za icoiwe tedna Pretežno jasno do zmerno oblačno bo. rsi 00 51 let šteWika 3 četrtek, 22. januaria 2004 300 sn -i-l^ZTu. c; :S g t ★^OEUROfl-^- ř ir f HANOSALl ^ • I if Ù 4 y s . ^ SLOVENU s ---- i î m t s prijateljske tekme Sfoveni ja • Makedonija v Ve/enju (Foto: S. Vovk) irAlMO Danes začetek Danes se bo v Slovej^iji pričelo lelosnje moško evropsko rokometno prvenslvo. V slirih predlekmovalnih skupinah v Ki>pru. Ljiibljani, C^elju in Velenju ho v prvem delu nasu>pilo 16 najlv'ilj.ših evropskih moštev. V velenjski Rdeči dvorani bodo igrale Švedska, Rusija. Ukrajina in Švica, izjemno ugledne in kakos'ostne reprezen-liince torej, ki ixxlo ljubiteljem rokomelfic igre gotovo pripravile štiridnevno pť>síaslia>. Izvedba tako velikega tekmovanja, ki je kakovostne) močnejše (xJ .«svetovnega prveasi.va in olimpijskih iger. je /a slovenske organizatorje /eki zahtevna, zelo zahtevna pa ho tudi naloga veČine izbranih vrst. Evropsko prven-stv{> v .Sk>vcniii je namreč zadnja možnost reprezentanc za uvrstitev na olimpijske Igre. To velja tudi /a slovensko, ki si je na domačem prizorišču zadaLi zek> visoke cilje. Titov trg bo poln dogodkov Po odprtju mobilnega drsa-Itóča v središču Velenja In posUi-vitvi velikega šotora ler super tovornjaka ob njem .se dogajanje na prizorišču .stopnujc. Program je pripravljen, dogodkov je bilo ze doslej veliko. íe več jih bo v teh evropsko rokometno (Obarvanih dneh. ko ho drsališče odprlo do polnoči, nastopov glasbenikov in različnih kulturnikov pa bo še več, saj pričakujejo tudi žejne in lačne navijače /al pa mesto ni zaživelo s prvenstvom, saj utripa ni začutiti skoraj nikjer> še najmanj pa v izložbah trgovin in lokai(W, kar bi skorajda pričakovali. Sploh, ker bo Velenje na podobno velik in pomemben mednarodni dogodek po tem verjeino še dolgo čakalo. ■ bš, foto: S. Vovk Gaberčani, kapo dol! MUena Krstić - Ptaninc V soboto dopoidne je deževato, a vreme ni zmotfto števiinih obiskovalcev drsališča na Titovem trgu, kjer so poskrbeti tudi za otrokom prijazen program. Zapiranje jame Skale Ccpr/ir ima včasiJi človek oličittek, du v tej na.^t prcljiihi d/iavivsak vse ho/j misli /e nase, pa ac v primem dveh dnižin iz Gaberk, ki sla r decembrskem pořiim ostali skoraj brez vsega, kaže, da to še zdaleč ne d rzi. Pofna^ali so š{evilni. Bxljeija, organizacije in posamezniki... I.jndje razumejo in poznajo sfisko. Sploh, če se najde kdo. ki vso stvar \zame ť roke, da jo organizira in je pri tem vreden v.^ega zaupanju. Tako kol ga je v lem primerti krajci'na skupnost (folierke z v.semi njenimi prehria/ci vred. Kar ne vedo. kaj m/j postorijo, da bi zbrali ie več. Organizacija dveh dobrodelnih ko?icertor, ki so jih organizirali zdaj, ni mačji kašelj! Ibplo je hilozato že na pn'cm, v nedeljo, r ^ošianjskem knhtmwm domu. In to kar nekajkrat. Enkrat, ker je bilo v dvort/ni res tako. Toplo. Celo vroče. Dmgjčzaio, ker se je bi!o wselje ozreti po prepolni dvorani, čeprav so bile vstopnice - posebej za siiscn januar - .v I. .^00 tolarji reladvno drage. Pa so v.^eeno mnogi, ki bi He zeleh na koncert, ostalimi mrzlem. Toplo je bilo zarodi Š'te\'i}nih nastopajočih, ki so prišli od blizu in daleč in se odrekli za.služhi. Zato, du pomagajo. čeprav gli/sbeniki velikoknit rečejo, da na dobrodelnih koncertih zantdi kakšne pretekle izkušnje, ko je k'l denar dnigam, kot je bilo napovedano, sodehijejo s pzniki motornih sani, ki jih jc v tem prostoru vse pog(«tcje srečati. V Planinskem društvu íoStanj pravijo, da poleg iskode, ki jo povzročajo v naravnem okolju, predstavljajo tudi nevarnasi za planince in pcihodnike. Planinske poli, ki sona tem območju dobro obiskane, so pt^nekod zelo ozke, hitrosti motc^ristov pil velike. I\>leglega je olimočje med Smrckovcem in Slemenom občutljivo naravno okolje, kjer gnezdi celo divji pele-lin. Prekomeren hrup pa p(wzrt">ča tudi nepopravljivo i>kodi\ Planinsko društvo Šo.štanj je fe prej, preden se je odločilo, da o tem problemu spregovori ob okroi^i mizi, pisno ptîzvalo tiste, ki bi lahko kaj napravili, da ukrepajo. Osnovo za ukrepanje vidijo v Uredbi o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju ter v Zakonu o gozdovih in Zakonu o varnosti v cestnem prometu. Na pisno pritožbo so se, kol pravi predsednik planin- skega društva Hojan R<)t<»vnik, odzvali na policijski postaji, kjer st> zagotovili, da bodc^ povečali nadzor nad vožnjo motornih vozil na področju Belih Vod in Šentvida. Podrobneje pa bodo s številnimi povabljenimi sc^govorniki o tem, kako bi se dalo reSiti ta problem, spregovorili v Četrtek. Iz občine Šmartno ob Paki Braslovc ani bodo pripravili predinvcsliťilsku sliKliio Na pobudo řupana Alojza PodgoriSka so se minuli teden srečali vodilni ljudje občine Bras-lovče 1er Komunalnega podjetja Velenje. Na pogovorih so osrednjo pozi^rnost namenih širitvi oziroma nadaljevanju izgradnje sistema (îdpiak v občini Šmartno ob Paki z možnostjo priključitve dela naselja Letuá v občini Braslovče na ta sistem. Pogovori so pokazali, da bo do odk>čitve pretekki kar nekaj časa. Braslovčani bodo namreč najprej pripravili predinvesticij.sko ssiudijo, na osnovi katere se bodo odločaJi o podani pt")budi. Pogovore bodo nadaljevali po pripravi ustreznih dokumentov. Komisija ía prošnje in pritožbe PrejSnji teden so se sešli na prvi konstitutiv- ni seji člani konec lanskega leta imenovane komisije za prc^Snje in pritožbe, ki jo je imenoval župan Alojz Podgor^k. Na njej so zsi predsednico izvolili profesorico Nado Zichcc - Ruganí iz Gave, njen namestnik pa je IVanc Ikîrdnik iz Malega Vrha. Ostali člani komisije pa so se Ferdinand Krbavac iz Rečice, hYanc Kaciênik iz Šmartnega ob Paki, Marjan Je7A>'nik i/Velikega Vrha. Milan Klančnik iz Podgore in Zdenka Stropnik iz Skomega. Kot je povedal PixJgor^^k. btxk> naloge komisije ptweziine predvsem z obravnavo proi^enj, pritožb in peticij občanov ter seveda z iskanjem primernih re.^itev. Komisija naj bi vodila pogovore in so<"ičenja prizadetih občanov ter organizacij, prav tako pa naj bi opravljala íe druga dela ter naloge v dogcworu z vodstvom občine, poslovnikom in drugimi občinskimi akti. Denar /a kcw-ni delavci fizioterapevti na predavai^ju spregovorili o pomenu in vrsti masa/, v nadaljevanju pa bodo udeležencem tudi svetovali in izvedli želeno masažt^. Prostcwoljne prispevke bíxb organizatorji akcije namenili nakup igral v šmarskem vrtcu. Akcijo bodo v prostorih srnarškcga društva upokojencev začeli ob 9. in končali ol> 17. uri. ■ tp Položaj mladih v evropskem prostoru Z vstopom v novo le to se je v okviru Počitniškega društva Kažipot Velenje odvijal tradicionalni mednarodni projekt, ki poteka med organizacijami partnerskih mest Velenja že več kot 2tJ let. Osnovna ideja pro- vali deklaracijo na temo projekta, In igralski, v kateri je nastala gledališka igra na temo ksenofobija in stereotipi. Poleg delavnic je bilo veliko časa namenjenega tudi prosloč-asnlm aktivnostim, kot je Udeleženci kampa (Foto: Blaž Rat) jekla je bilo srečanje in zabava mladih iz Evrope, poleg tega pa so se mladi iz mest Udine (Italija), Piotrkow Trybunalski (Poljska),Eger (Madžarska) in Velenje (Slovenija) lotili ludi teme projekta: Položaj mladih v Evropskem prostoru- Kamp je potekal od 4. do 11, januarja in je bil razdeljen na dva dela. Prvi del je potekal na Kopah od4. do 8. januarja, kjer se je delo odvijalo v štirih delavnicah, in sicer medijski -v kateri smo se ukvarjali s Ibto-grafijo In prostim časom mladih, likovni - mladi smo ustvarili »jumbo« sliko v snegu, tako imenovani »landart«, v kateri je nastala cesta prijateljstva, debatni, v kateri smo izobliko- smučanje, nočno sankanje, in zatravi. Od januarja dalje se je projekt. ki ga je podprla Evropska skupnost oziroma Nacionalna agencija programa Mladina Slovenije, odvijal v Velenju, kjer so si udeleženci ogledali mesto ter mestne znamenit tudi na Dolenjskem, kjer doslej še nI bila prisotna. Naložbav izgradnjo centrav skupni površini 3K)t) kvadratnih metrov je stala 900 milijonov tolarjev. V njem je zaposlenlli 4.^ delavcev. Nakupovalni center stoji ob tranzitni cesti, ki povezuje Novo mesto z magistralno cesto Ljubljana-Zagreb, v njem pa so zaokrořjli ponudbo živil In ne^ivjl, gostinskega lokala in trafike. Poleg supermarket a, kise razprostira na 8U0 kvadratnih metrih prodajne površine, je še Erina s[>cc i a liziran a prodajalna ADUT ter velik prodajni prastor z*» vrtni program, znotraj katerega bo delovala tudi kmetijska lekarna. Supermarket bo odprt vse dni v letu od 7. do 22. ure. ■ tp rrr* jn^n aw» ÎJS izdala: ča$opisna-zalo2nléle In RTV mÊ^lL^ dmîba. d.o.o. Vdieflle l2le|a ot» tetrtiQli. Cena posameznega izvoda |e 300 SIT, mesečna naročnina 1 200 SiT. tnmesečna nan^Cnins 3.450 SIT. pofletna rtíročnina 6 fôO Siï. letna naroCnK 12.60Û SIT Uredaiitvo: Boris ZaKoiek (dlrsldor), Stane VovK {o^n Der* \'arić je 2 najožjo ekip<^ stxlelav-ccv, direkiorji posameznih področij mag. Marjanc^m Kolťnc^m (tcjiniCno pixircx^c). 4 milijone Ion premoga, 'ire-nutno obratujejo trije odkopi, na katerih dnevno proizvedejo Wi/u 2l) tisoč ion premoga. Eticn od pomembnejših dogodkov, (xl katerih ict(^s in v naprej veliko pričakujejo, bodo poganja s holdingom Slovenske elektrarne o dolodlih KMetne pogodbe o prodaji nja, na drugi strani pa bodo tudi letos dali priložnosl 70 mladim, ki so ali se bodo končali Šolanje» da se pri njih zaposlijo Drug:< pomembna slvar, ki jih Čaka (začeli pa so jo Že lani), je zapiranje jame Skale. Zaloge premoga v njej so pa^le. oziroma niso več lake. da bi jih b^o Od teve proti desni: dr. Evgen Detvarič, mag. Marjan Holenc, Janičje) v lorek pred novinarji strnil dogajanje v lanskem letu in predstavil na^e za na prej- Lansko leto bo, kot smo že navajali, a«;talo v zgodovini pre-mogtA'nika zapěno kol zahtevno, ie:^ko, a poslovno zelo uspešno leJo. Delovni načrt za lani je predvide%'al odkop ? mili-jonw 751) tisoč ion premega, kar bi ob koncu leta prineslo za 2,7 milijarde tolarjev izgube. Pomanjkanje eleklrične energije. pridiibljene iz vcxinih virov\ pa je povzročilo, da st> bile številke ob koneu povsem drugačne. Rudarji so nakopali 4 milijone 235 tisoč ton premoga, kar jc prineslo za 2,46 milijarde tolarjev več prihodka od pnxlaje premoga, iz^ba pa se je posledično znii^ala na okoli 2(X) milijonov lolajjev. Tudi v letošnjem letu bodo v premogiwniku nakopal i več kot premoga. Ib pt>godl)o naj bi podpisali še letos. Pogodba bo vsebovala laksti ne bi smelo priti. Konec leta naj bi bilo v Premogovniku zaposlenih le še 2.131) delavoiv, 150 manj kot na začetku leta, kar pomeni, da se bo stalež zaposlenih v premogovniški dejavnosti Še naprej manjkal. Tudi letos se bo namreč nadaljevalo obdobje intenzivnega upokojeva- smiseino txîkopavati. Zći la del - zapiranje jame Škále - so že lani namenili 300 milijonov tolarjev, cel pr(")jekt zapiranja pa bo stal blizu 6,5 milijard tolarjev. »Olede na to, da pov-sod lam. kjer se rudniki in prc-mogíwnikl v Sloveniji zapirajo, s sredstvi pomaga država, računamo, da bo tako ravnala tudi v na.^em primeru,« pravi direktor poslovnega sistema. Čeprav so dinamiko vlaganj v zapiranje jame Skale že ocenili. bo šio počasneje, kot so račuj^ali, saj morajo za zdaj to počeli z lastnimi sredstvi. Tudi lefos ve< kot 4 milijone ton Delovanje Premogtwnika bo ludi leias lemeljilo na dveh stebrih. Prvi je osnovni proces pridobivanja premoga, ki ga podpirajo irije strateški eiljl - racionalizacija lega, varnost in humanizacija delovnega procesa, ravnanje z okoljem - drugi pa presirukluriranje poslovnega sistema, o čemer govori četrti strateški cilj. Letos naj bi v 224 delovnih dneh nakopali 4 milijone 117 iLsoČ ton premoga. wwvr.era.si od 16. do 30. jat^uarja 2004 Musli Good Napitel^ Cede vit a več okusov, Orblco, ►iV'!^» 200 g 449,- 100 % pomarančni sok Yo 11 259,- Detergent za perilo Ariel več vrst, P&G, 6 kg Boris Močitnik, Zvone Es in Božena Steîner EJi^Orí^m Sendvič s pršutom in francoska solatdi 100 9 Veselite se rokometnih golov z brezplačno pločevinko breskovega ledenega čaja! (Od 22. do 25.1.2004, ob nakupu euro menija.) ^ E R A Trgovina prijaznih UTRIP Sreda. 14. januarja Slovenske stranko že «iosiavija-jo iisie kandidatov za vcilifvc v Evropski parlamenl. Volitve Ixxlo vSlwcnIji potekale 13, junija- Prcds(avn:ki vcčjili parlamentarnih strank so se pogovarjali, kako rešiti /jplel z Izbrisanimi, ki so ga .seveda sa m I zakuhali. Vsi so sc strinjali, ds sc odškodnine omejijo. Ostalo pa je nekaj nerešenih vprašanj. Zavlačevanje o izbrisa-nili pa jcspcl vzbudik^ powvnost cvrt>pskega komisarja za Človekove pravice Alvara Gll-Roblesa, Nam morajo pać tiijei pcrveda-ti. kar nam i^re težko v glavo, da denar nI merilo za spoštovanje človekovih pravic in da uživanje človekov I 11 pravic tudi ne mt^re hiti odvisno od referenduma. Sicer pa jc slovenska nestrpnost segla tudi do podmladkov. Medtem, ko je mladi forum ZLSD ovadil preil>iavnike SU> Ljubljana, saj naj bi pt> njihovem mnenju Andrej Umek(nekdanji minister) gradnjo džamije v Ljubljani enaCil s širitvijo infrastrukture za teroristično mrežo Al Kaida. je pi.>d-mladek SLS Nova generacija vložil koniraovadbe proti Luki Juriju (nekdanji predsednik mladega Ibruma ZLSD) zaradi verske nestrpnosti In proti ombudsmanu Maljažu Hanžku zaradi izjav o izbrisanih. Čelrirk. 15. janiiurja Marko Pcigoreve je že predal posle. Novi generalni direktor policije je namreč postal Darko Anželj» potem ko ga je na pred-logministra Bohinca na lo mesto imenovala vlada. 