7903o 26. januar 1973 • Leto IX., št. 1 (173) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini Potrošniki velenjskega lignita bi radi dobili letos iz Velenja vsaj 4,6 milijona ton, to je za 800.000 ton lignita več, kot ga v tem letu načrtujejo naši rudarji. Povpraševanje po lignitu narašča iz leta v leto, tako da je rudnik v povsem drugačnem položaju kot je bil npr. pred sedmimi leti, ko premoga niso mogli prodati in so nujno morali zmanjšati proizvodnjo. V Velenju bi sicer radi zadovoljili vse kupce, zlasti še tiste, ki tudi v redu plačujejo, vendar pa, žal, v sedanjem položaju niso zmožni kaj več, čeprav delajo tudi domala ob vseh sobotah. Če bi rudnik pravočasno dobil potrebna sredstva za razvijanje proizvodnje, zlasti še kredite za modernizacijo, za nabavo več mehanizacije, bi bil položaj seveda precej drugačen. Zaradi pomanjkanja premoga se je znašla v nezavidljivem položaju tudi šo-štanjska elektrarna. Ta je praktično ostala brez zalog na svoji deponiji, med drugim tudi za to, ker poleti in jeseni ni imela potrebnih sredstev za nakup rezerv. Še redne dobave so lahko plačevali le z zamudo. Ker je zima čas, ko v rekah ni dosti vode, tako da morajo termoelektrarne proizvajali s polno paro, je ta stvar zelo neprijetna, lahko bi rekli tudi gospodarsko nesprejemljiva, če vso reč gledamo z vidika potrošnikov električne energije in narodnega gospodarstva. V času, ko so se nakopičili razni ekonomski problemi, so se pristojni očitno premalo brigali (ali pa niso imeli možnosti), da bi pravočasno vlagali potrebna sredstva za večanje proizvodnje premoga in tudi za zadostne zaloge pri elektrarni. Vsakemu laiku je jasno, da ni dovolj zgraditi samo elektrarne, pač pa je treba poskrbeti tudi za to, da bo imela dovolj premoga. Prav tu pa — tako se zdi — nekaj ni bilo v redu. Da bi šoštanjska elektrarna lahko obratovala v tem času z močjo 340 do 350 megavatov, je rudnik v zadnjem času povečal doba- ve v Šoštanj na okrog 9.000 ton dnevno, zagotovil pa tudi boljšo kakovost. Če upoštevamo, da v Velenju v tem mesecu nakopljejo dnevno okrog 13.500 ton lignita, gre dnevno dve tretjini proizvodnje po traku v Šoštanj. Za letošnje leto se je sicer rudnik obvezal, da bo poslal šoštanj ski elektrarni 2,3 milijona ton lignita, četrtino več kot v minulem letu. Pri tem moramo dodati, da je elektrarna sedaj že tudi boljši plačnik, čeprav stvari še niso čisto na tekočem, ker pač sama nima dovolj sredstev in je v dokaj nezavidljivem položaju. Pričakujejo, da se bo ta položaj letos izboljšal, sicer pa bomo videli. Zaradi povečane porabe v Šoštanju bo moral letos rudnik zmanjšati dobave drugim odjemalcem, pri tem tudi široki potrošnji za kurjavo. V enaki višini (o-krog 400.000 ton) pa bo ostal izvoz, predvsem v Avstrijo, ker jih veže trdna srednjeročna pogodba. Avstrijci so ob sklenitvi te pogodbe rudniku dali tudi posojilo v višini 20 milijonov šilingov. To je bilo v času, ko so bila rudniku ta sredstva zelo dobrodošla. Prebivalci od Topolšice, preko Šoštanja do Gore Oljke so vznemirjeni zaradi vse večje koncentracije plinov in pepela, ki jih vsak dan ogroža iz termoelektrarne. Z gradnjo TE IV se ta problem še povečuje, zato že zdaj opozarjajo urbaniste in vodstvo občine. Strokovnjaki že raziskujejo ozračje (fotografija). Več o tem na 3. strani DOBILI SO PRAPOR XIV. DIVIZIJE Pionirji iz velenjske ob- zveze pionirjev Jugoslavije, čine so 27. decembra lani Osrednja prireditev je bila praznovali 30-obletnico v domu kulture. Proslave so se udeležili predstavniki vseh pionirskih odredov. Večina pionirskih odredov je prejelo značko »tisoč radosti«. Pionirji z osnovne šole Miha Pintar-Toledo pa so poleg značke dobili v trajno last še prehodni prapor XIV. divizije. Tega so pionirji iz te šole osvojili že tretjič zapovrstjo. Z levo roko v desni žep Kaj pomeni turizem za naše gospodarstvo smo že tolikokrat slišali, da je odveč vsaka beseda. Prav zato, ker se zavedamo, kaj in kako je s turizmom, smo med drugim skoraj vsi Slovenci sprejeli akcijo »Leto kvalitete«, s čimer bi naj vzpodbudili tudi in predvsem gostinstvo, h kvalitetnejšemu delu. Kot kaže, so pri tem najdlje šli naši sosedi, Celjani, Kaže, da so takoj po tej akciji potegnili ločnico med »letno« in »zimsko« sezono. Medtem, ko se drugje na vse kriplje trudijo za čim večji priliv gostov, so oni patentirali svojevrstno odločitev in čez nedeljo zaprli vse pomembnejše lokale. Tako so ubili dve muhi na en mah: preutrujeni gostinski delavci imajo Božji dan prost, medtem pa lahko opazujejo, kako nebogljeni turisti tavajo po Belem Celju, iščoč topel prostor za malico, ki jo morajo prinesti s sabo... PREMOG-TO JE VPRAŠANJE OBRATOVANJE ŠOŠTANJSKE ELEKTRARNE ODVISNO OD DNEVNIH KOLIČIN DOBAV PREMOGA ZDAJ PRVA LETOŠNJA UGODNOST v VELEBLAGOVNICI RAZPRODAJA ZIMSKE KONFEKCIJE IN OBUTVE odstotno nama Velenje DO 31. JANUARJA 1973 PRODAJNIH CEN ZNIŽANJE u • Sadat na obisku pri nas — 12. januarja je prispel na obisk v Jugoslavijo egiptovski predsednik Anvar el Sadat. S predsednikom Titom sta se pogovarjala o aktualnem mednarodnem položaju in posebej o prizadevanjih Egipta za rešitev bližnjevzhodne krize. • Predsednik Tito je v Miločeru silvestroval skupaj z najvišjimi predstavniki ZK in oblasti. 3. januarja je obiskal Ulcinj, naše najjužnejše mesto ob Jadranu, kjer se je zanimal za razvoj turizma. Na sliki je skupaj z Vesno Vulovič, preživelo stevardeso ponesrečenega jato-vega letala. SPOMINSKA ODLIČJA GORENJA V znak priznanja za prizadevanje pri razvoju samoupravljanja, utrjevanju vloge delavskega razreda in pospeševanju integracijskih procesov v gospodarstvu, so predstavniki samoupravnih organov in kolektiva Gorenje izročili 28. decembra lani v Ljubljani spominsko odličje in plaketo Gorenja predsedniku centralnega komiteja ZKS Francetu Popitu. Spominsko odličje pa je kolektiv Gorenja podelil tudi predsedniku velenjske občine Nestlu Žganku. Ta je priznanje prejel za dolgoletno požrtvovalno in kreativno delo pri razvoju mesta in občine Velenje, posebej še za napore pri pospeševanju gospodarske rasti in družbenega stan- darda, kar je ustvarjalo bistvene pogoje za uspešno rast delovnega kolektiva Gorenje. Politični sekretar komiteja občinske konference ZKS Franc Korun je priznanje dobil za požrtvovalno in nesebično delo ter za pomemben prispevek pri razvijanju družbenopolitičnih in samoupravnih odnosov in za utrjevanje vloge delavskega razreda v velenjski občini, posebej pa še v delovnem kolektivu Gorenje. Spominsko odličje je dobil tudi generalni direktor Gorenja Ivan Atelšek, ki je na čelu tega podjetja že več kot devetnajst let. Odličje je dobil za izreden delovni prispevek pri razvoju podjetja in utrjevanju delavskega samoupravljanja. Revolucija treh dolin Nestl Žgank, Franjo Korun in Ivan Atelšek po sprejetju spominskih odličij tovarne Gorenje Festival amaterskega filma Sredi decembra je bil v Velenju prvi klubski festival amaterskega filma, ki ga je pripravil kino klub tovarne Gorenje. Čeprav klub deluje dobro leto, so prikazali sadove enoletnega uspešnega dela. Na festivalu so člani kluba zavrteli štirinajst kratkih filmov, ki jih je izbrala strokovna žirija znanih kritikov, novinarjev in drugih ustvarjalnih umetnikov. Sedem filmov je prejelo tudi priznanja in nagrade. Najvišjo oceno strokovne žirije in tudi nagrado ob- 2 IN= nas čas činstva je dobil dokumentarni film »Rekord«. Avtor Stane Hafner je z odličnim scenarijem posnel atleta Romana Lešeka. V zvrsti žanrov je film »Utrip« dosegel najvišjo oceno. Avtor Miro Kermelj je prejel še posebno priznanje za režijo in montažo. Zorko Kotnik je predstavil serijo potopisnih filmov. Njegov film »A-tene« pa je prejel tudi najvišjo oceno. Nada Dolenc je predstavila edini igrani film »Spoznanje«, žirija je prisodila drugo mesto. Organizacija prvega klubskega festivala amaterskega filma je bila dobra. Čeprav so filme vrteli le štiri ure, so gledalci vsak film posebej nagradili z aplavzom. V teh dneh je začela s poskusnim obratovanjem največja in najmodernejša tovarna iveric v državi. Gre za novo tovarno na Oti-škem vrhu pri Slovenjem Gradcu, ki so jo zgradili LIP, GG, Slovenijales in zunanji partner. Investicija je za koroško regijo nepojmljiva, saj so bili tamkaj dsolej navajeni podobnih naložb le v Železarno in rudnik. Ta skupna naložba je potegnila za sabo še druge. Poleg rekonstrukcij in izpopolnjevanj tehnoloških postopkov v obstoječih lesnoindustrijskih obratih tega območja so v glavnem že uspeli vso proizvodnjo pri- lagoditi novi tovarni. Ugotovili so, da lahko ustvarjajo največji dohodek le z finalizacijo proizvodnje. Poleg tega pa so pred zaključkom razprave o združitvi LIP in GG. Istočasno teko tudi priprave za nadaljevanje združevanj lesne industrije tega konca in Dravske doline. Če bo to koroškim gospodarstvenikom uspelo, bo regija pridobila velikana, ki bo nujno pospešil preobrazbo treh dolin, oziroma štirih občin. Pri tem je nevsakdanje za naše razmere to, da do združevanja prihaja iz ekonomskih in ne drugih razlogov. Zgledi vlečejo. Večja zavzetost za delo Pred nedavnim so se zbrali na letni konferenci mladinci elektrotehniške šole, ki deluje v šolskem centru Velenje že tretje leto. Mladi so sprejeli delovni načrt za letos. Vso skrb bodo posvetili