R A ZISK O V A L N E M E T O D E UDK UDC 911:551.311.2 (497.12) GEOGRAFSKO PROUČEVANJE POPLAVNIH PODROČIJ V SLOVENIJI (Delovni p rogram In štitu ta za geografijo SAZU in sm ernice za proučevanje)* D arko R a d i n j a , M ilan Š i f r e r , F ran c L o v r e n č a k , M arko K o l b e z e n in M ilan N a t e k** Za objavo p rired il D arko R a d i n j a I. NAMEN PROUČEVANJA IN OSNOVNA IZHODIŠČA In štitu t za geografijo SAZU si je 1. 1972 zastavil večletno nalogo, da s finančno podporo Raziskovalne skupnosti Slovenije v široki geografski luči sistem atično razišče poglavitna poplavna področja Slovenije. Nam en proučevanja je podati zaokrožen pregled poplavnih področij in v tej luči p rikazati njihovo tipologijo in k lasifikacijo . H k ra ti pa naj bi bil ta p rikaz koristna osnova za ožja ozirom a bolj usm erjena proučevanja teh pod­ ročij v okviru geografije in izven nje. Na te proučitve se bo lahko oprlo npr. tudi regionalno načrtovanje nadaljn jega (pre)urejanja poplavnih pokrajin . P oglavitni nam en zastavljenega proučevanja p a vendarle ni sistem atska regionalno geografska obdelava poplavnih področij, tem več predvsem prikaz tistih geografskih pojavov in njihovih spletov, ki so za nastanek, razvoj in struk tu ro poplavnih področij odločilni ozirom a najznačilnejši. Poplavna pod­ ro č ja kaže zato ob ravnavati ko t posebno vrsto p o k ra jin , v k a te r ih so vodne razm ere dom inantna poteza. Do sistem atičnega p rikaza razprostranjenosti in značilnosti poplavnega sveta v Sloveniji bodo p ripeljale številne individualne študije posam eznih po­ p lavnih področij. Ker pa nam en raziskav ni samo zbirka posameznih študij, temveč tudi zaokrožen pregled nad značilnostm i poplavnega sveta v Sloveniji sploh, je delo zastavljeno tako, da bo metodološko enotno. V ta nainen so za * Za objavo raziskovalnega program a in teh sm ernic se G eografski in štitu t SAZU ni odločil samo zato, da seznani geografsko javnost o svojem delu. temveč tud i v upanju , da bo s tem povečal krog svojih zunanjih sodelavcev. K sodelo­ vanju vabi In štitu t zlasti geografe šolnike s poplavnih področij ali njihovih bližin, p a seveda tud i vse druge geografe, ki jih tovrstna raziskovalna proble­ m atika zanima. ** P r i sestav i sm ern ic so sodelova li: d r . D a rk o R a d i n j a , iz r . un iv . p ro f., O dd e lek za geografijo , F ilozofska fak u lte ta , L ju b ljan a , A škerčeva 12 (poglavja I ., I I . in II I .) , d r. Milan Š i f r e r , znanstveni svetn ik , In š titu t za geografijo SAZU, L ju b ljan a , Novi trg 3 (poglavje IV .), F ran c L o v r e n č a k , un iv . a s is ten t, O d d e lek za g eo g ra fijo , F ilozo fska fa k u lte ta , L ju b ­ lja n a , A šk erčev a 12 (pog lav je Y.), M arko K o l b e z e n , d ip l. geog raf, H id rom eteo ro lošk i za­ vod SRS, L ju b ljan a , R esljeva 18 (poglavje VI.) in M ilan N a t e k , v iš ji s trokovni sodelavec, In š titu t za geografijo SAZU, L ju b ljan a , Novi trg 3 (poglavje V II.). P r i zasnu tku celotnih sm er­ nic so sodelovali še nosilec naloge ak ad em ik d r . S ve tozar I l e š i č , un iv . p ro f . d r. Ivan G a m s in znanstven i svetn ik d r. D rago M e z e . O bdelavo k a rto g ra fsk eg a g rad iv a vodi M arko Ž e r o v n i k . ta proučevanja bile sestavljene tudi smernice. (Osnovne smernice za geografsko proučevanje poplavnih področij v Sloveniji, G l SAZU, L jub ljana 1973, str. 35.1 To je bilo toliko bolj potrebno, ker gre za večletne raziskave, ki naj jih poleg članov In štitu ta za geografijo SAZU oprav ljajo tud i zunanji sodelavci. V endar skušajo te sm ernice določiti le osnovno m etodologijo in najm anjši obvezni obseg, nim ajo pa nam ena, da bi posamezne raziskovalce utesnjevale. Sodelavci G l SAZU so sm ernice že preizkusili p ri proučevanju poplavnega področja ob P šati (Geografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati, In ­ š titu t za geografijo SAZU, L jubljana, 1973, str. 1—161) ter na tem prim eru izoblikovali tud i metodologijo celotnega raziskovanja. Predvsem so skušali ugo­ toviti, kako poglobljeno bi bilo treba ana liz ira ti posamezne fak to rje in elemente poplavnih pokrajin in kakšne metode bi bilo treba uporabiti, da bi zajeli tiste pojave in procese, ki so za poplavna področja najbo lj značilni. P re teh ta ti je bilo treba tudi elemente, s katerim i bo mogoča sinteza celotnega dela. Tako n a j bi kartografsko p rikazali poleg razprostran jenosti in stru k tu re poplavnih področij (pogostost, tra jan je in sezonsko nastopanje poplav, izrabo poplavnega sveta itd.) tudi značilnosti poplavnega zaledja in s tem poplave osvetlili tud i genetično. Poplavna področja in n jihova zaledja bodo p rikazana tud i z ustrez­ nimi kartam i (reliefno, hidrogeografsko, vegetacijsko-pedogeografsko, s karto izrabe ta l in objektov na vodni pogon ter s karto zem ljiških kultur). Odveč je p ravzap rav poudariti, da nam eravam o p ri p roučevanju poplavnih področij upoštevati tako prirodne kakor tudi družbene sestavine. To ni potrebno samo zategadelj, ker so poplavna področja k ljub slabšim prirodnim osnovam vendarle antropogeno sprem enjena (tako ali drugače »kultivirana«), tem več tudi zarad i domneve, da je njihova dosedanja, pretežno stih ijska izraba, še bolj pa iz raba njihovega hidrološkega zaledja, vp livala tud i na samo razširjenost poplav in s tem tudi na obseg in izrazitost današn jih poplavnih področij. G re torej za delovno hipotezo, da so večino naših poplavnih področij, zlasti večjih, bržkone v celoti zasnovali p rirodni procesi (neotektonika, dediščina pleistocenske morfogeneze, klim atske in hidrološke sprem em be holocenske dobe itd.), vendar p a ni izključeno, da so jih antropogeni procesi m arsikje p re­ drugačili ozirom a razširili (krčenje gozda, obdelava tal, različna izraba vode itd.). M arsikatero poplavno področje, zlasti m anjše, pa je m orda sploh nastalo šele med družbenim sprem injanjem pokrajin , posebno tistih z bolj labilnim pokrajinskim ravnotežjem . P ri posam eznih poplavnih področjih nam eravam o zato ugotoviti vlogo in razvojno dinam iko različnih »poplavotvornih« fak ­ torjev, p rirodnih in družbenih. Menimo, da je tovrstna osvetlitev poplavnih področij pom em bna tud i za načrte, po katerih bodo te pokrajine p re j ali slej m eliorirali. Saj je nedvom no koristno, če vemo. da so poplavni svet povzročili ali razširili antropogeni procesi in ne prirodni. P rav tako ni vseeno, ali je poplavna področja izoblikovala ta ali d ruga v rsta pojavov, ta ali d ruga vrsta spletov. Poplavni režim pa je lahko posledica različnih posrednih in nepo­ srednih antropogenih posegov ne samo v področja, ki so k poplavam nagnjena, tem več tudi posegov v n jihova zaledja. Zato nam eravam o poleg poplavnih področij ustrezno proučiti tud i n jihova poplavna zaledja. Ta vidik obravna­ v an ja se nam p ri celovitem proučevanju zdi še posebno pomemben. V zadnjih desetletjih se je človek zarad i višje stopnje tehnološkega in družbenega razvoja vse m anj zadovoljeval s tem, da se je poplavnem u svetu le p rilaga ja l in se pred poplavam i samo branil, tem več je čedalje bolj težil, da bi poplave omejil ali jih sploh odpravil. S tem naj bi p ravzap rav šele bistveno preobrazil te pokrajine. Zato je p rihaja lo do različnih pobud in načrtov. Po­ nekod je do zavestnega, velikopoteznega u rejan ja poplavnih voda dejansko tud i prišlo. V endar se tud i p ri takem u re jan ju poplavnih področij srečuje d ružba z istim i problem i pokrajinskega ravnotežja kakor v preteklosti, čeprav v drugačnih oblikah in na drugačnih ravneh. Zato je tud i za sedanje, tehno­ loško sicer velikopotezno p reu rejan je poplavnih področij p rav tako pomembno — če ni celo pom em bnejše — da poznam o celotno s truk tu ro , celotno dinam iko in celotno ravnotežje teh pokrajin , če hočemo, da bo njihovo preurejan je vse­ stransko uspešno, sk ra tk a smotrno. P repričan i smo, da je kom pleksna po­ krajinska analiza dobra osnova za ta k a spoznanja in zato tud i dobra osnova za kakršnokoli u re jan je teh pokrajin . Že po dosedanjih ugotovitvah