bo vsakdo ž
(^_"	j o jim zadovoljen. Za v staro domo-
_______ vino jih pošiljam j.»z samo, da mi
za po-si koruza, precej čistega zmečkane v staro domovino. grozdja itd.' ker imajo razne slike, katere bodo Ako te vedeli kmetijstvo, ne ku zanimale rojake v stari domovini puj nikjer, predno ue vi«liš teb zaradi nekaterih ob.čajev i/ A me- krajev, rike. Vsaka strau koledarja ima druvo sliko in poineu, kikor i.a primer pogrebni običaji in druge primerne pesmice /. razlog:. IX bil
-eiu jih ob času zato da ;,ih takoj Kje so bratje FRANCK. JANEZ lahko naročite za na ogled iu sta-| JAKOB JOŽE in GREGOR ro domovino. Cena za to leto b*
P. GRAM,
Navlor, M j
NAGLIC? pred 4. leti so imeli naslov P.or 228 Dunlo. Pa. Z*Ja sijo naj -e svoji materi Marjani Naglič, p'»šta Žiri. Notranjsko, Jugoslavia, ali pa Ivanki Pmek. roj. Cankar, I>ox 34. Cumberland. Wvo.	(3-6—10
Rad bi izv«s.'.el za rasiov mojega brala JOŽEFA BI ATNIK l>o-| ma je iz ZI lancga mosta !.;■ >ta-J je!.-.kei:!. Preti nekaj aieseci je nahajal v Clcvelaudu. Ohio 'Jtj tu jv- odšel r.ekam proti '"o loradti. linam mu spon čiti v«*č važnih reči iz stare domovinc. med drugim tudi to, da so oče umrli dne 1. aprila PJ1S. Pr«-sini rojake p«> zapadu. ako ka-t«*ri ve njegov naslov, da mi ga naznani, za kar se žc vnapit.i zahvaljujem; ako pa sam čitaš ta «>glas, se mi oglasi. — Carl Blatnik. 7612 Union Avenue.
poohete pravi naslov m naročnino. n , , a	. . ,	, . , Ivan
\ sa,;a naročnina bo tako.i odposlana, ko bo naročilo prejeto bodici za po Ameriki ali za v stari kraj. Za malo naročilo enega ali dveh komadov lahko pošljete v j poštnih zmimkah po 2 centa -zaj večje naročilo pa pošljite tlenar! ali monev onler. Kole<larji so
vredni več kot toliko. Vsaka dni-	bi i^vedelrkje sn nahaja moj
/ina bi ga morala imeti, kakor tuj »'ratranec 31 ART IN KOMPA-tli društveni tajniki, pisarne in tr RE. Doma je iz Spodnje. Kra£e -m vi ne. V ClevelanJu ga dobi vsa-f na Štajerskem. Prosim cenjene ka družina zastonj, in kateri ga
bi izvt-del za naslov svojesra prijatelj IAKA G LAŽ AR. Doma je iz Lokve na Krasu P«p*o čati mu imam nekaj važnega, zato naj se mi oglasi. — Joseph Jafret. Box 46, Cam;> l"!-Adolph, W. Va.	(3-6—10
•ii d«>bil lat»sko leto. <la ga i«? morebiti naročil. *ra tmli dobi setla.i
_ .	.brezplačno, ako se prijavi. Za
Cleveland, Ohio. (1-7—101 L. ,	-i	- . -
v* jv f vsako narmulo prosim natančen
raslov iu v:yiki. kateri er i bo naročil, naj si zapomni t«^ «la bo vsako namčilo poslan«! «?otovo v dveh dneh. potoni ko je bilo nnr«>čiio
ro.iake, ako kdo vc za njega, naj ni i naznani. Ako pa sani Icreš,
HIŠA SE ODDA V NAJEM
1 ' sffb, velik prostor za trgovino in basement. Takoj za sprejem, bi :zo Pennsvlvania železnice. — Albert Siegl-*, 6 Albany St., N^vi Verk City.	(4-6—10)
se mi oglasi, saj veš. zakaj, če ne, bom te obelodanil, ako sc m. ne oirla^iš v štirinajstih dmh Moj naslov je: Tony Vertačuik U*ix i"i, Bear R-iv-'f, Colo.
(3-6—10)
POZDRAV.
Pred odhodom v <-*taro domovino pozdravim vse rojake in rojakinje šlrom Amerike, posebno pa Dalmacije. Nr. 820 res. e.'nmje žene očeta Jožefa Ilreuovec. io kr. vojaškemu poveljništvu Za-|l^«-pa hvala Emilu Jak-setič in nie-*^i«*b. Mostar. IS. aprila 1918. Po jfovi stjin^j v llaltouu. Pa., ker
r.duega štaba".
.'!. Pov«-|jništv«> za obramb«* Se-v «-rn«
sprejeto, torej lahko pričakujete Rada bi "vedela za mojegr sina koledarja približno toliko' FRANKA SEN K INC. Pred 2.
prejem
dni. kolikor je razdalje med 'a som naročitve. Ako ni v primer-1 nem času prejet, potem lahko so-, dite, da je kriva ali adresa ali pošta. To sem omenil zato. ker lie kateri so se /.glasili prepozno. «la niso lirejeli, ali ko je bila pošta vrnjena. Z vsako pošiljatvijo be vknjižena tioli adresa iu dan p««-
SLIKE S KONCERTA.
