Poštnina plačana ▼ gotoTini. Štev. 11. V Ljubljani, dne 1. novembra 1937. XVII. leto. tfffi m I f T»*efonšt3O40 UOJNI INUflUD GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamezna štev. 1 Din. — Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 30-40. Socialno vprašanje naše občine in invalidi Iz vrst županov smo prejeli | članek, ki ga z veseljem priob- | čujemo. Čitajte ga pazljivo in dajte ga prečitati vsem, ki so | ljudje in dobre volje. Uredništvo. j Socialno vprašanje je danes eno najbolj perečih vprašanj sleherne naše občine. Nekoč je prizadevalo to vprašanje skrbi samo našim mestnim in industrijskim občinam; danes pa je socialno skrbstvo splošno vprašanje, pred katerim so se znašle vse naše občine v letih po svetovni vojni. Socialna struktura slovenskega ozemlja se je po nujnosti gospodarskih zakonov v letih po svetovni vojni temeljito spremenila. Danes so na Slovenskem le še redke občine, ki bi bile v stanovskem pogledu popolnoma homogene, kakor so bile nekoč, t. j., da bi bile čisto kmečke, kakor so bile po veliki večini pred vojno. Dejstvo je, da odstotek kmečkega prebivalstva vsepovsod pada, raste pa na drugi strani odstotek delavskega stanu. Industrializacija slovenskega ozemlja v prvih letih po svetovni vojni je k temu v veliki meri pripomogla. Trenutni zastoj, ki je v tem pogledu zavladal pred nekaj leti v naši ožji domovini, ne more biti stalen. Gotovo je, da bo prej ali slej Slovenija le prišla na svoje, da bo postala vsied svojih gospodarskih zakladov in drugih pogojev, ki jih vsebuje, nekoč do tega, da bo poleg Bosne gotovo naj večji in-diistrijski predel v naši širši domovini. Industrija je nekoč zagrabila le svoj najožji okoliš; danes pa se je zaradi novih komunikacijskih sredstev in spremenjenih socialnih razmer radij industrijskih okolišev izredno razširil. Industrija danes ne zaposluje samo delavstva iz svojega neposrednega okoliša, marveč delavstvo dan za dnem prihaja na delo v tovarno s kolesi ali z vlaki po ' eč desetin km daleč; saj vozijo iz vseh smeri v naša industrijska središča posebni delavski vlaki. To dejstvo je torej socialno izgrajenost (strukturo) naše slovenske domovine v velikem spremenilo. Socialnega vprašanja, kakor že omonjcnci, naše podeželske občine ne-oc n;so poznaje y sleherni občini je i o morda pn nekaj revežev, za ka-tere pa so skrbeli v glavnem dobri ljudje: le redki so bili, ki so prišli občim v breme m ki so prišli »po nume-rah«, t. j., ki jih je občina poslala od hiše do hiše, da je morala za vsakega skrbeti po en dan vsaka hiša. »Po uumerah« so navadno prišli edino le tisti, ki po splošni ljudski sodbi niso bili vredni podpore, ki so bili sami krivi svoje revščine. Drugače pa je freba ponovno priznati, da so ljudje ^ami in radi skrbeli za tiste, ki so zašli v revščino ne po svoji krivdi. Občine zategadelj niso imele s temi no-kenib posebnih skrbi. Posebno poglavje so bili res da Ostareli hlapci in dekle, ki so vse živ-Uenje služili in garali za majhne denarje svojim gospodarjem: na starost Pa so prišli na beraško palico. Dr. ^rek je bil tisti, ki se je prvi z vso sÜo zavzel zanje, ki je zahteval zanje starostno zavarovanje. Da ni prišlo do svetovne vojne in da je Krek živel še Pokaj časa, bi bilo tudi to vprašanje danes že prav rešeno. Ivan Cankar pa J® ta problem opisal v krasni zgodbi »Hlapec Jernej«. Socialno skrbstvo pa je danes po Pasih občinah postalo naravnost že Pmplicirano (zamršeno) vprašanje. Ne samo, da je število občinske podpore potrebnih zelo poskočilo, marveč spremenile so se tudi vrste onih, ki iščejo občinske pomoči. Resnica, ki je nihče ne more tajiti, je, da je kmečki stan v povojnih letih zelo obubožal. Tega dejstva se Slovenci kot narod vse premalo zavedamo. Nujna posledica tega dejstva pa je tudi, da se je število revežev iz vrst kmečkega stanu hudo pomnožilo. Po drugi strani pa se je tudi miselnost našega kmečkega človeka močno zmaterializirala. Posebno tisti, ki še premorejo toliko, da bi lahko kaj žrtvovali, so se zakrknili v svojih srcih. Skrb za vse te reveže je torej prešla na občinska ramena. Nadalje prej po naših podeželskih občinah skoraj nismo poznali kar celih siromašnih družin; danes pa take družine niso več redke. Kaj pogostni so primeri, da vsa družina strada, da nima kaj obleči in da je brez strehe. Če je občina dolžna za koga iz takšnih družin skrbeti, potem je gotovo v prvi vrsti dolžna skrbeti za njihove otroke. Gorje narodu, če zrasto takšni otroci prepuščeni samim sebi! Posebno poglavje socialnega skrbstva naših občin je danes torej mladinsko socialno skrbstvo! Posebno poglavje v social, skrbstvu I naših občin sestavljajo nadalje brez-! poselni. V industriji, kjer so si služili kruh, je iz enega ali drugega vzroka zmanjkalo dela in delavci so ostali na : cesti. Če so takšni delavci iz kmečkih i hiš, že še gre; le žal, da so danes kaj , redki takšni industrijski delavci, ki bi : bili še voljni prijeti za kmečko delo. j Na vsak način pa je gotovo, da mora * občina kot taka tudi te vrste delavst-j vu posvetiti svojo skrb. Vprašanje, ki se nam ob vsem tem j vzbuja, pa je, koliko so naše občine I danes kos svojim socialnim nalogam. Brez dvoma je treba priznati, da se velika večina naših županov zaveda dolžnosti, ki jih ima v tem pogledu. Resnica pa je po drugi strani zopet, da župani pogrešajo vsepovsod v tem pogledu sposobnih in požrtvovalnih sodelavcev, ki bi imeli smisel za socialno akcijo. Skrajna potreba je, da se zave vsa občina, da se zave ves narod socialnih dolžnosti, ki nam jih narekuje današnji čas in pa posledic, ki bodo gotovo prišle, če ne bomo v polni meri opravili svoje socialne dol-I žnosti današnjega časa. Dve stvari sta, ki poleg tega zelo j tareta našega župana oziroma občine. I rvo je pomanjkanje denarnih sred-fVj.v' Občinski zakon, ki smo ga do-j bdi 1.. 1933., ki je enoten za vso drža-j vo, ki žal prav nič ne upošteva kulturnih in socialnih razlik posameznih naših pokrajin, našim občinam, ni zagotovil rednih, stalnih denarnih virov. Občine so danes na tem, da kljub svojim dokladam in drugim obč. davščinam, krijejo komaj svoje prav najnujnejše potrebe. V nemali meri se naše občine zato ravno iz razloga, da bodo kos svojim socialnim dolžnostim, bore s tolikšno silo za to, da bi dobile čimprej zakon o finansiranju samouprav, ki naj bi uredil reden denaren v*r„. najvažnejši samoupravni edinici-o cim. Drugo pa, kar teži naše župane oz. občine, pa je to, da je vse nase socialno delo preveč razbito, namesto da bi bilo do skrajnosti smotrno koncentrirano. V tem pogledu se stvar edino pri ljubljanski mestni občini v zadnjem času razvija nekoliko Vseh mrtvih dan - vseh padlih dan Tja, na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe ne» vzdramno spanje — po besedah pesnika Simona Gregorčiča — ho na dan Vseh svetnikov, na vseh mrtvih dan zanesla noga mnoge in mnoge, da počaste spomin svojih dragih, prijateljev in znancev, da jih v svojih spominih zbude za trenntek iz nevzdramnega spanja in se v mislih pogovore z njimi. Nas, vojne žrtve širom Slovenije, ho zanesel korak in spomin na vseh mrtvih dan tudi na grobove tovarišev-bojevnikov, padlih na bojiščih, umrlih od vojnih grozot, počivajočih na domačih tihih domovanjih, in počivajočih v nepoznanih grobovih na neštetih bojiščih, s skromnimi križi ali brez križev... Naše misli nas bodo zanesle tja k njim, da jih v mislih in s spominom pozdravimo kot tovariše iz okopov, jarkov, previjaiišč in lazaretov in tako oživimo v duhia za trenutek, izročajoči jim pozdrave. Ne komo se sicer tega jasno in doiočno zavedali, kajti naš vsakdanji Jaz je premalo obučutijiv. Ali naš podzavesten Jaz, tisti v naši notranjosti nihajoči, tisti jih bo občutil in pozdravil. In ta dogodek bomo občutili kot nekak daljni spomin, kakor senco na nekdanje dni in na tiste, ki so bili takrat z nami. Oan Vseh svetnikov, vseh padlih dan. Prižgali bomo lučke na domačili grobovih, položili na nje cvetočo krizantemo, vrtnico in nagelj z zimzelenom in se poglobili v