se da sklepati, da so poplavne pokrajine — podobno kakor kraške —- bržkone naše najstare jše »destrukcijske« pokrajine, v katerih n a j bi bilo prirodno ravnotežje na jp re j (in m orda najbolj) razrah ljano in porušeno, k a r bi pojasnili zlasti z njihovo odvisnostjo od poplavnega za­ ledja, ki se je navadno še h itre je sprem injalo kakor poplavne pokrajine same. Slednjič še kaže, da ne gre v poplavnih pokrajinah samo za različne po­ sredne in neposredne destrukcije teh pokrajin , temveč tud i za samo onesnaže­ vanje, ki je zarad i njihove hidrološke posebnosti še posebno očitno, neprijetno in negativno. Zato bomo poplavna področja p rikazali kot poseben tip p o k ra ­ jine tud i v te j problem atiki. . Celotno delo je zasnovano predvsem kot terensko proučevanje. Osnovni v ir spoznanj je torej današn ja pokrajina, njeno neposredno proučevanje pa je h k ra ti tud i osnovna delovna m etoda. D rugi v iri in druge metode so samo vzporedne ozirom a dopolnilne. Značilno je, da se p ri tem na strokovno lite ra­ tu ro ne moremo ka j p rida opreti. Ta je nam reč usm erjena predvsem v hidro- geografijo ozirom a celo v samo hidrologijo poplavnih področij ali p a v obrav­ navo destrukcijsk ih učinkov posam eznih poplav na antropogene elemente teh področij. Zato se moremo v m etodološkem pogledu opreti na litera tu ro le pri proučevanju posam eznih pokrajinsk ih elementov, m anj pa p ri proučevanju poplavnih pokrajin v ustrezno široki pokrajinsk i luči. Ker je sm ernice sestavilo več avtorjev, so sicer razporejene po ustreznih poglavjih ozirom a geografskih vejah, tako da jih je mogoče uporab iti tudi za proučevanje posam eznih elementov poplavnih pokrajin . Osnovni nam en sm ernic pa je vendarle ta, da omogočijo metodološko enotno in predvsem celovito obravnavo posam eznih poplavnih področij. Ker se bodo raziskave naslonile tud i na topografske k arte 1 :25 000 in 1 : 50 000, je s tem v marsičem določena tud i nadrobnost sam ih raziskav. Zaključni p rikaz poplavnih področij p a bo strn jen na pregledni k a rti Slovenije v m erilu 1 : 400 000, k a r bo h k ra ti koristen prispevek za N acionalni atlas Slovenije, ki je v p riprav i. Zaradi preglednosti in pestre stru k tu re poplavnih področij na j bi sicer njihove posamezne sestavine p rikazali posebej z analizo njihovega reliefa, po­ sebej z analizo vodovja, rastja in p rsti in še posebej z v id ika njihove družbene preobrazbe. P ri tem n a j bi p re teh ta li zlasti vlogo, ki jo im ajo ti pojavi in n jihova p rep le tan ja za poplavnost posam eznih področij. Vendar pa na j bi bilo razčlenjevanje poplavnih pokrajin na posam ezne pokrajinske elemente samo pot do cilja. Zato n a j p ri proučevanju teh pok rajin ne bi p revladale analitične m etode nad sintezo. N avodila m arsikje presegajo m inim alni obseg celotne raziskovalne zasnove, zato jc posebeji označeno (z zvezdico), katere proučitve so nu jne in katere od teh je treba p rikazati tudi kartografsko. V obvezni obseg proučevanja so zajete predvsem analize poglavitn ih poplavnih pojavov in njihovih pokrajinskih učinkov, m anj pa sami procesi. Ker je proučevanje geneze poplavnih področij najbolj zam udno in metodo­ loško v m arsičem sporno, za samo pokrajinsko s truk tu ro p a n iti ne posebno značilno, ostanejo ta p roučevanja neobvezna, zato pa nič m an j zaželena. Pač pa na j bo p ri p roučevanju teh področij večji poudarek na sistem atičnem prikazu njihove sedanje pokrajinske stru k tu re in žive pokrajinske problem a­ tike. V celoti kaže to rej genetično smer raziskav uravnovesiti z njihovo stvarno, sintetično in ak tualno usm erjenostjo. II. VODNE ZNAČILNOSTI POPLAVNIH PODROČIJ P ri tovrstn i osvetlitvi poplavnih področij kaže izluščiti naslednje poteze: * 1) Položaj poplavnega področja v p o reč ju in razp ro s tran jen o st ob vod­ nem toku (poplave v pov irju , v zgornjem , sredn jem ali spodnjem toku, pop la­ ve v sotočju, poplave vzdolž p re rezan ih vodnih horizontov itd.). * 2) Obseg poplavnega sveta; p r i tem kaže raz likovati: a) obseg rednili poplav in b) obseg izjem no velikih povodnji. Za r e d n e p o p l a v e štejemo tiste, s katerim i dom ačini računajo in jih p ri izkoriščanju poplavnega sveta tud i upoštevajo. P ri tem ni odločilno, kako pogosto se poplave ponavljajo (na eno, dve, tr i ali več let). Obseg rednih poplav določamo po neposrednih sledovih in po pričevanju domačinov. K jer to ne gre, pa določamo obseg teh poplav posredno (po reliefu, vegetaciji, prsti, izrabi tal, po naseljih, p rom etnih poteh itd.). Obseg rednih poplav označimo na k arti s sklenjeno črto. Z i z j e m n o p o p l a v o pa pojm ujem o p ravzap rav največjo doslej znano povodenj. N jen obseg določamo po pričevanju domačinov, po p isanih v irih ter s kritično presojo hipsografskih in drug ih značilnosti poplavnega področja. Obseg m aksim alne povodnji označimo na k a rti s p retrgano črto. 3) Poplavni režim * A) N a jp re j ugotovim o p o g o s t n o s t p o p l a v , k a r na k a r ti — k je r bo to mogoče — označim o z različno m režo (šrafuro). R azlikovati kaže tr i stopn je: a) področje, k jer nastopajo poplave vsako leto ali celo večkrat letno, b) področje, k je r so poplave na dve, tri, š tiri ali pet let in c) področje z zelo redkim i poplavam i. P rv a dva tip a označim o na k a r t i z različno gostim i črtam i, tre t j i tip pa pikčasto. B) S e z o n s k o n a s t o p a n j e p o p l a v : ugotoviti je treba, ali gre za aperiodične poplave ozirom a za sezonske poplave, ki nastopajo v določenem letnem času, npr. ob spom ladanskem top ljen ju snežne odeje, ob jesenskem dežju itd. Sezonsko nastopanje poplav bi kazalo neobvezno kartografsko p rikazati z ustreznim i barvam i, npr. zelena — spom ladanske poplave, oranžna — poletne poplave, rum ena — jesenske poplave in m odra — zimske poplave. Ce poplave lahko časovno ožje opredelimo, bi jih zno tra j barvn ih polj označili še z ustrezno številko meseca (I.—XII.). K jer teh podatkov ni mogoče zbrati, b i razlikovali le dve vrsti poplav: poplave v vegetacijski dobi (zeleno) in poplave izven nje (modro). * C) T r a j a n j e p o p l a v . R azlikovati kaže med kratkotrajnimi (po­ prečno do 3 dni) in dolgotrajnimi poplavami. P ri prvih , ki tra ja jo le nekaj dni, vegetacija ni bistveno p rizadeta , vštevši ku ltu rne rastline. P ri drugih, ki tra ja jo lahko tud i več tednov, pa so posledice globlje. Podatki na j se po možnosti zberejo po časovnih kategorijah . To razlikovanje bi skušali dopolniti še z oznako razm erja med naraščanjem , viškom in upadanjem poplavne vode. * D ) I z v o r i n d i n a m i k a p o p l a v n e v o d e . Tu gre predvsem za razlikovanje hudourniških, deročih poplav z značilnim i destrukcijskim i po­ tezami in veliko dinam iko, z značilnim dobro izoblikovanim poplavnim valom ter krajšim trajan jem . Poleg teh so značilne še umirjene poplave z mirno, često celo stoječo in dolgotrajno vodo, navadno še s prim esjo talne vode in značilno akum ulacijsko ozirom a gnojilno funkcijo. * 4) Razvrstitev poplavnih področij. G lede na obseg, pom en in značilnosti kaže razlikovati tr i osnovne tipe poplavnega sveta: a) dolinska poplavna področja, b) ravninska poplavna področja in c) k raška poplavna področja. 