ILUSTRIRAN! LIST ZA MESTO !N DEŽELO
Preis - cena I L
DRUŽINSKI TEDNIK
Če imaš rad ogenj, rad trpi dim.
Slovenski rek.
Leto XVI.
V Ljubljani, 20. januarja 1944.
štev. 3 (740)
•DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob Četrtkih. OredolBt?o Ib uprava tr Ljubljani, MikloSičcva 14/111. Po&tnl predal 6t. 845. Telefon 6fc. 33-32. — Račun pofitne hranilnice ? Ljubljani Sfc. 16.393. — Rokopisov ne vračamo, nefranklranib dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v enamkah.
NAROČNINA
1/4 leta 10 Ur, */i leta 20 lir, vse leto 40 Ur. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali ujen prostor (viflina 8 mm in Širina 65 mm) 7 iir; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mal] ogla-s I: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod 6e posebej. Pn večkratnem naročilu popust.
Danes:
j
Žtefnčto tiufoztoi !
NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN •
(Gl. str. C.)	:
214 sovjetskih iaitkov sestreljenih na vzhodnem bojišču
Fiihrerjcv glavni stan. 18. januarja.. DNB. Vrhovno poveliništvo oborože-nili sil obiavlia:
Severovzhodno od Kerea in severozahodno od Ki rova rada so se izjalovili ponovni boliševiški napadi. Na ■področju žažkova so naše četo v žilavih borbah zavzele več kraiev. Silovite sovražnikove protinapade smo odbili, sestreljenih ie bilo 26 sovražnih oklepnikov.
Zahodno od Rečice so nadaljevali boliševiki z močnimi silami svoie napade. V težkih boiih „so^ bili odbiti, nekaj vdorov ie bilo očiščenih ali Da zajezenih. Severozahodno in severno od Nevelia ie začasno popustilo sovražnikovo bojno delovanje. Krajevni boliševiški sunki so ostali brez uspeha.
Severno od Ilmenskega jezera so bili ves dan trajajoči, težki sovražni napadi zaustavljeni v srditih boiih ter so bili sestreljeni mnogoštevilni sovjetski oklepniki.
Južno od Leningrada in južno od Oranienbaunia so se tudi včeraj izjalovili vsi sovjetski poizkusi, da bi prebili fronto. Sovražnik ie izgubil v tem odseku 91 oklepnikov.
Pri obrambnih boiih v južnem odseku vzhodnega bojišča se je zaradi svoie neomajne trdnosti odlikovala 10. bavarska divizija oklepniških grenadirjev. ki ji poveljuje generalni poročnik Schmidt.
Na celotnem vzhodnem bojišču smo včeraj sestrelili 214 sovjetskih oklepnikov.
Na iužnoitalijanskem bojišču ie potekel dan mirno. Prišlo ie le do obojestranskega delovanja udarnih čet in do več neuspešnih sovražnih napadov na naše skramo levo krilo.
«
Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveliništva v preteklem tednu:
Severovzhodno _ od Kerča in pri Nikopolu so se izjalovili ponovni siloviti sovjetski napadi. Severozahodno od Kirovgrada sovražnik še zmerom možno napada. Oddelki naše vojske so sestrelili na tem odseku o zadnjih dveh dneh 81 sovjetskih tankov. Zahodno od Rečice so boljševiki po dolgi topniški pripravi prešli v napad. V hudih, izprememb jjolnih boiih so naše čete ohranile svoje postojanke. Na področju pri žažkovu smo s presenetljivimi napadi povzročili sovražniku hude izgube. Pri 1’o^rrebišču smo kljuh žilavemu sovražnikovemu odporu še dalje napredovali. Jugozahodno od Vitebska so se izjalovili vsi boljše-viški napadi. Severno od Ilmenskega jezera, na področju južno od Leningrada in južno od Oranienbuma so Sov.|eti napadali z naraščajočo srditostjo.
Na iužnoitalijanskem bojišču je bojno delovanje na odseku zahodno m severozahodno od Cervara nekoliko popustilo. Krajevne sovražnikove napade smo odbili.
Severnoameriški bombniki so dne 16. t. m. bombardirali Celovec. Povzročili so škodo na poslopjih in žrtve >ned civilnim prebivalstvom. Naše protiletalsko topništvo je pri tem napadu _ kakor tudi nad itali janskim ozemljem sestrelilo 18 sovražnih bombnikov.
Veleizdajstvo nad italijanskim narodom je maščevano
Verona, 11. jan. Posebno izredno sodišče za sojenje 19 članov velikega lasistovskega sveta, je izreklo raz-r?i?bo po tridnevnem posvetovanju. Ubsodilo je 19 članov velikega faši-stovskega sveta, kateri so na seji od ^4. na 25. julij preteklega leta 'podpisali Grandijevo resolucijo proti Du-ceju in s tem omogočili Badogliev državni udar ter tako izdali Dueeja in fašizem. Od 19 obtožencev jih je bilo 18 obsojenih na smrt. med niimi 18 v odsotnosti Izmed 6 navzočnih je bilo pet obsojenih na smrt: bivši zunanji minister trrof 0:irm, *" >ršal De Bono, bivši nob' d ni »V j hm'n sebi. bivši upravnik faSistovske stranke Marinelli in bivši vodja dru-.ua italijanskih industrijcev Gottardi. Bivši korporacijski minister Cianetti je bil obsojen na 30 let robije. Držuv-niv tožilec je zahteval vn v=eh 19 obtožencev v imenu »fašistovske revolucije v njeni novi republikanski obliki« smrtno kazen.
Obsodba je bila že izvršena v torek dopoldne kmalu po deveti uri nad De Fonom.	qr»om. Gottar'iWnm, Mari
nellijem in Pareschijem, in sicer z ustrelitvijo.
Podli sunek v hrbot italijanskega naroda ki se je pričel na seji veliko-K* fašistovskega sveta dne 25. julija 1« dobil svoje ni .':lo s sodSo sodisča v Veroni, čeprav usode italijanskega naroda ni več mogoče popraviti. Člani velikega sveta, ki so postali orodje izdajalske klike Viktorja Emanuela. prestolonaslednika Cm-berta, Badpglia in Cavallera. so svojo krivdo plačali z glavo.
Nemško in evropska svoboda duha ki ?*spSeneT»ije
Govor državnega vodje Rosenberga v Pragi
Praga. 17. jan. DNB. Državni vod-1 s svobodo nič več skupnega. Kdor za-ja Rosenberg je imel v nedeljo po- sleduje zgodovino idej svobode v dobi memben govor o nemški in evropski židovstva, liberalizma in prostozidar-
svobodi duha, v katerem je obračunal s sovražniki Nemčije in Evrope, ki razširjajo po svetuv propagando, da hočejo osvoboditi našo celino diktature in ji prinesti svobodo. V uvodu je pojasnil Alfred Rosenberg vprašanje, v kakšnem obsegu lahko sploh govorimo o svobodi volje in duha in kaj tevbesede pomenijo. Vsi smo si najbrž edini, da absolutne svobode v življenju ni in je ne more biti. Vsaka državna suverenost je utesnjena zaradi sosedov in nasprotnikov. V 19. stoletju pa so se prav one sile, ki nas hočejo »osvoboditi«, trudile, da bi z ftakupičenjem zlata in denarja poteptale vse narode, kakor se to ni zgodilo še nikoli doslej v zgodovini. Kričeče nasprotje v svetovni zgodovini je, da skušajo pri zaslepljenih množicah uveljaviti poskus svobode.
V svojem stališču, ki ga je zavzel o praktičnih posledicah idej svobode, je opozoril državni vodja na najnepo-srednejše udejstvovanje človeka na zemlji, na kmečko delo, kjer narava vsiljuje svoj ritem. Gospodarstvo je odredilo določena obdobja dela, zato .je vsak pripravljen sprejeti take omejitve v smislu jasno opredeljenega načina življenja. Združene države so n pr. izumiteljice tako imenovanega tekočega traka, to je mehanizirane kontrole dela nad milijoni ljudi, ki ima za posledico ogromni kapitalistični kolektivizem. Razvoj 19. stoletja je prinesel proletarski kolektivizem v smislu marksizma. Razrednemu boju od zgoraj se je pridružil še razredni boj od spodaj, h kapitalistični internacionali je prišla še proletarska internacionala. Tako imenovana svobo-ga gospodarstva se je razodevala v izprtjih, obupni odgovor zatiranih pa je bila stavka. To pa ni bila več resnična svobodna igra pošteno delujočih sil, temveč kolektiven pojav, ki ni imel
stva, bo ugotovil, da je liberalna država nesposobna za zagotovitev svobode, ker se je sama zaradi gospodarskih interesov privatizirala in si s tem iztrgala moč za izvršitev takih sklepov.
»Razvoj od neomejene gospodarske samostojnosti do gospodarske tiranije« je nadaljeval drž. vodja Rosenberg. »od površnih proklamacij svobode do ogromnih kolektivističnih tru-stov in koncernov pa mora — to je maščevanje organskega življenja — privesti do nadaljnjega kupičenja, do neverjetne revščine milijonov in naposled do zloma. Tu nastane potem največja nevarnost za liberalno idejo svobode. Ker so nesposobne, da bi resnično gojile in obdelovale najboga-tejša življenjska področja, iščejo liberalne države neprestano novih držav, ki imajo surovine, da bi jih izkoriščale. Obenem pa seveda tudi tržišča, ker obubožani milijoni v lastni deželi na koncu ^nimajo več nobene kupne moči. In Se se narodi tem izkorišče-valnim načrtom prostovoljno ne pokore, pride doba vojn in socialnih revolucij. Primer nam kaže ta svetovna vojna. USA se je udeležila svetovnega tekmovanja, ona ga je podpihovala, da bi s sklicevanjem na državne interese in na patriotizem odvrnila pozornost od notranjepolitičnih sporov in vse bolj naraščajoče korupcije. Marksizem ni v tem pogledu nič drugega kakor obrnjen kapitalizem. Zato svetovni kapitalizem in boljševiška svetovna revolucija v svojem najglobljem bistvu nista nikaka svetovnonazorska nasprotnika, temveč kvečjemu tekmeca. Simbolno za to medsebojno zvezanost. je svetovno židovstvo, ki predstavila na obeh straneh glavno gonilno silo. v upanju, da bo v tem svetovnem konfliktu vsekako izšlo kot zmagovalec.«
Državni vodja je poudaril, da vodi Nemčijo spoznanje, »da je resnična svoboda stalna realnost, vendar odvisna od plemena. Politična svoboda ustreza veličini delovnih moči posameznih narodov, duševna svoboda pa predstavlja priložnost tudi za tako imenovane male narode, ker je neodvisna od kvantite.«
Anglija in USA izjavljata, da nameravata popolnoma uničiti pruskega duha in tako imenovani »nacisticni teror«. To pomeni, da hočeta uničiti cilje, ki dajejo nemški zgodovini življenje in ki so vstali iz časti kot od-pdr proti svetovnemu izkoriščanju. Sovjetska Zveza ni nikdar pustila nikogar v dvomu, da hoče s pomočjo židovskoproletarske svetovne revolucije popolnoma zatreti nemški narod. Pod zlaganim plaščem tako imenovane proklamacije svobode se vrši torej danes največja vojna proti svobodi indo-germanskega duha. Žalostno bi bilo za evropsko mladino, če bi v tem trenutku ostala nevtralna. V vseh državah je ona najbolj zainteresirana, da ne izgubi v bodočnosti danih ji možnosti, in zato vstopa v fronto svobodnega evropskega duha proti sever-noameriškobritanski in sovjetsko-ži-dovski nekulturi. Nemška vojska je danes tudi fronta nemškega in svobodnega evropskega duha. Nemčija se danes bori proti vsem sovražnikom svobode in kulture naše celine.
Alfred Rosenberg je zaključil svoj govor, potem ko je nakazal kulturne vrednote, z opozoritvijo, da gre danes za svobodo gojenja, ustvarjanja in izročanja naprej nemške in evropske kulture. Z obrambo življenja branimo dušo domovine, z domovino svobodo duha, glavni pogoj vse bodoče ustvarjalne sile. Zato velja za vse Nemce in za vse Evropce. ki so v tej usodni uri doumeli svojo svobodo, le eno geslo: V prah z vsemi sovražniki naše častitljive, ljubljene evropske celine!
0,1 osebe, ki stoji po svojem poklicu l* dolgo vrsto let sredi med narodom in hkrat nad njim ter je zato imela mnogo prilož nosti (pa' tudi volje!) za temeljito in neprl stransko proučevanje naših žalostnih razme< tako pri korenini kakor pri sadovih, smo prejeli spodnji sestavek, ki ga objavljam« svojim bralcem v razmišljanje.
0D APRILA 1941. DO DECEMDDA1943.
Historiat, organizacija in zakulisje „osvobodilne" borbe na Slovenskem
Sobotni Slovenski dom ie prinesel izčrpen historiat slovenskega partizanstva in gozdnega razboiništva. Sestavek očitno izvira, izvod strokovnjaškega peresa, tako ie stvaren in temeljit in zaradi tega seveda tudi potočen. Zato se nam zdi vreden, da ga skoraj dobesedno ponatisnemo.
Priprave in začetek
Takoj po razpadu Jugoslavije so komunistični veliaki sklenili, da bo tre^ ba takoj organizirati voiaške formacije. s pomočjo katerih bodo lahko terorizirali ljudstvo in pripravili Slovence do revolucionarnega razpoloženja.
Ze tri meseeo po razpadu je bilo v Ljubljani formirano komunistično vojaško poveljstvo.. Vrhovni poveljnik ie bil tedai Leskovšek s partizanskim imenom »Luka« ali »Peter Strugarc. Komisar pri tem poveljstvu je bil neki delavec iz Grmič po imenu iMaček«, namestnik komandanta oa ie bil Baebler. To poveljstvo ie bilo v Ljubljani.
Vštric s komunisti pa so začeli v Ljubljani s svojo politično in vojaško organizacijo krščanski socialisti, ki lih ie vodil pok dr. Aleš Stanovnik.
Stanovnik ie dal takoj v začetku nalog, da ne smo iti nihče med komuniste. pač pa naj vsi Slovenci nekomunisti shranilo orožie in nai čakajo. da 1)0 vodstvo krščanskih socialistov politično in vojaško organiziralo svojo enote in tedai šele nai pristopijo zraven.
Bili sta torej dve organizaciji, ki sta nekai časa potekali vštric. Ko so komunisti videli, da l>i utegnilo zanje postati to nevarno, in ko So zvedeli za tajni Stanovnikov nalog, so sami Stanovnika ovadili cesarski vojski in ga dali ubili.
Politično so v tem Sasu vodili tolovajsko gibanje v Ljubljani Kidrič. Kocbek in Rus. Vsi ti so bili seveda že tedai partijci. zato jim ni Stanov« ■tikovo delo prav nič dišalo.
Prva komunistična enota je odšla na teren sredi avgusta 1941. Bili so predvsem iz Liubliane. Dev. Mar. v Polju iu Zaloga. Bilo jih ie le okrog 20 in so šli proti Dolenjski. Najprej so bili na Kursščku. kjer so se gibali v območju Blatnega klanca do Trebelnega.
Vloga krščanskih socialistov
To so bili v prvih časih njihovi edini sodelavci. Nasprotno Pa so se krščanski socialisti počutili na terenu dokai močne in njihovo politično delo ie imelo med ljudstvom dokai velik odmev.
Komunisti so seveda to čutili, zato so začeli politično kampanjo, da ie treba nujno narediti sporazum med partijci in krščanskimi socialisti. Vsa ta pogajanja ie bolj ali mani vodil Kocbek, ki ie bil že davno partijec, na zunaj pa se je delal krščanskega socialista in se ie kot tak postavil za vodio krscanskih socialistov Jasno je seveda, da ie zato zelo pritiskal, da se sporazum čim n rej doseže, in dejansko so tedai krščanski socialisti tej politični gonji podlegli. Sforsirali so vsai to. da so bili vsi komandantie posameznih odredov krščanski socialisti. medtem ko so bili komisarji povsod že partijci.
Komunisti so uvideli, da s tem majhnim krdelcem nudi n e bodo ničesar dosegli. z a to so z a č e 1 i mobilizirati. Največie nasilje pri mobilizaciji je izvajal imenovani Majcen. Mobilizacija ie število tolovaiev po-dvoula, tako da jih ie pri prvem napadu na Bučko bilo že okrog 40. Napad seveda ni uspel in imeli so tudi tri mrtvo. Komunisti so tedaj uvideli. xH .*,ct ^re*>a. enote močno pomnožiti, če hočejo pričeti z oboroženimi akcijami. Istočasno ie bila mobilizacija na Gorenjskem. Štajerskem. Notranjskem zlasti pa na Dolenjskem.
Ko so se pojavili na terenu, so komunisti opazili kako malo zaslombe imajo pri ljudstvu. Saj so na celi Dolenjski dobili samo tri svoie somišlie-nike-komuniste, in to so nekj Slak Iz Dobrniča, kavarnar Maicen iz St. Janža na Dolenjskem in Tone Špaa (pravo ime Nose Jože) ii Kompolj,
Prvi »bataljoni«
Uspelo jim je na vseh teh področjih organizirati štiri bataljone, od katerih le vsak štel od 120—200 mož. To so delali do božiča 1. 1941. Vsi ti štirje bataljoni so bili neposredno podrejeni v uvodu imenovanemu glavnemu poveljstvu v Ljubljani, vendar so vsi delali na svojo roko. brez odgovornosti. brez kontrole, zato &o sc dogajala tako strašna zločinstva.