Rojak Josip Majcen iz Pitls-burgha je napravil krasne slike zadnjega koncerta Ju-oslovausk.* pevske zveze v Forest City. Iztjc-a jc male in velike slike; velik«; so po $2.0<t. manjše pa po *l.o»>. Male sli!:e ^o v -.ibliki dopisnic; ve.-j.. pa 19 ■ 11». Vsakdo 1 i bi l.o ;*-l in., ti katoco teh s':Ut i»:ij j i.še na naslov: Joseph Maj« « n, 5227 Butler St.. Pittsbm uh, l'a
Pozdrav!	Hude.
(2 9—10)
Rail bi izvedel z:i naslov JOHNA KIU MPAČNIK, doma i/. Ljnb-ne«^:i na Sp. Štajerskem Pred 7. leti <«> j«- nahajal v Cuinber-laudu. Wyo. Ce ve kateri rojakov za njegov naslov, naj mi Lra blagovoli naznaniti, ali če sam čita. naj sc mi s;nn oglasi, mu jk»š1 jeni !>i>mo njegove ž«*ne iz starega kraja^ katero sem jaz dobil. — Andy Polcincr, Box 308, Brownsville, Fayette Co.. Pa.	12-4—101
Rada bi izvedela za svojega brata ANDREJA PERN At', ki se nahaja n«'kje v ruskem ujetništvu. Doma je iz !>egu!ij pri Lescah. Rojake prosim ako kateri ve za njega, da hi mi naznanil. Imam mu več stvari od doma za pov» -dati. Moj naslov Mrs. Jennie Matičič (rojena Pernari, <i7ls St. C i air Ave, Cleveland, Ouio.
(2-4—10)
Rojakom v Cleveland, in BploM r državi Ohio naznamamo, da jih >o v kratkem obiskal nai potaik
ml., ua m so. kjer 5:t .-tl.-la preje.	informacijah našega zaupnika se'sta mi tako lepo postregla za 'm!jat ve Za obilna naročila ^e pri
lir« / n ono je. JC uadalieval Ben it o, _ da je vspričo vseh v Vs,.i, j,,-«>slov anskih pokra-|i'"t- Vaju š«* enkrat I«*po pozura-' 0Vočani — \iiton Črnina. 105-1 v ,ii iiostiiih »Ircb. k.i * «*»•»• je Don Stefan vetlno opazoval, pustil go--jnilh monarhije osnovala mediv"" i" vw btiartlerje. Na svidenj.! Kast (j2 St. Cleveland. Ohio, •eti o.', n i -K /I «•«•!«» popohlue. To je znamenje, ki je v tem jasnem v «ijno organizacija jugoslovanskih "a OJ,i strani «>.-« ana v Jt»-,s!a po lnebju i«, tlalee v ■ mi.	oijakov. Ta organizacija se ime- viJ5;
Pri/navaiu to. j«* odvrnil Baraha. — a priznati morate, da mije "dijaška organizacija' Njei. New Yor j»- moral imeti naš v< litelj Kučiljo znamenje, tla se lahko vrne v ta- V4.(}e^ j#. v Ejubljaiii na «lru«r?
ep rav je nevarno.	strani pai ma tudi podružnice v

10.
I orišče. Naš načelnik j»* «Klre«lil to
NV r« • m. da je 'o neprimerno, a treba je misliti tudi na našo Vseh večjih mestih zlasti v varnost K.ij z.olen" potnik«, ki sletli ponoči veš«" i v močvirje? Po u:a«-iii. Cilj t«-
L oktobra 1919. Jožef Sk«-rlj.
Dal
Rojake Slovem-e v italjanskem
ujetništvu iu p«i <lrugod v Ijud-n«» p it »si m »Ia mi kateri .blagovoli naznaniti naslov mojega brata FRAN' A OTONIČAR «1 una iz I*o«isi'Lvni.-e pri C« rkni-ci. ki se nahaja nekje v ujetništvu v Italiji. Za iislu«.r«i boni vsakemu iz srca hvaležen. — Frank Oblak, 1176 East 61. St.. Cleveland. Oh io U S.. America (3-6—10)
n-.aeijt. i ii j t«- orgauizacije je:
gre/ne s. v zemljo t»*r izgine. Vse se mi zdi. «la je Kučiljo e«len izmed I jedinjenje vseh jugoslovanskih voditeljev, k v«>«li m« >to v zlate rudnike v močvirja.	I>«.krajin v je.lno neodvisno in
Ali niste ničesar slišali o govoricah, ki so pričele krožiti med samostojno državo na razvalinah I mimi naš«- kespedi ije?	monarhije. Ta«i rganizacija se na-
—	O k j l.i h govoricah? Da ui bila vprizorjena ekspedicija kar ^aja. kak«ir se zdi. tutli v zvezi z na slepo m tla pozna Don Stefan obstoj neizmernega zlatega za- • zelenimi ka«lri" klada? ,	—-1_
B i1 «• z ti v« i tu a |*wpa tak rmlnik iu stavim kar hočete. NV pozna, prepoved agitacije za zdrui'.tev p.* natančne t eye i«ga rudnika iu vsled tega pravim, da bi bila smrt	krščanskih cerkvž.