5) Pokrajinska zasnovanost poplav. P ri to lm ačenju poplav je treba osvetliti vplive, ki jih im ajo na poplave prirodnogeografski in družbenogeografski dejavniki. A) P e t r o g r a f s k e i n r e l i e f n e z a s n o v e p o p l a v n i h v o d a a) Vpliv petrografske sestave ta l naj bi p rikazali z deležem prepustnega in neprepustnega površja v poplavnem zaledju in v poplavnem svetu. Koristno bi bilo p rikazati različno stopnjo vodne prepustnosti tul in likrati označiti prevladujoče oblike podzem eljske vode v teh kam ninah (skalna, ta lna, kraška). P ri tem bi se bilo treba opreti na ustrezne geološke ozirom a hidrogeološke karte. Delež hidrološko različnih ta l p a bi lahko podali s koeficientom prepustnosti poplavnega zaledja ozirom a poplavnega sveta. P rikaza ti bi veljalo retencijsko zmogljivost tal. b) Vpliv reliefa bi m orda označili s položajem poplavnega sveta v porečju (povirni svet, dolinski svet itd.) in s hipsografsko sestavo poplavnega zaledja, k je r bi zadoščala delitev na dolinski ozirom a ravninski svet, nadalje na gričev­ n a t svet, na hriboviti ozirom a gorski svet do gozdne meje ter na svet nad gozdno mejo. S p lan im etriran jem izračunam o površinsko razm erje med temi hipso- grafskim i enotam i. K jer bi se pokazala potreba, analiziram o poplavno zaledje tud i po nagnjenosti in razčlenjenosti reliefa. N agnjenost, k i jo določamo po k arti in po ustrezni lestvici, kaže povezati še s kam ninsko sestavo in vegeta­ cijsko odejo. Razčlenjenost reliefa lahko podam o posredno, npr. s pomočjo gostote rečne mreže. Poleg poplavnega zaledja b i bilo treba p rikaza ti še reliefno izoblikovanost samega poplavnega sveta ter značilnosti struge v poplavnem svetu. Tu gre predvsem za razprostran jenost in drobno razčlenjenost aluvialnega površja. B) V r e m e n s k e i n k l i m a t s k e z a s n o v e p o p l a v n i h v o d a P ri »vremenskih poplavah« bi bilo treba p rikaza ti vremenske značilnosti poplavnih obdobij zlasti količino in intenzivnost padavin . P ri »sezonskih po­ plavah« (na teh je tudi poudarek proučevanja) p a bi bilo treba osvetliti k li­ m atske značilnosti »poplavnih« letnih časov s pomočjo padavinskega in tem pe­ ra tu rnega režima. C) V e g e t a c i j s k e z a s n o v e p o p l a v n i h v o d a a) O svetliti bi bilo treba delež gozda v poplavnem zaledju ter izračunati koeficient gozdnatosti. Koristen bi bil zlasti pregled nad sestavo gozdne odeje. R azlikovati bi kazalo delež gozda v višjem ozirom a nagnjenem svetu in delež gozda v nižinskem ozirom a ravninskem svetu. Pomemben je zlasti delež gozda na različno prepustn ih tleh in glede na razširjenost ter globino talne vode. b) Vegetacijo na poplavnem področju je smiselno p rikazati z arealnim razm erjem med gozdom, travnikom in orno zemljo. c) M arsikje bo koristno opozoriti tud i na zaraščenost struge v poplavnem področju in nad njim (npr. s koeficientom zaraščenosti). D) P e d o l o š k e z a s n o v e p o p l a v n i h v o d a . P rikazali naj bi predvsem delež prepustne ozirom a neprepustne prepereline v poplavnem zaledju in v poplavnem svetu. K oristno bi bilo tud i opozoriti na stopnjo prepustnosti in sorbcijskih sposobnosti prepereline v poplavnem zaledju in v poplavnem svetu. E) H i d r o l o š k e z a s n o v e p o p l a v n e v o d e a) P ri sezonskih poplavah bi bilo treba p rikazati rečni režim in delež poplavne vode v celotnem vodnem odtoku. b) O svetliti b i bilo treba vodne razm ere v poplavnem zaledju (gostoto rečne mreže, asim etrijo rečne mreže, specifični odtok, intenzivnost specifičnega odtoka, razprostran jenost in globino ta lne vode itd.). c) O svetliti b i bilo treba splošne vodne razm ere v samem poplavnem področju (vodno kapaciteto poplavne struge in aluvialne ravnice, razp rostran je­ nost in obsežnost ta lne vode, m edsebojno razm erje med talno in rečno vodo, izvijuganost vodnega toka itd.). F) D r u ž b e n o g e o g r a f s k e z a s n o v e p o p l a v n i h v o d a a) P rikaza ti bi bilo treba neposredno sprem injanje vodnih potez na po­ plavnem področju (mlini, žage, mostovi, jezovi, nasip i prom etnih poti, hidro- tehnična dela itd.). b) O svetliti b i bilo treba posredno sp rem in jan je vodnih potez (kultiviranje poplavnega zaledja in poplavnega sveta, sprem in jan je ku ltu rn ih kategorij itd.). G) V l o g a m e l i o r a c i j i n r e g u l a c i j n a p o p l a v n i h p o d ­ r o č j i h a) p rikaza ti sprem em be v razporeditv i in obsegu poplavnega sveta po regulacijah, b) p rikaza ti sprem em be v pogostosti poplav po regulacijah, c) p rikazati sprem em be v učinkovitosti preostalih poplav, d) izraba reguliran ih ozirom a m elioriranili' področij. H) H i d r o l o š k e z n a č i l n o s t i p o p l a v n i h p o d r o č i j v k l j u č ­ n o z r e g u l a c i j s k i m i d e l i (napravam i) bodo na jvečkra t p r i k a z a n e na p o s e b n i k a r t i . I) V t e r m i n o l o š k e m p o g l e d u se je pokazala po treba po razliko­ vanju poplavnih pokrajin, ki so področja rednih poplav s pokrajinsko m ark an t­ nim i učinki. Poplavne pokrajine so p ravzap rav jedro raziskav v okviru te teme. N adalje gre za poplavna področja, ki so obm očja izjem nih (največjih), a po­ krajinsko neizrazitih povodnji. Eno in drugo pa sestavlja poplavni svet ali poplavišče, ki p redstav lja poplavno površje ne glede na obseg in izrazitost poplav. Poplavno zaledje pa je porečje nad poplavnim področjem . H k ra ti kaže iz čisto p rak tičn ih razlogov razlikovati poplave od povodnji. P rva je redna poplavna voda, ki zalije poplavno pokrajino, d ruga pa izredna (izjemno velika) poplavna voda, ki zalije poplavno področje. III. KLIMATSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNIH PODROČIJ V Sloveniji so poplavna področja razširjena v zelo različnih klim atskih območjih, ki se ne razlikujejo samo po letni količini padavin, temveč tudi po padavinskem in tem peraturnem režim u. Zato je očitno, da poplave niso zasno­ vane samo s klim atskim i ozirom a vrem enskim i potezam i sam ih poplavnih pod­ ročij, tem več tud i s k lim atskim i in vrem enskim i potezam i širšega zaledja, k a r velja zlasti za poplavna področja ob večjih rekah, npr. ob M uri ali D ravi. Poplave pa so pogosto zasnovane tud i s p reple tanjem različnih klim atskih ozirom a vrem enskih tipov v posam eznih delih poplavnega zaledja. Take poplave so npr. v C eljski kotlini,, v Spodnji K rški dolini itd. Zato bi bilo koristno, da posam ezna poplavna področja karak teriz iram o tud i v te j luči. Tovrstne osvetlitve ne bi bile koristne samo za redne oziroma sezonske poplave, tem več zlasti za izjem no velike (katastrofalne) poplave, ki so že pravilom a »vremenskega porekla« in si jih brez sinoptične analize p ra v ­ zaprav ne moremo razložiti. Ne gre pa samo za klim atsko osvetlitev teh področij. Zaradi velike v laž­ nosti ta l je m arsikatero naše poplavno področje tu d i lokalnoklim atsko oziroma m ikroklim atsko drugačno od sosedstva. Č eprav m ikroklim atske posebnosti teh pok rajin niso zasnovane samo hidrološko, tem več tud i hidrogeološko ozirom a petrografsko (npr. s težkim i in h ladnim i ilovicami, z velikim i količinam i talne vode itd.), vegetacijsko (s liigrofilnim ozirom a hidrofiln im rastjem ), reliefno (s tem peratu rno inverzijo poplavnih področij, k i jo u s tv a rja že n jihov položaj na dnu dolin, kotlin, k rašk ih polj itd.), pa je p rep le tan je različnih lokalno- k lim atskih in m ikroklim atskih fak to rjev — p rim arn ih in sekundarnih — m arsi­ k je tako izrazito, da je značilno za m arsikatero poplavno pokrajino. Zato ni nujno, da bi m ikroklim atske značilnosti teh pokrajin neposredno m erili ozirom a kvan tita tivno ugotavljali, tem več je m orda bolj smiselno, da jih ozna­ čimo posredno, po učinkih, ki jih im ajo na prirodne ozirom a družbene poteze poplavnih pokrajin . P ri tem ne gre samo za večjo meglenost ali vlažnost pri- zem eljskega zračnega sloja, temveč tud i za fenološke posebnosti, za različno izrabo ta l itd., na k a r dom ačini večkrat opozarjajo. Zato bi bilo koristno, da opozorimo na m ikroklim atske značilnosti vsaj tam , k je r so te poteze tud i za fiziognom ijo poplavnih p o k ra jin značilne in izrazite. IV. RELIEFNE ZNAČILNOSTI POPLAVNIH PODRO ČIJ IN PO PLAVNEG A ZALEDJA P ri izbranem geografskem p ro u čev an ju poplavnih področij nas zanim ajo tud i tis te značilnosti reliefa, k i vp liva jo na različno h ite r in velik odtok padav inske (poplavne) vode s poplavnega zaled ja, na različen položaj, raz ­ lično velikost in raz lične z reliefom pogojene fu n k cije poplavnih področij vzdolž reke in potokov in končno tud i tis te značilnosti reliefa, k i vp liva jo na različno dinam iko in različne m orfogenetske učinke poplav v samem poplavnem svetu. P ri tako za je tem p roučevan ju nas še posebej zanim a nasledn je: * 1) Vpliv reliefa na količino in dinamiko odtoka padavinske poplavne