Komandant Dolenjskega bataljona ie bil tedai ltomo Žan. pravo ime More Ivan iz Novega mesta, komisar pa ie bil Ahac. t. i. osmošolec Brodar iz Novega mesta. Komandant Gorenjskega bataljona ie bil dr. Marjan Dermastja. ki pa ie s svojim bataljonom kmalu doživel polom. Na Jalovcu iu v Poljanski dolini so njegov bataljon popolnoma razbili, zadnje poraze je doživel v Selcah nad Škofio Loko iu nato io pribežal % ostanki na Notranjsko, kjer soje pridružil Notranjskemu bataliouu. Štajerskemu bataljonu ie poveljeval Stane Mlinar, rudar. Operirali so okrog Litije in Morave. Komandant notranjske«* bataljon« ie bil Ljubo Serca«,
Takšno i e bilo s t a n i o o božiču 1941,
Že takoj v prvih mesecih 1942 sc je dosegel sporazum med komunisti in Kocbekovimi krščanskimi socialisti: vse delo so prevzeli partijci.
Prva stvar ie bila. da izvedejo mobilizacijo iu da si zagotove svoie kadre. Začeli so s politično vzgojo po vaseh in res jim ie uspelo, da so skoraj v vsaki vasi dobili po enega delavca, ki ie delal zanje, lo ie za partijo.
Čeprav jo bil formalno že dosežen sporazum, to se pravi, da so se Sokoli in krščanski socialisti v vsem podredili partiji, so partijci povsod poudarjali. da ie OK isklop vseh pozitivnih sik, zlasti pa, da so najaktivnejši v njej krščanski socialisti. Komuniste so prevzeli samo kot ljudi, ki bodo sodelovali z njimi zlasti pri rešitvi socialnega vprašanja.
Nepoučeno ljudstvo ie seveda šlo na te limanice, ker niso vedeli za ozadje. da ie namreč partija bila tedai že vodilna. Niti partizani sami niso slutili, da so se tedai že prodali komunistom.
Mobilizacija ie dobro uspevala, tako da so se spomladi 1942 banditske čete močno pomnožile.
Iz prejšnjih bataljonov so formirali tako imenovane >odrede<, od katerih je obsegal vsak dva do tri bataljone, en bataljon pa ie štel približno 120 mož. To pomlad se je tudi Gorenjski bataljon na naših tleh spet sestavil iu se vrnil na Gorenjsko, kjer ie životaril iu žel malo uspehov. Zveze z njimi ni bilo nobene.
Prvi se ie pri nas sestavil Dolenjski odred (DO). Imel ie tri bataljone. Komandant prvega ie bil neki Mrak. komisar Boris Nikič. s pravim imenom Niko Šilih- tnedicinec iz Kandiie pri Novem mestu. Komandant drugega bataljona ie bil Rome Žan. komisar Nace Majcen. Komandant tretjega ie bil Martinov, komisar Lado Krčan iz Gro-suplja.
Prav kmalu se ie sestavil tudi 4. bataljon. katerega komandant ie bil Cort. pravo ime Pirkovič, komisar Pa neki Gorianc
Organizirati je bilo treba tudi Belo Krajino. Zato ie odšlo tia 15 ljudi, ki so organiziranje takoj začeli. Vodil ie le ljudi prof. Kociper, z niim pa je bil tudi že imenovani Ahac (Brodar) in Ljubljančan Sokol Jože. Glavni namen ie bil mobilizacija.
Res jim je v enem mesecu uspelo mobilizirati precej ljudi, iz katerih so sestavili tako imenovani Belokranjski bataljon, ki ie štel približno 150 ljudi. Tudi ta bataljon jo spadal neposredno pod glavno poveljstvo, ki ie bilo tedai se r Ljubljani.
Nadaljevanje na 2. strani
Kaj bo s Slovenci?
Tega težkega vprašanja si ne sta vimo zato. ker je toliko in toliko ljudi pobitih ter toliko in toliko do mov požganih. To, kar nas navdaja s največio skrbjo in strahom, je dej stvo, da so vse žrtve, o katerih si pravi, da morajo biti. brez vsakegf pomena za narodno stvar, še več ’ Tisoči in tisoči grobov po naših go zdovih, pa na Rabu, v Gonarsu, Re nicciju in drugod ne govorijo z; nas, temveč delajo proti nam. Govo re svetu o tem, kako zblazneli poli tiki, zločinci, delomrzneži. koristo lovci in napihnjenci rešujejo sloven ske probleme in uvajajo boljši red kako se slovenska inteligenca udele žuje pobijan.ja lastnih ljudi, kaki slovensko mesčanstvo ploska tistim od katerih bo nekoč pobito, če zrna ga jo.
Žrtve morajo biti! In žrtve so ogromne, neznane, nepreštete. Todi najbrž se ni še nikoli zgodilo, da b padale tolike žrtve za tako nič vredni stvar, kakor je ta, ki jo bo zgodo vina imenovala židovsko intemacio nalo.
Najboljši naš prijatelj se mora obrniti od nas. Z norci se ni varne družiti. V mednarodnih odnosih, k.jei vlada sam hladen razum, pa ne mo-remo pričakovati drugega ko za smeh.
Politična škoda, ki nam jo delaji brezvestni in nori »osvoboditelji«, si zdi nepopravljiva. Bodoči rodovi, k jim bo naloženo, da se borijo za iz gubljene postojanke, nas bodo pre klinjali še vse bolj kakor mi one, k so na koncu prejšnje vojne zamudil uro.
Vendar je še čas! Mnogo se dr še popraviti! Kakor si je naša inte ligenca in meščanstvo izvolilo slabši najslabši del. tako je naše preprosti ljudstvo odgovorilo, kakor odgovarj; zdrav narod: nočemo umreti. Posta vilo se je v bran.
Tako ie torej ^nastal boi na življe nje in smrt, boj, ki se vi ti ne more mo% več izogniti in ki ga moramo iz bojevati do konca, da rešimo mtrod. Čim l>rej čim odločneje. čim brezob-zirneje. Raka je treba čimprej izrezati, da se telo ohrani.
Ali pa so vrste domobranstva, k se je postavilo v boj, dovolj trdne ii enotne? Ali jih ni prišlo zravei mnogo iz nekih drugih interesov, re cimo zaradi samih sebe, zaradi stran ko, zaradi neke posebne ideologije' Če se to dogaja, potem skriva to ^ sebi dvojno nevarnost: prva je \ tem, da se bo domobranstvo razšle ko se bo. stranki zdelo, da je nevar nost zanjo minila (kupčija z »zave? niki«), druga pa je v tem, da se b; razpršilo v najbolj kritični uri. ke ne bo potrebne trdnosti.
O drugem primeru ne bomo dalj govorili; oportunizem, strah in dvor ima tu besedo, vse dediščina star vzgoje in politike. O prvi možnost pa je reči. da predstavljajo pri obli kovanju domobranstva najresneiš' oviro vsi. ki pravijo, da Slovenci Slo vencev ne smemo pobijati in ne prt livati bratske krvi. pri čemer srna trajo za^ Slovence in brate komun ste, ki jim velja naš boj. Ne gled na to, da so se ti (komunisti) sam izključili iz našega narodnega občt stva (ki ga vrh vsega z vso silo un čuiejo), se nam vsiljuje vprašanji zakaj se to lepo načelo poudarj ravno sedaj, ko se treba boriti. Al govori iz dotičnih res dobro sloven sko in krščansko srce? Ali ne govor morda drugo srce, ki ga lahko imr nujemo londonsko? Toliko mu je n tem, da ne pokvari svojega zavezn štva s Sovjetijo, da mirne duše pr> pušča svoj narod komunistični revo luciji in uničevanju ter ovira v ii polnjevanju dolžnosti druge, ki imaj boljšo voljo in pamet. Sploh pa. al se to srce vpraša, zakaj država, ' katero se stavi toliko upov (Anglija) povsod drugod podpira komunizen doma se ga pa z vsemi sredstvi bra ni. in zakaj nam ta država ponuj: tako zvano demokracijo? Ali del. morda to iz ljubezni do nas ali splol do človeštva? Govori nam o nov boljši, lepši demokraciji, ki bo zti dovoljila vse razočarance, in mi kljub vsem slubim skušnjam verja niemo. Kakor da je mogočo iz stari ponošene obleke napraviti novo!
Kako je mogoče po vsem tem, ka smo preživeli in pretrpeli, ne videt da je prišel čas. ko je »demokracija opravila svoje delo in mora izginiti Njena pot je vodila v splošno vojn in v tej se je nehala. Zato se bo t vojna končala bodisi z zmago narc dov. ki so ali še bodo šli v boj pro' komunizmu, bodisi z zmago komun -stične revolucije, nikoli pa ne z znu go »demokracije«. Ta je svojo vIoe <
kot posredovalka fn pospeševateljica vsega, česar se mora zdrava človeška pamet braniti, doigrala. Glasovi in večina so bili cilj. laž in neizpol-njive obljube pa sredstva demokratske igre, ki je s svojim sistemom neodgovornosti in nebrzdanega individualizma spodkopavala moralne temelje človeške družbe in pripravljala pot vojni in komunistični revoluciji ter vsemu temu, kar je prišlo. Zato je Sovjetiia vedno in povsod tako vneto pospeševala demokratske vladavine. Služile so ii. služijo ii. in ji bodo služile do svoje smrti, kajti vodi jih duh materializma. Služijo n zato še zdaj pri nas tisti ljudje, ki pravijo, da so protikomunisti, _ pa iščejo s komunizmom kompromisov. Nočejo slišati svaril, kj jim govore, da je kompromis z njim enak pristanku in da tak pristanek pomeni sokrivdo na vseh zločinih, ki jih ima ta stvar na vesti. Zdavnaj je marksizmu dokazana težka znanstvena in življenjska zmota, in vendar njegovi pristaši nadaljujejo svoje delo. delo, ki ga je sam bes. Kako naj sicer imenu iemo ljudi, ki jim je na umu le pobijanje, rušenje in uničevanje, kakor obsedence? Kako ie mogoče s takimi ljudmi sklepati kompromis? Ne. kompromisa tu ni, kakor ga ni med resnico in lažio, ljubeznijo in sovraštvom, dobrim in zlom. Poskusi naših politikov in javnih delavcev v tem smislu sp peščici komunistov omogočili, da je postavila fronto, ob kateri bi utegnil pasti slovenski narod. Ti demokratski kompromisniki so posodili internacionali narodno firmo in blagoslovili laž in zločin.
Če naj se torej ubranimo nadaljnje škode, moramo to laž in zločin iztrebiti.
Ni pa dovolj, da iz našega telesa izrežemo raka, potrebno je okrepiti niegov organizem, da bo iz lastne sile odganjal bolezen, ki bi se hotela ponoviti. Nasproti razdiralni komunistični ideji postavimo idejo, ki bo prepojila narod z novim življenjem. Ali ni sedaj, v dobi najtežjega trpljenja, prilika, da si izprašamo vest in se skesamo? Kesanje je glavni pogoj preporoda. Ne iščimo krivcev drugod, ne dolžimo tujcev, temveč se vprašajmo, kaj ie bilo v nas samih narobe. Ali nismo morda s široko razpetimi jadri zapluli v materiali; stične vode, verujoč, da bomo dosegli prijetnejše in udobnejše življenje brez napora in težav? Kaj nam je bilo. da smo pozabili, da načela, ki so veljala tisočletja, veljajo še vedno in bodo veljala, dokler bo kaj življenja, da pa je vse zlo v tem, da se tip ravnamo po njih? Ob tem spoznanju bomo mogli odločno zatreti vse, kar nas pogublja.
Odklonimo vzhod in zapad! Vzhod ni ruski in zapad ni človečanski, tu in tam so Židje. Ko se_ bo ruski narod otresel strašne more — kar z vso dušo verujemo — in postal spet sam svoj, bo na svetu marsikaj dru; gače. Otresti se je moramo tudi mi m najti svojo pot. To pot bomo našli če se bomo poglobili v zgodovino našega naroda, kakor tudi v zgodovino Evrope. Kdo bi dvomil, daje ta zgodovina krščanska! In kdo bi dvomil, da je not Evrope v zadnjem stoT letju vodila čisto drugam! Mi vsi nismo vedeli kam. pač pa je to vedel en narod, židovski, ki je edini imel dobiček. Ta dobiček je bil ogromen, še malo. pa bi bil ves svet njegov. Ta not je bila taka, vda smo prepuščali strankam in večini odločitev o stvareh, ki bi morale biti nedotak; ljive narodne svetinje in ki bi n>koli ne smele biti predmet volivne .borbe in glasovanja. Tako Je o resnici cesto odločala večina in ta je le pre-često glasovala za laž. Iz sovraštva, ki je zaradi . tega nastajalo, med strankami, se je izcimilo sedanje pobi ianje.
Proč torej s strankarsko miselnostjo in »demokracijo«, ki je videla le stranko, ne pa naroda. Ali m morda narod živ organizem, katerega udje so stanovi? Ti udje so hirali, hiralo je "ospodarstvo. hiral je narod, da so živele stranke.. Dajmo stanovom snet veljavo, ki jim grej v r-nimo veljavo tistim duhovnim dobrn nam, zaradi katerih je bilo nekoe javno življen je pošteno, kakor je bilo pošteno delo kmeta, obrtnika, trgovca. delavca in tovarnarja!
In gospodarja potrebujemo, resničnega gospodarja, takega, kakršen je oče svoji družini, takega, ki bo vedel, da oblast ne izvira od ljudi, kakor nas učijo od francoske revolucije da-1 je, temveč od Boga. Tak gospodar ne bo iskal volje naroda v volitvah ju štetju glasov, kajti on bo to voljo jioznal. Ta volja živi v narodu od redno, je to volja do živlienia, do rasti in moči. Delati po te i volu,, se pravi delati prav in biti nacionalist.
Domobranska armada mora biti inštrument te volje. Naj ne boje protikomunistična armada, temveč armada prave resnične duhovne revoluciie. ki Bo naš narod očistila gnilobe in vrnila veljavo starim dobrim načelom. Tako bo naš narod zaživel .novo, boljšo življenje v novi Evropi. Visoko nad nami bo vihral prapor, na katerem bo zapisano:
RESNICA IN PRAVICA!
Vadnjal Adolf
Iz zakulisja »rdeče vojske« v Ljubljanski pikrajisi
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Glavni štab« se seli iz Ljubljane
Meseca aprila 194‘2 pa so postala tla v Ljubljani vroča. Zato se ie glavno poveljstvo premaknilo iz Ljubljane in so vsi prišli na Dolenjsko, kjer so si v bližini Tisovca uredili glavni stan.
Prvi je prišel na teren Baebler. Vsi so se pripeljali z vlakom in s ponarejenimi potnimi listi, ki so iim jih oskrbeli cesarski Italijani sami. kajti že tedaj so meli komunisti zveze z njimi.
V Tisovcu ie tedaj stoloval Izvršilni odbor (10) ter Glavno poveljstvo.
V Izvršilnem odboru so tedaj bili Kidrič, dr. Brilej Kocbek. Faifar. Rus — Kardelj in Lubej pa sta še ostala v Ljubljani, da sta tu vodila organizacijo. Meseca julija Pa sta tudi onadva prišla v Tisovec in se pridružila IOOF. Vojaški komandant ie bil tedaj še vedno Leskovšek, komisar Maček, kot sanitetni referent na iima ie bil dodan krščanski socialist dr. Marjan Brecelj.
Politično in vojaško se ie banditstvo polagoma razvijalo. Zaradi nasUii savojske vojske in pa strašne rdeče propagande ie prihajalo v gozd čedalie več novih ljudi. Zato ie bilo treba te odrede polagoma urediti. Naredili so tri »grupe«:	,	,
1. Notranjska grupa, v katero so spadali Krimski, Kočevski in Dolomitski oz. Polhograjski odred.
2. Štajerska grupa, ki ie nosila samo tako ime. v resnici pa ni bilo pri njej skoraj nobenega Štajerca.
3. Tretja grupa, v katero so spadali Krški. Vzhodno-Doleniski (VDO) in Belokranjski odred.
Taka ie bila formacua banditskih čet konec m a i a 1942. Vsega moštva ie bilo okrog 3000. To število i e ostalo boli ali mani nespremenjeno do italijanske ofenzive.
Tedaj ie bila tudi že ureiena kurirska in obveščevalna služba s terenom in s posameznimi bataljoni.
Prva savojska ofenziva
Prva italijanska ofenziva ie zadala tolovajem hud udarec. To dokazuje, da bi bila cesarska vojska že 1 1942 lahko docela uničila tolovaje, če bi bila hotela.	,	,
Najprvo ie bilk razbita tako imenovana Notranjska grupa. Več ko oojo; vica grupe ie dezertirala, ostali so bili pobiti ali uieti. samo nekai se iih le prebilo na Dolenjsko.
Iz Notranjske ie šla ofenziva moti Kočevskemu Rogu. Tu je držal posto-janske VDO. Ofenzivni sunek v Rog ie bil zelo močan, tako da so banditi, kolikor ni bilo pobitih, prav vsi zbežali deloma proti Dolenjski, deloma pa v Krim. Celo izvršilni odbor m Glavno povelištvo, ki sta bila v Rogu. sta zbežala:	Baebler na Dolenisko.
Kidrič pa v Krim.