tiste dni, ko so živeli še med nami in z nami. V naših srcih bo gorela lučka spomina, cvetela kri-zamiema-. vrtnica in nagelj tovarištva, ovenčana z zimzelenom. Pozdravljali bodo neštete grobove neštetih bojišč. Tista krizantema, tista vrtnica, tisti nagelj z zimzelenom, ki ga bomo položili na grobove tihega domovanja doma, bo simbolično in miselno krasil grobove neštetih bojišč. Tista lučka, ki bo prižgana na grobovih domačih tovarišev, bo simbolično gorela na neštetih grobovih padlih tovarišev bojevnikov. Ta svečana, iihonežna, tovariško prisrčna pieteta bo obenem simbol, dokument nam vsem, da smo vse živeče vojne žrtve, bojevniki-voj ni invalidi, tovariši ne samo z besedo, ampak tudi z mislimi in dejanji, da smo kakor eden drug za drugega v vseh nadlogah, skrbeh, veselju in žalosti. Oblastni obor Udruženja vojnih invalidov za Slovenijo bo skupno s tovariši dobrovoljci, rezervnimi oficirji, z legij® koroških borcev, z zvezo bojevnikov na dan Vseh svetnikov — vseh mrtvih dan, priredil svečanost na ljubljanskem pokopališču, na grobovih judenburških žrtev, grobovih bojevnikov-dobrovoSjcev in drugih s sledečim sporedom: Vojaška f/otlba bo otvorila svečanost z religioznim koralom. 2. Pevski zbori bodo zapeli žalostinko. 3. Bivši vojni kurat bo imel spominski govor padlim vojnim žrtvam. 4. Bivši vojni kurati bodo odmolili cerkvene molitve in zapeli »Mesi nas, o Gospod!«. 5. Vojaška četa bo izstrelila častno salvo. ti. Pevski zbori bodo zapeli drugo žalostinko. ?. Vojaška godba bo zaključila svečanost. Ta skupnost proslave spomina padlim vojnim žrtvam na dan Vseh svetnikov, na vseh mrtvih dan naj bi bila tudi simbol skupnosti vseh bojevnikov: dobrovoijcev, rezervnih oficirjev, koroških borcev, vojnih invalidov in ostalih tovarišev iz bojnih poljan — za postavitev spomenika živim žrtvam vojne in za močno Jugoslavijo. * vseh duš dan, dne 2. novembra ob .9. uri pa bo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani črna maša za padlimi in umrlimi tovariši, celebrirana od vojnih kuratov. na bolje. Da l>o pa naše socialno skrbstvo vsaj delno kos svoji nalogi, je pa potrebno, da je kar se da načrtno osredotočeno ne samo po vseli občinah, marveč tudi po vseh okrajih in po vsej Sloveniji. Kaj pa invalidsko vprašanje? Župani ljubljanskega okraja so se s lem vprašanjem prav resno ukvarjali na svojem mesečnem sestanku, 3. oktobra t. 1. Njihovo mnenje je, da vojnih invalidov nikakor ne gre mešati z ob- činskimi reveži. Samo bridka krivica je, če so danes zelo zelo mnogi invalidi iz vojne v isti vrsti z občinskimi reveži. Po zdravi sodbi županov zahteva ponos slehernega naroda, sleherne države, da v najpopolnejši meri oskrbi življenjsko eksistenco vsakemu svojemu udu, ki je v vojni tako ali drugače postal invalid. Samo pomanjkanje prave časti in ljubezni do naroda in države more roditi to, da ostane vojni invalid prepuščen popolnoma revščini in pomanjkanju. Pa ne samo s stališča narodnega čustvovanja, marveč prav tako tudi s stališča prave državljanske vzgoje je hudo potrebno, da mi vse svoje današnje gledanje na invalidsko vprašanje temeljito spremenimo. Zlasti, če hočemo, da bo mladina ljubila in cenila svojo domovino tako, da bo pripravljena zanjo tudi sama kdaj žrtvovati svoje najdražje, potem moramo delati na to, da bomo vsi kot celota izkazovali največ pozornosti in ljubezni onim, ki so domovini na oltar položili svoje najdražje, svoje zdravje. Zavedati se i namreč moramo, da ni bolj demoralizujočega dejstva za resnično domoljubje, kakor je malomarnost ali celo popolna brezbrižnost zanje, ki so v ognjeni preizkušnji potrdili svojo ljubezen do naroda in domovine. In končno, če si pokličemo v spomin še to, da je med nami danes toliko invalidov, ki so izgubili svoje zdravje v bojih za naše narodno osvo-bojenje, pa če obenem pomislimo na svojo malomarnost, potem nas mora biti v resnici naravnost sram svojega ravnanja. Iz zgolj čiste ljubezni do svojega naroda, da mu pribore božje in človeške pravice pod tem božjim soncem, so brezštevilni naši fantje in možje odšli v Dobrudžo, Solun, na Koroško in v Slovensko krajino, odkoder pa so se vrnili kot invalidi. Eminentna dolžnost nas vseh kot naroda je, da poskrbimo dostojno, kakor se to spodobi le narodu, da bo sleherni borec — prav posebno pa še invalid — za našo svobodo nagrajen, kakor to gre. Če smo res narod, ki se zaveda samega sebe, potem bomo to gotovo tudi storili! Najvažnejši nagib, ki nas mora voditi pri tem vprašanju, pa je seveda etični. Bog nam je kot največjo zapoved naložil ljubezen do bližnjega. Iz tega najmočnejšega razloga torej ne sme biti nikogar, ki bi šel nemarno mimo tega vprašanja. Dolžnost vseh slovenskih ljudi in ustanov je, da se odločno zganejo. Ne invalidi, marveč mi sami moramo storiti vse, kar moremo, da bo invalidsko vprašanje čimprej rešeno tako, kakor žele invalidi sami in kakor to zahteva naš narodni ponos in kakor nam veleva Kristusova zapoved. V vednost! V pisarni Oblastnega odbora Udruženja se zglasujejo člani, ki imajo opravke v Ljubljani. Včasi kateri zelo siromašni poprosi za podporo, da se lahko vrne. Če ima v redu člansko knjižico, to je, nalepljene markice, kar je znamenje, da je članarina plačana, mu po možnosti prošnjo uslišimo. Pač pa se zgodi, da ta ali oni sicer pokaže člansko knjižico, ali znamk ni v nji. Zatrjuje, da ja članarino plačal, a da ni dobil markic. Zato sporočamo: Kdor ne bo imel svoje članske knjižice v redu in bo iskal podpore, je ne bo dobil. Oblastni odbor. je pripadlo 658 tisoč dinarjev iz zapadlih in ne dvignjenih dobitkov in kuponov »Vojne škode«. Lastniki teh papirjev (Vojne škode) namreč pozabijo vsako leto pravočasno vnovčiti zapadle kupone. Kuponi, ki so zapadli 1. avgusta 1936 in se do 1. avgusta 1937 niso vnovčili, pripadejo Narodnemu invalidskemu fondu. Tokrat je takih kuponov pripadlo Narod. inv. fondu za 471 tisoč dinarjev in 28 izžrebanih dobitkov, ki se za dobo 1. septembra 1936 do 1. septembra 1937 niso dvignili, v znesku 187 tisoč dinarjev. Skupaj torej 658 tisoč dinarjev. 11 Minister socialne politike in narodnega zdravja, g. Dragiša Cvetkovič, je imenoval državno komisijo za novi invalidski zakon in med drugim naročil. »Komisija mora podrobno preštudirati sedanje odredbe Invalidskega zakona kakor tudi vse načrte in predloge, ki so bili dostavljeni ministrstvu za spremembo in izpopolnitev Invalidskega zakona. Komisija ima podati konkretne predloge z obrazložitvijo o spremembah in izpopolnitvi tega zakona ...« K temu moramo na kratko povedati, da nečemo sprememb ali dopolnitev invalidskega zakona, ki zdaj obstoja, ampak popolnoma novi, human, pravičen, modern in socialen invalidski zakon. Minister socialne politike in narodnega zdravja je v Nišu, pri otvoritvi tamkajšnjega invalidskega doma jasno, glasno in odločno rekel, da je Invalidski zakon iz leta 1929 nepravičen in razžaljiv za zasluge vojnih žrtev in da je v sporazumu s kraljevsko vlado sklenil, da ga še tekom letošnjega leta nadomesti z novim, pravičnejšim. Registriramo ponovno to izjavo ministra socialne politike in rečemo: Izjavil je to človek, zdaj čakamo da to kot državnik in politik tudi izvrši. Invalidski zakon iz leta 1929 je strogo kategoriziral pravice in priznanje vojnih žrtev. In to kategoriziranje je ustvarilo velike prihranke v invalidskem budžetu. Le poglejmo: Izdatki za vzdrževanje vojnih žrtev po zakonu iz leta 1925 so 1. marca leta 1929 znašali: stanje državljanov Jugoslavije prav nič izboljšalo, niti se ta prihranek kje poznal v državni blagajni. Lansko leto, ko je bila izdana uredba k invalidskemu zakonu, je gospod finančni minister dovolil še 25 milijonov za invalidnine. Vsi pa vidimo, da je bilo to le kapljica v morje, ki se ni niti zapazila. Pomagano je bilo le okrog 20 tisočim vojnih žrtev. Kje jih je potem še ostalih 250, 260 tisoč? In če bi padalo še ne vemo koliko takih kapljic — takozvanih sprememb in dopolnil k sedanjemu invalidskemu zakonu, ne bo nič pomagano. In če bi se to hotelo vseeno narediti, pomeni, da bo invalidsko vprašanje odvisno od besede finančnega ministra, če bo našel kje za to dovolj denarja. Vemo pa, da ga ne bo, ker ni mogoče, zato smo postavili in predložili svoj načrt za invalidski zakon. Milijarda bo potrebna za realiziranje tega zakona. Ali ta milijarda ne sme priti od rednih davkoplačevalcev. To milijardo bo našel Narodni invalidski fond, ki se naj preorganizira po naših načrtih in tudi milijarda bo dobljena. In zato zahtevamo, da se ukine sedanji Invalidski zakon ter uzakoni novi. po novih principih, na splošni moralni osnovi, ki bo neodvisen od j državne blagajne in od njene gotovine. Kakor že rečeno, je Udruženje vojnih invalidov izdelalo svoj novi načrt zakona, ki nima nikakšne zveze, ne duhovne, ne materijalne, ne osnovne, ne principijelne s starim iz leta 1929. Celo njegova finančna plat je popolnoma neodvisna ter ne bo v Srbiji...........................190 milijonov, 133 tisoč, 351.04 Din letno v Črni gori.........................12 milijonov, 878 tisoč, 802.96 Din letno v Bosni in Hercegovini .... 