Narava ne prizanaša več
Jerneja Kimovec
Običajno nedeljsko popoldne, 13. julija, je prekinilo neurje, kot ga prebivalci naše občine ne pomnijo. Ujma, kakršnih smo vajenih le s televizijskih ekranov, je pustošila skoraj po vseh predelih Slovenije, eden izmed najbolj prizadetih pa je bil prav kamniško-vodiški konec. Sanacija še poteka, škoda pa se meri v milijonih evrov.
Veter je ruval in lomil drevesa, odkrival strehe in trgal napeljave. Spremljalo ga je močno deževje, ki je bilo usodno za trte, poljščine in gozdove pa tudi za nekatera poslopja in javno infrastrukturo (električno napeljavo, razsvetljavo, semaforje). Prebivalci občine so bili pretreseni; slišati je bilo veliko komentarjev na temo "maščevanja narave". "Dobili smo, kar smo si zaslužili. Narava nam vrača," je šumelo med ljudmi in v medijih. Kljub temu si verjetno nihče ni predstavljal, da bodo posledice človeške nepremišljenosti v zadnjih desetletjih tako uničujoče. "Čeprav sem že dolgo na svetu, še nisem doživel česa takega," je priznal eden izmed starejših občanov.
Vožnja po okoliških krajih je razkrila, kako je potovalo neurje. Huda ura je svoj pohod začela že v Medvodah, nato pa prek Zbilj in Smlednika dosegla meje naše občine.
Najdlje se je zadržala v Vodicah, dodobra pa oplazila tudi Zapoge in Bukovico. Ostale vasi so jo bolje odnesle; polomljenih in podrtih je bilo le nekaj dreves ter mokrih nekaj kleti in sten. Ko je ujma zapustila naše kraje, se je njena moč le še okrepila-. verjetno smo vsi spremljali žalostne zgodbe svojih "sosedov" iz Kamnika in Gornjega Gradu.
Uničujoče naravne sile so potrebovale le nekaj minut, da so za seboj pustile pravo razdejanje. Največ škode so povzročile na osnovni šoli, kjer so odnesle večji del strehe, razbile okna in poplavile nekatere prostore. Najhuje je bilo v telovadnici, kjer so bila tla popolnoma preplavljena in prekrita s kosi razbitega stekla. Voda je prišla tudi v knjižnico in nekatere učilnice. Okolica šole je bila skoraj neprepoznavna, povsod so ležali kosi strehe, izolacije, opeke, lesa itd. Polomljeni so bili žlebovi in žaluzije, uničena je bila tudi fasada. Vrtec je imel več sreče, a kaos v njegovi bližnji okolici je izdajal, da se je le za las izognil najhujšemu.
Občani in občanke so se takoj lotili dela. Sosedje so priskočili na pomoč sosedom, bližnji stanovalci, učitelji in različni prostovoljci pa so svoje roke ponudili hramu učenosti. Ena izmed prostovoljk je razmišljala. "Pohvalno je, da znamo ljudje ob takšnih katastrofah še vedno združiti moči in pomagati drug drugemu." Hitro sta se organizirala tudi Gasilska zveza in Štab Civilne zaščite. Predstavnik gasilcev je povedal, da so se že med deževjem odpravili na teren, da bi pospravili najnujnejše in sprostili promet. Odstranjevali so predvsem podrta drevesa; med drugimi so podlegli tudi orjaki na Kopitarjevem trgu, v Bukovici in pred gasilskim domov v Zapogah. Slednji je padel na parkiran avto, v katerem na srečo ni bilo nikogar. Lastnica je dogodek označila za "srečo v nesreči" in povzela razmišljanje vseh. "Material bomo že nadomestili, važno je, da se nikomur ni nič zgodilo." In res smo jo vsaj s tega vidika dobro odnesli; v neurju nihče ni bil poškodovan. Je pa po oceni Občine poškodovanih okoli 80 objektov -
večinoma gre za odkrite strehe - in več sto hektarov gozdov. Uničena so mnoga polja, škoda na kmetijskih pridelkih je neocenljiva. Tudi župan Brane Podboršek si je takoj po dogodku ogledal prizorišča nesreč, sprožil hitro in učinkovito ocenjevanje škode ter občanom obljubil pomoč. Zanjo je zaprosil tudi državo. Med drugimi sta se v naslednjih dneh v Vodicah ustavila minister za šolstvo, Miran Zver, ter minister za okolje in prostor, Janez Podobnik. Oba sta zatrdila, da bosta tudi njuni ministrstvi prispevali k odpravi posledic. Ukrepi, ki jih je sprejela Občina, so namreč prizadetim olajšali predvsem prve trenutke po nesreči (obrazci za prijavo škode, Zbirni center za odpadke, dežurna številka za najnujnejšo pomoč), dokončna sanacija pa bo dolgotrajna in zagotovo bo še kako prav prišel vsak prispevek iz državne blagajne.
Predvsem šola je tista, ki si še nekaj časa ne bo povsem opomogla. Treba je namreč povsem zamenjati tla v telovadnici, več kot polovico stropne obloge, veliko steklenih površin in žaluzij, popraviti strojno in elektro opremo, popleskati stene in fasado itd. Tudi okolica čaka na popolno prenovo, saj so tla zaradi morebitnih ostankov steklenih delcev lahko nevarna za otroke. Župan je obljubil, da bodo naredili vse, da bi pouk že s prvim šolskim dnem potekal nemoteno. Sicer pa vas Občina o vseh novih informacijah, ocenah in zaključenih sanacijah sproti obvešča na svojih spletnih straneh.
Neurje nas tokrat ni obšlo, in če si dovolimo soditi po napovedih vremenoslovcev, se nam v prihodnjih letih ne obetajo nič kaj mirnejši časi. Najhuje je, da imamo občutek, da na takšne katastrofe ne moremo vplivati. Smo res že prepozni, da bi še kaj spremenili in obrnili tok zgodovine? Lahko poskusimo. Druga možnost je, da nemo opazujemo dogajanje.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. / Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg i, Vodice / Glasilo prejemajo vsa gospo dinjstva v občini brezplačno Izhaja mesečno v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica: Alenka Jereb / Oblikovanje: Matjaž Ferenc / Ilustracije: Andrej Potrč / Slika na naslovnici: Rok Stupar / Tisk: Kubelj, d.o.o. / Datum natisa: avgust 2008 / Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice / Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Tokrat se je izkazala človeška solidarnost
AlenkaJereb
Vse od novembra 1990 - tega smo si ga nekateri občani zelo dobro zapomnili po poplavah, ki so zajele nase kraje - o hujših naravnih nesrečah do letošnjega poletja ne moremo govoriti. Občasno je kmetovalce ogrožala suša, drugače pa smo jo kar dobro odnesli. Toča nam je ponavadi prizanesla, zato je že skoraj veljal rek, da neurja bežijo mimo nas. Tokrat pa nam je narava dodobra pokazala, kako neukrotljiva in mogočna je njena moč. V dobrih desetih minutah so nekateri izgubili varno streho nad glavo, skoraj vsi, ki smo bili 13. julija doma, pa prestali strah, ki ga ne bo moč tako hitro pozabiti. Pred močnim vetrom in prvimi dežnimi kapljami, ki so začele padati iz črnih nizkih oblakov, smo se zatekli v hiše, zapirali okna, spuščali rolete in nemočno čakali, kdaj se bo veter, ki je pustošil okoli hiš, ruval in lomil drevesa, odkrival strehe in klestil po poljščinah, polegel. Pokalo in lomastilo je okoli vogalov in pravo čudo je, da ni bilo tudi človeških žrtev. Verjetno nam je prav mati narava dala tisti instinkt in razum, da smo se vsi še pravočasno umaknili v zavetje stanovanjskih prostorov. Po pripovedovanju ljudi so nevarnost zelo dobro začutile tudi živali. Samoiniciativno so se umaknile s pašnikov in si poiskale zavetje, lastovice so se umaknile iz hlevov in odletele za nekaj ur na varno, tudi nekateri mački in psi so se nenavadno obnašali, le da takrat njihovi lastniki niso vedeli, čemu pripisati tako vedenje. Po končani ujmi je bila pretresenost ljudi več kot očitna in v tistih težkih trenutkih se je pokazala medsebojna solidarnost. Pridne roke so poprijele za delo, odstranjevale so porušeno drevje, prekrivale strehe, priskočile na pomoč sosedom, bližnjim in prijateljem. Pokazala se je človečnost posameznikov, ki so se tako ali drugače čutili poklicane, da priskočijo na pomoč ljudem v težavah.
Tokratna številka je posvečena stiski in medsebojni pomoči. Razkrivamo, kako so se nekateri posamezniki spontano odzvali, priskočili na pomoč in reševali tisto, kar se je v danem trenutku dalo rešiti. Obiskali smo tudi tiste, ki so bili v neurju prizadeti;
vsak iz svojega zornega kota je pripovedoval o dogajanju tistega usodnega dne. Naj ne bo zamere; povprašali smo samo naključno izbrane, čeprav vemo, da bi lahko še marsikdo povedal svojo plat zgodbe. Veliko prizadetih zgradb so občani že sanirali, nekaj jih še čaka ali pa so popravila v teku. Solidarnost ljudi se je okrepila, ostaja pa strah pred nevihtami in vetrom. Pozorneje kot doslej spremljamo vremenske napovedi in nemirno pogledujemo v nebo, ko se nad našimi kraji premikajo temni oblaki.
Septembra naša občina praznuje, udeležite se praznovanja, mi pa bomo spremljali dogajanja in reportaže objavili v naslednji številki. Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku, šolarjem in dijakom pa želimo uspešen začetek šolskega leta.
Julijsko neurje v naši občin:
Narava ne prizanaša več
Uvodnik:
Tokrat se je izkazala človeška solidarnost
Neurje je pustošilo v naši občini:
Večina posledic neurja je odpravljenih, nekatere sanacije še potekajo, Tudi v zbirnem centru so imeli veliko dela
Občinska uprava poroča:
Neurje je povzročilo veliko škodo, Zbiranje pobud za občinska priznanja
Seje:
15. redna seja občinskega sveta, 18. seja sveta zavoda
Razpisi:
Razpis kadrovskih štipendij LUR
Družbene dejavnosti:
Zabavne štafetne igre v PS Utik, Zahvala OS Vodice
Počitniške kratkočasnice
Društva:
Tokrat smo se odpravili v Belo krajino, Bili smo v Beljaku
Zdravilne rastline:
Žajbelj
Vrtnarski kotiček:
Pozno še ni prepozno?
Črna kronika
Pisma bralcev:
Praznovanje dneva državnosti v Zapogah
Otroški kotiček
Zahvale / oglasi:
Vremenski opis neurja 13. julija 2008 v Vodicah in okolici
Uradne ure
Občinska uprava:
-	ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro,
-	ob sredah med 10. in 12. uro ter 14. in 17. uro.
Uradne ure župana:
v sredo od 15. do 17. ure.
Vložišče:
vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 14. in 17. uro.
ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane v Vodicah
-	lokacija:
občinska sejna soba nad pošto oz. trgovino v Vodicah;
-	naročanje strank;
vsak delovni dan med 8. in 15. uro na telefon (01) 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice);
-	uradne ure:
po medsebojnem dogovoru svetovalca s prijavljenimi strankami (obvezna predhodna prijava).
Petrol Plin, d.o.o.
-	informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18:30 in 19:30 (vodja informacijske pisarne Marjan Jakolin, tel.: (041) 371 655) http://www.petrol.si/index.php? sv_path=i22,246,260,400
-	dežurna terenska služba: tel.: (040) 679 344.
Zavod za gozdove Slovenije
- Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice:
uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta, tel.: (041) 657 224).
Medobčinski inšpektorat:
uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro, po predhodnem dogovoru na telefon (01) 564 47 20 (Medobčinski inšpektorat).
Javno podjetje Komunala
Vodice, d.o.o.
-	poslovanje s strankami: uradne ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), in sicer ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. uro ter 14. in 17. uro;
-	dežurna terenska služba: tel.: (051) 622 282.
Elektro Ljubljana, d.d.
-	DE Ljubljana okolica, Nadzorništvo Črnuče: uradne ure v prostorih nadzorništva, Cesta 24. junija 1, Črnuče, in sicer vsak ponedeljek med 8. in 11. uro ter vsako sredo med 8. in 10. ter 14. in 16. uro (tel.: (01) 537 14 55, fax: (01) 561 36 73);
-	dežurna terenska služba: tel.: (031) 319 956;
-	obvestila o načrtovanih odklopih električne energije:
http://www.elektro-
ljubljana.si/default.cfm?Jezik=Si&
Kat=0205
Upravna enota Ljubljana
- Krajevni urad Vodice: uradne ure v prostorih krajevnega urada (Dom krajanov Vodice, Kopitarjev trg 1), in sicer ob sredah med 8. in 12. uro ter 13. in 17. uro in petkih med 8. in 13. uro.
Večina posledic neurja je odpravljenih, nekatere sanacije se potekajo
AlenkaJereb
Primož Erce
vodja intervencije
Bili ste vodja intervencije pri [oli. Kako so potekale prve minute po razdejanju, ki ga je za seboj pustil uni;ujo;i veter?