Ro<r je bil tedaj popolnoma prazen. Svojih skrivališč pod zemljo tedaj še niso imeli tako dobro urejenih. Vzhodno-dolenjski odred in 1. bat. Krškega odreda sta bila v Rogu popolnoma razbita. Ostali del Krškega odreda Pa ie bil v bližini Zagradca. Italijanski manever ie bil zelo slab in tako iim ie uspelo, da se je vse moštvo, skorai 700 ltudi. rešilo brez izgub v smeri proti Mirni, Vsi ostali odredi so bili zelo uničeni.
Uspeh ofenzive ie bil ta. da so vojaško bandite precej razbili, Tplovai-stvo ie bilo v razsulu, nedotaknjen ie ostal samo Krški odred. Število se ie skrčilo za približno 40 °/o mrtvih, ranjenih in p o: beglih in je ostalo koinai 1800 ljudi. ,	.
Komunisti so videli, da bo treba delo začeti znova. Vrgli so se zlasti na politično delo: treba le bilo preslepiti ljudstvo, da se ie vkljub strašnemu trpljenju zopet dalo mobilizirati.
Sestavljanje »brigad«
General Nedič srbskim kmetom
Beograd, 13. jan. Ministrski pred-Bednik general Nedič je odposlanstvu srbskih kmetov in zadrugarjev poudaril. da so srbski kmetje največ pripomogli k izgonu uničevalnih elementov iz Srbije. General Nedič je izjavil, da bo nova srbska država zgra ena na trdnih temeljih, ki lih ne bo mogel podreti noben vihar, kaki r tudi da so glavna podlaga nove srbsko države narodna enotnost in reorganizacija kmetijstva čigar gospodarska moč sloni na zadrugah. Mini sirski predsednik je zaključil: »Bodo ča Srbija bo le takrat močna, kadar
Iz preostalega moštva so takoj sestavili brigade.	,	,
Prva se je formirala Tomšičeva brigada. po večini iz ostankov Notranjske grupe. Štela je 300 do 400 moz, komandant, ie bil Nande, komisar pa Boris Nikič.	v	,	.
Druga se ie formirala Gubčeva brigada, in sicer iz 1. bat. VDO in pa iz Krškega odreda. Komandant te bil neki Ambrožič, učitelj iz Novega mesta. komisar pa Rudi. s pravim imenom Avbeli. jurist iz Ljubljane.
Mesec nato se ie formirala Cankarjeva brigada, po večini iz Belokranjcev in na novo došlih Liubliancanov. Komandant ie bil dr. Dermastja, s tolovajskim imenom Urban Velikonja, komisar pa Ravbar Jože iz Straže, la brigada ie bila formirana že na zimo. Pozimi se ie nato formirala še Sercer-jeva brigada, deloma iz Notramcev. deloma iz Ljubljančanov.
Poleg teh brigad so ostali na terenu tile odredi: VDO. 7.DO. na Notranjskem na Dolomitski odred. Vsak ie štel približno 420 mož. Novost v tetn formiranju je bila ta. da so bile brigade in odredi podrejeni neposredno glavnemu poveljstvu, od njega so dobivali redno navodila, brigade same so morale tedensko pošiljati poročila o vojaškem in političnem delu.
To stanie ie trajalo d op o -mladi 1943. Dva meseca pred Bado-gliovo izdajo so se formirale divizijo.
Najprej so odpravili vse odrede in iih pridružili posameznim brigadam oz. divizijam. Že dva meseca nred razsulom sta se formirali XIV. in Jvv. divizija. XV. divizna ie obsegala Gubčevo. Šercerievo. Tomšičevo m Cankarjevo brigado. Pozneje Ji 16 mia podrejena še Štajerska brigada, aiv. divizija pa ie obsegala Primorsko in Gorenjsko brigado, kmalu Pa Ji ie bila pridana tudi 8. brigada. Mesec
-»..i;;-,««!,; ,	ga ta formirala
še XVIII. divizija, ki ie obsegala Ljubljansko, Železničarsko. Dvanajsto. Levstikovo in Rabsko brigado.
Brigade imajo tudi zaporedne številke. in sicer takole: 1. ie Gubčeva, nato Pa ii slede po vrsti Cankarjeva. Tomšičeva. Šercerieva. Gregorčičeva, Prešernova, Gradnikova. S. Kosovela. Primorska. Ljubljanska. Levstikova. Dvanajsta. Železničarska in Rabska.
Te brigade niso vedno v isti diviziji. večkrat iih zamenjajo. Tako ie še danes, v kolikor brigade niso razbite. Železničarska. Rabska in Ljubljanska brigada so namreč popolnoma razbite. Od cele XVIII. diviziie ie ostalo komaj 1200 ljudi, vse ostalo ie pobito ali pobegnilo. Najbolj nedotaknjena ie po nemški ofenzivi ostala XV. divizija, ki je po večini v Gorjancih in ie pripravljena za odhod na Hrvatsko.
Komandant XV. divizije ie Pero. komisar pa Jože Borštnar. Komandant XIV. diviziie ie bil Bračič. Komandant XVIII. diviziie ie Rado Pehar-ček iz Ljubljane. 181eten pobalin, ki ima že čin podpolkovnika. Niegov namestnik ie Hostnik Ivan. s tolovajskim imenom Jovo. Namestnik komisarja Pa ie Majcen Nace.
Posamezne brigade imaio danes samo po tri bataljone, bataljon pa šteie 20 do 200 ljudi. V vsej Pokrajini ie danes kakih 5000 1 i u d i v gozdu.
Na Štajerskem ie danes v okolici Litijo tako imenovana »Štajerska brigada«. ki šteie okrog 200 mož. Dalje Pohorski bataljon, ki šteie prav tako le 200 mož. Na Koroškem pa ie Koroški bataljon, tudi okrog 200 mož. Delo vseh teh obstoji le v tem. da vodiio obveščevalno službo. Večjih operacij nimajo, naročeno iim ie. nai vrše samo umore tako imenovanih izdajalcev, to ie poštenih ljudi. Danes ni še namreč organizirana VOS (varnostna obveščevalna služba), zato vrše obveščevalno službo še ti bataljoni. Tako ie stanie banditstva danes.
Vojaška vzgoja banditov
Za vzgojo podoficirjev in oficirjev imaio komunisti posebno vojaško šolo. Navadno ie to kie v Gorjancih, vendar kraj ni stalen. Komandant te šole ie bivši poročnik Tanaskovič Rajko, upravitelj šole pa ie jurist in rezervni oficir Mainarhč Jože z imenom Križev-ski. Šola obstoji šele pol leta. Tečaj v tej šoli traja 6 tednov. Učitelji so sami neoficirii in se stalno meniaio. Za višjo vojaško izobrazbo pa posi; liaio kandidate v Bihač. Jajce ali Travnik. Ta tečaj traia dva meseca.
Glavno načelo v tej šoli Je: cim mani vojaškega znanja, kajti vojska za revolucijo ie tem boljša, cim mani zna vojaških stvari. Zato načelno odklanjajo oficirje. Organizacije voiske po voiaškili načelih s n lob ne trne. zato odstavljajo vse ono komandante, ki pokažejo pravo vojaško sposobnost. Legitimacijo za komandanta dobi oni. ki se izkaže po svoii divjosti, okrutnosti, revolucionarnem duhu ■' •	••
lutni uslužnosti in vdanosti partui.
Že iz tega. da komunisti načelno odklanjajo vojaško izobrazbo, sledi, da tolovaji prave vo;aške taktike splon nimajo. Tako na pohodu, v bom in na umiku kažejo absolutno vojaško neizurjenost.	,
Ce sprejmejo boi na_odprtem ozemlju. se v tem boju drže...kajti za postojankami stoie komisarji, priganjači: vsakdo, ki bi hotel zbezati s polozaia. je na mestu ustreljen.
Pravega gverilstva sploh ne poznajo, odkar imaio večje vojaške formacije. V vsakem primeru se brez vsakega reda razkropi najprej komanda: ker ni vojaško izvežbana, odpove, in vse so ob strašnem neredu razbezi. Pač na imaio tolovaji razvit čut za zbiranje. Ker pOznaio teren, točno vedo. kie se ie treba po takem begu spet zbrati.	.
Oborožitev banditov le bila do Ba-dogliove izdaje slaba. Zdaj pa. ko. so jim badoljevci (izročili tudi večino, težkega orožja, so malo bolje oboro-
J Zanimivo je. da so silno pospeševali dovoz orožja v razna pouzemeliska skrivališča po gozdovih.
Na vprašanje, čemu neki. ta zaloga, so odgovarjali člani Izvršilnega odbora. da bodo to orozie uporabili proti Angležem, ce bi se izkrcali na B a 1 k a n u. Ta izjava ie potrjena od mnogih elanov IOOF.	...	y f
Danes, ko se tolovaji poeutuo na terenu ponekod močne, zalitevaio komunisti da mora D ti vsak komandant, tudi bataljonski, vpisan v partijo. Partijci pa moralo‘biti tudi komisarji v posameznih četah. Kljub stras-nii propagandi za vpis pa pni se do danes ni uspelo, da bi vpisali več ko 20 odstotkov moštva v partito.
bo resnična drfa^ kmečkih zadrug!« j oq italijanski vdali pa se ie formirala
veliko. Ker ie bil v teh krajih tudi sedež divizii. so imeli tolovaii v italijanskih štabih svoje zaupnike, ki so iim redno vsaj nekaj dni prej sporočili. kakšne ofenzivne sunke mislijo narediti.
Do prvo ofenzive ni bilo na terenu vidnih stikov s cesarsko vojske*, taini pa so seveda bili. Da bi italijanske komuniste in sploh voiake prepričnP o pravilnosti svojega boja. so začeli naši komunisti izdajati celo poseben list za italijanske voiake z naslovom »LTtalia libera . Ta list so trosili po vseh prometnih linijah.
. Do vidnejših stikov pa ie prišlo na zimo 1942., zlasti pa spomladi 1943. Tedaj so* se začele vidne sabotaže cesarske voiske. Ne samo to da so bili komunisti vedno obveščeni o njihovih akcijah. Zgodilo se ie. da so včasih le naleteli na tolovaje, toda so se iim izognili v velikem ovinku. Zlasti ie bilo (o vidno pri vseh savojskih operacijah ob železniški progi Trebnje— St. Janž. V borbi pri Čatežu ie bil prav tak primer. Ker na so se fašisti nad tem jezili, so se začeli 3treiiati med sebej kraljevi vojaki in fašisti. To ie bilo dva meseca pred razsulom. Istočasno se ie zgodilo v vasi Krtina pri Vel. Loki. da ie cesarska straža pustila mirno korakati celo partizansko brigado mimo vseh bunkerjev na železnici.
Poleg teh vidnih sabotaž pa ie znanih več primerov medsebojnih sestankov in razgovorov.
Prvi sestanek ie bil v vasi K a r t e 1 i e v o. Na ta sestanek ie prišel sam poveljnik novomeške divizije general Cerutti. Pripeljal se ie v spremstvu treh tankov in nekai ka-mijonov vojaštva. Razgovor ie bil boli političnega značaja, zato so tudi od komunistične strani prišli boli politiki. Od njihove strani ie vodil razgovore veterinar Jereb, ki pa ie no-zneje padel v Lipovcu, v bližini Ajdovca. Ustrelili so ga fašisti. Itali;ani so na tem sestanku zahtevali prosie prometne zveze, zlasti Ljubljana— Novo mesto, zato so pa obljubili da bodo pustili tolovaje mirno živeti po gozdovih. Ta vojaški pogovor ie delno uspel, vsebina političnega razgovora pa ni točno znana. Informacija ie zanesljiva, prišla ie iz ust pokojnega Jereba.
Drugi vidni' sestanek oa j e bil v Straži. Bil ie vojaškega značaja. Prav tedaj so namreč bili večii »boii« ined komunisti in cesarsko vojsko. Za komuniste ie vodil pogajanja komandant brigade jurist Mai-cen z imenom Nedeljko. Poleg niega je bil na pogajanju brigadni obveščevalec »Goban«. Komunisti so prihajali v Stražo na koniih. Pogovori so bili zelo dolgi iu silno prisrčni. Od italijanske strani ie vodil razgovore komandant posadke Straže in zastopnik Cerutti ja iz Novega mesta. Razgovori so bili zlasti o vojaških stvareh: o prenehanju sovražnosti, o preskrbi tolovajskih odredov s hrano in municiio. Razgovori so popolnoma uspeli. Po končanih posvetih so imeli veliko go* stijo. Italijani so tim šli tako na roko. da so po končani gostiji komunistične odposlance pospremili celo na njihove postojanke.	...
Glavni razgovori med tolovaji in ce sarsko vojsko so bili v Ljubljani, lu jih ie vodil Centralni komite KPS.
Da so vsi ti vazgovori res usneli. se vidi iz tega, ker so začeli cesarski ljudje pošiljati tolovajem ogromno blaga- hrane na tudi municije. Spomladi leta 1913. so iim poslali na postajo Mirno cel vagon vojaške opreme, velike množine hrane, municije. čevljev. papirja za propagando in pa cele skladovnice »Slov. poročevalca« in drugega propagandnega blaga. Vse to so jim poslali naravnost iz Ljubljane.
Drugi primer ie bil na postan Straža, kamor so Savoici poslali dva vagona podobnega blaga
Poieg teh večjih primerov (seveda niso to edini) ie bila cela vrsta primerov, ko so Savoici pošiljali tolovajem orožje iz posameznih bunkerjev in postojank. To se ie godilo,zlasti^v bližini Trebnjega. Zlasti so iim pošiljali municiio in bombe.
Ker ie komunistično moštvo cesto godrnjalo nad takimi deianii so ga komandanti potolažili tako. da. nikakor ni namen komunistov uničiti italijanski narod, ampak samo fašiste. Vedno pa so tim govorili, da je prvi in glavni komunistični sovražnik .»bela garda«, ne pa Italuam, celo fašisti ne!
Pogreb dveh kočevskih junakov
V petek 14. t. m. so na Orlovem vrhu položili k večnemu počitku še dva kočevska junaka domobranca Jo-zofa Meglena in Antona TJmberseria. Svoja mrtva tovariša ie na poslednji poti spremljala na Grad častna če^a domobrancev.
Pogrebne molitve na Žalah ie opravil domobranski kurat g. Križaj. Domobranci so nato krsti svojih dveh tovarišev naložili na avtoinch:l. se uvrstili v sprevod in spremili junaka skozi Liubliano. Za križem so nosili venca prezidenta pokrajinske uprave in kočevskih soborcev. Za častnim vodom in duhovščino ie vozil avto z obema krstama, spremljala ga ie častna četa domobrancev v čeladah. Za avtomobilom so korakali ^ najprej nekateri v Ljubljani bivajoči sorodniki padlih borcev, za njimi se ie pa uvrstila skupina domobrancev.
Pogrebnih svečanosti na Gradu sta se udeležila med drugimi tudi mornariški podpolkovnik Stane Kregar kot zastopnik prezidenta Rupnika, in predstavnik Pokrajinske uprave dr. Josip Hubad. Ob odprtem grobu je opravil molitve g. Križaj, nato ie pa poveljnik častne domobransko čete odrediD pozdrav padlima junakoma. Ko ie častni vod oddal še poslovilno salvo, so krsti obeh junakov spustili v grob.
Izgube komunističnih tolp v Bosni
Berlin, 16. jan. V srednji Bosni so se skušalo te dni komunistične tolpe umakniti pred nemškimi četami na jug- ali na jugozapad, da bi se izognile težki poti preko visokega zasneženega gorovja, vendar so bili vsi prelazi. preko katerih so se v sličnih priložnostih umaknile, tokrat zasedeni od nemških čet. Nemci so iz> tolovajske prestolnice Jajca, ki so jo zasedli v nedeljo, kljub slabemu vremenu in slabim krajevnim prilikam prodrli naorej. Pri tem je bilo naštetih 231 padlih tolovajev. 47 pa jih je bilo ujetih. Med njimi je_ tudi neki višji komunistični kolovodja. Nemške čete so zaplenile 13 strojnic in 184 pušk. Po izpovedbah domačinov so v zadnjih tednih preko Jajca prepeljali več ko 1000 ranjenih tovarišev. Istočasno je usoelo zaključiti čiščenje nekega manjšega severno-bosanskega področja, pri čemer so izgubile komunistične tolpe 272 padlih i_n 30 ujetnikov. Pri naknadnem čiščenju v vzhodni Bosni so izgubili še 33 mož.
Zveze s cesarsko vojsko*
Pri tem vprašanju ie treba strogo ločiti, kaj so eni in,drnci “"d'0.1'11!-V' kai so delali. Govorieme obeh ie bilo ves čas silno ostro, da se namreč drug proti drugemu bore.	,	.	,
Toda dejanja so kazala vse kai drugega Komunistična propaganda le do; bila nalog, da mora vedno govoriti proti okupatorju. Hkrati pa te izvršilni odbor neprestano dajal koman-dantom naročila, da moraio brezno-gojno poiskali! zvezo z vsako laško cesarsko vojaško posadko. Ta naročila ie imela skoraj vsaka tarna okrožnica. Poleg okrožnic so pa tudi ustno vsi člani Izvršilnega odbora stalno dajali taka navodila komandantom in komisar jem. nikdar pa ne navadnemu mo-štvu. Ce ie kakšen komandant izre-kel pomisleke glede tesra. ces mi se vendar borimo proti >okiipatonem«, je bil odgovor članov Izvršilnega odbora. da moramo biti mter-nacionalistl. zato.se pac ne smemo sramovati ivei italijanskimi komunisti.
