V petek so na Bledu uradno odprli Viatorjev Park hotel. Na svečani otvoritvi so tudi številni udeleženci menili, da je arhitektom uspelo, da zgrajeni objekt ni porušil prirodnega ravnotežja Bleda. Sicer pa je Park hotel nedvomno pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj turizma pri nas. — A. Ž. — Foto:. F. Perdan Leto XXX. - Številka 42 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 31. 5. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. j Spet bodo zapeli <► it <► o <► <► o o n i o <► n "O O <► O O 1» <► <► O o u <► o o o o n <► <► <► <► O <► <► <► <> o krampi in lopate Ta teden bodo zapeli krampi in lopate na vseh slovenskih delovnih akcijah, razen na Goričkem, kjer bodo dela stekla konec junija. Več kot štiri tisoč mladih iz Slovenije in pobratenih mest, mladih delavcev, dijakov, študentov in pionirjev bo pomagalo pri razvoju manj razvitih območij v Sloveniji in pri odpravljanju posledic potresov. Štiri tisoč mladih se bo ob delu vzgajalo, spoznavalo in uresničevalo vrednote socialistične družbe, se učilo samoupravljanja in se vrnilo domov bogatejših za nova prijateljstva in spoznanja. Na Kozjanskem, kjer bodo mladi iz vse Jugoslavije pomagali pri odpravljanju posledic potresa in razvoju tega nerazvitega konca naše republike, bodo dela stekla v petek, 3. junija. Tega dne se bosta začeli tudi republiški delovni akciji Kožbana 77 in Slovenske gorice 77. Slavnostni začetek del na akciji Kožbana bo v Brdicah pri Kožbani, na akciji Slovenske gorice pa v Dornavi pri Ptuju. V nedeljo, 5. junija, bodo stekla dela na zvezni delovni akciji Posočje 77, na kateri bo tisoč brigadirjev iz vse Jugoslavije pomagalo pri gradnji cest, vodovodov, kanalizacije in gradnji telefona v obnovljene vasi. V nedeljo bo tudi slavnostni začeteft del na republiških delovnih akcijah Suha Krajina 77 in Brkini 77. Mladinska delovna akcija Goričko 77 pa se bo začela 24. junija v zgornjih Petrovcih. O akciji Posočje 77 smo v Glasu že pisali. Danes si oglejmo drugo največjo delovno akcijo v Sloveniji - Brkini 77. Na akciji Brkini 77 bo sodelovalo več kot 500 mladincev, ki bodo razporejeni v enajst delovnih brigad in bodo v štirih osem-najstdnevnih izmenah opravili obsežna dela na brkinskem območju, ki obsega sežansko in ilir-sko-bistriško občino. Tako se bodo brigadirji lotili 4 km dolgega vodovoda od Iliriske Bistrice preko Dobrepolja in Harij do Tominj, dogradili cestne odcepe za Kozjane in Podgrad — Potok, cestne propuste, podporne in oporne zidove na odseku Harije — Pregarje, obcestne odtočne jarke, uredili brežine in bankine na cestnem odseku od Vremske doline do Barke in Pregarij do Harij. Na 31 km dolgi brkinsko-slemenski cesti od Vremske doline do Harij, ki je bila narejana lani, bodo opravili vzdrževalna dela. Mladinci, ki bodo sodelovali na tej delovni akciji, bodo imeli urejeno naselje v Tatrah. Opravili bodo 30.000 delovnih ur v skupni vrednosti 1,590.000 din v sežanski občini, v ilirskobistriški občini pa 56.000 delovnih ur v skupni vrednosti 2,999.000 dinarjev. Skrb za ureditev naselja v Tatrah sta prevzela izvršna sveta obeh občin, ki bosta poskrbela tudi za prevoz brigadirjev na delo. Na delovni akciji Goričko 77 bodo sodelovali tudi gorenjski mladinci. Udeležili se bodo tudi vseh drugih delovnih akcij v republiki in tudi zvezne delovne akcije Niš 77. Sodelovali bodo na delovnih akcijah, ki jih organizira mladina pobratenih mest. Z gorenjskimi mladinci pa bodo na zvezne delovne akcije odpotovali tudi mladi s Koroške. L. Bogataj J ubile j tkM mešani ca TEKMOVANJE EKIP PRVE MEDICINSKE POMOČI - V nedeljo je bilo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju tekmovanje ekip prve medicinske pomoči iz kranjske občine, na katerem je sodelovalo 120 ekip. To je bilo najmnožičnejše tekmovanje doslej. Tekmovalce sta pozdravila predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in predsednik občinske organizacije Rdečega križa občine Kranj dr. Branko Stangl. Med gosti so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, JLA, republiškega Rdečega križa in štaba za civilno zaščito in ljudsko obrambo. Strokovna komisija pod vodstvom Janeza Sušnika je zmago prisodila prvi ekipi Žabnice. Druga je bila prva ekipa Ibija, tretja pa prva ekipa Senturske gore. Najbolje uvrščeni ekipi se bosta udeležili republiškega tekmovanja, ki bo 11. junija v Celju. Kranjčani branijo naslov republiškega prvaka iz leta 1975. (jk) — Foto: F. Perdan Sejem opreme in sredstev CZ Kranj — Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju bodo danes odprli peti sejem sredstev in opreme civilne zaščite. Ta pomembna in tradicionalna prireditev, ki je mimogrede povedano tudi edina tovrstna v državi, bo letos trajala do 5. junija. Neizkoriščene možnosti pri živini in mesu KRANJ — Medobčinski odbor Gospodarske zbornice Slovenije za Gorenjsko se loteva celovite obravnave sedanjih razmer v gorenjski klavniški in mesarsko-predelovalni industriji. Pri tem mora biti osnovno vodilo zbolj-ševanje razmer na tem področju in usklajevanje razvoja omenjenih panog na Gorenjskem z na- Ker so predelovalnice mesa razen redkih izjem na Gorenjskem neprimerne, kaže razmišljati o gradnji objekta s skladišči, ki bo kos najmanj polovici gorenjskih potreb po mesnih izdelkih CENJENI POTROŠNIKI! Vabimo vas na RAZPRODAJO po delno znižanih cenah raznega tekstilnega blaga: KRANJ — moška, ženska in otroška konfekcija — metrsko blago — perilo, pletenine in ostalo v BLAGOVNICI KOKRA KRANJ (pri Savniku), ki bo organizirana v dneh od 3. do 9. junija. Razprodaja bo zaradi predvidene adaptacije poslovnih prostorov. Blagovnica bo 1. in 2. junija zaprta. črti, za katere se odločamo v republiki. Na Gorenjskem deluje 6 klavnic s predelovalnicami mesa, 8 zasebnih mesarjev in precejšnje število mesnic ter prodajnih mest za meso in mesne izdelke. Doma vzredimo polovico potrebne goveje živine, pri prašičih pa je odstotek precej nižji. Zato kaže prirejo živine povečati. Povečanje bi lahko v tem trenutku doseglo najmanj 20 odstotkov. Velike neizkoriščene možnosti se nam ponujajo tudi pri mesu. Na Gorenjskem ga letno potrebujemo 15.000 ton, sami pa ga zmoremo le 9000 ton, čeprav so klavniške zmogljivosti neprimerno večje! Enako nesorazmerje beležimo tudi pri mesni predelavi in proizvodnji mesnih izdelkov. 9000 ton jih potrošimo na Gorenjskem, doma pa jih imamo le 3500 ton. Zmogljivosti klavnic so torej dovolj velike, vendar jih bo treba urejevati in opremljati v skladu s higienskimi in tehničnimi predpisi. Slabše je pri mesnih predelovalnih obratih. Kranjski in škofjeloški obrat sta na meji dovoljenja za obratovanje. Le radovljiški predelovalni obrat je izjema. Razen tega so mesni predelovalni obrati na neprimernih lokacijah, ki onemogočajo kakršnokoli modernizacijo ali širitev. Zato se kot edina rešitev ponuja gradnja osrednjega gorenjskega mesarskega obrata s predelovalnicami in vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti. Obrat bi moral biti tak, da bi bil kos najmanj 50 odstotkom gorenjskih potreb po mesu in mesnih izdelkih. Izračuni kažejo, da bi bil v prvi fazi nujen predelovalni obrat, ki bi na dan ponudil trgu 20 do 25 ton mesnih izdelkov. Skofjeločani so se že lotili tega problema. Pri Institutu za higieno živil v Ljubljani so naročili izdelavo programskih zasnov industrijskega mesarskega obrata na Gorenjskem. Te problematike se je lotil tudi gorenjski zbornični odbor, ki bo skušal oblikovati kratkoročna in dolgoročna stališča do tega vprašanja. Pozoren kaže biti tudi na specializacijo in delitev dela ter na enoten nastop na trgu, hkrati pa bo treba uskladiti stališča do splošnega razvoja te panoge na Gorenjskem. J. Košnjek V. MEDNARODNI SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE od 30. maja do 5. junija Naročnik: Naša beseda 77 • V soboto zvečer se je v Medvodah in v Pirničah končala I sklepna prireditev Naša beseda 77, tridnevno srečanje in nastopi otroških in mladin-^skih gledaliških in recitator-^ skih skupin, skupin za izrazni ples in balet ter izbranih lutkovnih skupin iz vse Slovenije. Dobro organizirana sklepna prireditev je pokazala, da se Naša beseda širi na vsa slovenska področja, oživlja amatersko gledališko dejavnost in spodbuja mladino k kulturnemu ustvarjanju. Na letošnji Naši besedi je nastopilo 62 otroških in mladinskih skupin. Slavje na Jančah Ko je v soboto nekaj po 10. uri poletela v zrak rdeča raketa in, ko so »zaprasketale« prve puške in se je začel partizanski napad, ki so ga prikazali pripadniki teritorialnih enot ljubljanskih krajevnih skupnosti, se je na Jančah začela proslava v počastitev Titovih jubilejev in jubilejev naše partije ter 35-obletnice boja, ko je na tem kraju II., grupa odredov izbojevala pomembno zmago. Slavja so se udeležili najpomembnejši predstavniki naše republike, preživeli borci in aktivisti in več tisoč občanov. Slavnostni govornik je bil predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Poudaril je, da je na Jančah nemški okupator sicer preprečil prodor partizanskih enot na Štajersko, vendar so partizani s spretnim manevriranjem onesposobili veliko sovražnikov in se prebili iz obroča. Hkrati pa so pokazali, da se je tako rekoč na pragu Ljubljane že razvila močna partizanska vojska. Tekmovanje klubov OZN V soboto se je v veliki dvorani Rdečega križa Slovenije v Ljubljani z zmago osnovne šole Franc Osojnik iz Ptuja in z zmago gimnazije Poljane iz Ljubljane med srednjimi šolami, končalo veliko kviz tekmovanje klubov OZN. Tekmovanja, ki je potekalo ves marec, april in maj, se je udeležilo približno 200 ekip. Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja o neuvrščenosti, vojaških blokih in delu organizacije OZN. Cankarjeva nagrada Stoosemintrideset dijakov in učencev iz vseh slovenskih šol se je v soboto dopoldne zbralo v ljubljanski poljanski gimnaziji in tekmovalo zalani ustanovljeno nagrado iz znanja materinščine, ki so jo poimenovali po Ivanu Cankarju. Temeljna tema letošnjega tekmovanja, ki je potekalo v treh težavnostnih stopnjah, je bila »Odmevi boja koroških in primorskih Slovencev za osnovne človekove pravice v novejši slovenski literaturi«. Spisi, napisani na to temo, so pokazali, da se mlada generacija zelo zanima za boj naših zamejskih rojakov. Parada mladosti S parado mladosti in z nastopom več kot 1.400 mladih iz Hrastnika in vojakov celjske vojašnice heroja Rajka je hrastniška mladina v soboto proslavila letošnje jubileje. Mladinci so prikazali razvejano dejavnost v organizacijah, društvih, svoje vključevanje v SLO in družbeno samozaščito, delo v brigadah, na delovnem mestu in v šolah. Ob tej priložnosti so v organizacijo ZSMS sprejeli 170 hrastniških pionirjev. Francoski radio o Titu Francoski radio je v soboto posvetil posebno dveurno oddajo predsedniku Titu in Jugoslaviji. Oddaja je podala prerez narodnoosvobodilnega gibanja in razvoj nove Jugoslavije. Soboto so učenci in učitelji 6 osnovnih šol in gimnazije v kranjski občini izkoristili za preverjanje svoje obrambne pripravljenosti. Med najvažnejšimi nalogami, ki so jih reševali na osnovnih šolah, je bila izpraznitev šolske stavbe ob alarmu in odhod na predvideno ozemlje oziroma v zaklonišče, organizacija življenja v naravi, vključevanje raznih dejavnosti, spoznavanje orožja ter preskus lastne pripravljenosti in sposobnosti za obrambo. Posnetek je iz osnovne šole Simon Jenko. (Ib) — Foto: F. Perdan Tekmovanje ekip prve pomoči Radovljica — Ob strokovni pomoči oddelka za ljudsko obrambo radovljiške občinske skupščine in zdravstvenih delavcev so člani občinskega štaba za civilno zaščito in občinskega odbora rdečega križa 19. in 20. maja na Bledu in v Radovljici uspešno pripravili letošnje tekmovanje ekip prve pomoči iz radovljiške občine. Pomerilo se je 65 ekip s 500 pripadniki civilne zaščite; in sicer je bilo 36 ekip iz krajevnih skupnosti in 29 iz organizacij in temeljnih organizacij združenega dela. Tekmovalci so se pomerili v tako imenovani triaži, v praktičnih vajah in nuđenju prve pomoči poškodovancem. Najuspešnejša je bila ekipa Veze- Obisk Skofja Loka - V četrtek, 12. maja, je obiskalo Gorenjsko in bližnje sosedne primorske kraje 52 članic zveze koroških žena. Na izletu so bile žene iz Bilčovsa, Šentjanža, Sel, Borovelj, Celovca in drugih krajev v dolini Roža. Poleg sedmih odbornic zveze je bila med njimi tudi žena znanega koroškega partizana in borca Karla Prušnika-Gašperja. Gostje iz sosednje Koroške, vodil jih je dober poznavalec teh krajev in Sporazumevanje v radovljiški občini Radovljica — Pri občinski konferenci socialistične zveze v Radovljici se je prejšnji teden sestal koordinacijski odbor za planiranje. Na seji so razpravljali o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih načrtov do 1980. leta v občini. Strinjali so se s sedanjimi predlogi sporazumov in sklenili, da bodo izdali 11.000 izvodov posebnega tiskanega gradiva, v katerem bodo povzetki vseh samoupravnih sporazumov in srednjeročnih programov samoupravnih interesnih skupnosti. Gradivo bodo dobili vsi zaposleni v združenem delu in v krajevnih skupnostih, nato pa se bodo začele javne razprave, ki bodo trajale od 6. do 14. junija. Po končanih javnih razpravah pa naj bi samoupravne sporazume tudi podpisali. Razprave bodo organizirale sindikalne organizacije in krajevne konference socialistične zveze. JR Preveč administriranja Radovljica — Pred dobrim tednom se je pri kulturni skupnosti Radovljica sestal odbor samoupravne delavske kontrole in podal poročilo delegatom skupščine. Ugotovili so, da so bile začrtane programske naloge v glavnem uresničene. Hkrati pa so poudarili, da je pri delu še vedno preveč administriranja. Temu je velikokrat krivo nenehno spreminjanje metodologije. Zato se kaže nezadovoljstvo tudi v združenem delu zaradi zapletenega dogovarjanja in sporazumevanja pri določanju sredstev za kulturo in druge oblike skupne porabe. Prav ta zapletenost pa je največkrat tudi kriva ugotovljeni neaktivnosti delegatov zbora uporabnikov. Odbor je tudi ugotovil, da je bilo razporejanje