Poziv je bil približno deset minut čez 14. uro posredovan preko pozivnikov, in sicer preko Centra za obveščanje. Takoj sem se odzval. Velik problem je bil že prihod do gasilnega doma; na Pirčevi ulici so povprek ležale razmetane ograje, na Vodiški cesti pri cerkvi pa so ležale veje stoletne lipe, tako da je bil prehod možen le po travniku. Seveda smo si v gasilnem domu čim hitreje nadeli gasilsko opremo in se javili Centru za obveščanje ter sporočili število zbranih in pripravljenih za intervencijo. Po WEB poštarju smo poslali sporočila še ostalim operativcem in jih pozvali k sodelovanju.
Kako je potekala intervencija?
Najprej smo odstranili vejevje in električne žice s cest, da so postale spet prevozne. Prva je bila na vrsti Kamniška cesta, zatem pa smo se razdelili na več skupin. Ena ekipa je prevzela Brniško cesto, moja skupina je šla k šoli, ostale skupine pa so začele z izvajanjem pomoči na posameznih
poškodovanih objektih. Najprej smo pomagali pri Nahtigalovih, kjer jim je odneslo del ostrešja. Medtem je bil s posledicami neurja seznanjen tudi župan, ki je bil na dopustu. Nato smo imeli težave z vzpostavitvijo zveze s Centrom, saj so bile prekinjene vse telefonske linije, tudi preko pozivnih postaj je bilo komuniciranje onemogočeno. Do županovega prihoda sem obvestil vsa ostala gasilska društva in jih prosil za pomoč. V Bukovici so svoje člane pozvali s pomočjo sirene, pri nas pa to ni bilo mogoče, ker so bile električne povezave zaradi podrtih daljnovodov prekinjene. Po prihodu župana smo bili na Občini v desetih minutah zbrani poveljnik civilne zaščite, jaz kot vodja intervencije in Janez Kranjc, ki opravlja tesarska dela. Tam smo se podrobneje zmenili o nadaljnjem poteku intervencije. Priskrbel sem folijo za prekrivanje strehe in začeli smo z odpravljanjem poškodb na šoli.
:esa ste se na šolski stavbi najprej lotili?
Na streho so odšli samo izurjeni ljudje. Gasilci in ostali prisotni so pobirali material, ki je bil raztresen okoli šole, gasilci sami pa so pobrali tudi ves nevaren material, ki je visel z ostrešja, in skupaj s tesarji pokrili ostrešje s folijo. Dela je bilo zelo veliko, zato sem bil kar nekoliko prizadet, ko sem s strani nekaterih občanov slišal, da smo se gasilci samo vozili naokoli, namesto da bi pomagali ljudem. Kdor koli je poklical na številko 112 in povedal, s kakšnimi težavami se sooča, je dobil pomoč. Nekateri so jo kar osebno poiskali, tako da so prišli k šoli in nas seznanili s težavami. Kdor pa je bil doma in čakal na pomoč, ne da bi prej kaj sam ukrenil, jo je, logično, dobil kasneje kot ostali. Klicali so Brezavščkovi, Reboljevi, Germovnikovi in podobno so se znašli
Dobrih štirinajst dni po neurju, ko se je večina prizadetih vsaj nekoliko opomogla od šoka, ki ga je doživela ob ujmi, smo se odpravili na obisk k nekaterim posameznikom, ki so pomagali v nesreči, in drugim, ki so utrpeli veliko materialno škodo. Vsak po svoje je doživljal tistih nekaj strašnih minut divjanja narave, ki nam vedno bolj kaže, kako neukrotljiva in silna je lahko njena moč.
v novem naselju. Streha je bila poškodovana tudi v naselju za bencinsko črpalko, ker pa smo bili s strani občanov obveščeni, da ni nikogar doma, so naši gasilci pokrili poškodovano ostrešje s folijo in ga tako zaščitili pred morebitnim deževjem. Pomagali smo vsem, samo če smo bili obveščeni o poškodbah. Vsak, kdor je prišel, je dobil pomoč. Delali smo do poznih večernih ur; ob približno 22. uri se je zaključila intervencija pri šoli.
Torej je bilo za varnost poskrbljeno?
Prav gotovo. Takoj smo zaščitili in ogradili prostor okoli šole, pri tem pa smo morali na nevarnost opozarjati tiste, ki so samo hodili okoli šole in opazovali potek sanacije. Prišli so tudi ljudje, ki so bili pomanjkljivo opremljeni - niso imeli zaščitnih rokavic, hoteli pa so odstranjevati črepinje. Nekateri se premalo zavedajo, da se morajo najprej sami pravilno zaščititi, šele nato lahko pomagajo. Včasih temu gasilci nismo posvečali toliko pozornosti, sedaj pa se striktno držimo teh pravil. O pravilni zaščiti smo se naučili na tečajih, kjer nam neprestano ponavljajo in nas opozarjajo na odgovornost vsakega posameznika za lastno varnost. Tako človeku tovrstna navodila postopno pridejo v podzavest. Marsikdo pa se ne zaveda, da otežuje reševanje. Včasih ima človek občutek, da nepoklicani radovedneži prav iščejo nesrečo, saj se ne znajo umakniti niti ne predvidijo nevarnosti, ki lahko prežijo nanje. Če ne moreš pomagati, je bolje, da se umakneš s prizorišča sanacije.
Ali ljudje sprejmejo dobronamerna opozorila ali je morda zaradi njih kdo užaljen?
Naletimo tudi na užaljenost posameznikov, vendar še vedno zagovarjam stališče, da
je bolje, da te opozorjeni nekaj dni ne pogleda, kot da se mu zaradi nepazljivosti kaj zgodi.
Koliko intervencij ste tistega dne izvedli gasilci?
V	Vodicah smo poleg šole pomagali pokriti vsaj petnajst hiš. Prva poglavitna naloga pa je bila, kot sem že prej omenil, poskrbeti za prehodnost cest. Naslednji dan me je ponovno poklical župan, da se je zaradi nočnega deževja v šoli spet natekla voda. Na foliji so se naredili žepi, zato je bila nevarnost, da bi popustila in bi bilo vse delo prejšnjega dne zaman. Tako smo morali ponovno izčrpavati vodo.
V	naslednjih dneh smo z nekaterimi člani pri hišah pokrili še kakšen strešnik in slemenjak, v Repnjah je pri vodohramu padlo nekaj dreves, treba je bilo odstraniti tudi podrto drevje na vodnem zajetju v Vodicah. Sodelovalo je okoli 80 gasilcev iz vseh društev in vsi smo imeli dovolj dela.
{e dobro, da ste tako dobro izurjeni.
To je res. Moram pa iskreno povedati, da je največja težava v pomanjkanju denarja za izobraževanje. Po zakonu se moramo izobraževati in usposabljati, vendar če ne dobimo sredstev, se ne moremo prijaviti na izobraževanje. Tudi zdravniški pregledi so dragi - te pa moramo opraviti ob vsakem obnovitvenem izobraževanju. Če se udeležiš intervencije in se ti kaj zgodi, lahko nastane velik problem, ker sam odgovarjaš zase. Vsak bo rekel, zakaj pa si šel, če nimaš opravljenega zdravniškega pregleda. Zato se mi zdi zaradi vsega vloženega truda zelo hudo, če slišim s strani nekaterih občanov, da smo se gasilci samo vozili, paradirali in nismo hoteli pomagati. Po neurju sem sam takoj vedel, da bo potrebna pomoč, zato sem se
brez oklevanja usedel v avto in odpeljal proti gasilnemu domu. Ko me je kasneje mama poklicala iz toplic in me vprašala, kako je doma, sem ji po pravici povedal, da ne vem. Meni je bilo prvenstveno pomagati ljudem.
Torej ste z dušo pravi gasilec. Kdaj ste stopil v gasilske vrste?
Leta 1991 - sedemnajst let sem že gasilec. Navdušil me je oče, ki je tudi gasilec. Damjan Jagodic, Matevž Janhar, Miro Novak in jaz se zelo dobro razumemo in ujamemo. Smo utečena ekipa in vsak ve, kaj je njegovo delo. Damjan je poveljnik, jaz opravljam delo podpoveljnika. Sam sem prevzel poveljstvo nad intervencijo, ker je bil Damjan v času neurja na morju. Matevž je hišnik v gasilnem domu, Miro pa ureja birokratske zadeve.
Koliko članov šteje društvo?
Članov je 150, od tega aktivnih približno 30, vsak četrtek pa se nas v gasilnem domu zbere okoli 10. Poleg obešanja zastav in tekočega dela skrbimo tudi za podmladek. Skozi leto se udeležujemo različnih tekmovanj, obiskujemo izobraževanja, vsi štirje pa tudi predavamo mladim. Predavatelji smo lahko tistim, ki se izobražujejo za nižjega gasilskega častnika.
In kakšen čin imate vi?
Pred petimi leti sem postal častnik, pred tem pa sem dosegel še vse ostale čine po predpisih. Se kakšno leto moram počakati, potem pa se bom lahko prijavil za višjega častnika, vendar moram predhodno opraviti še sprejemne izpite. Vsa leta me je vodilo načelo pomagati ljudem, ob tem pa občutiti zadovoljstvo.
Kaj ste se naučili iz te intervencije?
Vedno smo govorili, da se tukaj pod hribi ne more nič zgoditi, da nam ne morejo pretiti taka neurja. Izkazalo se je, da nikdar ne veš, kdaj nas lahko presenetijo.
Marko Bizjak
poveljnik Civilne zaščite
Kako je deloval sistem zaščite in reševanja ob nedavnem neurju?
Deloval je prek prostovoljnih gasilskih društev, ki so tudi del zaščite in reševanja. Sami so vodili intervencijo, tako da jo meni kot poveljniku CZ ni bilo treba voditi. Seveda pa smo bili preko mobilnih telefonov povezali tudi z Regijskim štabom CZ. Skupaj z županom, ki je bil zelo hitro na prizorišču nesreče, smo ocenili škodo in posredovali podatke naprej. Po nekaj urah nas je obiskal tudi predstavnik iz Regijskega centra in se na licu mesta seznanil s posledicami nesreče. Kot poveljnik sem predvsem gledal na to, da ne bi prišli preblizu tisti, ki niso bili udeleženi pri sami sanaciji, pa tudi tiste, ki so bili, je bilo treba opozarjati na nevarnosti. Naredili smo vse, kar se je dalo narediti v danem trenutku.
Kakšen je bil odzivni čas udeležencev reševanja?
Neurje se je razbesnelo okoli 14. ure, mi pa smo se zbrali med tretjo in četrto uro. Uslužbenka občinske uprave me je po nalogu župana poklicala, naj skličem vse člane Staba CZ, sklicali pa so tudi poveljnike gasilskih društev. Člani CZ smo se zbrali pred šolo, ki je bila tudi najbolj poškodovana. Prostovoljni gasilci so že opravljali zaščito prostora, tako da so ga zagradili, vodstvo šole pa je ob pomoči gasilcev organiziralo čiščenje notranjosti šole, ki je bila razdejana. Treba je bilo zaščititi predvsem sprednji stari del šole pri vhodu, saj je bil del ostrešja premaknjen in nevarno spuščen nad vhod. Po nalogu župana so delavci občinske uprave vzpostavili tudi povezave s tistimi, ki so zadevo sanirali. Ocenili smo, da je na streho treba poslati strokovno usposobljene ljudi za delo na višini. Župan
je poklical tudi uslužbenko Kmetijske zadruge, ki je priskrbela folijo, tako da so strokovnjaki po odstranitvi odpadnega materiala z njo prekrili streho šole.
Koliko časa je trajala intervencija?
Trajala je nekaj več kot šest ur. Razveseljivo je tudi to, da poškodb ljudi ni bilo. Kolikor vem, se je samo eden izmed članov reševanja zbodel z žebljem, zato pa je bil tudi zdravniško oskrbljen.
Poleg materialne škode so se pojavile tudi motnje v preskrbi z elektriko.
Tako je, kritina, ki jo je veter odpihnil, je pretrgala žice daljnovoda, vendar smo to razmeroma hitro uredili. V nekaj več kot petih urah se je vzpostavil pretok električne energije, kar je za te razmere po mojih ocenah razmeroma hitro.
Brane Podborsek
Župan občine Vodice
Takoj po prejemu sporočila, da je neurje pustošilo po naši občini, je prekinil letni dopust in se vrnil v Vodice. Po prihodu se je sestal s člani Štaba Civilne zaščite, vodstvom prostovoljnih gasilskih društev ter sodelavci.
Kakšni ukrepi so bili sprejeti na prvem sestanku?
S prisotnimi smo analizirali stanje, ki ga je povzročilo neurje, se seznanili s potekom reševalne akcije ter se dogovorili za potek njenega nadaljevanja.
Pri odpravi posledic neurja je sodelovalo veliko število ljudi. Vas je tako številčen odziv presenetil?
Kakšne pa so bile posledice neurja v Zapogah, kjer stanujete?
Največ škode je bilo na dveh objektih -enemu kmetu je popolnoma podrlo toplar, pri bližnjem sosedu pa je na streho padla smreka. Tam je bilo tudi največ škode. Drugače pa je posameznim hišam odkrivalo strehe predvsem tam, kjer so bile pokrite z lahko kritino. Večina ljudi je posledice že sanirala, nekaj streh pa je še nepopravljenih. Ena izmed takih je v Zapogah št. 27, kjer je močno poškodovan napušč nad pločnikom, ki predstavlja veliko nevarnost, predvsem za pešce.
Kakšen zaključek lahko potegnete kot poveljnik CZ?