4l-letnl Darko Anželj izCwrnje Radgi^neje doktor znanosti s pi^droćja politologije, nagrajen s častnim znakom svobode Republike Slovenije» devet tel pa je bil med drugim tudi leť Policijske uprave v Murski Si^boti. (IrvaiŠkl veleposlanik v Sloveniji Celestln Sardelic (jcre za člana zdaj t>pozicj:ske SoeiaIdcmc>krat-ske stranke SDP) je v pi.smu hrvaškemu predsedniku Siipetu Mesjću sporočil, da odstopa s položaja. Sardelic je navedel kol povod za SVOJ odslop, da ni bil vključen v priprave na srečanje zunanjih ministrov Hrvai^ke in Skv OD îl^eoe DO TOftKA - SM€T IM DOřlOMINA venije Miomiija Zuřula in Dimitrija Rupla, niti nI bil ptwabljen nanj. V Singapurju so v zadnjih i.3 letih usmrtili več kot oseb, kar uvršča to državico na prvo mesto po Številu usmrtitev na prebivalca. Na drugo mcslo se je uvrstila Savdska Arabija s 4.65 usmrtitve na milijem ljudi, sledijo pa Belo-rusija(3.20).SIvna Uione (2,84), Kirgizistan (2.8). Jordanija (2,12) in Kitajska (2.01 ). V ab.solutnem merilu največ ljudi usmrtijo na Kilajfikem, sledijo pa Iran, Savdska Arabija, ZDA, Nigerija in Singapur. Pclek. 16. januarja Zunanja ministra Sltwenije in lirva^^kcsta po srečanju v Zagrebu dejala, da sta prepričana v možnost prijateljskega in uspešnega reševanja vseh odprtih vprašanj med državama. Vljudnostne fraze sicer poznavalcev niso fascinirale, sploSni odmevi na sestanek so enotni: konkretne koristi srečanje ni prineslo, lahko pa pomaga k izboljšanju odno-SíW med sosedama. Srečanje je bilo uvod v skorajšnje srečanje Aniona R(îpa z Ivanom Sanader-jcm. I Irva.datkili pa naj bi bila končna,številka okoli45.ÍXX) žrtev. lične díídatke, ki tak.ki kriminalist Darken Pcčoter. v komisiji pa predlagajo zasl&mje predsednika države. Koi naj bi se pokazalo pri delu preiskovalne komisije, ki jo vodi /amemik. so se pri delitvi dovolilnic aviopre-voznikom dogajale velike nepravilnosti. pri Čemer so jih nekateri na račun drugih dt>bili več, kol bi jim po predpisih pripadalo, ter tako bogateli na račun oškodovancev. Kot naj bi bilo razvidno iz nekaterih drugih zaslii^anj komisije, je bil DrnovSek seznanjen s problematiko izdajanja avtopre-vozniSkih dovolilnic in je v zvezi z njo ukrepal. Zanimiva je tudi zgodl)a o Elanu. Odkar je pred dobrim letom v Elanu izbruhnila afera zaradi m ilijardn ih nagrad pet ih menedžerjev, odgovorni niso storili ničesar. Sporna pogodba. ki taklne nagrade omogoča. Še vedno velja, Pogajanja za pre-kinilev pogodbe se še vedno vlečejo, poslovni rezultati pa so v.se slabsi. Miha Brejc je strokovnim službam v državnem zboru očital, da so nesposobni, saj niso uspele zagotoviti strokovne in administrativne pt>moči za delo poslancev v Strassbourgu in Bruslju. Bopsi Pahorje obljubil, da bo spo-riio vprašanje kar najhitreje odstranjeno z dnevnega reda. Siccr pa je trenutno zanimivo tudi vprašanje, kakšna bo plača evro poslanca. V evropskem parlamentu menijo, da naj bi bila 8700 evnw (bruto). Seveda pa je k temu potrebno prišteli še raz- Ropaiji se ne aslavijo pred nikomer. Po slovenskih ?upni.§čih in cerkvah so zelo pogœte tatvine In ropi. tokratni umor župnika v Mekinjah pa je četrti v zadnjih petnajstih letih. Podoben umor se je pred šestimi leti z^dil na Dolenjskem, v bližini CJrosuplja. Za širitev Evr^^pske unije sezav-z.ema le 48 tnistotkov Francozov, medtem ko se jih večina zavzema za skupno obrambo. V okviru svetovnega socialnega foruma v Indijskem Bombaju je biio na Številnih prireditvah slišati glasne kritike na račun ameriške vlade in razprodaje Iraka. Udcleženci foruma so ameriškega predsednika Georgea Bus-ha označili kot terorista in zahtevali umik ameriških sil iz Iraka. V .samomorilskem napadu v Bagdadu pa je bilo ubitih najmanj 23 oseb, več kot 60 je bilo ranjenih. l\>ne(lťIjok. 19. januarja Protesti šlilov proti ameriškim načrtom glede prihodnf.«ti Iraka postajajo vedno glasnejši. V .središču Bagdada se Je zbralo vcC kot lOO.OOOšiitskih proiestnikw, ki so zahtevali organizacijo splošnih volitev še letos. Sicer pa je začasni upravitelj Iraka Paul Bremer le dni dejal, da bodo koalicijske sile 30. junija Iračanom nepreklicno predalo suverenost nad državo. Ki^likcî boljša bi^ la drŽava od tiste prejšnje, pa je iako postalo že povsem vseeno. Osama bin Laden, njegov namestnik Ajman al Zavahiri in mula Omar so dobrega zdravja, sporoča Al Kaida na neki islamist Ičn i spletni strani. Ljubljansko okrc^žno tt>žlIsivo je zanikalo obtožbe odvetnika Čefc-rina, da naj bi mu policija nezakonito Cedila in ga tajno opazcwala. 1\>rck, 20. januarja Evropska skupnost postaja vse Stolčki se počasi polnijo "r^etíkokíitíj je bilo v Sloveniji loHko »tmilic^ za pomembnimi r^ ijt'dmi kol zadnji Čas. No, prvega polidsiu s^mo končno dolyi-^ V//, tudi katulidal za direktorja kliničnega centra čaka le .îe dokončni polilični blagçslov. Še vedno pa nismo našli pn'ega moža nu.^e davkarije, pa računskega icv/Àfc«, vrhovnega sodišča^ Pri nas so bila naenkrat izj)raznjena mnoga zelo pomembna mesta. Na srečo se io kaj posebno ni jxtznalo. dolyra pu tudi ni (bilo). Če bi pri odločala stroka, tako pomembnih kadnn- toliko časagoiovone hi iskali, a Aer,sv v vse to vplcia politika, i!0 pota izbire veliko bolj zahtevna. In se dogaja, kot se dogaja. Celo kandidati samega pred' sednika dritive po^io'ijo v parlamentarnih klopeh. Zdaj so se\'iida še iyi)sebno zammrva mesta Evropiki skupnosti Ne k zaradi l}omembnosii. dobiv so plačana. V siceršnjem mi^ase^'anja lega, da bodo delali st slovenski blagor, sei'eda tndi denar nekaj velja. Ne vem. zakaj nekateri vse to nizlično dogitjanje okoli kadnrania na pomembna mestu imenujejo tudi nekakšno ntzprodajo kadnw, a Če uiko pravijo, /?t> v tem ře kaj resnice. Ne ^)vorijo tega le pod vpOi'om sedanjih razprtjdaj, ki polnijo naše tr^vi/ie. Pri tuk/h ra:^)rodaj:fh gre za i)rodujo s popusti, nekateri opozarjajo, da gre pri trgovanju zodpi-sanimi in odškodninami za raz})rod(ijo politikov íiele videli pa bomo, kako se l^odo izšli računi pri kupčkanjii za delo trgovca' oh nedeljah. In pri tem, kaj bodo inrslili v košarico nujnih žt\-ljenjskih artiklov, saj je to zelo jxmiemhno pri (em, katent trgovine bodo lahko odprta, tudi mi gosiKidov dufi. Za mzlične ljudi so nujni življenjski artikli sc'^eda zelo niziični. 'Za katere se bomo uradno odločili, naj hi zx edeli r treh mcsedk jeseni naj hi zakon, ki bf> urejal nedeljsko delo trgovin, uidi sf)rejeli. Če ses eda ne pride kaj vmes. To pa se fjri nas pomsto z^odi, Zadrye dni smo vendarle bidj odJočno slišali, da ima naša nmezii vse več miánosti, da postane regija. Ministrica Koxuičďa je Se napovedala 14 regij, to fxt fwmeni, da je med njimi mesto tudi za Sušo, ffkniti, ko re.^nejcgovorimo o decenlralizadje Slo\ enije. naj hi z zakonom dokončno določili, kaj vse mora biti v naši prestolnici. Nekaterim je Mo kar težko sprejeti tudi odfočiiev, da so lahko sedeži posamezflih državnih organov ali organizacij državnega pomena tudi dnigpd po Sloveniji, ne le i' Ljubljani. Oh vseh takih sklepih se posamezne stranke rade trkajo jTff prsih, češ, to je pa naša zashtgu. V primeru Saše bo s tem kar težko, saj so íť za rojstx o ,'íamosíojne regije zavzemale vse pomembne .'Stranke na tem območju. Znova pa slišimo, da ima območna organizacija SLS naj\-čč zaslug za to, da na Meni ni planini niso postavil/ vojaškegif radarja. Na to nekateri znova opozarjajo zdaj, ko se spet govori o tem. kje naj stoji druga naša tovrsina naprava. Nova možnost je. naj bi nular stal na Pohor-j tU to je bliže Mariboru, Vendar pa je tudi res, da ti uli lokaciju na M eni ni, kije po mnenju mnogih suvkovnjakov luijprimemejša, Še rú povsem odstreljena. Tedanja ^odložiie\''>' je bila začasna, ta začasnost pa res traja že dolgo časa. Čjiprav je Ma >^mlečnaf - sevanje naj bi namreč k\'amo vplivalo na mlečnost krav, so zatrje^'ali ljudski nasprotniki vojaškeg(:t radarja na Meninî planini.. Pri nas zadnji čas vse več govorimo o elektriki. Ne le. ko v Prerno-govniht in Tešu načrtujejo letošnjo j)roizKvinjo in načne za vnaprej, tudi bolj na splošno. S tem, ko so nam jo '*zagodlimanjka-nju elektrike ne bi bilo dovolj visoke napetostil m (k) bolj zapleten konglomerat različnih intereww. Predstavniki vlad Francije in Velike Britanije se lako ne mtîrejo sporazumeli o tem. kdc» naj bi vodil evropsko oborožitveno agencijo, siccr enega izmed ključnih stebrov razvoja evropske obrambne in vamtwine pt^litike. Težave povzroča ludi evro. Finančni ministri 12 držav evro-območja st> izrazili zaskrbljenost zaradi hitro ra.stoče vrednosti skupne evropske valu te evra terse zavzeli za njeno stabilnost. "V trenutnih razmerah nam je posebej pomembna stabilnost, zato smo zaskrbljeni zaradi preliranega gibanja menjalnih tečajev/' sov kratki skupni izjavi p^)udarili ministri. Kitajska pa se otepa s sarsom. Množično pobijanje cibetovk. ki so prena,šalke virusa, je le eden od ukrepov, Kllajske oblasti so ludi odobrile začetek izvajanja posku.sov s cepivom proti sarsu na ljudeh. Kot poročajo državni mediji,se je prijavilo že 30 prostovoljcev, ki so pripravljeni si>>de-lovati v ptiskusih scepivom, ki ga na Kitajskem razvijajo devel mesecev. Znanstveniki pa opo-zajajo, da začetek po,sku«w na ljudeh ne pomeni, da bo cepivo zelo kmalu na voljo za široko upiîrabo. žabicr peyspefetivci Rokomet Matjaž Dragar ačelo seje. Evroiisko rokometno Z pn'cnstvo v Sloveniji Največji J .^porini dogodek v samostojni Sloveniji. in kur je še bolj pomembno: nidi Velenje ima zraven svoj velik delež. Tako bomo v enem izmed štirih prizorišče imeli prilož?iosi sjíremljati najMjŠi rokomet tjuli v našem mestu. Ňe Ix/lj razveseljujoče in pomembno pa je, da je Velenje prisotno tudi v drugih segmentih tega rokometnega pn'en,s'rva. V slovenski reprezentanci lw!o pomembno vlogo igrah igralci, ki so rvoje pn e rokometne korake začeli pravv Velenju. V Velenju najdemo tudi pomembnega sponzorja na.še reprezentance, jamho plakati .so bih izdelani v velenj.ski agenciji in navsezadnje, tudi trener se je kalil v Velenju. Na nek nači/i je torej to Evropsko pn'cnstvo Se prav posebej velenjsko, jiidipublika i' Velenju diha z rokometom, kar smo gledalci lepo dokazali tudi s prepolno dvorano na pripravljalni tekmi Slovenije z Makedonijo. To leto bo s športnega vidika res Iwgaío. Poleg e\ ropskega pn'ensr\>a v rokomeui, ki sc bo odvijalo v Sloveniji, naš čaka še evropsko pr\'enst\o v nogometu tia Portugalskem in nato Šv olimpijsske igre v (rrčiji. Če prištejem še vse košarkarske, nogometne in ostale redne športne dogodke, kijih se\'eda povprečni moški gledalec ne sme zitmuditi, bo časa za druge stvari zelo malo. Gledanost zgoraj omenjenih dogodkov bo vsekakor velika, tako preko medije\' kot v ži\'0. Profesionalni ^>rt je ix>s(al močna gf)^}odarska pimoga, vlaganje v .^ort pa donosna investicija. V zadnjih letih so tudi za.sluzki profesio-ntdniii športnikov v poptdamih športih vrtoglavo visoki Tako naj bi znak no prsih nogometa.iev prinesel dosti večje prodajne tičinke kot ogiasi po teles'iziji S tem pa se je v zadnji letih spremenil tudi odnos do ^orta. Didt oHmpizma, v katerem je dovolj sodelovati, je že zdavnaj izgijiii Všpori(i, v.se bolj izpostavlja bopi z odvečnimi kilogivmi in boleznimi, kJ jih povzroča premalo gibanja in nezdnrvo življenje. Tako se na primer že tretjina naših sosedov Italijanov bori s prekomerno debelostjo in posledično boleznimi, ki jih povzroča prekomerna teža. Da o Američanih fiiti ne gowrimo. Zato utdi ne čudi, da je Evropska komisija razglasila leto 21)04 za e\'ropsko leto izobraže\'unju skozi šport. Kaj se lahko torej mi nataimo od spona, oziroma kaj lahko šport nauči rms? Kot že rečeno, je šport tudi.sinonim za zdnn' način življenja. Zato je pomembno, da Šport ne samo gledamo, ampak da se tudi .sami gibamo. Gibanje je pomemben del našega ži)ijenja. ki ga moramo shimo gojiti, vztrajati v njem. in kar je naj-važneje, znati idt\ ati v njem. Samo gkdunje šporindi dogodkov preko televizije pa kljub velikemu razburjenju in aktivnemu tuivijanju še ni zadostno zagotovilo za našo zdravo žt\ ljenje. Mnogi vidijo šptjrt tudi kot preventivo pred drogami oziroma drugimi možnimi odvi.snostmi. R) drugi straru pa nas šport že od mladih let uči, da so porazi sestavni del ži\'ljenja. Učt nas, da obstojajo določena pra\ňla, ki se jih moramo držati, Če želimo ostati v igri in uspeti kot ekipa. Vsekakor lx) našu pozornost v prihodnjih dneh usmerjena našim roki)meiašem. Za naše junake bomo iz vse^a .frca držali pesti in z njimi dožt ijali uspehe in neuspehe. Poraz ali u.sjyeh. karkoli že ho. ho prijetnji izktišnja, seveda pa upam, da 1)0 iwšim rokometašem uspelo in da bomo lahko zanje navijali v.se do L februarja. Srečno! AKTUALNO Je vrtec res predrag? / novim loloni \ isje cene v Vrten Velenje - Kako sploli izrarunajo ekonomsko ( eno - Kako t)O(k) previ^rjali podalkc^ o ekononiskcMii položćiju slarsev, ki f><\ moiajo po íioví^m nav(\sli /aradi višiiie plaeila Bojana Špegel '/. novim IcUmi se je ekonomska cena /a varsm> olrok v Vrl-cu Velenje povLsala v povprečju za 6,8V oddelkih 1. starostnega obdobja većkol /a slarcj,^ oiroke. Nova ekonomska ccna za prvo siarostno obdobje bo sedaj 90. 017 tolarjev. Ker lahko star.^'m naenkrai povišamo ceno največ za 10 je osnova za izračun prispevka staršev v Lslariï>incm obdobju 84.80^) in r>9.690 v drugem starostnem nbdol^ju. Ker je vciijia slarsev razvrščena v drugi in irejj plačilni razred, ho prispevek za večino med 13.695 (v drugem plačilnem riizredu), za dnevni program v siarejših oddelkih pa 16.961 Srr. Sledijo iLmí, katerih položnica bo znesla dobrih 25 tisoč SIT za prvo in 20.489 SIT za drug(ï siartïstno obdobje. A ta ccna velja Ic, če je olrok vse dni v vrtcu. V Vrtcu Velenje hkrati ugotavljajo, da imajo okoli 70 staršev, ki so oproščeni plačila v celoti, Še pred tremi leti je bilo lakih družin manj kol 10. O tem, kako se pravzaprav i/računa ekonomska cena in zakaj jc Vrtec Velenje kljub sistv ki ceni v veliki linančni krizi, smo sc pogovarjali z ravnateljico Mt'tku Čhs. Kiitiko hoJo vtsjo ekonomsko ceno ohcuiili siaHi atmk, ki obis» kujejo enote Vrico Véie/ye? "Na osnovi mctodol<')gijc, ki jc bila sprejeta septembra in je zitčela veljali 1. januarja, smi^ naredili nov izračun ekonomske ccne. 