sredstev in gospodarjenje usklajeno z zakonskimi predpisi in sporazumi in da je bilo vedno prisotno varčevanje. Zato tudi niso bili upravičeni očitki glede likovne oziroma galerijske dejavnosti in pomoči amaterskim društvom. nine Bled. Na druga mesta pa so se uvrstile ekipe Žito - TOZD Triglav Lesce, Sukno Zapuže, hotel Krim Bled, Kemična tovarna Podnart, Veriga Lesce, KS Mošnje, hotel Jelovica Bled, KS Srednja vas-Češ-njica, hotel Toplice Bled, Park hotel Bled, SDK in Ljubljanska banka Radovljica, KS Bled, Iskra Otoče, Plamen Kropa, KS Bohinjska Bistrica (II. ekipa), KS Bohinjska Bistrica (III. ekipa) GG Bled in druge. Tekmovanje si je ogledalo tudi 58 aktivistov rdečega križa iz krajevnih organizacij RK v varaždinski občini, ki so bili takrat na prijateljskem obisku pri občinski organizaciji RK Radovljica. zena prijatelj Korošcev Silvo Ovsenik, so si najprej ogledale nove proizvodne in poslovne prostore podjetja za predelavo plastničnih mas »Termo-pol« v Sovodnju, nato pa so se napotile na ogled znane partizanske bolnišnice »Franja« v soteski Pa-sica v Cerknem. Po ogledu edinstvenega spomenika iz naše narodnoosvobodilne borbe in kratkem ogledu partizanskega Cerkna so se žene s Koroške ponovno napotile proti Škofji Loki. Tu so si najprej z zanimanjem ogledale proizvodne prostore Gorenjske predilnice. Za večino od njih je bilo to posebno doživetje. Po kosilu na škofjeloški Nami pa je sledil ogled muzeja na škofjeloškem gradu. Tu je gostje s Koroške pozdravil tudi predsednik občinskega odbora ZZB NOV Skofja Loka Ferdo Tolar in jih popeljal po oddelkih muzeja NOB. Nazadnje so žene s Koroške že v poznih popoldanskih urah obiskale še Selško dolino in partizanske Dražgoše. Vrh spomenika v Dražgo-šah jim je potek legendarne draž-goške bitke in njen pomen obrazložil udeleženec bitke — borec Cankarjevega bataljona — Milan Zakelj. Zveza koroških žena namerava podobne izlete po krajih znanih iz zadnje vojne vihre pri nas in po znanih mestih Slovenije pripravljati tudi v prihodnje. Kajti zanje je izredno veliko zanimanja. -jg r Priprave na volilne konference Radovljica — Na zadnji seji komiteja občinske konference zveze komunistov v Radovljici so med drugim razpravljali tudi o pripravah na volilne konference ZK in ocenili dosedanje evidentiranje kandidatov za nova vodstva ZK v občini, na Gorenjskem in v republiki. Od 85 osnovnih organizacij ZK v občini so v 65 že evidentirali prek 200 kandidatov in sicer 54 za člane komiteja občinske konference ZK, 25 za člane medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko in 10 kandidatov za republiške organe zveze komunistov. Opozorili so, da je pri oblikovanju kandidatnih list treba bolj upoštevati razredno opredeljenost kandidatov, kar narekuje večji izbor neposrednih proizvajalcev, žena in mladine. Sprejeli so tudi rokovnik za volilne priprave, ki naj bi bile v občini končane do konca septembra. Do novembra pa bi morale biti volitve v osnovnih organizacijah ZK in v občinski konferenci. JESENICE V sredo, 1. junija, bo v konferenčni sobi skupščine občine redna seja izvršnega sveta, na kateri bodo razpravljali o soglasju k predlogu pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo upravnih organov skupščine občine, o razpisu Prešernovih nagrad za leto 1977, o predlogu vodenja registra prebivalstva in o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. KRANJ V četrtek, 2. junija, ob 6. uri bo razširjena seja izvršnega odbora skupščine izobraževalne skupnosti Kranj. Predsednica odbora Pepca Jež, ki sejo sklicuje, predlaga za dnevni red obravnavanje samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana izobraževalne skupnosti Kranj, financiranje v letu 1977, problematiko prostorov za skupne službe SIS, poročilo o obisku delegacije prosvetnih delavcev Kranja v Rivoliju in dogovor za sklic skupščine izobraževalne skupnosti Kranj. L. B. Na 18. redni seji se bo v četrtek, 2. junija, sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Na seji bodo razpravljali o organizaciji in poteku javne razprave o splošni in skupni potrošnji v občini in o pripravi na javne razprave o uresničevanju stališč in sklepov o telesni kulturi. Na dnevnem redu pa je tudi poročilo o srečanju skupin in krajanov Dvorovi-Preddvor. A. 2. RADOVLJICA Včeraj se je na 86. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Pred jutrišnjo sejo vseh zborov občinske skupščine so razpravljali o letošnji splošni in skupni porabi v občini, o gibanju gospodarstva v letošnjem prvem tromesečju, nadalje o realizaciji proračunskih izdatkov in dohodkov za obdobje od januarja do aprila letos in o izvajanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju. A. Z. TRZIĆ V četrtek, 26. maja, je bilo v Tržiču posvetovanje predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL, predsednikov osnovnih organizacij sindikata, vodij delegacij in poslovodnih organov organizacij združenega dela. Na posvetovanju so razpravljali o programih družbenih dejavnosti za srednjeročno obdobje in o pripravah na bližnje volitve. Na posvetovanju so opozorili na številne nejasnosti pri srednjeročnem načrtovanju razvoja družbenih dejavnosti, saj za nekatere skupnosti s tega področja še ni znano, kolikšne potrebe načrtujejo. To ovira dogovarjanje in sporazumevanje. V razpravi o pripravah letošnjih javnih razprav o programih družbenih dejavnosti so menili, da so pri tem najodgovornejši osnovne organizacije sindikata in poslovodni organi. Ko so v Tržiču obravnavali priprave na bližajoče se volitve, so menili, da kaže odstranjevati pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri zadnjih volitvah in opozorili na marsikdaj zapletene postopke. Pretekli teden je bila v Tržiču seja komisije za družbenoekonomske odnose pri komiteju ZKS. Člani komisije so obravnavali investicijsko politiko v tržiški občini in ocenili, da lanski plan investicij ni bil uresničen. Vzroke za to kaže iskati v splošnem gospodarskem položaju, v usmeritvi združenega dela, da se pri investiranju opira predvsem na svoja sredstva in manj na bančna, in v pomanjkanju razvojnih programov po delovnih kolektivih. Tržiška občina je v tem pogledu na repu Gorenjske. Letošnje tržiške investicije naj bi sicer dosegle lansko raven, vendar je to upoštevajoč potrebe premalo. -jk Jesenice — V dneh od 16. do 21. maja je občinski komite ZKS Jesenice organiziral že drugi oddelek A programa politične partijske šole v tem letu. 31 slušateljev je uspešno zaključilo program šole iz temeljnih znanj marksistične misli. V soboto, 21. maja, pa so se slušatelji politične partijske šole kot pohodna enota udeležili proslave ob dnevu mladosti na Pristavi. — Foto: J. Z. Klinični center v Ljubljani TOZD inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik razpisuje v šolskem letu 1977/78 naslednje štipendije: 1. na višji šoli za zdravstvene delavce — oddelek za medicinske sestre III. letnik 5 štipendij II. letnik 2 štipendiji I. letnik 3 štipendije 2. na srednji šoli za medicinske sestre IV. letnik 9 štipendij III. letnik 9 štipendij II. letnik 11 štipendij I. letnik 20 štipendij 3. na šoli za laboratorijske tehnike III. letnik 1 štipendija Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik — odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. K vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS in jo ni treba kolkovati, naj kandidati predložijo: — za prvi letnik srednjih šol fotokopijo ali overovljen prepis spričevala o opravljeni osemletki; — vsi ostali fotokopijo ali overovljen prepis spričevala zadnjega letnika oziroma potrdilo o opravljenih izpitih in vajah z ocenami in frekventacijsko potrdilo; — vsi kandidati morajo predložiti tudi potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1976 (obrazec 0,12). Upoštevali bomo vloge kandidatov, ki bodo prispele na navedeni naslov do 15. 7. 1977 in katerim bodo priloženi vsi zahtevani dokumenti. Združevanje dela in sredstev i v Selški dolini Niko Žumer, dobro znan Železnikom in vsej Selški dolini, nekdanji aktivni javni delavec, pripoveduje o združevanju dela in sredstev v Selški dolini ŽELEZNIKI - Niko Žumer izhaja iz obrtniške družine in je kot obrtnik že pred vojno posegel v vsa področja javnega življenja Doline. Po vojni je kar najbolj aktivno sodeloval pri vzponu industrije, s svojimi sodelavci je dosegel, da je našlo zaposlitev dva tisoč delavcev, ki ■o pred vojno delali šestdeset ali te manj ur mesečno. »Kako ocenjujete združevanje dela in sredstev v Železnikih?« »Dvainsedemdeset let sem star in odkar pomnim, smo s skupnimi Oiočmi veliko dosegli. Ze pred vojno srno na zadružnem principu ustanovili Lesno produktivno zadrugo, ki je nastala iz združenih sredstev in dela. Po vojni smo združevali vse, kar smo imeli in ustanovili Kovinarsko zadrugo Niko. Razvoj je pokazal, da smo dobro začeli, saj je Niko postal oče in vzorec podjetij Iskra — elektromotorji, Tehtnice, Kovinoplastike v Ložu in Inkopa v Kočevju ter drugih. Mislim, da je novi zakon o združenem delu sad razvoja in naših hotenj in je uzakonil vse tisto, kar smo želeli in delali že dolga leta.« »Kaj mislite o druževanju po mestih in vaseh Selške doline?« »Pred dobrim mesecem sem na referendumu potrdil svoje prepričanje, da moramo tudi za krajevne potrebe združiti ne le denar, ampak tudi delo. Referendum je uspel in po vsej Dolini smo glasovali za ureditev cest in poti, za otroški vrtec in za igrišča. V tem programu pa pogrešam regulacijo Sore. Sicer pa tako združevanje ni nič novega, saj smo že takoj po vojni in še dolga leta po njej z združenimi močmi, udarniško in s finančnimi prispevki podirali ruševine, gradili šole, zdravstveni dom, tovarne, javno razsvetljavo, vodovod, kanalizacijo in plavalni bazen. Sicer pa razvitost Doline in neslute-ni napredek v zadnjih tridesetih letih kaže, da je vse to lahko sad skupnih prizadevanj — združevanja dela in sredstev.« »Precej se ukvarjate z zgodovino Selške doline, saj sodelujete pri Loških razgledih in drugih publikacijah. Do kam v zgodovini sega medsebojna pomoč, združevanje dela in sredstev v vaši dolini?« Kmečke žene se povezujejo Skofja Loka — Pregled dejavnosti aktivov zadružnic pri škofjeloški Kmetijski zadrugi, predavanje Ivanke Malovrh o delegatskem sistemu, oblikovanje osrednjega odbora žena-zadružnic pri zadrugi in sprejem delovnega programa za prihodnje so bile tečko dnevnega reda sestanka predsednic aktivov zadružnic škofjeloškega območja, ki je bil v petek, 13. maja. Čeprav delujejo aktivi zadružnic večinoma šele dobro leto, ne gre prezreti njihovega pomena pri vključevanju kmečih žena v samoupravo Kmetijske zadruge, pri izobraževanju žena in pomoči pri vsakodnevnem delu in končno tudi pri družabnem življenju, od katerega je bila kmečka žena pogosto odtrgana. Veliko koristnega za kmetijsko proizvodnjo in za delo v kuhinji so se naučile žene na predavanjih, ki jih je organizirala škofjeloška zadruga ali aktivi zadružnic, oblikovani po proizvodnih okoliših. Zadruž-nice ocenjujejo pozitivno tudi izlete in ekskurzije, ki so bili vedno združeni z ogledom naprednih kmetij ali kmetijskih proizvodnih obratov in obiski slovenskih zanimivosti. Marsikaterea žena, posebno tista iz odročnejših krajev, se je na teh izletih prvič kopala v bazenu in spoznala morje in našo obalo. Takšni izleti in predavanja, še posebno pa prireditve, ki so jih aktivi zadružnic v škofjeloški občini pripravili ob Dnevu žena, Novem letu ali drugih praznikih, so obenem tudi priložnost za veselje, medsebojno spoznavanje kmečkih žena in tudi za izmenjavo izkušeni] za vsakdanje delo. Takšno delovanje in udejstvo-vanje vsakič učinkoviteje prepričuje družbo o enakovrednosti kmečke žene in maši usta tistim, ki še vedno menijo, da mora kmetica ostajati doma in zdeti v hlevu ali ob štedilniku! Aktivom še večkrat ponagajajo težave. Čeprav vlada med večino kmečkih žena za delovanje v aktivih zanimanje, pogosto zanj zaradi obilice dela nimajo časa. Zato kaže v prihodnje delovanje strniti čimbolj v iesenski, zimski in deloma zgodnji spomladanski čas. Predstavnice aktivov kaže v prihodnje vključiti tudi v odbore proizvodnih okolišev kmetijske zadruge. Takšno sodelovanje med zadružnimi organizacijami in zadružnicami utegne veliko pomagati pri uveljavljanju kmečke žene, še posebno pri pokojninskem zavarovanju in nadomestilih za porodniški dopust. J. Košnjek »Prve zametke združevanja srečujemo že daleč v zgodovini, pri manjših javnih delih. V zgodovini naše doline pa so bili Železniki in okolica kot dva različna svetova. Purgarski železnikarji so živeli in delali čisto po svoje, kmečka okolica pa je imela drugačen način dela in drugačen socialni status. Stoletja sta se ta dva svetova ohranjala in celo negovala vsak svoje posebnosti in šele v drugi polovici prejšnjega stoletja najdemo prve sledove združevanja naporov in denarja okoliša-nov in Železnikarjev. Ze zaradi bližine so skupno gradili cerkev, začeli hoditi v isto šolo in zaradi železarske krize so se Železnikarji pri delu pomešali z okoličani pri priložnostnih delih - pri gradnji cest, regulaciji voda, pri spravilu lesa v Jelovici. Do še večjih združevanj delavcev in kmečkih ljudi je prišlo pri novih delovnih mestih v Lesno produktivni zadrugi. Povojni razvoj industrije je omogočil zaposlitev Zeleznikarjem in okoličanom in tako so padle ograje med Železnikarji in prebivalci v okolici. Nasprotovanja so le še šala, ko podražijo okoličani Železnikarja z vprašanjem, kje ima kanglico. Združevanje dela in sredstev je »kvas« novega ambienta, nove miselnosti in naprednejšega obravnavanja dela, sadov dela, kulturnega in političnega razvoja doma in v svetu. Vsak napredek izzove reakcijo, ki jo premagujemo z načeli združevanja. Prav zdaj smo pred zaklju-čitvijo del' pri novem kovinskem obratu. Kronist pa bo žal moral ohraniti dokaze večletnih nasprotovanj in celo groženj posameznikov iz Škofje Loke. Nasprotniki so se oglasili ob naši kinodvorani, obnovi kulturnega doma in kopališča, kar ni prav. Cas je, da se ti glasovi utišajo in se prisluhne delavnosti in naprednim prizadevanjem v krajevni skupnosti Železniki, ki jo tako manife-stativno izpoveduje nedavni referendum o našem samoprispevku.