vode. Znano je , da odteče iz posam eznih naših p o k ra jin zelo raz ličen delež padav inske (poplavne) vode. P ri p rik azu (poplavnega) vodnega odtoka, k i je reliefno pogojen, kaže še posebej upoštevati k a m n i n s k o s e s t a v o po­ p lavnega za led ja in sam ega poplavnega p o d ročja in to predvsem z v id ika vodne p r e p u s t n o s t i i n n e p r e p u s t n o s t i k a m n i n in k je r je mogoče tu d i sestavo posam eznih v rs t teh kam nin (npr. ilovic, lap o rjev , sk r i­ lavcev ozirom a konglom erata , apnenca, dolom ita itd.). P ri p rik azu kam ninsko različnega p o v rš ja se lahko poslužim o tu d i koefic ien ta p repustnosti ta l. O r o g r a f s k e z n a č i l n o s t i poplavnega za led ja n a j bi p rikazali z arealn im razm erjem m ed gorovjem (nad gozdno m ejo), h ribovjem (med gozdno m ejo in višino okrog 500 m), g ričev jem (tega bi razčlen ili v re la tivne v išine do 100 m in nad 100 m) te r n ižinskim svetom (z rela tivn im i višinam i do 30 m). O rografske poteze bi to re j p rikazali z deležem posam eznih hipso- g rafsk ih pasov, k a r n a j bi p rik aza li tu d i kartografsko . R a z r e z a n o s t r e l i e f a n a j bi p rik aza li z gostoto rečne m reže, k a r bi po po treb i še osvetlili s p rev ladu jočim i re la tivn im i višinam i in naklonom pobočij (zlasti z deležem pobočij z naklonom nad 15°). * 2) Reliefni položaj in reliefna izoblikovanost poplavnih področij. Poleg osnovne delitve poplavnih področij na dolinska, ravn in ska in k ra šk a nas za­ nim a tud i p od robnejša k a ra k te r is tik a n jihovega po ložaja in n jihove reliefne izoblikovanosti. Tako bi npr. raz likovali: a) poplavni re lief ob vstopu rek iz h rib o v ja v široka do linska dna in ko tline, — b) poplavni re lief ob tek tonsko p re tr tih in nenadn ih razširitv ah dolin ob toku navzdol, — c) re lief nad veli­ kim i v rša ji in m ed njim i, — d) re lief v obm očju velik ih rečn ih zavojev, predvsem ob p rehodu rek iz ravn inskega sveta v kam ninsko odpornejše tesn i in soteske, — e) poplavni re lief na n o tra n ji s tran i m eandrov in v ob­ m očju m očnega m e a n d riran ja rek e sploh, — f) re lie f na n o tra n ji s tran i rečnih tokov, k i se p ri iz rav n av an ju sta lno pom ikajo v eno sm er, — g) poplavni re lief n a obrobnih zatišn ih s tran e h širok ih prodn ih ravnin , —• h) poplavni re lief ob sovodnjih te r i) poplavni svet v v rtačah , uvalah , slepih dolinah in k ra šk ih po ljih . * 5) Geomorfološke posledice poplav. M orfogenetsko učinkovitost pop lav­ n ih voda bi skušali p reg ledno osvetliti s p rikazom debeline, zaobljenosti in po- škodovanosti tran sp o rtira n eg a gradiva, k i ga poplavne vode p ren aša jo in od la­ gajo (različno razbit, zaobljen , sploščen in debel prod, raz lična prim es peska, m e lja in ilovnatih sestavin). Za dinam iko poplavne vode so še posebno značiln i n a jd eb e le jš i p rodn ik i in skale, k i jih voda ob povodnji še p rem ika in vali po stru g i navzdol ali izven n je . N ada lje je značilna razp ro stran jen o st svežih in različno obsežnih spodjed na poplavnih bregovih (p rikaza ti m orda številčno ali kartografsko , posebej za desni in lev i breg) p a tu d i p o jav i sveže p re trg an ih m eandrov in sledovi še povsem svežega n as ip an ja (npr. v s trug i a li g rm ovju neposredno nad rečnim i k o riti te r po š irok i d an ji ravnici). In tenzivnost ta k e ak um ulac ije nam poleg svežih sledov n as ip an ja izkazu je tud i zasutost spodnjih , ob k o re ­ n inah močno razširjen ih delov debel in tu d i delna zasutost spodnjih delov zgradb in drug ih an tropogen ih ob jek tov v nase ljih ali izven n jih . Na m ladost ta k ih nas ip an j o pozarja jo ponekod tu d i odp lake iz rudnikov in prem ogov­ nikov te r opečni in d rug i an tropogeni odpadki, k i jih zasledim o v naplavini. R ecentnost sp o d jed an ja in n as ip an ja nam zelo dobro d okum en tira jo tudi p re v rn je n a ali n ag n jen a d revesna debla vzdolž rečn ih strug, pa tud i sledovi peska, k i so se oh ran ili do višine poplav po d revesn ih deblih. D inam iko poplavne vode zelo dobro ilu s tr ira tud i obtolčenost in ob- d rgn jenost d revesn ih ko ren in ob potokih. Te so do višine okrog enega m etra, do k a te re je v pop lavn ih vodah še veliko proda, povečini že tako poškodo­ vane, da ne m orejo več o p rav lja ti svo je funkcije in se sušijo. Više se žive ko ren ine še o h ran ja jo , v en d a r so tu d i po n jih velike brazgotine. R azgaljene in p rizad ete k o ren ine u s tv a rja jo s svojo sk rivenčnostjo v red zelo slikovito podobo ta k ih bregov. Poleg sam ega p rik az a teh učinkov nas zanim a tu d i n jih o v a razporeditev vzdolž rečn ih tokov (v odvisnosti od znača ja doline in vseh nenadn ih sp re­ m emb rečnega toka) te r vse istočasne sprem em be sam e struge (npr. prehod iz ozke s truge b rez prod išč v širše z večjim i ali m anjšim i prodišči, tolm uni te r bolj a li m an j izrazitim i m eandri te r p rehod v še širše rečne odseke z obsežnim i prodišči in m orda z ro jasto razvejen im tokom te r z različno starim i zam očvirjen im i in suhim i strugam i te r ok ljuk i) in tud i sam ih k o rit (plitva in g loboka ko rita , trap e za s ta in tr ik o tn a itd.). Na osnovi vseh teh učinkov poplavnih voda kaže razčlen iti poplavne struge predvsem na h u d o u r n i š k e in n e h u d o u r n i š k e ( n o r m a l ­ n e ) . E k s t r e m n o h u d o u r n i š k e s t r u g e se o d lik u je jo po iz razitih in pogosto močno razvejanih koritih , m očnih sledovih trg an ja bregov in nasi­ p an ja . S truge sp rem lja obilica p rev rn jen ih dreves, po ko ren in ah in deblih pa so v poplavnem svetu sledovi m očnih odrgnin . Ob grm ovju in d rev ju se kopiči veliko n a jra z ličn e jšeg a p la v ja (vej, lis tja , trav e ; p r i po tok ih in rekah , k i tečejo skozi nase lja , tu d i n a jra zn o v rs tn e jš i an tropogeni odpadki). P ri n o r m a l n i h ( n e h u d o u r n i š k i h ) poplavnih strugah , k i p reč ­ k a jo navadno nase lja , so m orfogenetski učink i poplavnih voda m anj izraziti. K orita so povečini p litv a in bo lj enakom erno izoblikovana, bregovi so po­ raščen i z rušo, g rm ovjem ali d rev jem te r je samo tu in tam opaziti sledove eroz ije (spodjede in usadi). Vode, k i ob poplavah sežejo iz strug , so povečini veliko m an j k a ln e in m an j n as ip lje jo , im ajo p a tud i m anjšo erozijsko spo­ sobnost. Zato tu d i pop lavna do linska dna niso tako jasno in ostro om ejena p ro ti v išjem u svetu k o t p r i hudou rn išk ih potokih. P rehodi v te ra se in p ro ti ostalem u v išjem u svetu so postopni in počasni, zato je ob teh potokih reliefna om ejitev poplavnega sveta m anj iz raz ita in zato težavnejša . V. ZNAČILNOSTI PRSTI IN RASTJA NA POPLAVNIH PODROČJIH P ro u čev an je poplavnih področij za jem a tud i poplavne p rsti in poplavno ra s tje ko t značilna p o k ra jin sk a e lem en ta teh področij. N asledn je sm ernice za jam ejo le poglav itne elem ente tov rstnega p roučevan ja . S estav ljene so p re d ­ vsem po skušn jah , k i j ih je p rineslo p ro u čev an je poplavnega sveta ob Pšati. Za proučevanje drugačnih poplavnih področij, npr. v kraškem svetu, pa jih je treb a ustrezno prilagoditi. T a p ro u čev an ja n a j ne bodo p repodrobna, tem več na j pokažejo le tiste značilnosti p rs ti in ras tja , k i so za pop lavna pod ročja pok ra jin sk o n a jb o lj pom em bne. Zato o p o za rja jo sm ernice le n a osnovne poteze, k i so za posa­ m ezne tipe ra s tja in p rs ti na poplavnih pod ročjih na jpogoste jše in z drugim i p o k ra jin sk im elem enti tu d i vzročno in funkcijsko n a jb o lj povezane. O b šir­ n e jše gradivo o sestav i tov rstne vege tac ije in o pedoloških p ro filih nudi lite ra tu ra (npr. W rab er 1960, Vovk 1959, S tr ita r 1965). P ro u čev an je ra s tja in p rs ti na poplavnih pod ročjih kaže za naše po trebe razdeliti na tr i dele: na p rip ra v lja ln i, te ren sk i in la b o ra to rijsk i del. Pri prvem naj bi zbrali in ustrezno up ošteva li p o leg geografsk