Ob nedavni nesreči se je pokazalo, da bi v okviru CZ potrebovali usposobljeno službo za tehnično reševanje, saj so ekipe prve pomoči usposobljene, oddelek za tehnično reševanje pa ne. Tudi člani štaba
Ne, nisem bil presenečen. V teh krajih smo si ljudje ob različnih nesrečah vedno znali priskočiti na pomoč. Tudi tokrat je bilo tako. Vseeno pa moram ponovno izpostaviti delo in požrtvovalnost članov prostovoljnih gasilskih društev, lokalnih obrtnikov ter seveda tudi vseh občank in občanov, ki so se pridružili odpravljanju posledic neurja. Treba je tudi omeniti, da je Primož Erce akcijo prostovoljnih društev vodil odgovorno in profesionalno ter da je bila pod vodstvom Janeza Kranjca izredno hitro zaščitena streha šole. Vsem skupaj se še enkrat iskreno zahvaljujem za njihov trud in nesebično pomoč.
So se ukrepi, ki ste jih sprejeli v nadaljevanju, izkazali za ustrezne?
Vsekakor. Vsa škoda je bila ustrezno popisana. Center za odpadke je sprejel vse vrste odpadkov, ki so nastali zaradi neurja. Tako je odprava poledic neurja potekala dokaj hitro in učinkovito. Kljub temu pa nekaterih posledic neurja še nekaj časa ne bo možno odpraviti.
Omenili ste popis škode. Kolikšna je bila škoda na objektih in kolikšna v kmetijstvu?
Na podlagi popisov škode, ki so jo prijavili oškodovanci, je bilo na objektih za 180.000 evrov in v kmetijstvu za 40.000 evrov škode. K temu pa seveda ni prišteta škoda
bi se morali kontinuirano usposabljati in kakšna kadrovska sprememba bi bila dobrodošla. Še dobro, da imamo gasilce, ki se stalno usposabljajo, imajo opremo in tudi znanje za nudenje prve pomoči. Seveda pa bi ob hujših nesrečah, na primer da bi prišlo do zasutja ponesrečencev, nujno potrebovali profesionalce. Pohvaliti moram vse, ki so pri odpravljanju posledic neurja sodelovali, ter tudi organiziranost posameznih skupin, tesarjev, šolskega osebja in gasilcev. Vodiški gasilci so se morali razdeliti na več skupin, saj je bilo tam največ škode, repenjski so odhiteli k zbiralniku vode, ker je bilo tam podrtega nekaj drevja, pri Blažu v Vodicah so morali raztrositi mrvo, ker bi lahko prišlo do samovžiga, pa tudi ostala društva so se organizirala in pomagala pri odpravi posledic neurja. Tukaj se je pokazalo, kako pomembno je, da imamo občino po celotnem teritoriju pokrito z gasilskimi društvi, saj je bilo ob tokratni nesreči dela dovolj za vse.
na objektih vrtca in OŠ Vodice. Tam se škoda giblje okrog 400.000 evrov.
Kot lahko vidimo, obnova objekta OŠ še vedno ni končana. Kdaj lahko pričakujemo zaključek del?
Občina je storila vse potrebno, da se bo pouk v šoli lahko odvijal nemoteno. Tako je streha na telovadnici ter na delu med starim delom šole in telovadnico že zamenjana. Sanacijska dela v telovadnici so v polnem teku. Poleg drugih del bo zamenjan celotni pod, ki bo iz mnogo kvalitetnejšega materiala kot prejšnji. Seveda bomo v okviru obnovitvenih del zamenjali tudi poškodovano opremo v telovadnici. Otvoritev prenovljene telovadnice lahko pričakujemo okoli 5. septembra.
Zakaj ni zamenjana celotna streha na šoli? Na ta račun je slišati tudi nekatere kritike.
Kritike seveda prihajajo iz vsem znanega tabora. Toda menim, da so zares neupravičene.
Obnova strehe nad starim delom šole je bolj problematična, kot se je zdelo na prvi pogled. Strešna konstrukcija namreč ni bila izvedena niti strokovno niti ni dosegala minimalnih varnostnih standardov. Za namestitev nove strešne konstrukcije bi bilo treba zgraditi ustrezne
armiranobetonske vezi in vanje konstrukcijo ustrezno vpeti. Zaradi zagotovitve ustreznega nivoja varnosti sem strokovnjakom naročil, naj najprej preverijo statične izračune. Pri tem pa se je pokazalo, da bi bilo osrednji del, v katerem je sedaj knjižnica, treba odstraniti zaradi zagotovitve ustrezne potresne varnosti objekta. Odločitev o tako zahtevnem posegu pa je odgovorna, zato sem sklical sestanek, na katerem smo skupaj s strokovnjaki in vodstvom šole potrdili to možnost kot najboljšo alternativo. Na podlagi teh argumentov sem se po predhodnem posvetu z vodstvom šole dokončno odločil za izvedbo sanacije v strokovno najoptimalnejši varianti. Strešna konstrukcija bo sedaj dvignjena na
višino obstoječe strehe nad knjižnico in bo nameščena po širini celotnega objekta. Konstrukcija bo jeklena, lahka in potresno varna. Pri taki strokovni rešitvi izvedbe nove strešne konstrukcije pa se je pokazalo, da bomo s tem pridobili tudi dodatne učilnice, večjo knjižnico in kabinet. Taka rešitev pa bo tudi dolgoročno rešila prostorsko stisko osnovne šole v Vodicah, saj že v letu 2010 pričakujemo vpis v prvi razred devetletke, ki presega trenutne prostorske kapacitete. O predlaganem načinu celovite sanacije sem seznanil tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, ki naša prizadevanja po ureditvi prostorov v osnovni šoli tudi podpira.
Seveda me kot učiteljico zelo veseli, da bomo v soli dobili dodatne prostore. Kdaj pa bo torej obnova končana?
Če bo do nadzidave šole prišlo, bomo gradbena dela dokončali še v letošnjem letu. V naslednjih dveh letih pa bomo v prostore napeljali potrebne inštalacije ter jih opremili s sodobno opremo.
Kaj pa skoda, ki je nastala na privatnih objektih? Ali bodo občanke in občani, ki so prijavili nastalo skodo, dobili tudi pomoč Občine?
Predlagal bom, da bo Občina namenila določena sredstva za tiste, ki so bili ob neurju najbolj prizadeti. Pomoči bi bili tako deležni tisti, ki so imeli na objektih več kot 4.000 evrov škode, in pa tisti kmetje, ki jim je neurje uničilo več kot 50 odstotkov pridelka. Tokrat bi namenili več pomoči tistim, ki niso imeli svojega premoženja ustrezno zavarovanega. Vseeno pa ob tej priložnosti lastnikom objektov in kmetovalcem predlagam, da za svoje premoženje sklenejo ustrezne zavarovalne pogodbe.
Bi želeli se kaj dodati?
Se enkrat bi se iskreno zahvalil vsem, ki ste sodelovali pri odpravi posledic neurja.
Franc Stupar
Bukovica
Tudi gasilci PGD Bukovica ste sodelovali pri odpravljanju posledic neurja. Kako je potekalo obvesčanje in po kolikem času ste prisli na kraj reševanja?
Neposredno po neurju, ki je divjalo v občini Vodice, smo krajani Bukovice in Utika pričeli s čiščenjem okolice svojih domov. Na srečo sta veter in voda nanesla na ceste le nekaj peska, gramoza in vej. Novica, da je bilo najhuje v Vodicah in da je osnovna šola močno poškodovana, se je zelo hitro razširila. Kmalu za tem je bilo preko elektronskih pozivnikov, ki jih imamo operativni člani, alarmirano, da v Vodicah potrebujejo pomoč.
Katero nalogo je prevzela vasa enota?
V kratkem se nas je zbralo dovolj članov, da smo z orodnim vozilom in kombijem za prevoz moštva odšli v Vodice. Ob 14:50 smo že bili pred osnovno šolo in na lastne oči videli, kaj se je zgodilo. Vodja intervencije je bil predsednik društva, Marko Stupar, ki je skupaj s poveljnikom oblikoval dve skupini. Del moštva je odšel po Vodicah, da
bi ugotovil, kje je najbolj potrebna pomoč. Ostali pa smo takoj začeli pomagati članom PGD Vodice pri čiščenju cest, predvsem na območju ulice Ob šoli, Kamniške ceste, Franca Seška ceste, Vodiške, Brniške ceste itd. Nato smo pomagali pri odpravljanju posledic neurja na najbolj poškodovanih hišah v okolici šole.
Na kaksne težave ste naleteli pri odpravi posledic?
Ko se je v prostorih Občine Vodice pri županu Branetu Podboršku sestal krizni štab, je bilo dogovorjeno, da je treba čim prej in po najboljših močeh pomagati vsem, ki so pomoči potrebni. Treba je bilo tudi, kolikor se je dalo, urediti okolico osnovne šole, predvsem pa čim bolj zaščititi streho s plastično folijo, da bi preprečili nastajanje še večje škode.
Kako ocenjujete uspešnost akcije?
Glede na obširnost škode je bilo treba aktivirati še več ljudi, zato je v Bukovici zatulila sirena in zbralo se je še nekaj članov. Iz našega društva nas je bilo skupaj 25, vsak pa je opravil približno devet ur prostovoljnega dela. Pomagali so tudi obrtniki iz naše vasi, predvsem pri saniranju strehe osnovne šole.
sedaj že sklenjene pogodbe. Izvajalci so že v šoli, vendar se v telovadnici ta trenutek še suši tlak, kajti izvajalci ne morejo prej začeti z delom, dokler se podlaga popolnoma ne izsuši. Del kritine nad osrednjim delom šole, to je nad kuhinjo in nad telovadnico, je že v celoti prekrit, obnovljena so tudi vsa okna v telovadnici. Čakamo pa še na sanacijo celotnega ostrešja nad starim delom šole.
Je bilo ostrešje popolnoma uničeno?
Popolnoma. Uničen je tudi tisti del, ki je zidan, na katerega sidrajo kritino. Gradilo in obnavljalo se bo po posameznih fazah obnove, tako da bomo najprej sanirali zunanji del stavbe, sledil bo notranji del.
Delavci, ki so trenutno prisotni v šoli, imajo prav gotovo veliko dela?
Zelo veliko. Najprej moram pohvaliti hišnika vrtca, ki je bil že na dopustu, pa se je vrnil na delovno mesto, ker je bil šolski hišnik odsoten. Ta trenutek sta prisotna oba, ker je za oba veliko dela in ga družno tudi lažje in hitreje opravita. Delata tudi več ur, kolikor zahteva obvezna delovna dnevna obveznost. Pohvaliti moram tudi vse ostale delavce šole, ki so na dan nesreče takoj priskočili na pomoč, ostali, ki so bili takrat na dopustu, pa so ponudili pomoč, ko so se vrnili. Trenutno je preveč dela za strokovnjake, avgusta pa bomo morali vsi poprijeti za vsa dela, tako da bo 1. septembra šola nared.
Torej bo vse pripravljeno do prvega septembra?
Prav gotovo bo poskrbljeno za učilnice, mogoče bo nekaj težav s knjižnico, vendar se bo pouk 1. septembra začel. Sanacija mora biti narejena do te mere, da bo mogoče varno začeti pouk.
Vrniva se k tistemu nesrečnemu nedeljskemu popoldnevu. Kako lahko ocenite odziv ostalih občanov?
Še danes ne vem, kje naj začnem. Zelo pozitivno me je presenetila taka solidarnost, tak odziv vseh okoličanov. Na mesto nesreče sem prišla nekoliko kasneje, ker sem se morala vrniti z dopusta, približno okoli šeste ure popoldne. Takrat je bilo v bistvu že vse pospravljeno. Škode bi bilo veliko več, če ne bi ljudje, predvsem gasilci, krajani, sosedje, delavci šole, tudi učenci, videla sem jih na fotografijah, prišli in pomagali. Resnično se je izkazalo, da smo v nesreči skupaj, pomagamo eden drugemu in da ni šola na robu vasi, kakršno lego ima, ampak je del nas vseh. Veliko večja škoda bi bila v knjižnici, če ne bi takoj odmaknili knjig in jih obtežili. Ne najdem besed zahvale, da bi res izkazala vso hvaležnost. Zame je bil to velik šok, od katerega se še sedaj ne morem opomoči. Prav v telovadnici se vidi, kaj pomeni takojšnje izčrpavanje vode. Na delu, kjer se s prostim očesom ne vidi, da tla nekoliko visijo, se je zadrževala voda - tam je škoda neprecenljivo večja od preostalega dela. Še
Ivana Bizjak
ravnateljica šole
Kako ocenjujete škodo, ki je nastala ob nedavnem neurju?
Ocenjena škoda je 420.000,00 EUR, vendar smo sedaj, ko se je začela obnova, opazili, da se je tlak v telovadnici dvignil in zaradi vlage odstopil omet od sten. Bojim se, da bo škoda višja od ocenjene.
Na katerih delih šolske stavbe je največ škode?
Največ škode je na strehi, poškodovana so strešna okna, v veliki telovadnici je popolnoma uničen tlak - še vedno se ni presušila podloga pod tlakom - razbita so okna, uničen pa je tudi strop v mali telovadnici. Še več škode bi bilo na steklih, če ne bi bile v učilnicah spuščene žaluzije, zato pa so v veliki meri te tudi poškodovane.
Predvidevam, da so se dela po dobrih štirinajstih dneh od neurja že začela?