« F. Kotar V četrtek, 26. maja, so v kranjskem Domu JLA odprli razstavo Tito na Gorenjskem, ki sta jo v počastitev jubilejev partije in Tita pripravila Fotokino klub Janez Puhar iz Kranja in Dom JLA Kranj. Otvoritve sta se udeležila i tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in komandant I vojašnice Stane Žagar Kranj polkovnik Momčilo Marjanac. O pomenu raz-I *tave je govoril inž. Lojze Zibert. (jk) — Foto: F. Perdan i Rekli so ... Ko je na nedavnem seminarju v Gozd Martuljku predsednik jeseniške občinske skupščine Slavko Osredkar izredno zanimivo govoril o našem družbenopolitičnem sistemu in obenem tudi o nedoslednostih in problemih, ki se vsakodnevno pojavljajo, je med drugim dejal: »Tudi organe občinske skupščine, upravo, bo potrebno ustrezneje organizirati. Res je, da je v organizaciji in v delu še veliko zastarelega. A ob tem se pojavljajo pereči kadrovski problemi, kader veliko raje odhaja in se zaposluje v gospodarstvu. Čeprav pravijo, da občinska uprava ,n'č ne dela', je pa le malce nena-vmdno, da nihče noče ,n'č delat' v občinsko upravo.. . druge kraje našega zamejstva, «a primer v Trbiž, na Višarje, Belopeška jezera, Gradec... Na slovenskem Koroškem, v Beneški Sloveniji, na Tržaškem je še toliko lepih in zanimivih krajev, « bi jih radi spoznali. Potnikov za take izlete prav gotovo ne bi manjkalo. Saša Pretnar, Podbrezje Bil je lep sončen dan 21. maja, ko smo se zbrali pred kinom Center invalidi iz Kranja in Maribora in se skupaj odpeljali po lepi Selški dolini v Dražgoše. Tam smo si ogledali spomenik in vas, ki je po vojni obnovljena. Potem smo se odpeljali v Železnike in obiskali tovarno Iskro, nato pa še v Alples, kjer so nam pripravili dobro kosilo. Ob zvokih tovarniškega orkestra in veselem petju je popoldne prehitro minilo. V imenu vseh udeležencev se prav lepo zahvaljujem organizatorjem izleta z željo, da bi se v tako veselem razpoloženju še večkrat srečali. Marija Rahne, Predoslje SLOVENSKE ŽELEZARNE -ŽELEZARNA JESENICE z n.sol.o. Cesta železarjev 8 - 64270 JESENICE razpisuje za Šolsko leto 1977/78 Stipendije: 1. Poklicna kovinarska, metalurška in elektro šola strojni mehanik 45 ključavničar 10 orodjar 5 strugar 20 vodovodni instalater 5 obratni elektrikar 30 2. Šola za metalurške delavce talilec v črni metalurgiji 15 valjavec 15 žičar 15 hladno valjavec 20 Kandidati morajo prošnji za štipendijo priložiti: — natančno izpolnjen obrazec 1.64, ki ga je izdala DZS (prošnja za štipendijo), pri podatkih o dohodkih je treba upoštevati osebne dohodke za leto 1976; — prepis zadnjega šolskega spričevala; — izjavo, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju. Prošnje je treba poslati najkasneje do 1. 7.1977 na naslov: Slovenske železarne - ŽELEZARNA JESENICE, kadrovski sektor, 64270 JESENICE. LIKOVNA DELA O NOB Radovljica — V počastitev jubilejev partije in Tita je v Šivčevi hiši v Radovljici razstava likovnih del Albina Polajnarja, Janeza Ravnika, Marije Vovkove in Antona Plemlja na temo NOB. Razstava bo odprta do 26. junija vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. GOSTOVANJE LUTKARJEV PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA V ZRN V prvih dneh junija bodo lutkarji Prešernovega gledališča gostovali v Zvezni republiki Nemčiji z uspelima uprizoritvama J. Streda: JANKO IN METKA in K. Novak: RDEČA KAPICA. Predstave so organizirane za najmlajše občinstvo naših zdomcev. Istočasno bodo kranjski lutkarji pripravili za animatorje kulture naših klubov v ZRN kratek lutkovni seminar, tako da bi v bodoče lahko sami pripravljali lutkovne predstave. Kranjski lutkarji jim bodo zato pustili brezplačno nekaj najosnovnejše dekoracije ter lutk. Gostovanje v ZRN sta pripravila SZDL Kranj ter Prešernovo gledališče. M. L. J) V TRŽIČU TEKMOVANJE PIHALNIH ORKESTROV - Zveza pihalnih orkestrov Slovenije in Zveza kulturnih organizacij tržiške občine sta pripravili v soboto, 28. maja, v Tržiču tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov, na katerem so sodelovali godbeniki iz Lesc, Jesenic, Medvod, Gorij, Mute ob Dravi, Kranja, Zidanega mosta in Tržiča. Najbolje so se odrezale godbe iz Kranja, Jesenic (na fotografiji) in iz Tržiča. Tekmovanje je bilo združeno s proslavo 50. obletnice delovanja tržiškega pihalnega orkestra. Gostje na prireditvi so bili člani pihalnega orkestra Stahlklang iz Borovelj, ki so pred tekmovanjem pripravili polurni koncert, (jk) — Foto: F. Perdan Po statistiki, ki jo je objavljal lokalni časopis v nadaljevanjih, obiskujem kot »sloj uslužbencev lokalni hram boginje Talije« komaj ena in pol krat letno. V poprečju! Pretresen nad žugajočim kazalcem statistika, ki je javno namigoval na mojega stanu kulturno sramoto, sem usmeril svoj korak k boginji Taliji, da me kulturno osvesti, duhovno napolni in sploh notranje bogati. Razširil bom roke, odprl prazno, s pajčevinami prepredeno dušo in pustil bogastvu da se zrine noter vame. Nekaj časa sem ves zbegan taval po mestnih ulicah in srečaval same kulturne sramotitelje le debelo so zijali, ko sem jih spraševal o lokaciji Talijinega hrama. Nazadnje je poštar na vogalu ulice, brihten mož, pogruntal, da bo tako imenovani hram najbrž lokalni teater. Drugih kulturnih ustanov itak ne premoremo: še knjižničar se je zaradi osebnih zakonskih zmot in zablod neusmiljeno zapil in zaklenil ves knjižni fond, opero pa šele načrtujemo. V avli hrama, kjer je meni smrdelo po zelju, tukajšnjim bogovom pa je zelje kaj veš kako redka specialiteta, se nas je ob blagajni hotelo prerivati pet od statistike okrcanih skesancev sloja uslužbenci. Kaj brž pa smo sklonili glave, kajti blagajničarka za zamazanim okencem nas je prikovala »na mestu mirno« s srda polnim pogledom. Vsa vzvišena in mogočna kot boginja Talija nas je, brezbožnike nesrečne, gromko poučila, da je treba za premiero vstopnice rezervirati. Ponižno smo klonili, se potuhnili po kotih, čakajoč na zemeljski čudež, da nam vendarle uspe izprositi premiersko vstopnico. Stali smo kot starogrški kipi, zroč v umazana avlina tla, v motna izložbena okenca z orume-nelimi fotografijami najbrž literarno zgodovinsko pomembnih predstav lokalnega teatra in v blagajniško boginjo Talijo. Vse tako častitljivo staro, vse, vključno s Talijo za okencem tako neštetokrat uporabljeno, živa priča tukajšnjega vrvenja, delavnosti, množičnosti! Kako ne bi zardeval zaradi svojega sramotnega ena in pol kratnega poprečja! V hramu boginje Talije V tem svetu smo bili kot užaloščeni pogrebci ob krsti. Nismo se upali motiti niti ob hrupnem prihodu desetih kulturnih osveščencev z rezervacijami. Ko je odracal za njimi v parter še enajsti, je blagajniška boginja široko zazehala, dvakrat gromko kihnila, nakar nam je milostno pomigala. Z veličastno kretnjo vsemogočnega odpuščanja je odtrgala iz zajetnega bloka še neprodanih vstopnic pet balkonov. Tam smo se zdrenjali lepo po vrsti v zadnji kot, kar je vseeno, saj smo dobro videli prek praznih sedežev. Tiščali smo plašče v naročju, da si v peklenskem mrazu ogrejemo vsaj noge in zavidali enajstim kulturnim glavam v parterju njihovo osveščenost. Ko je trikrat pozvonilo, je žalostno pokukala izza zavese na odru skuštrana moška glava, tihoto hrama pa je zmotila le še Talija iz blagajne, ki seje ropotaje nameščala na dva prva sedeža v parterju. Bila je neka sila tragična stvar: če igralci niso množično klečali, so se v monologih drli kot srake, preklinjali in padali v nezavesti. Glavni tragik, najhujši kričač, se je v najbolj tragičnem trenutku tako pristno opotekal po odru kot bi se vrnil s celonočne krokarije. Da bi podkrepil vso svojo fizično in psihično bol je nesrečnik klonil — z balkona smo dobro videli — naravnost v naročje šepetalke pod odrom. Zatulila je kot obstreljena volkulja. Še tragiki na odru so se vidno zdrznili ob smrtonosnem kriku ranjene živali in za hip prekinili svoje rokovnjaštvo. Ko je obstreljena volkulja nehala cviliti, je bila sposobna nadaljevati svoje kulturno poslanstvo in so se lahko razživeli tudi tra- fiki na odru. Vzdržati se ni moglo to solzno ljudstvo niti pri jedi, kar je ilo še najbolj razumljivo. Z balkona se je dalo videti, da so z žlicami zajemali kar v prazno. Ni čudno, da so bili sestradani, vsi krvoločni in divji v pričakovanju popremierske pojedine, ki jo je v bifeju hrama pripravljal kaj veš kateri bog. Počasi sem čutil, da se mi duša kulturnih pajčevin in duhovne prašine obupno kolje na dvoje. Bogastvo je ostalo zunaj, ni me hotelo. Zmogel sem le še toliko pobožne vdanosti kulturnega sramotitelja, da sem jo plaho in neslišno pobrisal. Lepe muze Talije pa ni bilo ne na umazanem stopnišču in ne za I podivjanim lokalnim odrom. Skrila se je ali pa je zaradi visokih vzdrževalnih stroškov zapustila svoj zanemarjeni podeželski hram. Pri tisti priči sem odpovedal statistični lokalni časopis s priphmbo, da sem subjekt sloja uslužbenci, ki bo od jutri naprej gost hrama boginje Talije nič in pol krat letno. V poprečju! D.Sedej . Toubkal (4165 m) Pisali smo že, da je bila v petek, 20. maja, na Bledu svečana otvoritev velikega golf igrišča; prvega te vrste v Jugoslaviji. Po otvoritvi pa se je začel mednarnodni Press golf turnir, ki so se ga udeležili tuji novinarji in tekmovalci in člani domačega golf kluba. V A kategoriji je bil prvi Pfister (Švica), drugi pa Mirko Vovk (golf klub Bled). V B kategoriji pa je bil prvi Marko Vovk (golf klub Bled — star 12 let in pol), drugi pa Polde Pernuš. Ekipno je zmagal golf klub Bled, druga je bila ekipa ZRN, tretja pa ekipa Avstrije. Na turnirju je sodelovalo prek 130 tekmovalcev. Prehodni pokal je že drugič osvojila ekipa golf kluba Bled. Svečana razglasitev rezultatov je bila v hotelu v Podvinu. Hotel Podvin je tudi podaril prehodni pokal. — A. Ž. — Foto: F. Perdan VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD KRANJ Objavljamo več prostih delovnih mest varuhinj Pogoji: — starost najmanj 17 let — dokončana osemletka — šola za varuhinje oziroma vpis v šolo Delo je za določen čas z deljenim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1977 oziroma po dogovoru. Kandidatke morajo imeti nagnjenje in sposobnost za delo z otroki in biti urejena osebnost. Rok za prijavo je 15 dni po objavi na Vzgojno varstveni zavod Kranj, Cesta St. Žagarja 19. Tekmovanje v ulovu rib Kranj — Ribiška družina Kranj, ki bo letos v okviru 30-letnice obstoja in zares uspešnega delovanja ter gospodarjenja z voaami na svojem območju razvila tudi društveni prapor, je v soboto, 28. maja, in v nedeljo, 29. maja, na bajerju Bobovek priredila mladinsko in člansko tekmovanje v ulovu rib s plovcem. Sobotnega tekmovanja se je udeležilo 27 pionirjev in mladincev-članov mladinske sekcije ribiške družine. V nedeljo pa je na tekmovanju sodelovalo 32 članov. Tekmovanje je v obeh dnevih uspešno organiziralo vodstvo mladinske sekcije ^ziroma izvršnega odbora ribiške družine. Na sobotnem tekmovanju za po-nirje in mladince so bili med pionirji najboljši Boris Borišek (60 ulovljenih rib). Drugi je bil Tomaž Zalar (29), tretji Borut Dežman (2y), četrta Nada Puh (23), peti Aleš Komovec (13) in drugi. Med mladinci je bila prva Vanja Hudovernik (37 ulovljenih rib), drugi Milan Rihar (31), tretji Bogdan Škofic (17), četrta Barbara Čer-nilec (15), peti Jernej Orehek (6) in drugi. Skupaj je 27 pionirjev in mladincev ujelo 324 rib. V nedeljo pa se je med 32 člani uvrstil na prvo mesto Ivo Puh (125 ulovljenih rib). Drugi je bil Matko Hudovernik (105), tretji Martin Dežman (86), četrti Andrej Zalar (80), peti Jože Jarc (79) itd. Skupaj pa so člani ujeli 1315 rib. Najboljši pionirji in mladinci so dobili diplome in praktične nagrade, najboljši člani pa odličja in diplome. Tekmovanja Ribiške družine Kranj v ulovu rib s plovcem seje v nedeljo udeležilo 32 članov, v soboto pa 27 pionirjev in mladincev — Foto: F, Perdan Črt omir Zoreč: (1. zapis) Ko tako potujem ob robeh slovenskega narodnostnega ozemlja, se vedno bolj zavedam, da sen naših dedov o Zedinjeni Sloveniji niti najmanj ni uresničen. Ne le rojaki na Koroškem, v Kanalski dolini pod Vi-šarjami, v Reziji onstran Kanina, v Beneški Sloveniji, na Goriškem in Tržaškem — tudi najseverneje naseljeni Slovenci ob madžarski Rabi in štajerski Prekmurci (okrog Radgone Pri Slovencih ob Rabi in vzhodno od Spilja) še ne žive pod našo, skupno narodno streho. SLOVENSKO PORABJE Ne le nešolani, tudi šolani ne-katerniki nič ne vedo, o teh naših rojakih severno od Prekmurja. Slišal sem celo vprašanje, če gre za Slovence z Raba, otoka, kjer so Lahi res imeli med vojno interniranih toliko Slovencev. Kakšna nevednost! Pokrajina pod nami se je začela spreminjati. Sedaj letimo nad gorovjem umazano rjave barve, ki je prepredeno z rekami. Čudim se ogromnim količinam vode. Polno je rek in večjih ter manjših jezer. Potem nam pojasnijo, da je sedaj tukaj konec pomladi, še malo torej, pa bo vsa ta količina vode izginila. Spet se oglasi pilot in nam pove, da bomo kmalu preleteli mesta Borak, West ter Casablanco. Obenem pa že opazujemo zasnežene vrhove nizkega Atlasa. Počasi se pripravljamo na pristanek v Marrakechu. Pristanemo ob enajstih. Že ob pristajanju opazujemo vojake, ki stražijo letališče. Tako v Alžiru kot v Maroku uporabljajo letališča za vojaški in civilni zračni promet. Takoj ob vstopu v letališko zgradbo nam razdelijo nekakšne vstopne karte, na katere moramo napisati vse podatke ter navesti kraj, kamor potujemo. Nato se zvrstimo mimo uradnika, ki vestno pregleduje najprej sliko v potnem ška poletna obleka, zelo lepo vezena pa prav tako šestdeset dinarjev. Vsi pa vemo, da o takih otroških oblačilih pri nas izpod štiristo dinarjev sploh ne moremo govoriti. Stojimo v gručah in se razgledujemo, ko pristopi eden izmed domačinov, ki so nas zvedavo ogledovali. V nemškem jeziku nas vpraša od kod smo in eden izmed naših mu je začel razlagati, da smo iz Jugoslavije. Ko je zaslišal Jugoslavija, so se mu usta razpotegnila v širok nasmeh in lepo je dejal: »Ja tebe volim!