e tudi pedološko in vegetac ijsk o literaturo ter ustrezne karte. P reg ledali naj bi tudi druge vire, npr. h idrotehnične in m elioracijsk e elaborate k m etijsk ih zadrug, gozdnih gospodarstev ipd., k er večk rat v seb u je jo koristne podatke o prsti in vegetac iji. Pri terenskem delu naj ne bi razčlen ili rastja na g lavn e tipe sam o na poplavnem področju, tem več tudi na n jegovem obrobju ozirom a v zaledju: g o z d n i , g r m o v n i , t r a v n i š k i , m o č v i r n i t i p i n m e d s e b o j ­ n a p r e p l e t a n j a . V zporedno s tem skušam o opredeliti na obeh področjih tudi značilne rastlin ske vrste, k i so za posam ezne tipe rastja karakteristične. Pri gozdnem tipu, k jer je sestava še zlasti važna, označim o posam ezne slo je (drevesni, grm ovni, ze liščn i in prita ln i slo j). Te na d elovn i karti tudi pro­ storsko om ejim o. * Pri pregledu rastlinsk ih vrst skušam o sproti razbrati neposredne vplive, poplav na rastje (npr. na drevje, grm ovje). Prikažem o pa tudi v p live sam ega rastja na p op lave (npr. zaraščanje strug, bregov in poplavne ravnice, žive m eje. drevesne skupine itd.). * Pri pop lavn ih travnikih kaže razlik ovati g led e na vegetac ijsk o sestavo naslednje tipe: 1) v l a ž n e t r a v n i k e s šaši, ločk i, m ahovi itd., 2) s u h e t r a v n i k e , k i im ajo m alo rastlinsk ih vrst v lažn ih travnikov ali so celo brez njih , 2) z m e r n o v l a ž n e t r a v n i k e , k jer se oba tipa prep letata (1, 2). P ri p roučevan ju prsti vzam em o z n jihov ih profilov usirezne vzorce za la b o ra to rijsk e analize (približno 50 g, k i jih spravim o v poliv in ilne vrečke) povsod tam , k je r so na n jih h k ra ti značilni tip i ras tja . P re reze p rsti izberem o tako n a n iž jih k a k o r v iš jih delih poplavnega sveta, če je na n jih tudi različen tip ras tja . Z aradi p rim e rja v e vzam em o vzorce tud i s p rofilov na p rv i terasi ozirom a n a dv ignjenem svetu sploh, kam or voda sicer tud i p ri n a jv eč ji poplavi ne seže. K je r je le mogoče, jem ljem o vzorce z odkopanih prerezov (npr. ob strugi, ob izkopih tem eljev p ri g rad n ja h ipd.). Če to ni mogoče, uporabim o pedološki sveder. P ri tem je treb a paziti, da dobim o čiste vzorce. * Pri proučevanju prsti določim o najp rej debelino ce lotnega p rofila in debelino posam eznih horizontov ter njihovo barvo (natančno določim o barvo s pom očjo posebnega barvnega atlasa). G lede na debelino profila razčlenim o prsti v nasled n je skupine: a) zelo p litve p rs ti — do 15 cm debeline, b) p litve rasti — od 15 do 30 cm debeline, c) sred n je g loboke —• od 50 do 60 cm, d) g loboke prsti — od 60 do 90 cm, e) zelo g loboke prsti — nad 90 cm debele. * H orizonte označim o s sim boli. — Zgornji, tem ni, hum usni, prekoren injen i A horizont j e pod travnišk im rastjem n ajčešče A[ podhorizont. Če se razli­ k u je po barvi a li drugih lastnostih , ga po potrebi delim o še na Alt in A12 podhorizont. V gozdu (v logih) j e na Aj podhorizontu še A 0 podhorizont, ki ga sesta v lja jo napol p reperelo lis tje in drugi rastlinsk i ostanki. Pri rjavih obrečnih prsteh sled i Aj podhorizontu horizont (B), k i je sv e tle jš i od Aj, slabo a li n ič p rek oren in jen , po tek sturi pa je te ž j i (ilovnat ali glinast). Ta horizont lež i na C horizontu, k i je m atična osnova; na poplavn ih področjih je to pogosto glina. P oleg teh horizontov in podhorizontov so med njimi navadno še prehodni horizonti, k jer se p rep letajo lastnosti sosed njih hori­ zontov: take horizonte označim o z Aj(B) ali B(C) itd. * Pri og le jen ih prsteh — g le jih (ruski izraz za tip prsti, k jer talna voda zaliva vse pore v prsti tako, da p om anjkanje zraka povzroči red u kcijske procese in zato v profilu prevlada siva barva) lež i pod Aj podhorizontom red u k cijsk o-ok sid acijsk i horizont. G lavna n jegova značilnost je p o jav ljan je rum enih in rjavih p eg na siv i pod lagi; označujem o ga z G0 (o = oksidacija). Pod tem horizontom je cesto red u k cijsk i horizont, k jer rjave pege večinom a izg in ejo in prevlada siva barva; sim bol zanj je G r (r = redukcija). T udi tu so prehodni horizonti, npr. AtG0 ali pa se G0 deli na Gol in Go2. * G lede na različno in ten zivn e procese o g le jevan ja , k i so odvisn i od n i­ h anja g lad ine ta lne vode, razlikujem o: a) m o č n o o g l e j e n e p r s t i , k jer n iha talna voda m ed 20 cm in 60 cm pod površjem , in b) z m e r n o o g l e j e n e p r s t i , k jer je g lad ina ta ln e vode m ed 60 cm in 100 cm pod površjem . S topnja o g le jen osti prsti je torej zelo pripraven pripom oček za d oločan je g lob ine in k o leb an ja ta ln e vode povsod tam, k jer ni drugih p o ­ datkov. D e lež ta lne vod e pri poplavah bo treba pri m arsikaterem poplavnem področju u go tav lja ti ravno na ta način. Med prstjo , rastjem in poplavam i so seved a še druge zakonitosti, k i pom agajo osvetlit i sozavisnosti značilnih pok rajin sk ih e lem en tov na posam eznih poplavn ih področjih . * N aved en i tip i prsti se razv ija jo na g lin asti a li peščen o-g lin asti m atični osnovi (drobnozrnati sed im enti). N a m nogih poplavn ih področjih pa je m a­ tičn a osnova prsti peščena a li peščeno-prodnata (grobo zrnati sed im enti), zato se na n jih razv ija jo drugačni tip i prsti. Pogosto se v b liž in i potokov p o ­ ja v lja jo na tak i m atični osnovi karbonatn i serozem i (prodišča) z (A) h or i­ zontom , k i je le m alo tem n ejši od m atične osnove (G horizont) pa hkrati zelo p litev in sk e le ten ter skoraj brez organ ske snovi. N a silik atn ili peščeno- prodnatih nanosih rek pa je navadno silik a tn i serozem podobne zgradbe kakor karbonatni. N a p rv i terasi nad prodišči, k i je ob v e lik ih poplavah tudi še pod vodo, je na prodnem nanosu navadno razvita prodna rendzina, k i im a p litev , rjavkasto siv in hum ozen A 1 podhorizont. Ta preh aja z vm esnim A /C hori­ zontom neposredno v prod in p esek (C horizont). N a teh terasah srečam o ob te j rendzin i tudi obrečno prst, k i jo sesta v lja zgo lj A horizont; ta je hum oznejši, r javkasto siv in lež i neposredno na produ a li m ivk i (C horizont). T ak tip prsti (obrečna prst) p rek riva navadno prvo teraso, k i jo sestav lja ta silik a tn i prod in pesek . P o leg p rsti z g linasto in p eščeno m atično osnovo se na poplavn ih p od­ ročjih p o ja v lja jo ponekod tudi šotna tla. S estav lja jo jih šotn i horizonti, ki jih g led e na sestavo, p rep efe lo st in barvo označujem o s Tj, T2 itd. Ko določam o p rofile prsti, skušam o u gotov iti tudi reak cijo prsti (npr. s terensk im pH m etrom ). S topnja k is lo sti ozirom a bazičnosti pop lavn ih prsti nam razkriva m arsikatero potezo poplavn ih področij, opozarja nas zlasti na vodni, zračni in b io lošk i režim poplavnih tal. V zorce prsti, k i smo jili nabrali na značiln ih profilili pop lavn ega pod­ ročja, v laboratoriju analiziram o. Pri ped ogeografsk ih analizah smo v okviru te tem e izb ra li m anj zam udne in m anj zah tevn e lab oratorijsk e p reiskave. Po dosedanjih izk u šn jah nam reč zadošča, da za poplavne prsti določim o reakcijo , m ehansko sestavo in k o lič in o hum usa. Pom em bno pa je , da določim o tud i d e lež v la g e in sorb cijsk o sposobnost prsti za vodo. Prav tako določim o tudi barvo vzorcev, če je nism o d o ločili že na terenu . R ezu ltate vseh teh analiz razvrstim o v prim erja lno tabelo. V n je j nas razlike m ed prstm i in n jih ov im i horizonti na p reg led en način opozarjajo na p ed ogeografsko struk ­ turo poplavn ih področij, posredno pa tudi na strukturo nek aterih drugih p rirodnogeografsk ih p otez teh področij. * T ekstu priložim o tudi karto razprostranjenosti rastja in prsti obravna­ van ega področja. N a n je j označim o s posebnim znakom predvsem girnovno- gozdno rastje in p osebej travniško. Ta dva tipa po potreb i razčlenim o še na podtipe. G rm ovno-gozdni tip razdelim o v loge (na značiln ih tip ih prsti) in na gozd izven p op lavnega sveta . T ravn išk i tip pa razčlenim o na m očv irje in na druge travn iške