39 milijonov Din letno na Hrvaškem in Slavoniji . . . 46 mili jonov, 728 tisoč Din letno v Sremu, Banatu, Bački in Baran ji 11 milijonov, 199 tisoč, 999.96 Din letno v Dalmaciji.......................12 mili jonov, 840 tisoč Din letno v Sloveniji..........................20 milijonov Din letno Skupaj torej je država dajala za vojne žrtve na leto 332 milijonov, 780 tisoč, 154 dinarjev. Dve leti pozneje, ko je že imel oblast Invalidski zakon, ki še danes vlada, je država soglasno z izjavo finančnega poročevalca v Narodni skupščini, g. dr. O. Gavriloviča, izdala za vzdrževanje vojnih žrtev, ki so bili priznani po zakonu iz 1929, samo 68 milijonov dinarjev letno. To je bil resničen pomor vojnih i žrtev in ob enem strašna razžalitev vojnih žrtev, greh, ki se ne da odkupiti s spremembami in izpopolnitvami takega in enakega zakona. Pripominjamo samo to, da vkljub letnemu prihranku na 264 milijonih, 780 tisoč in 154 dinarjih se ni blago- obremenjevala davkoplačevalce in bo neodvisna od državnega budžeta. Obremenjen bo le kapital samo tam, kjer se preliva. * Magična moč usode in odločnost vojnih žrtev, organiziranih v Udruženju vojnih invalidov, lomi prokletstvo Invalidskega zakona 1929. Ta magična moč in volja Udruženja, ustvarja nov invalidski zakon, ki bo in mora biti vreden žrtev, ki se bore zanj in za svoje priznanje. Kajti gorje državi, katera pozablja svoje vojne žrtve in se pregreši na njih. Gorje tistim, ki narede tak greh. To so bile proroške besede govornika na velikem protestnem shodu vojnih žrtev v Beogradu leta 1921 pri spomeniku kneza Mihajla pred Narodnim gledališčem. In 1. 1924 Naše akcije Kakor vedo vsi naši krajevni odbori, smo razposlali vsem županom po Sloveniji pismo. V tem pismu smo gg. župane in gg. občinske odbornike prosili, naj se zdaj z vso odločnostjo zavzamejo, da bo uzakonjen nov, human, socialen in pravičen invalidski zakon. Ker to ni samo v dobro vojnim žrtvam, ne samo v čast državi, ampak tudi v korist vsaki posamezni občini. Kajti na njena ramena padajo vojne žrtve. Poslali smo vsem občinam oktobersko številko »Vojnega Invalida« ter jim pisali, da jim ga bomo pošiljali tudi v naprej- Kako lep odmev je naredilo to nase pismo in naš list, je dokaz v tem, da je vrnilo samo 18 občin list s pripombo, da ga ne sprejmejo in to občine: Sv. Peter pod Sv. Gorami. Mengeš, Gornji grad mesto in okolica. Vodice, Gor. Logatec, Kočevje mesto. Sv. Jurij ob Taboru, Orehovci, Št. Jernej, Št. Lumbret, Sava pri Litiji, Kresnice, Kočevje okolica, Poljane, Pobrežje pri Mar., Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Pesnica pri Ml. in Velika Loka. Vseh občin pa je 420. Med temi jih je že 50 naročilo in plačalo list za celo leto. Občina Mošnje v radovljiškem srezu pa je nakazala kar 100 Din. »Slovenski Narod« pa je v svoji številki dne 7. oktobra 1937 poročal sledeče: Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta je sprožil obč. svetnik dr. Joža Bohinjec naslednji samostojni predlog: Organizacija vojnih invalidov je javnosti že pogosto obrazložila težak gmotni položaj, v katerem umirajo vojni invalidi. Zaznali smo za slučaje, ki so naravnost strašni in v pravo sramoto naši kulturi in naši socialni miselnosti. Vojni invalidi ne morejo biti samo objekt^ socialnega skrbstva, oni so mnogo več: oni so najdragocenejše in največje žrtve svetovne vojne^ in prizadevanj za našo nacionalno, državno-politično svobodo. Vojni invalidi so bili prisiljeni, da so celo v svojem velikem patriotizmu izrekli ostre in težke obsodbe brezbrižnosti državne politike za vojne invalide. Ne samo država, vsa javnost, vsak posameznik, zlasti javne korporacije so dolžne, da se v svojem delokrogu, zlasti pa v okviru pozitivnih zakonskih dolžnosti zanimajo za usodo vojnih invalidov in da o tem vodijo najvestnej-še račune. Vojni invalidi so se morali pritožiti, da se skoro nihče ne briga za one predpise invalidskega zakona, ki podjetnikom privatnega in javnega značaja nalagajo dolžnost, da morajo zaposliti gotov odstotek vojnih invalidov. Vojni invalidi so morali povedati, da se nihče ne potrudi olajšati njih usode s tem, da bi njih otroci pri podeljevanju služb pod drugače enakimi pogoji imeli prednost. Ljubljana naj napram vojnim invalidom v polnem obsegu stori svojo dolžnost, v prvi vrsti ono, ki je pisana v pozitivnem žakonu, nato vse one dolžnosti, ki so zapisane v zapovedih nacionalne hvaležnosti napram vojnim invalidom. je vojvoda Stepa Stepanovič isto ponovil, rekoč: Ta država ne bo srečna vse dotedaj, dokler pravično ne reši vprašanje vojnih žrtev. Magična moč prorokov se je uresničila. Tisti, ki so podpisali invalidski zakon 1929, izginjajo. Jugoslavija pa vstaja in ko se bo oddolžila svojim vojnim žrtvam, bo čila in sveža, — ker jo bodo čuvale še z večjo energijo vojne žrtve — bojevniki. * Državna komisija za izdelavo invalidskega zakona je sledeče sestavljena: Predsednik: Božidar Tezić, armijski general v pokoju. Delovodja: Petar Korać, referent invalid, odseka Ministrstva soc. pol. Člani: 1. Milan Ostojič, načelnik Min. financ. 2. Dimitrije Miloševič, kasač, sodnik in pred. Viš. inv. sodišča. 3. Janko Jovanovič, predsed. sodišča za beograjsko okrožje in član Viš. inv. sodišča. 4. Ljubomir Hofmanovič, načel, sploš. odd. Min. soc. pol. 5. Dušan Jeremič, načel. odd. za soc. skrb v Min. soc. pol. b. Mirko Latas, šef kabineta Min. soc. pol. 7. Dragotin Gorup, šef invalid, odseka Min. soc. pol. — Slovenec. 8. Miljutin Mrvaljevič, sodnik in član Viš. inv. sod. in član Središnega odbora Udruženja invalidov. 9. Božidar Nedič, predsednik Središnega odbora Udruženja vojnih invalid. 10. Stanoje Protič, inspektor in šef kabineta predsed. Glavne kontrole. 11. Zastopnik ministra vojske in mornarice, ki ga določi minister vojske in mornarice. Eksperti: od finančnega ministrstva: dr. Milan Horvacki, višji svetnik; Dragoslav Obradovič, višji tajnik; od ministrstva notranjih del: dr. Franjo Goršič, gen. inspektor, Slovenec; dr. Rudolf Andrejka, nač. odd. drž. statist., Slovenec; od ministrstva saobraćaja: Josip Cugmus, pomoč, gener. dir. železnic, Slovenec. dr. Ivan Kavčič, nač, gen. dir. železnic, Slovenec; od poljedelskega ministrstva? Božidar Rankovič, nač. oddelka; Vlada Vujinovič, nač. oddelka; od uprave drž. monopolov: Pavle Aleksič, član upr. odb.; i „ od urada za zav. delavcev: dr. Djordje Pešič, zdravnik; I Dragoljub Džurkovič, šef odd. Privil, agrarne banke^ in strokovnjak zadružnega vprašanja; dr. Franjo Jež, biv. ravnatelj invalidske direkcije ministr. soc. politike in strokovnjak v invalidskih vprašanjih. Slovenec. Naše upanje je veliko. Invalidski zakon iz leta 1929 se bo ukinil. Uzakonil se bo nov, pravičen, socialen in human invalidski zakon, ki bo priznal vse vojne žrtve, ki bo v čast in ponos jugoslovanski državi. Zato vsi vojni invalidi, vojne vdove, vojne sirote, ki še niste člani Udruženja, vsi v Udruženje. Vaš list »Vojni Invalid« naj bo klicar k lepšim, svetlejšim dnevom. Predlagam: 1. Socialno-politični odbor naj ugo- tovi točno število vseh vojnih invalidov, ki so zaposleni v službah mestne občine z označbo položaja in Pr?ieU," kov. Na podlagi te ugotovitve naj obe. svet stori vse potrebno, da bo v mestni službi zaposleno najmanj toliko vojnih invalidov, kolikor to zahteva za podjetja invalidski zakon, ako večja zaposlitev radi stvarnih interesov občine ni mogoča. . 