Glavno zvezo so imeli s cesarsko vojsko zlasti v Ljubljani in Novem mostu. Sestankov s cesarsko komando je bilo v omenjenih dveh krajih tuno
Titova »prestolnica« osvobojena »osvoboditeljev«
Beograd 14. jann. »Novo Vreme« poroča izčrpno o osvoboditvi severno-bosanskega mesta Jajca, ki je bilo sedež štaba komunističnih Titovih tolp. Po uničujočih udarcih nemške vojske, ki so jih tolovaji dobili v vzhodni in jugovzhodni Bosni, so zdai komunisti izgubili tudi svojo »prestolnico«. na katero so bili posebno ponosni, ker so bili nekoč v njej kronani bosanski kralji.
Nemška letala napadla upornike na dalmatinskih otokih
Berlin, 14. jan. Nemška bojna in lovska letala so napadla murusP.lulJ® na dveh dalmatinskih otokih, ki sta zasedena od uporniških tolp. o. strojnicami so zažgala dve tovorni jadrni-ci in več manjših ladij. Bencinski sodi. s katerimi so bile natovorjene te ladje, so se vžgali ter so zato ladje eksplodirale in se goreče potopile.
Prispevek za Zimsko pomoč je tvoja narodna ln socialna dolžnost. Zato daruj čim več moreš utrpeti.
Obnovljen promet na dolenjski železniški progi
Direkcija državnih železnic sporoča, da se pričenši od ponedelika dne 17.
januarja t. 1- otvori potniški promet na pirngi Liubliana-Grosuplie z naslednjimi odhodi in prihodi vlakov:
I. Smer Liubliaiia-GrosunUe, odhodi iz Ljubljane ob: 7.50. 12.31. 18.60: prihodi v Grosuplje ob: 8.26. 13.07. 18.38.
II. Smer Grosuplie-Liuhliana. odhodi iz Grosuplia ob: 8.40. 13.16, 18.52; prihodi v Liubliano ob: 9.12. 13.47, 19.25.
Direkcija državnih železnicobiavlia: Pričenši od 14. januarja vozi na progi Liublinnn-ftmarie tSap tudi večerni nar potniških vlakov do postaje Šmarje San in od nie. in sicer z odhodom iz Linbljane ob 18. uri in prihodom v Šmarje San ob 18. uri 32 mi. nut. ter v obratni smeri z_ odhodom iz šmaria Sapa ob 18. uri 35 minut m s prihodom v Liubliano ob 1J. uri 1 minuta.
Taksna prostost za vloge »Zimski pomoči«
Prezident pokrajinske uprave ie dne 15. januarja 1914 na podlagi čl, I. naredbe o upravljanju Liublianske pokrajine z dne 20. septembra 1913. št 4 Službeni list št. 273/86 iz 1943 odredil, da se prošnje, ki se vlanajo pri pokraiinski socialni ustanovi »minska j>omoč« za podpore v denariu ali blami iz nienesa sklada, takse proste. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Nov čas zatemnitve
Prezident pokrajinske uprave ie 114. januarja 1944 na podlagi člena I. nared’, e o upravlianiu Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4, Službeni list št. 273/86 \z 1943, odredil, da se moraio od 20. ianuaria 1944 do nove odredbe upoštevati predpisi o zatemnitvi od 17.30 do 6. ure.
Ostali predpisi, ki.,iih obsega na-redba z dne 6. junija 1941. št. 42. ostanejo nespremenjeni.
 -»———
Ljubljansko mestno poveljstvo i° zaprlo za pešce in za vozni promet blok na Sinartiuskl cesti proti sv. Jakobu.
Nov uemški dnevnik »Deutsche Adria-Zeituug« je začel izhajati Trstu. List je bogat s političnimi poročili in članki, obravnava pa seveda tudi kulturna in gospodarska vprašanja. Dobi se tudi v Ljubljani.
Organi mestnega poglavarstva _ so pred nedavnim pregledovali po ljuD Ijanskih hišah zaklonišča in ugotovili pomanjkljivosti v ureditvi iu opremi. O teni so obvestili hišnega lastnika ali starešino. Ker pa mnogi Izmed njih kljub tem navodilom niso zaklc nišč popravili in tako poskrbeli zn zaščito stanovalcev, opozarja uprava policije, da morajo to narediti najkasneje v štirinajstih dueli Po tein roku bo uprava policije zaklonišča ponovno pregledovala in one, ki navodila niso upoštevali, kaznovala.
Naredba o prepovedi kretanja in policijski uri na operacijskem ozemlju Jadransko primorje
Na podlagi prejetih pooblastil odrejam v svrho vzdrževanja Javnega miru, varnosti in reda sledeče;
Ci. 1.
Hoja in vožnja po Javnih cestah, trgih in poteh se lahko prepove za gotove čase (pre-
Cl. k.
poved kretanja).
Od^jj^ptJVedi se lahko na predlog izvza--frtdaHe one osebe čijih službena dolž-
(t) Začetek in konec prepovedi kretanja določajo potop* upravne naredbe krajevno pristojni prefekti, za Ljubljansko pokrajino pa Set imrajinske uprave.
(-) čas prepovedi kretanja se objavlja na običajni način.
Čl. 3.
(1) Prepoved hoje in vožnje na Javnih cestah, trgih in poteh ob času prepovedi kretanja ne velja za pripadnike nemSke vojske, nemške policije, uradništva nemške vojne sile, osebja, ki je na razpolago nemškim uradom ter za siceršnje Nemce Iz Rajha, ki se zadržujejo po slu?benem nalogu ali iz drugih razlogov na področju oneraci«s’'fi?a ozemUa ter se glede svoje osebe izkažejo z veljavno, s fc točrafijo opremlieno nemško izkaznico.
(2) Prepoved ne velja za pripadnike italijanske vojske, italijanske policije, lastno *♦«-zelne uprave in lastnih deželnih samoobrambnih oddelkov za časa izvrševanja njihovih službenih nalog
(3)
m§i<*	__ ____
nost zahteva v pretežno Javnem interesu njih hojo in vožnjo po Javnih cestah, trgih in poteh tudi ob času prepovedi kretanja
O predlogu odločajo krajevno pristojni prefekti, za Ljubljansko pokraiino pa šef pokrajinske uprave PretUa?atel]u se mora v primeru ugoditve Izroditi l;st*na, da je v izvrševanju svojega poklica sploh ali ob gotovih fTisih oproščen od upoštevanja prepovedi kretanja.
čl. 4.
Ob zračnem alarmu ali zračnih napadih za časa prepovedi kretanja Je hoja In vožnja po Javnih cestah, trgih in poteh dovoljena onim
osebam, ki
a) se uporabljajo za zabito morebiti nastalih poškodb in za odvrtite« nesteč (moštvo zrarne zaščite);
b) se podajo v Javna zakloniSČa. al?
c) moralo iz razloga splošne sile zapustiti svnja zaklonišča.
Osebe, ki ne pripadalo moštvu zračne za-8Mte, se morajo na cnsti brezpogojno pokoravati odredbam organov za varnost in red pri aračni zabiti. V kolikor ne zatrteva?o razlogi splošne sile, da ostanejo na Javnih cestah tr^ih in poteh morarn oo/nere najd?lj eno uro po končanem zračnem alarmu ali zračnem napadu cesto zopet zapustiti.
čl. 5.
Javni lokali in vsakovrstna zabav«šča, vSteta tur!* f^ledarš^a ?n kinematografi, m-ra'0 eno uro pred pričetkom časa, tekom katere03 Je Uretanje prepovedano končati svoja predvajani in ustaviti razdeljevanje jeciil in pijač svMim mostom.
čl. 6.
Krajevno pristojne prefekte pooblaščam, da dovolijo na podlagi cbs*«»ečih lokalnih prilik, iz’eme od gornjih dcloiil.
Čl. 7.
Kršitve določil gornje nareribe se karnulefo z denarno kazniio in s kaznijo na prostosti ali eno izmed obeh kazni.
Trst. dne 22. decembra 1943.
Der Oberste Kommlssar: Rainer s. r.
IJSTEK „DRUŽINSKEG.\ TEDNIKA«
Zamenjana otroka
Kaj bi storili, če bi po daselih letih spoznali, da vaš otrok v resnici ni vai? - Kako v velikih bolnišnicah zaznamujejo novorojenčke, da jih negovalke ne zamenjajo
Naredba o zaščiti gospodarstva
Na no; lagi prejetih pooblastil odrejam:
Kdor ogroža možnost kritja potreb za gospodarstvo s tem, da namerno di napačne podatke
1. o potrebi ali obstoju delovnih sil,
2. o potrebi ali o zalogah za gospodarstvo važnih surovin, tvarin, izdelkov, strojev ali orodja, se kaznuje s kaznijo na prostosti, v posebno te/kih primerih ki občutno škodijo gospodarstvu pa s smrtjo Razven te?a se izrekalo lahko tudi denarne kazni do neomejene višin«
Čl. 2.
Napačne podatke daje tudi oni, ki namerno re vloži obvezno prijave, ali Jih ne vloži popolnoma.
C' 3.
Za presojo Je pristojno posebno sodišče za
Javno varnost. Kazenski pregon so uvede samo na zahtevo dotične oblasti, na katere vprašanje Je dal obtoženec neresničen, nepopoln ali sploh nikak odgovor.
Trst, dne 30. decembra 1943.
Der Oberste Kommissar: Rainer «. r.
Oblasti so v zadnjem Času odvzelo dovoljenja la čez blok 200 osebam, ki
so s propustni'':«pii, veljavnimi samo za prebod čez blok, hodili v Trst po opravkih. Za kazen zdaj ti ljudje niti v najbližjo okolico Ljubljane ne morejo.
Prevod opozarja ljubljanske trgovce, da smejo oddajati živila na predložene odrezke bolniških nakaznic sa-m<). če prinese stranka tudi glavo bolniškega nakazila z isto številko, kakor jo ima odrezek. Izdano blago mora trgovec vpisati na hrbtno stran glave bolniškega nakazila, ki jo potem vrne stranki.
Osekne vesli
POROČIL! SO SE:
V Ljubljani: O. Du&un JcluSie, priv. uradnik ln Kilf. Draga Grobncrjca. ghnl. chem; (j. in?.. Jaka Forjan in gdč, Ivica lilrlllHovu,
Jiilo srečno 1
UMRLI SO:
V Ljubljani: Francka Lavričeva; Marija Zajčeva; FrančiSka .lavorSkova; Apolonija Luci nova; inž Hubert ItanrnRer; Anica Kropivnl-kovn; Rupert Trudu; Joli-fa Mikličeva; Franc CinlnB; Ivana StanUevn; Fani Žužkova; Ivana /* I' : !;(-• Terezija rtmermanova; Franc Tom ho, Marjeto Repetova; Marija Jenčkova; inž. .'unko Mahnile Anton VarSok; Linka KInno va; Josip Krtrr.un: Franc Mrhar; Jo2e Stu pica: Franja F.rkerjova,
Kaše sožalje!
Plima lula vreče na Drodai
P E 1 RO NAFTA
Ciril Vb-fodova 3r> a (prci Tvrševa)
Bilo ie leta 1930. V Gladbach-Rhevdlu v Nemčiji so odšli proti,večeru na izprehod tovarniški mojster Beuth, nieqova žena in nieqov enajstletni sinko ložef Naproti sta iime prišla qospod in aospa. ki iu Beuthe-vi niso poznali in jima tudi niso posvečali posebne pozornosti. Zdajci so se pa presenečeno ustavili Gospa ie kriknila in s tresočo se roko pokazala na maleqa ložefa, rekoč: »Ta fant. tu. sai.sem zmerom slutila! Ali ne vid'š. da ie čisto podoben najinemu naistareišemu? In tebi ie kakor iz obraza izrezan! O. Boa. to mora biti najin otrok!«
BeufTiova ie nehote trdneje stfsmla otrokovo ročico, kakor da bi oa hotela zavaiovati pred tuio žensko. Mali ie b:l sam ves prestrašen. Tedaj sta pa oba moška že stopila drua k druoemu Kmalu sta se sporazumela
»Prišel bom lutri k vam.« ie deial tuji aospod mirno. »Prav aoiovo se bomo sporazumeli« In kuriač Donk ie tolažeče odpeljal svoio razburjeno ženo proti domu
Druqo dopoldne sia se oba očeta res sestala. Gospod Donk iev pripeljal s seboj svoiena Vilija. Vpiašnioče so zile oči aospe Beutliove v fantička. Primerja'a ie in primerjala in morala naposled tudi sama priznati, da naj; brže ložef res m njen sin. temveč Vili Podobnost med Vilijem in ničnim možem ;e bila očitna na prvi poaled Obraz, barva las. Dostava, oči in usta, vse ie bilo isto Beuthov ložef ie bil pa ngrobe presenetljivo podoben kurjaču Donku .
Zdai sia se obe materi zamislili, kako ie bilo pred enajstimi leti.
Oktobra 1. 1919., je gospa Beuthova pričakovala dete 24 oktobra ie odšla v evanneliisko porodnišnro v Mun-chen-Oladbachu m popoldne okroq šestih ie rodila sina Bila ie tako izmučena, da ie ležala v nekakšni omedlevici. ko ie sestra odnesla novo-foienčka in na m niti poqleda'a Uti dan ie v neki druai porodni sobi iste poiodmšmce rodila aospa Donkova Ze zmtrai ie bila novila krenkena sin. ka brez posebnih težav in si qa ie zato tudi lahko natanko oaledala. preden so ii qa odnesli v kopel
V evarviehiski porodnišnici sp imeli navado, da so sestre odnašHe v prvo kopel po dva. tri novorojenčke hkrati. Posebnih znakov — kakšne oent-liice na nožiči ali kai podobneaa — otroci niso imeli
Druai dan so oospo Donkovo preselili v druao sobo Niena soseda ie bi zdai aospa Beuihova. Bilo ie zqo-dai ziutrai, ko so obema mateiama prinesli otroka iz skupne spalnice, kier sta prespala noč Oosna Donkova ie že izleanila roke, da bi objela svoie dete, tedai se ie oa zdrznila. '»Sestra,« ie vzklkmla »to ni moi otrok! Čisto natanko se spomniam da ie imel moi sinček večia usta!«
Nehote ie ooaledala v zibel aospe Beutliove in deiala: »Da. ta ie moi! Daite mi qa, takoj mi aa dajte sestra!«
Gospa Beuthova io ie začudeno poslušala. Prvič ie zdai nalančneie poaledala svoiena prvoroienca — vendar ni moola povedati, eli ie res prav aotovo men. sai qa po porodu m bila videla Tedai se ie pa vmešala sestra Odločno ie trdila, da ie zameniava nemoaoea >n da ie tako vestno vršila svoio dolžnost, da ie takšna usodna pomola zkliučena Gospa Donkova se ie pomirila In aospa Beuthova, ki sploh ni bila v dvonvh ie liubeče pritisnila svoie dete k sebi.
I eta so tekla Donkov Vili ie pridno rasel, toda čeprav qa ie aospa Donkova obdala z liubezniio in skrb-nostio prave matere, vendar ni moala pozabili prizora, ki se ie bil odiqral listo usodno miro v evanoeliiski porodnišnici. Vendar ie vselei prepodila svoie dvome in se oklenila maleaa Vilija s podvojeno liubezniio Ah pa človek lahko prav tako iskieno ljubi tuieoa otroka kakor svoiena?
Tako ie bilo do dne ko ie srečala Beuthoveqa ložef.i. Tedai se ie ne-kai prelomilo v niei, spet so se porodili slan dvomi, n presenetljiva podobnost maleaa ložefa njenemu možu ie zapečai.ia vse dotedanje pomisleke, ložef ie njen pravi otrok!
In tako sia sedela očeta druq dru-qemu nasproti in se posvetovala Čutila sta. da tako. kakor ie bilo dotlej, ne more ostati Kai bo pa z otrokoma če ju bosta družini zdai zamenjali? Ah se bo Donkov Vili preselil k Beuthovim. Beuthov ložef pa k Donkovim? Gmotne razmere so v obeh družinah skoraj iste. Otroka zaradi teqa ne bi trpela Prav tako bi lahko tudi nadaljevala šolanje nemoteno, saj sta oba dovršila isto število razredov.
Ali pa ne bosta otroka ob takšni zamenjavi silno trpela? Dozdevni starši so bili z niirna zmerom dobri, bili so ljubeči starši in otroka sta rasla v srečnih družinah, ne sluteč, da nista pravi Ali smemo torej dva otroka iztraati iz mirne družinske sreče, čeprav ta sreča ni prava? Ah moč otroške liubezni ni silneiša. vez na domačo hišo tesnejša, kakor pa še tako prepričujoči vzniki za zamenjavo obeh fantičev? Donkov Vili iskreno liubi svoie krušne starše in prav tako Beuhtov ložef še pomisliti ne mara, da nieqova roditelja nista prava
Starši obeti fantov so dovoli uvi-(tevni, da spoznajo, kako nerodno zadevo so sprožili Očeta sta se odločila, da bosta skupaj vložila tožbo pri deželnem sodišču. Otroka nai pa za zdai ostaneiu tam. kier sta živelo dotlej.
24 marca leta 1931. se ie pričela zanimiva razprava pred deželnim so-
diščem. Udeležilo se ie ie oqrcmno občinstva. Tiste dni niso v Miinchen-Gladbachu, v Bonnu, Rhevdlu ^ in Dusseldorfu aovorili nič druaeaa. Časopisni poročevalci iz. vseh velemest so hoteli biti priče teaa edinstveneaa procesa in poročati o razsodbi svoiim bralcem.