« No krasno, sem si mislila, nazadnje bo pa držal tisti pregovor: »Govori srbski, da te razume cijeli svjet.« Naš sogovornik nam je razložil, da je v Nemčiji delal skupaj z našimi zdomci in se je od njih naučil srbohrvatskega jezika. Tudi pozneje me je presenečalo, kako dovzetni so tukaj ljudje za vse jezike. Čeprav sta uradna jezika arabščina in francoščina, smo se prav lahko pogovarjali tudi nemško, angleško in po Značilna maroška vas listu, potem lastnika, pa še enkrat sliko. Vendar pa moram pripomniti, da na nobeni carini nismo imeli nikakršnih težav. Spet poiščemo vsak svoj nahrbtnik, jih postavimo v vrsto, nato pa hitimo menjat denar. Zelo nas zanima, kakšen denar je to in koliko je vreden. V letališki zgradbi nam je torej uslužbenec zamenjal marke, šilinge, franke ter dolarje za dirhame, potem pa smo takoj začeli preračunavati v naše dinarje. Kaj kmalu smo si bili na jasnem, da je en dirham štiri naše dinarje, nato smo se zapodili v trafiko in začeli primerjati cene. Za dva dirhama in pol si dobil štiri razglednice ali pa eno škatlico vžigalic. Nekoliko sem si še ogledovala predmete, ter primerjala cene. Vžigalnik, ki velja pri nas trideset din, stane v Mar-rakesehu šestdeset dinarjev, otro- dveh dneh tudi že slovensko. Vse slovenske besede so izgovarjali' brez tujega naglasa, kar je celo za naše jugoslovanske narode zelo težko. Po dveh urah smo dočakali avtobus, ki nas je prepeljal do sedem-inštirideset kilometrov oddeljenega naselja Asni. Vseh dvaindevetde-set udeležencev vzpona se nas je stlačilo v avtobus, nahrbtnike pa so postreščki znosili na streho avtobusa ter vso prtljago prekrili z mrežo. Med vožnjo smo opazovali pokrajino: rdeča prst, pomešana s peskom, na njej pa so rasle oljke, vrbe, nekaj palm in ogromni kaktusi. Zelo mi je žal, da nisem mogla kolegici prinesti enega teh ogromnih kaktusov, zraven pa sem nekoliko zlobno premišljevala, če ima v celi hiši kje tako veliko sobo, da bi ga lahko zbasala noter. Kaktusi so bili nasajeni ob cesti namesto ograje, nekakšna živa meja. Razcveteni še niso bili popolnoma, vendar smo vseeno videli rdeče, rumene in bele cvetove. Za živo mejo pa so se razprostirali nasadi sadnega drevja z belimi ter rožnatimi cvetovi, vendar se nikakor nismo mogli zediniti, kaj naj bi to bilo. Ugotovili smo samo, da je eno od koščičastih sadežev. Potem se ta raj naenkrat spremeni v peščeno ravnino, pomešano z nekaj rdeče prsti. V daljavi smo že zagledali nekaj rjavih gora, ob cesti pa je vse več oslov. Z navdušenjem si tudi ogledujemo prvi dve kameli, ki se počasi in dostojanstveno pomikata ob cesti. Ker cesta ni preveč prometna, naš šofer z vso močjo pritiska na plin. Imamo tudi nekakšnega »sprevodnika«, ki med vožnjo spleza po lestvi na zadnji strani avtobusa, pregleda prtljago na strehi, nato pa se ves nasmejan vrne v avtobus. To svojo akrobacijo nekajkrat ponovi, mi pa smo vsi navdušeni. Domačinka izAsnija se je z vrčem napotila k reki po pitno vodo Seveda našim Štajercem in Prek-murcem obstoj slovenske narodnostne skupine ob Rabi ni tako neznan. Saj sem prav v mariborskem Večeru prebral, vrsto aktualnih reportaž s Porabja, tudi v tedniku 1 dni teh ne manjka. Še več informativnih zapisov o porabskih rojakih pa sem našel v Prekmurskem vestniku, ki izhaja v Murski Soboti. Res pa je, da je že stari dr. Janez Bleiweis — ki mu današnji čas dela le prehudo krivico — v svojih Novicah objavljal vesti o Slovencih v Porabju; vedel je zanje! Tako tudi kartograf Peter Kozler (bilo je več kot pred sto leti!) ni pozabil vrisati v svoj zemljevid Zedinjene Slovenije tega kosca našega narodnostnega ozemlja. Za Slovence ob* Rabi je vedel tudi Stanko Vraz. O njih sta temeljito pisala Božidar Raič in Anton Trstenjak. Zato veljaj tudi ta venec zapisov kot informacija — naj Gorenjci zvedo, kje vse žive naši rojaki. PREBLISK IZ ZGODOVINE Seveda se bom lotil zgodovinskih dejstev, ki so privedli do obstoja Slovencev v Porabju kljub viharnim pljuskom madžarskega morja. Za zdaj le spomin iz šolskih let: saj tu, v teh krajih, je vladal knez Pribina, za njim pa knez Kocelj! Ciril in Metod sta tu širila blagovest v ljudskem, slovanskem jeziku! Tu je bila širna Panonija, dom mnogih slovanskih plemen — ki pa so jih divji ogrski nomadi potisnili na robove — le porabski Slovenci in gradiščanski Hrvatje so obstali do današnjega dne. Včasih 10.000 k v. kilometrov obsežno slovensko ozemlje ob Rabi in Zali se je skrčilo na borih 1000 kv. kilometrov. Danes je Blatno jezero že povsem sredi madžarskih krajev. Včasih pa so v njem ribarili le naši ribiči. A o zgodovini in krajepisju jo*****5*3 i • drZa vna meja • • •.......narodnostna m k j a — ■— — —*= železnica teh lepih panonskih krajev v enem od prihodnjih zapisov! »NEM TUDUM!« Ne razumem — to bom moral na poti skozi pomadžarjene kraje večkrat reči. Saj pa je madžarščina zares težak jezik, posebno nesosedom popolnoma ne-umljiv. Področje, kjer govore madžarski jezik, je eno od najmanjših v primerjavi s prostranstvi, kjer govore romanske, germanske ali slovanske jezike. Izven meja LR Madžarske govore ta jezik le še v Jugoslaviji (AP Vojvodina in Slavonija), v Romuniji (Transilvanija) in v nekaterih vaseh LR Češkoslovaške. Znanstveniki štejejo madžarščino k ugro-finski jezikovni skupini. Vendar pa je velika razlika med govorom Ogrov (Ugri) in finsko, estonsko ter laponsko govorico. Madžari (t.j. Ogri ali Ugri) imajo sorodnike (v jezikovnem smislu) le še v Sovjetski zvezi. Tam obstojata dva manjša jezikovna otoka Vogulov in Ostjakov. Kljub svoji zaprtosti pa je madžarščina v teku stoletij sožitja s sosedi morala sprejeti celo vrsto izposojenk iz slovanskih jezikov. Po drugi plati pa smo tudi mi marsikaj sprejeli od njih. No, te besede nas nekako družijo, da si nismo povsem tuji. In pa seve cela vrsta krajevnih in ledinskih imen, ki pričajo o prvotni slovanski naselitvi Panonije. J Torek - 31. moja 1977 | Glas — 9. stran mali oglasi • mali oglasi Mojstrana — Na levi strani smučišča grade novo skakalnico. Doslej so opravili zemeljska dela. Za gradnjo se je najbolj prizadevalo Smučarsko društvo Mojstrana, pomagajo pa tudi drugi v okviru krajevne skupnosti. — Foto: B. B. Mojstrana — Minulo nedeljo je bilo na Prodih tekmovanje gasilcev jeseniške občine. Vse skupine so prejele diplome, prvouvrSčeni pa praktična darila. Najboljši v skupinah: pri članicah Zabreznica, pri mladincih Smokuč, pri pionirjih Zabreznica, pri mlajših pionirjih Smokuč. Na sliki: Pionirji iz Zabreznice so zasedli prvo mesto v svoji skupini. - Foto: B. B. PLANINCI VABIJO NA TEČAJE Planinsko društvo Kranj namerava sredi junija organizirati tečaj za gorske stražarje, za katerega se je že prijavilo več kot 30 planincev, vendar je organizator voljan Se sprejeti nove prijave. Začetek tečaja bo predvidoma 13. junija. Prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj. Na Kalisču pa se je v nedeljo končal tridnevni seminar za planinske vodnike, ki so se ga razen članov kranjskega PD udeležili tudi nekateri kandidati iz sosednjih društev. Slušatelji, ki so uspešno zaključili tečaj, so usposobljeni za vodenje zahtevnejših planinskih pohodov in izletov v gore. Kranjsko društvo je doslej usposobilo že precej planinskih vodnikov. V Logarski dolini pa so v nedeljo prvič podelili častne nazive in znake učitelja smučanja. Med dobitniki teh priznanj so bili tudi Gorenjci Vid Cerne, Franci Ekar in Emil Herlec. -jk Na različnih proslavah in prireditvah v radovljiški občini pogosto nastopa tudi združeni pevski zbor, ki ga sestavljajo pevci meSanih pevskih zborov iz Ljubnega in iz Lesc. Zbor iz Ljubnega vodi Marjan Eržen, iz Lesc pa Karel BoStjančič. Oba zbora sestavljajo mlade pevke in pevci. - B. B. MLADINSKA PLANINSKA ŠOLA KRANJ — Planinsko društvo Kranj je tudi letos organiziralo mladinsko planinsko solo, ki jo je obiskovalo 16 mladink in mladincev. Na zaključku lole na Kalisču so planinci prejeli diplome in značke. Tečajniki so se med šolo seznanili z razmerami v gorah, gorsko favno in floro ter opremo, ki jo mora poznati in imeti planinec. Komisija, ki so jo sestavljali Franci Benedik, Albin Vidmar in Robert Gabersčak, je ocenila, da so bili vsi slušatelji uspešni. Diplome in značke jim je podelil predsednik PD Kranj Franci Ekar. Naslednja planinska Aola bo organizirana jeseni. I) Maretič NAŠ POZDRAV TITU Tudi kranjski taborniki smo se vključili v praznovanje Titovih in partijskih jubilejev. Dan pred dnevom mladosti smo se zbrali na Trgu revolucije, kjer smo ob plesanju Titovega kola pričakovali poziv po radiu: »Taborniki pozor! NaS pozdrav Titu!« Nekaj minut pred osemnajsto je okoli sto tabornikov res dočakalo poziv, ob katerem smo se postavili v vrste. Po gromkem taborniškem pozdravu ZDRAVO, ki je bil namenjen Titu, smo zapeli Se himno. V nadaljevanju programa smo izvedli taborniki tekmovanje Ilegalec, pri kateri smo se razvrstili v petčlanske skupine. Te so dobile nalogo poiskati deset ilegalcev, ki so po mestu raztresali letake. Rezultat je bil neodločen, ker petih ilegalcev nismo odkrili. Večer in program smo sklenili s tabornim ognjem pri osnovni Soli Simon Jenko. N. H USPEŠNO DELO AMD BLED BLED — Člani Avto moto druStva Bled so imeli pred dnevi redni letni občni zbor. DruAtvo ima prek 530 članov. Lani so uspeSno organizirali osem tečajev A in B kategorije in dva tečeja za voznike koles z motorjem in tako usposobili za vožnjo 258 kandidatov. Uredili so tudi poslovne prostore. Za naprej pa so se dogovorili, da bodo Se tesneje sodelovali s sosednjimi druStvi in z JLA. Na enem najbolj prometnih križiSč želijo postaviti tudi semafor, prizadevajo pa si tudi, da bi uredili svoj poligon. Na občnem zboru so podelili tudi priznanja zaslužnim članom. Dobili so jih Zdravko Kelih, Ignac Udovč, Marjan Rozman, Pavle Cerkovnik, Alojz Ažman in Franc Pavlic. B. B. 70-LETNICA GORJANSKIH GODBENIKOV GORJE PRI BLEDU - Člani pihalnega orkestra iz Gorij se že skrbno pripravljajo na praznovanje 70-letnice obstoja in uspeSnega delovanja. Osrednja svečanost v počastitev jubileja bo predvidoma 16. in 17. julija v Gorjah, ko bodo povabili v goste se Štiri pihalne orkestre in pevce iz Ribnice. V mislih imajo tudi pobratenje z Ribnico na Dolenjskem. J. A mbrotič Godba na pihala Lesce je dobro poznana v radovljiški občini, saj redno nastopa na različnih proslavah in prireditvah. UspeSno jo že vrsto let vodi Branko Lacko. Pred nedavnim so godbeniki dobili nove obleke. Prizadevajo pa si tudi, da v svoje vrste sprejemajo mlade godbenike. B. B. V radovljiški občini je več folklornih skupin. UspeSno se razvija in uveljavlja tudi folklorna skupina Bled, ki deluje v okviru kulturno-umetniSkega druStva. Prizadevne člane skupine vodi Franci Pavlic. - B. B. PODROČNI MNOGOBOJ NAJMLAJŠIH TABORNIKOV V Udinem borštu na Kokrici je bilo v nedeljo, 29. maja, vse iivo. Murni, medvedki in čebelice iz gorenjskih taborniških odredov so se pomerili v kurjenju ognjev, lokostrelstvu, orientaciji, premagovanju ovir, lovu na lisico, igrah z žogo in šaljivem tekmovanju. Mnogoboj je organiziral partizanski taborniški odred Stražnih ognjev v Kranju s pomočjo zveze tabornikov občine Kranj. Mnogoboja so se udeležili naslednji odredi: odred Jeklarjev in odred Plavžarjev z Jesenic, Aljažev odred iz Mojstrane, odred Pod Stolom iz Žirovnice, Pokljuški odred iz Gorij, odred 8vobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke, odred Sorsko polje s Trate, Selški odred iz Železnikov ter odred Albina Drolca, KokrSki odred in odred Stražnih ognjev iz Kranja. Rezultati mnogoboja — mlajše čebelice: 1. odred Plavžarjev, 2. Aljažev odred, 3. Pokljuški odred; starejše čebelice: 1. odred Jeklarjev, 2. odred Stražnih ognjev, 3. Kokrški odred; mlajši medvedki: 1. odred Pod Stolom, 2. Aljažev odred, 3. odred 8or8ko polje; starejši medvedki: 1. odred Stražnih ognjev, S. odred Jeklarjev, 3. odred Plavžarjev. I. S. Pri DPD Svoboda Tomaž Godec Bohinjska Bistrica uspeSno deluje folklorna skupina, ki jo vodi Stanko Hodnik. Skupina redno nastopa M prireditvah v Bohinju kot so Vasovanje, Kmečka ohcet, Kravji hal in druge. Pred nedavnim pa je na Bledu nastopila ob snemanju japonskega turističnega filma. — B. B. OBNAVLJAJO MOST GORJE — Pred nedavnim so prebivalci Grabča v krajevni skupnosti Gorje v radovljiški občini s prostovljnim delom zgradili okrog 120 metrov odbojne ograje na cesti v Grabču. Pravkar pa pod vodstvom tesarskega mojstra Zalokarju iz Spodnjih Gorij obnavljajo tudi most čez reko Radovno. J. Amhrožič r Novice iz PD Kranj V sredo, 25. maja, so v Valvazorjevem domu pod Stolom ustanovili sekcijo PD Kranj pri Cestnem podjetju v Kranju. Ustanovnega zbora se je udeležilo okrog 30 planincev, med katerimi sta bila tudi predsednik osnovne sindikalne organizacije CP Kranj in sekretar osnovne organizacije ZK. Za predsednika sekcije so izvolili Miha Molana. Delo planincev Cestnega podjetja Kranj bo lažje zaradi tega, ker imajo že nekatere planinske in počitniške objekte na Vršiču, na Jezerskem in drugod. Od danes, 27. maja, dalje je Dom Ko-krškega odreda na Kalisču redno odprt vsak dan. PD Kranj je oskrbniške posle zaupalo Ivanu Erženu. Lani je Kališče, kjer se stekajo številna transverzalna pota, obiskalo skoraj 20.000 ljudi. Prav tako se Planinsko društvo Kranj že pripravlja na popravilo Doma Kokrškega odreda na Kalisču. Odprto je tudi planinsko zavetišče na Krvavcu, ki ponuja možnosti za številne lažje in težje ture in vzpone. Redno obratuje tudi žičnica, tako da z dostopom do Krvavca ni težav. .jk J alpina tovarna obutve Žiri, Stara vas 23, n. sol. o. objavlja razprodajo osnovnih sredstev, ki bo na licitaciji 3. junija 1977. Na razprodaji bodo naslednja osnovna sredstva — čevljarski stroji (šivalni in ostali) — hidrofor — elektromotor — štedilnik — kombi — ostalo Licitacija bo na dvorišču Alpine Žiri, Stara vas 23, v petek, 3. 