'laje jookazal, da je potreb-noceno nekoliko poviriti, da so torej stn"K5kl višji, kolje izhajalo iz veljavne cene, Zalo smo na velenjski občinski svet podali predlog /a povišanje cene in ta jo je potrdil Sprememba metodologije jc prinesla različno pi'iX'iianjc cen za različna starostni! obdobja olrok- Tako se po izračunu za prvo starostno (jbdo-bje cena poveča za 16 za siarše pa povijanje nc bo višje od 10 V drugem starostnem obdobju bo povišanje minimalno, le 2,6 Cene ostalih programov, kol so poldncvni ali dnveni program v kombiniranih oddelkih, se zvišujejo med 5 in 8 odstotki.'^ iMfViko teto sJe se t^ç čas .soočati sjinanćnimi iežftvami Računa» U', da ho letos kaj drugače? "Resnično upam, da bo letos nekoliko bolje, čeprav si ne delam utvar, da se bo finančno stanje bistveno izh()ljŠalo. V letu 2003 smo namreč izkoristili vse moime zaloge in rezerve, bi nadaljevah s poslovanjem pod enakimi pogoji, hi lahko to že ogrozilo kvalitetno delo z otroki, predvsem z vidika varnosti. Će poí*ledaino Tjiaek nove eko» nomske cene, ki vetja v Vrtcu H'lenje, ta ni nixJcbnih prejemkov delavcev, maierialnih sir^iškw in cene :^ivil. Najvišja je cena dela. V nekaterih programih zn^Lsa prebi 80 % ekonomske cene. Na ceno dela in višino osebnih dohodkov nimamo nobenega ni je predšolska vzgoja edina, ki mora izračunavati, kolikosiane olrok v vrtcu. V ekonomsko ceno so dejansko všicli vsi stroški dejavni'Mîti, razen investicij in inveslicijskega vzdr/cva-nja objektov. Će bi na ta način, kot izračunavamo ceno progra- finančno situacija Tudizato, ker je plačilna disciplina staršev slaba. Doslej so bili sodni postopki zelo dolgotrajni. Vse to, kljub plačilu obresti za zamude, prispeva k tekočim težavam pri poslovanju. Nekoliko se je situacija izboljšala s spremembo V Velenju bodo delali "štihprobe" Po tem, ko smo se o novcistih pri plačevanju vareiva v Vrtcu pogovarjali z ravnateljico Melko Čas, nas jc zanimalo, kako bodo na MO Velenje pt-jskrbeli za preverjanje podatkov o premoženju staršev. ki ga morajo li po novem navedli zaradi vii^inc odmere plačila vrtca. Spk)h, ker ravnateljica p ravi, da do bistvenih sprememb ziiradi navedenega "premičnega in nepremičnega" premoženja ne bo prišlo do bistvcnili sprememb pri plačevanju. Odgovor so prijTavili na občinskem Uradu za ncgi^spodarske javoie služIl?. I)ra{>lca K;ui/.;ir, ^išja svetiivalka /a varstv<» in vzjjojete-ga odstavka 139. člena ZUP in 32. člena Zakona o vrlcih zahtevajo odlgodbo v vzgoji in izobraževanju . V Vrlcu Velenje imamo število zaposlenih po veljavnih republiških normativih. To velja predvsem za vzgojiteljice, pomočnice ter delavce v kuhinjah in pri čiščenju. Vodstveni kader pa ne dosega republiških normativw, saj imamo za 3,5 delavk manj, kot predvidevajo normativi. Na druge elemente ekonomske cene, ki vključuje stroške poslovanja, kol so ogrevanje, elektrika in slr(\ski materiala, pa tudi nimamo kaj dosti vpLva. Vpliv imamo le na sin">ške nabave materiala za delo z otroki in stroške, ki nastajajo na področju izobraževanja zaposlenih. Tu smo zmanjšali slrc^kc do najnižje možne mere. Vsako nadaljnje zmanjševanje stroškov na ich področjih bi posegalo na Že doseženo kakovost dela.'* V zadnjih mesecih po številnih sloiwskih občinah tarnajo, da so stroški za pretlšoLsko v^jo otrok preMik finančni Tfllo^aj zanje. Vtnatijših občinah \e celo dodaja, da ta dosejia skoraj polovico občinskega proračuna. Vendo fiiasneje se govori, da bi morda bilo bolje, če bi plače zaposlenim vrtcu dajal državni pntračtut in ne več občinski. Zakaj ste praV' zapravsanuf Še vrtci "na"ohčin' skein proračun ti? "Nisem sicer pravi naslov za ta odgovor, pa vendarle. Skupnost vrtcev Skwenije in ravnateljice slovenskili vrtccv jc že pred leti izrazila željo, da sc način financiranja vrtccv spremeni. Želeli smo, da bi plače zaposlenih prešle na državni proračun, lako kot to velja za dugc vzgoj-no-izobra?evalne zavode. V nekaterih občinah se ravnateljice vrtcev srečujejo z neizmernimi težavami, da zagoi(wijo pUtče zaposlenim. Lansko leto smo imeli med počitnicami tovrstne težave tudi v našem vrtcu, vendar smo jih v dogovoru z MO Velenje uspeli rešiti. Tudi sama verjamem, da bi bila situacija boljša, čc bi stroške dela kril državni proračun. Po drugi sira- rna otroka v vrtcu, izračunali ceno za učenca v osnovni ali glasbeni .šoli, ali pa npr. ceno bralca v knjižnici, sem prepričana, da naša ccna ne bi izstopala. Verj;imeni, da nismo dražji kot ostale družbene dejavnosti. Smo pa edini, ki moramo .svojo ekonomsko ceno zagovarjali pred javnostjo, našimi starši in občinskim svetom.*' Obcitiski proračun pa nepokri' va le plač zaposlenih v vrtcu, atnpak prispeva tudi za varstvo otrok. Zanje krije razliko tned plačilom staršev in ekonomsko ceno. To drzi? **Mclodologija dopušča, da občina svojo obveznost do vrtca pokriva na različne načine. V nekaterih občinaii pokrijejo razliko med plačilom staršev in sprejeto ekonomsko ceno. V naši ol>čini imamo dog^)vor, da občinski proračun pokriva ascbne prejemke vzgojiteljic, pomočnic vzgc^jiteljic, vodstvenega kadra, računovodstva in hišnikov, /a plače lehničnegii kadra moramo sredstva zagiMavljali iz deleža, ki ga dobimo od staršev. Prispevki staršev se, kljub povečanju ekonomske cene, iz leta v lelo znižujcjci, in sicer iz treh razlogov: zaradi manjšega števila vpisa ni h olrok, zaradi večjega deleža oddelkov 1. siar^'fitnega obdobja (kjer je v oddelkih manjše Število vpisanih olrok) in nenazadnje zaradi zniževanja jilačilne sp(v sobnosli staršev. Se pred tremi leti je večina si aršev plačevala 30 % ekonomske cene. K:iže, da se socialna struktura v velenjski občini znižuje, zato jc vedno več staršev, ki so popolnoma oproščeni plačila» in listih, ki so umeščeni v najnižje plačilne razrede. Poleg lega smo v zadnjih Iclih z uvedbo dcvctlelke izgubili celo generacijo otrok, ki so obiskovali starejše oddelke. V njih je več olrok, zatoje delež, ki ga dobimo od staršev, nedvomno večji- f'eprav kaže visi^ka ekonomska cena na to, da bi vrtec lahko zelo dobro posloval, moram povedali, da dejanska situacija ni rožnata, /m nekaj let se soočamo z izjemno težko zakona o Vricih. Sodiščem nalaga, da prednostno obravnavajo ložbc, ki izhajajo iz dolgovslai^v do vrtca. Vz-adnjih Ireh mesccih, odkar to velja, ^mo lahk<^ izterjali precej dolgDV iz preteklih let." Sprememba zako/ta o vrlcih je prinesla še eno novost. Starši morajo pcf mn'e/n izpolniti ohra» zec» v katerem navedejo "pre^ mično in nepretnično'* pre-mof^ije. S tem naj bi senedoga» Jalo več, da bi tisti, ki so imeli uradno nizke osebne dohodke, pa vendarle kar veliko pre» mozi'tije. plačevali zelo malo. Se ho to kaj poznalo? "Trenutno še ne morem reči. kakšen bo vpliv le zakonske spremembe. V našem vrlcu je le 5 staršev, ki jim bo po oddaji obrazca določeno višje plačilo kot prej. VcTÍamem,dascboio določilo začelo bolj intenzivno preverjali šele v prihodnosli, ko b(xio i/delana nalimčnej.^i navodila o lem. kiiko preverili podatke, ki jih posredujejo starši. Vrtec te možnosti nima, kot ustanc^viieljica bo podatke lahko preverjala le občina. ■ kredit odpira vrata řonujomo dolgoročni gotovinski Raiffeisen ABCKREtUT do 15 lel 20 nakvp ali prenovo h tie in stanovanja, al/ za poplačilo drugih manj ugodnih kreditov, Kredi f zavarujete s hipoteko, izplačamo go 100 % v gotovini, zo/o dokazil o porabi sredstev ne potrebujete. Isierife kredit, ka/erega mesečni obn^ /e vezan na EURO kknr^lo, obrestno mero BUR/BOR ali na nominalno obrestno mero. Vlogo za kredit s seznamom potrebne dokumentacije preprosto poiščete na naši spletni strani ali nas pokličite in vam jo poSljemo na dom. Raiffeisen ABCKREDIT - enostavno več možnosti, vec izí)íre. 080 10 08 krediH^kb.si, wNvw.r-kb.si Raiffeisen KREKOVA BANKA z nami gre lažje POGOVOR Z RAZLOGOM 22. januarja 2004 »Za šolstvo bo nujen samoprispevela \/<\]\i okrepili [)icla sredstva ()l)riiiskei{a proračuna - Veliko si obelajo od o/ivilve in razvoja sreclišra na (îolleh - Med novimi nak)í5aiTii na prvem mestu šolstvo, a bi ez samoprispevka ne bo šlo Janez Ples ni k V mozirski občini so z doseženim v lanskem letuzelo zadovoljni, zadovoljstvo prežema ludi župima Iva Suho* vtrj^nika po prvem Iclu župano-vanja. »Kar nekaj je razlogov za dobro oceno, zelo vesel pa sem drobnih in zajcinejSih naložb, ki smo jih uspeli spravili skozi. Zlasii zalo, ker je na začetku lanskega k'ia ob prešibkem proračunu kazalo bolj slabo, na sreOo pa smo sredstva aspeli obogatili i/ državnih virov in uspeli,«je poudaril?^ uvod. Nadalje\'ali so izgradnjo foma-lizacijskega sistema v Mozirju In na Rcčiei, huda suša je pospešila obnovo vodovodov na posameznih področjih, posodobili so ludi nekaj cesinih odsekov in poslorUi še marsikaj. »Na cesinem podrodu sem posebej vesel odseka proti Gol-lem. Res gre samo /z 1,4 kilometre novecesie,ki pa je toliko bolj pomembna, Zame in za vse ljudi pod Mozirskimi planinami je oživljanje središča na Golleh zelo pomembno in prepričan sem, da bo šlo èc hitreje na bolje. Razlog za zadovoljstvo je gradnja stanovanjskega bloka na Brdcah, prav tako začelek urejanja in gradnje na področju Podrožnika, od učinkov slednjega bo imela koristi vsa dolina, uredili smo parkirni prostor pred Mozirskim gajem in razsvetljavo v Lokah, končno so v skupno zadovoljstvo razrešeni nekajletni zapleti sslaro osnovno šolo na Rečici, v Šmihelu bodo pridobili novo mrliško vežico, pa še nekaj je manjših, a za krajane pomembnih naložb,ugotavlja župan Ivo Suhoveršnik. Pravočasne so bile tudi priprave na uresničevanje letošnjih načrtov. Že pred novim leiom so sprejeli občinski proračun, kije prva podlaga ziù uspesšnost in je letos še posebej naložbeno naravnan. Seveda so na prvem mestu stalni in večji proračunski porabniki, nato sledijo obnove vodovodov, obnova eest, gradnja javne razsvetljave in še kakšna »podrobnost« v krajevnih skupnostih Mozirje in Rečica ob Savinji. Marsikoga ho razveselil obet, da l>odo do 1. maja uredili pešpot ob Savinji proii Nazarjam, ki nima le razvedrilncgii« pomena, amppešila obnovo vodovodov ....... ' r^^r:; »vuua.^ uau, ^v .uu., u« C., rnxxi... posameznih področjih poso- nekajletni zaple- nji proii Nazarjam, ki nima le j^i še vprašanje, ali bo to naš omenjenimi tremi viri uspeli. vcrsniK. biU so tudi nekai cestnih 'i?siaroosnovnošolo naRečici, razvedrilncgii« pomena,amp^ik lasten toplovod ali ga bomo Aktivnostiv pripravahna refe- ' v Šmihelu bodo pridobili novo bo bistveno prispevala k večji Mlečna afera je bila politična igra, ki se je razblinila« Na p(idročju Zgornje in dela Vransko in Polzela, To bi bil Politika in stroka ne naidela razlogov/a zaplete z mlekom - Lokalna klavnica ekonomsko spodnje savinjske ter šaleške denimo savinjska zadruga, č „e b(. pi-eživcia - V boj s leknieci . «radni« novih litovski |„,»l,<,r«v - Zdriižcvanie zadrus ^IftSS^v"; pojioi /a niiliovo preživelje » Janez Plesnik Konec minulega leta so na Zadrugi Mozirje zaradi zdravstvenih razlogov razrešili dolgoletnega direktorja mozir-ske zadruge Antona Vrhovnika. Delo bo nadaljeval kot pomočnik direktorja, na njegovo mesto pa so imenovali Andreja Presečniku, ki je dotlej vodil zadružno komercialo, po dolgih letih službovanja pa ljudi, razmere, poslovanje, široko in razvojne smernice gotovo pozna do ohisti. Pravi človek torej na pravem meslu in pravi naslov za pogovor o dosedanjem in zlasti bodočem poslovanju, saj Zadrugo Mozirje v tem in naslednjih letih čakajo zahtevni izzivi, zlasti ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Sicer pa so kar nekaj viharjev previharili že v lanskem letu. Za prvega je poskrbela narava z dolgotrajno sušo. Rejcem govedi je tako zmanjkovalo osnovne krme, zaradi česar se je po vsej državi močno povečala ponudba klavne živine, reševaje teh težav pa je terjalo izjemne napore- To seveda Še ni bilo vse. .»Začetek leta je namreč zaznamovala »afera ki o ram fe-nikol,« ki še vedno ostaja nedokončana zgodba. Pridelovalci in zadruge smo vseskozi trdili, da je bila umetno ustvarjena in da pravega vzroka zanjo enostavno ni bilo. To potrjuje dejslvo, da se je v drugi polovici leta preprosto porazgubila- Ob enakih ukrepih pri odkupu mleka pred izbruhom afere in po njej danes ugotavljamo, da zgodba nima nadaljevanja, ni nobenih odkritij in nobenih ukrepov. Ne stroka in ne politika nista našli nikakršnega oprijemljivega vzroka za njen nastanek. Dejstvo seveda je. da je vse skupaj botrovalo precej zmedenim razmeram pri predelavi in odkupu mleka, zdaj pa se je vse umirilo,« je prepričan Andrej PreseČnik. Ob pitanju govedi in pridelavi mleka je trgovska dejav-nosl za poslovanje Zadruge Mozirje najpomembnejša, pretresi na tem občulljivem področju pa so se začeli lani in se letos nadaljujejo. ^Mi smo lani načriovali gradnjo večje trgovine v novi coni Podrožnik, torej v neposredni bližini našega sedeža. Z našo ponudbo na občinskem svetu nismo uspeli. Slišali smo, da smo zaradi lega zelo užaljeni, vendar nismo, res pa nam ni vseeno, kaj sc bo z načrtovano gradnjo velikega trgovskega središča zgodilo v ožjem delu Mozirja. Dejstvo je tudi, da bi moral biti trgovski center zgrajen že pred koncem lanskega leta, pa še vedno niso začeh delati. Ob tem smo se na Zadrugi Mozirje odločili, da ob na-šem sedežu v Ljubi-ji. kjer že imamo trgovine s kmetijskim reprodukcijskim materialom, gradbenim materialom in tehničnim blagom, z novimi vlaganji okrepimo ponudbo z živili in ostalimi izdelki za široko potrošnjo. S tem bomo našim potrošnikom ponudili večjo izbiro, skupaj z ostalimi trgovci pa vsaj malo zajezili odliv kupne moči v sosednja Irgovska središča,« pričakuje direktor niozirske zadruge. Letošnji vstop v Evropsko unijo bo pomembno vplival na kmetijstvo in poslovanje zadrug. Najprej je tu pomembno vprašanje pridelave mleka in »mlečnih kvot,« kakršne so zagotovili pogajalci v Druslju. Andrej PreseČnik: »Pogajalci so zagotovili enak obseg mlečne proi^odnjc, torej bo povečevanje pridelave zelo oteženo. Je pa res, da to pomeni zagotovilo, da bo slovenska proizvodnja mleka ostala vsaj na dosedanji ravni, kar je posebej pomembno za višinska j^Ko/Zko mleka bomo odkupovali, bo znano do konca januarja,« pravi Andrej PreseČnik. področja pri nas, kjer je strošek pridelave dejansko višji, kvote pa hribovskim kmetijam zagotavljajo dosedanje količine in proizvodnjo na dolgi rok. O kvotah pa seveda ne bomo odločali sami proizvajalci ali odkupovale!,v Slovenijijih bo določala Agencija za kmetijske trge, vse pa bo zjiano po objavi posebne uredbe Še do konca lega meseca.