boljšemu učnemu uspehu, pomagali bodo slabšim dijakom, sodelovali v kulturnem in športnem društvu ter pritegnili še več mladincev v marksistični krožek. Želijo tudi, da bi se vsaj iz vsakega razreda po eden vpisal v politično šolo. Osrednja naloga mladih na tej šoli pa bo večja zavzetost za učenje. Medraz-redno tekmovanje do konca leta bo prav gotovo pripomoglo, da bo učni uspeh boljši. Zadnje dni po svetu • Vietnam ponovno pod točo bomb — Takoj po novem letu so ameriška letala obnovila bombardiranje se-vernovietnamskega ozemlja. Prenehanje napadov je torej trajalo le 48 ur. Iz poročil je sicer težko razbrati pravi položaj, ker si poročila nasprotujejo, vendar kaže, da hočejo Amerikanci uničiti celo največja mesta. Hanoi se spreminja v »mesto smrti«. Svet je pod vtisom najnovejše vesti. Richard Nixon je 23. januarja sporočil, da so podpisali sporazum o prekinitvi sovražnosti v Vietnamu. Te so ustavljene v nedeljo ob osmih po saigonskem času. • V Kairu zaprta univerza — Zaradi izbruha šteden-tovskih demonstracij so oblasti zaprle univerzo in visoke šole. Študentje so kritizirali vlado in zahtevali hitrejšo rešitev bližnjevzhodne krize. Kaže, da številni tuji vplivi najdejo ugodna tla ravno med študenti. • Nadškof Makarios je za sedaj edini kandidat — 18. februarja bodo predvidoma volitve za predsednika ciprske republike. Kot kaže, nadškof Makarios predvidoma ne bo imel tekmeca. • Se bodo stavke v Italiji nadaljevale? — Jeseni 1972 je bilo sicer manj stavk v Italiji kot poleti, toda sindikati napovedujejo vrsto stavk pozimi. Sindikati predvsem zahtevajo ureditev delavskih zahtev z delodajalci v okviru pravkaršnjega obnavljanja kolektivnih pogodb in drugič, zahtevajo od vlade izvedbo socialnih reform (zdravstvo, šolstvo, delavska stanovanja). • Nove pogodbe med SZ in Kubo — 5. januarja so predstavniki SZ in Kube podpisali pet novih pogodb, ki naj bi omogočile uresničitev dolgoročnega načrta razvoja s stabilizacijo kubanskega gospodarstva. • Venezuela, Argentina in Mehika se želijo vključiti v Andski pakt« — Te države so izrazile pripravljenost vstopiti v to organizacijo. S tem bi dosedanja gospodarska skupnost, ki že združuje Čile, Peru, Kolumbijo, Ekvador in Bolivijo postala najpomembnejša v Latinski Ameriki. • Novi boji med Sirijo in Izraelom — Podobno kot 21. novembra lani so se 8. januarja vneli srditi spopadi med sirsko in izraelsko vojsko, v kateri so sodelovala letala, tanki in topništvo. • Sadat odpotoval v Libijo — Egiptovski predsednik Anvar el Sadat se je v Tripoliju sešel z libijskim predsednikom polkovnikom Moamerjem el Gadafijem in se pogovarjal o položaju v arabski federaciji in o položaju na sirijsko izraelski meji ter o konkretnih ukrepih za združitev Egipta in Libje. • Sestanek Pompidou — Brežnjev — Francoski predsednik Georges Pompidou se je sestal z generalnim sekretarjem KP SZ Leonidom Brežnjevim v majhni vasi 20 km proč od glavnega mesta Belorusije, Minska. Pogovarjala sta se o sodelovanju med obema državama in o položaju v Evropi. • Uspeh premiera Mintoffa — Malteški premier Mintoff je pred mesecem zahteval povišanje letne najemnine za oporišča NATO pakta na tem otoku za 10 %. Vse članice, razen Velike Britanije, so v predlog privolile. • Golda Mcir v Parizu — Udeležila se je zasedanja socialistične internacionale ne oziraje se na opozorila predsednika Pompidouja, da bi to pomenilo vmešavanje v notranje zadeve Francije. ...in domovini • Prva slovenska avtocesta — Tik pred novim letom je bila uradno odprta prva etapa, slovenske hitre ceste od Vrhnike do Postojne. 32 km prve domače avtoceste so gradili 30 mesecev. Pri tem so sodelovala skoraj vsa jugoslovanska gradbena podjetja. • Predsednik republike Josip Broz Tito obiskal Črno goro — 29. decembra 1972 se je sestal s političnim aktivom Črne gore, kjer je tekla beseda največ o uresničevanju stališč iz pisma, o gospodarskem položaju, standardu delavcev in o izvajanju ustavnih dopolnil. • Stanarine nespremenjene — Kljub temu, da je skupnost slovenskih občin v decembru lani na zasedanju v Velenju sklenila, da se naj stanarine v letu 1973 povečajo za 70 %>, so z novim letom ostale nespremenjene. To zaradi tega, ker še vedno velja odlok zvezne vlade o maksimiranju cen vseh proizvodov, storitev ter stanarin. Kaže, da ta odlok ni bil preklican zato, ker so sredi decembra lani zamrznili osebni dohodki. • Okoli 460 milijonov dolarjev deviznega dohodka od turizma — Narodna banka Jugoslavije je sporočila, da bo dohodek od turizma v letu 1972 okoli 460 milijonov dolarjev, kar je zelo prijetno presenečenje. Ti podatki slonijo na izračunu za 11 mesecev in na približni oceni za mesec december. Poleg tega pa vemo, da skoraj vsak tuji turist prinese v Jugoslavijo 500 novih dinarjev, kar znaša dodatno 150 milijonov dolarjev (v dinarjih) dohodka. Turistična bera je bila torej izredno ugodna. • Večja posojila — ZIS je izdal uredbo o potrošniških posojilih, s katero je ukinil limite, ki so veljali doslej. Občani se bodo lahko zadolžili do tretjine mesečnih osebnih dohodkov. Za nakup avtomobilov bodo večji krediti in odplačilni roki daljši kot za ostale vrste blaga. • X. kongres ZKJ bo spomladi 1974 — Odbor za pripravo X. kongresa ZKJ pripravlja besedilo predloga izhodišč, ki jih bodo komunisti še pred kongresom obravnavali. Pred jugoslovanskim kongresom bodo kongresi republik in konference ZK avtonomnih pokrajin. ŠOŠTANJ NE SME POSTATI DRUGO TRBOVLJE PREBIVALCI OD TOPOLŠICE, PREKO ŠOŠTANJA DO GORE OLJKE SO VZNEMIRJENI ZARADI VSE VEČJE KONCENTRACIJE PLINOV IN PEPELA, KI JIH OGROŽA VSAK DAN IZ TERMOELEKTRARNE. Z GRADNJO TE IV. SE TA PROBLEM ŠE POVEČUJE, ZATO ŽE ZDAJ OPOZARJAJO URBANISTE IN VODSTVO OBČINE. šaleška dolina, predvsem pa prebivalstvo Šoštanja in okolice, ne bi imelo nič proti gradnji TE IV, če bi strokovnjaki zagotovili in v rcsnici vse ukrenili, da ne bi prišlo do onesnaženja ozračja in narave. Tako pa že TE III po enoletnem obratovanju spreminja pogoje življenja tega območja. Zdaj, ob pripravah urbanističnega razvoja do leta 1980 je priložnost, da problem rešijo. Vse več je glasov, da normalno življenje v Šoštanju več ni nio-goče. Ali bo zato življenje v Šoštanju izumrlo? Danes ni več nobena skrivnost, da je Termoelektrarna v masičem spremenila življenjske pogoje velikega dela doline. Sem sodi onesnaženje zraka, zaradi česar izumira flora in fauna, še bolj pa strah ljudi, da bo to onesnaženje bistveno vplivalo na njihovo zdravje. Očitno je namreč, da je dokazano že v krajih, kjer podobne termoelektrarne obratujejo dalj časa, da bodo velike količine strupenih plinov in še večje količine pepela ogrozile normalno življenje. ne obvarovati ozračje velikih količin strupenih plinov, predvsem pa pepela. Za primer navajamo, da je novo zapadli sneg že po nekaj urah — postal črn zaradi pepela iz termoelektrarne. ŽE SEDAJ JE NEVZDRŽNO OBVESTILO GIMNAZIJE Obveščamo, da so v tekočem šolskem letu vsak prvi ponedeljek v mesecu od 17. do 18. ure skupne govorilne ure za starše. Poleg tega pa termoelektrarna v Šoštanju povzroča prebivalstvu še druge skrbi, s katerimi niti strokovnjaki niso računali. Občani namreč ugotavljajo, da se je v Šoštanju in okolici spremenilo tudi razmerje padavin. Tako ob nizkem tlaku v Šoštanju nenehno rosi, ker se ohlajeni hlapi iz velikih hladilnih naprav v obliki padavin sesedajo na zemljo, šoštanjčani dobe sneg že v času, ko ga drugje niti ne pričakujejo. Poledice ogrožajo promet in povzročajo na desetine hudih prometnih nesreč. Poleg tega je očitno, da čistilne naprave niso sposob- V teh dneh, ko so v teku priprave in načrtovanje novega urbanističnega razvo-ja^do 1980. leta, šoštanjčani in prebivalci okolice poskušajo na vsa ta dejstva opozoriti načrtovalce tega razvoja, predvsem pa strokovnjake. Pri tem navajajo, da se bo z izgradnjo TE IV to stanje še poslabšalo. V neposredni bližini termoelektrarne je rekreacijski center s kopališči. Poleg bi naj zgradili moderen hotel, zatem kulturni dom, veliko trgovsko hišo in še marsikaj. Gre za velike naložbe, ki so ob navedenih pogojih vprašljive, šoštanjčani se namreč u-pravičeno boje, da že v sedanjih pogojih pri njih ni možno normalno življenje. Z izgradnjo nove TE IV pa bodo ti pogoji še slabši. Zato niso redki predlogi, da bi naj mesto izumrlo, živelj pa bi preselili. Toda to niso mačje solze. Občani velenjske občine razumejo potrebe slovenskega gospodarstva po električni energiji, vendar se pri tem upravičeno sprašujejo, če morajo prav oni plačati pri tem levji delež. Očitno je namreč, da kolektiv termoelektrarne zaradi velikih investicijskih naložb ne more prispevati zanj določenega deleža k razvoju občine. Zato se pogosto sprašujejo, če je o-portuno, da razvoj gospodarstva občine že vrsto let sloni v glavnem le na ramenih kolektiva rudnika in Gorenja, medtem ko termoelektrarna rešuje vseslovenske probleme. Po drugi strani pa povzroča toliko škode. Vodstvo občine namreč dobiva vse več pritožb. Ko so strokovnjaki občine začeli pritožbe raziskovati, so ugotovili, da se občani u-pravičeno pritožujejo. Poslušaj mo, kaj o tem pravijo- ... Marija Brglez, višji sanitarni tehnik, sinitarni inšpektor občine: »Posledice škodljivih plinov, predvsem žveplovih oksidov, so očitne na območju Loma, Topolšice, Šoštanja in vse tja do Gore Oljke. Ogrožena je flora in fauna, predvsem pa zdravje ljudi. To stanje je kritično in že zdaj terja energične ukrepe. Poglejte samo en primer: vsa gospodinjstva Loma se o-skrbujejo z deževnico. Po obratovanju TE III so v njej našli mnogo pepela.