podtipe, k i so hkrati tud i vezan i na značilne tipe p ed o­ lošk e podlage. Če se ti podtip i prep leta jo , jih označim o s posebnim znakom N a k arti grafično prikažem o p rofile prsti z u strezn im i stolpci. VI. PRIKAZ MELIORACIJ IN REGULACIJ NA POPLAVNIH PODROČJIH P ri osvetlitv i h id ro tehn ičn ih del v geografski luči kaže izluščiti nasledn je poteze: 1) Iz arhivske dokumentacije o hidrotehničnih delih: P red te rensk im p ro ­ učevanjem je tre b a zb ra ti podatke o celotnem vodnem sistem u, k i je u re je n n a posam eznih poplavnih področjih (regulacije , m elioracije , obram bni nasipi itd.). P odatk i o p o t e k u r e g u l a c i j s k i h d e l n a j v sebu je leto p riče tk a in leto zak lju čk a teh del. P ri m e lio rac ijah kaže zbra ti tud i podatke o o b s e ­ g u i n i z r a b i z e m l j i š č a p red m elioracijo in po n je j. Po m ožnosti n a j bodo pokazane tu d i raz like glede hek tarsk eg a donosa. M elioracijske površine n a j bi razčlen ili na tiste, p ri k a te r ih g re zgolj za zaščito p red poplavam i in p a na površine, k i zah tevajo poleg poplavne obram be tudi druge uk repe , npr. osuševanje. T aka so npr. področja P esn iške in Ščavniške doline, Sotle, Po­ m u rja , P šate itd. P ri reg u lac ijah in razbrem eniln ik ih n a j bi označili, kako so izp e ljan i in u tr je n i (skala, ruša, nasip za v isokovodni val itd.). N ad alje je treb a označiti n jihovo pretočno zm ogljivost. V podatk ih na j bo z a je ta tu d i dolžina regulacij in razbrem eniln ikov. G lede na močno k o leb an je vodne ko lič ine naših rek je zb ra ti po m ožnosti tu d i podatke o m oreb itn ih z a d r ž e v a l n i k i h in še posebej o u red itv i po­ p lavnega za led ja , z lasti o u red itv i povirnega, ob ičajno hudourn iškega pod­ ro č ja kot posrednega nač ina za odpravo ozirom a om ilitev poplavnega sveta. G orn je podatke h ran ijo različn i zavodi in o rgan izac ije : Zavod za vodno gospodarstvo SRS, H idrom eteoro lošk i zavod SRS, P o d je tje za u re ja n je hudo­ urn ikov , Splošne vodne skupnosti, O bčinske skupnosti (O ddelki za u re ja n je k m e tijsk ih površin), k m e tijsk i kom binati itd. * 2) Pri terenskem proučevanju je tre b a v p rv i v rsti: a) p reg leda ti celotni vodni sistem in ugotoviti n jegovo s ta n je — posedan je b rež in in p rizadetost obram bnih nasipov, lokalne učinke erozije , zaraščenost in samo vzdrževan je s tru g itd. Izkušn je kažejo , da regu lac ijske odseke in poplavne struge navadno p re ­ malo v zd ržu je jo . P onavadi je eno in drugo zanem arjeno . To bistveno zm anjša n jihovo pretočno zm ogljivost, k a r je n a jb o lj očitno ravno p ri poplavah. b) P r i te renskem delu je tre b a loka lne reg u lac ije p re so ja ti tud i po tem, kako s sprem em bo lokalnega strm ca in dotočnih razm er vp liva jo na poplavne poteze n iž je ob toku (pozitivno a li negativno). Podobno je s te rensk im zb ira­ n jem podatkov glede na p repustnost mostov in d rug ih naprav , k i čestokrat za jezu je jo narasle vode in s tem k rep ijo poplave. * 5) Na karti je tre b a p rik az a ti vse vodnogospodarske naprave, k i so že izpe ljane — regu lacije , razbrem eniln ike , zadrževaln ike itd. P ri posam eznih n ap ra v ah na j se označi tud i leto ozirom a obdobje g radn je . Na k a r ti na j bodo p rik azan i tu d i ob ram bni nasip i p re d poplavam i ko t tud i obseg m elioracijsk ih površin. * P ri dosedanjem p ro u čev an ju poplavnih področij se je pokazalo, da p r i ­ h a ja do poplav predvsem zarad i nas ledn jih vzrokov: a) zarad i neustreznega vodnega režim a; to so poplave površinskih voda, b) zarad i dviga ta lne vode neposredno do p o v rš ja ko t posledice dolgo­ tra jn ih in obilnih padavin, c) za rad i štev iln ih izvirov na robu nižin, ko tlin in dolin in d) zarad i različnega p rep le ta n ja g o rn jih tre h vzrokov. P ri sistem atičnem p roučevan ju poplavnih področij n a j bi gorn jo k lasifi­ kac ijo znova p re tre s li in genetično tipologijo poplavn ih področij ustrezno raz ­ člen ili in u trd ili. VII. POGLAVITNE DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNIH PODROČIJ 1) Viri. Za družbenogeografsko p ro u čev an je poplavnih obm očij so zelo po­ m em bni različn i viri. Pom agajo nam p r i spoznavan ju družbenogeografske ge­ neze poplavnih p o k ra jin in pri ug o ta v lja n ju n jihove fu n k cije in fiziognom ije. P ri delu se bomo naslon ili na n as led n je zv rsti v irov : a) n a a r h i v s k e v i r e (franciscejsk i k a ta s te r , u rb a r ji, a rh iv i vodnih skupnosti ali vodnih zadrug), b) k r o n i k e (pisane šolske a li ce rkvene-župn ijske k ron ike), c) s t r o k o v n o l i t e r a t u r o , to je na rez u lta te dosedan jih geografskili, zgo­ dovinskih, etnoloških , gospodarskih, km etijsk ih , gozdarsk ih in d rug ih p rouči­ tev, č) m o n o g r a f i j e n aselij, šolskih okolišev, e lobora te strokovnih služb, k i so b ili izdelan i za po treb e reg u lac ijsk ih ali m elio rac ijsk ih del in d) c e ­ n i l n e z a p i s n i k e kom isij, k i so u g o tav lja le po povodn ji povzročeno škodo. U porab ili bomo tu d i fo tog ra fije in d ruge posnetke, k i p r ik az u je jo ob­ seg in višino povodn ji te r razna (časopisna) poročila. * 2) Gospodarski pomen tekočih voda in njihova izraba. Pri družbe- nogeografskem p ro u čev an ju poplavnih področij bomo p rik aza li p re d ­ vsem n jihov sočasni gospodarski pom en in n jihovo vlogo v ž iv lje n ju in delu p reb iva lstva , k i je neposredno ali posredno povezano z izkoriščan jem teh obm očij. Zato m oram o oprede liti tu d i tis te geografske fu n k cije poplavnih področij, k i se po svo ji gospodarski nam em bnosti d o p o ln ju je jo s sosednjim i, p red poplavam i sicer zavarovanim i zem ljišči. D a pa b i spoznali poplavne učin­ ke, bomo n a jp re j oprede lili gospodarski pom en in vlogo poplavnih potokov in rek v p retek lo sti in sedanjosti. P oznavan je sočasnega g o sp o d a rjen ja s po toki je ko ristno in potrebno, k e r m orem o šele na te j osnovi ov redno titi štev ilne posledice, ko reke p resto ­ p ijo bregove. S poplavam i je nam reč p re trg a n norm aln i ritem dela in živ­ lje n ja na pop lav ljen ih in b ližn jih obm očjih. S tem, ko bomo op redelili s tvarno gospodarsko vlogo, k i so jo im ele te ­ koče vode v posam ezni poplavni p o k ra jin i, nam bo ja sen tud i m arsik a te ri an tropogeni vzrok poplav. Sam a iz rab a voda je bodisi s to p n jev a la ali blažila posledice povodnji. Tako je za izrabo pogonske .moči tekočih voda človek m a rs ik je sp e lja l po toke v m linščice ali posebne s truge in s tem neposredno povzročil sprem em bo rečnega om režja. Z njegovo razširitv ijo pa je pogostom a n ap rav il tu d i p rv e ko rak e , k i so zm anjšali obseg pop lav ljenega sveta. P ri tem je za m linščice m arsik d a j upo rab il s ta re , že opuščene struge. T akšne p rim ere najpogoste je sreču jem o v sred n jem in spodnjem toku, to je v ravn in sk ih p re ­ delih. G ospodarski pom en iz rabe tekočih voda se je v p re tek lo sti p rece j sp re ­ m in ja l, s tem pa tud i oblike in tem eljito st izrabe. O enem in d rugem p riča jo raznovrstn i ob jek ti, k i so služili izko riščan ju pogonske moči tekočih vod. Za našo raziskavo bo zato n u jn o tre b a in v e n ta riz ira ti m line in žage te r d ruge ob jek te , k i so služili k m etijs tv u in ob rtn im dejavnostim in jih je p ogan ja la voda, k o t so to kovačnice, u sn ja rn e , delavnice, e le k tra rn e itd. P ri tem nas bo zanim al način iz rabe vodne moči, k i se na zunaj kaže npr. v k o n stru k c ijsk i ob lik i vodnega ko lesa (kolo na lopate ali korce, kolo na vreteno , tu rb ine), sa j je b il p rav od tega pogostom a odvisen obseg pop lav ljenega obm očja, k a ­ k o r tu d i o b ra to v an je m linov, žag in drug ih obratov ob povodnji. D osedanje p ro u čev an je je pokazalo, da je po trebno p ri načinu iz rabe tekočih voda raz­ likovati tr i osnovne tipe, in sicer: v gorn jem toku so ponavadi ko lesa na korce (v novejšem času različne zvrsti tu rb in ), v