Seveda. Posebej moram pohvaliti župana Braneta Podborška, ki je bil prav vse dni po nesreči tukaj prisoten pri sanaciji odvoza odpadnega materiala in pri ogledih, iskanju in izboru ponudnikov, tako da so
ves teden po nesreči so hodili in telefonirali ljudje ter spraševali, ali lahko pomagajo. Ne morem imenovati vseh, pa tudi poimensko jih ne želim, ker bi lahko koga izpustila. Res, iskrena hvala vsem.
Torej bo potrebno talno oblogo zamenjati?
Seveda, odločili smo se za zamenjavo laminata s klasičnim parketom, saj smo imeli s strani učiteljev in drugih uporabnikov telovadnice veliko pritožb na račun drseče podlage. Parket ima tudi daljšo možnost obnove, zato bo to naložba za desetletja, hkrati pa bomo s tem poskrbeli tudi za protidrsne premaze. Osrednji del šole smo prekrili z isto kritino kot poprej, za stari del šole pa se še dogovarjamo. V naslednjem tednu bo sestanek s projektanti, kjer se bomo
Hedvika Rosulnik
ravnateljica vrtca
Kako lahko na kratko opišete doživljanje uničujočega neurja sredi julija?
Z nekaj besedami lahko vse skupaj orišem z velikim nenadnim presenečenjem oziroma grozo. Takoj po telefonskem obvestilu našega hišnika Toneta Močnika o razdejanju v Vodicah sem se vrnila z nedeljskega izleta. Z možem sva hipoma odhitela do vrtca, kjer sem videla pravo katastrofo. Seveda sem najprej obvestila župana in ravnateljico šole, ki ju je telefonski klic neprijetno presenetil, saj sta bila oba na dopustu. Povezala sta se s svojimi delavci in začela organizirati reševanje, sama pa sem tudi odhitela na ogled vrtca. V zgradbo je skozi vrata in okna vdrla voda. Takoj sem poklicala delavke, ki niso bile na dopustu, da so začele z brisanjem tal, saj so bile vse igralnice pod vodo. Na pomoč so samoiniciativno prihiteli tudi mnogi starši in pomagali pri odstranjevanju vode, saj so se ustrašili za usodo vrtca. Če ne bi izvedli tako hitrega brisanja tal, bi se parket prav gotovo dvignil in bi bile posledice veliko hujše, tako pa so nastale samo manjše poškodbe parketa pri vratih, kjer je bilo največ vode.
odločili za izbor materialov, sledijo ponudbe in seveda izbor izvajalcev.
To bo velik finančni zalogaj. Lahko računamo na pomoč države?
Seveda. Ministrstvo za šolstvo in šport se je zelo hitro odzvalo - minister Zver je prišel že v nedeljo zvečer, v naslednjem tednu sta
nas obiskala direktorica Direktorata za šolstvo, gospa Skrinjarjeva, in državni sekretar, gospod Zupančič, ki sta si tudi sama ogledala šolo. V medijih je bila naša šola ocenjena kot najbolj poškodovana. Predstavniki zavarovalnice so si ogledali poškodbe in zagotovili, da ne bo težav pri pridobivanju sredstev.
So bile poškodovane samo igralnice?
Kje pa, poškodovane so bile tudi ograje, saj je nanje padlo drevje, odkriti sta bili obe vrtni lopi - eno je veter popolnoma prestavil, trampolin pa je odneslo na streho vrtca, s tem da smo nekaj delov našli v koruznem polju blizu začasnega zbirnega centra odpadkov. Zabojniki za smeti so bili na bližnji njivi, polomljeno je bilo drevje, uničene žaluzije, nastale so manjše poškodbe fasade, na igrišču pa so bila delno uničena igrala. Končna ocena škode v vrtcu je 24.000 EUR.
Kako pa so jo odnesle druge enote?
Hišnik je že v nedeljo opravil pregled obeh enot in z zadovoljstvom ugotovil, da vrtca na Skaručni in v Utiku nista utrpela nobenih poškodb.
Je bilo čutiti zaskrbljenost med starši?
Starše je predvsem skrbelo, ali bo naslednji dan vrtec normalno posloval, zato še enkrat poudarjam, da brez takega števila pridnih rok ne bi mogli uspeti. Svojo pomoč so ponudili tudi občani, ki nimajo otrok v vrtcu. Ponovno se zahvaljujem vsem staršem, gasilcem, delavcem vrtca in preostalim občanom, ki so se tako hitro odzvali in pomagali odpravljati posledice neurja, oziroma na kakršen koli način priskočili na pomoč. Se sreča, da se je to zgodilo v nedeljo popoldne, ko ni bilo v vrtcu otrok, ko nikogar ni bilo na šolskem igrišču oziroma v neposredni bližini šole in vrtca niti na parkirišču. Ne znam si predstavljati, kako bi se vse skupaj odvijalo na delovni dan. Prav gotovo bi bila materialna škoda veliko večja, da o prestanem strahu otrok niti ne govorim.
Emil Oblak
Zapoge
Vaša hiša je bila med najbolj poškodovanimi v Zapogah.
Razlog za tako velike poškodbe je smreka, ki je rasla neposredno ob hiši. Pet do šest metrov nad tlemi jo je veter preklal in preostali del je padel na streho. Zaradi te poškodbe je veter vdrl pod kritino in jo skupaj z ostrešjem dobesedno odpihnil čez celo stanovanjsko stavbo na drugo stran, med našo staro in sosedovo hišo ter vrtec. Dež je namočil izolacijo in stene stanovanjskih prostorov. Štirinajst dni sem sušil prostore s kondenzacijskim strojem za izsuševanje.
Ste bili uspešni?
Upam, da sem stene posušil, ne vem pa, kaj je s tlemi; to se bo še pokazalo. Trenutno še vedno spimo v hiši staršev, kajti tudi spalni prostori so popolnoma uničeni. Uničena sta tudi televizor in postelja, računalniška mizica se je prepojena z vodo kar napihnila, rešili pa smo računalnik ...
Ob takem divjanju vetra ste se prav gotovo močno ustrašili. Kam ste se zatekli pred neurjem?
To je pa druga zgodba. Tisti dan smo se dopoldne odpravili na dopust. V Izoli smo se ravno namestili v apartma, sam sem s kolesom odhitel do obale in si ogledoval prostor za kopanje, ko je zazvonil telefon. Mama me je poklicala, naj se vrnemo domov, ker je padla smreka na streho, da polovica strehe manjka in da z očetom odstranjujeta vodo iz stanovanjskih
prostorov. Doživel sem velik šok, ves zelen sem prispel v apartma in seznanil ostale člane družine s to neprijetno novico. Med vračanjem domov sem poklical na pomoč prijatelje.
Ob naši vrnitvi so Uroš in Tone ter nekaj drugih prijateljev odstranjevali poškodovan material. Na pomoč je priskočil še tast, sposodili smo si ponjave in z njimi prekrili poškodovano streho.
So priskočili na pomoč še drugi vaščani?
Praktično ne, še gasilci so zatajili. Res da nismo klicali na številko 112, ampak saj se na vasi hitro zve, kje je hudo. Še sreča, da so na pomoč priskočili prijatelji. No, kasneje so nekateri ponudili pomoč. En gasilec mi je pomagal podreti spodnji del smreke in ga razžagati, drugi je pomagal pri pokrivanju strehe, ampak neke posebne druge pomoči pa ni bilo. Ponudili so se tudi sodelavci ... vendar, saj veste, ko so mojstri pri hiši, ne potrebujejo še dodatne pomoči.
Kaj pa ponoči, ko se je ponovno močno ulilo?
Ja, celo noč sem dežural in odstranjeval nateklo vodo. Naslednji dan smo poklicali krovce, tako da smo začeli nameščati ostrešje, zatem pa še kritino.
Ste imeli imetje vsaj zavarovano?
Saj ravno to je največja nesreča - vsa leta doslej sem ga imel, letos pa sem na vse nekoliko pozabil.
Letos tistega pravega dopusta ne boste imeli.
Žal. Vsega bomo porabili za obnovo hiše.
V	glavnem smo vse pozidali in prekrili z novo kritino, sledi še sanacija fasade in notranjosti ter na koncu okolice. Pomembno je, da do konca tedna uredimo do take mere, da se bomo lahko ponovno vselili v stanovanjske prostore. Občina je ponudila nekaj pomoči, vendar glede na podatke, ki sem jih slišal, bo te bore malo.
V	javnih občilih sem zasledil, da bo Občina dobila 14.000 EUR za prvo pomoč, morda kasneje še kaj več, vendar od tega ne morem veliko pričakovati. Poslali smo prošnjo na Karitas in Rdeči križ. Karitas se je že odzvala, Rdeči križ pa še ne. Vesel sem, da so se hitro odzvali vsaj obrtniki, saj so videli, da smo v veliki stiski.
Takole je to. Če pogledamo proti Staremu gradu nad Smlednikom, vidimo po goličavi, da je neurje prišlo od tistega konca, zavilo proti naši hiši, naprej do sosedovih, kjer je podrlo toplar, in oddivjalo proti Vodicam. Če se narava razbesni, smo popolnoma nemočni.
Janez Aljaž
Zapoge
Kako ste doživljali nedavno neurje?
Dogajalo se je le nekaj minut. Po zgrinjanju oblakov je začel pihati močan veter, ki je prinašal kot gosto belo meglo razpršen dež. Videlo se ni nikamor, morda slab meter. Zdelo se mi je, de se vse suče okoli hiše; najprej je pihalo z ene strani, nato z druge, pa spet okoli hiše. Kakšne so bile posledice? Podrlo mi je toplar, uničilo vrata, streho na hlevu, uničene je nekaj fasade in na hiši so poškodovana polkna. Bil je tako močan veter, da je porušil betonske stebre pri toplarju. Mislim, da je deloval kot vakuum. Veter je vse skupaj dvignil in odpihnil. Če bi bil toplar pokrit z opeko, bi bilo morda manj škode, tako pa je veter močno pritrjeno kovinsko streho dobesedno
odpihnil. Ostanke smo našli v razdalji od 300 do 500 metrov od hiše.
Kdo vam je pomagal pri odstranjevanju ruševin?
Pomagal je sinov sodelavec, predvsem pa smo delali v lastni režiji. Saj veste, kako je - prvi dan je imel vsak okoli svoje hiše dovolj opravkov, naslednji dan pa ni nihče nič organiziral. Gasilcev ni bilo, pa saj jih nisem klical. Če bi jih, bi se verjetno odzvali.
Imate kaj obljubljene pomoči s strani Občine?
Občina je pomoč obljubila, koliko je bo, pa še ne vem. Še tisti dan nas je obiskal župan; prišla sta skupaj s svetnikom iz Zapog. Pomembno je, koliko sredstev bodo dobili in kako jih bodo razporedili.
Ravno sem vas zmotila pri delu. Boste na tem mestu ponovno postavili toplar?
Seveda. Ravnokar betoniramo nove stebre. Vse bo enako, edino kritino bom izbral drugo, saj si kovinske strehe ne upam več pritrjevati. Šele ko enkrat doživiš moč vetra, verjameš, kako močno ti jo lahko zagode. Dobro bi bilo, da bi nam uspelo tole čim prej dokončati, da bom pod streho lahko spravil vse stroje, ki so sedaj parkirani okoli hiše in gospodarskega poslopja. Pospraviti bo treba še krompir, ne vem pa, kam ga bom uskladiščil, če ne bomo postavili toplarja. Najhuje je to, ko varčuješ, potem pa ti veter vse skupaj odpihne praktično v nekaj minutah.
Blaž in Betka Koželj
Vodice
Stanujete v tem delu Vodic, kjer je nedavno neurje napravilo največ škode. Kako bi označili tisto nedeljsko popoldne?
Z eno samo besedo - groza! Najbolj me je šokiralo, ko sem videl odkrite strehe, po dvorišču polno strešnikov, povsod je tekla voda. Sprva sploh nisem vedel, kje in kako naj se lotim reševanja stvari oziroma ohranjanja tistega, kar ni bilo uničeno.
Kje je bilo največ škode?
Na hlevu je bila streha popolnoma uničena, nekoliko manj na gospodarskem poslopju. Na garažah sta se odlomila dva špirovca, uničen pa je bil tudi opaž in seveda nekaj strešnikov.
Ste imeli povsod enako kritino?
Ne, na hlevu smo imeli salonitke, na ostalih dveh stavbah pa betonske strešnike. Ne glede na težo strešnika je vse odpihnilo, kajti veter je pokazal svojo moč. Hiša pa je ostala cela, to je pravi čudež. Voda je sicer vdrla skozi vrata in okna,
vendar je ni bilo toliko, da bi povzročila škodo.
Stanujete blizu šole. Ste morda videli, kako je odnašalo dele šolske strehe?
Tega nismo videli, ker imamo na delu hiše, ki gleda proti šoli, manj oken, slišali smo le ropot. Ko se je najhujše poleglo, smo videli, kako se je na bližnji drog ujela pločevina, ki je prej prekrivala šolsko streho. Ko smo pogledali proti šoli, nismo mogli verjeti, da je tam tako razdejanje.
Kako ste organizirali pomoč?