2. Socialno politični odbor naj ugotovi število oseb, ki so otroci vojnih invalidov in so v službi mestne občine ljubljanske, vključivši mestna pod-jetja. Na podlagi tega pregleda naj občinski svet stori potrebne sklepe, da bodo prošnje otrok vojni invalidov za sprejem v mestno službo primerno uvaževane. 3. Socialno politični odbor naj ugotovi, v koliko podjetja na ozemlju mestne občine ljubljanske uvažujejo pri zaposlitvah delavcev in nameščencev invalidski zakon ter naj organizira potrebne korake, da bodo podjetja uvaževala predpise invalidskega zakona. * Poverjeništvo županske zveze za Ijub-Ijanslsi okraj nam je s pismom z dne 4. oktobra 1937 sporočilo sledeče: »Poverjeništvo županske zveze za ljubljanski okraj sporoča Oblastnemu odboru Udruženja vojnih invalidov v imenu vseh občin ljubljanskega okraja, organiziranih v Županski zvezi, da je bilo na sestanku županov dne 3. okt-t. 1. soglasno sprejeto, da se podpr® stremljenje vojnih invalidov v njih°' vi borbi za pravično ureditev njihove- ga gmotnega položaja z novim invalidskim zakonom. S tem, da se invalide prepušča v tako bednem stanju, so obremenjene samo občine, ker morajo tako one skrbeti za nje, oz. za njihove svojce. Ce v kateremkoli pogledu, je ravno država kot taka v prvi vrsti dolžna v vprašanju vojnih invalidov in njihovih svojcev prevzeti nase vse breme. Invalidi so oni, ki so poleg padlih junakov žrtvovali za domovino največ, zato je dolžnost države, da se jim za to oddolži z vso dostojnostjo. O tem svojem sklepu je poverjeništvo obvestilo Osrednji odbor Županske zveze, ki ga je naprosilo, da se z živo odločnostjo zavzame za čimprejšnjo izvršitev te stvari. Predsednik: Ig. Kren, župan občine Vrhnika. Tajnik: Sernec s. r., župan občine Ježica. Župan občine Senovo, ki je obenem tudi član Krajevnega odbora Sevnica, pa nam je sporočil, da je občina Senovo že poslala spomenico na gg.: dr. Stojadino-viča, predsednika vlade, dr. Letico, fin. ministra, na vojnega ministra generala Mariča, na ministra soc. pol. in narod, zdravja Dragišo Cvetkoviča, na ministra notr. zadev dr. Antona Korošca, na ministra brez portfelja dr. Kreka, na senatorja Smodeja, poslanca dr. Vebleta, na predsednika narodne skupščine Čiriča in tudi na predsedstvo senata. Pozval je tudi vse župane brežiškega okraja s posebnim dopisom, naj store isto in jim poslal celo kopijo spomenice, ki jo je poslala občina Senovo. Župani brežiškega okraja so to tudi storili. Dobro bi bilo in koristno, da tudi krajevni odbori od svoje strani stopijo v čim tesnejši stik z župani in občinskimi tajniki ter jih v vsaki akciji pridobe za pomoč in sodelovanje. O nadaljnjih akcijah bomo poročali. * »Domoljub« od 20. oktobra 1937 piše med drugim: »Kar se človeku v trudu iu trpljenju pripeti, to običajno najbolj ljubi. Razumljivo je tedaj, zakaj se povsod, v vseh državah, ki so se udeležile svetovne vojne, pojavljajo organizacije bojevnikov. Saj tudi bojevnike veže ljubezen, ki so si jo v hudem trpljenju, da, v smrtuem boju, pridobili. Človek ue pomni vojue, ki bi storila toliko trpljeuja vseh vrst iu prelivanja človeške krvi v potokih ter grozah smrti, kakor so to preživeli možje in fantje v zadnji svetovni vojni. Zato je razumljivo, da bojevnike že spomin . na svetovno vojno veže v nerazdruž-Ijivo skupnost. Kaj je tovarištvo v vojni, zna povedati le oni, ki se je sam udeležil štiriletnega klanja, prebil v strelskih jarkih, odbijal sovražne naskoke, delal pot preko žičnih ovir. Kaj je povojna družba? Ali je priznala onim, ki so žrtvovali zdravje, dali življenje, prestali nepopisne grozote gorja v obrambi za domovino, za svobodo? Ali se je povojna družba od- : dolžila invalidom, vojnim vdovam in njih otrokom? Najbrž ne, ker povojni val družabne miselnosti gre preko čuta dolžnosti do bližnjega, zlasti pa preko čuta onih, ki so trpeli in še trpijo, trpijo pa predvsem moralno, ker se po pravici čutijo zapostavljene — ponižane; človek spoštuje sočloveka le še zaradi osebnih koristi... Le priznajmo, da bi bojevniki svetovne vojne in vojni invalidi (slepi, brez rok in nog) zaslužili drugačno priznanje v družabnem redu, vojne vdove in njih sirote pa hi morale biti deležne vse drugačne utehe, kakor jim i° je nudila brezbrižna povojna druž- «* SÄrs. njem preberejo uvodni članek v oktober-ski številki »Vojnega lnvajida mestnih m s%qZ i Ufn li? J1 eP f od vid e n ih izvirkov. § 59. tust »Ratni invalid«. Kot službe-no glasilo Narodnega invalidskega fonda in Udruženja vojnih invalidov izhaja tedensko, po potrebi pa tudi večkrat list »Ratni invalid«, ki bo poleg člankov o delu za vojne žrtve prinašal tudi zakonite predpise in navodila, imena dobro-tvorcev, njihove poklonitve, imena in kazni onih, ki bodo izgubili invalidske pravice, ali pa bodo kaznovani po tem zakonu in druge vesti ter oglase. § 60. Oprostitve Narodnega invalid-skega^ fondav Narodni invalidski fond je oproščen plačevanja vseh davkov, taks in drugih državnih ter samoupravnih doklad, obresti m dajatev. Njegova pisma so oproščena poštnine, brzojavi takse, za druge pošiljke pa plača voznino, kakor Društvo Rdečega križa. VI. poglavje. Udruženje vojnih invalidov. § 61. Obvezno udruženje javnopravnega značaja. Vse zadruge, družine in osebe, katere ščiti ta zakon, tvorijo Udruženje vojnih invalidov Kraljevine Jugoslavije in ne morejo izven njega vživati Pravic in pomoči po tem zakonu. i Vsaka oseba, katero ščiti ta zakon, dobi od svojega Udruženja vojnih invalidov plansko knjižico, v kateri je njen popis In popisane pravice, katere ji pripadajo. § 62. Namen Udruženja vojnih invalidov. Udruženje vojnih invalidov ima za svoje glavne namene: a) da združuje vse žrtve po tem zakonu in njihove potomce, katere vzgaja v duhu naših prednikov; b) da je v domovini in v inozemstvu zakoniti predstavnik vojnih žrtev Kraljevine Jugoslavije; c) da deluje za mir med narodi in stanovi v družbi; č) da kot zakoniti predstavnik in zastopnik svojih članov prednaša v njihovem imenu vse vloge, prijave, prošnje in pritožbe po tem zakonu, kakor da so jih vložili sami; d) da je oficijelni poverjenik Narodnega invalidskega fonda in kot tak vrši vse posle, katere mu bo v smislu tega zakona poveril; e) da sodeluje v državnih društvenih in privatnih akcijah za zatiranje tihotapstva tobaka in drugih fiskalnih pregreš-kov; f) da samo zbira moralna in materijalna sredstva za čim boljšo preskrbo naših vojnih žrtev in njihovih potomcev skozi bodoča pokolenja. Proslava Udruženja vojnih invalidov je 6. novembra kot spomin na dan razvitja njegove zastave, katero je poklonil in ji kumoval pri posvetitvi Blagopokojni kralj Ujedinitelj. § 63. Ustroj in oprostitve Udruženja vojnih invalidov. Udruženje vojnih invalidov ima v Beogradu svoj središni, v vsaki banovini banovinski, v vsakem srezu sreski, v vsaki občini ali za več občin skupaj krajevni odbor. V svojih društvenih stvareh je Udruženje vojnih invalidov avtonomno, kot poverjenik Narodnega invalidskega fonda pa stoji pod njegovim nadzorstvom. Korespondenca Udruženja vojnih invalidov in njegovih organizacij, kakor uradna je oproščena vseh taks in poštnin. Udruženje vojnih invalidov je oproščeno vsakega davka in drugih državnih ali^ samoupravnih doklad in dajatev, za pošiljke pa plačuje voznino kot Društvo Rdečega križa. Udruženje je oproščeno vseh predna-vedenih obremenitev tudi za vse zgradbe, sanatorije, ustanove, letovišča, morska kopališča itd., vse kar je namenjeno ali od čegar se dohodki uporabljajo za socialno, zdravstveno in materialno potrebo vojnih žrtev. § 64. Članarina in subvencija Udruženja vojnih invalidov. Vsaka