spodnjem toku p rev la d u je jo vodna ko lesa n a lopate ali podlivna kolesa, v sred n jem delu toka p a se navedene oblike p rep le ta jo . Poleg ob like in štev ila vodnih koles nas zan im ajo še v e li­ kosti obratov. Le-ta je raz lična glede na posam ezne dejavnosti. P roizvodna moč m lina je npr. odvisna od štev ila parov m linsk ih kam nov, n jihove n a ­ m em bnosti in od štev ila stop. N ovejša ob lika m linov so v a ljčn i m lini. V eli­ kost žagarsk ih obratov se kaže v štev ilu listov (žag), k i jih je voda gnala h k ra ti. V elikost d rug ih obratov m orem o m eriti bodisi z m očjo tu rb in v KM ali s številom stro jev . Pom em bno vlogo p r i iz rab i vodne moči im ajo jezovi. U ravnava jo k o li­ čino vode, strm ec potokov in vp liva jo na nivo ta lne vode. P ri p ro učevan ju je koristno razločevati oba osnovna tip a jezov: jezove z zaporn icam i in jezove s pragovi (ali p reg ra jam i). P ri s ledn jih ni p o treben neposreden človekov poseg p ri re g u lira n ju vodnega od toka v m linščico. P osebna zvrst jezov je b ila n a ­ m enjena g o spodarjen ju na obvodnih zem ljiščih, npr. spom ladanskem u ali po­ le tnem u n am ak an ju travn ikov s čisto vodo, ali gn o jen ju travn ikov s kalno vodo ali vodni oskrb i n aselij itd. Jezovi so po tem takem odločujoč člen m ed an tropogenim i č in ite lji in zato m a rs ik je neposredno vp liva jo na obseg in silo­ vitost poplav in s tem v tisnejo določenega poteze zlasti m anjšim poplavnim področjem . Ob m arsika te rem potoku ali rek i so u red ili ribn ike , k i so podobno ko t jezovi pom em ben reg u la to r vodnega odtoka, zlasti ob n e u r jih ali d o lg o tra j­ nejšem deževju . O b m arsik a te ri tekoči vodi so lju d je zg rad ili razbrem enil- nike, s pom očjo k a te r ih so razdelili hudou rn ike v več k rakov . S pelja li so tud i posebne kanale , k i so služili oskrb i p reb iva lstva z vodo a li p ro tipožarn i ob­ ram bi. Č lovek je v n ep restan i borb i s poplavnim i vodam i vedno čistil struge, m linščice in druge um etno sp e ljan e k anale , s čem er je ra z š ir ja l in poglab­ l ja l rečna k o rita , za trp an a z nanesenim m aterialom . S čiščenjem ko rit in u tr ­ jev an jem bregov ob po tok ih je večal p repustnost g lavnih in s transk ih strug te r kanalov te r s tem zm anjševal obseg pop lav ljen ih področij. R edna (vsako­ letna) čiščen ja rečnih k o rit so b ila ponavadi n a jb o lj p o treb n a v gornjem toku, to je v hudourn iškem delu poreč ja , m an j pogosta in m anj p o treb n a pa v sredn jem delu potokov. D ea g ra rizac ija in in d u stria lizac ija podeže lja sta p rispeva li k razk ro ju av tark ičn e zaprtosti naših n aselij, p o jem an ju gospodarske moči p rece jšn jeg a štev ila s red n jev e lik ih k m e tij in sprem em bam gosp o d arjen ja na zem lji oziro­ m a v iz rab i k m e tijsk ih površin. To je neposredno vp livalo na p ropad š tev il­ n ih dejavnosti, k i so b ile n am en jene k m e tijam ozirom a km ečkem u p reb iv a l­ stvu. P ri teh sprem em bah v ag rarnem gospodarstvu je p rišlo do p ropada šte ­ viln ih m linov in žag. V zporedno s tem je p o tek al tu d i razk ro j vaške ali sren j- ske skupnosti, k i je m arsik je sk rb e la za u re je v a n je hudourn ikov , čiščenje m linščnic in potokov, v a ro v an je n aselij p red povodnjim i in za gospodarjen je s tekočim i vodam i (npr. »vodne pravice«, čiščen je in u re ja n je nam akaln ih ali osuševalnih nap rav in kanalov idr.). Č eprav je v zadn jem času nazadovalo drobno, km ečko vzd rževan je m linščic in poplavnih strug, pa je na tru g i stran i d ružba s koren itim i regu lacijam i m a rs ik je tem eljito om ejila obseg poplav in om ogočila sprem em bo iz rabe tal, bodisi za k m etijs tvo a li za d ruge dejavnosti. V vseh tis tih p redelih , k am o r človek še n i neposredno posegel v p reu red itev poplavnih področij, p a se iz le ta v leto k aže jo h u jše posledice poplav, ne glede v k a terem le tnem času nastop ijo . Med an tropogenim i vzroki poplav je tre b a raz iskati še vpliv k rč e n ja goz­ dov na povečani odtok padav inske poplavne vode v poplavnem zaledju . * 3) Učinki povodnji v pokrajini. P ri p ro u čev an ju p o k ra jin sk ih učinkov poplav na j bi osvetlili predvsem razm estitev (razporeditev) zem ljišk ih k u ltu r (kategorij). P od roč ja ob vodah, k i redno p resto p a jo bregove že ob m očnej­ šem deževju (ali eb nenadn i od jug i v zim skem ali spom ladanskem času), so prvenstveno n am en jena travnikom . V spodnjem delu rek in potokov se p o ­ navad i že p o ja v lja jo loke in logi. Na izrabo poplavnih zem ljišč pa vpliva tud i v išina ta lne vode, oddaljenost zem ljišča od n ase lja (ali km etije ), položaj zem ljišča ob po toku (npr. v gornjem , sred n jem ali spodnjem delu), več ji so- vodn ji a li v̂ m edvodju, k a k o r tu d i sam a p rep u stn o st ta l (prodni v ršaji, po­ bočja, zam očv irjena tla itd.). K ljub tem u, da so se že v p o lp re tek li dobi štev ilna nase lja p r i nas n e­ posredno oskrbovala z vodo iz potokov in rek , ugotav ljam o, da so b ili do­ m ovi p rav ilom a od n jih to liko odm aknjen i, da so b ili v celoti a li vsaj delom a zavarovan i p red rednim i poplavam i. U gotoviti pa m oram o, koliko domov v posam eznem n ase lju redne a li iz jem ne poplave v en d arle p rizadene jo in do kam seže voda ob izredno visokih povodnjih . P ra v tako je tre b a spoznati štev ilne oblike človekovega b o ja in k lju b o v a n ja zoper pod iv jane vode, ki so tra jn e jše g a pom ena in d a je jo zunan jem u videzu n ase lja posebno obeležje (npr. u red itev nasipov, izoblikovanost mostov, izpe ljava reg u lac ijsk ih strug, razdelitev hudourn išk ih in d rug ih voda v več korit, u red itev jezov in zap o r­ nic za p reusm eritev odvečne vode itd.). P ri tis tih delih naselja , k i so v ečk ra t pop lav ljen i, bomo p roučili tip km ečkega dom a in n jegov položaj te r njegovo lego glede n a sm er p rev lad u jo če poplavne vode. P ri označitvi poplave v n a ­ se lju bomo skuša li p r ik az a ti p ro sto re v dom ovih, k i j ih voda zaliva (stano­ v an jsk i del, k le t, hlev, dvorišče idr.) in načine, s k a te rim i se je človek v aro ­ val p red pogostim i posledicam i poplav (npr. zasilni nasip i p red durm i — iz zem lje in gnoja, betonsk i te m elji zgradbe, m an jši nasip i ob domovih, višina h išnega p raga , globina k le ti itd.). 2e v n ek d a n ji socialno-posestni d ife renc iac iji (km ečkih in drugih) naselij se kaže, da je rev n e jš i sloj vaščanov živel n a slabših seliščih in m arsik je so jih zalivale sk o ra j vse (redne) poplave. O b ra te n a vodni pogon so p o stav lja li ob m linščicah ali neposredno ob glavne potoke. Tudi n jihove dejavnosti so poplave p rizadevale. Ob poplavah je bil p ren e k a te ri m lin za dan ali več popolnom a odrezan od naselij, za k a ­ te ra je m lel. T isti o b ra ti n a vodni pogon, k i so j ih zalivale redne poplave, so se na raz lične načine p rila g a ja li številn im nevšečnostim razd iv jan ih voda ali pa se p red n jim i zavarovali. V času v isokih poplav je zam rla sk o ra j vsa dejavnost v teh obratih . Tudi v hudem zim skem m razu p r ih a ja do poplav za rad i »sirjen ja« ozi­ rom a »kipenja« tekoče vode na m linščicah. K er p a človek sorazm erno h itro odstran i n jihove vzroke, so te poplave m an j pom em bne. Posledice poplav se kažejo tu d i v prom etnem om režju . Tu nas zanim ajo predvsem oblike m ostov in brv i, k i so p rilag o jen e poplavnim vodam . P ri obravnav i p rom etnega om režja bomo p rikazali, kako so ceste, kolovozi in železniške proge zavarovane p red rednim i povodnjim i (nasipi, dvignjeno ce­ stišče ozirom a vozišče pa je m arsik d aj tud i o v ira za h itre jš i odtok narasle vode). U gotoviti m oram o sm er poplavne vode glede na cesto, kolovoz ali že­ leznico, k e r je tud i od tega odvisna škoda, k i jo povodenj povzroči na teh ob jek tih ali v okolici. Ob poplavah m ars ik a te ri kolovoz prevzam e vlogo raz- b rem eniln ika . Vozišča cest in kolovozov v v iš jih legah te r v gozdnatih