Vsi so upali, da bo krvna preiskava razjasnila morebitne netočnosti in pomisleke in odkrila skrivnost usodne zamenjave. Muhasti slučaj ie pa hotel. da so bili vsi člani iste krvne skupine. Možno ie. da ie Donkov Vili v resnici Beuthov Vili. toda verjetnost, da ni, ie prav tako velika. Če bi oče Donk bil v isti krvni skupini kakor Beuthov ložef. Donkov Vili pa v druai in če bi aospa Beuthova bila v isti krvni skupini kakor Donkov Vili bi bila slika iasneiša. Ker ie bila pa preiskava za vse štiri pozitivna" so bili sodniki spet tam kakor ob začetku.
Vodstvo evanoeliske porodnišn;ce ie odločno zatrjevalo. c!a ie sleherna zamenjava izključena. Takoj po rojstvu dobe namreč novorojenčki ra podplat obliž, ki ie na niem zapisano materino ime Vendar enajst let popi ei takšno označevanje še ni bilo v navadi Tedai so o vsakem novorojenčku v poseben zapisnik zapisali samo težo. velikost" in kakšna po-isebna znamenia Vendar ie vodstvo j porodnišnice zatrjevalo, da so b Ii ti I zapisniki tako natančni, da otrok ni bilo moqoče zameniati.
Sestra, ki je tedai streala obema našima porodnicama, zdai ni več služba v r>orr>dp'šr>Ti. za to je	1
zaslišati. Vodstvo ie pa iziavilo. da , ie bila . izredno natančna in vestna sestra in bi bila aotovo vse storila,
I da bi dokazala svoio točnost, če bi se ii zdeli dvomi aospe Donkove | upravičeni.
I S temi izjavami sta se morala to-| žilca zadovoljiti. Zdai so dobili besedo znanstveniki. Sodišče ie prdea-i nilo k iziavi medicinsko fakulteto bonnskeaa vseučilišča, starše in otroke ie preiskal neki diisseldorfski profesor; na koncu koncev so znanstveniki iz avili da se iim zameniava vendarle ne zdi verjetna.
»Vidiš, mati, jaz sem vendar tvoj sini« ie zmaaovito vzkliknil Donkov Vili. »Ti si moia mama in nobena druqa,« ie iziavil Beuthov lože svoji materi. Ob teh besedah sta se materi zavedeli, kakšno neprevidnost sta ^aarešili, ko sta sprožili ta proces Zakai ni moalo vse tako ostati, kakor ie bilo? Veselje obeh otrok, da imata prave s'aiše, ie sealo vsem aloboko do srca. Vendar ie bilo prepozno. Očeta sta hotela .svoie pravice*, razen teaa ie moralo sodišče izreči jasno besedo, sai ie šlo tudi za interes javnosti
Očeta sta izjavila, da iima ni do tena. da otroka zamenjata, rada bi pač vedela kateri ie niun pravi sin. Če se bo izkazalo da sta otroka res zamenjana, bo oo^pod Donk posinovil svoieoa ložefa. aospod Beuth pa Viliia. toda ot oka bnsfa ostala v družinah, kier sta zrasla. To iebilkai-pak moder sklep Nedvomno bi bilo pa še modreiše če bi staiši otrokoma pitluenili to razburienie. ki uteane pozneje obroditi razne dvome, pomisleke in trpljenje v mlad.h dušah .
Visu državni pravnik ie že hotel izjaviti, da ostane zadeva neodločena. kar se te na leP“>n vse zasukalo Hamburški strokovni i'< za ortonedijo zobovja dr. Kader ie izavi!. da bo preiskal vse člane '>b<"i oružin. Doktor Kader se ie dokia li ta bavil z znanstvenim prouče-, amem zobovia in feliusti in ie nrišel do spoznanja da imaio elani istih družin posebne značilnosti zobovia in čeliusti. ki tih člani druaiii družin nitnaio. Zdai ie preiskat oba otroka in starše in uaotovil, da po obliki in značilnosti čelinsti in zobovja Donkov Vili res spada v družino Beuthovih, Beuthov lože pa v družino Donkovih. Otroka sta bila res zamenjana.
Zdai so pnmeriali še prstne odtise .pravih' in .dozdevnih' staršev in otrok. In res So se morali znanstveniki ukloniti doananiu haniburškeqa zdravnika. Po osemnaistih mesecih ie sodeče razolasilo tole razsodbo:
»Sin živeč v družini kurišča t^^nka, ie v resnici otrok tovarni'keoa mojstra Beutha Sodišče ie donnalo, da so ieseni leta 1919 v porodnišnici za-meniali novorojenčka nospe Dorkove in gospe Beutliove. m scer tedai, ko ie sestra odnesla otioke iz skupne spalnice v spalnico obeh mater Dokaz; preiskava čelinsti in ust.«
Kajpak pri tem procesu ni manjkalo mediaer. so se prestrašene maiere tamošniih okraiev izpraševale. ali imaio res prave otroke. :n vsaka mati, ki ie rodila v porodnišnici, ie preplašeno oaledovala svoie dete. boječ se, ali morda le ni nieno. Takšni procesi so vse pre( ko vzaoini in vplivajo izredno nalezliivo. In vendar ie možnost, da v porodnišnica!-, zameniaio otroke tako majhna, da ie sleherni strah tako rekoč izključen.
Moderne poiodnišmce danes na razne zanesliive načine lahko uooto-ve. čiaav ie kakšen novoroienček sai aa zaznamujejo takoi, ko se rodi. Veliko vloqo inra odtis podplata Kakor ni na svetu dveli čisto enakih prstnih odtisov, tako tudi dva človeka na svetu nimata na las enakeaa podplata. Prstni odtis pn dojenčku bi bil nepopoln in nejasen, ker so črte kože še prenežne in bi ne pokazale iasne slike. Oruqa ie z odtisom podplata Se preden otroka odneseio iz porodne sobe, narede vsakemu podplatni odtis, tako rekoč pred maieriniuii očmi. Če pridenemo še prstni odtis maiere. je zamenjava res nemoaoča Čeprav ne bi ve ’ di katero ime spada h kateremu odtisu, bi samo naredili materin prstni in otrokov podplatni odtis, pa bi že takoi lahko dokazali, ah je otrok res pravi' ali ne.
V nekaterih porodnišnicah pa novorojenčke še diuaače zaznamuieio. Takoj, ko se dete rodi, mu polože na hrbet iz papirja izrezan obrazec, nato pa otroka nekai trenutkov obsevajo z umetnim soncem. Polt na hrbtu zaqori, samo tam. kjer le bil obrazec, ostane bela Ta obrazec se po navadi odraža tako dolao dokler otrok
z materjo ne odide iz porodnišnice. Ker hkrati obrazec vpišejo v zapis-n.k m ker imak vsak olrok druqač-neqa, ie zameniava skoraj nenionočn To .umetno materino znamenje1 ie zelo nrakfično, sai qa vtisnejo otroku brez bolečin V neki berlinski kliniki vodijo celo .dvojno kni;qovodstvo' o novorojenčkih. Takoi, ko se otrok rodi, dobi ra podplat obliž z imenom maiere. razen terja po okroa zapestja še ven-žico z obeskom, ki na niem ni napisano samo ime matere temveč nri dvojčkih in trojčkih tudi vrstni red.
SKRIVNOST
NEMŠKI NAPISAL VflLHELM IENBERE
Mladi pesnik Arniand Cussy si gotovo nikdar ne bL bil upal napisati tragedijo v peiih dejanjih, če mu ne bi bila zmešala glave igralka Clau-detie Genetova. Romantični mladenič -p je zaijubii v to lepo žensko tako, kakor se pac zaljubijo gledališki obiskovalci, ki sede na galeriji in morejo igralkine eare v najboljšem primera občudovati skozi dober daljnogled.
Tisti obiskovalci, ki sede v parterju ali v .ložah, so se božanski Claudetti že kako lahko približali. Srečali So jo na dirkah, v luksusnih restavracijah ali v imenitnih družbah. Vsega tega si Armand, ki je bil pomožni uradnik v državni knjižnici, ni mogel privoščiti. Zavedal se je, da bi se mogel Claudetii približati le, če bi spisa! tragedijo, v kateri bi ona igrala glavno vlogo. V tem primera bi ji lahko pisal in jo prosil, naj njegovo delo prebere. Bil je prepričan, da ga ne bi zavrnila in da bi ga zanesljivo povabila k sebi.
Nekerra dne je Armand Cussy svojo zamisel uresničil in o svojem delu pisal Claudettj Genotovi. Na njegovo veliko začudenje mu pa lepotica ni odgovorila. Armond je zaman potrpežljivo čakal njenega vabila na čaj.
Ko je minil mesec in že zmerom ni dobil odgovora, ji je pisal znova. Ko tudi zdaj ni imel uspeha, ji je pisal še tretjič in četrtič Poštar mu je nosil vse mogoče dopise, samo Claiidet-tinega pisma ne.
Nesrečna ljubezen v vsakomur zbudi domišljijo in pesniška navdahnjenja. Zato bi prav za prav morali biti zmerom nesrečno zaljubljeni. Tudi Ar-mandu je domišljija pomagala. Lepega dne se mu je v glavi porodil mnogo obetajoč načrt. Zvečer jx> službi se je oblekel v svojo najboljšo obleko, ki jo je skrbno hranil v omari, in odšei v hotel »Ritz<- na Vendom-skem trgu. V hotelski veži se je nekai sa oziral sem in tja in naposled izsledil vrata v pisalno sobo. Tam ie sedel za mizo in na pisemski papir, z vtisnieuim npčatom teua slavnega hotela, napisal tele vrstice:
>Spoštovana Claudette Genotova!
»Simo nekaj dni bom ostal v Parizu. ker se moratn kmalu vrniti na svoje posestvo v Provenci. A nočem in ne morem odnotovati, preden se ne seznanim z vami, Claudette. Dan za dnem sedim v gledališču in vas ob* čndtiiem. Ali ne bi kdaj prihodnje dni našli malo časa zame? Če boste moi j nrošnjo uslišali, bo- najsrečnejši človek na svetu.
Vaš grof Mathurin Ednuard.«
Armand je o pismo zalepil, na-oisal zadai na ovoj še naslov odpoši-ljatelja in ga vrgel v hotelski poštni nabiralnik. Naslednia dva dni je Ar-mand preživel v živčni napetosti in npstrpno ugibal, ali bo tudi grof Mh-thurin tako dnlgo moral čakati na odgovor kakor Armand Cussv, ki je bil med tem j>ostal žr> knjižničar.
Čez dva dni je Armand že odšel v hotel >Ritz« in vprašal vratarja, ali ni morda zanj prišlo kakšno pismo. Vratar ga je začudeno pogledal in izjavil, da v njihovem hotelu grof Mathurin sploh ne stanuje.
»Res je, da še ne stanujem tu,« je predrzno priznal Armand. »Zato se pa mislim nastaniti pri vas v prihodnjih dneh. Zaenkrat bo zato moja pošta prihajala kar k vam «
Vratar je Armanda nejeverno pogledal in zrlelo se je. da nikakor ne more verjeti njegovim besedam. Kliub tpmu je pordHal v nredal in pobrskal med pismi. Čez nekaj sekund je Armand že držal v roki svetlomodro pisemce. Tedaj je. na u.rh pozabil na ves svet, odhitel skozi hotelska vrata in dalje po ulicah, kakor da bi gorelo za npm Še-le čez nekaj minut se je ustavil v neki stranski ulici in v svitu cestno svetilke začel brali:
»Ljubi Krof! Ne morem dopustiti, da bi odšli iz Pariza, ne da bf se vmn izpolniln vaša želja. Povabim va-zato, da pridete jutri ob petih k meni Claudette Očnotovn.*
Armand kar ni mogel verjeti &vo jim	očem in	je pismo	še en’ -at	ria
glas	prebral.	Potem je	sani pri sebi
bridko priznal; Takšna je torej bi Claudette, ki večer za večerom tako ganljivo igra Takšna je torej v resnici!	Ubogemu pesniku,	ki je bil	vse
noči	presedel	pri svoji	tragediji,	ne
odgovori, greta Mnthurina pa takoj na prvo pismo povabi k sebi. Bil je prepričan. da ie Claudotlo razkrinkal Kljub temu razočaranju je bil trdno odločen, da bo naslednji dan odšel k
kako so prišli na svet. Tako ima olrok za vse večne čase .pravico prvorojenca* črno na belem. eeDrav ie prišel pred svojim braicem ali sestrico samo nekai minut prej na svet.
Spet druaie dobi otrok na podplat pečat, ki ostane tam tako dolao. dokler otroka ne čdneseio iz porodnišnice. Ii pečati so iz takšne snovi, da jih ne zbrišeta ne voda ne milo.
Ko bodo matere preUi“ale qornie podaike, se bodo oleišane oddahnile m tudi v porodnišnicah brez skrbi zaupale svoie novorojenčke babicam in sestram.
njej. Najprej bo igral vlogo grofa, potem ji bo pa resnico neusmiljeno zabrusil v obraz. Tako jo bo kaznoval.
Prišedši domov, se je Armand nemalo začudil. Na njegovi mizi je ležalo svetlomodro pismo, na las podobno onemu, ki ga je imel v žepu. Takoj je uganil, da je Claudettino. Raztrgal je ovoj in prebral;
»Gospod! Oprostite, da vam doslej nisem odgovorila. Bila sem zaradi napornega filtnanja in nastopov v gledališču tako zaposlena, da na došlo pošto sploh nisem odgovarjala. Zdaj bi si vaše delo z veseljem ogledala. Prosim, pridite jutri ob petih popoldne k meni na čaj. Ob tem času bo sicer pri meni še neki drugi gost, ki ima pa veliko smisla za mnetnost in vas gotovo ne bo motil. Nestrpno pričakujem vašega obiska
Claudette Gčnotova.«
Naslednje popoldne ob petih je Armand potrkal na igralkina vrata. Zaenkrat še ni vedel, ali bi igra) vlogo grofa ali bi se predstavil pod pravim imenom. Sklenil je, da bo služkinji, ki mu bo odprla, dejal: »Gospa me pričakuje!« Sicer naj odloči usoda. I3o vsaj videl, ali ga bo Claudette sprejela kot grofa ali kot pesnika.
Claudette ga je sprejela z besedami: »No. vendar ste prišli, gospod grof!« Zdaj je moral Armand ostati grof. Igralka ga je peljala v sobo in mu dejala: »Ali ste zelo hudi. dragi grof, da sem ob tej uri povabila tudi nekega pesnika, ki je zame napisal neko tragedijo v petih dejanjih?«
Armand se je delal razočaranega »Le kako ste mogli to storiti?« je dejal. »Upal sem, da bom vsaj kakšno urico sam z vami. Prav nic me ne zanimajo tragedije in vas prosim, da mladeniča ne sprejmete.«
»Dobro,« ga je pomirila Claudette. »Če to res želite, bom že naš'a izgo vor in ga odslovila. S;cer vam pa po pravici povem, da si od njegove tra gedije prnv nič ne obptam.«
Armand ji je hvaležno noljnbll (•■>!.* in se dolgo ni vzravnal HcM jp f,,r: detti prikriti so'ze, ki so mn ob n;-nih besedah privrele v oči sebe je ponižal in onemogočil, Na le pem se je počutil silno no-o'!! .: ;.
Potem sta sedela drug peU>g gega in kramljala. Na lepem >e jv pa •Claudette naslonila imzai in r. kla:
»No, zdaj pa začnite brat; * ojo tragedijo, gospod Cussv
Armand se je zdrznil, potem pa zastrmel vanjo, rekoč: »Kako? Torej veste...?«
»Seveda,« se mu je nasmehnila »Ali ste mislili, da je žensko tako lahko prelisičiti?«
»Saj sem vendar spremenil pisavo, pisal v drugem slogu in na pisemskem papirju hotela ,Ritza‘. Le kako ste mogli to ugotoviti?«
»To ie moja skrivnost,« se je nasmehnila Claudette.« Berite torej! Ali pa, rajši ne berite. Napišite rajši komedijo, v kateri bo glavni junak sam nase ljubosumen iu pri neki lem ženski sam s seboj tekmoval. V tej igri bom igrala glavno vlogo.«
Armand je njeno željo izpoln!l Premiera te svojevrstne komedije je žela izredno velik uspeh
Po končani predstavi sta Armand in Claudette skupaj večerjala. Tedaj je Armand na lepem rekel:
»Claudette, nekaj mi moraš še razložiti. Kako si mogla tedaj ugotoviti, da sva grof Mathurin in jaz ena ia ista oseba?«
Claudette je vzela iz svoje torbice Armandovo pismo, ga pomolila zaslo-velemu avtorju komedije pod nos. in smeje se dejala:
»O, ti raztreseni pesnik! Pismo samo si res spretno sestavil, pa tudi pisavo si dobro spremenil, Le na hrbtu pisemskega ovoja si kot odpo-šiliatelja navedel Armanda Cu5syja namesto grofa Mathurina. Tako mi res ni bilo težko ugotoviti, da sta grot Mathurin in Armand Cussy ena iu ista oseba.«
-Torbice, rokavice. Ise'lje itd barvajte s -ipeciiilno barvo ki usnju ne Škoduje Kbiks Napoleon«? trg.
{ SLIKE, FOTOGRAFKE, GCGELKJE
i KLEIN
j LjUBLjANA, \A/o!tova 4 »
Slaba kupčija
VELEMESTNE PASTI
Križanka štev. 2
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Pomen besed
Vodoravno: 1. Včasih celo važnejši pripomoček za uspeh kakor sposobnost. — 2. Koledarski zbornik. Otok nesrečnega spomina. — 3. Vrela tekočina ga naredi. Krasota. — 4. Del cerkve. Angleška kraljevska rodbina.