« Pri pitanju živine lelos ne pričakujejo večjih sprememb, v prihodnjih letih pa bo morala govedorejska stroka veliko postorili zlasti pri izbiri ustreznih pasem govedi» če bomo želeli doseči obseg klanja govedi, kakršnega smo si zagotovili na pogajanjih v Bruslju, taje namreč večji, kot je trenutna slovenska proizvodnja. Prav na tem področju .se že nekaj lel pojavlja pereč problem klanja živine za domače potrebe, kar velja za vso Slovenijo. »V zadnjih treh letih sta občini Solčava in Gornji Grad vložili veliko naporov v reševanje lega problema, torej v izgradnjo lokalne klavnice, Mi smo pred dvema leloma ponudili strokovno sodelovanje, vendar nas občini v projekte enostavno nista vključili. Dejstvo je, da želita posnemati avstrijske izkušnje, vendar je treba vedeti, da imajo Avstrijci očitno drugačne pravilnike o tem kol pri nas. Na naši zadrugi še vedno trdimo, da klavnici, kakr.šni načrtujejo v Solčavi in Cîornjem (îradu, skoraj ne moreta preživeti. Takšna je naša ocena, ki je ne spreminjamo, ne glede na pritiske kmetov. Točnih podatkov o nameravanih gradnjah sicer nimam, menim pa, daju sicer lahko zgradijo, ne verjamem pa, da bodo občine krile velike stroške tekočega poslovanja, vendarie je to v interesu le ožjega dela občanov. Ti bi morali samo zagotavljati poslovanje, saj v ustanavljanju nekih novih firm ne vidimo smisla,« razčlenjuje Andrej Pre.sečnik. /idni/rna /udriigd - s saleš|«).ali _ Na p(idročju Zgornje in dela Spodnje .Savinjske ter Šaleške doline smo lani začeh pogovore o združevanju zadrug. Osnovna podoba bodoče zadruge je pripravljena, v pogovorih pa je prišlo do zastoja, ker se je iialeška zadruga v novembru umaknila. Torej je zaenkrat predvideno, da bomo združeno zadrugo oblikovali za področje Zgornje Savinjske doline, Braslovč, Prebolda in Žalca, mogoče so bosta pridružila še Vransko in Polzela, To bi bila denimo Savinjska zadruga, če pa bi se v Šoštanju vendarle odločili za priključitev, bi nastala dovolj močna zadruga ludi v slovenskem prosloru. Bila bi močnejši poslovni partner živilsko predelovalni industriji, tudi I rgovski verigi in bi lažje obvladovala vse dejavnosti na trgovskem področju in na področju ponudbe kmciij-skih proizvodov predelovalni industriji.« Evropa pa prinaša še eno nevarnosl za zadruge. Dejslvo je, da so slovenske zadruge premajhne in vezane na lokalno območje- V Evropi so se združevali na regijski in celo na državni ravni, tudi po branžah, slovenske /iidruge pa so imele drugačno razvojno pot. Andrej PreseČnik: »Tako majhne zadruge bodo v novih pogojih težko preživele ali pa sploh ne bodo. zato je povezovanje in združevanje nujno, tako zaradi sraolrnejšega dela zadružnih uprav kot zaradi odločnejšega nastopa na trgu. ISS je eden izmed večjih storitvenih koncernov, ki svoiim poslovnim partnerjem dobavlja celovite storitve (čišćenje, catering, urejanje okolja, tehnično vzdrževanje...) Ponujamo zanimivo delovno mesto: m VODJA POSLOVNE ENOTE (za območje Velenja, Celja in Slovenj Gradca) Izziv - Samostojno organiziranje, vodenje in nadzor skupine delavcev - Komuniciranje s poslovnimi partnerji Profil delovnega mesta • Iščemo dinamičnega, zagnanega sodelavca/ko s V. ali VI, stopnjo zdravstvene smeri, • 2 leti ddovnih izkušenj na podobni poziciji v storitveni dejavnosti, - Potrebno je poznavanje programa Microsoft Office (Microsoft Word, Excel, Outlool<), - Opravljen vozniški izpit B kategorije. - Prednost dajemo karakternim vrednotam kot so timsko delo» organizacijske sposobnosti, sposobnost analiziranja in strukturiranja, prodornost samoiniciativnost. Možnost mednarodnega napredovanja Ponujamo zanimivo delovno mesto v mednarodnem podjelu z velikimi ambiciiami in vizijami. Na tej podlagi je dana priložnost za osebni in poslovni razvoj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s poskusnim delom. Če menite, da je taksno delo za vas izziv in izpolnjujete zatitevane pogoje, vas prosimo, da nam pošljete ponudbo in življenjepis v 8 dnefipo objavi na naslov: Prošnje in informacije; ISS Servlsystem d.0.0. Ptujska cesta 95 2000 Maribor tel.: 02/450-33-14 fax: 02/450-33-38 22. januarja 2004 POGOVOR Z RAZLOGOM Referendum je politični poraz Bojan KoiiUč je |)()slaiioo ZliSI) iz lega okolja v državnem zbom - V svojem ciriigiîni mandalu vodi v njem komisijo za poslovnik - l^ix^piiran je, da se l)odo sanje o Sa-ši izpolnile -Trennino največ aktivnosti, povezanih z našim okoljem, namenja boljši cestni povezavi Mira Zakošek Bojanu Kontiču se j« t letošnjim ktom izteka že drugi mandat v državnem /l)oru. Dovolj uspešno, kol pravi« .vaj stt marsikje opa/na tudi nje-{«ova prizadevanja. Na različnih podnKjih pu^Ca sledove svojeg udej-st><>var\)u. Se posebej opazna so r\je-}>ova prizadevanja /a oblikovanje Savinjsko«šale. podporo^ povami uxklajeni pa sle tudi posianci? tukaj priJiajamo trije pi'ïslanci iz koalicije in mi trije (poleg mene Še Jožef Kavličnik in Milan Kopušar) smo podpisali zakon o Savinjsko-i^le^ki pokrajini, ki smo ga posredovali v parlamentarni postopek. Z njim smo želeli opozorili strokovno in politično javnost na nase argumente. NaSega predloga ni p(jdpisal samo Mirko Za mernik iz Slovenske demokratske stranke. Povedal je, da bo lo storil potem, ko bodo o tem odločali občinskisveti, in kolikor mije znano, tudi slovenski demokrati podpirajo predlog o oblikovanju 14. regij.« Prchivalci lega deta Slovenije si žeti' nio iudi holjšecesinepovezave. Otem v ziidnje/n iasu veliko govorimo in (udi veliko pričakujemo od i'đ.v poslancev. «Tudi na tem področju jc sodelovanje korektno in bo obrodilo sadove. Imenovali smo delovno skupino, ki naj bi se s tem aktivneje ukvarjala. Vodijo slovenjgraški poslanec Janez Komljanec, njegov namestnik pa sem jaz. Sodelujejo vsi poslanci s lega območja, vsi župani in vsi, ki se ukvarjajo z razvojem, vključno s predstavniki gospodarstva- Ocenili smo, daje potrebno zelo hitro pristopili k sanaciji obstoječe promelne trase, hkrati pa razmišljamo o icm, da Koroško preko Savinjske in Šaleške doline povežemo z avtocestnim križem s hitro ccsto. Prvi rezultati so že vidni, saj so le ideje že povzete v prostorskem planu Republike Slovenije. Vzporedno s icm snujemo tudi ustrezne povezave s sosednjo Avstrijo na eni in Hrvaško na drugi strani. Po naših predvidevanjih bo nova povezava z avtocesto potekaia po zahodni Bojan Kontfc strani mcslnc občine Velenje. Vsekakor jc po vsej državi nujno pristopiti k obn<3vi naših cest, ki ne sodijo v tako imenovani avtocestni program, morda tudi z nacionalnim programom, kot predlagajo nekateri.« Tole je ž/e vaŠ drugi mandat, racusiO' te tuiU na tretjega ? »Res bi bil vesel, če bi bilo tole obdobje vmesno med prvim in tretjim mandatom. A o tem sc bomo resno prigovarjali jeseni, ko bodo volitve, in seveda znotraj stranke tudi pred tem. Imamo nekaj dobrih kandidatov. V naSih dveh volilnih okrajih imamo dva župana, ki bi bila odlična poslanca (Meh, Podgoršek). Drugo mandatno obdobje je po moji occni zahtevnejSc, čeprav pravijo, daje začetek najhujši. A v prvem mandatu sem bil v opoziciji in za opozicijske pa«ilance je značilno, da se na razprave pripravljajo tako, da iščejo predvsem napake in na njih opozarjajo, niso pa potem odgovorni za izvedbo in za sprejem pomembnih odločitev. V tem drugem mandatu pa mi je bila zaupana .še odgtworncjšíi naloga, vodenje komwjc za poslwnik, in že zato je ta mandat ziihlevnej^i, kot je bil prvi. Drugi razlog za stopnjevanje tc zahic\'nosti je koalicija. V tem mandalu je moja stranka 7LSD v koaliciji, kar pomeni veliko večjo odgovornost za sprejetje posamezjiih iídločitcvv državnem zboru.« Kako pa ocenjujete vodenje komisije ja poslovnik? »Mislim, da homo na koncu članica in vsi člani te komisije in tudi drugi lahko to delo eKenili kot dobro. To ^ poselxy zalo,ker jebila v prej.^njem mandatu, ko je komisijo vodil zelo izkašcn pravnik dr. Ciril Ribičič, kar dolgo prisotna želja po nekaterih .spremembah poslovnika, pa jc niso uspeli uresničiti Takšna so pač bila politična ra/merja moči, V /iidnjem obdobju smo uspeli poslovnik kar nekajkrat dopolnili, spremeniti in ga tudi celovito »obdelati«. To delamo tudi v tem času, saj je tieba poslovnik uskladiti z zakonom, ki bo uredil odnose med vlado in parlamentom za potrebe Eropskc unije. Sočasno pa bomo predlagali Ae nekatere nujne spremembe. V zadnjem času seje pojavila tudi določena ideja, povezana s tako imenovanimi izbrisanimi in referendumom. Tudi tu, če sc bo politika odločila, da bomo zadevo reševali s spremembo ptvilovnika, nas čaka zelo zahtevno delo. Prepričan sem, da bomo ob koncu mandata ocenili, daje komisija za poskwnik svoje delo dobro in korektno opravila.« 7m preteklo kto lahko rtxe/no, da je bUo leto referendumov. Mnogi so hili zaradi tega na vas jewi, to smo Slovenci pokazali tudi z zeio nidci^ni uiktežhami na voiišiih. »Mislim, da se ljudje upravičeno jezijo, kadar gredo po njihovi oceni na referendum zato, ker se politika ni mogla dogovoriti. Mislim, daje v.sak referendum, ki se zgodi tako, poraz politike. Mi bi morali sprejemali odločitve, ki so sprejemljive za večino državljank in držiivljanov. Ob tem je potrebno posebej opozoriti na človekove pravice, tepa po moji oceni niso predmet referendumske obravnave in bi jih zalo morali z veliko več posluha in občutka reševali v parlamentu.« i'ebniarja se nam obeta nov referendum, saj poskus dogovora prejšnji teden ni uspet? »Na teh pogovorih nisem sodeloval, kot sem dejal, pa je vsebina zelo zahtevna. Pripeljali smo jo do tiste točke, v kateri je wrniiev« zelo nepredvidljiva in zahteva predvsem vsebin.ske dogovore. Upam, da jih bomo znotraj političnih strank dosegli in formalno z ustavnim zakonom ali pa s spremembo pasUjvnika opredelili tako, da bomo našli pot iz zapletenega stanja, brez tega, da bi ljudje sredi februarja odšli na referendum.» Kinatu ho treha položiti rakune - je se veliko neuresničenih nalog? »Še kar nekaj nalog moram opraviti, čeprav v zadnji volilni kampanji nisem skoraj nič obljubljal razen irde-ga dela. izjema je morda le ureditev Kidričeve ceste skozi Staro vas, za katero sem napovedal rešitev v tem mandatu. In kol kaže. se bo tako ludi zgodilo. Veliko je invcslicij v Velenju, kjer som, seveda vsodelovanju z ostalimi, pridal svoj prispevek. Tisti, ki poznajo moje dehwajije tako na lokalnem kot na državnem nivoju, mi tako lahko očitajo kakšno napako ali pa odločitev, ki jim ni bila pogodu, težko pa mi bodo očitali nedelavnost in neaktivnost in mislim, da bom povsem mirno odšel na volitve, čc se bomo znotraj stranke lako odločili. Imam mirno vest, nič slabega nisem storil, da bi zaradi lega lahko izgubil kakšen ^as, mislim pa, daje bil moj trud opazen in da jih bom nekaj še pridobil. V.sckakor pa sem pred leti, ko sem sc odločal, da grem v politiko, želel, da se bom ukvarjal s politiko zato, da bi to politikospremenil. Zelo vesel bom, če bom na kt}ncu svoje politične poli ugotovil, da polhika ni spremenila mene.« In prišel je spet med nas Sal('ški sludenlski klub ()!)(lludcn-tom Že drugič uspelo polepšati praznike vsem otrokom in nji- Novoletno rajanje se je začeto z izdetovanjem novoletnih voÍé//mc. hovim staržem, ki so se tislo popoldne zbrali v vili Mojca. Kako pa so zadovoljni prireditelji? «Obdartwanjc otrok je bilo letaš Se bolj veselo kol lani. V sodelovanju z velenjskim centrom za st>cialno delo nam je uspelo povabiti-^e več otrok, 35, v primerjavi z lanskimi 30, Sc posebej pa smo navdu.