« Pokaže nam cel kup pritožb. Sicer pa poslušajmo, kaj pravijo ljudje, ki smo jih o tem problemu sami povprašali: Dušan Kukovec: »Dimne naprave so sicer speljane visoko, vendar se ob nizkem tlaku plini tako skon-centrirajo ob tleh, da človeka kar duši. Sliši se neverjetno, vendar sem od-krii pepel celo na obronkih Pohorja, kamor ga je zanesel veter. Stanje je že zdaj kritično, kakšno pa šele bo po dograditvi TE IV. To ni- so enostavne zadeve, zato morajo strokovnjaki o tem že zdaj razmišljati in ukrepati.« Alojz Prebil: »Po obratovanju TE III se je bistveno spremenilo počutje v kraju. Najhuje je na jesen in v zimskem času. Tu je ogromno vlage in z njo saj. Zanima me, če kdo spremlja razvoj bolezni dihal, saj strupeni plini nujno ogrožajo zdravje. Kdo bo to plačal?« ŠOŠTANJ V TEH OKOLIŠČINAH NIMA PERSPEKTIVE Rudolf Kurnik: »V tem času te plini prav dušijo. Po dograditvi novih postro-jenj več ne bo za vzdržati. Pepela je toliko, da je sneg črn, kar lahko sami vidite. In to nenehno rosenje. Šoštanj je bil nekoč prijetno mesto, zdaj pa mora.« Anton Kovač: »Bojim se, da bomo doživeli podobno usodo, kot so jo v Štorah, ko bodo začeli z raziskavami o boleznih. Najbolje bi bilo mesto izseliti, vendar gre za veliko območje, to pa bi zahtevalo ogromno sredstev. Nekaj bodo morali ukreniti, in to hitro.« To je le nekaj značilnih odgovorov občanov. Pogovarjali pa smo se še s celo vrsto drugih, katerih odgovori so podobni, vsi pa so enako zaskrbljujoči. Za ilustracijo naj povemo, da že zdaj termoelektrarna porabi na dan 12.000 ton premoga. Torej okrog 1.200 vagonov lignita, ki po uporabi pušča okrog 20 % pepela. Če ne bi delovale čistilne naprave, bi vsako uro bilo v ozračju okrog 36 ton pepela. To se tudi včasih zgodi, ko pride do okvar ali drugih napak. Po vsem tem je mnogo jasnejše, zakaj toliko očitkov in strahu pred novo termoelektrarno. Tehnična komisija Skupnosti za varstvo okolja Slovenije je občinski skupščini v Velenju poslala dvoje vprašanj s tem v zvezi. Ob izdaji mnenja Skupnosti za varstvo okolja, ki ga investitorji potrebujejo za lokacijsko razpravo o TE IV, so skupščino prosili, da naj družbenopolitičnim organizacijam na območju občine posredujejo vprašanje: »Ali so se prebivalci okolice TE III že kdaj pritožili zaradi povečane koncentracije žveplenih plinov in mo- V GORENJU PRVI DVAJSETLETNIM Delavski svet podjetja Gorenje Velenje je sprejel pravilnik o spominskih nagradah in spominskih značkah * Letos so spominsko značko prvič dobili delavci, ki so v podjetju zaposleni žc dvajset let • Spominsko nagrado za neprekinjeno desetletno delo v podjetju pa je dobilo 68 Gorenjčanov. Prvi nosilci spominske značke Gorenja so Zdravko Satlcr in Anton Orešnik iz enote Gorenje ter Anton Lesjak in Konrad Vogrinc iz enote Lesna. Spominsko nagrado za neprekinjeno desetletno delo v podjetju so dobili Elizabeta Čas, Franc Šibanc, Ana Škrbot, Ana Škrlin, Pavla Špeh, Marija Štimu-lak, Janez Žlendar, Frančiška Ajnik, Pavla Amon, Antonija Anžej, Ana Bro-dej, Oto Cokan, Slavka Dolar, Marija Drofelnik, Vla-sta Drolc, Vera Fekner, Frančiška Feužer, Štefanija Flis, Helena Flis, Franc Gerl, Stanko Glojek, Elza Gričar, Tone Hren, Bernarda Hrnčič, Dragomir Ivezič, Malvina Jamnik, Miroslava Jelenko, Jože Jeršič, Edel-truda Kasesnik, Matilda Kočevar, Jože Kralj, Janez Kramerj Antonija Lorbek, Kari Lukanec, Frančiška Luskavec, Zvonimir Lužar, Jelka Malovšek, Neža Mar-guč, Marija Medved, Peter Mijoč, Jože Mirt, Jožef O-bran, Ivan Ocepek, Ivan Perger, Rozika Pirečnik, Pavla Pirmanšek, Ciril Podkrižnik, Marija Pofek, LJUDJE OKROG HLADILNIKOV rebitne škode na vegetaciji ter znižanja talne vode?« Drugo vprašanje pa glasi: »Ali je predvideno, da bo deponija pepela ogrozila plodno zemljo, če je, ali je predvideno, da se odloženi pepel pokrije z zemljo ali ponovno ozeleni?« In kaj mislijo urbanisti, oziroma načrtovalci urbanističnega razvoja, o katerem smo uvodoma govorili? O tem smo se pogovarjali z inž. arh. Tatjano šmi-dovo, inšpektorico za urbanizem pri skupščini občine: »Gradnjo imamo predvideno že z regionalnim planom, zato z urbanističnega vidika ni nobenih zadržkov. Ker pa bo TE IV povzročila še dodatne probleme, je po mojem mnenju potrebno v čim krajšem času izdelati študije o vplivih termoelektrarne na bližnjo in daljno okolico. To mora biti osnova za nadaljnje delo. Prepričana sem, da je treba zgraditi nadomestne objekte, ki bodo locirani na vplivno območje termoelektrarne. Zveni kruto, vendar Šoštanj kot mesto v teh okoliščinah nima perspektive. Mi mislimo, da zato nima smisla graditi kulturni dom, nov hotel in velikih trgovskih objektov, niti investirati v objekte družbenega standarda...« RAZPRAVE NAJ RAZJASNIJO Inž. arh. Tatjana Šmid Anton Kovač Inž. Alojz Prebil Marija Brglez Rudolf Kurnik Iz vsega tega je jasno, da bodo razprave o urbanističnem razvoju tega dela doline kaj žgoče. Tako je tudi prav, saj ne more nihče zahtevati od občanov, da že poleg omenjenih žrtev zdaj dovolijo ogrožanje svojega obstoja. Kajti, če ne bodo strokovnjake pravočasno o-pozorili na vse te probleme, se lahko zgodi, da bo Šoštanj doživel usodo Trbovelj ali pa še kaj hujše. Obenem pa strokovnjake s tem obvezujejo na iskanje druge rešitve, ki bo po vsej verjetnosti nujna, da bo namreč mesto počasi odmrlo in se preselilo v drugo okolje. Ludvik Polak, Danica Puc, Marija Rat, Milan Rems, Dragica Repenšek, Mihaela Repolusk, Franc Sevčnikar, Kristina Skok, Margareta Stropnik, Dragica Svetko, Ljudmila Vrtačnik, Josip Vidali, Cecilija Vodovnik, Štefan Vidonja in Anton Zlovše — vsi iz enote Gorenje ter Srečko Brecko, I-van Kugonič, Vladimir Na-raločnik, Matilda Naraloč-nik in Djordje Piano iz e-note Lesna. Spominske nagrade ročne ure so vsem podelili na slovesnosti ob novem letu. V Gorenju se zavedajo, da so izročena priznanja le pozornost ob delovnem jubileju vsakega posameznika. Dobro vedo, da so člani kolektiva zaslužili mnogo več. Prav vsem pa so spominska priznanja gotovo spodbuda za nadaljnje delo in drag spomin. Poziv mladim dopisnikom Pred nekaj meseci smo vse mlade dopisnike obvestili, da imamo v Šaleškem rudarju na voljo celo stran za njihove prispevke. Nekaj časa je bila stran napolnjena z vašimi prispevki, sedaj pa je teh čedalje manj. Pri občinski konferenci zveze mladine imamo namreč aktiv mladih novinarjev. Ta želi, da bi v Šaleškem rudarju bilo čimveč napisanega o delu in življenju mladine. Aktiv tudi želi, da bi vsi dopisniki organizirano sodelovali. Zato vabi vse mlade, ki imajo veselje do pisanja, da se zglasijo v pisarni občinske konference ZMS (pisarna je v občinski skupščini — V. nadstropje), kjer bi se pogovorili o skupnem sodelovanju. Aktiv mladih novinarjev Fantje, pripravite denar 21 gimnazijcev sprejetih v ZK Pred novim letom so v Zvezo komunistov sprejeli 21 dijakov velenjske gimnazije. Na svečanem sprejemu je novo sprejete mlade komuniste pozdravil Franjo Korun, sekretar komiteja občinske konference ZK Velenje. Dijake velenjske gimnazije, ki so postali komunisti, čakajo sedaj nove odgovorne naloge. Vendar pa se vsi zavedajo svoje vloge v današnji družbi. Po sprejemu so trije novo sprejeti komunisti takole povedali: • Srečko šušteršič: V ZK sem vstopil zato, ker je to napredna organizacija, ki formira še boljšo in pravičnejšo družbo. Potrebno je, da bi se v ZK vključilo več mladih. Tovariš Tito je v zaključnem govorni na tretji konferenci ZKJ dejal, da se komunistom ni potrebno ničesar bati. S tem je mislil, da je zveza komunistov, kljub nekaterim sedanjim pretresom, še vedno močna in da je močna tudi zato, ker vanjo zaupa mlada generacija. • Duška Tizmonar: Ze dolgo se zanimam za marksizem, spoznala pa sem tudi, da se vedno ne da živeti med dvema svetovnima nazoroma. Naloga mladih komunistov je, da pomagajo pri delu starejšim in so vključeni v gradnjo našega samoupravnega socialističnega sistema. Zdi pa se mi, da je mladina premalo zainteresirana, ker ni dovolj seznanjena s sedanjimi dogodki. • Leopold Rezar: Glavni vzrok, da sem vstopil v ZK je moja i-deološka pripadnost marksizmu. Z nalogami, ki me sedaj čakajo, sem dokaj dobro seznanjen. Tako mislijo trije mladi komunisti. Najbrž pa bi podobno odgovorili tudi vsi ostali. Redko katera vas se lahko ponaša z ljudskimi običaji iz starih dni. Napredek prihaja tudi v najbolj odročno vasico, ljudje, ki v njej žive, pa pozabljajo na navade svojih prednikov. Gaberke pri Šoštanju so raztreseno naselje. Ljudje hodijo na delo v tovarne, rudnik in tudi v urade. V vas vodi asfaltirana cesta, vaščani so napeljali vodovod, olepšali svoje domove in uredili še mnoge druge stvari. Ob vsej tej posodobitvi pa kljub temu niso pozabili na nekdanje ljudske običaje. Zanje poskrbijo domači fantje, ko se može dekleta iz vasi. Po starih vaških zakonih imajo pravico do deklet iz Gaberk le domači fantje. Fantovsko starešinstvo pa lahko sklene tudi drugače. Dekle iz Gaberk odstopijo proti primerni odškodnini ženinu iz drugega kraja. Temu pravijo v vasi