:— 5. Kvarta. Ne pleše na plesih. — C. Še pred nekaj meseci pri nas precej pogostna avtomobilska označba.
! Jurčičev ,talec*. Oblika pomožnega Iglagola. — 7. Bila je doba, ko je ; Koseski mnogo več veljal kakor on.
1 Kratica dolgostne mere. — 8. Vod-Inikov in Valjavčev .zdravnik*. Riba.
!— 9. Mohamedanski knez. Kozja de-Iteljica. — 10. Prvotni pomen besede:
1 nizozemski kmet v Južni Afriki. Ev-Iropska prestolnica. — 11. Cervantesov literarni sodobnik, umrl istega deta kakor pisec »Dona Quijota«
: (1616).
; Navpično:	1. Obilna padavina.
; Starorimsko meščanstvo. — 2. Del ; živalskega telesa. Povsod bi hotel biti ;prvi. — 3. Prislov. Hišno orodje. — ;4. štor. Svetlobni spektrum. — 5.
; H rez njega bi bil najlepši film tih in nem. Ime črke. — 6. Rjovenje.
; Rimski hišni bog, ki ni bil nikoli sam. ;Del telesa. — 7. Brez nje izgubi kolo :svoj smisel. Daljnogled. — 8. Glasbeni izraz. Norveška .Norveška*. — 19. Žlahtna kovina, žensko krstno ime. ;— 10. Je tako malo govoril, da je njegova redkobesednost prišla v pre-1 govor. Če naj r- veseli, mora biti tajno izbran. — 11. Jed. Mlad človek.
Roke znanstvenika in mojstra. Pred nekaj meseci je umrl znameniti nemški znans'venik in bralec starih papirusov dr. H. Ibscher. Dr. Ibscher je pričej svojo življenjsko pot kot navaden knjigoveški vajenec. S štirinajstimi leti je prišel v oddelek kraljevskega muzeja, kjer je smel pokrivati razcefrane ostanke papirusov s steklenimi ploščami. Dotlej nihče ni poskušal teh listin sestavljati, ali jih celo prebrali. Dr. Ibscher — tedaj še neznan, mlad znanstvenik — si je pa to delo postavil za svojo življenjsko nalogo. V dva in petdesetih letih neutrudnega dela je res sestavil in prebral mnogo dragocenih antičnih listin. Hamburško vseučilišče mu je za neprecenljive zasluge podelilo častni doktorat. Njegovo plodovito delo nadaljuje za njegovo delovno mizo zdaj njegov sin Rolf.
pokrita trava. Še bolj čudno je, da na Francoskem goje neke vrste krave, k; skoraj nikdar ne pijejo vode, a vendar dajejo veliko mleka.
Kača, ki lavi podgane
V Braziliji živi izredno veliko podgan, ki so v to deželo prišle z ladjami iz Azije. Da bi se ljudje te nadlege rešili, goje neke svojevrstne kače, ki ljudem niso prav nič nevarne in celo kokoši in druge domače živali pri miru puste.
Čez dan te kače mirno v klopčič zvite spe na dvoriščih, pouoči pa hodijo na lov na podgane.
Problem štev. 2
Sestavil Albert Kauders (1880)
in narisal Hotimir V. Gorazd
Mat v 3 potezah
Rešitev križanke štev. 1
Vodoravno: 1. Knin; psar. — 2. delegat. — 3. et; Modest. — 4. ropar; boa. — 5. paromer. — 6. zid;
: porok. — 7. grafit; do. — 8. leso-' rez. — 9. bron; race.
Navpično: 1. kder (= kjer); zgib.
;  2. netopir. — 3. il; padalo. —
4. nemar; fen. — 5. goropis. — ;6. Pad; motor. — 7. steber; Ra. — ;8. sorodec. — 9. ruta; koze.
». I. 1914.
Toda že frenulek nato se je zbala, 'da bi s iem le še poslabšala njuno razmerje.
»Če ljubi ono bolj ko mene, in o iem ne more bili dvoma, potem se iudi v takem primeru ne bi vdal. Pretrgal bi z menoj vse stike in me po vsej priliki vrgel iudi iz službe.«
Vsega tega se je zbala, oziroma zbal se je njen razum; njeno drugo, nerazumno bistvo pa ji je govorilo, da je vsak tak strah prazen, kajti če je Dušan zares ne ljubi in ji je nezvest, je pac vse eno, če se med njima kt>nča, in če se konča, je tudi n**sfniselno ostati še dalje v službi.
»Prav za prav se potem mora končati!« je šepetala polglasno. »Deliti ga ne morem z nobeno drugo, pa če bi ga ona imela samo stotinko. Jaz pojdem v prekop.«
Toua kljub vsemu zdaj ni bilo v njej več razpoloženja, kakršno jo je prevzemalo na tisti poti po ljubljanskem jutru v začelku meseca februarja. Govorila je še o samomoru, toda tudi če bi ji bilo nekaj reklo,. ««T ga izviši, ga ne bi bilo*-,^,. P° bistvu je hotela na-^rsak način živeti in se boie'^*'. Pa četudi se tega ni določno zavedala.
Tako je pričela nazadnje misliti samo šc na to, kako bi preprečila, da se Dušan ne izgubi s tisto strašno žensko, ki je dobivala v njeni ljubo-sumenski domišljiji grozotno podobo poosebljene zapeljivosti in neodoljive nevarnosti.
Misel na to, da bi šla v Union m napravila škandal, je nazadnje razumno opustila. Menda za tako dejanje m imela telesnega poguma. Toda tja je,hotela kljub temu. Samo kako naj gre? Sama?,
..' »Da, sama pojdem tja, sedem k sosednji mizi in bom ostala tam tako dolgo, dokler bo tam on,« je nazad: nje sklenilo. »Naj vidi, da se me^ ne more iznebiti, tudi če se me hoče!«
S tem sklepom v duši je prišla k večerji in potem domov, kjer se je preoblekla v svojo najlepšo obleko in opravila tako, da bi bila čim bolj zapeljiva A ko je napočil čas, da bi odšla in storila kakor se je odločila, je pričela spet oklevati. Pričela jo je prevzemati skrivnostna bojazen.
Prevzeta od te bojazni se je hotela spet sleči in leči; pa tudi tega ni mogla. Kakor brez uma je hodila po svoji mali sobi sem in tja, ko da je ujeta phca, tam zunaj pa se pripravljajo njene tovarišice no odhod na topli jug.
»Kaj, ko bi povabila Cokanova v Union? Plačala bi jima. Rekla bi, da obhajam rojstni dan ali kaj...«
Pa se je domislila, da bi utegnila gospodinja misliti, da ju je povabila samo zato, do bi se prikupila njenemu možu.
»Sicer pa,« si je dejala, »ima gospodinja c sto prav. Z moškimi je treba postopati tako Njene metod.* so nemara edino uspešne. Iioji se je in se ji ne upa upirati. Ne smem popustiti!«
In čeprav ni vedela, kaj ,prav za prav hoče in kai btr* storila, se je nazadnie le odpravila od doma in edila proti Unionu Do hotela ie hodila naglo, kakor da se ji neznansko mudi, ko pa je stala pred vhodom v restavracijo, se ni mogla premakniti. Na noben način ni mogla zbrati toliko poguma, da bi vstopila.
Pričela je hoditi sem in tja pred okni m oprezovati, če bi našla kje špraniico, skozi katero bi mogla pogledati v lokal. Pa je ni našla. To jd je sililo v obup.
»Ali pa sta res v restavraciji?« se je nenadoma vprašala in zdrznila. »Kaj pa naj bi počela tu? Zdaj je že pol dva in dvaisctih. Povečerjala sta najpozneje do devetnajstih. In potem...
ROMAN * NAPISAL MARIJ S K A L A N
Prevzela jo je besna groza ob misli, da je potem tista gospodična odšla z njim v njegovo stanovanje. In ne da bi izguoijala čas, je pričela skoraj dobesedno teči v smeri proti ulici, v kateri je Skobal stanoval.
Okna njegovih dveh sob so bila sicer obrnjena na dvorišče, toda Nada je vedela, da je prav na nasprotni strani gostilna z, vežo, skozi katero je mogoče priti na dvorišče ob vsakem času, ko je še odprta, bežala je tja. se izmuznila skozi vežo na dvorišče in se zastrmela v Sko-balova okna. Bila. so temna.
»Nj ga domnT« si je 'kla olajšano.
Po se je že trenutek nato spet zbala, da sta Dušan in ona v temi.
»Ne, on luči ne ugaša,« se je do-misila. »Poiem sta le se vedno v Unionu!«
Vrnila se je znova na ulico in od-hit'!n nazaj proti hotelu. Zdaj ni mogla vzdržati, da ne bi vsaj pogledala v restavracijo. Previdno je odprla vrata in skozi špranjo pogledala v dvorano. Pogled ji je hitel od mize do mi ’e, od človeka do človeka in •nazaunje je res zagledala tam doli čisto na koncu Oušana s tisto gospodično in nekim neznanim ji moškim. Tedaj; jo je opazil natakar, skočil k vratom, jih na stežaj odprl in dejal:
»Izvolite!«;	.	j
»Hvala!« je zašepetala Nada; vsa zbegana in zardela. »Hotela sem samo pogledati, če je tu neka moja družba, pa je ni.«
»Koga pa iščete?« je vprašal natakar. »Morda je kje dalje. Ali naj pogledam?« .
»Ne, hvala!« je odgovorila in odhitela proč.
Ko je bila spet na ulici, se je nekoliko pomirila. Dušan na vse zadnje morda le ni lagal. V restavraciji zares ne sedi sam z njo. Skoraj zadovoljna se je hotela odpraviti domov. Toda že spet se je domislila, da je Dušan nemara kljub vsemu le lagal.
»Cisto mogoče ie,« si ie rekla, »da
je povabil onega gospoda v družbo samo zato, da bi mene preslepil, ker mi je že tako rekel. Ko pa odidejo iz restavracije, se bp gospod poslovil in ostala bosta sama. Ne, ne smem ga pustiti!«
Iri jadrno je odhitela' nazaj pred restavracijo. Zbala se je, da, niso med tem odšli, toda znova sr m upala k vratom. Sprehajala se je zunaj po ulici in	budno pazila, da	ie
ne bi opazili, če	bi	izstopili.
Noč je bila jasna, toda pošteno mrzla. Na nebu so žarele zvezde kakor žarke lučke in skoraj hudomušno mežikale navzdol na zemljo in na ul.co, po kateri je stopicala Nada vsa trudna, prezebla in zbegana. Čas je potekal, a ona ga ni čutila. Tako bi čakala vso noč	do	jutra in	se niti
zavedala ne bi,	da jo zebe,	da	ni
spaia in da se je utrudila.
»Samo da se mi ne izmuznel Videti moram kaj bo potem!«
Neskončno počasi se je približala policijska ura. Zadnji gosti so pričeli polagoma prihajati iz restavracije. Nada se je stisnila k stebru hišnih vrat na nasprotni strani ulice. Senca jo je dobro zahvala, razsvetljava pred hotelom pa ji je omogočala ogledati si vsakega gosta posebej. In nazadnje so res prišli Škobal, Milena m )elšan. Živahno so se pogovarjali
in smejali. Nado je prevzela nepopisna bridkost.
»Kako se smeje!« si je dejala. »Prav nič ne misli name. Čisto vse eno mu je, če sem zdaj še živa ali ne.«
Skoraj zahotelo se ji je, da bi bila tisti trenutek zares mrtva in bi zjutraj to zvedel. Potem bi vedel, da je samo on zakrivil njeno smrt. Vekomaj bi ga pekla vest; nikoli ne bi našel pokoja Kakor senca smrti bi hodila za njim vse dneve in noči.
Toda dolgo ni imela časa razmišljati o tem. Treba je bilo paziti, da se ji ne izmuzne izpred oči, kajti prav zdaj prihaja naivažnejši irenuiek, trenutek, ko se bo izkazalo, kako je prav za prav s to zadevo. In ker so oni zavili po Frančiškanski ulici, je morala tudi ona za njimi. Stiskala se je k zidovom hiš kakor tihotapka in se sunkoma poganjala naprej, neprenehoma pazeč, da jih ohrani v do-gledu. Potem je do ogla skoraj zbežala in se tam ogledala. Dušana, Mileno in jelšana je zagledala že na nasprotni strani.
»V Nebotičnik gredo!« si je dejala.
To jo je spet pomirilo in obenem na novo razburilo. Razum ji je spet do-; kazoval, da je vse v najlepšem redu. Dušan in ona nirha+a nobenih skrivnih namenov. Strast ljubosumja pa
V 24 URA H
barva, piisira tn kemično Cisti obleke. klobuke itd ^krob id svetldlika srajce, ovratnike, za
rtniee itd. Pere. suši. niouga lika domače perilo Parne Cisti posteljno perje to pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
ji je šepetala; »Nikar še ne zaupaj popolnoma I Ne hodi domov, dokler ne vidiš konca!«
Irj spet se je pričelo tisto obupno tavanje po mrazu in noči okoli Nebotičnika O, Toko lahko bi bilo, če ji ne bi bilo treba ogledati si prav vsakega človeka, ki prihaj'a ven! Toda Nada ni smela zgrešiti Dušanovega; odhoda. Potem bi bilr vsi napori te noči zaman. Brezplodno je hodila okoli in oprezovala: prav na koncu se ji je vse izgubilo v strašno negotovost.
»Ko vsaj stražnikov ne bi bilo!« si je zaželela in se zbala, da bi jo kateri ne ustavil in vprašal, kaj hoče, kaj išče, čemu oprezuje. Pa se jim. je dobro izmikala m iudi oni niso kazali prav nobenega zanimanja zanjo
»Spet se zabava!« si je dejala čez nekaj časa. »Nemara je v baru in gleda napol gole plesalke. In prav nič ne misli name. Ali bi prišel doli, če bi vedel, da stojim tu in prežebu-jem kakor beračica, ki prosi milosti? Ne bi prišel,« si je odgovorila. »Več mu je do one...«
Zagledala je trojico ljudi, ki so prihajali skozi vrata na ulico in pohitela bliže, da bi si jih ogledala. Bila sta dva moška in ženska. Trdno je bila prepričana, da so pravi. Toda še nre-den jih je toliko dohitela, da bi jih mogla sroznati, so že zavili v drugo ulico, in to prav v smeri proti kraju Skobalovega stanovana. Nada je pri-
čela bežati brez ozira na nevarnost, da jo oni opazijo ali jo ustavi draž-nik. Tedaj so se oni trije ustavili in Nada je spoznala, da so iuji, čisto neznani ji ljudje. In hipoma se je zavedela da je med tem časom, ko je ona hitela za tujci, Dušan nemara neopaženo odšel z ono žensko. Kakor brez uma je zdrvela nazaj pred vrala.
Spet je potekal čas. Noč se je pričela nagibati proti jutru, Dušana in onih dveh pa še vedno ni bilo. Ali jih je kljub pazljivosti zgrešila? Nade se je pričel polaščati obup. Obenem je prvič začutila da je vsa zaspana, da se komaj še drži na nogah. Kljub temu ni odnehala.
Tedaj je končno dočakala tudi Dušana in njegova spremljevalca. Prišli so na ulico čisto počasi, obstali, se nekaj ircnulkov pogovarjali in nato poslovili. Dušan je krenil sam v smeri proti svojemu domu.
Naila bi se bila zdaj mogla mirno vrniti domov, toda popolne pomirje-nosti v njej le še ni bilo.
»Morda sta se razšla samo zaradi videza?« je pomislila. »Dušan bo doma počakal pri vratih, da pride za njim.«
To ji je bilo neizprosen ukaz, da mora za Skobalom in na stražo pred vrati niegove hiše. Kakor senca se ie pomil ala za njim. Stopal je enakomerno dalje in kadil cigareto. Pred domačo hišo je odklenil vrata, vstopil in jih spet zaklenil. Nada je natanko slišala, kako je zarožljal ključ v ključavnici.
Ustopila se je na nasprotni strani ulici in čakala. Preteklo je četrt ure, pol ure, tn četrt ure. Nič se m ganilo. One ženske m bilo za Skobalom. Nad mestom so mežikajoče zvezde neskončno počasi in komaj opazno izgubljale svoj žarki soj. Na vzhodu jo postajalo nebo zn spoznanje svetlejše. Ozračje je dišalo po bližajočem se jutru.
»Ni lagal,« si je tedaj dejala Nada in se odpravila proti domu
Stopala je kakor polomljena. S težavo je prestavljala odrevenele in prezeble noge. V sklepih jo je peklo in v očeh ščemelo.. V obraz je bila bleda in vpadla..Toda napetost živcev je popustila. Umirila jih je zavest, da se ie gfvorno prepričala, da Dušan nima nepoštenih stikov s tisto žensko, o kateri ie zdaj verjela, da je res Milena Jelšanova in da je tudi oni gospod njen brat Vladimir.
XII.
Nada je bila po tisti noči začasno ozdravljena, čeprav je nekje v globini njene duše še vedno ostalo ognjišče rahlo tlečega nezaupanja, pripravljenega, da se ob prvem prilivu novi snovi spel razvname v vsej brezumni besnosti. Na Škobala pa ie ta prvi večji spopad med njeno bolestno in njegrvo zdravo voljo deloval drugače. Nado je še vedno ljubil, toda njena ljubezen mu je pričela postajati moreče težka. Bil je človek svobodnih odločitev Svoje volje ni nikoli rad podrejal drugi, predvsem ne v velikih vprašanjih.