^cni nad pripravljenastjo sponzorjev, da pomagajo in prispevajo svoj delež k veselju otrok. Potrudili se bomo, da bo letos zopet tako, ali pa Sc bolje,« jc povedala vodja projekta Mate- ja Regvat. Tudi mi upamo, da bo tako. in se pridružujemo misli, ki je zapisana na spletni strani "Naj vas iskreno oiroSko veselje opomni, kako malo je včasih potrebno za Noš čas, 22.1.2004, barve: CM K, stran 8 Aii ste v e-ćdsu (ko je vse, kar se začne z e, pomembno: e-učen/e. e-so/a, e-poshvanje, e-mesto) razmišljali o e^knjigi? Ideje o knjh gi, ki bi bila majhen računalnik, v katerega bi enostavno spravili vse bisere svetovne literature, so se pojavite že pred leti, ven-dar nobena ni zazive-la. Znani ameriški futuro-fog J. Naisbitt je napi' sal knjigo, ki se ime* nuje High Tech High Touch (visoka tehnoio* gija - visoki dotik). Trdi, da želimo v ćdsu visoke tehnologije močne stike. In knjige omogočaja ta stik. Zato t>o verjetno knjiga se dolgo živela. Tako bo tudi s knjižnicami. Ostale bodo kot mestOf na katerem se srečujejo ljudje, ki radi berejo in izmenjujejo vtise. V Velenju baje raz-misljamo o novi knjižnici. Mislim, da bi bilo dobro razmisliti o tem, da se v novo knjižnico vključi tudi strokovna literatura. Tako bi knjižnica postala mesto, kjer bi se sestajali strokov* njaki, razvojniki, razi-skovalcif znanstveniki, učitelji in lahko bi izmenjavali izkušnje ter ustvarjali sinergi-jo, ki je nujno potreb' na. Poleg tega bi na enem mestu zbrali veliko strokovne literature in omogočili večjemu številu oseb, da jo uporabljajo. V našem inštitutu ima* mo verjetno največji izbor knjig s področja spletnih aplikacij, razvoja informacijske družbe, e-učenja ... v Sloveniji. Vendar Je slabo izkoriščena. Uporablja jo samo ozka skupina oseb, povezana z inštitutom. Z veseljem bi jo dali v uporabo novi knjižnici, če pride do njene selitve in razširitve. Bilo bi dobro, če bi pred tem poskušali povezati vse potenc/* alne uporabnike in jih vprašati, kaj želijo in kaj lahko ponudijo. V povezavi z internetem bi knjižnica lahko postala pomembno gonilo razvoja doline in lep primer ^highg tech - high touch-a". Stanko Blatnik Priprava priloge: iPAK Velenje; Uredniški odbor: Jana Pahovnik, MIhela Hladin, ASoJz Hudarin vel^nje Velenje e-mesto Ali imamo e-demokracijo? • 'Jř- i) ii l'é/]. ( C odprelc spletno slran občine Velenje www.vck'njc.si in izhc-reie povezavo c-dcmo-kracijy ter p ■ »fi^if lén Ite tVOl 'Rtfl «Mû, I» ■)« Mff tM^ Oi« I'D vr*, . »< aH lirike "« {«'»M-, «hMvuiNiMnM # i« • ««b Jot. m» «a I ^»nfr. » »tfrmr »««»M a nm mfr» V« r»« ■« IMi «««C tt.«ii« «WPr<*«• <»«»M. tttwf» oiaowlilViiBíB yt I îéT ."iiini wif»|i nri'm « ci "inilii* loriirn ^nr. ^ i*Mr<>«» I MM ^ M« •I O .*>»'> v 9 SI' i' tk,^ •> Km' I» " /a Slika 1: Svetniki (nejodgovarjajo na vprašanja občanov, čeprav tudi občani ne sprašujejo veliko. » O ^ % iktiKilna "30 TA trslfo iidCNivnr^fl VM «KIMAa IBIM i 1 V/rok bolj globok, kol kaže prvi vtis. Spo-minjam se znanea, ki je predaval angleščino na eni izmed bosanskih univerz. Vedno sc je priložcval. kako naj uči Studenta obnašanja v hotelu v angleSkem jeziku, kose ne znajo obna^ti v bt'fiani^Čini. Podobno je z e-demokra-cijo. Ne morete je imeti, če nimate pra- Siika 2: Občani nimajo pobud/? ve demokracije. Cq ne verjamete, pciSlji-le Npra^inje po elektronski pc^ii Prc^di-ju, Dusbu ali Blairu in potem ^Kcnile, kaj je e-demokracija. Seveda, če boste dobili odgovor. ■ Stanko Blatnik Kaj se je zgodilo z e-mestom? Prilogo e-mesto smo prevzeli davnega marca 2002 in tale priloga» ki jc pred vami, je že 23. izpod naših prstov. V Ipa-kti smo se ob prevzemu spopadali s strahom, da bomo morali pri.spcle članke zavračati, jih morebiti objavljati celo po tem, ko bo njihova aktualnost že davno minila... Nikakor pa si nismo mislili, da bomo morali pisci p(«lati sami. Usto pomlad je bilo veliko govora o e-mestu, o e-tem in e-onem, o e-upravi, {xwezovali smcî se z e-Novo Gorico, bilo je kupscstankjca dogaja? Ne vem. V iskalnik občinske e-strani sem vpisala vse kombinacije »spletne kavarne Mojcas pa mi vedno napise, da ni zadetkov (hja, pri Mojci so zadetki, vendar ne pravi), /upan je v omenjenem gíworu povedal tudi naslednje: »Prepričan sem, daje spletna kavarna pomembna pridobitev za na^t^ lokalno skupnost in z ra'A'i>jem e-občine bomo nadaljevali tudi v prihodnje.« Ga moram ob priložnosti vprai^ati, v katero smer je sel razvoj. Takrat sem si predstavljala ta razvoj nekako takole: - v mestti bodo zrastle e-kavarne za stare in mlade. - vse Sole v mestu bodo poslale e-i5oIe, - otroci se bodo v Šoli učili uporabe računalnikov in interneia 1er izdelovali spletne strani, - v šole bodo popoldan vabljeni občani, ki jim bomo približali delo z računalnikom na njim prijazen način (cdov tej prilog smo vam hoteli »prodati« idejo, kako hi tisti, ki znamo, zastonj učiU tiste, ki 5c ne znajo), -vsimo^čani bodo dobili možnast naučiti se uporabe intcmeta zastonj, - klubi, društva, zdravstveni dom, šole, trgovine, parketarji, krovci, gostilne. ol>čani... se bodo predstavili Širnemu svetu tudi na internetu, - wako zapečkarsko novico bomo lahko izvedeli na <^rednjem mestnem punktu - osrednji velenjski e-točki -www.vclenjc.si... In vse to, pa marsikaj smo pričakovali od e. Za začetek bi bila ic ena e-.šoIa uspeh, pa nobene velenjske ne najdem na seznamu Ministrstva za informacijsko družbo. Naj mi bralci in velenjski Šolniki oprostijo, če je e-Sola v Velenju že. Prosim jih le, naj jo nehajo skrivali, naj se z uspehi pohvalijc^ in naj í^bčaní^m predstavijo svoje izka^nje. Ne verjamem, daje ena splcina kiivar-na dovolj in ne vem, kako si predstavljamo vstop na^ih otrok na informacijski trg. V že omenjenem govoru je župan povedal tudi tole: »Mladim moramo omogočili, da se čim hitreje seznanijo z najnovejšo informacijsko tehnologijo, saj bodo le tako laliko konkurenčni na trgu. ki je vedno bt)lj zahteven, na ta način pa si bodo lahko tudi sami izbirali najpri-memeji^o zaposlitev.« To je že res, vendar je malo verjetno, da jim bo to uspelo. Če bodo računalnike le od daleč opazovali. Spomnim se tudi vabila h gostovanju neprofitnih organizacij na strežniku MOV (mimogrede, še vedno je lam, kjer je bil). Pričakcwala sem pravo eksplozijo in hudo obremenitev omenjenega strežnika. Ne vem, ali seje to res zgodilo, ker so v rubriki spletne strani objavljeni trije spletni na.slovi medijev, 6 s področja izobraževanja in Športa, 4 s področja turizma, kulture in narave, 24 s pc^dročja gospi^darstva in K) spletnih naslovov občanov. Veliko ali malo? Cq gledamo po aktivnostih e-mesta, je to veliko. Če gledamo po aktivnostih občanov in drugih mestnih subjckl(5V. je to malo. M:mo, da se dogaja, samo na ogled se ne postavi. Pa sem mislila, da bo tudi to ena izmed nalog c-mesta. Zdaj je že jav'no znano, da bo .Savinj-sko-Šale.^ka regija postala samostojna regija. In kot se šušlja po kuloarjih, vanjo (no. v njeno glavno mesto Velenje) prihaja velik mednarodni iiigh-tech center. Žal točnih informacij nimam, saj je zadeva še zavita v zapovedan molk- Sem pa prepričana, daje ta odločitev padla na podlagi dejstva, da je v re^ji kar nekaj takili podjelij, ki »vedo, za kaj gre«. No, ne vem sicer, kje so, vem pa, da že dve leti čakam, da bodo pokukala iz svojih delovnih okolij in nam povedala, s čim se ukvarjajo, kakšne uspehe dosegajo, s kakšnimi težavami se spopadajo ... Vsi ste vabljeni, da napi.^ele kaj v to prilogo, sicer boste še naprej morali brati naše visokoleteče želje in ciljc. Povejte nam, kar lahko poveste o e-področju. Na spletnem naslovu info@ipak-zavod.si čakamo na vase članke. Ge še nimate c- www.velenje.sî E-točke v Velenju Pri Ministrstvu za informacijsko družbo poteka projekt, ki vzpostavlja spletno jedro, okrog katerega gradi spletno skupnost uporabnikov in ponudnik(w javno dostopnih točk (JDT) do inierneta. 1c točke so poimenovali preprosto: e-točke. Ime predstavlja katerokoli javno dostopnem točko, ki omogoča dostop do svetovnega spleta. Sem štejemcí predv.sem informacijske terminale na javnih mestih, poŠtah in podobnih krajih, e-kavarne, ki običajno za manjše plačilo omogočajo nekajminutno deskanje po spletu, ter nekatere druge, redkejše oblike JDT. MID nam želi ponuditi možnost, da vedno lahko zvemo, kje, kdaj, kako in za kakšno ceno imamo dastop do svetovnega spleta, nc glede na to, kje v Sloveniji se nahajamo. Trenutno se na portalu MlD-a (hup:/ye-t oeke.gov.si/) lahko sprehodite med informacijami o e-točkah: lUl e-knjižnic, 22 e-.sol in 131 drugih e-točk. Jn koliki^ imamo e-U>Čk v Velenju? K(1 kiijÍKiiícd Vclriijc Tilov Irg 5, Velenje Tel, 03 698 25 60 E-mail: postabralcev@vel.slk,si Spletna str^: www.vel.sik.si Čas dostopa: pon-pet: 8.00-19,00, čel: 8.00-17.00, sob.: 8.00-12.00 Cena: plačljiv dostop do Interneta (100 srr/h) ŠL e-mest 3 IVH) \el(Miie, avla mestne hiše Titovtrgi, Velenje Tel. 03 896 16 22 E-mail: info^velenjesi Spletna stran: www.velenje.si Čas dostopa: 07:00-16:00h Cena: brezplačen dostop do Interneta ŠL e-mest: 1 Opomba: E-toćka za svetnike sveta MOV in občane IVIladiiiski cenler Velenje Šaleška cesta 3, Velenje Tel, 03/586 31 40 E-mail: kunigijncia@sjol.net Spletna stran; www.kunigunda.org Čas dostopa: 7.30-21.0D Cena: brezplačen dostop do Interneta èl e-mest: 9 Opomba: dodatna ponudba - DTR digital video montaža, kamera TIC \elenje Šaleška 3, Velenje Tel. 03/897 64 66 E-mail: tie @ velen |e. si Spletna stran: www.tlc-velenje.inii) Čas dostopa: 0-24h Cena; brezplačen dostop do Inierneta ŠL e-mest: 1 Opomba: dostop do infromacij iz ulice (zunanji) - iniomiacije posredovane na zunanjem informacijskem stebru Infotelu \ ilu IVInjca Kraigherjeva 5, Velenje Tel. 03 8976 466-začasno E-mail; tic@velenle.si Spletna stran: www.velenje.si Čas dostopa: od 11. do 17. ure Cena: brezplačni dostop do Interneta ob pijači ŠL e-mest: 7 Opomba: spletna kavama mail naslova, si ga lahko zastonj uredite na splet nem strežniku Mestne občine Velenje. O navodilih, kako do email naslova: vaseime@velenje.si, pa kdaj drugič. ■ Jana Pahovnik 22. januarja 2004 «»ářAíí NASI KRAJI IN LJUDJE Večjih nepravilnosti pri delu ni bilo V KS Skale -1 li aslovec je nadzoíiia komisija MO Velenje pregledala posUivanje prejšnjega sveta KS - Vecjlti iiepravilnosli nI {)il() - Novi piHxlsednik Bojan Pavlin sedaj gleda v prihodnost Bojana Špeget "Dcjslvo je tako, da sc je v zvezi z izvolilvijo predsednika malo zapleilo, BivSi predsednik Herman Arlič pač ni bil vci pripravljen bili predsednik, vsi e in v Polovskih i^Icsih i/ opca* A- Boro-dina Kney Igor s Kozaki sanjarili o njihovem rodnem kraju. Jokali in smejali smo se s Cigani in odličnim violinistom Zborovodkinfi, sofista in dirigent /igo Brankom v Ciganskih melodijah Pahla de Sarasate in spremljali prebrisanega Era iz 1 Icrcegovine v linalu iz opere Ero z onega sveta Jakova (kilovea. Mimogrede smo se usiavili tudi v Sloveniji in se ob glasbi Urbana Kodra spomnili na film ( velje v jeseni in na Mctino ljubezen- Z Marijo in JcT^eibm smopolo vali v Bellehem in se / njima veselili Jezusovega rojsiva. Glasba 11. Zimmcr-ja iz nima Gladiator nas je sp<.)mniia na lemno plat zgodovine, na gladiatorske igre v Rimu. V Angliji smo spremljali Oiiverja Twjsta v glasbi L Barla iz lilma Oliver, potem pa skočili v Argentino s pesmijo A. LWebra Don't Ciy forme Argentina iz muzikala Evita in v Ameriko med priseljene Portt>ričane. Amerika iz muzikala in filma Wesl Side Slo-ry L. Bernsteina je razgibala tako pmlu.^ilce kol tudi nastopajoče. LetoSnja koncerla sla bila v anju že peta po vrsli. P'islu^alci smo bili navdušeni, tako da so izvajalci programu dodali Se iri skladbe, na koncu seveda nI manjkal Radeizky mars. Koî v.^ko Icio je v dvorani ludi letaš zmanjkalo prostora, čeprav si je več kol slo ljudi iz na^e doline koncert ogledalo na Vrhniki ali v dvorani Slovensko filharmonije v Ljubljani, kamor jih je odpeljal pascben avtt)bu.s. Ker je U'î tudi finančno zelo zahteven projekt, ga brez sponzorjev ne bi mi^gli uresničiti. MeP/ Svoboda Šo.šlanj se zalivaljuje vsem, ki prisktičili na pomoč in s svojim prispevkom pokazali, da jim kuUura nekaj pomeni. Preživeli smo čudo\ai večer, do naslednjega novolelncga kiniccria pa naj nas spremlja misel, ki nam jo je prebrala po in vračkijo zdravje. mjp Samosvoja, simpatična ilustratorka Uiska Slropřúk ]o po vedrini in cnoslaMiosli iisl)i(' ^sak() \v\o bolj pn^f)()znavna slovenska iiuslratoi ka - V leli dneh t azslavlja v šošlanjski Messini galeriji Bojana Špegel_ ŠoSlanjska Mestna galerija od Četrtka ?ari. Odela je vživo pisane barve, ki s sten kričijo iz simpatičnih, močno prepcy/navnih ilustracij mlade Velenjčanke Urške Stropnik. Urška je že nekiij let samoslojna ustvarjalka na področju kuhure, sicer pa je likovna pedagoginja. Njene ilustracije zapi^lnjujejowako Iclo več slovvnskih otroSkih knjig, priročnikiw, učbcnikw... Mam,^ Avjjuílinjev spremni l>csedi k razstavi, ki nc pusti nikogar od obiskovalcev hladnega, med drugim zapisala: 5. slovenski Številni obiskovalci otvoritve razstave Ilustracij Urške Stropnik so avtorici iskreno stisnili roko. In nemalo si jih je zaželelo kakšno njeno sliko na steni njihove otroške ali dnevne sobe. bienále ilustracije nam poleg primerov vztrajanja v odlični tradicionalni slikarski ilustraciji predstavlja paleto novih likovnih izrazov, med katerimi zav7cma Urška Stropnik vidno mestos čisto, enostavno, otrokom prijazno in razumljivo ilustratorsko pripovedjo/* Podobnt) simpatično in pohvalno je njena dela vKenila mag. Ikeda Vari na otvoritvi rji/-stave. To je popestri) tudi i>dličen vokalni sestav, ki se je poimenoval Bi r, v njem pa pojejo Študentje in profesorji glasbe Matej .levnišek Andreja Ostrtih, Sanja Mlinar. Jerneja Pačnlk In Si^o Sonc. Ur^ka je ob lem,vidno ganjena nad neverjetno ve liki m obiskom otvoritve.^ pod vplivom izgube babice le nekaj dni prej, razstavo posvetila prav babici. SoStanjčanki, pri kateri je zgodnja otr(5Ska leta pre/'ivela tudi Urška. Dan po otvoritvi razstave sva se z UrSko srečali Še enkrat. Na kratkem klepetu, Najprej sva se dotaknili razstave: "Zelo sem se trudila, da bi v galerijo postavila /adnja dela. Na o^jled so uriuinall knjižnih ilustmcij, ki so nastale v letu 2er tek in Polepš:tjmo poletje. Nisem mo^la mimo Muckii TijijJa, kije i/ leta 2a tudi letos/* Ur.