6.1977, ob 9. uri. J prodam Prodam KITARO FENDER za začetnika ali zamenjam za manjši kasetni MAGNETOFON. Prodam še klaviaturo HARMONA in 50 W zvočnik ITT. Kalan, Podreča 40, Kranj 3869 Prodam 250 potresnikov štirinajst. I nformacije 24-920 po 20. uri. 3870 Prodam nov FOTOAPARAT PENTACON elektra 2, AVTORA-DIO PHILIPS Z ZVOČNIKOM, UKV, MV, LV, kakor tudi 1000 kom raznih ZNAČK z albumom in komplet serije ZNAMK JUGOSLAVIJE z albumi. Šolar Jože, Bistrica 164, Tržič 3871 Prodam nekaj kv. m bukovih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku. 3872 Prodam nemški ŠOTOR za 5 oseb, rabljen štiri tedne. Zg. Bitnje 168, pri gasilskem domu v jami. 3873 Zaradi selitve prodam dnevno sobo DRAGICO in sedežno GARNITURO, 50 % ceneje. Gruber, Gub-čeva 7 3874 dežurni veterinarji Od 3. do 10. junija 1977: Bedina Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj; Habjan Janko, dipl. vet., 2iri 140, telefon 69-280 za občino Skofja Loka; Vidic Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9, tel. 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Ugodno prodam AVTORADIO EVROPA BECKER. Mavčiče 55 3875 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 elektrika + 4 plin). Šmid, Blejska Dobrava 79, Jesenice 3876 Prodam 10 kv. m hotaveljskega lomljenega MARMORJA. Voglje št. 121 3877 Prodam otroško OPREMO (posteljico z jogijem, športni voziček in avto sedež), črnobeli TELEVIZOR in emajliran ŠTEDILNIK na drva. Ažbe, Frankovo naselje 116, Skofja Loka, telefon 064-60-993 3878 Prodam dva BIKCA nad 200 kg za rejo. Rogel Peter, Lenart 1, Cerklje Prodam TELEVIZOR TELEVOX za 150 din. Tičar Marjan, Draga Brezarja 18, Kranj 3901 Poceni prodam dobro ohranjen črno-beli TELEVIZOR RR NIŠ. Telefon 23-585 3902 vozila Zelo ugodno prodam FIAT 1300 za rezervne dele. Skofja Loka, Cesta Talcev 25 3880 Prodam karambolirano 101, letnik 1974. Ogled v sredo in četrtek od 15. do 18. ure. Golmajer, Loka 21, Tržič 3881 BMW 500 MOTOR prodam najboljšemu ponudniku. Žbogar Milan, Linhartov trg 31. Radovljica 3882 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pljadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 61600-001 -12504 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-ogiaani in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 100 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZABAVNO GLASBENI KONCERT V KRANJU - V petkovi številki Glasa smo že na kratko predstavili pribljubljeno pevko popevk v narodnem stilu Nedo Ukraden. Poleg nje in zagrebškega ansambla Estrada pa bo na koncertu v kinu Center jutri ob 20. uri nastopil tudi mlad obetajoč pevec Tomislav Ivčič, ki ga ljubitelji zabavne glasbe verjetno ne poznajo toliko po imenu kot po njegovem uspešnem hitu »Neka, neka, nek se zna ...« — H. J. -* Kupim MOTOR za AMI 8, vozen. Markelj Stane, Lancovo 9, Radovljica 3883 FIAT 750, letnik 1968, registracija do maja 1978, prodam za 9000 din, ali menjam za R 6 ali MINI 850 1000 nad 1970 letnik z doplačilom do 2 M. Informacije tel. 064-75-236 3884 Osebni avto SIMCA 1000 celo ali po delih ugodno prodam. Hrastje 50, Kranj 3885 Poceni prodam dobro ohranjen AUDI 60, letnik 1968. Benedik Vinko, Gorenjesavska 43, Kranj 3886 Prodam motorno kolo GALEB. Zabreznica 60, Žirovnica 3887 Prodam L 4 KATRCO za 3000 din, avtoradio ter stereo gramofon ISKRAPHON 2005. Golnik 16 3888 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Registracija velja do 25. 5. 1978. Telefon 44-547 3889 kupim Kupim HEUBLITZ za obračanje in grabljenje sena, dolžina 160 ali 210. Rogelj, Lenart 1, Cerklje 3890 Kupim KOVAŠKO NAKOVALO (ampost) 50 do 80 kg. Naslov v oglasnem oddelku. 3891 stanovanja Prodam GARSONJERO. Nazor-jeva 6, Kranj, ogled samo popoldne 3892 Iščem SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ribarič Franc, Gorenjski tisk, Ul. Moša Pijadeja 1, Kranj posesti Prodam HIŠO z vrtom na Bledu. Ponudbe pod »Gotovina« 3894 Zaradi bolezni oddam POSESTVO v najem. Kristan Marija, Potok Pozirn, Selca nad Škofjo Loko 3895 zaposlitve Zaposlimo GOSPODINJSKO POMOČNICO. Gostilna Bergant Alojzija, Dolenja vas 41, Selca nad Škofjo Loko 3896 Zaposlim KV TESARJA. Plača zelo dobra, ostalo po dogovoru. La-hovče 73, Cerklje 3897 Iščem VARSTVO za 8-mesečnega fantka. Tome, Ručigajeva 13, Kranj, tel. 26-203 3898 prireditve Vsako soboto ob 19. uri PLES na vrtu HOTELA JELEN. Zabava vas ansambel TURISTI. Vabljeni! 3899 ostalo EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 3900 Gorenjska oblačila Kranj Svet skupnih služb objavlja prosto delovno mesto pomočnika skladiščnika Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — dokončana poklicna šola za prodajalca tekstila — dve leti delovnih izkušenj Za delovno mesto je predviden 3 mesečni poskusni rok. Kandidati naj prošnje pošljejo splošni kadrovski službi, Cesta JLA 24 a, Kranj, v 15 dneh od dneva razpisa. O izbiri bodo pismeno obveščeni. Gorenjska oblačila Kranj n.sol.o. TOZD Konfekcija Jesenice n.sol.o. Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. kreatorja — konstruktorja (2 DM) 2. konstruktorja (1DM) 3. tehnologa — planerja (1 DM) 4. vodje prikrojevalnice (1 DM) 5. skupinovodje (2 DM) 6. končnega kontrolorja (1 DM) 7. medfaznega kontrolorja (2 DM) 8. vzorčnega krojača (2 DM) 9. elektrikarja (1 DM) 10. kuharice (2 DM) 11. administratorja (1 DM) 12. vratarja-telefonista (3DM) 13. čistilke (1 DM) 14. šivilje ženskih oblek (40 DM) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. do 7.: zahteva se srednja strokovna izobrazba konfekcijske stroke z 2 leti praktičnih izkušenj; pod 8.: poklicna šola konfekcijske stroke in 1 leto praktičnih izkušenj; pod 9.: srednja strokovna izobrazba ali K V elektrikar z 2-letno prakso; pod 10.: KV kuharica z 2-letno prakso; pod 11.: srednja ali poklicna administrativna šola; pod 12. in 13.: dokončano osnovno šolanje; pod 14.: KV šivilje ali krojačice. Kandidati naj svoje prošnje pošljejo v 15 dneh Odboru za medsebojna razmerja TOZD Konfekcije Jesenice. Za vsa delovna mesta je predviden 3-mesečni poskusni rok. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. CGP Delo Ljubljana TOZD časopisi Maloprodaja in distribucija PODRUŽNICA KRANJ Kranj, Koroška 16 sprejme: 1. PRODAJALKE - PRODAJALCE za prodajo časnikov in razglednic na odprtem pultu v avtokampu Zaka pri Bledu. Delo bo trajalo od srede junija, v juliju in avgustu. 2. PRODAJALKE - PRODAJALCE za prodajo časnikov, tobačnih izdelkov in galanterije v Kranju, Škofji Loki, v Tržiču, v Radovljici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, na Jesenicah, v Kranjski gori, v Naklem in v Begunjah. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za določen čas, zaradi nadomeščanja v času rednih letnih dopustov prodajalcev v mesecih junij, julij in avgust. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s končano šolo za prodajalce ali priučeni prodajalci z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. Razpis velja do 15. 6. 1977. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ČGP Delo Kranj, Koroška 16, telefon 21-280. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in tete Frančiške Naglic iz Čirč pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom Krevsovim, Tončki Tršan in Micki Naglic, gospodu župniku in pevcem. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter kolektivu Planika Kranj, oddelku 122 in vsem, ki ste jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Še enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: mož Franc in hčerka Anica ter ostalo sorodstvo. Kranj, 26. maja 1977 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in tasta Franca Jegliča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Posebno se zahvaljujemo dobrim in skrbnim sosedom za pomoč, č. g. župniku, govornikoma, pevcem, gasilcem in vsem, ki so sočustvovali z nami. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi! Duplje, 30. maja 1977 nesreče Trčenje zaradi izsiljevanja prednosti Britof pri Kranju — V četrtek, 26. maja, malo pred 20. uro, se je v Britofu pri Kranju v križišču cest Kranj—Jezersko in Predoslje — Šenčur pripetila huda prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. V nesreči je ena oseba izgubila življenje, dve sta bili hudo ranjeni, več pa laže. Gmotne škode na vozilih pa je po prvi oceni za 60.000 dinarjev. Voznica osebnega avtomobila Du-šanka Rutting roj. 1948, iz Celovca je v omenjeno križišče pripeljala z nezmanjšano hitrostjo po nepred-nosti cesti iz Predoselj in izsiljevala prednost osebnemu avtomobilu, ki ga je vozil Jože Zakrajšek, roj. 1938, iz Adergasa. On je v križišče pripeljal z jezerske strani. Pri trčenju, ki je bilo zelo močno, je sopotnica Dušanke Rutting, Dragica Mul-jaich, roj. 1913, iz Petrove Slatine pri Osijeku, dobila tako hudo rane, da je na kraju nesreče umrla. Druga sopotnica Branka Gregoritsch, roj. 1952, iz Celovca in voznica pa sta se laže ranili. Huje sta se ranila tudi sopotnika v Zakrajškovem avtomobilu Jože Ficko, roj. 1951, iz Pod-narta in Jovo Soldat, roj. 1939, iz Kranja. Laže pa sta se ranila tudi voznik Jože Zakrajšek in njegov sopotnik Nenad Stojkovič, roj. 1954, iz Kranja. Vsem laže ranjenim so nudili pomoč v kranjskem zdravstvenem domu, hudo ranjene pa so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V vozilih ni bilo varnostnih pasov. Nesreča v križišču Kranj — V soboto, 28. maja, nekaj minut čez 20. uro, je voznik osebnega avtomobila Marjan Graj-zar, roj. 1957, iz Kranja vozil po Kidričevi cesti v Kranju od Prim-skovega proti semaforskemu križišču na Koroški cesti. V semaforskem križišču je zavijal v levo na Koroško cesto v smeri proti mestu. Ko je vozil skozi križišče pri zeleni luči, se je premalo prepričal, če je cesta iz nasprotne smeri prosta in tako pri zavijanju v levo grobo izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Ludviku Sajetu, roj. 1927, iz Kranja, ki je vozil naravnost po novi obvoznici na Kidričevo cesto proti Primskovem. Voznik Saje je tako trčil s prednjim desnim delom v desno bočno stran Grajzarjevega avtomobila. Ob trčenju se je sopotnica v Sajetovem avtomobilu, Anica Saje, roj. 1929, iz Kranja hudo ranila. Pripeljali so jo v zdravstveni dom in potem v ljubljansko bolnišnico. Voznik Grajzer in njegov sopotnik Stane Brodar, roj. 1956, iz Kranja pa sta se laže ranila. Obe vozili sta imeli varnostne pasove, vendar niti voznika*, niti sopotnika nista bila privezana. Pri trčenju je na vozilih nastalo za 35.000 dinarjev škode. Usodna igra z žogo Radovljica — Igra z žogo na cesti je bila že večkrat vzrok prometne nesreče. Tokrat bi bila skoraj usodna za petletnega Petra Kavčiča iz Lesc, ki se je igral pred hišo št. 23 v Kranjski ulici v Radovljici. Za žogo je stekel naravnost pred avto, ki ga je po tej ulici pripeljal Danijel Sever, roj. 1956, iz Lesc. Avto je otroka zadel in ga zbil po cesti. Čeprav ni bilo videti hujših poškodb, so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico na pregled in opazovanje. Vozil prehitro Radovna — V petek 27. maja, proti večeru se je Feliks Štefanciosa, roj. 1941, z Jesenic peljal z osebnim avtom iz Radovne proti Bledu. Zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje ceste, ki je makadamska in posuta z gramozom, ga je začelo zanašati in je s prednjim desnim kolesom zadel smrečico, jo odlomil, peljal še nekaj metrov naprej in se prevrnil na bok. Pri tem se je voznik hudo ranil. Hudo se je ranila tudi sopotnica Antonija Štefanciosa. Oba so prepeljali v jeseniško bolnišnico in sta izven življenjske nevarnosti. Sopotnica Iva Štefanciosa pa je bila laže ranjena. Varnostni pasovi so bili v avtomobilu, vendar potniki niso bili privezani. Stopila izza kombija Tržič — Eduard Petutschnig, roj. 1905, iz Celovca je v petek, 27. maja, peljal od Bistrice proti Kranju. Na ravnem delu ceste pred križiščem na Bistrici je nasproti pripeljal kombi, izza njega pa je na cesto stopila Zdenka Vogrinc, roj. 1959, iz Bistrice. Voznik je pešakinjo prepozno opazil in jo je zadel s prednjim delom in jo zbil na travo. Pri tem se je hudo ranila in se zdravi v jeseniški bolnišnici. L. Bogataj Zastrupitev s plinom Skofja Loka — Te dni je postaja milice Skofja Loka dobila prijavo, da se je 9. maja v LTH, v obratu Vincarje na delovnem mestu onesvestil Miha Ovsenik, roj. 1933, iz Puštala. Zaradi zastrupitve se je zdravil v ljubljanski bolnišnici. Istega dne, nekoliko kasneje, sta iskala zdravniško pomoč tudi delavca iz iste delavnice Jurij Marguč, roj. 1950, in Rudolf Potrebuješ, roj. 1945, oba iz Škofje Loke. Po nudeni zdravniški pomoči sta ostala v domači oskrbi. Preiskava je ugotovila, da je šlo za zastrupitev s plinom fozgenom, ki nastaja med delovnim procesom in je težji od zraka. Zakaj je prišlo do koncentracije tega plina bo pokazala preiskava. L. B. Iztirila parna lokomotiva Skofja Loka — V petek, 27. maja, ob 15.10 je na železniški postaji Skofja Loka na prvem tiru iztirila parna lokomotiva, ki jo je upravljal strojevodja Stane Draksler iz Kranja. Okoli 15. ure so na železniški postaji premikali vagone s parno lokomotivo. Ko so končali, je prometnik Novica Vidic iz Ljubljane dal nalog strojevodju naj lokomo- tivo umakne s postaje, ker mora še po vagone pred tovarno Termika. To je tudi storil, vendar je prometnik narobe premaknil kretnice. Čeprav je skušal napako popraviti, je bilo prepozno in je lokomotiva iztirila. Pri nesreči se ni nihče ranil, tudi gmotna škoda ni visoka, pač pa je bil promet za dve uri zaprt, kar je povzročilo precejšnje zamude. L. B. Jndubttlja SomSaiiuli izdplhou-'K'iavi} prodaja: telefonsko centralo tip SAC 1/10 leto izdelave 1953, tovar, številka 0115, izklicna cena 1.500 din; 7 telefonskih aparatov izklicna cena 100 din V ceni ni vračunan prometni davek in se pri prodaji plača po ustrezni davčni stopnji. Pismene ponudbe je treba poslati na upravo podjetja do 15. 6. 1977 pod opombo »NE ODPIRAJ«. Ogled materiala je možen vsak dan od 6. do 14. ure. Skupnost za zaposlovanje Kranj objavlja prosto delovno mesto operativno finančnega evidentičarja — administratorja v finančni službi Pogoj: za delovno mesto se zahteva dveletna administrativna šola s šestmesečnimi delovnimi izkušnjami. Delo se združuje za nedoločen čas, preizkusna doba dva meseca. . Osebni dohodki po sporazumu. Prošnje sprejema odbor za kadrovske zadeve pri delovni skupnosti, Skupnosti za zaposlovanje, Kranj, Sejmišče 4. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Kuri 7,9 na 60 m Kranj — Stadion Stanka Mlakarja je bil v torek prizorišče še ene velike atletske prireditve. V okviru tekmovanja za Atletski šolski pokal Slovenije za osnovne šole so na področnem prvenstvu v atletiki tekmovale občinske reprezentance Kranja, Jesenice, Radovljice in Tržiča. Se enkrat se je pokazalo, da je Gorenjska neizčrpen vir atletskih talentov. Najboljši rezultat tekmovanja, 7,9 v teku na 60 m, je že v predtekmovanju dosegla Renata Kuri (KR), odlična pa je bila tudi moška štafeta Kranja. Pri pionirjih so se z rezultati izkazali še Bačar, Skaza in Hudobivnik (KR) ter Majer (RA), pri pionirkah pa Šiško, Petrač, Mlakar (RA), Tre-ven in Premrou (KR ter Ribnikar (TR). Nastopilo je skupaj 179 učenk in učencev, v obeh konkurencah pa je premočno zmagala reprezentanca Kranja. Nekoliko presenetljiv je odnos TKS Skofja Loka, ki za tekmovanje ni prijavila svojih ekip. Ob atletski tradiciji v preteklosti in novi usmeritvi v slovenski telesni kulturi se to vsekakor ne bi smelo zgoditi, saj so ostale reprezentance nastopile v popolni sestavi. Na finalnem tekmovanju za Atletski šolski pokal Slovenije, ki bo v četrtek, 2. junija, v Celju, bodo nastopile moške in ženske pionirske ekipe — občinske reprezentance, ki so se na podlagi rezultatov oziroma zbranih točk na področnem prvenstvu uvrstile med 6 najboljših občinskih reprezentanc Slovenije. Pravico nastopa imajo tudi vsi posamezniki, ki so se na področnih tekmovanjih uvrstili med prvih 15 v Sloveniji v posameznih disciplinah. _ REZULTATI: pionirji - 60 m: 1. Bačar 7,3, 2. Skaza (oba KR) 7,3, 3. Majer (RA) 7,4; 600 m: 1. Jurančič (KR) 1:36,2, 2. Svab (TR) 1:36,8, 3. Frelih (KR) 1:37,3; višina: 1. Marge-tič (KR) 170, 2. Kraševec (TR) 165, 3. Bedene (KR) 165 cm; daljava: 1. Pevec (KR) 565, 2. Baloh (JE) 551, 3. Markič (TR) 548 cm; krogla (4 kg): 1. Hudobivnik 14,15, 2. Gašpirc (oba KR) 12,75, 3. Vidic (RA) 11,78; 4 X 100 m: 1. TKS Kranj 47,6, 2. TKS Tržič 50,4, 3. TKS Radovljica 51,1, 4. TKS Jesenice 51,7; ekipni vrstni red: 1. TKS Kranj 809, 2. TKS Tržič 561, ). TKS Radovljica 549, 4. TKS Jesenice 498; pionirke - 60 m: 1. Kuri (KR) 8,2, 2. Šiško (RA) 8,2, 3. Treven (KR) 8,7; 400 m: 1. Iskra (RA) 1:05,0, 2. Valančič (KR) 1:06,9, 3. Veter-nik (TR) 1:07,3; višina: 1. Pavlin 145, 2. Rant 140, 3. Sušnik (vse KR) 135; daljava: 1. Premrou (KR) 467, 2. Ribnikar (TR) 461, 3. Kovač (KR) 450cm; krogla (3 kg): 1. Nečimer 10,62, 2. Skvarča 9,90, 3. Gorjane (vse KR) 9,82; Najboljša ekipa Bratstva Skofja Loka — V soboto in nedeljo, 28. in 29. maja, je bil v Skofji Loki nogometni turnir, ki sta ga pripravila občinska temeljna telesno kulturna skupnost in NK LTH.'Udeležilo se ga je 14 ekip. Zmagala je ekipa Bratstva pred balinarskim klubom Trata, smučarskim klubom Alpetour (trenerji), Obrtnikom in Jelovico. Pokal TTKS Skofja Loka je najboljši ekipi predal Janez Krajnik. Tekmovanja se je udeležilo 240 tekmovalcev. „ -jk Po nekaj letih spet prodor v vrh CELJE - V soboto in nedeljo se je v finalu »Atletskega pokala Slovenije« za člane in članice v Celju pomerilo več kot 300 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov in JLA. Z nekaj odličnimi rezultati in dobrimi uvrstitvami si je moška ekipa Triglava v ekipni razvrstitvi zasluženo priborila tretje mesto. Sagadin Janez je z 10,7 zanesljivo zmagal na najkrajši sprinterski progi, prav tako tudi štafeta 4x100 m - v času novega gorenjskega rekorda. Udovč je z najdaljšim letošnjim skokom zasedel 2. mesto v skoku v daljavo, tretji so bili Sagadin na 200 m, Vučkovič v trosko-ku in štafeta 4X400 m. Omeniti velja tudi osebne rekorde mlajših mladincev Stareta na 400 m in Križaja na 800 m ter pionirke Pavlinove v skoku v višino. Ženska ekipa se je po pričakovanju uvrstila slabše. REZULTATI: 1. dan: moški - 100 m: 1. Sagadin J. 10,7, 4. Ravnikar 10,9, 7. -8. Stare 11,1, 16. Peneš 11,4; 400 m: 1. Keržan (01) 48,4, 6. Stare 50,0; daljava: 1. Piculin (Go) 738, 2. Udovč 721, 8. Vučkovič 686, 0. Potočnik 683; krogla: 1. Štimec (Mb) 15,54, 4. Satler 13,88; 4x100 m: 1. AK Triglav I 42,1, 7. AK Triglav II 44,7; ženske - 4x400 m: 1. AK Olimpija 3:59,6, 8. AK Triglav 4:09,9 II. dan: moški - 400 m ovire: 1. Kopitar (KI) 53,2, 5. M. Sagadin 58,4; 200 m: 1. Keržan (Ol) 21,7, 3.-5. Sagadin J. 22,4, 6. Stare 22,5; 800 m: 1. Mo-horovič (Ol) 1:55,2 12. Križaj 1:59,3; 3000 m zapreke: 1. Žužek (Ol) 8:49,5, 7. Sraj 9:35,4; Troskok: 1. Kotarac (JLA) 15,03, 3. Vučkovič 14,86; palica: 1. Bizjak (Ol) 450, 6. Kurnik 360 cm: Disk: 1. Pečar (KI) 54,72, 7. Satler 39,63 m; kladivo: 1. Pristovnik (KI) 52,14, 5. Satler 42,54 m; 4X400 m: 1. AD Kladivar 3:19,8, 3. AK Triglav 3:26,4; ženske -1500 m: 1. Sverc (Ve) 4:26,7, 5. Reja 5:07,8, 6. Pogačnik 5:09,4; višina: 1. Lovfte (KI) 178, 12. Pavlin 150; kopje: 1. Kovač (KI) 45,94, 11. Teran 18,80 m; 4X100 m: 1. AK Olimpija 48,8, 10. AK Triglav 63,2. EKIPNI VRSTNI RED: člani - 1. AD Kladivar 416,5, 2. AD Olimpija 379,5, 3. AK Triglav 152,5 točk itd. Članice - 1. AD Kladivar 256, 9. AK Triglav 26 točk. I.Kavčič 4 X 100 m: 1. TKS Kranj 54,6, 2. TKS Radovljica 54,7, 3. TKS Tržič 56,3, 4. TKS Jesenice 57,4; ekipni vrstni red: 1. TKS Kranj 740, 2. TKS Radovljica 594, 3. TKS Tržič 592, 4. TKS Jesenice 544. I. Kavčič hrek — 31. maja 1977 Glas — II. stran Za začetek solidni izidi KRŠKO — V tukajšnjem letnem bazenu je domači plavalni klub Celulozar, kot že vrsto let nazaj, pripravil otvoritveni miting letne plavalne sezone »DAN MLADOSTI '77«. Ze prvi »zavesljaji« najboljših jugoslovanskih plavalcev, nastopilo je več kot 400 tekmovalcev iz skoraj vseh jugoslovanskih plavalnih kolektivov, so pokarali, da so skoraj vsi, od najmlajših pa do svojih starejših vrstnikov, že na začetku sezone dobro pripravljeni za predstoječo •ezono. Kranjski predstavniki so tudi to pot dokazali, da bodo tudi v poletni sezoni odigrali vodilno vlogo v državi. Vsi od najmlajših pa do starejših *e prekaljenih plavalcev so dokazali, da o tem ■Ji treba dvomiti. Iz Krškega se vračajo z dvema državnima rekordoma in tremi slovenskimi. Novi rekorderji so Matjaž Oberstar ter Lea Jugovic in Mateja Kosirnik. Največ se je sicer Pričakovalo od najboljšega jugoslovanskega Plavalca Kranjčana Boruta Petriča. No Borut ni razočaral, saj je zmagal v vseh disciplinah, v katerih je nastopil. Tudi Radovljičana Ciril Globočnik in Meta Jovan sta pokazala, da bo v tej sezoni z njima treba resno računati. Rezultati — pionirji B: 50 m delfin: 1. ("'<>-vid (Mladost) 37,4, 2. Lešnik (Dinamo) 38,1, 3. Znidar (Triglav) 38,2, 100 m hrbtno: 1. Be-šter 1:27,1, 2. Marenčič (oba Triglav) 1:30,5, 2. Lešnik (Dinamo) 1:31,8, 100 m prsno: 1. Šolar 1:35,5, 2. Pintar 1:37,2, 3. Knap(vsi Triglav) 1:38,0, 100m kravi: 1. Bešter (Triglav) 1:15,0, 2. Covič (Mladost) 1:16,7, 3. Marenčič (Triglav) 1:17,8; pionirke: 50 m delfin: 1. Jugovic (Triglav)" 37,8, (rekord SFRJ in SRS), 2. T. Škafar (Celulozar) 39,7, 3. Rebolj (Triglav) 40,3, 100 m hrbtno: 1. Kosirnik 1:24,7 (reTTord SFRJ in SRS), 2. Jugovic (obe Triglav) 1:29,0, 3. Djerfi (Dinamo) 1:33,0, 100 m prsno: 1. Kosirnik 1:31,5, 2. Cvek (Obe Triglav) 1:32,6, 3. Laznik (Rudar) 1:44,2, 100 m kravi: 1. Rebolj (Triglav) 1:17,2, 2. T. Škafar (Celulozar) 1:19,0, 3. Urankar (Rudar) 1:27,0; pionirji C: 50 m hrbtno: 1. Oberstar (Triglav) 44,0 (rekord SRS), 2. Erjavec (Mladost) 54,7, 2. Pelhan (Ljubljana) 1:02,0, 50 m kravi: 1. Kapušin 41,9, 2. Merhar (oba Branik) 42,1, 3. Oberstar (Triglav) 42 4: pionirke: 50 m Regijska prvenstva v košarki Ce niso posamezniki zainteresirani za delo, tudi novi tekmovalni sistemi ne bodo pripomogli k boljšemu in kvalitetnejšemu delu. To se je pokazalo na tekmi Lokainvest: Šenčur, ko Je preprosto trener domače ekipe pozabil, da je "a razporedu prvenstvena tekma in gostujoče moštvo razočarano odšlo, kljub temu, da je osvojilo dve točki. V mladinski konkurenci je še vedno na prvem mestu reprezentanca Kranja A — Triglav, "ljub tekmi manj. Izidi srečanj: Jesenice : Tržič 100:56 (37:25), Skofja Loka B - Kladivar : Kranj B - Šenčur 105:58 j56:31), Skofja Loka A — Lokainvest : Radovljica 78:71 (41:34). Kranj B - Šenčur : Radovljica 87:91 (44:48), Tržič : Skofja Loka B -Kladivar 75:76 (33:43), Kranj A - Triglav : Jesenice 68:41 (34:18), Skofja Loka B : Kranj A - Triglav 84:86 ( 36:45), Radovljica : Tržič 111:53 ( 65:30), Skofja Loka A - Lokainvest : Kranj B - Šenčur 0:20 b.b. Lestvica: Kranj A 4 4 0 352:217 8 Radovljica 5 4 1 456:363 8 Skofja Loka B 5 3 2 433:381 6 Jesenice 5 3 2 318:332 6 Kranj B 6 2 4 358:380 4 Skofja Loka A (-1) 4 1 3 210:233 1 Tp*ič 5 0 5 276:469 0 Pri kadetskih reprezentancah pa posamezna vodstva nosilcev reprezentanc prepuščajo vse delo pri organizaciji trenerjem, tako, da so le redke tekme, ki so glede organizacijske plati brezhibno pripravljene. Kadeti so odigrali že tretje kolo, v vodstvu pa je reprezentanca Radovljice. Izidi: Jesenice : Radovljica 42:54 (15:23), Kranj B - Sava : Tržič 75:63 (39:31), Skofja Loka B — Gorenja vas : Kranj A — Triglav 76:83 (38:41), Kranj C - Krvavec : Skofja Loka A - Lokainvest 38:53 (18:34). Lestvica: Radovljica 3 3 0 215:156 6 Kranj A 3 3 0 213:168 6 Skofja Loka A 3 2 1 170:145 4 Kranj B 3 1 2 156:163 2 Skofja Loka B 3 1 2 209:225 2 Lokostrelci za pokal Alpe Adria V soboto in nedeljo se je 50 lokostrelcev iz Jugoslavije in Avstrije borilo za pokal Alpe Adria. FITA star turnir je obenem štel za republiško prvenstvo. Oba člana Exoterma iz Kranja sta se dobro borila. Zmagovalec je bil tretjič zapored Bojan Postružnik. Miha Fock, ki je bil po prvem dnevu na drugem mestu, je na koncu zasedel 5. mesto z odličnim rezultatom 1161 krogov, medtem ko je Aci Oblak 8 U38 krogi zasedel 7. mesto. Na sestanku izvršnega odbora Streličarskog saveza Jugoslavije so nato določili 5-člansko ekipo, ki bo zastopala barve Jugoslavije na dvobojih z Madžarsko, Romunijo, Italijo, Poljsko in Češkoslovaško. V ekipi sta tudi oba člana Exo-terma. Tržič 3 1 2 156:177 2 Kranj C 3 12 151:195 2 Jesenice 3 0 3 130:161 0 V regijskem prvenstvu pa so štartale tudi reprezentance mladink in kadetinj. Kljub prijavi mladink je košarkarski klub Radovljica v zadnjem hipu odjavil sodelovanje mladink. Pri mladinkah tako sodelujejo le tri reprezentance. Izidi: Kranj : Skofja Loka — Kladivar 49:51 (23:29), Jesenice : Radovljica 20:0 b.b., Jesenice : Kranj - Sava 67:36 (44:18), Radovljica : Šk. Loka - Kladivar0:20 b.b. Lestvica: Jesenice 2 2 0 87: 36 4 Skofja Loka 2 2 0 71: 49 4 Kranj 2 0 2 85:118 0 Radovljica 2 0 2 0: 40 -2 Izidi srečanj kadetskih reprezentanc: Jesenice : Radovljica 79:22 (42:12), Kranj -Sava : Skofja Loka - Lokainvest 32:41 (18:20), Skofja Loka — Lokainvest : Radovljica 47:29 (23:22). Skofja Loka 2 2 0 88:61 4 Jesenice 1 1 0 79:22 2 Kranj 10 1 32:41 0 Radovljica 2 0 2 51:108 0 čm Vrbnje, Podnart in Žito Radovljica — Končan je spomladanski del občinske lige v malem nogometu za področje občine Radovljica. V treh skupinah je nastopilo 24 ekip. Prva mesta so v posameznih skupinah prepričljivo osvojile ekipe Vrbenj, Podnarta in Žita. Lestvica: Skupina A: Vrbnje 7 6 10 34:10 13 Mošnje 7 4 1 2 26:16 9 Begunje 7 4 0 3 13:13 8 Merkur 7 4 0 3 16:21, 8 Kamna gorica 7 2 2 3 11:16 o' Preval 7 2 2 4 11:19 6 JLA Radovljica 7 2 0 5 16:20 4 Klmont 7 1 2 4 14:26 4 Skupina B: Podnart 7 Mlada Bosna 7 Iskra 7 Lancovo 7 Brezje 7 Bolnica Begunje 7 Kamna gorica II. 7 Ljubno 7 Skupina C: Žito 7 Stol 7 Zasip 7 Srednja vas 7 Gorenjka 7 Bohinjska Bistrica 7 Nomenj 7 Bled 7 0 1 45:19 12 1 2 29:25 9 1 2 24:23 9 2 3 29:25 6 2 3 15:21 6 1 4 21:24 5 1 3 3 11:25 5 1 2 4 7:20 4 6 0 1 40:15 12 5 1 1 44:22 11 5 0 2 42:23 9 30:21 9 31:32 7 17:37 5 4 1 2 3 1 3 2 1 4 1 0 6 18:40 0 0 7 10:42 M. Faganel Uspel partizanski mnogoboj v Kranju oh t K.ranj Je 8 Številnimi prireditvami iuhii nCwtedna Polastil Titove in partijske iS** JC" • P61* J'e bila zel° "»Pela telovadna »Kaaemija na kateri so se predstavili člani in*Ar* cicibanov do veteranov. V soboto so ril.r? "Pametni turnir, ženske pa so se pome-8o o °dbojkl- Na stadionu Stanka Mlakarja pa organizirali drugič partizanski mnogoboj, na iS?*«1? \e nastopilo blizu sto prebivalcev, ^aeiežba bi bila veskakor večja, če bi bile trim akcije v kranjski občini nekoliko bolj koordi-dnp«.6' tako ,Pa 8e cešče dogaja, da je v enem nobene 8,lčnih akciJ. nato pa več mesecev iu£!i?adevanje kranjskega Partizana, da z vse-Dr«vr ns.ko akciJ° Preverjanja telesne pri-Hravijenoat, prebivalstva poenoti sistem in ga oianstičnim spremljanjem vsako leto dopol-DnVŽi-*V8ekakor zas,uži ,eP° Pohvalo. Takšne e kot je partizanski mnogoboj, so vse-or »animiv« m s svojim programom do- stopne vsakomur. Dostopne pa so ne glede na to, ali nekdo trenira ali ne. Tokrat je bilo preverjanje vzdržljivosti v šestih disciplinah. Zanimivo je, da je najboljši rezultat dosegla Jolanda Jordan, dijakinja s Prebačevega, druga je bila Vida Vidic (Kranj) 53, tretja pa Tatjana Kobi (obe Partizan Kranj). Šele četrti je bil najboljši moški, in sicer Gustav Perne (Partizan Kranj) s 50,5 točke. Na peto mesto se je uvrstil vojak Stevo Stefanoski, peti pa je bil Lado Stružni k (Partizan Kranj) 49. V ekipnem tekmovanju je bil vrstni red naslednji: 1. ženska ekipa Partizan Kranj 275,5, 2. moška ekipa Partizan Kranj 265, 3. Garnizija Kranj 256,5. Organizatorji so ugotovili, da so norme za doseganje najboljših rezultatov izredno visoke, tako da so oceno odlične pripravljenosti dosegle samo tri ženske. Glavni vzrok so bili slabi rezultati pri metu bombe. To je bila disciplina, ki je bila letos na novo uvrščena v program. J. J.. R. B. hrbtno: 1. Srečkovid (Dinamo) 49,0, 2. Savin-šek (Triglav) 52,0, 3. Martinčič (Ilirija) 57,0; pionirji A: 100 m delfin: 1. Rus (Triglav) 1:17,4, 2. Alfirevid (Mladost) 1:17,7, 3. Jerman (Triglav) 1:27,1, 100 m prsno: Jocič (Triglav) 1:27,3, 2. Sluga (Ljubljana) 1:28,2, 200 m kravi: 1. Agrež (Rudar) 2:17,9, 2. D. Petrič (Triglav) 2:18,3, 3. Vozelj (Rudar) 2:19,2; pionirke: 100 m delfin: 1. Praprotnik (Triglav) 1:20,4, 2. Jeranko (Olimpija) 1:25,1, 3. Opančina (Dinamo) 1:25,5, 100 m hrbtno: Lorenci (Branik) 1:22,8, 2. Poljka (Triglav) 1:26,9, 3. Vagid (Mladost) 1:29,6, 100 m prsno: 1. Dvoršak (Triglav) 1:25,0, 2. Tisalid (Mladost) 1:25,0, 3. Jeranko (Olimpija) 1:32,5, 200 m kravi: 1. Praprotnik (Triglav) 2:36,9, 2. Vojnovič (Branik) 2:42,0, 3. Dvoršak (Triglav) 2:43,6, 100 m kravi: 1. Krstid (Dinamo) 1:13,8, 2. Kraševec (Ilirija) 1:17,2, 3. K. Berložnik (Triglav) 1:19,0, 100 m hrbtno: 1. Kolenc 1:17,9, 2. Burja (obe Rudar) 1:22,0, 3. K. Berložnik (Triglav) 1:22,4, 100 m prsno: 1. Bradaška (Triglav) 1:25,2, 2. Brumen.