Polagoma se je pričel njegov razum upirati srcu in njegove misli so se oddaljevale od Nade. Bil je sicer še vedno dober do nje, a ta njegova dobrota je bila bolj izraz sočutja in usmiljenja, kakor resničnega; globokega čustvovanja. In dočim se je ho-
tel prej ponovno sprijazniti z mislijo, da bi se z njo poročil, je zdaj vedno odločneje odganjal vse take skušnjave.
»Nada ni žena zame,« si je pravil. »Prirodno je inteligentna, telesno lepa in v svoji ljubezni očarljiva, toda podedovala je oblastiželjnost in trmo svojega očeta, zrasla je v malih, ozkih razmerah domačega kroga in ne razume življenja družbe, n mimo tega je še živčna in spremenljiva.«
O vsem tem je bil vsak dan bolj prepričan. Zakon z njo bi moral postati pekel, ali pa bi neizogibno vodii do poloma vsega njegovega položaja. Kaj bi še bil kot njen mož? Same igrača v njenih rokah, orodje njene vihrave, živčne volje.
»Ne,« je sklenil nazadnje, »ie ženske se moram osvoboditi!«
Toda storiti sklep ie bilo lažje kakor izvršiti ga. Bila je uslužbena v podjetju, kateremu je on načeloval. Se več, v to službo jo je spravil sam v težkem boju z Upravnim svetom Mimo tega jo je pripeljal v službo tako rekoč iz Gruberjevega prekopa. Če je ne bi rešil, bi bila zdaj že davno mriva »Na cesto je ne morem postaviti,« je doumel. »To bi pomenilo prav toliko, kakor pognati jo spet v smtt Zdaj še bolj, ko me hubi. Kaj tedaj?«
Sklenil je, da mora Nada na vsak način ostati v pisarni Industrijske družbe. Toda on osebno se ji bo počasi odmikal in odmaknil. Predvsem bo pa moral poskrbeti za to, da bo njena ljubezen do njega zbjedela Kljub temu mu je bilo hudo ločit: se od nje. Bila ie tako drugačna od drugih, polna očarljive opojnosti in zatrdno je vedel, da ga ljubi tako, kakor ga 111 dotlej nobena m ga morda tudi nikoh več ne bo. Vse to ge je pritiralo do vprašama:
»Ali ie ne bi bilo mogoče spremeniti? Saj je vendar človek Razumeti mora razumno besedo!«
In sklenil ie še enkrat spregovoriti z njo, dokazati ji, da je njeno postopanje nemogoče m usodno ža oba. Ljubezen ne sme spreminjati življenja v muko, ampak v srečo Dva ljubeča se človeka se morata izpopolnjevati in odstranjevati drug drugemu ovire s pota usode, ne kopati si jarke na tej poti in rušiti mostove. In ko ie nekega večera bila pri njem spet vsa nemima, ji-|e deial:
»l jubica, tako ne moreva nikamor! Namesto da bi se osrečevala, se uničiva Ljubezen, ki muči. je bolna. Razumi vendar, da mi moraš zaupati prav tako neomajno, kakor zaupam jaz tebi! Dobro vem, da počeniaš vse to zato, da me ne bi izgubila, toda prav š"lerh me boš odbila od sebe. Zaduš la boš mojo ljubezen Kaiti kako naj te ljubim, če mi povzroča ta ljubezen samo trpljenje m duševno razrvanost? Bodi prepričana, da bi večini moških vse to že davno zadostovalo za razhod«
Poslušala ga je pazljivo in ga skušala razumeti. Da, saj nemara le govori resnico. Grda je m neznosna On 10 ljubi ona pa na sumniči kakor zločinca. Le kai ie v njej, da je taka? Nemara je zares podedovala vse to po očetu? Tudi on je oblasten in nikomur ne dopusti, da bi imel le troho svoie lasine vol e Nihče domačih ne sme naprav ii koraka brez njegove odobritve. Kako mučno je bilo prav zaradi iega njeno življenje. In šele materino. Bila je in je še mučenica. In vendar — ona prenaša vse tako voljno.
»Tudi jaz moram postaii taka, kakršna je mati!« si je dejala. »Saj razumem, če sem se jaz upirala očetovi tiraniji, se mora tudi Dušan moji Spremeniti se moram!«
(Dilje vrihodnnf)
KULTURNI TEDNIK
Knjige Vodnikove družbe
Vodnikova družba je izdala za letošnje lelo svoi koledar in Ivana Matičiča povest »Petrinka«.
Vodnikova pratika obsega v običai-nein formatu 112 strani in vsebuie poleg koledarskega gracbva vrsto leposlovnih poučnih in zabavnih prispevkov domačih in tuiih avtorjev Jv prevodih) Leposlovno vsebino tvoriio belokranjska nahaja nesem »Koledniki pojo*. Davorina davljena zanimiva in prikupna pisana'-»godba »Trdnjava v puščavi«, v kateri nam prikazuje življenje vojakov francoske tujske legiie. odlomek iz romana ž<j-škega pisatelja liduarda Bassa »Cirkus Hutnberto« (prevod P Karlina) in no Fracarolliiu Drireiena črtica »Mož. ki ie plačeval dolgove«. Med poučnimi prispevki ie najpomembnejši »nis Borisa Orla »Oi Ive, k nam na kres!« v katerem nam Drikazuie belokranjske kresne običaje v zvezi s tujimi _ ter tako odkriva prezanimiva ozadia iz naše slovenske narodne mi-tolotiiie. Dr. .1 Lokar nas seznanja z običajem 'ovskega krsta kar snada tudi že nekako v folkloro Dr. 0. Reia nas noučuie o vremenski nanovedi z barometrom. N. R. niše o zgodovini živilskih nakaznic, dr F. Ogrin prikazuje odmeve vodii v slovenski oes-ini. I). Gregorc onisuie Dolenjske toplice. M. Z krandia o večni življenjski plodnosti. J. Podbregar prikazuje osnutek novega niednarodueaa kole-
darja, dr. A. Urbanc ie prispeval uvod v zavarovalstvo. J. Čolnar pogled v športno letalstvo. A. Skuti spis o lem. kako in kdaj cepimo. M. Ambrožič pa sestavek o viških tiskarske tehnike. Ostalo vsebino izpolniuie maniši drobiž. Kliub nekaterim res pomembnim prispevkom pogrešamo domačih perečih in aktualnih stvari v zvezi z dogodki. ki iih doživljamo.
Petrinka Ivana Matičiča ie povest iz kmečkega živlienia v notraniskih hribih in dolinah, pisana z lokalno barvitostjo v jeziku in slogu, kakor tudi v celotnem mišljenju in razpoloženju. Postavljena ie v čase. ko so naši Nolranici trumoma odhajali za srečo v Ameriko, od koder so se nekateri vračali z dolarji in utrjevali svoie kmetije, drugi s pohabami na duši in teiesn. tretie- ie pa požrla tujina za vselej. Osredio povesti ie Petrinova hiša v Orešju, osredje to hiše pa mali Petrinka. zdrava, krepka, odločna in čudovita ženska v kateri ie vtelešena vsa sila našega liudstva v teh trdega življenja prepolnih krajih. Matičič nam ie ustvaril z nio podobo zdrave sile. krepke volje, vdanega žrtvovanja in tihe ljubezni, podobo žene in matere, ki ie vzor in izpodbuda. To, in pa optimizem dela. ie slavna odlika novesti na zaietnih 20S straneh. Druga odlika ie v prikazu živlienia v pokrajini, ki do«lei še ni literarno obdelana, v prikazovauiu notranjske miselnosti in besede, kakor tudi vsega okolja. Tako ie »Petrinka« snov. iz katere bi bil mogel močneiši pisatelj ustvariti roman, ki ne bi znosta-ial za podobnimi skandinavskimi iz sorodnega živlienia. Toda Matičiču manika stvarialna sila za tako dognano prikzovanie in ustvarjanje prirod-nega živlienia. zato je njegovo delo
samo ljudska povest. Vendar ie tudi kot taka upoštevanja vredna obogatitev našega tovrstnega slovstva. Po običaju novejših pisateljev z lokalnim koloritom pobarvanih leposlovnih del. ie dodal tudi Matičič svoii knjigi ob koncu slovarček nekaterih mani znanih ali neznanih besed notranjskega narečia.	in.
*
Marij Skalan: Rina
Kot tretji zvezek svojega drugega letnika ie izdala »Dobra knjiga« drugo izvirno slovensko delo Marija Ska-lana psihološki roman »Rina«. zavzemajoč obsežno knjigo s 888 Btranmi.
V dobL ko se ie preselilo miliejsko področje slovenske literature skoraj izključno na deželo med kmete, da nam v vedno novih variiantah opisuje njihovo življenje, ie Skalanov roman prijetna izjema. »Rina« ie roman iz izrazito meščanskega živlienia. z meščansko in deloma umetniško atmosfero in psihološko, problematiko, zadevajočo najprej in najbolj pereče etično stran zmaterializirane družbe. Tako ie veren dokument razmer, ki so vladale v naši — in boli ali mani v vsej zapadni — meščanski družb; v letih pred sedanjo voino. dokument časa in liudi. mišlieuia in čustvovanja. Pisatelj res ni pokazal v svojem delu nobene nazorske tendence, toda ta izhaja iz zapleta in razpleta deiania samega, kar daje romnu le še večjo dokumentarnost in idejno vrednost.
5te po tem so dviga Skalanov roman do zaznavne pomembnosti, nlegova glavna literarna vrednost pa le v psihološko pronikljivo dognani zgradbi
in razčlenitvi živlieniske usode naslovne junakinje Rine Peklaieve. V našem slovenskem slovstvu imamo malo romanov, ki bi bili taka psihološka analiza zablojene ženske duše. čeprav se pisatelju ni posrečilo, da bi ostal v prav vseh niansah enako prepričljiv. To velia posebno za Rinin vstop v Garvasovo artistično skupino. Tu pogrešamo še nekaterih argumentov. Pa tudi sicer ni ves roman na enaki višini. Najmočnejši je prvi del. ki preseneča posebno no globini psiholoških fines v usodnih spremembah Rine in Rasta Polulnika. in do nekaterih mojstrskih odstavkih, medtem ko ie v drugem delu, posebno po začetku. pisateljeva moč šibkejša, a potem snet zraste in doseže v močnem zaključku celotnega dela celo vrhunski višek.
Skalan piše in pripoveduje s skoraj virtuozno lahkoto, kakršne »mo vajeni boli pri tuiih kakor pri domačih pisateljih, ne da bi bij pri tem plitev, dasi bi utegnil dobiti površen čitatelj ponekod tak vtis. Posebno Pa so nekateri odslavki pisani izredno močno dojemljivo, in nad vsem veje dih zrelbsti ter nronikliivega poznavali ia živlienia. V ostalem ie Skalan realist in realističen je tudi njegov stil. čeprav ne manika v romanu ne-kai prav liričnih mest. Tudi jezik ie splošno lep. le nekai nedoslednosti in samovoljnosti ter napak spričuie o premalo natančni korekturi V ostalem pa zasledujemo to boli ali mani v skorai vseh izdaiah »Dobro kniige«.
Kliub nekaterim šibkejšim stranem je Skalanov roman »Rina« delo. ki se uvršča med najpomembnejša zadnjih let v naši literaturi, kar so onazili tudi čitatelii, med' katerimi zbuja upravičeno zanimanje.	ok
HUMOR
Presenečenje
»Vi ste torej slavni profesor Komar? Moram reči, da sem si vas čisto drugače predstavljala.«
»Morda ste mislili, da sem majhen, d.el in grd?« se nasmehne profesor,
;Ravno narobe,« prizna dama. »Ml-, slila sem. da ste velik, vitek in lep.«
Na plesu
»Gospod, moji dami ste stopili na no^o. Zahtevam zadoščenje!«
»Prav rad. Tam za mizo sedi moja žena, pa stopite njej na nogo.«
Raztreseni profesor
Profesor Dreta pride v neko tuje
mesto in vpraša stražnika:
»Po kateri cesti bom najhitreje prišel na postajo?«
»Pojdite najprej naravnost, potem pa po prvi cesti na levo,« ga pouči stražnik.
»Dobro, sedite!« pravi Dreta.
Č« d na želja
Ančka prido. na kmete k sorodnikom. Ker bi se rada naučila molsti, jo peljejo v hlev in ji pokažejo, kako se to naredi. Ančka so pa krave boji in nikakor noče' v njeno bližino. Naposled pravi:
»Prosim, rajši bi najprej poskusila molsti telička.«
KATERE NAPAKE . moški pri ženski takoj opazi
Moški, so se že navadili, da ženske menjavajo pričeske po nesmiselnih zapovedih mode, toda nikoli se ne bodo navadili, da čez nekaj dni te pričeske zanemarijo in da se zde v glavo kakor — oprostite, toda to je res! — moderne coprnice. Pomudimo se samo ob pričeski navzgor. Ta priim.:a je lepa samo, če nimamo predolgega in presuhega vratu in če imamo vse lase tako dolge, da ne uhajajo po vratu, navzdol. Ženska pa, ki ji lasje neurejeno uhajajo iz pričeske in vise po ramah in vratu, se zdi kakor oskubljena kokoš. Zelo grda je ženska v glavo tudi takrat, kadar ji trajno kodranje popušča. Nekateri prameni vise spuščeni navzdol, drugi so pa še skodrani, toda zde se, kakor da bi bili poz g mi. Takšna glava je strah za slehernega moškega, ki ima količkaj čuta za čednost in urejenost.
Ali ste že opazile, kako malo je ženskam mar, če jim gleda kombi-neža izpod krila? Ta ali ona jo mi-irtogrede potegne navzgor ali — če j* posebno vestna — pripne s varnostno zaponko in misli, da je zadeva urejena. In zvečer se čudi, če ji spodnje krilo še zmerom uhaja zpod hrUa in je jezna, ko vidi, da je zaponka raztrgala perilo. Neenakomerne, store kombineže je treba torej stalno pregledovati in jih uravnati tako, da bodo povsod enako dolge. Šele potem smo brez skrbi, da smo res čedno oblečene tudi pod vrhnjo obleko.
Nekatere ženske tudi ne vedo, zakaj so na svetu ščetke za obleko, čeprav ima jo temnomoder ali črn plašč, prav takšen klobuk in obleko temnejše barve, si jih nikon ne oščet-ku, j in teka jo po svetu kakor angor-ske močne, kadar se gulijo. V poslednjem trenutku se še napudrajo ali počešejo in odidejo na cesto, polne j, juja z las ali pa moke iz pudrov kc. Temne obleke so še posebno potrebne rednega ščetkanja, zato ne pozabimo, zakaj imamo v gospodinjstvu 'e. Nekatere ženske se pa ščetk tako boje, da bi upravičeno lahko govorili o , ščetko fobiji1.
ti v la Bogu, ženske so »poznale,
da rdeče ološčeni nohti niso tako lepi, kakor so se jim v začetku zdeli. Ker moški vedo, da so ženske kakor otroci, so jim to veselje spočetka pustili, dokler se ga niso same naveličale. Vendar pa še zmerom ne morejo videti slabo negovanih rok. Kakšna je slabo negovana roka? Delavna, krepka in čista roka je že sama po sebi prijetna, ne potrebuje dosti nege, Nei.aj mastne kreme, da ne razpoka, kratko postriženi nohti potrebujejo samo po vsakem delu nekoliko čiščenja in že je roka urejena.
Drugače, je s tistimi rokami, ki naj bi bile na videz negovane, pa so v resnici zanemarjene, ker se s predolgih nohtov kruši lošč in ker se za. k-nci nohtov nabira nesnaga. Če že ženska mora ali hoče imeti dolge in ološčene nohte, naj jih tudi neguje, sicer se zdi njena roka stokrat bolj zanemarjena in — oprostite izrazu — nemarna v primeri z roko delovne ženske, ki sicer nima manikiranih nohtov, zalo pa čiste in prikupne roke.
Kako zbode človeka v oči, če ženski izza vratnega izreza gleda naramnica zaprane kombineže, ali pa celo uhaja izpod rokava po roki navzdol. To napalco opažamo predvsem poleti, ko nosimo kratke rokave. Skrbimo torej, da bodo naramnice dovolj tapete, ali si pa v notranjščino obleke na ramah prišijmo posebne zaponke, ki nam bodo držale naramnice.
Ženske, ki se pudrajo, bi morale skrbeti, da bi imele zmerom čisto pudrovko, ne pa že vso sivo in umazano od znoja in dolge uporabe. Zato moramo pudrovke prati v milnici, ali pa uporabljati namesto nje vato, ki jo lahko večkrat premenjamo. Umazana pudrovka naredi na moškega porazen vtis, saj nehote sklepa, da ženska, ki niti pri svojem obrazu ni natančna, ne more voditi posebno vzornega gospodinjstva.
Drobne, toda važne so te napake, posebno v očeh ,krepkega spola'. Ni dovolj, da se ženska samo načička in elegantno obleče, da bi ji zavidale tovarišice; pametna, resna ženska bo v očeh vsega sveta hotela biti prikupna, čedna in čista.	(n)
NAS NAGRADNI NA TEČ Al
Kotiček za praktične gospodinie
Za vso k prispevek, objavljen v tei rubriki, plačamo 10 lir
Obara brez mesa
Očisti in na drobno zreži: cvetačo, kolerabo, malo zelene m peteršiha, vse z zelenjem vred. Korenček zrezj na rezance. Napravi prežganje, dodaj 1 žlico paradižnikove mezge. 2 stroka zdrobljenega česna in zrezano zelenjavo in vse skupai zalil z mrzlo vodo; vre naj pol ure. Zdai dodaj se dva na kocke zrezana krompina jn eno mesno kocko. Zakuhaj riž. cmoc-kc ali makarone.	7-	D.
letrna rižota
Zarumeni na masti ali oliu. drobno zrezano čebulo Temu dodai dobro razdrobljeno jetrno pašteto (tu in tam jo dobiš pri mešanih Potrebuies io samo 10dkql), nekoliko časa še dus>, potem zalii z vročo vodo, v kateri si raztopila 1 do 2 iušm kocki in dodai potrebno količino riža. Zalivaj z vodo, Ne pozabi dodati še dišave in tudi nekaj lističev rožmarina.