^ka pravi, da še vedno rada dela z otroki. Zato je izredno vesela, kadar lahko vodi likovne dclavnicc z njimi, fc vedno pa ji je v nepozabnem spominu ostala sluiba na osnovni Soli v Nazarjiih, kjer je takoj po Studiju učila likovno vzgojo. "Zdi se mi, da ml kar malo manjka delo z otroki. Ni mi/^al» da sem se odločila za pol s^imoslojne kulturne delavke. pedagoško žilico jia/adcwoljim na Ljudski univerzi v Velenju," Njene ilustracije so izredno prepoznavne. Brez podpisa v njih prepoznamo Urško. Koliko knjig je pravTijprav že ilustrirala? "Oe sešlejcm knjigice in učbenike, je vseh skupaj 17. Od tega je pcx učbenikov. Mislim, da je ta Številkn kar velika. Res pa je, da ti eno dcb prinese drugo delo. ('e delo dobro opraviS, te l s lem pač ne more bili zadovoljna) pisali v stilu: bilojc lepo popoldne, kojc nekomu na oni strani reke, ki leČe listi kraj, zavrela kri in je enega, ki jc bil z drugega kon- ca in onega ni poznal, dobro mahnil po nosu ... Kaj poreCelc na to? Ja, gotovo, da je smešno, saj ljudje na oni sirani reke, ki lecc čgz listi kraj, ne samo, da poznajo nasilneža z imenom In priimkom, vedo ludi, da take sivari rad vcOkrai počne in da mu je bolje ne biti kje blizu. Bralci pa kaj takega ne smejo vedeli. Ti naj kar pridejo ... Miran Korošec, predsednik celjskoga aktiva društva novinarjev, je napeikovem pomwolel-ncm srečanju napovedal, da lako pa tole le ne bo slo. Da ho treba nekaj napraviti. Res bofl ni/cp no kraf ko ZORAN VRKim Okrog valentlRovega,14., 15. In 16. Februarja» pripravlja v Cankarjevem domu Irl koncerte pod skupnim naslovom Na krilih prvega poljuba. Poleg lega je v teh dneh objavil nov single Prazen krompir z albuma Strup za punce. D0[\ SRRGIO Po uspešnem prvencu Kolekcija pripravlja Don Sergio nov dlbum, ki ga je naslovil Korekcija kolekci-je. Objavil je že prvo sklad-bo, novo priredbo deset let stare skladbe skupine Slapovi z naslovom Bilo jev maju. li^lOllli Najnovejši singl drugega pop stars proizvoda, dekliškega trla Unique, je skladba z naslovom Nisem tvoja last, ki so jo punce prvič predstavile na turneji Popstars konec decembra lani. J\l\ I>IJ;STIil\J\K Nov singl z zadnjega albuma Solo je objavil tudi Jan Plestenjak. Svoje oboževalce želi navdušiti s skladba z naslovom Od tebe bolan, za katero je aranžma pripravil Sašo Fajon, na toll^lih pa je slisati Eduarda Lyia. MAGMIiCO V novo leto je po uspešnici Hir aj kam, hlr aj go z novo skladbo z albuma Export -import stopil tudi Magnlfi* 00. Naslov drugega singla z njegovega zadnjega albuma je Usoda. (lAMi; <)V>;K z balado Zaupanje izginilo je svoje oboževalke razveseljujejo mladci Iz skupine Game over. Skladba je dru-gi single z njihovega pred kratkim Izdanega albuma Višja sila. ^utHlija V liiiulii VM\ 2004 Naialija Verbotcn je s pesmijo (Iry On My Shoulder minulo nedeljo prepričljivo zmagala na drugem predizboru za slovensko pesem cvrovizijc. Z 11.694 glasovi jc za skoraj 9.0IJO glaiov premagala Moniko Pučclj s skLadbt) Nič ne uslavi me, trcl-jc mesto pa si je na drugem izmed Šlirih predizborov priborila skupina Yuhubanda. Med osmimi nastopajočimi so gledalci in paslušalci z glasovanjem po lelelonu tako izbrali že druge iri tlnalisle. Te Čaka Se naslop na sklepni prireditvi, 15. februarja na Cîospodarskem razsia-vii5ču, zmagovalce Eme 20(14 pa bo odpotoval v Istanbul. Preostalih pel i/vaj alce v a drugega predizbora bo na uvrstitev v finale lahko upalo vse do zadnjega prcdizb(ua, ko bo strokovna komisija dodalaštiri skladbe, ki se v finale ne bodo uvrstile po (Keni glasovalcev. PremoŽenje /a Whitney Nekalen ruski oboževalci ameriške pevke Whilncy Houston bodo plaćali karl300 dolarjev oziroma dcvci povprečnih ruskih plač za enega od dveh koncertov, ki ju bo slovita ameriška pevka imela 10. in 11. februarja v Moskvi. Organizatorji so .sporočili, da ho najce- nejša vstopnica za koncerta v dvorani s 5()tJ() sedeli stala 200 dolarjev. To bo prvo gostovanje te velike zvezde v Rusiji, nastopila pa bo tudi v Sankt Peterbur-gu. Povprečna me.^tóčna plača v Rusiji.sc suče okoli 150 dolarjev, v Moskvi, kjerje življenjski standard bistveno vii^i ko\ v notia-njasti, pa je malo višja. Organi-zatoije ni strah, da ne bi prodali vseh vstopnic, saj je v Rusiji kljub nizki pc^vprečni plači nekaj ljudi prav nesramiK'i bogatih. I\ovi alhuni [\oral) Jones 9. februarja bo izšel icžko pričakovani novi album pevke in pianistke Norah Jones, absolutne zmagovalke lanskoletne podelitve grammyjev. Naslov njenega novega albuma bo Feels Like Home, pri njegovem nastanku pa Norah spet sodeluje 7 Arif Mardinom, ki je bil producent ludi njenega z več grammyii nagrajenega prvenca Come Away Wilh Me. Norah .lones na novem albumu predstavlja trinajst novih skladb, od katerih jih je sedem napisala sama. To je drugi album Norah Jones, ki bo izM pri založbi Blue Note. Njen prvenec (\>mc Away Wilh Me je bil prodan v več kot 16 milijonih izvodov po vsem svetu, na ameriški lestvici BillK"«-ard Top 200 pa sc drži že 97 tednov. Od lega je bil Štiri ledne na prvem mestu. SRF 30.januarja hov festivalni dvorani Leni v Maribi^ru prváč potekal festival slovenskih radijskiii postaj SRF, na katerega linalu se bo predstavilo dvanajst najbolj zaželenih domačih glasbenih izvajalccv. Izbor je tekel vse leto, pri tem pa je sodelovalo kar šlirideset domačih radijskih poslaj. le so organizatorju Tcsti-vala áiirikrai v letu pmlale liste najbolj poslušanih skladb po mnenju posluSalcev in najboljjUh skladb po izboru glasbenih urednikov, Poslušalci, bralci in obiskovalci interncta so lahko do 18. januarja oddali svoj glas za eno od dvanajstih finalnih skladb. Na finalni prireditvi SRF .se bo predslavilo vseh dvanajst fmalLsiov, organizatorji pa bodo podelili nagrade za hit leta. največkrat predvajano skladbo in O A 'Î? S d> v 3 Dobrodošli v 2004! Student naj bo Plesni tečaj, spoznavanje/jeziki ... Šaleški študentski klub vas v pcick, 23. januajja,vabi na Latino kokiajl parii, ki se ho (jb 21.30 začel v diskoteki Jezero. A atraktivnim mešanjem koklajlov vas bodo zabavali izkušeni barmani, cene pa bodo primerne Študentskim žepom. Nezadr^^no pa se bliža tudi valentinc^vo, praznik, ki je v ŠŠK-ju že tradicionalen. Tudi tokral bo organiziran žur. da pa sc baste lahko pozna- valsko vneli na plesišču, bomo poskrbeli za nekaj hitrih lekcij ple.^. Vsi, ki se želite udeležiti instant plesnega tečaja, pokličite Janeza na 041/775-567. Zc čez kakScn teden ali dva, ko bodo prostori študentskega kluba v Rdeči dvorani spol v naših rokah, pa se bodo začeli tečaji tujih jezikov. Lahko se baste spoznavali z angleškim, nemškim, italijanskim, franc namreč v novi slovenski komediji Dergi in Roza v kraljestvu svizca, ki bo preimero v slovenskih kinema-u>grafih d(^kala 5.1'ebruarja. V komediji, ki jo je rcžiral Boris Jurja.šcvič, poleg Dergija, Roze in Toxyc nastopajo najbolj zveneča imena slovenske komedije: Bojan Emeršič, Jernej Sug-man, Janez íkoť, Jernej Kuni-ner, Zvczdana Mlakar, Maša Derganc, Milena Muhič, /vone Hribar, MaljažJavŠnik,Primož Ekart, Demcler Bi le ne, Nata.sa MatjaŠec, Uroš Fuer.st. Foxyce se v filmu pojavijo v epizodni vlogi, v kateri igrajo kar same scbc- Kot napovednik filmu so Fo)^-ce v produkciji VPK posnele svoj že deseti videospotTramvaj še sloji z aktualne plošče Še enkrat. Ventili in Viinilija Ljubljanska zasedba Los Ven-lilos sc po kratki pavzi vrača na .sceno z novim pevcem Jakom Burgcrjem, a ludi brez enega kitarista, saj Jon ni veČ našel dovolj energije za obe svoji veliki ljubezni - kitaro in jadranje. Skupina se vrača z novim singlom In vidcospotom z naslovom Vanilija. To je prva skladba, ki napoveduje izid novega albuma, ki pa ga lahko pričakujemo šele maja. Album nastaja s producentom Deja-nom Radičevičem, ki se je podpisal tudi pod že omenjeno Vanilijo. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbof poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenie dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poroclliri ob 18.30. 1. VICTORIA BECKHAM • Let Your Head Go 2. OUTKAST feat. SLEEPY BROWN • The Way You Move 3. SEAN PAUL feat. SASHA - I'm Sllll In Love With You V tokratnem Izboru pesemi lediu K Radiu Velenja je največ glasov poslušalcev priiegntla skladba Vklone Beck-tiam. nekďán|e članice popularnega deidi^a benda Spíce Gfris. Eru^stav-na pie^a poshočr%a Let Your Head Go je njena najnovejša skíadba v času samostojne kariere, ki doslej, resnci na ljubo, nI bila prav posebej uspešna. Ce p ludi najnovejši solistični pevski poskus ne bo uspd> ^ nekdanja Posh Spioev ognju še dmgo železo • posvetili se namerava nmu in rrrodi. če tudi tam ne bo uspeha, pa je tu njen ml David Becl^am - eden najbolje ptačanli inogomelašev na svelu. i TT F ■ ~ ■ LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš ča8.Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26 Takole sle glasovdii v nedeljo, 17.01.2003: 1. SLOVENSKI ZVOKI: Pepljeva ljubica 2. STORZIČ: Falot 3. SLAKl; Gasilec prostovoljec 4. SAVINJA: Hribovska deklica 5. KLI^C: Karlinka Predlogi za nedeljo, 25.01.2003: 1. IGOR IN 22: Naj harmonika nocoj nam spel zapoje 2. KLAVŽAR: MeleîarZalar 3. KUMER: Dvojčici 4. LIPOVŠEK: Vedno kriv 5. VESELE ŠTAJERKE: V Cjele po vesjele ■ VUi Grâbner Nos WS, 22. h 2004, borve: CM K, stran 12 VRTILJAK ŠlefKa Konici, lu^kíiaj íiireklorica zavoda za zaposlovanje v Voleniin in liojan (ilavac, nokdaj ravnat olj yin'inazilc v Vck'nju. poltinjola lislo, kar pravijo ninoř>i; ko se vhwk upokoji, nm zafno zmanjkovali fa«sa za vscî. kar 1)1 rad opravil in kar ga vrseli. St(jfka so ukvarja s slikarsivoni. Bojan s faranjcni, oha pa sla r<^dna ol)lsk()val('a kull urnih prinnlllcv. Tisi ini. ki se I)0(l0 šc U|)okojili, ()a sv(1ujota. da «rcdo nni \)îv\ in _ rim voo incd ljudi! Diisko i\)liniac. kiubski zdravnik rokumelašcv OorcMija, 1)0 na evropskem prvenstvu sodeloval kot (îd(^n 0(1 zdravnikov slov(?nske rokometne r(ípr(^z(^nlanee. Duško je nied rokomefaši priijuhljen, lako kot Je priljtil)ljen med Oííljani. ki(^r živi in ima zasehno onlinaei-jo. Na fotogï'aiiji pa s svojim podmladkom. Gotovo «a ho znal usmerili v šport. Vrtuinski ali rekreativni? he lo se vprasiinje. ^ S(irj(^ od dev(^tili iz Smart Veleoma. ta gla\Tii Igor Simoneif s sodeiavei Nino Krehi. Marjanom Toianlom in Tomaž(>m (irilom iz Small \el( oma. na poli z malicc. I^iavijo. da iiodijo v DK, in da so zadovoiini. Je ludi videli tako. (îoha / okusom po mesu Pri ćilskcm podjetju 7a golx? Funghi Chile trdijo, du so rii/vi-IÍ gcho, ki una povsem enak okiLs kol meso. Vse od zaćcika prodaje novega proizvoda, ki ga pro- in /laio perje Izgubilo svoj sijaj, pa je njen spomin že povsem na mcslu. Z glasom, značilnim za Churchilki, i/govarja psíwkc kol so "j... Hitlerja", "j... midsie", ki so med kriznimi sestanki vsu-kiii šokirale številne generale in admirale. riiarlieje pravzaprav ženskega spola, Čeprav ji je dal gospodar moško ime. Po Cliurehillovismrli jo je prevzel Peier Oram, lasinik farme Reigate, južno od Londona. Sam netu- Viasih priïcgnes pozornost. če poka^cS malo koře, je pcwedaia Eleanor Vast-Binder, ena i/med pobudnic skupine "Babes Againsl Bush'\ "To se nam zdi dober in Šaljiv naCin, s katerim želimo ljudem jasno pokťizati. kak.'^no îlkodo je Bush prizadej'al Ameriki. Dekleta so na spletnem na^ovuwww.babc-sagaiastbush.com objavila celo vrslo kritičnih prlspcvkt'iv in esejev na Bushevo politiko, mogťjíe pa je naročili tudi kak koledar. L , dajajo kol nekoliko bolj zdravo ailernaiivo mesa, naj bi se prodaja skorajda zu irikrni povečala Generalni direktor podjetja Rieardo Sanchcs je za spletni Častnik Las Ullimas Koticia.v pc wdai: »C'e bosle poskusili eno naših gob z zavezanimi oimi. nikoli ne boste vedeli, da sle jedli gobo in ne mesa. saj ima povsem enak okus kol meso. Naše g(5bc omogočajo okus po mesu, ne da bi pri tem zaužili veliko nezdravih maščob ali holesterola, kot sc lo /godi pri uživanju pravega mesa.« Trenulnose tiwrsUK gobe prodajajo le na področju Cila, vendar jih nameravajo pri podjclju Funghi Chile v najkrajšem času pričeti ludi izvažali na tuja irfišča. Churchillova papljia stani IU4 iHa mačističnega. Toda Švicar, ki se je pred kratkim ločil, je naletel na val ogorčenih krilik. »Njegovo idejobomo uresničile lakrai, ko se bo on začel pojavljali na tiskovnih konferencah v kopalnem plašču,« je med drugimi ogorčeno dejala ameriška nogometna zvezdnica Julie Foudy. Iz Blaiieijeve pisarne jc kaj hiiro prispelo opravičilo. IMHpniva /a nad/iranjc Vendar pa pri podjetju poudajjajíí, da ne morejo jamčiti za popc^lni^ zadovoljstvo uporabnikov, kiijii naprava je še vedno v fazah eksperiment iranj a in izboljšav, Na tržišču bo na razpolago že lotos spomladi po približni ceni 75 angleških l^niov. Prva britanska intcrncina pošiiia yjiamka Britanska pošla R(wal Mail je dala na tržišče prvo inlernctno poštno znamko, namenjeno predvsem malim in srednjim podjetjem ler svobodnim poklicem. Ob SmariSiampu (pamei-na znamka), ki jo je možno naročili prek interneta. dobi ('hariic, ena najljubših papig nekdanjega briianskega premiera Winsiona Churchilla, praznuje letos svoj IU4. rojstni dan. Čeprav je z leti njeno modro Cliurehili pajojc kupil leui 1937 in jo takoj naučil preklinjanja. Charlie je najsiarej^Ša ptica na otoku in še vedno preklinja Hitlerja in naciste, kot jo je naučil njen nekdanji gospodar / golote^ nad Kiisha George W. Bush se bo na predvolilnem boju p^ilcg demo-kraličnili nasprotnikov, kol je Howard Dean, moral l)ali tudi mladih žcitsk z imenom "Babes Against Bush."* ZíUo, da bi opozorile na napake Busheve administracije in preprečile njegovo ponovno izvolitev, si niso zavihale re rokavov, ami'^ak so se pomankijivcî oblečene začele pojavljali na koledarjih, majicah in na inier- !\osomelasiťc v opiijclť (fresi^! Predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Sepp Blaller jc pripomnil, da bi igralke za povečanje priljubljeno.'