zadruga ali družina-žrtev po tem zakonu plačuje Udruženju vojnih invalidov kot članarino l°/o od svojih mesečnih invalidnin in dodatkov, za vsakega zaščitenega člana pa še po 50 par mesečno. Narodni invalidski fond daje Udruženju vojnih invalidov kot stalno mesečno pomoč; vsak mesec tolikšno vsoto, kolikor plačujejo za članarino v njem včlanjene zadruge in družine. Osebne in materijalne izdatke pisarn Udruženja vojnih invalidov, kot svojega poverjenika, poravnava Narodni invalidski fond. Kadar bodo izdane invalidske obveznice v smislu čl. 17 tega zakona, se bodo izdale poedincem v zaokroženih zneskih po 100 Din, presežek v ulomkih pa pripada Udruženju vojnih invalidov in Narodnemu invalidskemu fondu po polovici, v pripadajočem delu Udruženja vojnih invalidov se izda v obveznicah (analogno kakor obveznice vojne škode Narodnemu invalidskemu fondu). VII. poglavje. Postopek. § 65. Kam se vlaga prijava, prošnja a pritožba. Kdor misli, da more po tem ze konu zahtevati neko pravico ali pomoi se prijavi ustmeno ali pismeno Krajci nemu ali sreskemu odboru Udružen j vojnih invalidov na področju svojeg stalnega prebivanja. Preko istih odborov se vlaga tudi vs pritožbe in sprejema vsa obvestila in rc šitve, odločbe o invalidnini, dodatkih i razno pomoč. Ravno tako pribavlja samo Udruženj vojnih invalidov za vse in vsakega svc jega člana vse potrebne podatke, dokaz in uverjenja za njihove pravice in pc moč, kar bi bilo treba zahtevati od vo; nih, sodnih, občinskih, cerkvenih in osti lih javnih oblasti, ustanov, zavodov i podjetij. § 66. Kdo rešuje. O nesposobnosti a zmanjšani nesposobnosti za delo in prc centih invalidnosti odločajo komisije Ne rodnega invalidskega fonda: o priznanj m odklonitvi narodnega priznanja in ir validnine in raznih kaznih po tem zakon Pa °x °Cajt> njegova izvoljena invalidsk sodisca, o nakazovanju različnih pomoi rešuje ah sama uprava Narodnega invs lidskega fonda, ali ono njegovo poverit ništvo (Udruženje vojnih' invalidov), kć teremu bo isto poverila glavna uprav Narodnega invalidskega fonda. Vse vrst pomoči, materijalne inv naturi se da jej izključno preko poverjeništva, nikdar d: rektno. § 67. Zdravniške komisije. Na sedež vsakega Vojnega okruga obstoji zdravn: ška komisija za pregled oseb, katerih ne sposobnost za delo in njeni procenti, s imajo ugotoviti ali na zahtevo Narodneg invalidskega fonda ali same zaščitn osebe. Zdravniško komisijo sestavljajo: kc mandant vojnega okruga ali njegov na j niestnik, 1 vojaški zdravnik in 2 civiln J zdravnika, od katerih odrejuje enega Na j .1 1Qyalidski fond, drugega pa Udru z®nje vojnih invalidov, odnosno njego j odbor v dotičnem kraju. n^ačbi prve komisije se mor j v roku 30 dni vložiti pritožba na višj j zdravniško komisijo pri Divizijski obla i sti, katero sestavljajo njen komandan j ali njegov namestnik, 2 vojaška zdravni : ka in po 2 civilna zdravnika, od kateri odreja 2 civilna zdravnika Narodni invalidski fond, 2 pa Udruženje vojnih invalidov, odnosno njegov odbor v dotičnem kraju. Mnenje in odločbe višje zdravniške komisije so končne. Komisija deluje po pravilniku o ugotovljanju invalidnosti vojnih žrtev, katerega predpisuje minister socialne politike in narodnega zdravja. § 68. Izvoljena invalidska sodišča. Izvoljena invalidska sodišča rešujejo priznavanje ali odvzemanje narodnega priznanja in invalidnine. V vsakem banovinskem mestu obstoja po eno izvoljeno invalidsko sodišče, po potrebi z več oddelki, katerega sestavljajo: državni sodnik, katerega odreja minister pravosodja kot predsednika in po 2 pravnika člana, od katerih po enega odrejata Narodni invalidski fond in Udruženje vojnih invalidov, odnosno njegov odbor iz dotičnega kraja. Proti razsodbi banovinskega invalidskega sodišča se more v 30 dneh vložiti pritožba na Vrhovno izvoljeno invalidsko sodišče v Beogradu, katerega po potrebi tvori več oddelkov in se stoji iz: 3 državnih sodnikov, katere postavlja minister pravosodja in po 2 pravnika-člana, od katerih odrejata po enega Narodni invalidski fond in Središni ouoor udruženja vojnih invalidov v Beogradu. Sodniki-člani so lahko tudi ženske-pravnice, to pa posebno, kadar se razpravljajo stvari mater, vdov, žen in otrok. Postopek in poslovanje teh sodišč predpisuje minister socialne politike, v sporazumu z ministrom pravosodja. § 69. Obnovitev zdravniškega pregleda. Invalidska oseba ima pravico zahtevati ponovni zdravniški pregled vsako leto, ako ji vsaj en zdravnik Udruženja vojnih invalidov ugotovi, da se je njeno zdravje ali sposobnost za delo od zadnjega komisijskega zdravniškega pregleda v znatni meri poslabšalo. § 70. Obnova sojenja. Na škodo zadruge, družine ali poedine osebe, katere ščiti ta zakon, more Narodni invalidski fond zahtevati ponovno sojenje vsak čas, ako ima osnovane dokaze, da je prva razsodba utemeljena na podlagi lažnjivih dokazov. V korist prednavedenih lahko zahteva ponovno sojenje Narodni invalidski fond ali Udruženje vojnih invalidov in poedine zadruge, družine ali osebe same, ako morejo dokazati, da se je v prvo razsodbo prikradla pogreška, katera se ne sklada z dejanskim stanjem, ki je bilo v času sojenja po aktih ali pričah ugotovljeno, ali kadar se po prvi razsodbi zve za nove dokaze. Predlog za obnovo sojenja se vloži preko Udruženja vojnih invalidov na izvoljeno invalidsko sodišče, katero je izdalo prejšnjo razsodbo. VIII. poglavje. Odredbe c izgubi pravic in kazni. § 71. Nimajo pravic: Narodno priznanje, invalidnino in razne pomoči po tem zakonu ne more dobiti po tem zakonu zadruga, družina ali ona oseba, ki je: a) poškodovala sama sebe, ali si sama navlekla bolezen, da bi se odtegnila izvrševanju vojne ali obvezne civilne dolžnosti; b) pobegnila iz vojske od dolžnosti, ali je bila obsojena radi veleizdaje in c) za časa vojske ali sovražne okupacije nečloveško postopala z našimi ljudmi. § 72. Izgube pravice: Že prisojeno narodno priznanje in invalidnino izgube osebe, zaščitene s tem zakonom in invalidski dobrotvorci: a) za vedno, ako se obsodijo na smrt ali dosmrtno robijo ali na trajno izgubo častnih pravic; b) za čas prestajanja kazni odnosno dokler trajajo zakonite posledice kazni osebe, katere se sodno kaznujejo radi kraje ali na milejšo kazen, ali katere se obsodijo po zakonih o raznih fiskalnih zadev ali denarno kazen, katera bi pretvorjena v zapor, znašala nad mesec dni. Po pritožbi vsakega državljana na Na-rodni invalidski fond ali na Udruženje vojnih invalidov se more odvzeti invalidske pravice za krajo, ali dalje časa tudi taki osebi, katera dela zlorabe z raznimi pravicami in podporami, posebno ako izrecno zanemarja svojo zadrugo ali družino, se vdaja igram, pijanstvu ali razuzdanosti. Ne smatra se za razuzdanost roditev nezakonskega otroka, katerega mati do-bro neguje in lepo vzgojuje. Obsojenec izgubi celo invalidnino in svoj dodatek samo tedaj, ako je edini vživalec, drugače pa izgubi samo oni del, kateri se izračunava napram številu pooblaščenih in priznanih vživalcev. Za časa trajanja kazni do poteka za-konitih posledic obsojenec ne sme nositi odlikovanj, katera so mu s tem zakonom dana ali poverjena, da jih nosi v imenu zadruge ali družine. 