Kučilj« neij ferna izguba za nas. kajti njemu je položaj rudnika do	-
I" znan	Iz Rima se poroča. <la je ko»ig»-e- liad bi izvedel za svojega
O t -m dvomim, — je rekel stari služabnik. — kajti «>hraz 'ja«-ija sv. cerkve p«uiovila k.uoli Ku -ilja je t «|en onih. o katerih se izkušeno oko ne moti. V splošnem čanoin prepoved, ia bi vdelež«-pa bi ra«I vi.lel, da ne motim v tem oziru.	vrli gibanja iza zdruiitev krščan-
—	Vi vidite preveč črno.	tskih cerkva.
—	Mogoče se voiu zdim kot črni ptič, ki oznanja le zlo. Ni ga človeka na svetu, ki bi se manj bal nevarnosti kot paz. a vendar se ui v»e nekaj dozdeva, da je življenje nas vseh ogroženo. Kdo pa laore prepre« ti tof k r mora priti! Vidite, živali so prenehali zobati ter p risi luknje jo.
—	Kaj. če bi »e pričele tresti? — je rekel Baraha.
—	Radi mene, — je odvrnil stari pastir. — če nimate nič proti temut bom legel ua «voj plašč ter zaspal.
Odstranit« bole*
RKHTZK * CO, Nnr Tatfc
brata
FRANKA JURCA. doma iz Ro-«hka pri Kozini na Primorskem. Zadnjič je bil v San Francisco, Cal . sedaj pa ne veni zanj. Prišel sem pred par dnevi iz starega kraja, k jen- sem bil kot aine liški vojak in sedaj o-rtanem tu v Clevelandu. Imam mu za povedati marsikaj iz starega kraja in zato prosim cenjene rojake, al:o kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sam Mglasi svojemu bratu: Anthony Jurca, 1407 E. 41. St,, Cleveland Ohio.	(2-8—10)
Dr. Koler
<38 Peaa ^ KttaUrtk ft
Dr. KoUr fm aaj-•tarejftt riomald tarmvolk. Byscjm-IM ? Plttabvrgka, H Ima M-tota« »nkn v ■dravO*-uH "A MlUfe
krvi Mrtvi i Hfltta M«, ki ga Ja Inml «r.
Cm lmat« moaolja aH ■ flaii. v grlo. ispadaaja ta« ▼ kosteh, pridi ta ta vam bom krt. Na tekal«*, tor ta ba-
Vmm
teal matodL Kakor hitra aputta. te vam praaahnjo adravja, m tekajte.
tam vaf pridi ta povralL
tnj te L traj te a
a ajatmj te a
mesecema se je nahajal v Now Kensington, Pa., in sedaj ne vem. kje se nahaja. Za i o pro sini c«-njeii-» rojake, ako kdo ve za njt ::ov naslov* naj mi javi, za kar mu bom zelo hvaležna, ce pa sini čita ta ogtas, naj se mi javi. ker jaz nameravam \ kratkem odpotovati v staro domovino s celo drusino ter b: mi. rada nekaj sporočila — Mrs. Anna Scnkinc, I»«jx 321, Verona Pa.	(2-4—10
IŠČE SE DOBRE DOGARJE
za delo v Texasu. Imam izvrsten ki se dobro kolje. Plačam visoke cene za delati doge. Stalno delo'skozi celo leto. M. Fleischer. 1258 Lewis Street, Memphis, Tenn
Mr. JAJnCO FLKlKO.
ki je pooblaičen pobirati naro4 oin« in ixdajati prav«veljavna po-trdila. Sojak« praaimo, ia gredo na rok«.
Tlnra-vviitv« Olas Naroda
Dr. L0RENZ
844 Peno
BDINI8LOVEHBKO ^ r fOVOKI^I ZDSAVHQI	aVcDUC
»pkoijalibt ^ Pittsburgh, Pa
ja pdravljenj« aknt&lb In kronlCnlh bole—t Im ie sdrartm ud 28 let ter Imam ■kuinj« v vaeta bole«nlh ta mi slovensko, as to vaa morem popolnoma razumeti ia »pa-va*o boteaen. da vaa oadravlm in vrnem moft in adra^M« sam prtdobU poaebno akoflnjo pri adravljeaju moških
a mena, moja akrt pa
Jaa
Umi v grlu. lapadanja laa. bolečine v koateh, atare rana, Hrte« Meni, oslabelost, bolesal v mehurja, ledlcah, Jetrab te telo«««, aoftoo, revmatlaem. katar, alato tU o, aadnbo Itd. m Uradna ura aat V ponedeljkih. araSah In petkih ad I. 9n •raj da pasaiaan. V torkih, Matrtam In aahat iMmTdo a urm wihr. Ot nedeljah pa doji ura
DrTLoRENZ, 644 Ptu its., PHUbnrsh, Pa.