Najprej sta nam pomagala soseda Sašo in Nuša. S skupnimi močmi smo očistili dvorišče in pobrali razmetane deske, iz katerih so gledali žeblji, da se ne bi kdo poškodoval. Tako smo naredili prostor za nadaljnjo sanacijo. Kmalu za tem so prišli
tudi gasilci in nam po svojih močeh pomagali. Želeli so premetati mrvo, vendar sem ocenil, da to tisti trenutek ni potrebno. Mrva namreč ni bila vsa zmočena, imam pa tudi ventilator, tako da smo v lastni režiji to delo opravili čez nekaj dni. Eden izmed gasilcev je priskočil na pomoč pri delu na strehi, ostali pa niso imeli več pri čem pomagati. Sam sem tudi menil, da naj gre na streho samo tisti, ki si upa, da ne bo kaj narobe. Ker imam sorodnike, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, so mi še tisti večer pomagali, da smo prekrili najbolj poškodovan del ostrešja. Naslednji dan smo nadaljevali z delom, tako da smo v dobrih treh dneh prekrili hlev in ostalo ostrešje na gospodarskem poslopju, čaka pa nas še delo v gozdu in odstranitev poškodovanega drevja v sadovnjaku. Verjetno bo še nekaj dela, ker vsega gozda še nisem utegnil obhoditi.
Kolikšno škodo lahko ocenita na vaših stavbah?
Blizu 30.000 EUR. Nekaj bo povrnila zavarovalnica, vendar bo zaradi starosti kritine določen del sredstev odbit, torej bomo morali nekaj še dodati. Najbolj sem vesel, da se je vse izteklo tako, da niso bile prisotne kakšne druge poškodbe, oziroma da ni bil poškodovan nihče od nas. Želim si, da se take stvari ne bi ponavljale, vendar za to ni nobenega zagotovila. Seveda ostaja strah pred močnim vetrom.
Opomba urednika:
več informacij o poteku odprave posledic neurja lahko dobite na spletni strani Občine Vodice: www.vodice.si.
Tudi v zbirnem centru so imeli veliko dela
AlenkaJereb
Komaj mesec dni po odprtju zbirnega centra je uničujoča ujma postavila na glavo njegov obratovalni čas. Zaradi velike gmotne škode, ki je nastala na stanovanjskih objektih, infrastrukturi in kmetijskih površinah ter drevju, je zbirni center od 15. do 21. julija deloval v popoldanskem času prav vsak dan. Občani so v zbirni center dovažali zlasti azbestnocementno kritino, gradbene opeke, steklo in vejevje podrtega drevja oziroma vse odpadke, ki so nastali kot posledica neurja. O delovanju centra smo spregovorili z upraviteljem Gorazdom Rozmanom.
Kako po enem mesecu ocenjujete delovanje zbirnega centra?
Krasno. Vsak dan je več ljudi in vsak posebej pohvali to pridobitev, ki je kot naročena prišla v teh kritičnih časih, ko nam je neurje povzročilo tako veliko škodo.
Katerih odpadkov je trenutno največ?
Največ je kosovnega materiala, vejevja in kovinskih predmetov, še najmanj pa organskih odpadkov, saj ima veliko prebivalcev naše občine doma kompostnike. Bližnji prebivalci s Kamniške ceste manjše količine zelenega odreza in vejevja pripeljejo kar s samokolnico, da jim ni treba teh odpadkov doma sušiti in sežigati. Saj veste, kakšna je bila do sedaj utečena navada na podeželju.
:
Neurje je pustošilo v naši občini / Občinska uprava poroča
Neurje je povzročilo veliko škodo
Ali sami razvrsčajo odpadke ali potrebujejo nasvete?
Poleg razvrščanja jim priskočim na pomoč tudi z nasvetom. Vedno več uporabnikov sprašuje, katere odpadke lahko pripeljejo, včasih pa jim je treba tudi povedati, kaj odložiti v posamezni zabojnik. Pred nesrečnim neurjem je bilo ob sobotah vedno okoli 20 obiskovalcev, ki so pripeljali odpadke, in še približno 10 takih, ki so samo poizvedovali, kaj lahko pripeljejo. Največ je povpraševanja po odlaganju gradbenega materiala, za katerega jim moram žal razložiti, da ga morajo sami odpeljati na deponijo v Ljubljano. Nekaj je tudi povpraševanja po odlaganju tekstilnih izdelkov.
Kaj pa sedaj, ob izrednem stanju?
Vsi hvalijo to našo novo skupno pridobitev. Trenutno je največ azbestnocementne kritine, vejevja in kosovnih odpadkov. Danes, ko je sobota, dovažajo tudi tisti, ki niso imeli škode na stanovanjskih objektih, tako da je trenutno spet veliko kosovnih odpadkov.
Je odpiralni čas primerno izbran?
Zaenkrat vse poteka tako, kot mora. Z menoj dežura tudi šofer Snage, ki sproti odvaža polne zabojnike na Deponijo Barje. V preteklih dneh je bilo nekoliko gneče, pred neurjem pa je vse teklo gladko, tako da sem se lahko posvetil vsakemu uporabniku.
Še vasa končna ocena?
Zelo sem zadovoljen s pridobitvijo, po odzivu sodeč pa so zadovoljni tudi občani.
u
Tisto nedeljo, 13. julija, smo verjetno mnogi kmalu po kosilu vprašujoče zrli v nebo. Odgovor so hitro posredovali grozeči oblaki, ki so kar naenkrat pospešili hitrost, se spustili do tal in pričeli neko nepoznano valovanje. Sloneč na oknu sva z ženo modrovala, da mora biti, kdo bi ob takih okoliščinah vedel kje, zelo huda ura. Kmalu po 14. uri se je nevihta nekoliko pomirila in pozvonil je telefon. Župan me je klical z morja in me prosil, naj grem čim prej v Vodice, da je zaradi ujme zelo prizadeta šola in mnoge druge stavbe. V nekaj minutah sem bil že na poti. Tam so bili tudi že pomočnica ravnateljice, gasilci, člani Civilne zaščite, nekateri učitelji in učiteljice, ravnateljica vrtca ... Igrala so bila na vrtčevski strehi, kritina je ležala v žitu in na polju, drevesa so bila polomljena. Na nekaterih strehah se je že slišalo kladivo, prihajali so domači gradbeniki z mehanizacijo, v dobri uri pa je bil na vrhu šolske strehe tudi župan. Toda strehe na najvišjem delu stavbe pravzaprav ni bilo več. Pločevinaste plošče je veter odnesel več sto metrov daleč. Del ostrešja je bil preprosto prestavljen, telovadnica je bila spremenjena v bazen, številne pridne roke pa so že odstranjevale steklo in nevarne dele. V občinskih prostorih se je sestal štab odgovornih. Poveljujoči so še bolj organizirali posamezne skupine in čim hitreje zagotovili zadostne količine
zaščitne folije. Posebno gasilci, kot tudi domači obrtniki in gradbeniki, ki so se kar najhitreje vrnili z dopusta, so reševali najnujnejše. Številni sosedje, ki niso utrpeli škode, so pomagali drugim, ki so ostali brez strehe nad glavo ali jim je dež poplavil stanovanje in podobno. Naslednji dan je župan imenoval komisijo za popisovanje škode, sprejel je šolskega in okoljskega ministra, predstavnike zavarovalnice, kmetijsko-gozdarske zbornice, angažiral arhitekte in gradbenike, se posvetoval z vodstvom šole in vrtca, pomagal pri ocenjevanju škode in že začel pripravljati strategijo za celovito obnovo nastale škode na družbeno pomembnih objektih (streha nad knjižnico, kulturnim domom, pošto, Občino in šolo). Prizadetih stavb je bilo veliko. Premaknjeno je bilo tudi ostrešje župnijske cerkve in razbita kritina nad stavbo kmetijske zadruge.
Kako je s cestami, koliko škode so utrpeli občani? Najbolj prizadete so Zapoge in Vodice, pa tudi Bukovica in nekaj manjše škode je v drugih posameznih vaseh. Prvi ogled kaže na 80 lažje in 20 težje prizadetih objektov. Mnogi so škodo odpravili dokaj hitro, saj so z rezervno kritino (ki so jo dobri gospodarji imeli na zalogi) kar najhitreje zamenjali razbito in tisto, ki jo je veter odnesel. Težje je bilo tistim, ki so imeli poslopja, še posebno gospodarska, krita s salonitnimi ploščami, ki jih je toča dobesedno preluknjala. Se težje je bilo za tiste, ki jim je uničilo tudi ostrešje, ali pa ga je preprosto odneslo. V naslednjih dneh je komisija popisala dobršen del prizadetih zgradb, skupaj s podatki in fotografijami pa so evidenco izpolnili prizadeti sami, tako da se je dokončna številka prizadetih hišnih naslovov zaradi neurja 13. julija ustavila pri 120. Skoraj istočasno je svoje delo opravila tudi komisija za ugotavljanje
škode v kmetijstvu. Ocenila je precejšnjo škodo, ki pa bo, razen v nekaterih izjemnih primerih, veliko manjša, saj so se posebno žita na nekaterih poljih dokaj dobro dvignila in obrasla, čeprav je za nekatere kmete škoda nenadomestljiva. Se posebej za tiste, ki posevkov nimajo zavarovanih. Neurje je uničilo tudi precej neasfaltiranih poti> poljskih in gozdnih. Se posebej so bile na udaru gozdne vlake - vsega skupaj približno 10 km.
Največ vprašanj je seveda povezanih s sredstvi za odpravo škode. Kaj več kot obljub do danes še ni izrekel nihče. Dokaj dobro kaže pri zavarovalnicah, ničesar konkretnega pa še ni rekla država, saj dokončne ocene škode še ni bilo in je tudi ne more biti, ker smo vsak teden priča novim naravnim nesrečam. Občina pa bo o pomoči sprejela konkreten sklep na prihodnji seji Občinskega sveta. Po zagotovilih Ministrstva za šolstvo naj bi bila posredovana ustrezna pomoč za rekonstrukcijo šolske strehe, saj je bilo ostrešje dosedanje še iz šestdesetih let in je neustrezno ne le v primeru viharja (ni sidrana), ampak tudi statično v primeru potresa. Izdelani so že projekti, izbran je inženiring in izvajalci. Do pričetka šole bo vse nared za nemoten pouk, zavarovano bo gradbišče in stekla bodo prva najnujnejša dela.
To poletje nikakor ni bilo le dopustniško, bomo pa morda vsi skupaj tudi iz te nesreče potegnili čim več koristnega, da bi se ob morebitni podobni naravni nesreči znali tako ali še bolje organizirati in ustrezno ukrepati.
Zbiranje pobud za občinska priznanja
Na podlagi Pravilnika o priznanjih Občine Vodice (Uradno glasilo OV, št. 1/96) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Občine Vodice objavlja zbiranje pobud za podelitev občinskih priznanj.
Občina Vodice podeljuje priznanja zaslužnim občanom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za njihove dosežke na področju gospodarstva, znanosti, šolstva, kulture, športa, humanitarnega delovanja in na drugih področjih človekove ustvarjalnosti.
Priznanja Občine Vodice so-, častni občan, plaketa občine in priznanje župana.
Pobuda mora biti pisna z naslednjo vsebino-, naziv ali ime in priimek pobudnika, naziv ali ime in priimek kandidata, obrazložitev pobude, dokumenti, ki potrjujejo navedbe v obrazložitvi.
Pobude se oddajo na Občino Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, do 29. avgusta 2008.
Romana Černivec, Predsednica komisije
15. redna seja Občinskega sveta
Alenka Jereb
V naslednjih letih si lahko obetamo sodobno telekomunikacijsko infrastrukturo tudi v naši občini
Sprejet Zaključni račun proračuna za leto 2007
Nov pravilnik o štipendiranju
Po besedah župana Braneta Podborška si v naslednjih letih lahko obetamo sodobno telekomunikacijsko infrastrukturo, saj sta Občina Vodice in Telekom Slovenije, d. d., sklenila pogodbo o sodelovanju in izgradnji optičnega omrežja. O postopkih in načinu izgradnje je svetnike seznanil predstavnik Telekoma Ivo Lampič, ki bo skrbel za nadzor in spremljanje investicije. Po predvidevanjih bo v obdobju od leta 2008 do 2016 Telekom kot soinvestitor izgradil sodobno FTTH omrežje (optično povezavo do vsakega uporabnika) na celotnem območju občine.
V	sklopu tega bo v prvi fazi zgradil tri lokalna MSAN vozlišča (manjše dislocirane večstoritvene centrale) na območju Repenj, Polja ali Skaručne ter Utika, ki bodo že v bližnji prihodnosti večini naših občanov omogočale izboljšanje dostopa do sodobnih informacijskih storitev, kot so širokopasovni internet, digitalna televizija in digitalna telefonija. Prav tako bo Telekom v prihodnosti v programski shemi CATV zagotovil dva kanala za potrebe občine Vodice oziroma lokalnega TV studia.
V	nadaljevanju je bil v drugem branju po posredovanih odgovorih župana na vprašanja svetnikov s predhodne seje in krajši razpravi z osmimi glasovi za in tremi proti potrjen Zaključni račun proračuna za leto 2007.