šranga-nje. Gaberški fantje se sesta-nejo, zasedajo in odločijo. Težkih src odstopijo ženinu nevesto iz njihovega kraja. Odškodnina zanjo pa znaša v teh časih splošnih podražitev najmanj 200 tisoč starih tisočakov. Ko tako sklenejo, pošljejo pismeno obvestilo ženinu. Na predvečr poroke postavijo fantje slavolok pred nevestino hišo. Drugi dan pa se vsi pražnje oblečejo, navežejo rdeče rute, pripnejo nageljne in postavijo zaporo, ki jo imenujejo šranga. Tako pripravljeni in v zasedi, pa čeprav je mraz, čakajo na svatbeni sprevod. Okoli fantov se zbero vsi vaščani. Razpoloženje od trenutka do trenutka prekipeva. Višek pa doseže takrat, ko se v spremstvu svatov in prič pripeljeta ženin in nevesta Šranganje v Gaberkah Gimnazijski klub OZN Na velenjski gimnaziji imamo klub OZN. Predsednik je Jože Hudales. Njemu sem postavila nekaj vprašanj. M šp n P |f BLAGOVNICE Tale ženin je moral za ga-berško dekle odšteti 200 starih tisočakov — domače dekle. Najprej se oglasijo muzikantje s poskočnimi vižami. Pred sprevod se postavi fantovski starešina, ki so ga fantje izbrali za to priliko. Nevesti in ženinu zaželi dobrodošlico in razloži zakaj so se gaberški fantje zbrali pred šrango. Nato sledijo pogajanja. Začetna cena je dvajset starih milijonov. Kar precejšnja vsota za mladega ženina... Po pogajanjih in ob številnih ugankah pa fantje le popustijo in izročijo ženinu ga-berško dekle. Vsi skupaj se odpeljejo skozi Šoštanj pred matični urad, kjer svata skozi fantovski špalir odideta pred matičarja. Fantje, ko se boste odločili za gaberško dekle, pripravite denar. Sranganja domači fantje ne bodo opustili... lJ/,7A>J/,r \iJlMlJl.Ml'/>l \/Z/w\I/-V,/ lJ! m hip. m* m Irk itd M SMS m tJifi I)M IfH m • Kako deluje naš klub OZN? Pravzaprav smo resno začeli delati šele letos, ko smo pritegnili dovolj članov, da klub lahko sploh obstaja. Osnovna značilnost našega kluba je študijski način dela. Menimo, da je ta oblika za srednješolske klube najbolj primerna, ker navaja posameznika k samostojnemu proučevanju vprašanj v mednarodnih odnosih in tudi procesov v naši družbi. Člani kluba se sestajamo mesečno, pregledamo najvažnejše zadnje politične dogodke, zatem pa poslušamo kratek referat. Temo izberemo na prejšnjem sestanku, tako da se lahko 4 l\= nn^šjF. člani kluba z vsebino že poprej seznanijo. Le tako lahko tvorno sodelujejo v razpravi. • Katere so glavne naloge? Prav gotovo želimo v naš klub vključiti čim več gimnazijcev. S tem bomo še bolj popestrili delo. Namen klubov OZN je, da širijo med mladino ideale o miru. Nadaljnja naloga pa se bolj nanaša na proučevanje. Zato bomo proučili bolj kompleksne politične probleme, ki danes v veliki meri vplivajo na mednarodne odnose. Važna naloga pri delu našega kluba je, da se bomo bolj povezali z drugimi srednješolskimi klubi OZN v Sloveniji. • Se v vaš klub OZN vključuje dovolj dijakov? Ne. Mogoče je vzrok v tem, da še ne poznajo namena in vloge klubov OZN. M. Vovk m i it * ip up i i n n ii '0 fe? ■/zis&mmii VELENJE nudijo do 31. januarja 1973 v razprodaji popust od 20 do 30 % za ZIMSKO KONFEKCIJO IN OBUTEV m ISž bM M & li m i iffA m w trn Wčs m Š&8S mi. S® i-S® m r~ RESTAVRACIJA JEZERO začne redno obratovati v četrtek, 1. februarja 1973 Odprta bo od 8. do 24. ure MED PRVIMI SREDNJIH DELAVSKIH UNIVERZ V SLOVENIJI r~ Informativni vestnik Zveze delavskih univerz Slovenije je objavil nekaj statističnih podatkov o delavskih univerzah v Sloveniji. Podatki so zanimivi tudi za delavsko univerzo v Velenju, ker prikazujejo stvarno dejavnost in položaj naše edine občinske ustanove za izobraževanje odraslih. • Restavracijo JEZERO smo preuredili in posodobili. S preureditvijo smo želeli doseči večje in boljše udobje za vas, in upamo, da smo to delno dosegli. Naša želja je, da poskrbimo za vašo udobnost. • Za vaše razvedrilo bo v restavraciji JEZERO glasba vsak dan, razen ob torkih, in sicer: — ob delavnikih od 19. do 24. ure — ob sobotah od 20. do 01.ure — ob nedeljah od 17. do 22. ure v zimskem času in od 18. do 23. ure v letnem času. Ob sobotah pobiramo vstopnino 10 dinar- jev. V. r j V letu 1971/72 je bilo pri Delavski univerzi Velenje 62 oblik intenzivnega izobraževanja s 3.480 urami. Delavska univerza Velenje je po oblikah zavzela deseto mesto izmed 48 delavskih univerz v Sloveniji, pravtako pa tudi po številu opravljenih ur. Med desetimi so delavske univerze iz Ljubljane, Celja, Maribora, Kranja itd., kar je v primerjavi s številom prebivalstva vsekakor zavidno mesto. Po celotnem dohodku 536.749,00 dinarjev zavzema Delavska univerza Velenje 15. mesto, kar je z ozirom na število zaposlenih v DU (3) vsekakor tudi visoko mesto v Sloveniji. V pogledu pomoči temeljne izobraževalne skupnosti in občinske skupščine pa je Delavska univerza Velenje na repu med delavskimi u-niverzami v Sloveniji, kar je po eni strani pozitivno in dokazuje žilavost institucije, po drugi strani pa slabo, kar dokazuje, da se lokalna skupnost premalo zaveda važnosti izobraževanja odraslih in permanentnega izobraževanja na- splošno. Bolj ko je razvita družba, bolj je razvito tudi izobraževanje odraslih. Tudi tu bi že nujno morali vzeti za vzgled najbolj razvite dežele sveta. Vendar naj pripomnimo, da je Velenje mlado mesto s precejšnjim številom zaposlenih, ki je sposobno zavzeti v primerjavi z ostalimi delavskimi univerzami v Sloveniji še mnogo boljši položaj. Delavska univerza v Velenju se je iz objektivnih razlogov orientirala v prvi vrsti na tisto dejavnost, ki ji je zagotovila obstoj, to je strokovno in splošno izobraževanje. Medtem pa je ostala vrzel na področju družbenoekonomskega in i-deološkega izobraževanja, ki mora zavoljo naših sedanjih političnih tokov zavzeti mesto, ki odgovarja ka- rakterju naše socialistične samoupravne družbe. Posebno aktualno je v zvezi s pismom tovariša Tita, ki mora v tem pogledu v naši občini res biti prelomnica in definitivna likvidacija tehnokratsko-birokratskih sil, ki po inerciji še vedno delujejo. Prepričani smo, da bosta pismo in družbeni sporazum o izobraževanju zelo pozitivno delovala v naši sredini in da bo delavska univerza v kratkem času i-mela še mnogo dela pri kvalifikaciji samoupravljav-cev, ki je nujna za normalen napredek našega socializma, od temeljnih organizacij združenega dela do krajevnih skupnosti, bazi socialistične samoupravne družbe. V. V. Želimo vsem našim gostom dobro počutje v preurejenih restavracijskih prostorih in se priporočamo za obisk Gostinsko podjetje »PAKA« Velenje v.. ŠOŠTANJ IN GLASBA (§ Dopisujte (n • v m sodelujte ___/ Z veseljem lahko ugotavljamo, da je v Šoštanju zelo razvito glasbeno življenje. V tamkajšnji Svobodi zelo uspešno delujeta godba na pihala, ki jo vodi profesor Tamše, mladinski pevski zbor in šaleški oktet. 2e dal j časa pa si šo-štanjčani želijo, da bi dokončno zaigral tudi zabavni glasbeni ansambel. Prav je, da tu skrbijo tudi za naraščaj. Tako je v preteklih dveh letih stopilo med mlade godbenike kar 37 fantov. Godba je izvedla v dveh letih 28 koncertov, šaleški oktet pa je nastopil kar štiridesetkrat. Letos se Svoboda Šoštanj pripravlja za sprejem tržaških kulturnih delavcev. Gotovo je najznačilnejša črta šoštanj ske Svobode posluh za vključevanje mladih v društvo. Zato je vedno znova izreden dogodek koncert mešanega mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi Julij Pačnik. Pred dnevi so se člani Svobode sestali na rednem občnem zboru. V prihodnosti se bojijo prostorske stiske, ki že danes utesnjuje njihovo delo. Sedanji kulturni dom bodo začeli zaradi pridobivanja lignita podirati. Že lani spomladi bi morali začeti graditi nov kulturni dom. Toda — zbrati je tretja sredstva! Sedanjih 700 milijonov dinarjev ne zadošča. Še tristo mili jonov. Prošnjo za ta del bodo naslovili skladu za negospodarske investicije občine Velenje. g naščos 1 naS6"vs našdaa Vabimo k sodelovanju nove sodelavce, ki želijo z nami skleniti redno delovno razmerje. Časnik NAŠ ČAS bomo marca začeli izdajati tedensko. Razširjali ga bomo tudi izven velenjske občine, zato objavljamo prosta delovna mesta NOVINARJA z nekaj let delovnih izkušenj in najmanj višjo strokovnostjo NOVINARJA -PRIPRAVNIKA Novo področje naše razširjene dejavnosti bo ekonomska propaganda. Za to službo rabimo VODJO EKONOMSKE PROPAGANDE ZA LETOŠNJI KULTURNI PRAZNIK Slovcnci še vse premalo vrednotimo kulturne dobrine in ne cenimo dela kulturnih ustvarjalcev. Ni dvoma, da je prav pesnik France Prešeren kulturni velikan, ki smo mu posvetili dan v letu. 8. februar, na dan rojstva velikega slovenskega pesnika, slavimo slovenski kulturni praznik. Umetniško ustvarjalnost, in željo po svobodi in miru, ki se kaže v njegovih delih, bi morali danes, še tembolj vrednotiti. Zato so na seji zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Velenje posvetili vso skrb praznovanju kulturnega praznika slovenskega naroda. V domu kulture bo 7. fe- SGP »VEGRAD« VELENJE razpisuje prosto delovno mesto STATIKA Pogoji za zasedbo delovnega mesta so naslednji : Kandidat mora imeti visoko strokovno izobrazbo — gradbeni inž. statik. Zaželena je nekajletna praksa, vendar to ni izključni pogoj. Najvažnejše je, da ima kandidat poleg ustrezne izobrazbe veselje do tega dela. Od kandidata se pričakuje dobre delovne rezultate v nekaj mesecih na podlagi jasno zastavljenih nalog in dobrega mentorstva. V našem podjetju so velike možnosti razvoja in napredovanja. Osebni dohodki so urejeni s pravilnikom o delitvi OD, ki močno upošteva uspehe pri delu. Objava prostega delovnega mesta je odprta 20 dni po izidu razpisa. Prošnje pošljite na naslov: SGP »VEGRAD« Velenje, Šaleška 19 (kadrovska služba). Informacije lahko dobite osebno na upravi »Vegrada« ali po telefonu številka 85-040. bruarja zvečer osrednja prireditev — večer folklore. To bo bogat spored na zadovoljivi umetniški ravni. Nanj bodo povabili vse kulturnoprosvetne delavce, ki so lani aktivno delali v kulturnih društvih. Za vse te pripravljajo po prireditvi družaben večer v restavraciji velenjske Name. Tej osrednji kulturni prireditvi v velenjski občini pa bo sledilo še mnogo drugih. 