^li ženskega nogometa morale nabiti bolj oprijele drese, Po BI a t ic rje vem mnenju bi ljudje raje gledali žeasko ra/Jičico najpomembnejše posiraaske stvari na svetu, če dresi igralk ne bi zakrivah lepih oblin, temveč bi jih poudarjali. Z<'i zgled jc ponudil odbojko, kjer dresi igralkam prilegajo kol ulili. Igralke predloga niso sprejele z navdušenjem, saj so ga označile za Pri japonskem podjetju Taka-ra, kjer proizvajajo igrače, Irdi-jo, da so rayvili ns^ravo, ki b(D ljudem omogočala popoln nadzor nad njihovimi sanjami. Napravo so poimenovali Yume-mi Kobo ali »Delavnica sanj«. Da bo naprava delovala, bo njen lasinik moral nekaj časa nepremično strmeti v sliko s podobo lega, kar želi sanjali, in naio s svojim glasom po&neii nekaj besed o tem» kako naj se zgodba v sanjah razvija. Naprava deluje na podlagi kombiniranja posnetega zvezka, svetlobe, glasbe in vonja 1er lako posameznika stimulira v irenuiku, ko /fizna premik oči, kar je jasen znak, da oseba sanja. Osem ur pozneje uporabnike naprave zbudi ne?na glasba in svetloba, s čimer se zagolovi prijeten spomin na minule sanje. stranka tudi poseben, brezplačen računalniški program. "Naše stranko lahko s pomočjo računalnika oblikujejo svoje znamke, ki jih nato kupujejo prek jnlemela ler jih odilsnejo na kuverte na svojih tiskalnikih," je j^oroČil Royal Mail. S lemi znamkami je moč pošiljali pošlo po Veliki Britaniji, pa ludi v tujino, je Šczapisiil Royal Mail, ki za storitev zaračunava 4,99 ťunia mesečno oziroma 49,99 funta leino ob plačilu posamičnih znamk- Večji odkop Slikali smo, da v premogovniku načrtujejo letos večji odkop premoga. Vendar ne zaradi večjih |>olreb elekl rame. 7.a lignit .se zanimajo šaleški likovniki. Ne za kurjenje! Vec otrok Ciiede na to, koliko la.'^t-nikov gradbenih /cmljižč svojo nepnxlajn zagovarjajo s leni. da jo rabijo za svoje olroke, .se \>i> število mladih Velenjčanov vendarle povečalo. Da le nlsi") otroci kot pri marsičem, le izgoM >r. lake piireele jih šc vedno ne sianejo toliko ki^l olrIÍ-cisie ludi! Pomladi nikar Nekateri napovedujejo, da C îolle doživljajo pravo pomlad. Bog ne daj, da bi .se laka napoved uresničila in N tja res kmalu prišla prava zelena pi>miad. Anonimneži Pri nas je vse več anonimnih ljudi. V policijskih poHKilih. Pa ludi Izbrisanih. Se uke 7 inicialkami so izbrisali! Razprodaje D<^čakHli smo čas razprodaj.'Ilidi pri nas je pri nekalerih lo že tudi čas, ko kupujejo stvari, ki jih ne rabijo. Končno! Liihko zdaj končno rečemo: Sa^ je rojenal < Hede na izkušnje jc Ixîlje. daise malo počakamo. Saj ludi v politiki poznamo veliko abortusi) v. Obvoz Eni bi spet radi, da znova oi^ivi naža posebnost. Da / ( joriee znova spelje-io prt^mei po olwozni eesii .skozi srediSčc Velenja. Mačehovstvo v velenjskem premogovniku nimajo nič kaj humanega odnosa do invalidov. Od invalidskega píxJjelja WTZ. zahtevajo, da se čim manj naslanja nanje! Škoda Zadnje sneženje je največ lezav z elektriko povzročijo na Noiranjskem. Cleklra pa je kratek stik doživela v Kopru! REPORTAŽA Dobrodelni koncert za pogoreli družini iz Gaberk 13 V(îiik() jih ki |)oniasaIi z (Jc^iarjeni, (h^loin in inaU^rialoin - Z ncdcljskiin (l()l)r(){lclriiin konooiloni v Šošlanlii zbrali 345.000 lolarjcv - Šo (mi koncert v nedeljo v (jabcrkali - Krizîiikovi hI radi i^ostilno odprli cm prej, saj je družini edini vir prihodkov « ♦ 'mm m lii'ii 11 NdstopajoČi so se odrekli honorarju. Na sliki niso vsi Nekatere je sneg prisilit, da so odšlif preden je bilo kon» certa konec. Poltena Hrstic ^ Planine (lahvrke. Šost;inj, IH.Janinir^ jii - Nesreća Kri^nikovili in Mclanškovlli, ki so 4. dccembra v pi^^iru izgubili skoraj vse imci-jc, sc je dotaknila mnogih. Dřincs ni vidci i več i ako strašna, kol je bila v tisicm jutru, ko smo jih obiskail prvič, koso iahko siimoncmoiiJediiliv iLsio, kar jc ostalo po ognjeni stihiji iz prejšnjega večera. K sreći su je končalo samo z gmoino Škodo. Veliko ljudi je razumelo njl-hiwo stisko in po svojih močeh pomagalo. Andrej, Metkii in njuni Petra in Andreja Krí/nik ter Melanškovi zdaj / novim upanjem /rejo v prihodnost. Kri:?nikova bi rada čimprej spet odprla gostilno. Ta jima je edini vir prihodkov, Ko jo bosta Med mnogimi, ki so pomagali, sta svetnika NSi v soštanj-skem občinskem svetu Drago Koren in Roman Havšak. Zajemite zdravje z veliko žlico Velenje, 17. januarja - V vscsUwensko akcijo ministrstva za zdravje Uživajmo sadje in zelenjavo pcticrai na dan se jc vključila tudi velenjska Era. v supermarketu Tržnica v Velenju je vsakemu kupcu podarila jabolko. V prodajalni so pripravili ludi pravo viiaminsko in zeliščno trtnico, dobri ponudbi pa je izkušeni zeliáčar dodal Se .številne koristne napotke, ki jih velja upoštevati vskrbi za zdravje in dobro počutje, /a popestritev dogodka so pi^skrbele aerobičarke. Akcija "Zajemite zdravje z veliko žlico" bo v naslednjih vikendih obogatila ponudbo Erinih prodajaln Hc v Žalcu, Slovenskih Konjicah, Sentjuiju, Kisoveu, v Ntwi Ciorici in Novem mestu. + Predstavnica Ere d.d. Jana Hozjan je dnjžinama podarila bona. V Gaberkah Je danes vse videti drugače. Hrižnikova družina s predsednikom KS Gaberke Pavlom Župevcem. Krajevna skupnost Jim ves čas stoji ob strani. odprla, bo marsikaj lažje. Krajevna skupmvît Gaberke, kjer so svojim sokrajanom že sedaj veliko pomagali lako z denarjem kol materialom in delom, paje v nedeljo v kullur-nem domu v Scjštanju pripravila prvega od dveh dobrodelnih koncertov. Nastopajocili - vsi sose odrekli honorarju, ludi voditeljica Darja Vrhovnik - je bilo vehko. Daje bilo tako, ima zasluge jod la r Lojz, ki sose mu organizatoiji. krajevna skupnml s predsednikom Pavlom Župev-ceni na čelu, za to iz srca zahvalili Izkupiček-zbrali,so 3^5.0011 tolarjev - bo družinama prišel še kako prav. Era, d. d., je primaknila še dva bona, za vsako družino po KKXOIKJ tolarjev. Ljudje so do zadnjega kotička napolnili dvorano, mnogi, ki so to želeli, pa vanjo sploh niso mogli. Pa bo nova priložníxstza lo že v nedeljo (25. januarja), ko bo ob 15. uri v gasilskem domu v Gaberkah še en koncert z enakim namenom: pomagati družinama. Obe sta se v nedeljo na koncertu vsem, ki so razumeli stisko, prisrčno zahvalili. Pom(x pa še prihaja. V začel- ^m + ku prejšnjega tedna sla Križnikovc obiskala ludi svetnika NSi vsvetu Občine Šoštanj Drago Koren in Roman Kavšiik. Družini sta podarila decembrski sejnmi, nekaj je primaknila ^ stranka in zbralo se je novih «0.iH)0 tolarjev. Krajevna skupnost Cîaberke pa je lakoj po nesreči odprla poseben transakcijski račun, na katerem zbirajo prostovoljne pri.spevke za družini- Sievilka računa KS Gaberke je 01326-6451)874728, s pripisom »za prizadele v požaru«. MNENJA IN ODMEVI l/java /a javnosl /;a ohraiiilev pi iniariie$;a rc prod u k II vil ega x(l I a vsi veneta varstva /ensk Tako danes kol /adnjih pet deselle-lij inwja ženske v Sloveniji neposreden doslop do j»ineko]oga • bre/ ovir in napotnico. Kako dolgo Se? V strokovni razvoj primarnega rcproduktivnega zdravstvenej^a varstva ?ensk, ki se imja v ginekoli^^kih amhulaniah zdravstvenih domov in v zasebnih ginekoloških ambulant ali» smo v teh letih načrtno vlagali, skrbeli 5mo za slalna izobraževanja ginekologov in za vedno večjo motiviranost žensk, da redno hodijo na preventivne preglede h ginekologom, in tako vzpostavili sodobno skrb za reproduktivno zdravje žensk. Na tak način učinkoviteje t>dkrivamo bolezni rodil in jih bolj zgodnje zdravimo, preprečujemo obolevnost v nosečnosti ter uspešno širimo metode načrkwanja družine 1er preprečevanja neplodnosti. To je po današnjih merilili cenejša (zdravijenje zunaj bolnišnic), učinkovitejša ( preprečuje prezgodnjo invalidnost in umrljivosi žensk zaradi reprtxJuklivnih vzrokov), predvsem pa hitrejša pol do prave diagnoze in ukrepanja (brez ncpt>-Irebnega naročanja k zdravnikom v bolnišnico). Zaskrbljeni ugotavljamo, da v Beli knjigi reforme slovenskega zdravstva ni omenjena vizija razvoja na tako zelo pomembnem področju kot je reproduktivno zdravje žensk, ki je po ugotovitvah najnovejših dokti-mentov Svetovne zdravstvene organizacije še vedno prioriteta v Evropi, zlasti zaradi vse bolj obsegajočih vplivov socialne in ekonomske neenakosti. Le ta vedno in najprej prizadene zdravje žensk ter njihovo enakost pri zdravju. V zadnjih nekaj lednih zaprepadeni poslušamo iz javnih medijev novice, kijih širijo tudi nekaieri predstavniki Minisiniva za zdravja, da bo skrb za reproduktivno zdravje žensk 1er opravljanje preventivnih ginekoKfekih pregledov, prevzel družin.ski zdravnik, o čemer naj bi celo imeli »privolitev stroke«. Ker smo strokovno združenje ginekologov, ki jili je s podpisom presto izbralo za svojega osebnega gineko loga več kot 7?% slovenskih žensk in s tem zaupalo skrb za njihovo reproduktivno zdravje, menimo, da načrtovalci taksnih gld>alnih pi»egov gotovo ne morejo prezreti nekaterih ključnih dejstev. Ne poznamo namreč nobene objektivne strokovne analize vpliva taksnih sprememb na zdravje žeask kakor tudi ne cKene racionalnosti 7 vsemi daljno scžnimi učinki. Pozivamo, naj í>e tisti, ki želijo te spremembe, javno identificirajo, p<.>jasnijo Ženskam, da za tem ne stoji » enotna stroka«, ampak argumenti moCi ter s tem javno prevzamejo odgovorntîst za vse nastale negativne posledice. ()pi>zai]«imo, dajez morebitno organizacijsko spremembo ogroženo t itd j izvajanje Držiívnega príígrama zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu ZORA. Opozarjamo na možnost spregledanih primerov rakavih bolezni. ki jih zdaj ginekologi dukiivne pravice žensk, saj bo la pravica ženskam odvzela, dostop do ginekologa pa bo možno le za plačilo ali z napotnico ^Rjžinskega« zdravnika glede na njegovo presojo. To bo povečalo ludi čakalne vrste v tako ali tako dolgih čakalnih dobah pri zdravnikih v bolnišnicah. Združenje za ambulantno ginekolo- gijo vse tovrstne načrte zavrača predvsem pa obsoja zahrbl nosi načina uvajanja teh sprememb. Slovenske ženske naj ohranijo sv z naplst>m Velenje, evropsko prvenstvo ... Nič, nikjer ... Velenje je še vedno pijano novi^letnega praznovanja...Velenje gre v Evropo! Pozdravljeni tekmovalci, pozdravljeni navijači, pozdravljeni turisti! Mi praznujemo novo leto! WcUoïme in Butale!!! Dobrodošli na Titovem trgu, kjer še danes, 18. januarja, kraljuje mršava smrečurina! Tako nesmrekast ih smrek kot jih imamo iz leta v leto v Velenju pi"» Sloveniji za novo leto zlepa nikjer ne vidi.<. Spet je bil dober namen, vsa čast fantom, ki se iz leta v leto trudijo in jo postavljajo - smreko opuljeno. Zakaj pa jih ne bi poslali eno leto nekam na Kočev.sko, da tam ruknejo Icpotiœ in jo pripeljejo v Velenje /saj od Ljubljane naprej je le še neka j ovinkov/. Kosla, seveda košta - ampak listih slo, dvesto jurjev bi mirne duše prihranili, če bi lučke prej ugasnili ...bi bilo pa čisto nekaj drugega zreli v krasotico tisti mesec ali dva ... Pa tudi, če bo kdaj lepotica, tudi ta naj ne bi predolgo kraljevala sredi l rga ... na Prešernovem trgu v Ljubljani ni več niti ene iglice od prekrasne lansko/letošnje smreke! Mi pa se spomnimo lanske naše, kije žiilmlno samevala sredi trga vse do 11). februarja -in bogve, kako dolgo bi še, če ne bi tistega dne v Velenje prišel sam predsednik države, pa so jo kot po čudežu zjutraj na hitro odvlekli... 10. februarja! Hvala g. Drnovšek - sicer bi se novoletna smrečica bržčas prelevila kar v prvomajski mlaj, kije mimogrede - spet lepa pi>teza naše levosredin-ske oblasti, ki pa v center mesta pač ne spada... In če se vrnemo k 18. januarju 2ÍM14. Naslednji dober namen, pa butasta lokacija: drsališče za otroke. Krasno, dobra ideja, lep namen, letos sicer malo kasno, a pravijo, da bo prihodnja leta drsanje že68 žrtev stojita dva kompresorja za izdelavo ledu na drsališču /ali karkoli že sla listi reči/, ki uspešno tekmujeta s spomenikom - ludi zvočno / me zanima, kako nenehno brnenje vpliva na stanovalce v bližnjem bloku?/, nekaj ostalih naprav je nameščenih kar na obmoi^c spomenika ... In tako naj bi bilo cele tri mesece vsako leto /«mar smo se za to borili in podirali drevesa«/... In ogromen šotor, ki zastira pi^gled napolovicotrga,bt)di-si na Onemele paske, bodisi na Kul-tuiTii dom, bodisi na zgradbo občine, bodisi na Thov spomenik ...in to naj bi biJotri mesece na leto... In tovornjak, kije atrakcija dan dva, p<.>iem ko smo ga vse zijale videle, pa nič več ... In tri mesece na leto bodo občinski uradniki skozi okna lahko poslušali in gledali otroško veselje in brnenje glasbe in kompresorjev ... in občani bomo vsak dan hodili mimo še enega zablodelega dobrega namena ... Da ne govorimo o slučajnih turistih, ki ob vsej veličastni krami, ne bodo mogli nit i slučajno dobiti prave slike o arhitekturi našega mesta. Snovalci Velenja so naredili veličasten trg, obkrožen z najpomembnejšimi objekti. Trg je bil pred leti nekako obnovljen, vcrjelno pa naj bi njegov prvotni smisel - dogajaliŠČe množičnih dogodkov- asial. Kaj so to množični dogodki, pa je verjetno stvar dogovora ... Ali je to vsak kramarski sejem, ali so to avitxJirke, ali je 10 trimesečno otroško drsališče? To v našem ljubem Velenju še zdaleč ni dorečeno ...