M. M. Li.
Krompirjeva omleta
Skuhaj krompir, qn olupi in zreži na tanke rezine V ponvi razbeli maščobo. ki ii dodaš precei seseklia-neqa petršilia in malo česna, kar da jedi zelo dober okus. Nato stresi v ponev zrezan krompir. ga osoli in peci na neprehudem oqniu. Ko se napravi na dnu lepa rumena skoria, krompirjevo omleto obrni in še na drugi strani lepo rumeno. zapeci. Omleto serviraš s salato. dušenim zeljem ali ohrovtom _ .. ...
S. O. Ljubljana.
*
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične qospodinje« plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družmskeaa tednika« Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana, Poštni predal 2b3.
Ali imate kakšno manijo?
Ali pozdravite znanca, ki ste ga srečali na cesti z: >Na svidenjeI< namesto da bi mu voščili: »Dober dan*?
Če ste to storili enkrat ali dvakrat, vam moromo reči samo, da ste nekoliko raztreseni, kar dandanašnji ni tako čudno in neupravičeno. Vendar izdaja to lahko tudi marsikaj dru-gaga, Na primer, da vam oseba, ki ste jo srečali, ni posebno pri srcu in da ste ji zato podzavedno rekli ,na »videnje1, ker bi se je radi čimprej edkrižali.
(Ti trije modeli eo risani IzreCno za »Družinski todnik« In niso bili te objavljeni.)
Na gornji sliki vidimo tri ljubke popoldanske obleke. Prva je iz petrolejsko-modrega volnenega blaga in se zapenja na hrbtu z rdečo patentno zadrgo. Okrasi na sedlcu in pasu so živordeči. — Druga obleka je temnomodra in precej zvončasta in ima široke rokave, obrobljene z belo čipko prav tako kakor ovratnik. Zapenja se s kovinastimi gumbi. — Prav posebno praktična je črna dvodelna obleka, ki jo zavezujemo s širokim pasom. Pod bluzo nosimo bel vložek, pošit z drobnimi gumbki. Krilo ima štiri gube in je dovolj široko, čeprav ni zvončasto ukrojeno.
če imate pa takšno navado, je zadeva že resnejša. Psihiater bi vam povedal, da ste ,psihastenični‘, to se pravi, da storite vselej narobe vse tisto, kar bi vam utegnilo v življenju koristiti. Nič kaj koristna manija, mar ne?
Ali štejete vagone pri miinovozc-čem vlaku? Ali si zastavite kakšno željo, ki se bo izpolnila, ec bo število vagonov sodo, in ki se ne bo izpolnila, če bo vagonov Uho število?
Če ste to doslej storili samo nekajkrat, je to dokaz, da ste s» tako nehote kdaj pa kdaj pozabavali... po drugi strani pa tudi dokaz, da ste nekoliko praznoverni in da premalo zaupate sami vase.
Pozor pa, če to redno delate! Počasi boste postali sužnja te manije, prava .obsedenka1, kakor bi vas krstil zdravnik za živčne bolezni. Potrebni ste razvedrila in menjave dela ali okolja. Morda ste premalo zaposleni.
Ali vstanete iz postelje, da bi se prepričali, ali ste ret zaprli pipico pri plinu?
Če storite to kdaj pa kdaj, dokazujete, da ste raztreseni, toda vseeno v bistvu vestni, pa tudi, da imate premalo zaupanja sami vase. Skušajte živeti tako, da se boste znali zbrati o pravem času in na pravem mestu.
Bodite pa pozorni, če ste že postali suženj te razvade. Če boste vsak dan vstajali iz postelje, boste s časom izgubili sleherni čut odgovornosti in zaupanja sami vase, spadali \>oste v vrsto večnih .zastrasencev1.
Ali ne morete videti, da bi bila kakšna vrata v tuiši prisotnosti od-prta?
če ste to lastnost opazili samo nekajkrat, dokazujete, da ste natančni in vestni, pa tudi, da ljubite samoto. To samo po sebi še ni napaka.
Če vas pa odprta ali priprta vrata že kar .bole1, je to dokaz, da je vaš odpor bolesten. Postajate nevraste-nični in nezaupni in se utegnete razviti v čudakinjo. Pozor!
Ali vam je pa narobe zoprno, če ste v majhnem, zaprtem ‘prostoru in če so vsa vrata v sobi zaprta? Alt vs tete in jih brez vzr> '•« odprete?
Če storite to samo od časa do časa, je dokaz, da ljubite svež zrak, pa tudi, da ste nekoliko — radovedni. Ne zanimajte se preveč, kaj se kuha v sosedovem loncu 1
Druga pesem je pa, če sploh ne morete živeti v zaprLi sobi. To je pa že manija, ki so jo zdravniki za živčne bolezni krstili za ,klaustro-fobijo1: strah pred zaprtimi prostori
Ali se venomer prepričujete, ali je vaša pričeska v redu, ali nimate strganih nogavic itd.?
Da? Samo kdaj pa kdaj? Torej ste natančni in nekoliko plahi. Ne pripisujte torej mnenju svojih bližnjih pretirane važnosti!
Če to zmerom počnete, ne zaupate sama sebi in utegnete postati patološko plahi, da vas bodo psihiatri upravičeno obdarili s .kompleksom manjvrednosti1.
Ali imate navado, da sedete pri obisku takoj na najlepši in najvidnejši stol, položite na bližnji stol klobuk in ročno torbico, na drugega pa dežnik?
Če to kdaj pa kdaj zagrešite, dokazujete, da ste zelo samozavestni in se skoraj nagibate k vladoželjno-sti. Bodite nekoliko obzirnejši do svoje okolice in kmalu boste povsod priljubljeni.
Če vam je pa ta razvada že prešla v meso in kri, če je tako rekoč že del vas samih, bi vam zdravnik za živčne bolezni kaj kmalu naprtil manijo : .megalomanijo1.
tem postopku še prej izgine kakor po zdravljenju z lapisom.
Če bradavica naposled odpade, ne smemo več tamkaj kože mazati s hudimi razkužili, ker si lahko pokvarimo kožo, kar gotovo ni naš namen. Pripomniti moramo, da tudi tukaj ravnajmo s pametjo in ne bodimo preveč neučakani, sicer utegnemo več pokvariti kakor popraviti
Prav gotovo je pa naizancsliiveisi način zdravljenja bradavic elektroliza. ne samo, ker doseza nailepše uspehe, temveč tudi zato. ker pri elektrolizi prav nič ne tveqamo in ker je nemogoče, da bi sc inficirale ah si kako drugače pokvarile poli.
Žena - domača zdravnica
Vsaka dobra žena in mati mora biti za primer, da kdo v družini na hitro zboli, nekoliko podkovana v zdravilstvu. Vedeti mora. kdaj. je takoj potrebna zdravniška pomoč in kdaj gre samo za malenkostno obolenje. pri katerem sama lahko pomaga.	...
Če koga neznosno glava boli, si mora biti takoj na iasnem. kaj je temu vzrok. Ah ie bolnik utrujen od dolgega m napornega dela, ali ie nevšečnost predhodnica kakšne druge resnejše bolezni. Če ie bolnik, samo preutrujen naj leže v zatemmeno sobo in naj miruje. Glavobol bo y tem primeru že kmalu minil. Včasih ie glavobol posledica nepravilne prebave. Tedaj naj bolnik vzame kakšno čistilno sredstvo in naj vsai pol dne-va ničesar ne zaužije. Ce mati uejo-tovi. da bolnika boli glava zaradi, prevelikega navala krvi v glavo, naj mu polaga na čelo mrzle obkladke, in nevšečnost bo minila.
Pri miqreni boli samo en del glave, po navadi nad očmi. V tem primeru sta potrebna mir in dieta, ki nai io predpiše zdravnik.
Koqar rada stalno glava boli. naj veliko hodi na sprehod in telovadi na svežem zraku. Gospodinja, ki,cesto trpi za to nevšečnostjo, nai. se prepriča, ali morda ne uhajaio v štedilniku ali pri plinskem rešoiu p lini
Ako vsi ti domači pripomočki ne pomagajo, nai mati takoj pokliče zdravnika, ker se za glavobolom skriva gotovo kakšna resnejša bolezen. Posebno pri otrocih se moramo glede glavobola iakoi posvetovati z zdravnikom. Navadno ie pri nun le nevšečnosti kriva napačna prehrana.
'do — in s ščetko in milom. Nato si •ga. preden gremo spat. natrimo z I mastno kremo. Koža na vratu moro j biti mastna in napeta, to pa dosežemo. če si vrat umivamo z vodo in če qa ne pozabimo redno negovali z mastno kremo.
Če si obraz napudramo s temnejšim pudrom, ne smemo pozabiti na vi a! in 11111 moramo privoščiti nekaj te koprene. In kadar si čistimo obraz-s čistilno kremo, si hkrati očistimo tudi vrat, pa ne bomo tako zgodai razočarane nad njim.
Nekatere ženske imajo prekratek in predebel vrat za svojo postavo, in vendar ne store ničesar, da bi aa popravile. S telovadbo za vrat odpravimo vse mogoče napake, ki ga kaze. Vrat postane vitkejši, če vsak dan večkrat vadimo tole vajo:
Spustimo glavo naprci. vstran, nazaj in na drugo stran, kakor da bi bile zelo utrujene, tako da nam glava z vso težo omahne navzdol. To ie nekakšno kroženje glave, spočetka sicer nekoliko utrujajoče, pozneje se ga pa navadimo in ga mimogrede vključimo v vsakdanjo telovadbo za zdravje in lepoto telesa.
Prav tako je koristna za vrat neka druga vaja. Stojimo v pozoru, z vzravnano glavo. Zdai obrnimo glavo na desno, kakor da bi nas bil tam kdo poklical, takoi nato pa na skrajno levo stran. Važno je, da pri lem suKamo samo glavo, sicer pa stojimo — ali sedimo »- čisto mirni. Ta vaja podaljša mišici, ki vežeta vrat z rameni. in povzroči, da se nam zdi vi at daljši in nežnejši, kakor ie v resnici Da si vrat okrepimo in da se od-križamo morebitnih gub. ie zelo koristna tudi tale vaja: glavo naanemo kar se da nazaj, nato pa odpremo usta na stežaj in jih počasi zapiramo. toda pri tem mora glava še ves čas viseti nazaj. Ta vaja izredno učvrsti polt na vratu in odpravi tudi podbradek.
Podbradek vrat prav tako kazi kakor gube. zato moramo paziti, da gt? ne dobimo, ali ga pa odpraviti, če se nam je že naredil. Vsak dan si masirajmo podbradek s hrbtom rok, tako da zdai z levico, zdaj z desnico krepko udarjamo po podbradku. Isto uslugo nam naredi narobe obrnjena žlica ali pa močan platnen robec, ki z njim tolčemo po podbradku. Parimo tudi. da bomo imeli zmerom nizko zglavje in da ne bomo hodili s po-bešeno glavo, ker vse io pospešuje nastanek dvojne brade ali podbradka Nega vratu ni nečimrnost, kakor ni nečimrnost nega zob ali rok. Vrat ie prav tako kakor zobje ali roke med tistimi deli telesa, ki ga tuje oči med prvimi opazijo.	(ni
Lepo čelo
Gube na čelu niso znak starania temveč qrda razvada, lega naj se zavedajo vse one. ki so zaradi mani-šiti ali večjih gub na čelu videti starejše in strožje, kakor so v resnici.
Onim. ki gub še nimajo in sedlih boje, priporočamo preprosto, a učinkovito zdravilo: Proč s pačenjem in gubanjem! S tem da boste zgubale celo. ne boste prepodile zle misli, niti hitreje opravile napornega de a Ce se boste ravnale po tem pravilu tudi v pozni starosti ne boste imele na čelu gub.
One pa. ki imajo čelo že polno gub. in bi se jih rade znebile, priporočamo. naj si ga vsak večer dobro namažejo s kakšno dobro kremo in se masirajo z dvema pr*tomn od sredine do senc in od nosa do las Odvadijo naj se gubanja, čeprav bo to v začetku težko. Kmalu bodo manjše gubice izginile, večje pa postale mani vidne.
BRADAVICE
Na sicer čistem, negovanem obrazu ali vratu učinkujejo bradavice s svojo temnejšo barvo neprijetno in odbijajoče. Ni čudno, če si vsaka ženska želi, da bi megla bradavice enkrat za vselej odpraviti.
Niso vse bradavice . enako trdovratne. Nekatere odpravimo lahko same, spet druge nam pa more odpraviti samo zdravnik-kozmetik, in sicer z elekrolizo Ta postopek ie neboleč in ne stane veliko, zato se ne pomišljajmo in si dajmo bradavico požgati z elektriko, posebno, če ie velika in na vidnem mestu, listi trenutek. ko se razžarjena igla dotakne bradavice, čutimo bolečino, kakor zbodljaj z iglo. toda ta bolečina ie tako malenkostna, da ie ni vredno omenjati. Bradavica, požgana z elektrolizo, ie nekai dni riava. kakor za-smojena. nato nam pa odpade, ne da bi se pozneje poznale kakšne posledice.	.	.	,
Manjše, manj trdovratne bradavice na rokah ali ki<- drugje, kjer uh takoj ne zagledamo, odpravimo lahko same. Vendar moramo omeniti, da včasih bradavica čez nekaj tednov ali mesecev spet na istem mestu požene in zraste. Čeprav je bila koža tam že nekaj časa čisto gladka.
Kuoimo si stekleničico srebrovega nitrata — lapisa — in si. sami pripravimo leseno palčko, ki io na koncu ovijemo z vato. V ta namen uporabimo lahko tudi vžiaalico: vsak drugi dan si namažimo samo vrti bradavice z. lapisom in pazimo, da si ne bomo drugje z niim pokapali koze. ker lapis kožo raziedg. Videli bomo, da bo bradavica v dobrem tednu izginila in da bo na tistem mestu samo lepa. gladka koža. ....
DoImp sredstvo proti bradavicam je tudi 30*/oni perihidron. ki ga na- roKuim	..miimn vrat mazi
nesemo na bradavico s stekleno Prcdvs«m sii'isal? dniu ujn\'?i0 Vo- I kuje palčko in ne z leseno. Bradavica po' z mrzlo — ne z mlačno ali
0 negi mastnih in suhih las
Mastne lase nequiemo takole:
Predvsem moramo glavo umivati vsakih štirinajst dni. Lasišče si dobro odrgnemo z milnico, potem pa glavo izplakuemo z zelo vročo vodo. ki bo preostalo mast pobrala z las, V zadnjo vodo kanemo nekai kapllic kisa.
Pretirane suhe lase pa ncquiemo takole:
Glavo si umijemo samo vsak drugi mesec, vsak teden dvakrat si io pa zmasiramo s kakšno dobro lasno vodo ali z alkoholom. Tako bo srbeči prhljaj kaj kmalu izginil. Masaža lasišča ie sploh zelo važna, ludi tiste, ki imaio slabe, redke lase bi morale temu posvetiti mnogo pažnje.
Porabili nasveti B
Ne pozabite na vrat!
Mnogo je žensk, ki si zelo skrbno negujejo obraz in roke. pri tem pa čisto pozabijo na vrat. In vendar ie prav vrat tisti, ki se najprej postara in izdaja pravo starost ženske, čeprav si prizadeva, da bi io »e lano spretno skrila.	.	.	.	.
Vrat se najj>rei naguba, izgubi svežost in prožnost, postane mlahav m nelep. Zaman, ga pozneje skrivamo za ovratnice in visoke ovratnike, nikoli več qa ne moremo dovolj skriti. 7ato moramo vratu posvečati isto. če ne še večjo nego kakor obrazu m rokam.
Umazane umivalne gobe mso samo neokusne, temveč tudi nevarne, ker so prenašolke baktern /ato spada umazana qobn takoi v posodo z vodo. ki smo vanjo kanili nekai solne kisline. (10 kapljic soln.c kisline na 1 liter vode.) Goba nai sc namaka šest ur. nato io izperemo, v lahni raztopini sode in na koncu še v cisti vodi.
Strun orav za prav ne sr>«do v gospodinjstvo, toda kam s solno kislino in dnigimi strupi ki iih le kdaj pa kdai uporabljamo? Ni dovoh. da napišemo na stekleničko svarilni napis: Strup +. v naglici se vseeno lahko zmotimo in v poltemi sežemo po napačni stcklenicj. Ne moremo se pa zn ititi če obesimo vsem steklenicam. ki ie v njih strup, okrog vratu krnguliček, ki nas bo z zvoncklianjem takoi opozoril na nevarnost
Razpokane ustnice namažimo vsak dan z raztopino galuna, z mandljevim oljem ali glicerinom. Nato na razpoko namažemo nekai cinkoveg« mazila in pustimo, da čez noč učm-nanjo.
Horausgeben K. Bratuša.	odgovarja^H.	^era!.™	^kaiTij^Merkm'Ud.	ČtVbffiTa
O. Mihalek — alla iB