9. februarja zvečer bo KU1) Ivan Cankar Velenje uprizoril literarni večer v knjižnici. Uro pozneje bodo v galeriji odprli razstavo domačih umetnin. V Šmart-nem ob Paki bodo za 8. februar pripravili recital Krst pri Savici. Istega dne bo v Šoštanju klubski večer, imenovan Prešernov večer. S pesmijo in besedo bodo praznovali 8. februar tudi v Topolšici, Gaberkah in Skalah pri Velenju. Za najmlajše bodo v Prešernovem tednu igrali Su-hadolčanovo igrico Medvedek na obisku. Prireditev jc namenjena predvsem šolski mladini Velenja in okolice. Nekoliko pozneje, 2G. februarja, bo v razstavnem prostoru velenjskega muzeja otvoritev Foitove zbirke črnske umetnosti. nnftftnrs OLJKO VLEČEJO IZ TEŽAV V podjetju Oljka Šmartno ob Paki so letošnje leto začeli z živahnimi razpravami. Imeli so več sestankov na katerih so pretresali finančno stanje, sporedno pa tudi organizacijske in druge pomanjkljivosti. Seveda je na sestankih izrečena marsikatera ostra beseda na rovaš medsebojnih odnosov, letijo pa tudi očitki zaradi slabih poslovnih in drugih prijemov. Zadnji sestanek članov delovne skupnosti, ko so se sestali na zboru, pa je bil nadvse preudaren in tehten. Dobro je, da se ljudje v Oljki zavedajo resnosti položaja v katerega je lani zašlo njihovo podjetje in iščejo najboljše rešljive poti. Zdaj, tako so povedali ljudje iz neposredne proizvodnje, naj bo konec spletkarstvu in se morajo vsi skupaj resno lotiti dela. Pred zaposlenimi v Oljki je povsem razumljiva in jasna odločitev. Podjetje je v tako nezavidljivem finančnem stanju, da ne more več naprej životariti od danes do jutri in lahko slej ko prej pride v stečaj. To pa bi pomenilo, da bi izgubilo kruh več kot sto delavcev, ki večinoma stanujejo na območju šmartnega ob Paki. In tudi kraju samemu je potrebna takšna delovna organizacija kot je Oljka, saj s pomočjo domačih gospodarskih organizacij laže rešujejo krajevne probleme. Oljka sicer v prejšnjih letih ni poslovala z izgubo. Lani v polletju, pa so prvič imeli 559.570 dinarjev izgube. V podjet ju so računali, da bodo to izgubo do konca leta odpravili, ker so nameravali povečati proizvodnjo. Bilo pa je ravno nasprotno. Do konca septembra je ta res precej upadla, v naslednjih mesecih pa se je spel pojavila. Po oceni inšpekcije celjske SDK (zaključnega računa še ni) je bilo v Oljki ob koncu lanskega leta izgube milijon dinarjev. Poleg te- ga pa ima podjetje še 2 milijona 350 tisoč dinarjev neporavnanih obveznosti. To pa so za razmeroma malo gospodarsko organizacijo, z majhnim ustvarjenim celotnim dohodkom, precejšnja sredstva. Kaže, da je glavni vzrok za slabo gospodarsko stanje nizka produktivnost. Zlasti v obratu apnenica, kjer se odvija osnovna proizvodnja, so slabo poslovali in so letni delovni načrt, ki je bil znatno nižji kot so proizvodne zmogljivosti, dosegli le 77-odstotno. V apnenici so dosegli 4,190.000 dinarjev celotnega dohodka, izguba pa je znašala v tem obratu kar 810 tisoč dinarjev. Čeprav je bil tudi pri proizvodnji peska nizko postavljeni plan, tega niso dosegli. Nove naložbe so prav gotovo pripomogle k takšnemu stanju. Lani so investirali za 3,4 milijone dinarjev, kreditov za osnovna sredstva pa imajo sedaj najetih v višini 4,710.000. Če bi naložbe polno izkoristili, bi dejansko lahko znatno povečali proizvodnjo, večja bi bila proizvodnost in tu- Črne gradnje označene z »o« Skupščina občine Velenje bo sprejela odlok o načinu označevanja objektov, ki so določeni za odstranitev. Ta odlok bo sprejet na podlagi določb zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju, Iti je bil objavljen v republiškem uradnem listu št. 27/72. Na poseben način bodo označevali tiste objekte, ki so bili ali še bodo zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in je bila zna je izdana upravna odločba o odstranitvi, objekt pa še niso porušili. Za urbanizem pristojni občinski upravni organ bo vodil poseben seznam objektov na območju velenjske občine, ki so določeni za odstranitev. Ta organ bo tudi uredil, da se bo za te objekte vpisala v zemljiško knjigo zaznamba, da so določeni za odstranitev. Občinsko sodišče pa bo izdalo sklep o vpisu zaznambe v zemljiško knjigo. Na objekte, ki so določeni za odstranitev, bodo pritrdili posebne tablice, ki bodo nameščene na pročelju, poleg običajne numeracije. Te tablice bodo nosile oznako »O«. Odlok o načinu označevanja objektov, ki so določeni za odstranitev, bo določal tudi denarne kazni za tiste lastnike objektov, ki tablic z označbo »O« ne bodo hoteli namestiti ali če jo bodo spremenili, odstranili in poškodovali. V zvezi s sprejetjem tega odloka poziva svet za urbanizem in komunalne zadeve pri Skupščini občine Velenje vse občane, ki za zgrajene objekte še nimajo lokacijskih dovoljenj, da poskusijo gradnjo čimprej legalizirati, seveda, če to omogočajo urbanistični predpisi. S tem se bodo izognili dodatni označbi objekta s posebno tablico »O«. di dohodek bi moral biti donosnejši. Tako pa so imeli slabo organiziranost kljub novim napravam pri delu, ki ni bila kos zahtevnemu delu. Delavci, ki delajo pri teh napravah, so na nedavnem zboru kolektiva povedali, kaj vse so grešili, da niso mogli doseči niti premalo načrtovane proizvodnje. Tako so na primer v nov proizvodni ciklus namestil stare stroje, ki niso mogli v korak z novimi napravami. Rudi Hudoverniik, načelnik oddelka za gospodarstvo, je zbranim delavcem povedal, da občina ne želi odpraviti Oljke, pač pa ji želi tvorno pomagati. V občinskem družbenem načrtu je posebej načrtovan razvoj malih podjetij, takšnih kot je Oljka iz Šmartnega ob Paki. Vendar pa občina slabo stoječih podjetij ne more podpirati. Povedal je, da so našli rešitev, kako bi podjetje spravili iz zagate. Seveda pa morajo zaposleni v Oljki sodelovati in se preudarno odločiti. Nihče jim ničesar ne vsiljuje. »Edina rešitev za nas je pripojitev k velenjskemu Vegradu«, je dejal vodja kamnoloma žuža. »V Oljki smo se delavci pravzaprav že odločili za integracijo. Vegrad ima potrebne strokovnjake in bomo poman jkljivosti lažje odpravili. Vsi smo pripravljeni sodelovati in pridno delati.« Delavski svet podjetja Oljka je že ustrezno ukrepal. Odločil se je za pripojitev k Vegradu. Ker je dosedanji direktor v reelekciji, je delavski svet imenoval za vodjo dolžnosti direktorja Jožeta Vučina, ki je prišel iz Vegrada. To je bila med drugim tudi zahteva Vegradovih samoupravnih organov, če bi prišlo do združitve. Vegrad pa je postavil še druge pogoje. Predno bi prišlo do pripojitve, morajo v Oljki povsem sanirati sedanje slabo gospodarsko stanje. Od družbenopolitičnih organizacij Oljke pa zahtevajo, da aktivno sodelujejo pri pripravah za referendum, ki naj bi bil razpisan za 16. februar. V reševanje razmer se je vključil tudi izvršilni odbor velenjske podružnice Ljubljanske banke. Ker je bila Oljka blokirana in ni imela denarja za izplačilo zadnjih osebnih dohodkov zaposlenim, je banka dala denar skladu skupnih rezerv iz katerega so dali premostitveni kredit Vegradu v višini 1,25 milijonov dinarjev. Banka pa je pripravljena podaJljšati posojilo Oljki, seveda pod pogojem, če se ta pripoji k Vegradu. InesrečeA Aforizmi JURE ŠARLAII • Največje božanstvo požrešnih je korito. • Avtomobil je ogledalo standarda, obleka mode — počasi postaja moderen tudi razum. • Naša gospodarska politika je konccrt, kjer nastopa istočasno več dirigentov. • Karieristi radi pozabljajo, kdo jim je držal lestev. • Agronomi se bojijo krav, bolj ljubijo fotelje. • Imamo dve vrsti bogov: cerkvene in denarne. • Dinozavra jc narava že pozabila, pa jc zato oslu in kozi podarila nesmrtnost. • Iz oslovske dlake ni moč napraviti bogatega kožuha. • Diskutanti si zaslužijo skupen spomenik — lesen klopotec. • Huligani korigirajo Darvvina: iz človeka se razvijajo nazaj v opice. • Žalostno je, kadar se nekateri proslavljajo s stvarim, za katere sc nikoli niso borili. • Velikokrat mora razum popustiti pred avtoriteto. Zabavneje bi bilo, če bi se kdaj pa kdaj tudi avtoriteta poklonila razumu. SGP »VEGRAD« VELENJE razpisuje prosto delovno mesto 1. KNJIGOVODJA ZA INOZEMSKI SEKTOR (ZA DELO V ZR NEMČIJI — VVIESBA-DEN) Pogoji za zasedbo delovnega mesta so naslednji: Kandidat mora imeti srednjo strokovno izobrazbo — ekonomski tehnik (ženska) z najmanj 3-letno prakso v finančni službi in aktivnim znanjem nemškega jezika. OD se izplačuje v DM po pravilniku, ki velja za sektor v inozemstvu. Objava prostega delovnega mesta je odprta 15 