leto 1888.
281
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIX. — Izdan in razposlan dne 20. junija 1888.

no.
Zakon od 8. junija 1888,
° uporabnosti delnih zadolžnic od deželnega zajma Poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske, ki 'znaša 330.000 gl., za koristonosno nalaganje ustanovinskih, otročjih in podobnih glavnic.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem takd:
Razglas ministerstva za finance od 9. junija 1888,
da je c. kr. malim colnijam Omiški, Bolski, Ko-miški, Gelski, Sv. Ivanski. Viski, Milenski, Sv. Pe-terski, Postirski, Pučiški in Trogirski dana oblast cola prosto odpravljati nove lesene sode iz vnanjega, ki se vpovedujejo za vnovični izvoz, čim se napölnijo.
§• 1.
Delne zadolžnice od zajma, katerega je deželni -'•bor poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske ukrenil do iznosa od 330.000 gl. v založbo pona-Predščin, ki jih ima dežela dodeliti vodni zadrugi 1 Niškega (Monfalkonskega) okroga, po tem v odtočilo visečega deželnega dolga, smejo se uporabah za koristonosno nalaganje ustanovinskih glav-tllci glavnic zavodov stoječih pod javnim nadzorom, P° tem od otročjih (pupilarnih), fidejkomisnih in Uranilnih (depozitnih) novcev in po borsni ceni, Vendar ne čez nominalno vrednost, za službene in Poslovne položnine.
V porazumu s c. kr. ministerstvom za trgovino daje se c. kr. malim colnijam Omiški, Bolski, Ko-miški, Gelski, Sv. Ivanski, Viski, Milenski, Sv. Peterčki, Postirski, Pučiški in Trogirski oblast v zmislu končnega stavka v opomnji k iskalnici abecednega kazala raznovrstnega blaga k občni čolni tarifi „Fässer“, nove lesene sode iz kake vnanje dežele, za katere govori vpoved, da se imajo napolnjeni zopet izvažati, cola prosto v zabeležbenem postopku odpravljati proti temu, da se col zavaruje in istovetnost zaznamend.
Dunajewski s. r.
§- 2.
Izvesti ta zakon naloženo je ministrom za Uotranje reči, pravosodje in finance.
V Bruku o. L., dne 8. junija 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
l’razàk s. r.
(Slovonl.ch.)
91.
Ukaz ministerstev za notranje reči in pravosodje od 15. junija 1888,
v oziru na razkaznice (dopovednice) o sodno obsojenih osobah, komu jih je priobčevati in kako je postopati z njimi.
Sodni dvori prve stopinje imajo dolžnost, kadar koli koga obsodijo zarad hudodelstva, pregreška
56
Kos XXIX. 91. Ukaz ministerstev za notranje reči itd. od 15. junija 1888.
2852
ali prestopka — izimši prestopke proti varnosti poštenja, ki jih je samo na zasobno (privatno) obtožbo preganjati, — ako se kazen ne zvršuje v kaznilnici, priobčiti ta čas, ko obsojenec nastopi svojo kazen, dvojnik (duplikat) razkaznice političnemu okrajnemu oblastvu, v katerega uradnem okoliši biva sodišče, a če se tam, kjer ima sodišče svoj sedež, nahaja cesarsko policijsko oblastvo. temu policijskemu oblastvu ter priložiti izkazila o obsojenčevem domovinstvu, ako bi jih kaj bilo.
Politično oblastvo (cesarsko policijsko oblastvo), uradno porabivši razkaznico, dâ jo, kadar je komu prisojena kazen na svobodi čez šest mesecev, nazaj sodišču, od katerega jo dopolnjeno vnovič prejme, čim obsojencu čas kazni doteče.
Izkazila o domovinstvu naj politično oblastvo (cesarsko policijsko oblastvo) tedaj vrne sodišču, kadar mu se ne vzvidi ukazati ničesar o obsojenci, kaj naj bi se ž njim zgodilo po prestani kazni.
§• 2.
Okrajna sodišča naj o vsaki obsodbi v kako kazen zarad prestopkov — izimši prestopke proti varnosti poštenja, ki jih je samö na zasobno (privatno) obtožbo preganjati, — ta čas, ko obsojenec nastopa svojo kazen, priobči razkaznico po priloženem obrazci z izkazih o domovinstvu, ako bi jih kaj bilo, političnemu okrajnemu oblastvu, v katerega uradnem okoliši biva sodišče. Kadar sodišče biva v okolini cesarskega policijskega oblastva, naj se o takih obsojencih, ki stanujejo ali so bili prijeti v policijski okolini, to priobčevanje opravlja temu oblastvu.