p red e­ lili so ponekod s prečnim i (lesenimi) pragovi zavarovana p red razd ira lno m očjo hudourn ikov . — D vign jen i m ostovi in b rv i n a poplavnih področjih op ozarja jo na višino poplavne vode. Zato so ponavadi širši, v iš ji in dv ignjen i nad dan jo ravnico. P onavad i so m ostovi b rez vm esnih podporn ih ali nosilnih stebrov, k je r se ob poplav i rado zagozdi različno p lav je . P ri p ro u čev an ju pop lavn ih področij je tre b a še posebno skrbno razčlen iti raznovrstne posledice poplav in raz likovati poleg negativn ih tu d i nek a te re k o ris tn e posledice poplav. P ozitivn i učink i poplav so npr. g n o jen je obrečnih travn ikov s kalno vodo, k a r je b ilo zelo značilno v času ekstenzivnega km eto ­ v an ja , n an ašan je in od lagan je več jih ko lič in p roda, pesk a in m ivke na p ro ­ diščih, k a r iz ra b lja človek ko t g radben i m ateria l. K oristno je tud i odplav- lja n je sm eti in d rug ih odpadkov; n ara sle vode je človek izkoriščal p ri »kopanju« strug , odvodnih kanalov , k i j ih je n ap e lja l v ustrezno sm er. P ri škod ljiv ih posledicah poplavnih voda je ko ristno spoznati neposred­ no m ateria lno škodo, k i se kaže v un ičen ih k m e tijsk ih p rid e lk ih (zm anjšana le tina), v poškodovanih o b je k tih in zg radbah (obram bni nasip i in škarpe , iz- p o d je d an je tem eljev zgradb, k a r je še posebej obču tljivo p r i opečnatih zi­ dovih), v ko lič in i in obsegu odnešenega zgorn jega, n a jb o lj rodovitnega slo ja p rsti, v škodi n a trav n ik ih (s tem v zvezi je tu d i m etljavost), v odložitvi več­ jih količin rečnega — tran sp o rtn eg a m a te ria la na k m e tijsk ih površinah, na k om un ikac ijah ali v seliščih in še d ruge ob like razd ira ln ih učinkov poplav (izpodjedanje bregov, p reusm eritev strug, zasipan je s ta rih rečn ih korit). * 4) Pokrajinske poteze, ki zmanjšujejo posledice povodnji in omejujejo poplavna področja. S talna človekova sk rb je b ila o b varovan je (pridobljenega) obdelovalnega zem ljišča, ču v an je naselij p red n a jraz ličn e jš im i naravn im i s ti­ h ijam i, tako tu d i p red poplavam i. D a bi b o lje spoznali različne oblike, s k a ­ te rim i se je človek b ran il p red poplavno vodo, bomo ugo tav lja li, kdo je npr. g rad il domove ob poplavn ih vodah in n a p o p lav ljen ih področjih ozirom a na zam očv irjen ih tleh (uporaba h rastov ih , k o stan jev ih in je lšev ih pilotov), kako je zasnoval posam ezne dele domov (npr. višina h išnega p rag a in ta l v stano­ v an jsk ih in d rug ih zgradbah), izpeljavo odtočnih kanalov (Za h itro od tekan je ta lne in poplavne vode iz zgradb); kakšne nasipe je g rad il ob naseljih , domo­ vih, posam eznih zem ljiščih ozirom a na bregovih rek ali kanalov. P ri p rouče­ v an ju bi m orali spoznati tud i po tek le tnega č iščen ja stru g in m linščic in v te j zvezi p rik aza ti nas tanek izgonov, regulacij (razbrem eniln ikov, to je kanalov, k i razčlen ijo glavno strugo v več vodnih tokov in usm erijo odvečne vode na p rodne površine, k je r voda ponavadi h itro ponikne), jezov te r betonsk ih zidov in škarp . Po po treb i bi bilo tre b a p roučiti vlogo pilotov in lesenih b rež in p ri zaščiti rečn ih bregov pred rušilno m očjo poplavnih vod, k ak o r tud i funkcijo zaraščen ih bregov in nasipov. O pozoriti je tre b a končno še na to, kako se p r ila g a ja jo zem ljiške k u ltu re ozirom a posevki pogostejšim poplavam . * 5) Poplave in današnji čas. S sp rem enjeno družbenogospodarsko s tru k ­ tu ro p reb iv a ls tv a in n aselij se je sprem enil človekov odnos do km etijskega zem ljišča in še posebej do gospodarjen ja z vodam i. V zadn jih desetle tjih , ko se je z industria lizac ijo s topn jeva la d eag ra rizac ija p reb ivalstva , je mogoče zaznati nagel razk ro j »patriarhaln ih« oblik vaškega ž iv ljen ja , k i so im ele svojo o rga­ n izacijsko obliko v vaški ali s ren jsk i skupnosti. Ta je nam reč v gospodarstvu in v ž iv ljen ju podeželja od ig rala nenavadno pom em bno vlogo. P ri p roučevan ju nas bo zato še posebej zan im ala vloga sren jsk e skupnosti p ri p rep rečev an ju po­ p lav ozirom a p ri zm an jšan ju n jihov ih učinkov; zlasti pa vloga, k i so jo im eli m lin a rji, žag arji in d rug i u p o rabn ik i pogonske moči potokov p ri p re ­ p rečev an ju poplav in tu d i sp rem in jan je izrabe pogonske moči potoških voda. P ri novog radn jah ob poplavn ih področjih je vredno spoznati, ko liko se lju d je še danes n as lan ja jo na trad ic ijo in na p rid o b ljen e izkušn je dom ačinov iz p re tek losti. P rav tako je potrebno, da spoznamo, kako vp liva jo regu lacije , m elio rac ije in drugo u re ja n je poplavnih in zam očv irjen ih zem ljišč na sp re ­ m em be zem ljišk ih k u ltu r, n a izrabo k m e tijsk eg a zem ljišča, na nivo ta lne vode in k ako vp liva jo tu d i na sprem em bo ekoloških pogojev za rastje . 6) Povodnji in poplavna področja v luči geografskih in ledinskih imen. U poštevali n a j bi topografska in led inska im ena te r hidronim e, k i nas posredno ali neposredno opozarja jo na obseg, značilnosti in sprem em be po­ vodn ji in poplavnih področij. N ekaj im en je že na topografsk ih k a r ta h te r v k a ta s trsk ih m apah, v raz ličn ih n ač rtih in p reg ledn ih skicah, še več p a je živih m ed dom ačim prebivalstvom . * 7) S k l e p — fiziognomija poplavnih področij (geografska sinteza). V sklepnem pog lav ju naj bi o risali pom em bnejše kom ponente, k i so zna­ čilne za naša poplavna pod ročja in s k a te rim i m orem o k a ra k te r iz ira ti njihovo geografsko podobo. Tu bi kazalo še posebej opozoriti n a posam ezne tipe po­ p lavn ih področij, k i jih bomo izluščili in opredelili na osnovi zb ranega g ra ­ diva. Po nas tan k u m orem o raz likovati vsaj dva osnovna tip a poplavnih pod­ ročij, k i n a s ta ja jq za rad i dv igan ja ta lne vode in obm očja, k i jih ob lik u je jo redne poplave ali občasne povodnji. Še posebej v e lja opozoriti na razpored itev in vlogo osuševalnih kanalov, k a te r ih sistem om rež ja je povečini neposredno naslon jen na parcelacijo . P rav tako bomo orisali vse pozitivne k a k o r negativne s tran i človekovega posega­ n ja v u re je v a n ja in p re u re ja n ja rečnega om režja bodisi v p re tek lo sti ali v sedanjosti. S ledn jič n a j bi proučili sodobno g ospodarjen je z vodo in dan ašn ji člo­ vekov odnos do v red n o te n ja obrežnega zem ljišča ali do s ta rih in opuščenih strug, k i m arsik je služijo za odlagališče odpadnega m ateria la , k ak o r tudi z v id ika varstva , negovan ja in p re u re je v a n ja človekovega okolja. * 8) Kartografska ponazoritev družbenogeografskih značilnosti poplavlje­ nega področja. Na p rv i k a r ti n a j bi p rik aza li z lasti sprem em be v s tru k tu r i zem ljišk ih k a teg o rij v prib ližno zad n ji sto le tih (od 1896. le ta do n ajnovejšega stan ja) in sicer v tis tih k a ta s trsk ih občinah, k i so neposredno in močno n av e­ zane na poplavna področja . D iagram i na k a r ti n a j p r ik az u je jo delež (%) po­ sam eznih zem ljišk ih k u ltu r. Poleg tega n a j se na k a rto po m ožnosti vnesejo 10 G eografsk i v e s tn ik z u strezn im i znaki m lini, žage in d rug i o b je k ti na vodni pogon. K arta n a j vse­ b u je za osnovo še izohipse (relief), vodno om režje, n ase lja in prom etno ožilje. N a d rug i k a r t i n a j bo p rik az an a osnovna razpo red itev posam eznih zem ­ ljišk ih k u ltu r (npr. n jive , travn ik i, sadovn jak i, pašniki, gozdovi, zazidana p o d ročja itd.). Za p rik az n a j služi konvencionalna b a rv n a skala, k i se upo­ ra b lja p r i k a r t i ra n ju iz rabe ta l (land use). N a k a r t i n a j bo s posebnim zna­ kom zarisana tu d i m eja poplavnega področja . Takšno k a rto bo mogoče iz­ risa ti samo za tis ta področja , za k a te ra je že n a tisn je n a osnovna državna k a r ta v m erilu 1 : 5.000 ali i : 10.000. Za p redele , k je r ta k ih k a r t še nT na razpolago, bomo p rik aza li n eka j n a jb o lj tip ičn ih prim erov s pom očjo k a ta ­ s trske m ape (1 : 2.880).