V	prvem branju so svetniki obravnavali tudi Odlok o spremembi Odloka o gospodarski javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, ki mu je botrovalo odprtje začasnega zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov. Vsebinsko se Odlok ne spreminja, so pa popravki v delu, ki govori o akcijah zbiranja kosovnih odpadkov. Po novem bodo prevozne stroške jesenske akcije zbiranja kosovnih odpadkov po domovih kompenzirali stroški dovažanja in odvažanja kontejnerjev v zbirni center. Tako bo omenjena akcija organizirana
samo enkrat letno, predvidoma v spomladanskem času. Za potrditev Odloka so glasovali vsi svetniki. Obravnavali so tudi osnutek Predloga za sprejem pravilnika o štipendiranju. Kandidirajo lahko posamezniki, katerih meja za dohodek na posameznega člana ne presega 230 % zajamčene plače, to je 6.150,40 eurov. Nov pravilnik poenostavlja postopek za dodelitev in izračun štipendij, hkrati pa spodbuja dijake in študente za dosego čim boljšega učnega uspeha. Tako bodo dijaki upravičeni še do posebnega dodatka k štipendiji-, za odličen uspeh 100 eurov, za prav dober uspeh oziroma povprečno število doseženih točk pa 50 eurov . Štipendisti študentje pa bodo morali za dodatnih 100 eurov doseči povprečno oceno 8,5, za 50 eurov pa povprečno oceno 7,5 točk. Pravilnik tudi predvideva, da mora vsak štipendist opraviti 12 ur prostovoljnega dela na leto. Predlog osnutka je bil soglasno potrjen. Z osmimi glasovi za in petimi proti je bil sprejet tudi dopolnjen osnutek Odloka občinskega podrobnega načrta Zapoge 1, na katerem naj bi zraslo 10 enodružinskih hiš s pripadajočimi objekti. V razpravi je bilo zaslediti vprašanja o primernosti gradnje glede na morfološke značilnosti terena ter nasploh o razsežnosti gradenj v občini.
Svetniki so bili seznanjeni tudi z informacijo, da je ustavno sodišče zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o obvezni razlagi pojma "družinska hiša" in Odloka o spremembah Odloka dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-1990 za območje Občine Vodice.
18. redna seja Sveta zavoda
1. 7. 2008
Vida Pirc
Člani Sveta zavoda so potrdili zapisnik korespondenčne seje, kjer so soglasno sprejeli sklep, da se bo v šolskem letu 2008/2009 pri vseh predmetih od prvega do devetega razreda izvajala notranja diferenciacija, v 8. in 9. razredu pri premetih slovenščina, matematika in tuji jezik (angleščina) pa tudi zunanja diferenciacija v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti. Ena izmed novosti novega Zakona o osnovni šoli je Vzgojni načrt šole, ki ga vsaka šola oblikuje po svojih merilih. Ker Zakon v svojem 60. c členu opredeljuje Pritožbeno komisijo za odločanje o pravicah in dolžnostih učencev, je Svet potrdil štiriletni mandat predlaganim članom te Komisije.
Finančni načrt zavoda je Svet obravnaval že na 16. redni seji, na tokratni pa ga je z nekaterimi predhodnimi popravki v celoti potrdil. Načrt ne odstopa bistveno od lanskega; nova postavka so predvidena sredstva za investicijski projekt preureditve prostorov šole in vrtca. Člani Sveta so se seznanili z osnutkom Hišnega reda OŠ Vodice in imeli nanj nekaj vsebinskih, pa tudi tehničnih pripomb. Podan je bil predlog, naj učenci ne dežurajo več. Namesto tega naj se namesti kamera za video nadzor prihodov v šolo. Taka investicija v letošnjem planu ni predvidena, zato naj se predlog pripravi za prihodnje finančno leto. Zopet se je izpostavila problematika naraščajočega vandalizma na igrišču in objektih okrog šole. Ker dosedanji ukrepi niso učinkoviti, bo očitno samo ograditev šolskih površin zavarovala objekte pred vse pogostejšimi izpadi vandalov.
Nadstandardnih programov za prihodnje šolsko leto Svet ni mogel obravnavati, ker so ti vezani na prispevek staršev in mora z njimi soglašati Svet staršev, ta pa na zadnji seji ni bil sklepčen. Obravnavali ga bodo jeseni, skupaj z LDN.
Svet je bil ob koncu seznanjen z učnim uspehom v preteklem šolskem letu. Uspeh razredne stopnje je bil 100-odstoten, predmetne pa zaskrbljujoče samo 95,9-odstoten.
Kadrovsko štipendiranje v Ljubljanski urbani regiji
Masa Resinovic, RRA LUR

SF
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno einancira Evropska unija
Evropski socialni sklad
V osrednjeslovenski regiji je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v šolskem/študijskem letu 2007/2008 začela z izvajanjem Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije.
Osnovni cilj Regijske štipendijske sheme je podelitev štipendij za izobraževalne programe, ki so skladni s potrebami gospodarstva. Štipendije se tako podeljujejo za konkretna delovna mesta, in sicer za celotno ali preostalo dobo šolanja štipendista po izobraževalnem programu. Prioritetno se štipendije podeljujejo za razvojne potrebe in perspektivne poklice v posamezni regiji. Do štipendij iz Regijske štipendijske sheme LUR so upravičeni dijaki, dodiplomski in podiplomski študenti, ki ne prejemajo druge štipendije, niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti in niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb.
Regijska štipendijska shema Ljubljanske urbane regije je namenjena dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih povprašujejo delodajalci s sedežem v 26 občinah Ljubljanske urbane regije, pod pogojem, da se le-ti pri njih po končanem šolanju/študiju tudi zaposlijo.
Štipendija iz Regijske štipendijske sheme je sestavljena iz:
-	50 % štipendije zagotavlja Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije,
-	50 % štipendije zagotavlja delodajalec, pri katerem se bo štipendist zaposlil. Del finančne obveznosti delodajalca lahko krije tudi občina.
Osnovna višina štipendije znaša 15 % minimalne plače za dijake (84,98 EUR) ter 28 % minimalne plače (158,63 EUR) za študente.
Za šolsko/študijsko leto 2008/2009 bo predvidoma v 1. polovici septembra razpisanih več kot 170 kadrovskih štipendij za dijake in študente. RRA LUR je na svoji spletni strani www.rralur.si objavila rezultate Javnega poziva k oddaji vlog za izbor delodajalcev v Regijsko štipendijsko shemo Ljubljanske urbane regije za šolsko/študijsko leto 2008/2009. Iz rezultatov so razvidne potrebe delodajalcev in predvidena vsebina septembrskega razpisa štipendij.
Če želite, da vas o objavi razpisa štipendij obvestimo, prosimo, da nam pošljete svoj e-naslov po elektronski pošti na naslov: masa.resinovic@ljubljana.si.
Projekt regijskih štipendijskih shem je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, 1. razvojna prioriteta: "Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti", prednostna usmeritev 1.2. "Štipendijske sheme".
/dl f \ ** — \
RRA LUR
Zabavne štafetne igre v PS Utik
Kolektiv PS Utik
Ob mednarodnem dnevu očetov smo tudi letos organizirali športno popoldne z zabavnimi štafetnimi igrami, na katerih so sodelovali učenci vseh treh razredov skupaj s svojimi očeti. Mamice so tokrat z bratci in sestricami navijale, nekatere so prevzele vlogo sodnic, pogumnejše pa so se namesto odsotnega očka pomerile v štafetah. Pri pripravi iger nas je vodil en sam cilj: narediti otrokom veselje! Učenci vseh treh razredov so se skupaj s starši razdelili v tri skupine: rdečo, modro in belo. Te so se pomerile v vožnji s skiroji, vodenju žoge, obešanju perila, metanju žogice v cilj ter vlečenju vrvi. Tekmovalci so igre vzeli zelo resno, gledalci pa smo se ob vzpodbujanju tudi od srca nasmejali. Zmagala je rdeča ekipa, katere otroci so prejeli spominske medalje. Vsi tekmovalci so si zaslužili velik aplavz, nato pa je sledilo sladkanje s sladoledom. Hvala lepa vsem očetom, ki so si vzeli čas in se udeležili našega srečanja. Zadovoljni obrazi otrok so najlepša potrditev, da smo dosegli zastavljeni cilj.
Družbene dejavnosti / Počitniške kratkočasnice
Zahvala
Čeprav je nedelja, 13. julija 2008, obetala čisto običajen počitniški dan, ko smo se učenci, učitelji in ostali delavci OS Vodice šele dodobra začeli navajati brezskrbnega počitniškega lenarjenja, nas je nekajminutna vremenska ujma v zgodnjem popoldnevu prikovala v kruto resničnost. Sola je razdejana, brez strehe, poškodovana je telovadnica, okolica je neprepoznavna. Katastrofa!
Pa vendar. Ravno nesreča je združila vse, ki jim ni vseeno, kaj se je zgodilo s šolo,
našo, vašo, njihovo šolo nas vseh. Pomagat so prihiteli vsi, čeprav bi mnogi od njih lahko čistili tudi doma ali pri sosedu. Težko je poimenovati vsa društva, zlasti gasilska iz vseh vasi v občini, prizadevne prostovoljce in posameznike, da ne bi bil kdo nehote izpuščen, izvzet. Vsak in vsi so s svojim nesebičnim delom pomagali, da je žalostna podoba naše hudo poškodovane šole spet začela dobivati vsaj obris stanja pred nevihto. Občinski upravi pod vodstvom župana, gospoda Braneta Podborška, gasilskim
društvom, Civilni zaščiti, sodelavcem in vsem ljudem dobre volje, ki so kakor koli in s čimer koli pomagali pri odpravljanju posledic nedeljske ujme, se zahvaljujem za njihovo požrtvovalno pomoč, saj so tako izkazali neizmerno solidarnost in pripadnost kraju, občini in seveda šoli.
Ivana Bizjak, ravnateljica
Počitniške kratkočasnice
2008
Eva Keržič
V mesecu juliju smo otrokom pripravili tri Kratkočasnice. Začele so se 30. junija in trajale do 18. julija. Veseli smo bili zadovoljnih otrok in kar lepega vremena, ki je omogočilo, da smo delavnice izpeljali po načrtu.
Letošnji julij je bil za osnovnošolske otroke obarvan s športom in dogodivščinami. Izvedli smo vse načrtovane otroške delavnice, tako da smo okoli 70 otrokom popestrili poletne počitnice. Vse se je začelo s Solo tenisa. V ponedeljek so se zagreti mladi talenti zbrali na teniškem igrišču Kluba Kubu. Cel teden so se učili teniških udarcev, vmes pa so se pozabavali še ob igranju odbojke. Tako so lahko otroci v petek staršem pokazali vse trike, ki jim jih je pokazal teniški inštruktor Ivo Lampič.
V naslednjem tednu je organizatorka Občina Vodice otrokom ponudila Solo
Tudi letošnje
Kratkocasnice so na obraze otrok pričarale nasmeh
nogometa. V ponedeljek zjutraj so se mladi nogometni navdušenci zbrali na igrišču Kluba Kubu. Voditelja sta jim pokazala, kako se obrani žogo, kako se preigrava in navsezadnje tudi kako se zadane gol. Ko so vse to nadgradili še z nogometnimi pravili, se je razvila odlična igra, ki so jo ob zaključku Kratkočasnice ponosni nogometaši pokazali staršem. V zadnjem tednu se je odvijala tudi naša najbolj obiskana Kratkočasnica Zanimivi hobiji. Otroci so prvi dan obiskali Konjeniški center Vodice, kjer so ob pomoči inštruktorjev jahali konje. Naslednji dan so se zabavali ob fizikalnih in kemijskih poskusih. Najbolj pa so se otroci razveselili poleta z balonom. V sredo zgodaj zjutraj so se z avtobusom odpeljali v Ljubljano, kjer jih je pričakala ekipa Balonarskega centra Barje. Z balonom
so se dvignili visoko v zrak, po pristanku pa so doživeli pravi balonarski krst. V četrtek so otroci obiskali Čebelarstvo Gosar, kjer so izvedeli veliko o zgodovini čebelarstva na Slovenskem, ogledali so si panje, čebelarsko opremo in pripomočke ter čebeljo družino. Poleg tega so tudi pokušali različne vrste medu in na koncu s seboj domov odnesli sladka darilca.
Tokrat smo se odpravili
v Belo krajino
Jernej
Kako lep, da ne rečem božanski, je občutek, ko zajahaš svojega jeklenega konjička. Pravi motoristi vedo, kako je, ko ti v vročih poletnih dneh pregreto glavo nežno boža veter, ti pa veselo pelješ novim dogodivščinam nasproti. Za nas, ki se po prelepi Sloveniji prevažamo s svojimi starodobniki, velja to še veliko bolj. Vožnja je res bolj počasna, zato pa veliko bolj varna in prijetna. Ljudje nas pozdravljajo tudi med tem, ko se v urejeni koloni
vozimo po vaseh ali mestih, med gostimi postanki, ko si naši starodobniki odpočijejo, mi pa privežemo duše, pa si z zanimanjem ogledujejo starinske motorje in avtomobile.
Od zgodnje pomladi do pozne jeseni se po vsej Sloveniji vsako soboto vrstijo srečanja lastnikov starodobnih vozil. Člani našega MAK kluba se jih, včasih v manjšem, običajno pa kar v velikem številu, redno udeležujemo. Tako smo si letos ogledali Koper, Maribor, Jablje, Škofljico, Slovensko Bistrico, Ljutomer, Staro Goro in še bi lahko našteval - pa ne bom, da vas ne dolgočasim in da ne boste rekli, da se preveč bahamo.
Konec junija smo se vsi člani kluba odpeljali iz Vodic v Belo krajino na dvodnevni izlet. Za vodjem kolone, našim predsednikom s prikoličarjem, smo se razvrstili motoristi, mopedisti in avtomobilist. Tri dekleta so vozila vespe (za dve je bila to sploh krstna vožnja), naš
Andrej pa se je na dolgo pot podal kar z lepo urejenim starodobnim triciklom. Na koncu kolone nas je v kombiju spremljal Tone. Celo pot smo "pazili" nanj, saj smo v kombi naložili šotore in ostalo kramo za kampiranje ter - kar je najbolj važno -pijačo in hrano za dva dni. Vožnja je bila prijetna, zatorej vse ostalo tudi. Kopali smo se v topli, čisti Kolpi, jedli in pili (pa ne Kolpe, toliko čista zares ni bila) in se še drugače veselili. Imeli smo tudi svoj ad hoc ansambel, zato je bilo hrupno in zabavno. Nič ni bilo narobe, saj nas v črni kroniki niso nikjer omenjali. Polni lepih in nepozabnih doživetij smo se srečno vrnili domov.