dni po izidu razpisa. Prošnje pošljite na naslov SGP »VEGRAD« Velenje, Šaleška 19 (kadrovska služba). Informacije lahko dobite osebno na upravi podjetja ali na telefon številka 85-040. PROMETNE NESREČE • PADLA NA ZMRZLINI Zaradi poledice je Iledvika Avberšek, ki se je peljala s kolesom s pomožnim motorjem, padla in obležala na cesti. Kmalu zatem je po Glinško-vem klancu pripeljal avtobus CE 361-89. Voznik Anton Ko-zelnik je zagledal na cesti ležečo žensko in rahlo zaviral. Krenil je na levo, nasproti pa je proti Velenju pripeljal z avtobusom Valentin Orožel. Da ne bi prišlo do čelnega trčenja, sta oba zavirala in udarila z zadnjima deloma avtobusov. Avberškovo so odpeljali v celjsko bolnišnico. • NEPREVIDNI DEČEK V bližini osnovne šole Miha Pintar-Toledo je s pločnika skočil deček Miran Draksler. Voznik osebnega avtomobila CE 342-35 Ivan Jovan, ki je takrat pripeljal iz Šoštanja po Kidričevi cesti, pa nesreče kljub zaviranju ni mogel preprečiti. Na srečo je bil deček lažje poškodovan. • ZADEL PES CA Vinko Jamnik, voznik osebnega avtomobila MB 478-30, je v Šaleku prehiteval tovornjak. Njegovo vozilo je začelo zanašati in je zadel v Ivana Jer-laha, ki jc pravilno hodil po skrajni levi strani ceste. Ta si je poškodoval levo roko in no- go, osebni avtomobil pa je zaneslo v obcestni jarek. • S TOVORNJAKOM IZSILJEVAL PREDNOST Po Foitovi cesti je proti Celju s tovornjakom pripeljal Viljem Logar in v križišču izsiljeval prednost ter trčil v osebni avtomobil, ki ga je po prednostni cesti vozil Stanko Centrih. Udarec je bil močan zato je bil Centrih hudo poškodovan, njegova žena Milena pa lažje. Škodo so ocenili na približno 25.000 dinarjev. • PREBLIZU JE VOZIL Zaradi prekratke varnostne razdalje je Jože Blagotinšek z osebnim avtomobilom CE 412-89 trčil v zadnji del osebnega avtomobila MB 529-86, ki ga je vozil Marjan Balant. Blagotinšek je v Paki pri Velenju začel zavijati na stransko cesto. • SOPOTNICO SO ODPELJALI V BOLNIŠNICO Osebni avtomobil CE 360-46, ki ga je vozil Darko žolgar, jc na spolzki cesti v križišču na Koroški cesti zaneslo, tako da je zavozil preko pločnika in na travniku zadel v železni električni drog. V oster levi ovinek je pripeljal prehitro. Pri nesreči se je poškodovala sopotnica Ruža Školč, ki so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. GOSPODINJE - MLADINKE! Izkoristite priložnost in se vpišite v šivalni tečaj pri delavski univerzi Velenje • prihranile boste denar za šivilje; • laže se boste zaposlile v konfekcijski industriji Do konca januarja jc vpis šc vedno možen! Delavska univerza Velenje Avto moto društvo ŠALEŠKE DOLINE Velenje prireja TEORETIČNI TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Začetek tečaja bo 5. februarja 1973 ob 16. uri v gasilnem domu v Velenju. Prijave sprejemamo v društveni pisarni, Celjska 4. vesti iz aktivov zms • TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME GORENJE — Vodstvo tovarniške konference ZMS v Gorenju se vse bolj ukvarja z organiziranostjo mladine in u-sposabljanjem za delo. Sedaj po delovnih enotah ustanavljajo aktive zveze mladine, ker bodo lahko mladi v manjših skupinah lažje delali. Pred tem so v Dobrni organizirali tridnevni seminar, ki se ga je u-deležilo 65 mladincev in mladink. Tu so se mladi seznanili z načinom dela mladinske organizacije v podjetju, o delitvi dohodka, avantgardni vlogi zveze komunistov, delu družbenopolitičnih organizacij, organiziranosti in preobrazbi zveze mladine, ustanavljanju TOZD in s srednjeročnim razvojem velenjske občine. IV2 6 naš čas ŠULEKOVA ZNOVA NAJBOLJŠA Zadnje dni deccmbra je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v športnem plesu (standardni plesi) za leto 1972. Sodelovalo je 22 plesnih parov, med njimi tudi 5 plesnih dvojic iz Velenja. PRVA ZMAGA Za presenečenje sta poskrbela plesalca velenjskega plesno športnega kluba Drago in Verena Sulek-Trofenik, Kljub temu, da nista več kot leto dni vadila in nastopala (Drago je bil na odsluženju vojaškega roka), je bil njun nastop brezhiben. Največja konkurenta plesni dvojici Rataj-Simo-nič in Logar-Mornar iz Maribora sta morala prepustiti prvo mesto dvojici Šu-lek, ki sta tokrat že petič osvojila najvišji naslov. Izkazali so se tudi mladi plesalci velenjskega kluba. Med dvanajstimi pari v tekmovalnem razredu C sta se v finalni del uvrstili dvojici Marko Hojan-Irena Gorogranc in Zdenko Lah-Irena Ževart ter osvojili 3. oziroma 4. mesto. Naša prvaka Drago in Verena Sulek sta pred dnevi zastopala Jugoslavijo na velikem mednarodnem turnirju v Berlinu. Ljubitelji športnega plesa pa si bodo lahko ogledali tekmovanje najboljših plesnih parov Slovenije tudi v Velenju 10. februarja, ko bo v avli o-snovne šole Miha Pinter-Toledo kvalifikacijski turnir za vse razrede. Iz poročil predsednika Ven-čislava Tajnika in tehničnega vodje Karla Vrečka, je razvidno, da so bili nogometaši zelo aktivni. V spomladanskem delu so igrali v slovenski ligi. Zaradi neizkušenosti, pomanjkanja igralcev, trenerjev in drugih težav, so se morali posloviti od SNL. Ponoven nastop v conski ligi jim je ob koncu prvega dela tekmovanja prinesel 2. mesto in točko manj od vodeče enajsterice iz Smart-nega ob Paki. Skupno so odigrali kar 40 tekem, od tega so zmagali 19 krat, 11 krat igrali neodločeno, 10 tekem pa so izgubili. Veliko skrb so posvetili tudi pionirjem in mladincem, saj ugotavljajo, da je za nogomet veliko zanimanje med mladimi. Za uspešno delo kluba veliko pomenijo tudi novi klubski prostori pri stadionu. V obširni razpravi so kritično ocenili delo in škodljive pojave v klu- Hladno vreme je omogočilo, da so hokejisti »Gorenja« usposobili kotalkarski stadion za drsanje. Tako so lahko nekaj časa marljivo vadili za bližnjo prvenstveno tekmo v okviru slovenske hokejske lige. Prvo tekmo z moštvom Tržiča, pa so morali odigrati v Celju na umetnem drsališču. Kljub slabim pripravam, da tekmo odigrajo pred domačimi gledalci jim vreme ni bilo naklonjeno. Ledena ploskev se je tako zmehčala, da ni odgovarjala za igro. V tekmovanju nastopajo ho- kejske ekipe iz Tržiča, Ptuja, Prevoj »Gorenja« iz Velenja. Velenjfiani so v prvem srečanju bili uspešni in so premagali goste iz Tržiča z rezultatom 4:2 (1:1, 1:0, 2:1). Strelci golov so bili Smit 2, Cepin in Globočnik. Za ekipo Gorenja igrajo: Henrik Hleb, Franc Cepin, Cveto Globočnik, Ivan Kodrun, Boris Kovše, Ivan Vrabl, Iiranko Slivar, Silvo Glušič, Viktor Škoflek, Drago Smit, Vojko Letnar, Zvone Trnovšek, Jože Cepin, Franc Lukač, Marjan Matije-vič in Slavko Zevart. LIGA PRIJATELJSTVA V tretjem kolu lige prijateljstva so strelci iz Ilaven, Slovenj Gradca, Velenja in Štor tekmovali na strelišču v Štorah. Najboljši so bili Slo-venjgradčani s 1772 doseženimi krogi, pred Štorami 1751 in Ve-lenjčani 1720, četrti pa so bili Kavenčani s 1663 krogi. Med posamezniki je bil ponovno najboljši Franc Kušter iz Slovenj Gradca — 365 krogov. Najuspešnejši Velenjčani: 6. Dušan Pehač 353, 8. Milan Osredkar 351, 9. Franjo Zučko 349 krogov. Lestvica po III. kolu: 1. SI. Gradec 3 2 1 0 0 5320 krog. 2. Store 3 0 2 1 0 5236 krog. 3. Velenje 3 10 11 5169 krog. 4. Ravne 3 0 0 1 2 5090 krog. Posamezniki: 1. Franc Kušter (SI. Gr.) 1092 krogov, 2. Franc Brečko (Store) 1085 krogov, 3. Dušan Saleznik (SI. Gr.) 1078 krogov. Velenjčani: 7. Franjo Zučko 1053 krogov, 10. Hinko Bola 1038 krogov, 13. Albin Marinič 1031 krogov in 15. Dušan Pchač 1022 krogov. Naslednje kolo bo v Velenju, priredila pa ga bo strelska družina Rudar. ZAHVALA Ob prerani in bridki izgubi dragega moža FRANCA BOŽIČA posestnika iz Družmirja 30 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, so-vaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki so mu darovali cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem dr. Menihu za vso skrb in pomoč v času bolezni, svaku Antonu Sre-bretu za pomoč v najtežjih trenutkih, šoštanjski godbi in pevcem, tovarišu Volfu in g. župniku za tople besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste mi izrekli sožalje. Žalujoča žena Angela Velenjčana Vera Šulek-Trofenikova in Drago Sulek S skupnimi napori uspeh Nogometaši Rudarja so na rednem letnem občnem zboru podali obračun svojega dela v preteklem letu in si začrtali naloge za leto 1973. bu. Zavzeli so se za večjo odgovornost, disciplino in tovarištvo, kajti le tako se bodo lahko uspešno lotili zastavljenih nalog. Te pa so: — čimbolje pripraviti ekipo za drugi del tekmovanja v SCNL in se boriti za vrh lestvice, — načrtno pristopiti k vzgoji mladih nogometašev, — tesno sodelovati s šolskimi športnimi društvi na osnovnih šolah na šolskem centru, — sodelovati s telesno-kultur-no skupnostjo in pomagati pri načrtovanju nogometa v naši občini. To je le nekaj nalog iz obširnega programa nogometnega kluba Rudar Velenje. Ob koncu so izvolili nov upravni odbor kluba, ki ga sestavljajo igralci, sodniki in simpatizerji nogometa. Za predsednika pa so ponovno izvolili Venčislava Tajnika. ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi naše drage mame NEŽKE KUGONIC roj. Mežnar iz Topolšice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili v prerani grob, poklonili cvetje in vence ter z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju za nudeno pomoč in nego. Naša zahvala velja tudi govornikom, pevcem in duhovščini. Žalujoči: sinovi Mihael, Zdravko in Tone z družinami, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo. Ladislav STRŽIC, roj. 1946, delavec iz Lokovice št. 96 in Marija LAMPRET, roj. 1947, gospodinja iz Lokovice 96; ■ Stanislav JAN, roj. 1948, av-toprevoznik iz Skal št. 61 in Angela DELOPST, roj. 1955, delavka iz Topolšice št. 155; Franc MAZEJ, roj. 1932, usnjarski delavec iz Šoštanja, C. talcev 15 in Marija SEDOVŠEK, roj 1954, gospodinja iz Šoštanja, C. talcev 15; ■ Franc KORENAK, roj. 1945, pomožni delavec iz Šoštanja, Matija Gubca 7 in Marija STRAIIOVNIK, roj. 1947, delavka iz Lokovice 101; Ferdinand KRK, roj. 1949, rudar iz Andraža nad Polzelo št. 11 in llozalija TAJNIK, roj. 1949, delavka iz Raven št. 153; Silvester GRABNER, roj. 1938, mizar iz Zavodenj št. 12 in Frančiška KAVNIK, roj. 1943, trg. pomočnica iz Topolšice 197; Ivan SOVIČ, roj. 1949, obratni električar iz Raven št. 43 in Marija LIPICNIK, roj. 1955, frizerka iz Raven št. 52/a; Leopold RAJZMAN, roj. 1949, električar iz Ceršaka st. 3 in Marija CAS. roj. 1951, delavka iz Gaberk št. 23; Vjekoslav FERENCINA, roj. 1950, električar iz Cakovca, Ozka ul. 3 in Anica KAŠ, roj. 1952, krojačica iz Gaberk št. 86; Kristian ŠTEIIARNIK, roj. 1933, klepar iz Raven št. 136 in Mira TRAP, roj. 1953, delavka iz Raven št. 136; Stjepan ZOBEC, roj. 1950, glasbenik iz Velenja, Kersnikova 4 in Jasna MARKAN, roj. 1954, delavka iz Velenja, Kersnikova 4; Štefan OBAJ, roj. 1950, strojni ključavničar iz Lim-buša, Lackova 264 in Zdenka BREZNIK, roj. 1954, prodajalka iz Velenja, Kajuliova Vladimir BOROVNIK, roj. 1951, orodjar iz Celja, Do-bojska 47 in Zdenka MI-KLAVZINA, roj. 1953, krojačica iz Pesja št. 72; Franc ANDREJC, roj. 1945, tapetnik iz Velenja, Ljubljanska 26 in Marija GLU-ŠIC, roj. 1951, delavka iz Velenja, Koroška 41; Jožef BORŠTNAR, roj 1941, rudar iz Velenja, Kersnikova 3 in Justina FORŠTNER, roj. 1936, kmctovalka iz Kavč št. 8; Marjan PRISLAN, roj. 1947, prodajalec iz Saleka št. 25 in Jožica POVH, roj. 1954, prodajalka iz Pake pri Velenju 24; Ivan BERZELAK, roj. 1929, ZTP tehnik iz Velenja. Prisojna 5 in Jožefa LUKEK, roj 1938, delavka iz Velenja, Prisojna 5; Ivan RIBIC, roj. 1950, strojni ključavničar iz Velenja, Stanetova 49 in Terezija KIIAMBERGER, roj. 1954, črkoslikarka iz Velenja, Stanetova 29; • Viktor PUNGARTNIK, roj. 1949, delavec iz Velenja, Celjska 77 in Staniča STAN-KOVIC, roj. 1949, delavka iz Bostan; ■ Ivan KARDOŠ, roj. 1943, rudar iz Velenja, Cufarjeva 1 in Marija ZLABORNIK, roj. 1932, delavka iz Velenja, Cufarjeva 1; Milan ŠVIGA, roj. 1950, vratar iz Pesja št. 41 in Milena VREČAR, roj. 1953, prodajalka iz Pesja št. 41; Jože URANJEK, roj. 1919, strojni ključavničar iz Velenja. Prežihova 2 in Staša KERCMAR, roj. 1948, profesor iz Planine 132; Dominik URBANCIC, roj. 1953, rudar iz Canj št. 40 in Frančiška SKLEDAR, roj. 1954, delavka iz Velenja, Kajuhova 2; Ivan JAVORNIK, roj. 1951, delavec iz Pake pri Velenju 33 in Olga ZALOŽNIK, roj. 1954, delavka iz Pake pri Velenju št. 33; Maks SINIGAJDA, roj. 1950, rudar iz Velenja, Foitova 2 in Darinka KRANJC, roj. 1953, natakarica iz Vidma ob Ščavnici št. 19; ■ Martin VEGAN, roj. 1952, rudar iz Labcove vasi št. 95 in Marija ŠKET, roj. 1952, vzgojiteljica, iz Hrastovca št. 52/a; ■ Matija REMIC, roj. 1948, mesar iz Mozirja št. 10 in Leo-poldina BANOVSEK, roj. 1939, delavka iz Saleka 36; Franc VIDOVIC, roj. 1918, delavec iz Velenja, Tomšičeva 9 in Irma Simon, roj. 1946, gospodinja iz Petišovc št. 49/a ■ Drago PRESECNIK, roj. 1951, električar iz Velenja, Kajuhova 4 in Martina AVBERŠEK, roj. 1954, delavka iz Škalskih Cirkovc št. 4; Jože PETROVIČ, roj. 1950, rudar iz Saleka št. 68 in Ida KROŠEL, roj. 1944, delavka iz Saleka 68; Anton PRAZNIK, roj. 1949, kontrolor iz Šoštanja, Slan-drova pot št. l/a in Dragica ItOGELŠEK, roj. 1953, delavka iz Šoštanja, Cesta talcev 15; Karol ZLATAR, roj. 1949, monter iz Vuzenice št. 206 in Darinka KORADEJ, roj. 1954, delavka iz Raven št. 10. Neža TIŠLET, soc. podpiran-ka iz Belih vod št. 53, stara 82 let; Margareta PRAZNIK, druž. upokojenka iz Lokovice 1, stara 84 let; Jožef SPORNŠF.K, kmetovalec iz Skornega pri Šoštanju 38, star 59 let; Helena TOTER, upokojenka iz Šoštanja, Prešernov trg 6; • Elizabeta KOLAR, družinska upokojenka iz Šoštanja, Metleče 13, stara 81 let; Amalija JELEN, upokojenka iz Gotovelj 83, slara 72 let; Feliks MARŠNAK, inv. upokojenec iz Franlcolovega 15, star 83 let; Antonija KOBALE, gospodinja iz Zič št. 3, stara 71 let; Ivan MASTNAK, delavec iz Podloga 47, star 78 let; Anton RAMŠAK, upokojenec iz Nezbiša 8, star 7G let; Cecilija KUDAŠEV, upokojenka iz Šmarja pri Jelšah 79, stara 82 let; Marija ZIBRKT, upokojenka iz Šentvida pri Planini 18, stara 82 let; Dominik ZIBRET, upokojenec iz Brega 20, star 06 let; ■ Frančiška ŽELEZNIK, kme-tovalka iz Vrha pri Bošta-nju 36, stara 77 let; Stanislav KOKOŠINEK, upokojenec iz Celja, Mariborska 48, star 82 let; ■ Pavla SLUGA, upokojenka iz Zagrada 50, stara 68 let; ■ Alojz VERDEV, kmetovalec iz Studencev 32, star 62 let; ■ Blaž MULEJ, kmetovalec iz Vodul 3, star 66 let; • Milan VIITOVEC, upokojenec iz Tržišča 12, star 87 let; ■ Marija ZUPANČIČ, upokojenka iz Lutrije 12, stara 63 let; ZAHVALA Ob izgubi mame in stare mame ROZALIJE KUMER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, kolektivom ZO RLV in stanovanjskega podjetja, kakor tudi vsem znancem za darovane vence in cvetje ter vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala vsem govornikom in pevcem. Žalujoči: hčerka Zofka, sin Jože in hčerka Marica z družinama. Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 85-087 • Casnilc je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje • Od 1. | maja 1965 dalje ga izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • List izhaja vsak drugi petek, od marca dalje pa bo tednik • Cena je 1 dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 60 dinarjev • Tekoči račun št.: 5074-8-3B9 pri SDK, ekspozitura Šoštanj • Rokopisov naščas in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji: AERO, kemična in grafična industrija Celje • Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72) šteje časnik med proizvode za katere se ne plačuje temeljili davek od prometa proizvodov. . . . ZA PRAKSO KONEC SLADKEGA ŽIVLJENJA ŠKANDAL OB SVOJEVRSTNEM ZABAVIŠČU DANICE VOH, GOSTILNICARKE OB CESTI V GALICIJO. KATERI VELENJCANI SO BILI REDNI GOSTJE SLAD KE DANICE IN PRI NJEJ »ZAPOSLENIH« DEKLET? Možje iz Velenja, Žalca, predvsem pa Celja, imajo v teh dneh mnogo skrbi. Mladoletno dekle, ki so jo miličniki prijeli zaradi klatc-štva je v zaporu vpričo sodnika za prekrške povedalo, zakaj bi se naj tamkaj znašlo. Gre za mladoletnico, re-jenko, ki je zapustila rejnike in se »zaposlila« pri privatni gostilničarki Danici Voh. Ta ima lep, nov bife ob cesti za Galicijo. Mogoče ta lokal ne bi nikoli prišel iz anonimnosti, saj lokacija ni najbolje izbrana, če se v zvezi s poslovanjem ne bi razširjale razne govorice, ki jih je nesrečno dekletce samo potrdilo. Dekle je namreč sodniku in novinarjem potanko izpovedalo, kako je izgledala njena »zaposlitev« pri Da- nici Voh. Po dogovoru bi naj to dekle pomagalo na polju, v kuhinji in pri ostalem delu, zato pa bi imelo brezplačno sobo in hrano. Lastnica je na podoben način, seveda deklet ni prijavljala niti zavodu za zaposlovanje, niti zavodu za socialno zavarovanje, zaposlovala še več deklet. Njih delo jc sčasoma baje razširila šc na povsem določeno dejavnost, zabavanje gostov. »Po nekaj dneh mi je ponoči začela razbijati po vratih moje sobe. Ko sem odprla, je v sobo potisnila moškega in vrata zaklenila,« je pripovedovalo dekletce osuplemu sodniku in novinarjem. Medtem se jc o poslovanju omenjene go-stilničarke nabralo že tudi nekaj drugih očitkov. Tako je izdajala sobe gostom, ne da bi zato imela dovoljenje, točila alkoholne pijače, čeprav še ni imela dovoljenja za obratovanje in drugo. Zato so nekaj noči miličniki malo bolj pogledali v sobe in v njih odkrili več deklet z moškimi. Med zasliševanjem jc omenjena mladoletnica miličnikom priznala, da jc imela v sobi na en sam večer tudi tri moške... Novinarji so o tej zadevi obiskali tudi Danico Voh. Ta jc povedala, da so vse to izmišljotine, maščevanje dekleta, ki ga jc odslovila, ker je imelo spolno bolezen. Šele pozneje, ko so ji novinarji predočili njene izjave pred sodnikom za prekrške je priznala, da so v njenih sobah v resnici spali moški z dekleti. Vendar je šlo zgolj za ljubezen. Pred sodnikom se je nato še malo popravila in zvalila krivdo na dekleta, češ, da so to počela za njenim hrbtom, in da ni vedela, kako so dekleta pokvarjena. Danica Voh je novinarjem tudi povedala, da jc njen lokal na dobrem glasu in da ga obiskujejo sami »fini gospodje« iz Velenja, Žalca in Celja ter naštela tudi več ustanov, imen, podjetja itd. Vsekakor pa je zanikala, da bi ona vodila moške v sobe deklet, šc manj pa, da bi gostje njej za te usluge plačevali. V naslednji številki bomo objavili podrobnosti o sladkem življenju v sobah bifeja pri Danici. Janez Sever, novinar revije »Tovariš«, ki se je z lastnico in prizadetimi dekleti o vsem tem pogovarjal, nam je voljan odstopiti te materiale, ki bodo, v to smo prepričani, zanimali