8 74. Odgovornost osobja Narodnega invalidskega fonda in Udruženja vojnih invalidov. Organi in osobje Narodnega invalidskega fonda in Udruženja vojnih invalidov odgovarjajo za svoje poslovanje disciplinsko kakor javni uslužbenci po uradniškem zakonu, poleg tega pa še z denarno globo od 500 do 50.000 Din v korist Narodnega invalidskega fonda. § 75. Kazni za zanemarjanje dolžnosti napram Narodnemu invalidskemu fondu. Organi javnih oblasti ali ostalih ustanov, podjetij, delavnic, ali privatne osebe, katere so podvržene dajatvi invalidskih prispevkov v smislu odredbe prispevki P0(l ah ako ne plačajo, kar so dolžni dati, plačati ali poravnati za Narodni inva- lidski fond, ali pa dotični, ki njegovim revizorjem na prvi zsihtevek ne dajo vseh podatkov ali poslovnih knjig, se kaznujejo denarno od 5.000 do 100.000 Din v korist Narodnega invalidskega fonda. § 76. Denarna kazen ali zapor. Ako bi se denarna kazen ne mogla iztirjati, se vsakih 50 Din denarne kazni spremeni v zapor 1 dne, največ pa do 1 leta. Smrt prekine zapor, denarna kazen pa se izplača iz zapuščine in imovine umrlega. V upravičenih slučajih lahko Narodni invalidski fond odgodi plačilo denarne kazni ali nastop zapora s plenarno rešitvijo glavnega odbora. § 77. Kdo kaznuje. Kazni po tem zakonu izrekajo invalidska sodišča Narodnega invalidskega fonda. Ako drugo sodišče izreče obsodbo, s katero se oseba, zaščitena po tem zakonu, ali invalidski dobrotvorec obsoja na kazen, katera ima za posledico izgubo državljanske časti, pošlje svojo obsodbo pristojnemu izvoljenemu invalidskemu sodišču, da isto lahko izreče izgubo pravic po tem zakonu. Proti prvi razsodbi se lahko v 30 dneh vloži pritožbo na Vrhovno izvoljeno invalidsko sodišče, katerega odločba je končna. Glede sojenja veljajo odredbe § 70 tega zakona. Obsojencu, katerega nedolžnost se dokaže z novo sodno razsodbo, se vrnejo vse njegove pravice kar je plačal ali po razsodbi izgubil, odsedena kazen pa se nadoknadi denarno po čl. 76 tega zakona. § 78. Pomilostitev. Kraljeva milost prinese pozabljenje vseh razlogov za izgubo pravic in pomoči po tem zakonu, izbriše vse posledice razsodbe in kazni in ponovno vrača vse pravice, ki jih daje ta zakon. Ona je lahko splošna, samo za gotovo skupino, ali za poedinca. I/ IX. poglavje. Prehodne določbe. § 79. Komu se ni treba prijavljati po zakonu. Družinam in osebam, katerim je invalidske pravice po dosedanjih zakonih priznala pristojna sodna ali upravna oblast — ako so samo radi obče odredbe invalidskega zakona iz leta 1925 ali 1929 izgubile svoje pravice, bo Narodni invalidski fond vsem brez novih prijav, dokazovanja ali sojenja, s svojim rešenjem, ki bo imelo moč izvršne sodne razsodbe za bodoči čas odredilo invalidske pravice po tem zakonu, za pretekli čas pa kakor to predpisuje § 17 tega zakona. Oni, ki bi imel razloge, da se pritoži proti taki rešitvi, naj se obrne preko svojega Udruženja vojnih invalidov na Invalidsko izvoljeno sodišče, ki bo o stvari po zakonu razpravljalo. § 80. Kdo se mora prijaviti po tem zakonu. Po tem zakonu se morajo v roku treh let prijaviti: 1. vse zadruge in družine, katere imajo več žrtev; 2. osebe, ki se do sedaj niso mogle prijaviti, ker so prekoračile roke, odrejene za prijave; 3. osebe, ki so plačevale preveč davkov; 4. osebe, katerim so posledice pretrp-Ijcnja nastopile šele po zakonitih rokih za prijave; 5. osebe, ki so prejele odkupnino invalidnine, pa so danes brez imetja; 6. invalidski dobrotvorci in 7. osebe in družine, katerim so sodišča s svojimi sodbami odvzela invalidske pravice, toda obstoje razlogi za pomilostitev, da vsaj nedolžni družinski člani še v bodoče ne bodo brez pravic in pomoči po tem zakonh. Po prijavah pod toč. 1 do 4 tega paragrafa, ako bodo vložene šele po 1. 7. 1938, bodo reševala banovinska izvoljena invalidska sodišča, drugače pa po njih in po točkah 5, 6 in 7 rešuje glavni upravni odbor Narodnega invalidskega fonda, kateremu bo Udruženje vojnih invalidov predložilo obrazložene predloge. § 81. Vsi stari invalidski predmeti se imajo rešiti do i. VI. 1938, novi pa do 1. XII. 1938. Najkasneje do 1. VII. 1938 mora Narodni invalidski fond izdati nove rešitve o invalidskih pravicah po tem zakonu zadrugam in družinam oseb: a) katere že uživajo invalidnino ali pa imajo na njo pravico po sedaj veljavnih zakonih; 6. katerim je invalidnina prisojena po prejšnjih zakonih, pa so isto izgubile zaradi občih izprememb invalidskih zakonov iz leta 1925 in 1929, in c) katere so izgubile invalidske pravice vsled sodnih obsodb na kazen, pa so posledice kazni že potekle. uiožnosti bodo izvoljena invalidska sodišča do 1. XII. 1938 izdala rešitve tudi onim zadrugam in družinam, v katerih so vojne žrtve: L ki so do sedaj odbite, pa se niso javljale radi previsokega davka; 2. ki so do sedaj odbite, pa se niso javljale vsled poteklih rokov za prijavo; 3. ki so izgubile invalidske pravice s sodnimi odločbami vsled kazni, pa po sodbah ali z zakonom odrejene posledice še niso izbrisane, toda obstoje razlogi za pomilostitev. X. poglavje. Prehodne določbe. § 82. Izročitev aktov »invalidskemu arhivu«. Oblasti, ki so po § 21 tega zakona dolžne, da oddajo vse akte in podatke o vojnih žrtvah v originalu ali overovljenem prepisu »invalidskemu arhivu«, morajo to storiti do 1. decembra 1938. Do tega roka oddajo »invalidskemu arhivu« vse akte, delovodnike, registre in knjige, ki se nanašajo na vojne žrtve, ta- ko osebe, zaščitene s tem zakonom, ministrstvo socialne politike, vsi njegovi področni organi in ustanove. Do tega roka mora oddati ministrstvo socialne politike »invalidskemu arhivu« tudi vse prijave, katere so civilne vojne žrtve iz meja prejšnjih Kraljevin Srbije in Črne gore oddale po uredbi o likvidaciji vojne škode iz leta 1921. § 83. Vzidava spominskega kamna na okolnih potih na Oplencu. Temeljni kamni za prestolniške in banovinske spominske kapele, katere se bodo zgradile na dohodnih potih do Kraljeve zadužbine na Oplencu, se imajo vzidati dne 1. decembra 1938. § 84. Kovanje odlikovanj »Invalidska zvezda«, tiskanje invalidskih povelj, zahval in spominskih knjig. Odlikovanja »Invalidska zvezda« izkuje Državna kovnica. Invalidska povelja - zahvale izdela Državna markarnica. Spominske knjige tiskajo državne in banovinske tiskarne. Vsa tri dela morajo biti izvršena najkasneje do 1. VII. 1938, da se bo moglo podeljevati doma ali v inozemstvu dne 1. XII. 1938 onim, kateri bodo imeli pravice na to. § 85. Preustroj in pravila Udruženja vojnih invalidov. Udruženje vojnih invalidov prilagodi svoja pravila in pravilnike določbam tega zakona v treh mesecih v sporazumu z Ministrstvom socialne politike, katero bo pozneje odobravalo njihovo izpremembo in dopolnitev. Narodni invalidski fond pomaga materijalno Udruženju vojnih invalidov, da bo moglo v pravem času strokovno izpopolniti svoje odbore in njihovo osebje, katero mora sprejeti in vršiti posle po tem zakonu. § 86. Oddaja imovine in volil (zaduž-bin) Narodnemu invalidskemu fondu. V roku treh mesecev po uveljavljenju tega zakona preda Ministrstvo socialne politike upravi Narodnega invalidskega fonda fond in vso njegovo sedanjo imovino, dohodke in izdatke. V istem roku oddajo tudi vse ostale javne oblasti novi upravi invalidske zgradbe na Golniku, v Rogaški Slatini, Dolenjskih Toplicah, v Ljubljani na Mirju, v Surdulici in Vrnjački banji, kakor tudi vse zadužbine in dobrine, katere so izključno in prvenstveno napravljene z invalidskim denarjem in za pomoč vojnim žrtvam. Ono, kar država dolguje Narodnemu invalidskemu fondu v smislu § 58 tega zakona, mu izplača najkasneje do 1. XII. 1938. § 87. Prva uprava Narodnega invalidskega fonda. V enem mesecu po uveljavljenju tega zakona se morajo postaviti člani upravnega in nadzornega odbora Narodnega invalidskega fonda, njegov upravnik in načelniki oddelkov po predpisih §§ 52 in 54 tega zakona. § 88. Začetek invalidnine in invalidskih priznanj. Invalidnina po tem zakonu pričenja teči 1. aprila 1938, posebno priznanje pa se začenja dajati 1. XII. 1938. § 89. Invalidske obveznice. Invalidske obveznice, katere se bodo izdale po § 17 tega zakona, se lahko prodajo ali založe samo z odobritvijo Narodnega invalidskega fonda, ali pa vporabijo za razbremenitev dolgov (§ 441), ali za lombardna posojila pri denarnih zavodih. Vsako leto se amortizira 1/To izdanih invalidskih obveznic in sicer z dobitki, ki znašajo 4°/o vrednosti letno izžrebanih obveznic. Od dobitkov amortiziranih invalidskih obveznic se odbije po 5°/o v korist Narodnega invalidskega fonda in Udruženja vojnih invalidov. § 90. Zahvala inozemskim dobrotvor-cem. Inozemskim državam, misijam, ustanovam, udruženjem in poedincem, ki so s svojim delom ali prispevkom za naše vojne žrtve v času osvobodilnih bojev ali pa pred njimi ali po njih storili dobro za našo domovino ali nacijo — izroči Narodni invalidski fond dne