Za konec bi vas rad opozoril na dve večji akciji, ki jih člani Motokluba MAK pripravljamo za vas v avgustu in septembru. Kaj, kje in kdaj se bosta zgodili, pa si oglejte v priloženih vabilih.
Motoklub MAK Vodice
vabi
na VI. Vseslovensko srečanje lastnikov starodobnih vozil, ki bo v soboto, 30. avgusta, v Polju pri Vodicah.
Program:
-	8.00-10.00: zbor udeležencev pred gasilskim domom v Polju, kjer bodo potekale prijave, za obiskovalce pa razstava starodobnikov;
-	ob 10.00: start panoramske vožnje starodobnikov po vaseh vodiške občine, preko Smlednika in Šenčurja, z vmesnimi postanki na Brdu, v Preddvoru in Cerkljah;
-	ob 16.00: zaključek vožnje v Polju, podelitev priznanj, kegljanje za lepe nagrade in bogat srečelov.
Naročili smo lepo vreme, poskrbeli za glasbo, hrano in pijačo.
Vabljeni!
Gospodarsko razstavišče Ljubljana, SVS
(Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil) in
Motoklub MAK Vodice
vabijo v soboto in nedeljo, 20. in 21. septembra, na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani na
Festival starodobnih vozil Codelli.
V okviru prireditve bo v soboto ob 11.00 predstavitev občine Vodice z naslovom Urica z vodiško občino in Motoklubom MAK.
Prisrčno vabljeni!
:
Bili smo v Beljaku
Majda Savli
Tudi letos smo se člani Društva narodnih noš in kočijažev iz Vodic udeležili tradicionalnega srečanja narodnih noš v Beljaku. Srečanje, ki je bilo letos že petinšestdeseto, je vsako leto organizirano prvo soboto v mesecu avgustu. Iz našega društva je bilo v narodnih nošah 35 udeležencev, spremljala pa sta nas tudi dva harmonikarja. Prvi je bil Marko Rozman iz Bukovice, ki je kljub svoji mladosti že pravi talent pri igranju na harmoniko, skupino pa je zaključil drugi, Henrik Lamovšek - Henček. Na srečanju narodnih noš sodelujejo društva iz vse osrednje Evrope. Nastopajo pihalni orkestri, godbe, folklorne skupine, skupine narodnih noš ter predstavitvene
skupine različnih obrti in dejavnosti, ki prihajajo tako iz Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske in Slovenije kot tudi iz nekaterih drugih držav. Skupaj sodeluje tudi do 4.000 nastopajočih, prireditve, ki potekajo ves teden, pa si ogleda tudi do 200.000 obiskovalcev. Doživeti vso to lepoto je resnično
nepozabno. Pa morda samo še malo za naš ponos. Največkrat, ne glede na to, kdo je igral, Slovenci ali tujci, pihalni orkester ali harmonikarji, pa je bilo slišati Avsenikove napeve. Lepo.
Zahvala našemu predsedniku in podpredsedniku, Martinu Stanoniku, in Tonetu Logarju za dobro organizacijo.
Žajbelj
Žajbelj je tipična sredozemska rastlina, ki raste po suhih in goratih predelih tega območja. Verjetno so ga v Evropo prinesli menihi, saj so ga že zelo zgodaj vzgajali na samostanskih in grajskih vrtovih. Kot dragocena zdravilna rastlina je užival velik ugled že pri starih Rimljanih, ki so verjeli, da žajbelj človeku zagotavlja nesmrtnost, in za obiranje imeli poseben obred. Rastlina je nizek zimzelen grm s sivozelenimi rahlo dlakavimi listi in drobnimi vijoličastimi cvetovi. Ima značilen vonj in okus, ki se s sušenjem še okrepita. Nabiramo mlade liste tik pred cvetenjem, ki jih lahko uporabimo sveže ali pa jih posušimo za kasnejšo uporabo.
Žajbelj se uporablja tako v zdravilstvu kot v kulinariki. Sveži ali posušeni listi so v kulinariki odlična začimba zlasti za mesne in ribje jedi. Vse bolj je priljubljen v juhah iz stročnic, raznih enolončnicah in omakah, v kisu ter kot dodatek k maslu in sirnim namazom. Pri uporabi moramo paziti na zmernost, ker razvije močan vonj in okus. Žajbelj vsebuje eterična olja, čreslovine in druge učinkovine, zato deluje antiseptično, baktericidno in fungicidno, verjetno pa tudi proti virusom. Grgranje žajbljevega poparka je idealno sredstvo proti vsem vrstam vnetij-, vnetju žrela, grla, ustne votline, dlesni in proti ustnim razjedam.
Poparek je učinkovito sredstvo za umivanje dlani, podplatov in drugih delov telesa, kjer se močno znojimo. Uporablja se tudi kot razkužilo, saj zaustavlja krvavenje in zdravi rane. Če uporabimo poparek notranje, torej ga pijemo, zavira nastanek sline in zmanjša delovanje žlez znojnic. Učinkovito pomaga pri prebavnih motnjah, predvsem pri vetrovih, vnetju želodčne in črevesne sluznice in pri driski. Nekoliko znižuje raven sladkorja v krvi, sproži zaostalo menstruacijo in pomaga pri težavah v menopavzi. Cenjen je tudi kot krepčilo za živce, saj hkrati pomirja in vzpodbuja živčevje. Kot preventivno sredstvo proti prehladnim obolenjem in za krepitev ustne sluznice je priporočljivo večkrat na teden prežvečiti svež ali suh žajbljev list. Če imamo rastlino v domačem vrtu, lahko iz listov naredimo odličen liker, ki ga gostom ponudimo kot aperitiv. V steklen kozarec damo plast žajbljevih listov in plast sladkorja, postavimo na sonce in po približno treh tednih precedimo dobljeni sirup, ki mu po okusu dodamo domače žganje.
Kot zanimivost naj povem, da med zeliščarji za najboljši žajbelj na svetu nesporno velja dalmatinski žajbelj.
G
y
C\
iY.
V\UVN<
Q
Q
(P
g,
\r
O

Ni težko uganiti, kaj je najpogostejša tema pogovorov v zadnjem mesecu. Sam sodim med tiste, ki smo bili prepričani, da tako hudega neurja pri nas ne more biti, pa sem se uštel in zgražal, ko sem na lastne oči gledal, kaj zmore narava. Ja, tudi pri nas. Morda se premalo zavedamo, da vse, kar slabega naredimo naravi, naredimo tudi sebi in svojim potomcem. Narava pa vrača udarce. Ob neurju tudi našim krajem ni bilo prizaneseno in tako smo lahko videli, kako nemočni smo, ko narava razkazuje svojo moč. Ne samo poslopja, tudi gozdovi, sadovnjaki in vrtovi so bili močno poškodovani, nekateri celo uničeni. Ljudje po vsaki naravni ujmi poskušamo vse kar najhitreje sanirati, seveda če se le da, oziroma kar se da. Po toči ali hudem neurju z žalostjo gledamo poškodovano -tudi rastline - in se sprašujemo, kaj storiti. Pri rastlinah je priporočljivo počakati dan ali dva in šele potem presoditi posledice. Sprva je vse videti veliko huje, kot se kasneje izkaže. Naša odločitev naj bo odvisna od meseca, v katerem se je ujma dogodila, in tega, kakšno škodo je povzročila. Če je škoda nastala do konca julija, se splača rastline, ki niso zelo poškodovane, reševati, druge pa nadomestiti ali posejati na novo. Plodovke, kot so paradižnik, paprika, jajčevec, kumare in bučke, imajo do julija že dobro razvit koreninski sistem,
zato jih je smiselno reševati. Kasneje se to ne izplača več. Korenovke, kot so korenje, peteršilj, zelena in koleraba, imajo običajno prizadeto le listno maso in se dobro obraščajo. Solate raje posadimo, oziroma posejemo na novo. Dobro se obraščajo tudi kapusnice, če še ne delajo glav, kot tudi visoki fižol, ki se ga do konca julija še splača reševati. Pri plodovkah je od junija do začetka avgusta bolje reševati stare sadike kot pa saditi nove, saj na novo posajene ne bi mogle pravočasno razviti koreninskega sistema in ne bi pravočasno dozorele.
Poškodovanim rastlinam odstranimo polomljene ali nalomljene dele: liste, vejice, veje, vrhove in tudi plodove. Običajno neurja spremljajo močni nalivi, ki zemljo zbijejo in spirajo, zato je zemljo dobro previdno prerahljati, da ne poškodujemo koreninskega sistema in še posebej drobnih koreninskih kapilar. Dobro se v takih situacijah obnese tudi zastirka, ki dodatno zaščiti koreninski sistem in deluje blagodejno. Pazimo, da plast ni predebela, ker lahko prične gniti. Močni nalivi spirajo tudi hranila, zato je potrebno dognojevanje, ki ga opravimo z vodotopnimi gnojili. Pazimo na predoziranje, da ne bi prišlo do ožigov. Organskih gnojil ne uporabljamo, ker so še aktivna in tudi lahko povzročijo ožige. Takoj po čiščenju
rastlin lahko sadike (rože ali zelenjavo) zalijemo z okrepčilnimi pripravki, oziroma jih poškropimo z ustreznim kemijskim pripravkom ali čaji, narejenimi iz kopriv, žajblja, rmana ali kamilic. Kasneje prilijemo še mešanico vode in mleka v razmerju 1 : 1. V kolikor se držimo navedenega postopka, bo uspeh kmalu viden. Tudi pri balkonskem cvetju ravnamo podobno. Najpomembnejše opravilo je čiščenje in odstranjevanje polomljenih, nalomljeni in močno poškodovanih rastlinskih delov. Bolje je izpustiti katero koli drugo opravilo, ki sledi čiščenju, kajti če so rastline očiščene, je možnost, da bi prišlo do kakšne bolezni, precej manjša, pa še lažje in hitreje se rastline obraščajo. Naredimo vse, da bo naša narava lepa in čista. Bolje pozno, kot prepozno!
Tomaž Brank VRTNARSTVO, CVETLIČARSTVO
Tomaž Brank, s.p.
Vabljeni in dobrodošli na
Vrtnariji: Vodice, Pot na Črno 3,
Cvetličarni: Tržaška c. 37, Ljubljana.
:
Kronika
ČRNA KRONIKA od 19. 6. 2008 do 15.8. 2008
Prometne nesreče:
v Zapogah je prišlo do prometne nesreče med voznikom osebnega avtomobila in kolesarko, ki se je v nesreči lahko telesno poškodovala;
na makadamski cesti med Poljem pri Vodicah in Skaručno je voznik osebnega avtomobila trčil v kolesarja, ki se je v nesreči lahko telesno poškodoval;
v Repnjah se je pripetila prometna nezgoda I. kategorije, v skladu z zakonskimi določili ZVCP smo odstopili od ogleda; v Vodicah smo obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zaletel v hišo in nato pobegnil s kraja nesreče.
Kriminaliteta:
v Polju obravnavali tatvino štirih okrasnih pokrovov s platišč osebnega avtomobila;
na Skaručni je bil na delovišču avtocestnega odseka Vodice-Šmartno odtujen delovni stroj znamke BOBCAT S250, bele barve; v Vodicah so z osebnega avtomobila odtujili obe registrski tablici LJ 33-0CU;
v Bukovici so neznanci iz rezervoarja za gorivo tovornega vozila odtujili gorivo;
v Bukovici je bilo s krivljenjem vrat vlomljeno v osebni avtomobil, iz vozila pa ni bilo odtujeno ničesar; v Vodicah obravnavali tatvino goriva na BS, kjer se je neznani voznik odpeljal, ne da bi storitev plačal;
v Repnjah obravnavali tatvino goriva iz rezervoarjev tovornih vozil;
na BS Agip v Vodicah je voznik osebnega avtomobila natočil gorivo in odpeljal, ne da bi plačal;
-	v Kosezah obravnavali tatvino osebnega avtomobila znamke renault 5, reg. št. LJ91-8ZR;
-	na Skaručni obravnavali vlom v osebni avtomobil in tatvino platnene torbe;
-	v koruznem polju v Vodicah našli nasad konoplje;
-	na BS Agip v Vodicah trikrat obravnavali tatvino goriva.
Javni red in mir:
-	v Utiku obravnavali intervencijo v zasebni hiši, kjer je bil kršitelj pridržan do streznitve, zaradi ponavljajočih kršitev pa mu je bil izrečen ukrep Prepovedi približevanja na razdaljo, manjšo od 100 metrov;
-	v Kosezah je zaradi opitosti obležal občan, ki je bil odpeljan z reševalnim vozilom - izdan mu bo plačilni nalog;
-	v Šinkovem Turnu obravnavali kršitev javnega reda in miru, kršitelju pa je bil izdan plačilni nalog.