Kadar je občina tam, kjer ima razsojajoče sodišče svoj sedež, oblastna, prisojati komu odgon, naj sodišče, kadar se obsodba tiče osob, imenovanih v §. 1 zakona od 27. julija 1871 (Drž. zak. št. 88), vrhu tega dvojnik razkaznice, pripodavši mu izkazila o domovinstvu, ako bi jih kaj bilo, dâ ti občini, ter je to pripomniti v razkaznici, katera se pošlje političnemu oblastvu (cesarskemu policijskemu oblastvu).
§. 3.
Kaznilnice imajo dolžnost, o vsakem kaznjenci leto dnî predno mu doteče čas kazni, a pri takih kaznih na svobodi, ki ne presezajo leta dnt, ta čas, ko ji kaznjenca privedô, izročiti razkaznico političnemu oblastvu (cesarskemu policijskemu oblastvu) z izkazih o domovinstvu vred.
Kadar podaje občasne nasvete gledé pomi-loščenja ah predlaga svoje mnenje o vpol oženi prošnji za milost, dolžna je kaznilnica, ako se do-tični kaznjenci po ministerijalnem ukazu od 15. julija 1860, št. 18795, vvrsté v 1. kategorijo, ob enem preoddati razkaznico političnemu oblastvu (cesarskemu policijskemu oblastvu), na znanje dajoč vzrok priobčenja, da stori razloko, kako naj se postopa s kaznjencem, ako bi se zgodilo, da bode odpuščen.
Politično oblastvo (cesarsko policijsko oblastvo) uradno porabivši razkaznico vrne jo kaznilnici, od katere jo prejme nazaj, čim doteče čas kazni.
§• 4.
Ako je okrajno sodišče proti kateri osobi izrekla, da je dopuščeno držati jo v prisilni delar-nici (popravnici ah poboljševalnici), treba je razkaznico, katera imej na sebi propisani vpis o tem, je h obsojenec takšen, da ga je moči držati v prisilni delarniei (poboljševalnici), priobčiti političnemu oblastvu (cesarskemu policijskemu oblastvu), ako se dâ, še predno dotičnik nastopi kazen, in to, če se proti razsodilu ni poprijel pravnega pomočka, tedaj, kadar se razsodilo upravokrepi, a če se je poprijel pravnega pomočka, tedaj, kadar je le-ta vpodan, in v poslednjem slučaji naj se o svojem času političnemu oblastvu dâ na znanje, kakšen uspeh je imelo vpodanje pravnega pomočka.
§. 5.
Politično okrajno oblastvo naj razkaznice onih osob, ki imajo domovinsko pravico v njegovem uradnem okoliši ah za katere se ne more zvedeti, kje imajo domovinstvo, hrani po abecednem redu. Razkaznice drugih osob priobčiti je političnemu okrajnemu oblastvu, v katerega okoliši ta ali oni obsojenec ima svoje domovinstvo, da jih shrani.
Za tega delj naj cesarsko policijsko oblastvo preoddâ dvojnik razkaznice političnemu okrajnemu oblastvu.
Ako kdo zadobode drugo domovinstvo, odstopiti je razkaznico onemu političnemu oblastvu, v katerega okoliši je zadobil domovinstvo.
Politična oblastva naj domovinskim občinam dajö na znanje, kadar je kateri njihovih domovincev pokaznjen.
Taufte s. r.
Pražtik s. r.
RsLzkaznica,
Kos XXIX. 91. Ukaz ministerstev za notranje reči itd. od 15. junija 1888.
28:j
C	Ni	O
O	Ctf	>
w *
>g .’S
9*.
Zakon od 16. junija 1888,
o nadaljšnjem časnem ustavljenji delavnosti porot za okoliš kotorskega okrožnega sodišča v Dalmaciji.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Delavnost porot za ves okoliš kotorskega okrožnega sodišča v Dalmaciji ustavlja se dalje na leto dni počenši od 24. junija 1888, gledé vseh pod njih sodno oblast odkazanih, v členu VI zakona kazen-sko-pravdni red od 23. maja 1873 vvajajočega (Drž. zak. št. 119) navedenih hudodelstev in pregreškov.
§. 1
Ukazano ustavljenje porot ima v §. 3 zakona od 23. maja 1873 (Drž. zak. št. 120) o časnem ustavljenji porot povedano moč.
§• 3.
Vladi se daje oblast, preklicati ta zakon, še predno poteče v §. 1 postavljeni rok.
§• 4.
Ta zakon začne veljati z dnem razglašenja, in /.vršiti ga naročeno je Mojemu ministru za pravosodje.
V Budim-Pešti, dne 16. junija 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	P raž a k s. r.