i. XII. 1938, povodom prve dvejsetletnice našega osvobojen ja in zedinjenja: invalidske zahvalnice, spominske knjige v njihovem jeziku in invalidske zvezde preko naših diplomatskih predstavnikov v inozemstvu. § 91. Ruske vojne žrtve. Ruski vojni invalidi in družine padlih, umrlih in pogrešanih borcev in vojnih invalidov bivše ruske vojske, kateri od svojega prihoda pa do uveljavljenja tega zakona stalno žive v naši državi, so popolnoma enakopravni glede vseh pravic in pomoči po tem zakonu z našimi vojnimi žrtvami, ne-glede na to, ali so naši ali ruski državljani. § 92. Poprej odkupljene invalidnine. Vse pravice, pomoči in olajšave po tem zakonu se priznajo zadrugam in družinam onih oseb, katere so prejele odkup prisojene invalidnine v obliki zemljišča ali denarja. Vse te osebe se smatrajo kot da jim Narodni invalidski fond šele sedaj odobrava posojilo po predpisih (§ 42) tega zakona proti založitvi % njihove invalidnine in dodatka po tem zakonu. Pred vsem se izračuna, koliko bi znašalo posojilo, katero bi mogel Narodni invalidski fond dati po predpisih tega zakona. Nato se izračuna, koliko bi imela dotična oseba prejeti po prejšnjih predpisih od dne prejema odkupnine do uveljavljenja tega zakona. Dotični znesek se odbije od prejete odkupnine. Niti država niti nobeno javnopravno telo ali privatna oseba ne more staviti zabranitev in zahtevati izplačilo iz kakršnekoli vrste prejemanja po tem zakonu. Edino v slučaju, ako vživalec invalidnine, 'dodatka ali drugih pomoči po tem zakonu ne izpolnjuje dolžnosti vzdrževanja j ali pomaganja članom svoje zadruge ali ; družine, smejo isti zahtevati, da se nje-I mu prepusti samo njegov osebni del pre-I jemkov, kateri pa se izračuna z ozirom i na število oseb, katere je dolžan vzdrževati ali jim pomagati. O tej delitvi rešuje izvoljeno invalidsko sodišče. Ako po tem odbitku ostane še kak presežek odkupljene invalidnine (op.: glej 2. odstavek), predstavlja samo isti posojilo, katero bi moral dati Narodni invalidski fond. Ako je ta presežek večji od predvidenega posojila, more Narodni invalidski fond zadržavati mesečno še Va invalidnine in dodatka po tem zakonu; ako pa je manjši, zadržuje samo toliko, kolikor je potrebno. Ako je za odkup invalidnine namesto denarja dana zemlja, se njena vrednost izračuna po ceni, kakršno je imela v času odkupa. § 93. Prenos, zadolževanje ali zastava invalidnine in dodatka. Invalidnina in dodatki po tem zakonu se ne morejo odstopati tretjim osebam kot poklonitev ali jamstvo ali kot plačilo raznih zahtevkov, izvzemši slučaje, ako se kdo odreče njihovemu uživanju v korist Narodnemu invalidskemu fondu ali da jih založi za dosego posojil v smislu tega zakona. § 94. Uživanje invalidnine v inozemstvu. Invalidnina in dodatki kakor vse druge razne denarne pomoči po tem zakonu, se morejo uživati izven države sa- mo po odobrenju Narodnega invalidskega fonda. § 95. Izguba državljanstva. Osebe, ki izstopijo iz našega državljanstva ali isto izgube iz kakega drugega vzroka, izgube tudi invalidske pravice po tem zakonu. § 96. Ukinjeni zakoni. Z uveljavljenjem tega zakona se ukine invalidski zakon z dne 4. 7. 1929 z vsemi njegovimi izpre-membami in dopolnitvami, kakor tudi uredba od 1. 4. 1936. Do nove izmenjave ostane v veljavi uredba o zdravniško-komisijskem pregledovanju invalidov iz leta 1921. § 97. Prestanek zdravniških komisij in invalidskih sodišč. Zdravniške komisije za pregled invalidov pri vojnih okrožjih, divizijska invalidska sodišča in Višje invalidsko sodišče po zakonu od 4. 7. 1929 prestanejo s svojim delom na dan uveljavljenja tega zakona; vse svoje akte pa oddajo komisijam in sodiščem, ki se bodo obrazovala po tem zakonu. Pooblastila. Minister socialne politike in narodnega zdravja predpiše potrebne pravilnike o izvrševanju tega zakona, ustroju in poslovanju Narodnega invalidskega fonda in Udruženju vojnih invalidov Kraljevine Jugoslavije. * Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše Kralj in bo objavljen v Službenih Novinah. G 'h Naše gibanje Dobrodelna invalidska tombola. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru je v nedeljo, dne 4. oktobra t. L, ob 14. uri priredil na Trgu Svobode javno dobrodelno invalidsko tombolo v korist in podporo svojim najrevnejšim vojnim žrtvam in članom tega odbora, katera prireditev in udeležba je pri lepem jesenskem vremenu vsestransko zadovoljivo uspela. Igralci so bili deležni manjših in večjih dobitkov, posebno višek napetosti in zanimivosti pa so vzbujali med igralci in občinstvom glavni dobitki. Sreča je bila mila sledečim: Prvo tombolo, 2000 Din v gotovini, je zadela Karl Katarina, vdova po krojaču, stanujoča v Mariboru, Splavarska 7. Drugo tombolo, 1000 Din v gotovini: Janko Pihler, vrtnar v Zg. Radvanju. Tretjo tombolo, damsko kolo: Jožef Lorber, pom. delavec, stanujoč v Mariboru, Koroška c. 81. Četrto tombolo, moško kolo: Lepe-nik Martin, pom. delavec, stanujoč v Studencih, Slomškova ul. 5. Peto tombolo, 500 Din v gotovini: Terezija Škrabi, tov. delavka, stanujoča v Studencih, Aleksandrova ul. 27. Šesto tombolo, 5 m svile za žensko obleko, je zadela Mlač Marija, zasebnica, stan. v Mariboru, Ob brodu 5. Sedmo tombolo, dve fini odeji, je odnesla Mraz Elizabeta, vdova po železničarju, stan. v Mariboru, Jezdar-ska ul. 1. Osmo tombolo, voz premoga, pa je odpeljala Ferk Pavla, delavka, stanujoča v Studencih, Poljane 4. Deveto tombolo, vrečo fine moke, je odnesel Lešnik Avgust, paznik, stanujoč v Mariboru, Smetanova ul. 38, in deseto tombolo, celo boks kožo, je zadel Lebar Maks, tkalski mojster, stanujoč v Mariboru, Koroška c. 84. Pripomnimo, da je bila sreča mila izključno revnemu stanu, zato so jim tudi dobitki dobrodošli. Pri tej priilki se tem potom iskreno zahvaljujemo celokupnemu občinstvu za udeležbo, iskrena zahvala pa tudi vsem tvrdkam, tovarnam, trgovcem, obrtnikom in vsem ostalim dobrotnikom za prostovoljne materijelne in denarne prispevke in dobitke. S to in edino pomočjo se je zamogla ž zadovoljivim uspehom izvršiti ta prireditev in od katere dobiček se bo uporabil v podporo za božičnico najbed-nejšim vojnim žrtvam. Krajevni odbor izreka še enkrat vsem darovalcem in dobrotnikom najsrčnejšo z.ahvalo za velikodušno umevanje do naših sotrpinov, obenem s prošnjo, da tudi v bodoče ohranijo blagohotno naklonjenost, ko zopet pridemo prosit Vaše podpore in pomoči. Poravnajte zaostalo naročnino! Ker se bliža h koncu leto 1937, je radi tega Krajevni odbor U, V. L primoran vse zamudnike člane in članice opominjati, da čim-prej poravnajo članarino za leto 1936-37 v naši invalidski pisarni, Rotovški trg 6, med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo in soboto od 9—11. ure. Kdor ne bi temu opominu zamogel čim-prej ugoditi, je Krajevni odbor primoran nadaljnje pošiljanje lista ustaviti z dne 1. dec. 1937 vsem zamudnikom. Isto tako pozivamo vse one člane in članice, kateri še niso zamenjali starih članskih knjižic za nove, da to čimprej store v korist sebi in svojemu Krajevnemu odboru. Končno pozivamo vojne invalide, da svoje železn. legitimacije predložijo invalidski pisarni radi izstave novih. Posebno pa še opozarjamo članstvo, da bi odslej naprej naš list z največjim zanimanjem pazljivo zasledovali, posebno radi načrta novega inv. zakona. Žalna maša. Udruženje vojnih invalidov, Kraj. odbor v Mariboru, prosi in vabi vse slavno občinstvo in celokupno javnost, zlasti člane in članiec mariborskega Krajevnega odbora na udeležbo žalne maše, ki se bo vršila v ponedeljek, dne 8. nov. 1937 ob 9. uri v stolni cerkvi v spomin vseh padlih vojnih žrtev, umrlih vojakov in članov Udruženja. Krajevni odborU. V. I. v Kranj u sporoča, da so v zadnjem polletju plačali sledeči člani za celo leto. Tov. Erzar Jožef iz Hrastja, Križnar Lovro iz Drulovke, Okorn Franc iz Naklega, Ziherle Anton iz Zg. Bitnja. Ker se bliža leto h koncu, je dolžnost vsakega, da poravna naročnino, bodisi da dolguje kdo za pol leta ali za celo leto. Oni člani in članice, ki dolgujejo še za celo leto, bodo