Ostalo:
-	v Kosezah lovili pobegle konje, ki so bili z vozišča odstranjeni v domač hlev;
-	v Bukovici in okolici iskali pogrešano osebo, ki je bila najdena še isti dan;
-	v Vodicah iskali pogrešano osebo, ki je bila žal najdena mrtva;
-	v Bukovici iskali pogrešano osebo iz Repenj, ki je bila najdena živa in zdrava;
-	v vrtni lopi v Vesci je lastnik našel nove grablje, motiko in kosilnico na nitko znamke Tanaka;
-	na avtocesti Ljubljana-Kranj je pri cestninski postaji Torovo zagorel osebni avtomobil, požar pa so pogasili gasilci PGB Ljubljana.
Pisma bralcev
Praznovanje dneva državnosti v Zapogah
Na vsakem koraku poslušamo, da se ljudje ne znamo več drug drugemu nasmehniti, da nimamo več časa za druženje in prijeten klepet ob kavi.
Na praznik dneva državnosti smo Zapožani dokazali, da temu ni tako. S strani treh gasilk iz Zapog (Barbare, Rozalije in Irme) je prišla pobuda, da pripravimo vaške igre, na katerih bo lahko sodeloval vsak, ki ima željo po druženju in zabavi.
Ob 15. uri se nas je kljub vročini zbralo kar nekaj vaščanov. Igre so bile zelo pestre, predvsem pa takšne, da smo se lahko vsi zabavali in pokazali svoje zmožnosti, kot so, vlečenje vrvi, petje z orehi v ustih (zmagovalec si je napolnil usta z osmimi orehi z lupino in še vedno pel pesmico), ciljanje na gol, hoja po opeki, hoja na smučeh, hoja s hoduljami, mali nogomet, telemark skok in iskanje predmetov v mrvi. Slednja je požela največ smeha, vendar med nastopajočimi tudi največjo požrtvovalnost. Predstavljajte si, kako težko je ob taki vročini, ko si ves prepoten, brskati po mrvi in iskati "zaklad". Po igrah
je sledila še razglasitev in podelitev simboličnih nagrad.
Moramo pohvaliti naše otroke, ki so se v zelo velikem številu odzvali (tako kot vedno na prireditvah v naši vasi). Pohvale pa tudi nekoliko starejšim, vendar še vedno mladim po srcu, da so zbrali pogum in pristopili k igram.
Škoda, da se nas ni zbralo malo več -mogoče bo naslednjič, če ne bo tako vroče, udeležba številčnejša.
Organizacijski odbor
Pobarvanka
Zahvale / Oglasi
Ali si \elite delati v urejenem okolju? |elite imeti dolgoro;no varno prihodnost?
Smo mednarodno podjetje s 70-letno tradicijo, specializirano za proizvodnjo in razvoj klasičnega in z vrhunsko tehnologijo obdelanega netkanega tekstila ter večplastnih tekstilij za avtomobilsko, gradbeno in pohištveno industrijo. Zaradi povečanja obsega proizvodnje in širitve na novo lokacijo v Industrijski coni na Trati v Skofji Loki vabimo k sodelovanju kreativne, dinamične in samostojne osebe za delovno mesto,
upravljalec strojev
10 oseb za nadzor in vodenje procesnih linij -delo v proizvodnji, za nedolo;en ;as, delo poteka v izmenah.
Od vas pričakujemo;
-	vsaj IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri,
-	osnovno računalniško znanje,
-	natančnost in zanesljivost pri delu.
Nudimo vam;
-	dinamično delo in varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju,
-	možnost strokovnega izpopolnjevanja,
-	stimulativno plačo (povprečje za to delovno mesto je 1.220 EUR bruto),
-	nagrajevanje glede na dosežene rezultate,
-	možnosti napredovanja.
Če je ponudba vzbudila vašo pozornost, pošljite pisno prijavo z dokazili in kratkim življenjepisom najkasneje do 12. 9. 2008 na naslov- Filc, d.d., Slovenska c. 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru.
Za dodatne informacije glede zaposlitve pokličite na tel. (01) 724 70 00.
Ostra, temna črta je zarezala	Stojimo nemi in brez moči,
v življenje, da je postalo	da bi stopili onstran, kamor
pokrajina bolečine in žalosti.	so odšli najdražji. Nobena beseda
nas ne more več združiti, le misel, da je bilo z njimi nekoč lepo, naj pomaga tolažiti.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža in atija
CIRILA BURGARJA iz Vodic
se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ožjim sorodnikom, ki ste nama stali ob strani v teh težkih trenutkih, za vso pomoč in izrečene tolažilne besede. Hvala gasilcem iz okoliških prostovoljnih društev, policistom in skupini
vodnikov z reševalnimi psi, ki so organizirali reševalno akcijo. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Zupan, pogrebnemu zavodu Navček ter g. Lamovšku.
Žalujoči-žena Majda in hčerka Karmen
Vabilo na dan odprtih vrat
Atletska sekcija Partizan Medvode se predstavi- športni program za predšolske otroke "Žogica nogica",
-	športni program za 1. triado "Športne norčije",
-	program vadbe atletike,
-	predstavitev bodočih zvezd atletike iz občine Vodice.
Kdaj> 4. 9. 2008 ob 18.00. Kje> igri[;e O{ Vodice.
Vabljeni vsi otroci, najmlajši in tudi tisti, ki že veselo gulite šolske klopi, ter seveda njihovi starši.
Zahvala
Ob nedavnem neurju, ki nam je odkrilo streho in poškodovalo okolico, se zahvaljujemo vsem sosedom in gasilcem za pomoč, posebno pa Romanu Janharju za hitro reševanje poškodovane strehe.
Lepa hvala vsem Družina Simenc iz Vodic
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo prostovoljnim gasilcem Gasilskega društva Vodice in Gasilskega društva Bukovica-Utik za nesebično pomoč, ko nam je v nedeljo, 13. 7. 2008, močno neurje poškodovalo streho na hiši. Za hitro sanacijo strehe se zahvaljujemo Janezu Kranjcu, Branetu Kimovcu in njunima ekipama. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali.
Družina Nahtigal iz Vodic
Vremenski opis neurja 13. julija 2008
v Vodicah in okolici
Gregor Vertacnik, foto: Gregor Vertacnik
V	nedeljo popoldne, 13. julija, je številne kraje v Sloveniji prizadelo katastrofalno neurje z zelo močnim vetrom in točo. Tudi v občini Vodice se je neurje razdivjalo s polno močjo in povzročilo precej škode. Tako močno neurje, kot smo ga doživeli, je sicer v naših krajih izjemno redko, a ne tako presenetljivo, če upoštevamo vremensko situacijo tega dne. Čez dan je k nam pri tleh od jugozahoda dotekal vlažen in topel zrak, višje pa nekoliko hladnejši in v nekaterih plasteh bolj suh zrak. Izpolnjena sta bila oba ključna dejavnika za močne in dolgožive nevihte:
-	velika nestabilnost ozračja (vlažno in toplo v prizemni plasti, hladneje v srednji plasti troposfere);
-	močno vetrovno striženje oziroma spreminjanje hitrosti ali smeri vetra po višini (hitrost vetra je hitro naraščala z višino, pri tleh je bil jugozahodni veter šibek, na 3 km višine pa je pihal s hitrostjo 70 km/h).
Ob veliki nestabilnosti ozračja se zrak v kopastem oblaku hitro dviga, odvečna vodna para pa se izloča v obliki majhnih vodnih kapljic in ledenih kristalčkov.
V	nevihtnem oblaku sta območji dviganja in spuščanja, kar omogoča nastanek toče. Zrna toče, ki potujejo po oblaku navzgor in navzdol se pri trkih s kristalčki in kapljicami postopoma debelijo. Ko zrna dosežejo določeno velikost, sila teže premaga silo vzgonskega vetra in zrna
Nizki in temni oblaki naznanjajo hudo uro v Vodicah
padejo iz oblaka proti tlom. Običajno se toča na poti do tal stali, kadar pa je ozračje še posebej nestabilno in posledično vzgonski tok zelo močan (lahko doseže hitrost prek 100 km/h), lahko toča preseže velikost kokošjega jajca. Drugi od naštetih dejavnikov je pomemben za dolgoživost nevihte in pojasni dolg pas opustošenja v nedeljskem neurju -približno od Medvod do Prekmurja. Kadar je vetrovno striženje šibko, nevihta s padavinami zaduši sama sebe, saj s padavinami ohlajeni zrak preseka pot vlažnemu in toplemu zraku, ki priteka v nevihtni oblak in ga vzdržuje. Pri
močnejšem vetrovnem striženju sta območji dviganja in spuščanja daleč vsaksebi in iztok hladnega zraka iz nevihte preseka toka toplega in vlažnega zraka. Takšna nevihta lahko prepotuje ogromno razdaljo in živi več ur. Poleg tega se lahko v tem primeru pri spuščanju zraka iz nevihtnega oblaka z višin prenese velika hitrost vetra vse do tal. Na žalost je bil izpolnjen še tretji dejavnik, ki je skupaj s prej omenjenima odgovoren za razdejanje v številnih krajih. V nekaterih plasteh v spodnjem delu troposfere (do višine približno 5 km) je bil zrak dokaj suh. Ko se je iz nevihtnega oblaka usul
Slika 1.
Temperaturni potek na amaterski meteorološki postaji v Vodicah. Lepo je vidna dopoldanska otoplitev s i70C na 260C in nato strm padec do i80C v času neurja. Po neurju se je zjasnilo in Sonce je do 5. ure popoldne ogrelo zrak na 250C.
naliv, se je zrak v teh plasteh zaradi močnega izhlapevanja občutno ohladil (podobno kot se ohladijo mokra oblačila v suhem zraku). Tako ohlajena zračna masa je bila hladnejša in gostejša kot v okolici na enaki nadmorski višini in je začela pospešeno padati proti tlom, analogno padanju slapu. Proti tlom se je zrak spuščal z veliko hitrostjo tako v vodoravni smeri (zaradi močnega vetra v višinah) kot tudi navpični smeri; za opazovalca na tleh je zrak proti tlom padal poševno. Ko je ohlajena zračna masa zadela tla, se je razlila podobno, kot se razlije voda. To razlitje smo občutili kot izjemno močan nevihtni piš iz jugozahodne smeri, ki je ponekod presegel 100 km/h, podiral in ruval drevesa ter odkrival strehe. Vsaj na prvi pogled je zanimivo, da je v gozdovih več škode nastalo na zavetrnih kot na privetrnih straneh okoliških gričev (Hraški hrib, Koseški hrib in deloma tudi Repenjski hrib). Pojav lahko ponazorimo s tokom vode prek pregrade. Marsikdo je že opazoval prelivanje vode prek jezu in opazil, da doseže največjo hitrost nad in tik za pregrado. V našem primeru se je plast hladnega zraka, ki je naletela na grič, dvignila in zožila, s tem pa se je povečala hitrost toka oziroma vetra na grebenu. Na zavetrni strani griča je zrak še dodatno
Močan veter ni prizanesel niti drogovom električne napeljave
pospeševal proti vznožju ter tam dosegel največjo hitrost in povzročil največjo škodo (Hraše, pri Suhadolah). Podobno, le še huje kot pri nas, se je zgodilo v vasi Gozd nad Kamnikom, kjer je veter verjetno presegel hitrost 150 km/h. Podobno temu je prelivanje zraka ob burji prek Trnovskega gozda v Vipavsko dolino ali severnega fena prek Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, zlasti v pasu od Žirovnice do Cerkelj na Gorenjskem.
Na hudo neurje, ki se je začelo okoli 14.00, je kazala značilna oblačnost - vrtenje dela oblaka in zelo nizki oblaki, ki so nas prešli tik pred nalivom. Ob močnem nalivu je potegnil močan nevihtni piš, a je bil glavni udar vetra šele nekaj minut kasneje. Že po dobrih 10 minutah je dež oslabel, a v severnem delu Vodic je v tem času padlo okoli 30 mm dežja, kar se verjetno zgodi le enkrat vsakih nekaj deset let. Poleg tega se je v času neurja hitro ohladilo (slika 1).
Tako močan nevihtni piš, kot smo ga ob tokratnem neurju doživeli v naši občini, v slovenskem merilu pravzaprav ni tako redek pojav. Zadnji tak pojav večjega obsega je bil le teden dni prej na Trnovski planoti, o katerem pa mediji niso kaj dosti poročali. Močan nevihtni piš je razdejal tudi obsežno gozdnato območje na Jelovici 29. julija 2006, le nekaj km zračne razdalje od Vodic, v vaseh Klanec in Breg pri Komendi, pa so orkanski sunki nevihtnega
piša pustošili 22. junija 1996. Sicer je vsako leto nekaj neviht, ki podirajo drevesa in odkrivajo strehe. Kar loči zadnje neurje od ostalih, pa je velika razsežnost tega uničujočega pojava, saj je prizadel številna območja od Medvod do Prekmurja. V naši širši okolici, zlasti pod Karavankami, je zelo nevaren veter tudi karavanški fen, ki je nazadnje povzročil katastrofalno škodo od 9. do 11. februarja 1984. Poleg tega se v Sloveniji od časa do časa pojavi kakšen povečini dokaj šibek tornado; 23. avgusta 1986 pa je močan tornado opustošil nekaj sto metrov širok pas od Novega Sveta pri Hotedršici do Tomišlja južno od Ljubljane.
Viri>
-	svetovni splet, http://www.arl.noaa.gov/ready/amet.html:
-	svetovni splet, http://weather.uwyo.edu/upperair/europe.html:
-	Trontelj, M., 1997. Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja. Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana, 136 str.
Zelo močan nevihtni piš je uničil del gozda med Lokarjami in Poslovno cono Komenda