tudi preneka-terega našega bralca, ker je prav, da javnost izve kdo in zakaj zahaja v podobne lokale, kjer je težko potegniti črto med prostitucijo in zvodništvom. STANOVANJA • DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v središču Celja menjam za trosobno Komfortno v Velenju. Naslov v upravi lista. • OPREMLJENO SOBO V Velenju ali v bližnji okolici želi študent s službo. Naslov v uredništvu lista. • V OPREMLJENO SOBO V Velenju vzamem dekle za sostanovalko. Naslov v uredništvu lista. Delovne dolžnosti ali disciplina Zakon o delovnih razmerjih ne pozna discipline, ampak delovne dolžnosti, ne pozna disciplinskih prekrškov, pač pa kršitve delovnih dolžnosti in tudi disciplinskih kazni ne pozna, ampak vzgojne ukrepe. Kako pa je pri nas v vsakdanji praksi? V delovnih organizacijah pogostokrat tarnamo zaradi »slabe discipline« in poudarjamo disciplino. Vendar moramo vedeti, da je disciplina čisto nekaj drugega, kot pa delovna dolžnost. Disciplina je tam, kjer je uniformirano delo, kjer nosijo uniforme, torej je tam, kjer se vse delo odvija na spoštovanju nalog in stališč predpostavljenega, ki zapoveduje. Delovna dolžnost je povsem nekaj drugega. Delovna dolžnost izhaja iz delovnega mesta, na katerem dela posameznik. Tu prihaja do izraza njegova odgovornost, da bo delal tako, kot zahteva delovno mesto, in mu ni potrebno poslušati povelj njegovega predostavljenega. To pomeni, da se tu postavlja vprašanje močnejše zavednosti posameznega delavca do svojega dela, ne glede na to, če kaj zahteva od njega njegov predpostavljeni, ki je dejansko le sodelavec, ki s svojo strokovnostjo daje navodila za delo in ni postavljen zaradi tega, da bo pazil, kako s,e delavec obnaša na delu. Ta se mora namreč sam zavedati in spoštovati delovne dolžnosti, ki izhajajo iz dela, ki mu ga je dal predpostavljeni ali pa že uveljavljeni tehnološki postopek v procesu dela. Potemtakem govorimo o delovnih organizacijah, kjer je samoupravljanje, o delovnih dolžnostih in odgovornosti delavcev do delovnih dolžnosti, ne pa o disciplini. Disciplina je tam, kjer veljajo poveljevanja. A. A. SPREMENILI SMO IME PRODAM Skoraj osem let je prihajal v vaše domove šaleški rudar. Prinašal je novice iz vseh krajev naše občine in tudi izven nje. V tem času je postal vaš prijatelj, mnogi brez njega ne morete več biti. Lani pa smo se odločili, da bomo šaleškemu rudarju spremenili ime. Časnik hočemo popestriti z dogodki izven naše občine, ki bodo zanimivi tudi za bralce v Velenju, šoštanju, šmartnem ob Paki in drugod. Naša želja je, da bi ga razširili. Mnogo izvodov že pošiljamo na mislinjsko, koroško in savinjsko stran. Zdaj bi radi pisali še o delu in življenju tamkajšnjih ljudi. Zaradi tega pa je postalo ime našemu lokalnemu časniku preozko, preveč naše. Novo ime smo izbirali več mesecev skupaj z vami, dragi bralci. Vendar moramo povedati, da niste preveč tvorno sodelovali. Nekaj predlogov ste sicer poslali. Večinoma so bili vezani na naše področje. S takšnim imenom pa ne bi nič pridobili. Razpisali smo tudi nagrado, ki je na žalost ostala nepodeljena. Zdaj smo se odločili za novo ime. Predlog, ki se je izoblikoval v komisiji za informativno in politično propagandno dejavnost, je na zadnji seji potrdil tudi izvršni odbor občinske 8 nnftonn konference SZDL. Vaš prijatelj, vaš časnik, ki ste ga toliko let prebirali in mnogi v njega tudi dopisovali, se bo odslej naprej imenoval NAŠ ČAS. Novo ime pravzaprav ne pomeni nič bistvenega, da bi ga morali posebej razlagati. Prispodobo lahko iščemo v času, v katerem živimo in katerega preoblikujemo tudi ljudje, ki s pisano besedo sooblikujemo sedanje družbene odnose. Za naše uredništvo pa »naš čas« vendarle pomeni nekaj novega. Smo v obdobju razširitve in popestritve lista. Prišel je tudi čas in zagotovljeni so vsi pogoji, da bo velenjski štirinajstdnevnik postal tednik. To pomeni, da se bomo z vami cenjeni bralci, kmalu srečavali vsak petek. V uredništvu se že dalj časa zavedamo, da so štirinajstdnevne informacije časovno nekoliko zastarele in ne morejo vselej angažirati ljudi ter jih pravočasno informirati. Za nas je bila zelo težavna naloga, da smo šaleškega rudarja zaradi štirinajstdnevnega izhajanja, kljub vsemu aktualizirali. Zaradi tega smo veseli, ko bomo lahko list izdajali vsak teden. Precej vaših prispevkov, tehtnih in primernih za objavo, smo morali shraniti, ker nam je v štirinajstdnevniku vedno zmanjkovalo prostora. NAŠ ČAS bomo marca začeli izdajati tedensko. To pomeni, da bomo na našem področju imeli prvič svoj tednik. Našo zahtevo podpirajo druž- benopolitične organizacije, Skupščina občine Velenje in večina delovnih organizacij. Z njihovo pomočjo bo uredništvo lahko pristopilo k novi nalogi. Tednik NAŠ ČAS pa smo morali nekoliko podražiti. Vseskozi smo bili najcenejši informa-tivno-politični časnik v Jugoslaviji. Tudi sedanja prodajna cena bo še vedno mnogo manjša od dejanske. Razliko za izdajanje bomo ustvarjali deloma sami, nekaj pa bomo potrebovali dotacije. Obrnili se bomo še na soustanoviteljice — delovne organizacije, da bi še nadalje v tedniku najele strani za informacije članov njihovih kolektivov in širše javnosti. Letna naročnina za NAŠ ČAS bo znašala 40 dinarjev, posamezna številka v prodaji bo stala 1 dinar. Redni in kolektivni naročniki (redni so tisti, ki časnik prejemajo po pošti, kolektivni pa ga dobivajo v delovnih jorganizacijah, tem naročnikom odtegnejo del naročnine pri obračunu osebnih dohodkov) bodo posamezno številko plačali le po 0,80 din, na mesec pa 3,40 din. Naša želja je, da bi NAŠ ČAS ostal enak prijatelj kot vam je bil šaleški rudar. Zato bomo še z večjo odgovornostjo in voljo urejevali tednik ter objavljali sestavke, ki vas bodo dobro obveščali in razvedrili. Ljuban Naraks, glavni in odgovorni urednik • OSEBNI AVTOMOBIL »AUSTIN« 32.000 km z dodatno opremo prodam. Naslov v uredništvu lista. • NAPRODAJ JE HIŠA V ŠOŠTANJU, Vodnikova št. 1. Informacije: Cegnar, Velenje Efenkova 10. • KUPIM PARCELO ali nedograjeno hišo v Velenju ali v bližnji okolici. Miha žohar, Tepanjski vrh NH, Slovenske Konjice. ZAPOSLITEV IZŽREBALI SMO NAGRAJENCE V uredništvo smo prejeli precejšnje število rešenih novoletnih nagradnih križank. Vse kaže, da naša križanka ni bila trd oreh. 2reb pa je izbral naslednje nagrajence: 1. nagrado 200 din prejme Nuraga Djogič, Prežihova 2, Velenje; 2. nagrado 150 din prejme Cvetko Lancner, Dolomitska 4, Ljubljana; 3. nagrado 100 din prejme Anica Srebotnik, Cankarjeva 15. Šoštanj ; 4. nagrado 50 din prejme Ljubomir Grozi, Sorlijeva 3, Kranj; 5. do 7. nagrado po 30 din prejmejo Julijana Razgoršek, Konovo 54, Velenje, Vesna Colja, Čopova 7, Celje in TEone Kragolnik, Foitova 4, Velenje. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Soba za trideset tisočakov • V CVETLIČARNO sprejmem pridno in pošteno dekle. Cvetličarna »IRIS« Prešernova 7, Velenje. Velenjčani, ki imajo svoje hiše v Šmartnem, Kono-vem in drugod, oddajajo najemniške sobe in zanje zaračunavajo mastne najemnine. Kaže, da je v Velenju največja težava za ljudi, ki pridejo semkaj na delo, kje dobiti bivališče. Največ oglasov, ki smo jih objavili v našem časniku, se je nanašalo na proste sobe. Ljudje, ki bi radi delali v velenjskih podjetjih, so zaradi stanovanj v stiski in so pripravljeni odšteti dosti več kot pa je soba vredna. Lastniki zasebnih hiš pa to stisko krepko izkoriščajo. Večina je v kletnih prostorih, zraven garaže, uredila sobice in jih sedaj oddaja. Vemo za primere, ko stanodajalci zahtevajo za najemnino takšne majhne sobe tudi 30 in več starih tisočakov. Nekateri, ki so hišo zgradili pod zelo ugodnimi krediti, dobijo sedaj večjo najemnino za oddano sobo, kot pa znaša mesečno odplačilo posojila. V roke smo dobili račun nekega lastnika hiše. Najemnici, materi dveh nedoraslih otrok, ki stanuje v majhni kletni sobi, vlažni in nekurjeni, je lastnik poslal podrobno razčlenjen račun. Nekatere stavke bomo dobesedno prepisali: »Najemnina za sobo znaša 20.000 din (starih). Ogrevanje sobe je 1.000 din (starih), kar je minimalno za en mesec. Ogrevanje tople vode, odvažanje smeti, poraba hladne vode se zaračuna po osebi (to je zaračunal 1.010 din po osebi op. p.). Električna energija se plača tretjino skupne porabe, ki jo kaže števec ...« Tako bi morala ženska, ki stanuje v tej sobi, plačati 24 starih tisočakov za majhno sobico. Zanimivo pri tej stvari je to, da ima lastnik v zgornjih prostorih hiše štiri udobne sobe, kuhinjo, sanitarije in kopalnico in odplačuje mesečno za najeto posojilo manj (približno 15 starih tisočakov), kot zahteva za vlažno, nekurjeno kletno sobico. Pa tudi porabo električne energije je izračunal na svojstven pri-dobitniški način. Porabo, kot jo pokaže števec, je enakomerno razdelil, čeprav v kletni sobici visi s stropa samo ena samcata žarnica. Oblik nečloveškega izkoriščanja ljudi, ki so v stiski, je več. Oddajanje sob po znatno višjih najemninah kot so ustaljene, bi morali v našem mestu začeti zatirati. Tudi namen našega sestavka je v tem, da na ta problem opozorimo. Danes smo 'opisali samo en primer, ki smo ga zaenkrat pustili še neimenovanega. Drugič pa se bomo te zadeve lotili iz druge plati in primere opisali. Zato želimo, da nas naši bralci na takšne pojave opozorijo.