z imenom navedeni v zadnji številki našega časopisa. Vsakdo naj poravna članarino pri tov. blagajniku Rantu Janku, trgovcu v Kranju, poleg tovarne Ika, saj do 10. decembra t. 1. * Člani, ki imajo železniške legitimacije in ki bi hoteli dobiti še nove, naj se zglasijo prej ko mogoče pri tov. tajniku Kosmaču Jožu na mestni tehtnici pri kolodvoru v Kranju. S seboj naj vsak prinese rešenje in če tega nima, pa naj prinese uverenje, poleg tega pa 22 Din. Z novim letom mora imeti vsak, ki jo ho- če, novo železniško legitimacijo. On pn prej dobimo nove, naj se vsak prej ko mogoče zglasi pri tajniku. Vsak član naj prej prečita natančno časopis »Vojni Invalid«, avgustova in septembrska številka, glede železniških legitimacij. * Krajevni odbor sporoča: Vsi člani in članice, ki se počutijo siromašne, naj naredijo do 10. decembra prošnjo na ta odbor za božično podporo. Ta božična podpora se bo delila na občnem zboru dne 6. januarja, v slučaju slabega vremena pa 9. januarja 1938. Upoštevale se bodo le prošnje onih, kateri imajo plačano članarino za celo leto. * Krajevni odbor sporoča, da ima svoj letni občni zbor dne 6. januarja, v slučaju slabega vremena pa 9. januarja 1938 v veliki dvorani hotela »Stara pošta« v Kranju. Vhod. v to dvorano je z dvorišča. Ob 9 dopoldne bo obdaritev članov in članic za božičnico. Vsak član ali članica naj poravna med tem časom pri tov. blagajniku Rantu, ki bo navzoč, članarino, če je le mogoče za celo leto 1938. Ta članarina znese 24 Din. Ob 10. uri dopoldne bo občni zbor v tej dvorani. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se udeleži letnega občnega zbora. Ker stojimo ravno pred novim invalidskim zakonom, naj bo vsak član in članica zaveden in naj pride na ta zbor. Povabili smo tudi delegata od Oblastnega Odbora iz Ljubljane, da pride na ta občni zbor in nam razloži različna vprašanja. Tovariši in tovarišice, na svidenje na občnem zboru. Posebnih vabil ne bomo pošiljali. Odbor. Novo mesto: Člani in članice naše Krajevne organizacije! Nov Invalidski zakon, odnosno temeljito zboljšanje starega zakona je v razpravi. Komisija, sestavljena iz samih uglednih mož, katerim lahko zaupamo, da nas ne bodo pustili na cedilu kakor leta 1929, že deluje na njem. Med drugimi sta v tej komisiji naša zelo ugledna zastopnika, predsednik Srcdišnega odbora dr. Božidar Nedič, in član tega odbora tov. Milutin Mrvaljevič, ki jih upravičeno prištevamo med naše najagnnejse in najsposobnejše delavce v borbi za nase pravice. Kot strokovnjak y invalidskih vprašanjih pa je v komisijo imenovan naš ožji rojak g. dr. Franjo Jež, bivši direktor invalidske direkcije. Da je vnet borec za naše pravice, smo to sodbo o njem napravili na kongresu Udruženja vojnih invalidov v Beogradu letos meseca junija. Kljub tako uglednim zanesljivim in zmožnim osebam v komisiji za izdelavo novega zakona pa preš ene čenja niso izključena, zlasti če bi se komisiji postavili po robu člani komisije, ki zastopajo finančno stran novega zakona. Radi tega je naš Oblastni odbor v Ljubljani zaprosil vse gg. župane naše banovine z dobro utemeljenim pismom, da nam pri- skočijo v borbi za našo zmago s svojim ugledom in z vsemi svojimi razpoložljivimi močmi na pomoč, zlasti da se obrnejo s pismeno prošnjo in zahtevo na poslance svojega sreza, na g. bana in sreska načelstva, na slovenske ministre in senatorje, na senat in narodno skupščino, zlasti pa še na gg. ministra socijalne politike in ministra financ z zahtevo, da se čimprej uzakoni res socijalen in pravičen invalidski zakon, ker bo to služilo ne le v korist vojni žrtvi ampak tudi državi, posebno pa še občini, katerim bodo starejše in uboge vojne žrtve vedno v večje breme. Kljub temu, da smo tudi mi s svoje strani zaprosili v istem smislu vse gg. župane našega območja za podporo s prošnjo, da nas obveste, kaj so ukrenili na svojih sejah v naš prid, prihajajo le redki odgovori, ki bi nas zadovoljili, čeprav je med zaprošenimi gg. župani marsikateri, ki je grozote svetovne vojne skušal na lastni koži. K sreči pa najbrže ne tako, kakor mi, prizadeti. Spoštovani člani in članice: Ako s strani naših najbližjih, ki so nam dolžni pomagati, ni pravega razumevanja in pomoči, Vam svetujemo in to čimprej, ne samo siromašnim, ki lahko kmalu padete ali ste že v breme občini, ampak tudi takim, ki imate nekaj pod palcem, da stopite pred svojega župana, mu obrazložite svoje gorje in uljudno zahtevate, da Vas v smislu naših zahtev podpre ali pa da Vam preskrbi podporo iz občinskih sredstev. Slično bodo napravile vojne žrtve tudi po drugih srezih dravske banovine. Živi ne moremo v grob, če ni pravice, jo moramo izvoje-vati: Zato nismo trpeli, da bi umirali uboštva in lakote, ampak zato, da nam da domovina vsaj skromno priznnje — vsaj košček kruha dnevno. Celje. 1. Odbor ima na razpolago okoli 2000 m2 zemljišča poleg ceste, nasproti gostilne Pišek, ki leži med Celjem in Peharji. — Člani, ki bi na istega reflektirali, naj se zglasijo v pisarni. Proti gotovem plačilu ali pa s sigurnimi poroki proti mesečnem odplačilu se ta zemlja proda po 5 Din m2. 2. Naša tombola se je morala iz tehničnih zaprek, kot prireditve v Narodnem domu, nesigurno vreme in pa kratki dnevi v pozni jeseni, preložiti na spomlad. Kupljene tablice veljajo za to tombolo, kdor pa želi iste oddati, se mu v pisarni v Zdravstvenem domu ob uradnih dneh denar povrne. * 3 Oni naši revni člani, ki bodo v mesecu novembru t. 1. plačali članarino in naročnino za celo leto, dobijo po en tom-bolski dobitek v jestvinah, ki so v pisarni numerirane, tako da bo vsak dobil dobitek na številko, ki jo bo izvlekel, to pa dokler bo zaloga. Jestvine smo izločili iz tombolskih dobitkov, da se ne bi do spomladi pokvarile. Ljubljana. Člani in članice K. O. Ljubljana se odveščajo, da je premogovna akcija končana in se nova naročila ne sprejemajo več. Oni, ki so premog dobili in ki računa še niso poravnali, se naprošajo, da pridejo v društveno pisarno in plačajo dobavljeni premog, ker moramo račune zaključiti. Sevnica. Vsi tisti člani tuk. K. o., ki imate rešenja in pa, ki čakate na rešenja po lanski prijavi, pa ste podpore res potrebni, se NEMUDOMA zglasite pri tajništvu ter prinesite s seboj PREPIS REŠENJA in pa ubožno spričevalo. Krajevnemu odboru se je namreč posrečilo nekje izposlovati več izrednih podpor. Naši grobovi Krajevni odbor U. V. I. na Vrhniki sporoča, da je umrla vojna vdova Petrovčič Frančiška 25. februarja t. 1. Po moževi smrti se je mučila za svoj vsakdanji kruh sebi in svoji številni družini in si tako nakopala bolezen, ki jo je spravila v prerani grob. Naj ji bo lahka domača zemlja! Umrl nam je tudi dolgoletni član in odbornik, tovariš vojni invalid Peček Franc, Goričica p. Preserje. Bil je nam in svoji družini zvest tovariš. Prezgodaj nam ga je ugrabila kruta roka smrti. Bil je delaven. Lepo si je zgradil svoje malo posestvo, a ni mu bilo dano, da bi užival delo svojih pridnih rok. Moral je zapustiti vse, ženo in svojo ^1110 hčerko, ki sedaj žalujeta po njem. Umrl je 25. avgusta t. 1. Naj ti bo, drag! tovariš, lahka domača gruda! Vsem nam pa ostaneš v častnem spominu. Celje. V zadnjem času so odšli v večnost trije naši tovariši, in to: Drofenik Alojz 40%> invalid, se je kot šofer ponesrečil. Cizej Anton in Tratnik Jože oba 70°/o invalida z isto diagnozo: Paralizis ra-dialis, sta na posledici zadobljenih ran podlegla. Odbor je izgubil 3 redne člane, ki so bili že od začetka v organizaciji. Vsem rodbinam izrekamo iskreno sožalje, v tolažbo naj jim bo, da se morajo vsi težki invalidi prej ali slej preseliti v bolje posmrtno življenje, kjer ni nobenih bolečin več. KNIIŽEVNOST Naš Rod, I. številka letnika 37-38, je izšla. Izdaja to mladinsko revijo »Jugosl. učit. udruženje« že 9. leto. Letošnja prva i številka je pestra in lepa in jo bodo radi čitali tudi odrasli. Izdaja Udruženje vojnih Invalidov. Odgovorni urednik: Matej Jevak, Miklošičeva cesta št. 13 Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani, (predstavnik Albert Kolman).