(Fužinar) 1:26,0, 3. Jovan (Radovljica) 1:27,8; moški - 400 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 4:19,4, 2. Milečki (Partizan) 4:23,6, 3. Pogačnik (Ljubljana) 4:40,0, 200 m hrbtno: 1. Dimovski (Ilirija) 2:32,2, 2. A. Škafar (Celulozar) 2:39,7, 3. Romič (Mladost) 2:48,9, zunaj konkurence: B. Petrič 2:30,3, 200 m prsno: 1. Krajčinovid (Partizan) 2:42,4, 2. Hribar (Ilirija) 2:52,4, 3. Globočnik (Radovljica) 2:54,8, 100 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 58,6, 2. Urankar (Rudar) 59,0, 3. Milečki (Partizan) 1:00,7, 200 m mešano: l.B. Petrič (Triglav) 2:30,4, 2. Milečki (Partizan) 2:30,9, 3. Lavš (Ljubljana) 2:35,8; ženske: 200 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 2:32,0, 2. I. Berložnik 2:52,8, 3. I. Draksler (obe Triglav) 2:58,0, 200 m prsno: 1. Štembergar 2:57,6, 2. Bradaška (obe Triglav) 3:04,9, 3. Pauvkovid (Mladost) 3:06,0, 200 m mešano: 1. Štembergar (Triglav) 2:39,8, 2. Petkovid (Mladost) 2:41.6, 3. Blažič (Rudar) 2:47,3. D. Humer Piknik za konec sezone TR2IC - Smučarski klub Tržič je na smučišču na Zelenici pripravil klubsko prvenstvo v veleslalomu, ki se ga je udeležilo blizu 60 smučarjev in smučark v vseh starostnih kategorijah. Proga je imela 33 vratic, postavil pa jo je Stanko Sova. Po tekmi je bil za vse udeležence še piknik. Rezultati: cicibanke: 1. Dovžan 59,5; 2. Ribnikar 1:07,1; 3. Godnov 1:19,1; cicibani: 1. Švab 52,9; 2. Uzar 54,4; 3. Markič 58,6; ml. pionirke: 1. Kališnik 54,3; 2. Dovžan 55,1; 3. Papler 55,3; ml. pionirji: 1. Kralj 49,2; 2. Vodnik 50,6; 3. Neme 52,7; st. pionirke: 1. Pehare 49,0; 2. Ru-paršič Suzena 55,7; st. pionirji: 1. Ropret 48,4; 2. Švab 48,9; 3. Košir 52,0; ml. mladinke: 1. Košir 52,0; 2. Ruparčič Blanka 55,9; ml. mladinci: 1. Ribnikar 47,0; 2. Markič 48,0; 3. Švab 48,8; st. mladinci: 1. Klemene 45,5; 2. Križaj Zdravko 46,6; 3. Lukanc 47,8; člani: 1. Bojan Križaj 44,0; 2. Zibler 44,8; 3. NadiSar 49,3; veterani: 1. Košir 51,0; 2. Dovžan 54,9; 3. Markun 57,4. J. Kikel VATERPOLSKI TURNIR OB MESECU MLADOSTI Organizatorjev spodrsljaj KRANJ — Letni bazen v gorenjski metropoli je bil prvič v tej letni vaterpolski sezoni v počastitev meseca mladosti ter Titovih in partijskih jubilejev prizorišče turnirja mestnih reprezentanc Kranja in Kamnika. Organizator, komisija za vaterpolo pri TKS pa si je ob tem turnirju privoščil lep spodrsljaj. Vhodna vrata so bila namreč zaklenjena, tako da gledalci niso mogli kaj prida videti, kako so vaterpolisti pripravljeni za svoje nastope. Pa tudi na bazenu je bilo kaj skromno. Organizator je kot kaže pozabil izobesiti zastave, saj so se mladi borili prav za njihov praznik in letošnje jubileje. Kot že rečeno, so na tem turnirju nastopile reprezentanca Kamnika, sindikalna ter reprezentanca občine Kranj. Zal pa se zanimivih srečanj niso udeležili Radovljičani. Res je sicer, da Radovljičani, ki nastopajo v kranjski trim ligi, nimajo takih pogojev za trening, vendar bi jim ta srečanja še kako koristila. Zavedati se namreč morajo tudi tega, da je pred durmi tekmovanje v slovenski ligi in da v pripravljalni dobi nimajo kaj prida prijateljskih tekem. Sam turnir je pokazal, da so vsi za to obdobje, ko bazeni še niso ogrevani, že dokaj dobro pripravljeni. Najboljšo igro je pokazalo moštvo reprezentance Kranja, ki je v obeh srečanjih dalo največ, enakovrednega partnerja pa so imeli v ekipi Kamnika, medtem ko so sindikalisti bili nekoliko slabši, čeprav so v svojem sestavu imeli »proslavljene kranjske vaterpoliste«. Izidi: Reprezentanca Kranj : Sindikalna reprezentanca Kranj 13:10 (4:3, 2:3, 4:1, 3:3), Kamnik : Kranj 6:7 (2:2, 0:2, 2:1, 2:2), Kamnik : Kranj (sindikat) 12:7(3:1,3:1,4:2,2:3). Lestvica: Reprezen. Kranj 2 2 0 0 20:16 4 Kamnik 2 1 0 1 18:14 2 Sindikat Kranj 2 0 0 2 17:25 0 Najboljši strelec turnirja je bil Farč-nik (Kamnik) s sedmimi zadetki, pred Wagnerjem (reprezentanca Kranj) s šestimi. Domača sodniška trojka Kodek, Pičulin, Didič je s sojenjem v parih in po novih pravilih dobro opravila svojo nalogo. D. Humer Pokal OO ZRVS Tržiču TRZlČ — V organizaciji občinskega odbora ZRVS je bilo v Tržiču tekmovanje ekip OO ZRVS in ekipe JLA - graničarjev v streljanju, odbojki in kegljanju. Tekmovanja so bila organizirana v počastitev jubilejev tovariša Tita in partije ter dneva zmage. Tekmovale so 5-član-ske ekipe vseh treh osnovnih organizacij — Tržič, Bistrica in Križe ter ekipa graničarjev. Pokal so osvojili člani ekipe Tržiča pred graničar j i, Bistrico in Krizami. Rezultati: streljanje: 1. Tržič 260; 2. Križe 173; 3. Bistrica 173; odbojka: 1. graničarji; 2. Tržič; 3. Križe; kegljanje: 1. Tržič 247; 2. Bistrica 232; 3. graničarji 167. Najboljši posameznik v streljanju je bil Franc Primožič 78 krogi. J. K. V finalu slovenske kegljaške tekstilijade, ki jo je organiziral IBI iz Kranja, so se med gorenjskimi zastopniki najbolje odrezali tekmovalci Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča, ki so zasedli četrto mesto. ■— Foto:. F. Perdan BPT četrta na Tekstiliadi Na kegljišču Triglava se je v nedeljo zvečer končala jubilejna 10. tekstiliada v kegljanju. V finalu se je pomerilo osem organizacij združenega dela. V skupnem seštevku je zmagal MTT Maribor, gorenjski predstavnik BPT iz Tržiča pa je zasedel 4. mesto. Ekipa organizatorja Ifil Kranj pa se je uvrstila na 6. mesto. Tekmovanje v kegljanju tekstilnih podjetij Slovenije je bilo letos zelo množično, saj je nastopalo v raznih predtekmovanjih blizu 600 keg-ljavk in kegljačev. V finalu pa so se pomerile le najboljše ekipe iz regijskih tekmovanj ter ekipa organizatorja. Skupni vrstni red: 1. MTT 352 točk, 2. Novo-teks 335, 3. Tekstina 250, 4. BPT 217, 5. Toper 186, 6. IBI 135, 7. Dekorativna 129, 8. Tosama 123. Posamezni rezultati - ženske: 1. Petač (Rašica) 416, 2. Zumer (Kokra) 407, 3. Tkalič (Svila) 395; pari: 1. Konda-Makše (Novoteks) 737, 2. Modrinjek-Romih (MTT) 716, 3. Soklič-Ka-lin (Dekorativna) 683; ekipno: 1. Novoteks 1391, 2. MTT 1381, 3. Tekstina 1297, 7. BPT 1239, 8. IBI 1226; moški - posamezno: 1. Med. ved (MTT) 910, 2. Zvršen (Tekstilindus) 885, 3. Marinšek (Tekst, center Kranj) 881; pari: 1. Vidnik-Prosen (Tekstina) 1711, 2. Medved-Le-menič (MTT) 1705, 3. Blažič-Zupanc (Novoteks) 1668; ekipno: 1. MTT 4991, 2. Novoteks 4874, 3. Tekstina 4851, 4. BPT 4806; borbene igre: 1. Novoteks 845, 2. BPT 788, 3. IBI 784. J. Javornik Manjka nam izkušenj Prejšnji teden so se iz Češkoslovaške vrnili kolesarski reprezentantje Jugoslavije, ki so se udeležili »dirke miru« Varšava—Berlin—Praga. Dirka šteje za največje kolesarsko amatersko tekmovanje na svetu, zagotovo pa tudi najnapornejše, saj traja kar dvanajst dni. Kolesarji morajo v tem času prevoziti 1680 km, torej vsak dan poprečno po 140 km. V jugoslovanski reprezentanci sta bila poleg Marinkovida, Hukida, Arsovskega in Lajzerja tudi dva Kranjčana; Mirko Kraker in Mirko Rakuš. Medtem ko je zadnjega na dirki spremljala precejšnja smola, smo z uvrstitvijo Kra-kerja '.ahko zadovoljni. »V konkurenci stoštirinajstih najboljših amaterjev iz devetnajstih držav Jugoslovani že pred odhodom na dirko nismo pričakovali nikakršnih vidnejših uspehov. Večina tujih reprezentantov je namreč imela pred startom v Varšavi za seboj že nekaj težjih dirk v letošnji sezoni, medtem ko smo se mi udeležili le dirke v Alžiriji, del reprezentance pa dirke po Italiji,« je pripovedoval Mirko Kraker. Dirka miru slovi kot izredno naporna in se na njej lahko uveljavijo le kolesarji z izredno kondicijo. Kako to? »Ze samo podatek o številu kilometrov dovolj zgovorno priča o tem. Poleg tega je še hujši nasprotnik tekmovalcev izredno močan veter, ki nas je spremljal vse do Češkoslovaške, ko se ceste začnejo vzpenjati. Doslej si niti nisem mogel predstav- Ponoven uspeh Ropreta V soboto je ekipa kolesarjev kranjske Save sodelovala na dirki od Zagreba do Delnic, ki je štela tudi za točkovanje v jugoslovanskem pokalu. Proga je bila dolga 135 kilometrov, tekmovalo pa je 51 jugoslovanskih kolesarjev. Spet se je odlično izkazal mladi Savčan Bojan Ropret, ki je z enominutno prednostjo zanesljivo osvojil prvo mesto. Rezultati: 1. Ropret (Sava), 2. Bedeković (M. C. Zagreb), 3. Marinković (Beograd), 6. Rakuš, 12. Udovič, 20. J.Valenčič (vsi Sava); ekipno: 1. Sava, 2. M. C. Zagreb, 5. Rog. V nedeljo so kolesarji startali v Delnicah. Prvi je prišel v Zagreb Bobovčan (M. C. Zagreb), 2. Marinković (Beograd), medtem ko so bili predstavniki Save vsi v prvi skupini (14. Rakuš, 24. Ropret). Mirne nedelje pa niso imeli tudi mlajši in starejši mladinet, ki so se srečali na dirki v Kobaridu. Pri starejših mladincih je bil prvi Kozjek in drugi Cuderman (Sava), ki sta pobegnila zasledovalcem, Sosič pa se je uvrstil na 8. mesto. Tudi pri mlajših mladincih so predstavniki Save zabeležili lepe uspehe. 4. je bil Kurent, 10. Bobnar, 13. Svetelj, 14. 2un, zmagal je Rogovec Matej Herlec. H. J. VATERPOLO Prvi dve srečanji KRANJ - Vaterpolisti domačega Triglava to leto stopajo v jubilejno tridesetletnico svojega organiziranega vaterpola. Tako bodo v sredo in četrtek začeli s prvimi praznovanji. Za začetek so v goste povabili dubrovniškega prvoligaša Jug, ki je v lanski sezoni v državnem prvenstvu odigral vidno vlogo; bil pa je tudi finalist letošnjega jugoslovanskega vaterpolskega pokala. Obe srečanji bosta brezplačni, saj je to vaterpolsko darilo vsem ljubiteljem tega vodnega športa. Domačini se bodo prvič predstavili pod novim poklicnim trenerjem Trifkom Bandžurjem, sodniki Chvatal, Pičulin — v sredo zvečer ob 20. uri — in Kodek, Chvatal — v četrtek ob 11. uri dopoldne — pa bodo s svojim sojenjem demonstrirali nova pravila te igre. -dh Ijati, kako je, če te ovira veter enkrat od strani, drugič od spredaj ...« Dirke ste se udeležili prvič. Kakšni so vaši vtisi in kako ste zadovoljni s svojo vožnjo? »Pohvaliti moram organizatorje, saj je dirka vseh dvanajst dni brezhibno potekala. Z uvrstitvijo na 64. mesto v tako močni konkurenci pa sem tudi zadovoljen. Za zmagovalcem sem zaostal nekaj čez eno uro, vzrok za to pa so v glavnem trije padci. Sicer pa je bil najboljši od Jugoslovanov Hukič na 52. mestu, medtem ko smo ekipno zasedli 17. mesto. V treh etapah smo bili četrti in bi na koncu lahko zaključili na šestem mestu, če bi nam bila športna sreča le malo bolj naklonjena. V šesti etapi je imel Marinković okvaro, hkrati pa tudi Rakuš, žal pa tega nihče ni opazil. Rakuš je takrat zaostal za več kot eno uro. Poleg teh okvar je bilo v tej etapi še nekaj padcev, kar nas je seveda pri časovnem zaostanku teplo vse do konca dirke.« Ze med dirko smo slišali za izključitev Ra-kuša. Kako seje to zgodilo. »Bilo je prav v tej nesrečni šesti etapi, ko je Mirko zaradi okvare prekoračil .časovno rampo' (dovoljen 15-odstotni zaostanek za časom zmagovalca). Podobna usoda je v tej etapi doletela tudi nekatere druge kolesarje, zato ni bil takrat nihče izključen. Bil pa je Rakuš še isti dan popoldne, ko smo v Berlinu vozili na kronometer. Zgrešil je smer in čeprav je napako popravil, je moral dirko prekiniti.« Lahko bi končali z ugotovitvijo, da zasluži priznanje tekmovalec že s tem, ko se dirke sploh udeleži. Ce pa se med vso svetovno amatersko elito uvrsti še na solidno 64. mesto, pa še toliko bolj. H. Jelovčan Predselek-cijska tekma za cicibane Kranj - Pred kratkim je smučarski klub Triglav organiziral na Makekovi K očni nad Jezerskim predselekcijsko tekmovanje za cicibane, roj. 1968. in 1969. leta ter mlajše. Tekmovanja se je udeležilo 43 cicibanov predvsem iz OŠ Stane Žagar in Lucijan Seljak in nekaj predšolskih. Osnovni šoli Dr. France Prešeren in Simon Jenko in druge osnovne šole iž kranjske občine pa žal spet niso prijavile svojih mladih smučarjev. Tekmovanje so pripravili zato, ker nameravajo avgusta organizirati alpsko šolo, ki bo potem tekla skozi vso sezono. V šolo nameravajo vključiti mlade, nadarjene cicibane in pionirje. Ze na tem tekmovanju se je pokazalo, da je takšna odločitev pravilna, saj je tri četrtine tekmovalcev doseglo normo za vpis v šolo. Predselekcijskega tekmovanja so se udeležili tudi cicibani, ki so že hodili na treninge v klubu in pri njih se je že pokazal rezultat organizirane vadbe — zasedli so vsa prva mesta in njihovi rezultati so bili veliko boljši od drugih. Posebno dobro se je odrezala skupina šestletnih dečkov in deklic, ki so to sezono že organizirano trenirali. Na tekmovanju so tudi ugotovili, tako kr <, ugotavljajo že nekaj let pri klubu, da je meu^ kandidati za šolo zelo m ilo deklic. Tekmovanja p na Jezerskem se je udeležilo komaj 8 deklet. Rezultati: Cicibani: 1. Primož Stare, 2. Marko Štirn, 3. Bojan Sušnik, 4. Boštjan Triler, 5. Robi Goga ls 6. Uroš Pikec, 7. Blaž Belehar, 8. Miloš Krampi,I 9. Boštjan Košnik, 10. Marko Ponikvar. Cicibanke: 1. Lea Dežman, 2. Barbka Markun, 3. Irena Detelj, 4. Nataša Sedej. L. B. s S sobotnim slavnostnim koncertom, ki je terjal večmesečne priprave, je tržiški pihalni orkester proslavil 50. obletnico delovanja. Ustanovljen je bil na pobudo nekaterih glasbenih navdušencev, ki so začeli vaditi pod vodstvom prvega kapelnika Rudija Ahačiča. Pri tržaški godbeni sestav, naslednik stare šentanske godbe, ki je delovala pod okriljem rudnika živega srebra iz Podlju-belja, in godbe predilnice, je združeval 28 glasbenikov. Le med vojno so glasbila utihnila, sicer pa je bila godba vsa leta spremljevalec tržiškega življenja. Danes igra v tržiškem pihalnem orkestru 42 godbenikov, med katerimi je vedno več mladih. Na sobotnem slovesnem koncertu, katerega pokrovitelj je bila Tovarna obutve Peko, so godbenikom podelili priznanja, značke in Gallusove plakete, čestitali pa so jim tudi predstavniki tržiškega družbenopolitičnega življenja in števinih slovenskih godb. Ob jubileju tržiškega pihalnega orkestra smo za pogovore izbrali dva najstarejša godbenika in kapelnika. Janez Golmajer iz Tržiča, rojen leta 1909 v Borovljah, najstarejši član pihalnega orkestra: »Ker smo Tržičani znani navdušenci za glasbo in petje, je bilo vedno več predlogov za ustanovitev godbe. Leta 1927 nam je to uspelo. Prvi kapelnik je bil Rudi! Ahačič, sam pa sem najprej igral klarinet, nato saksofon, za njim pa spet klarinet. Takratni god-i beniki smo bili popolni samouki, Edini učitelji so bili kapelniki. Sedanji mladi godbeniki so veči-l noma šolani. Marsikdo me je že vprašal, kako uspem toliko časa vzdržati v orkestru. Sapa me še ne muči preveč, tudi zobje še) vzrdže, odgovarjam ... Odločujoče pa je veselje do igranja. Rad ga imam in mi zato tudi časa za vaje in nastope ni žal. Letos sem zamudil le eno vajo. Še posebno pa me veseli, da prihaja v naš orkester vedno več mladih.« Andrej Puhar iz Tržiča, kapelnik: »Z desetimi leti sem začel igrati v kranjskem pihalnem orkestru. Izšolal sem se za učitelja glasbenega pouka in se zaposlil na osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču. Ker je bil tedanji kapel- nik tržiškega orkestra preobremenjen, sem leta 1972 prevzel njegovo dolžnost. Zadnja leta se e kvaliteta igranja dvignila, lani pihalnega orkestra so prizadevni in kažejo obilo volje za izpopolnjevanje. Dobili smo nove instrumente in uniforme. Godbe-niški kolektiv pa se je tudi pomladil. Jubilejni koncert je terjal obilo naporov. Godbeniki so se tega zavedali in zmogli, čeprav smo se obenem pripravljali tudi za tekmovanje in morali nastopati na skoraj vsaki pomembnejši prireditvi v tržiški občini. S kolektivom bi rad ostal še naprej, saj vlada med nami tovarištvo; pa tudi sicer mi je v Tržiču všeč.« Jože Spehar iz Tržiča, rojen leta 1911 v Starem trgu pri Ložu, član orkestra od leta 1932 dalje: »Kvaliteta tržiškega pihalnega orkestra, katerega član sem 45 let in stalno igram klarinet, se dviguje. Zadnje čase je k temu največ prispeval kapelnik Andrej Puhar, pa tudi njegovi predhodniki Rudi Ahačič, Pavel Kralj, Franc Šarabon in Marjan Sajovic so utrjevali naš godbeniški kolektiv in nas tudi učili; saj večina starejših godbenikov nima glasbene šole. Mene je teorijo in prakso igranja učil Rudi Ahačič. K pihalnemu orkestru me veže veselje, saj smo včasih delali dnevno 13 ali 14 ur, potem pa še redno hodili na vaje. Vendar nam napora ni bilo mar. Takšno veselje do danes ni splahnelo. Upam, da bom še dolgo lahko član tržiškega pihalnega orke- stra<< J. Košnjek Park hotel na Bledu odprt Na prvenstvu odlični športniki Postojna — Jutri se bo v Postojni začelo XXXII. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Že danes so se na prizorišču tekmovanja ki bo trajalo do 6. junija, zbrali tekmovalci, pripadniki naše Tržiška alpinistična odprava prispela v Pakistan Prva jugoslovanska alpinistična odprava v Karakorum, organizirana v počastitev 70. obletnice PD Tržič, ki jo sestavljajo alpinisti iz Tržiča, Kranja, Medvod in Ljubljane, je prispela 18. maja v glavno pakistansko mesto Ravalpindi! Alpinisti so odšli iz Tržiča s kombijem in tovornjakom 8. maja in potrebovali za več kot 7000 kilometrov dolgo pot le 10 dni. Karakorumska odprava se je zadržala v Tarbela Damu, kjer gradi Hidromontaža iz Maribora jez. Zaradi urejanja formalnosti s pakistanskimi oblastmi so alpinisti najverjetneje šele včeraj krenili z letalom v Skardu, od koder bodo pešačili proti več kot 8000 metrov visokemu cilju Gasherbrunu L Odpravi se je že pridružil pakistanski zvezni oficir. M. S. JLA, iz Kranja, Ljubljane, Maribora, Vrhnike, Celja, Novega mesta, Ajdovščine in Postojne. Po sprejemu, ki ga pripravlja skupščina občine Postojna, si bodo tekmovalci najprej ogledali Postojnsko jamo ter se udeležili slovesne otvoritve prvenstva. Prav tako pa bodo starešine in vojaki obiskali tudi delovne organizacije, ki so njihovi pokrovitelji. Pripadniki ljubljanskega armadnega območja bodo tekmovali v rokometu, odbojki, streljanju (nekatere strelske discipline bodo na strelišču v Vipavi), vojaškem mnogoboju, atletiki, plavanju — le-to bo v plavalnem bazenu v Kopru, ter v borilnih športih. Vsekakor je mogoče pričakovati, da bodo tekmovalci v športnih borbah dosegli vrsto odličnih rezultatov. Kajti treba je vedeti, da se bodo tekmovanja udeležili tudi mnogi znani jugoslovanski športniki, ki trenutno služijo kadrovski rok v JLA, državni reprezentanti, ki so že na tekmovanjih v svojih enotah v preteklih mesecih dosegli vrsto odličnih rezultatov. Najboljši športniki in ekipe s prvenstva ljubljanskega armadnega območja se bodo udeležili vsearmad-nega prvenstva, ki se bo začelo konec junija v Mariboru. Pomembna zmaga 3500-članskega kolektiva Viatorja iz Ljubljane — Turizem na Bledu je tako pridobil 350 hotelskih ležišč, 1120 sedežev, samopostrežno restavracijo in druge lokale, ki bodo popestrili ponudbo — Arhitekti »slavili« zmago 4^1 Petkove svečane otvoritve Park hotela sta se med številnimi gosti udeležila tudi predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj in predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič — Foto: F. Perdan Bled — V petek, 27. maja, so na Bledu tudi uradno odprli Park hotel. Svečane otvoritve so se poleg občinskega in medobčinskega družbenopolitičnega življenja ter delovnih organizacij udeležili tudi predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj, predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič,. predsednik komiteja za turizem pri republiškem izvršnem svetu inž. Rado Lipičar in drugi. Hotel pa je odprl predsednik delavskega sveta Viator TOZD Hoteli Bled Ištvan Loka-čevič. Viatorjev Park hotel na Bledu ima 350 ležišč v 176 sobah in 10 apartmajih. Razen tega ima pod streho in na prostem 1120 .sedežev. Tako ima podjetje Viator Ljubljana 1791 hotelskih ležišč in 6711 sedežev, kar kaže, da ni le eno največjih prometnih podjetij v Jugoslaviji, ampak da postaja tudi vedno pomembnejše v hotelsko-turistični dejavnosti. Pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj blejskega turizma je tudi samopostrežna restavracija v hotelu. Razen tega ima hotel še druge lokale, ki bodo popestrili turistično ponudbo. Tako je posebnost hotela center za rekreacijo v peti etaži. Tu je Riklijev bar, telovadnica, trim kabinet, terasa za sončenje, pokrit bazen 16,6 krat 10 metrov, v ostalih etažah pa so še slaščičarna, saloni za konference in manjše kongrese, Riklijev hram in več trgovskih in drugih lokalov. Omembe vredna je tudi zamisel projektanta, da postavi bazen na vrh zgradbe, kar je za zdaj edini primer v državi. Kljub modernim gradbenim materialom je notranjost (in tudi zunanjost) izredno lepo urejena. V hotelu je na primer tudi zbirka več kot 230 listov slovenskih grafikov, akvarelov in olj. Gradnja hotela je trajala dobri dve leti oziroma 800 dni in se je začela 15. februarja 1975, ko se je v prah sesul stari hotel. Pri izdelavi so delali strokovnjaki zaposleni pri Turist progresu v Radovljici, gradbena dela pa je opravilo podjetje Tehnika. Za postavitev hotela so morali izkopati 25.000 kubičnih metrov zemlje, ugraditi 8000 kubičnih metrov be- V peti etaži Park hotela na Bledu je tudi bazen 16,6 krat 10 metrov — Foto: F. Perdan Podljubelj se pripravlja na veliko prireditev V nedeljo, 12. junija, bo na znani progi za moto-kros v Podljubelju mednarodno tekmovanje za Nagrado Slovenije v kategoriji motorjev do 250 kubičnih centimetrov in slovensko prvenstvo za kategorijo do 50 kubičnih centimetrov — Za zdaj prijavljeni tekmovalci iz 14 držav — Prihodnje leto v Podljubelju svetovno prvenstvo TRŽIČ - Pod pokroviteljstvom Tovarne obutve Peko Tržič bo v nedeljo, 12. junija, na znani progi za motokros v Podljubelju veliko mednarodno tekmovanje v moto-krosu za Nagrado Slovenije, za katerega so se za zdaj prijavili tekmovalci iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Francije, Madžarske, Zvezne republike Nemčije, Danske, Sovjetske zveze, Švice, Nizozemske, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Jugoslavije. Čeprav podljubeljska dirka letos ne odloča o svetovnem prvenstvu in prvaku med dirkači v kategoriji 250 kubičnih centimetrov, je kvaliteta za zdaj prijavljenih motokrosistov dokaz, da so podljubeljska proga in tržiiki organizatorji motokros prireditev že uveljavljeni v svetovnem motokrosističnem svetu. Dokaz za to je tudi sklep svetovne motociklistične federacije FIM, da bo prihodnje leto v Podljubelju ena od dirk za svetovno prvenstvo v kategoriji motorjev s prostornino 250 kubičnih centimetrov. Dirka v kategoriji motorjev s prostornino 250 kubičnih centimetrov bo združena tudi z dirko slovenskih motokrosistov za republiškega prvaka v kategoriji motorjev s prostornino 50 kubičnih centi-.ittrtapv,, .v u » V a a > •» A '4, '4 Za mednarodno tekmovanje in dirko za državno prvenstvo bo podljubeljska proga kmalu pripravljena. Največje breme priprav leži na ramenih članov prireditvenega odbora, motokros komiteja, 60 športnih funkcionarjev, kolikor jih ima Avto-moto društvo Tržič, in okrog 150 ljudi, kolikor jih vsakič sodeluje pri pripravi in izvedbi tekmovanja. Razen tega so povabili Tržičani na tekmovanje delegacije znanih evropskih motokrosističnih središč. Tako pričakujejo goste iz Holic (Češkoslovaška) in delegacije iz Sovjetske zveze, Avstrije in iz mesta Gaildorf v Zvezni republiki Nemčiji. Tekmovanje se bo pričelo v nedeljo, 12. junija, ob 11. uri s prvo vožnjo motokrosistov v kategoriji motorjev s prostornino do 50 kubičnih centimetrov. Ob pol treh popoldne bo start prve vožnje mednarnodne dirke za Nagrado Slovenije v kategoriji 250 kubičnih centimetrov, uro kasneje začetek druge vožnje v kategoriji 50 kubičnih centimetrov za republiško prvenstvo in ob 18.20 start druge vožnje mednarodne dirke. Po tekmovanju bo na prireditvenem prostoru v Podljubelju družabna prireditev. J. Košnjek tona, postaviti 2100 kvadratnih metrov steklenih površin. Tovarne za proizvodnjo keramičnih sredstev pa so izdelale 400.000 ploščic. Hotel, ki leži sredi zelenja, ima tudi sam polno betonskih cvetličnjakov, v katerih je 600 kubičnih metrov zemlje. Ze začetek gradnje in potem tudi samo gradnjo so sprejemali številni zapleti, zastoji, podražitve, vsebinske spremembe. Tako, da je gradnja veljala blizu 180 milijonov dinarjev. Predsednik delavskega sveta Viatorja Ljubljana Jože Smrke je na otvoritvi med drugim poudaril, da so projektanti imeli izredno težko nalogo. Zgraditi so morali umetno tvorbo in jo tako ugraditi v okolje, da ne bi prizadeli prirodnega ravnotežja Bleda. »Kadar arhitektu to uspe, postane zmagovalec. In danes arhitekti na Bledu upravičeno slavijo zmago.« O tem, da je hotel izredno pomembna pridobitev ne samo za Bled, marveč za celoten razvoj slovenskega turizma in da se lepo vključuje v prirodno ravnotežje Bleda, so se strinjali tudi drugi govorniki. Tako je predsednik gospodarske zbornice Andrej Verbič poudaril, da je tudi ta hotel pomembna postavka V slovenski devizni bilanci, inž. Rado Lipičar pa je rekel, da bo hotel znatno prispeval k podobi in lepoti Bleda. Kot že rečeno, ima za izgradnjo tega hotela veliko zaslug kolektiv podjetja Viator Ljubljana, še posebno pa kolektiv Viatorjevih hotelov na Bledu. A. Zalar r MLADOSTNA OBJESTNOST JESENICE - Večer pred jeseniškim praznikom je bilo, pred praznovanjem dneva mladosti. Na Pristavi. Najprej v gostišču, nato vso noč na livadi med šotori. Nekaj jeseniških mladincev, tudi mladih hokejistov, se ni dalo odgnati iz gostišča, divje in prostaško so prepevali in pregnali vse goste. Bi jim še oprostili, ko bi odšli, tako pa so trma-J sto (beri: vinjeno) vztrajali na tem, da je v gostišču najboljše, najlepše in da ne gredo oni nikamor. Ko so jih s posredovanjem vojakov pregnali, so nadaljevali na livadi, prebudili vse mlade jeseniške tabornike in niso hoteli utihniti vse do ranega jutra. Nič ni pomagalo, oni so bili oni, mar jim je bilo, če vso noč mladina ni zatisnila očesa. Vodja tabora jih je prosil, rotil, a brez uspeha. Upam, da bodo končno uspešni na Jesenicah, če jih bodo trdo prijeli. Takšna objestnost ni tako zelo redka, prav pogosta pa tudi ne še posebno pa ne na predvečer mladinskega praznika. Sam bi jim pošteno navil ušesa in zbil I puhlo objestnost, ko le tedaj na j Pristavi ne bi pred menoj tako \ nečloveško rjoveli, da me je kar neslo dol v dolino ... SEMINARSKI TURIZEM »Kaj je,« me sprašuje nevedni bralec, »seminarski turizem?« ST (seminarski turizem) je po mojem turizem, ki se je porodil ob seminarjih. Zibelka in meka ST je v novodobnih sedemdesetih letih nedvomno Portorož. Tu semi-naristi (akterji seminarskega turizma) prvi dan seminarja dejavno delajo, diskutirajo, polemizirajo, analizirajo, ponoči pa so ti elementi, dejavniki, faktorji tako zbiti, da tudi spati ne morejo. Tedaj družijo koristno s prijetnim ali teorijo s prakso, raziskujejo turistične hotelske bare, disco klube, da bi v ranem jutru legli spat in spali spanje pravičnega do poldneva. Zato naslednji dan na seminarjih vidno peša udeležba, kar je tolerirano, saj ni, da bi te družbene faktorje in dejavnike preveč utrujal. Tretji dan so na seminarjih le fizično najbolj odporni, ki v zaključnih diskusijah morajo nekaj reči, nasploh in konkretno. Najraje javno ožigosajo tiste, ki jih v danem trenutku ni zraven in se ne morejo braniti. Opletajo z besedami gor in dol, vsi srečni, da lahko blatijo in opravljajo. Večina pa raziskuje turizem, se mu predaja, ga analizira. Ne rečem, da tudi turizem nima neposrednih koristi od seminarjev, a pravi pomen ST je v kratkem: vsi na seminar! Več kot pol v turizem, manjšina pa na predavanja.