človek ima občutek, da se vsake toliko časa nekdo nečesa spomni in potem se to pač zgodi... in bojim se , da je biku Čas, ko se bodo na Titovem irgu zgodile čisto ta prave kravje dirke... In se sprašujem, kaj tovariš Tito še počne na Titovem trgu? Po mojem se bo nekega dne obrnil in sam dostojanstveno odkorakal s trga, ki je sicer -globoko verjamem v to - tlakovan z zelo dobrimi nameni. ■ L R. Bodoča 1'jVi opa bo sesiavijeiia vi vec poliliciiih osi Takšne združene Evrope, v kateri bi vsi v Evropski zvezi zajemali iz enega kotla, ne bo. Da bi to lahko bilo. so mislili mm>gi, tudi pri nas, in ko so si predstavljali združeno Ovropo tako, da bi bili dejansko vsi enaki in enakopravni, z enakimi »evropskimi« interesi in podobno. Tistim, ki poznajo evropsko zgodovino, jim je bilo že vseskozi jasno, da s takšno idealizirano podobo Evrope ne bo nič. Zalo so bili tudi kritični do nadaljnjega razširjevanja Evropske zyeze, ker s tem ta postaja vse bolj divergentna, nepregledna, z razhaja-jočiml se interesi v njo vključujočih se di^av in narodov, zgodiwinskimi zanie-rami. stivrašivi, neporavnanimi računi, nerešenimi mejnimi spori in še mnogimi drugimi nerešenimi vprašanji, za katere niti Bruselj niti kdorkoli drug ni In ne bo sposoben rešili Vedeli tiamreč moramo, da združujoča se Evropa niso ZDA. kjer je navedena federacija naslala v praktično in zgodovinsko praznem pn>sloru^ če odmis-liiTto genocid nad Indijanci. Priseljenci so potem, ko so i>dpluli Iz Evrope, itak za vselej naredili križ čez njihovo doiedanjo staro celino. Od lanskega leta naprej postajajo v Evropi spel moderne politične osi (nemško: die Achsen). Pred drugo svetovno vojno je bila najbolj poznana os Beriin-Rim. Imeli pa smo še velike in male antante, po vojni pa različne pakte, kot npr. severnoatlant-ski. varšavski, blejsld in drugI. Na teh oseh, aniantah in paktih so pač bile države, ki st> jih povezovali Isti strateški interesi. Vsem je bila skupna boja/en in strah pred drugimi velikimi drŽavami, zalo so se povezovale, da bi v primeru agresije bile močnejše in varnejše. Tako je preteklega leta sicer še neformalno nastala os Pariz-Beriin. h kateri lahko prištejemo še Belgijo in Luksemburg, Ta povezava se je še posebej piikazala pri i>dklanjanju .sodelovanja pri agresiji na Irak in pri ustvarjanju ustavne p(.>godbe Evropske unije. Decembrski bruseljski polom pri sprejemanju osnulka evropske ustavne pogodbe je jasno poka/al, da nastaja Še druga os, to je na relaciji Ma d rid-Varšava, dveh velikih prijateljic ZDA. Ravnanje Španije ni bilo presenečenje, saj z navezavo na ZDA kljubuje Franciji. Za mnoge pa je bilo to presenečenje ravnanje in obnašanje Poljske, ki se nI polnopravna članica EU. Vendar je potrebno vzroke Iskati v nekaterih zgodovinskih dejstvih. Poljska je bila v prele-klosti vseskozi ogrožena, prvenstveno od svojih velikih sosed Rusije, Pru-sije In Avstrije, pa ludi išvedske. Eslo-nije in še kc^a. Daje tako,je pred tri-siodvaintridesetimi leti prišlo do prve, 1792. iela pa do dokončne razdelitve te države, ki je ni bilo na evropskem zemljevidu vse do leta 1918. Zavedajoč se, da Poljska še vedno leži lam. kjer je, je začela po padcu berlinskega zidu iskali povezave z ZDA kol slraleškega partnerja, v pričakovanju tudi potrebne vojaške pomoči, če ludi v sredi bodoče razširjene Evrope. Vzrok je v tem. ker se Poljaki znotraj še vedno čuii-jo potencialno ogrožene od Nemcev in Rusov. Zato tako zavzeta podpora ZDA v Iraku in pa pričakovanje Poljakov, da Ixxio Američani z zahoda Nemčije prestavili .svoje letalske baze v Poljsko. Razume se, da bodo Poljaki nosili vse stroške teh baz, samo, da bi Američani prišli Da vse navedeno in še mnogo kaj drži, je potrditev v izjavi španskega predsednika vlade Joseja Marije Aznarja ob njegovem sobotnem obisku v Varšavi, koje Poljake pozval k inslnjmenlalizaciji zamišljene asi med državama. To pa pomeni, da se sicer v drugačni zunanji pojavnosti potrjuje pred leti izražena trditev nemškega zunanjega ministra Joschke Flscherja o Evropi dveh hitrosti, na kateri se bodo navezovale pi)samezne države: ene, verjetno v bolj, druge pa manj, izrazilo federalizacijo medsebojnih razmerij. Da gre pri opisanem za določeno vrsto divergentnega razvoja v razmer-jiii med državami Evropske zveze, če kandidatke že kar vštevamo v redno članstvo, je na dlani. Zato nekateri, tudi resno razmišljajoči med njimi, napovedujejo, da so opisana dogajanja začetek konca enovite podobe združujoče se Evrope, četudi ta še ni prišla do konca prcKesa svojega ge(v političnega zaokroževanja. Pa smo tam, bi rekli Slovenci, kjer so v zgodovini od Rimskega imperija naprej začela in končala, po mojem vedenju, vsa šiiri velika evropska združenja. Kaj pa mi Slovenci? Naša nomenklatura se spet našla v Škripcih: h kateri osi pristopili ali pa ustanoviti neko tretjo os. Rešitev bi lahko bilo več, tako npr. nastanek nove Male An lan le ali pa osi zahodnc^alkanskih držav, ko pa so nam razmere tako dobro poznane. Bomo videli, ■ Vladimir Hodivn o/adnja cerlilikalska prevara« Ibrej berem revijo Slovenska panorama, kjer v Članku Zadnja cerlifikal-ska prevara pojasnjujejo, ksti. litko. In moja mama je na pobudo zveze bi>rcev zaupala svoje certifikate družbi KRONA SENIOR, katerih vrednost delnic je trenutno 129,61 SIT, kar znaša skupaj 62213 SIT. Kdo je «ukradel« .skoraj dva milijona tolarjev moji mami? ■ M//e Trampuš Hvala dobioiniku ''Bi^lnišnlci Topolšica in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka, še posebno dr. Smonkarju, se zahvaljujem za humano zdravstveno nego pokojne Pavle Rosenstein in nakazujem v sklad rakastih obolenj 375.IMH) srr. Donacijo je nakazal njen partner Loy/i: Pcašek, lavčarjeva 23,3320 Velenje^ Za podarjena sredstva se dobrotniku najlepše zahvaljujemo. ■ Bolnišnica Topolšica Poiiovoleliio 81 ecanje skupine Minuli ponedeljek se je v restavraciji Jezero srečalo preko petdeset Č-lanov regionalnih skupin AA. Skupine anonimnih alkoholikov na takšnih srečanjili drug dntgemu pi>magajo, da ne segajo po alkoholu, ki bo, poleg drog. drugo največje zlo lega stoletja-Zlo, ki je razblinilo nič koliko srečnih družin, pahnilo na dno veliko ljudi, ki so bili ne alkoholne omame. ■ Bivši maiiganček EURO 2004 15 Siovenska reprezentanca: v širšem izboru je kar pet Veienjćanov (tudi Marko Oštir, član Celja Pivovarne Laško J- držati bomo pesti (foto: S. Vovk) Je medalia dosegliiva? Janez Piesnik Stane Vovk Danes se začenja letošnje evropsko rokometno prven« stvo« {{otox) največjil letošnja športna prireditev v Sloveniji. Šestnajst najboljših evropskih reprezentanc bo v pred- tekmovalnih skupinah po $tiri nastopilo v Kopru (Nemî^ija^ Francija, Srbija in Cniu ^ora ter Prdjska). Ljubljani (Danska, Španija. Portugalska in Hrvaška). Celju (isiandija, CeŠka^ Slovenija in Madžarska) in Velenju (Švedska. Rusija^ Ukrajina in Švica). Organizacija tega izjemnega Aporlne^ia dogodkii jczcio poru deluje približno 80 ljudi, skupaj 7 županovim uradom, ki opravlja s\'oj del posla, je v organizacijo vključenih preko 1(X) ljudi. Vsi se trudijo, da bi bilo vse iepo in prav in da bi se gostje vrnili dí^miw zadovoljni, z dobrimi izkušnjami in lepimi vtisi o Sloveniji ter posebej o naši dolini ia mestu. Otvoritev Slovesna otvoritev evropskega prvenstva danes zvečer ob 20.()(l lx) enotna za vsa iztiri prizorišča. Zanimiv spored je pripravila slovenska rokometna zveza. Osrednje dogajanje bo v Celju, kjer ho tudi predsednik Evropske rokometne zveze, v ostalih dvoranah jo bodo spremljali na velikih ekranih, ostali ljubitelji rokometa pa seveda v n e pos red n em t e lev iz i js ke ni prenosu. Gostje Po podatkih Rokometne zveze Slovenije lx) prišlo v Velenje iz Švice 450 gíwtov, iz Švedske 250, iz Ukrajine in Rusije pa po 50. Pi>leg tega jc Evropska rokometna zveza skupaj s ptxl-jetji, ki tr/^ijo prvenstvo, zakupila v dvorani še 250 sedežev. Bivanie Moštva Švedske, Rusije, Ukrajine iii Švice bodo bivala v Zdraviliš avloba^^ni dvorani prosimo vse imetnike vstopnic, da pridejo na tekme evropskega prvenstva peš. Organizirana parkirišča b{ido na tovornem parkirišču za pcilicijsko postajo, vsi tisti, ki pa bodo parkirali na parkirišču (ïorenja, se bodo aa tekme lahko peljali z organiziranim prevozom. Možnost parkiranja bo tudi pod velenjsko skakalnico ob vili Bianci. Za varnost na tekmah evropskega prvenstva bo dobro p(^skrbljeno. V Velenju bodela-lo 30 policistov in 45 vamastni-kov, ki lxxloskrl>cliz^i vse uradne vhode v Rdečo dvorano ter za varnost ob igrišču, trilumah in pred dvorano. V dvorano obiskovalci ne bodo smeli vnašati nobenili trdih predmetov, kol so denimo vžigalniki, kovanci, pirotehnična sredstva, dežniki aJi pi.ščalke. Pri vsti^pu v dv<^rano. ki bo možen uto in pol pred začetkom prve îekme, bodo Iri stopnje preverjanja. Ob pregledu z detektorjeni bi> treba pokazati vstopnici), zatem lx> sledil osel>ni pregled, \'stop v dvorano pa bo možen šele potem, ko lx) veljavnost vstopnice potrdil računalnik s črtno k/«/.nik Sla v welu uveljavljena rokometna sodnika \y nagega domačega ali maio ŠirŽega okolja. Pravieo bosîa delila tudi na evropskem prvenstvu v nasi deželi, saj si a bila uvrščena med 14 S(îdnLpogle-dom« proii letošnjim olimpijskim igram. Darko RepcnSck: »Vsekakor. Sojenje na evrop- skem prvenstvu V domaći dr/iivi je7a naju zadovoljstvo in časi, poseben izziv in hkrati velika odgovornost, saj jc pred domačo publiko ie?je deliti pravico, Čeprav seveda v nobenem primeru ne t>ova sodila slovenski izbrani vrsti. Mogoče je, da bo tokratno sojenje za naju pomemben mejnik. Kot je nastop na olimpijskih igrah najvišji cilj slehernega i^portnika, je rudi za nas sodnike največja zelja in vrhunec sodniške poti. Vsekakor b'Poknu« v pravem trenutku, pa malo sreče tudi ne bo odveč. Predvsem pa menim, da vrhunske uvrsiilve in nastopa mi olimpijskih igrah ne bo, če ne bo najvišje moi^ne meje srčnc^sti in ponosa ob nastopu z dr7,avnim grhom na prsih.« ■ /P REKLI sa ... V štirje asi RK Gorenje Na širšem spisku slovenske rokometne reprezentance, loivj med 21 izbranimi. kur šUrje igralci RK Gorenje. To je najlepši doka/ sijajnega dclii v velenjskem klubu in veliko pri/nunje. Ob oddaji gradiva v torekše ni bilo znano. koga izmed njih je slovenski selektor uvrstil med 16 junakov, ki bodo skušali izpolnili velika pričakovanja in uresničili zelo visoko zastavljene cilje slovenske izbrane vrste, /cljc in pričakovanju pred domačim ol>činsivom segajo zares v isti ko. največja ?clja vseh je goiovo uvrstitev na olimpijske igre. naloga pa bo le^kii, saj je kakovosi većine izmed 16reprczenianc na vrhunski ravni. Pov}->rašali smo torej Štiri ase RK C i o re nje o nj ihovi h pričakovanjih. Vid Kavtičnik: »Verjamem, da se lx>m znašel med šest-najslimi izbranci, da bo z mano šc kdo od si^igralccv iz Gorenja, vendar l>o o lem odločil se lekl or Tone Tiselj.« (rt oseb/w priêaÎuA'anja o «vr-stiivi Slovenije? »Pričakujem odlično igro in eno od medalj. Igrah bomo na domačem terenu in pred domačimi gledalci, ki nam bodo razširili krila.« S^basUjan Sovič: »Nisem p(îvsem prepričan, da bom nu prvenstvu tudi nasiopil, kajti na mojem mestu je izjemna konkurenca- bom pri-loi:nosl dobil, obljubljam, da bom dal vse od sebe in jo skušijl izkoristiti na najboljši mo/^ni način.« Kaj pa urrs/ifev rcprczentan* cťí »Pričakovanja ao zelo velika. saj smo si zadali celo o.sv'o-jitev kolajne, kar gotovo ne bo lahko. (Jscbno upam. da nam bo ob podpori .s tribun in z našo fanatično igro v.<^;cno uspelo.« Branko Bedeković: »Poškodba kolena je ozdravljena, zaradi stare poškodbe ramena pa lahko igram Ic v obrambi, pripravljen ^cm. odločil pa bo trener. Upam, da bom zraven pri tem velikem dogodku, saj je to cnki aina priložnost, ki se bo tez ko ponovita.« SafHfvedi ao sicer nefnvleitte, kakš/ia je vaša'/ »Izjemno dobro smo se pripravili. nobenih naključij iii bilo, Vse jc odvisno od igral-ccv in jiravega pristopa. Vemo ludi, koliko nam pomeni In nam pomaga našo zvesta publika, torej uspeh ne bi smel izosiali. Med favoriti so seveda v svetu že uveljavljene reprezentance, možnost presenečenja »na papiiju« slabših pa tudi ostaja.« Gorazd Skof: »Sem zelo dobro pripravljen invodlični formi. Vem samo to. da l>o list ill Ki izbrancev dalo v.sc od sebe. če t>om med njimi, bom dalše več. » Hûko visoko h(f zavihieia Slovenija ? »Zmagati moramo vse tri lekme v skupini in naprej odnesti čim več točk. saj nas bosta v nadaljevanju verjetno pričakali rcprczenianci Nemčije in Francije. Vsekakor bi bila uvrstitev med štiri najboljše izjemen dosežek.« 16 SPORT IN REKREACIJA 22. januarja 2()[)4 Prekinjen niz neverjetne Elei^tre Kopor v Luciji boljši od Kleklro - V soboto derbi z vodilno Pivko Peruliiiiiarslvo T^aia ftehar Junak, kije uspel prekinili neverjeten niz Elekirc (osem Kaporcdnili prveiii^Ivcnih /mog), se inicnuje Koper, á^ítanjiaiíi w v Kc^r pc^liTvali pcivscni niz-bremcnjetii, saj so al ^ odličnimi í|ífunii v ^ailnjili krogih priigrali kar l€pt> zalogo toik. Tekma s Kopru piivodibii Pivki Perui-ninarslvo, Dcrbi sc bo pričel ob 20. uri. ^«lanjski koisarkatji pa vabijt) v« ljubilcijc košarke, da ne ga udeležijo v čim večjem Mcvilu. nàj obljubljajo ostci boj za vsako Svoje načne imajo tudi P(\'4ojnčani, saj je prav pri njih Elcklra ziičela svoj zmagoviti ni/. Eden ključniii igralccv Pivke Veijko Pciraiiovič kîbljub-Ija maščevanje, saj irdi. daje bila njegova predslava na tekmi nied Pivko in EIcktro v Pi>slojni ena izmed dveh najslabših v njcgiwi pet indvaj selle lni karieri. Memi BctSrovič. ircncr Elek-Ire^^Na pol i do Lucije smo imeli precej ležav, kar je vplivalo na potek srečanja. Nismo ujeli pravega rilmasnasprolnikpa je bil 7/i\o molivirm in nasjezlah-kolo premagal, V sobtUo nas čaka lekma s favorilom, vendar bomo slabo predstavo proti Kopru skuiali ptîpraviii. Igrali bomo seveda na zmago, še posebej, ker nas čaka srečanje pred domačim občinstvom,« V prejšnji Številki Nagega Časa smo napa6io navedli, da so do konca rednega dela samo trije kn^gi, nato pa sledi liga za prvaka. Letos je teknuwaUíi sLsleni nanueč spremenjen, igra se po trikrořncm sistemu, pri kalcrcm ima v ireijem krogu vii5je uvr^na ekipa prednost di^aœga terena. Po končanem irikrožnem sisleinu (do lakrat jc w enajst krogov) pa se ne ho igrala liga za prvaka, lemveč se bo najboijSa,sliivenska ekipa v ligi (îoodycar pomerila sčelrlim \z L A SKL. dniga skv venska cVipalige Goodyear s ireijim iz I. ASKL ... EIcktro torej do Četrtega n^ si a (žal) loči več kol ena samaztnaga. Za napako se bralcem in vsem prizadetim opravičujemo. Velenjčani premagali Lenart Koš<)rkarii Velenja so končno saiilmli vse poškodlx; in zaigrali v popolni zasedbi - V Ickino so ki^enili izredno inoUvirani. nasprotnika so (udi dolii'o analizirali, bili pa so uidi irdno odlocejii. da se Lenartu niasciijejo za poraz v prvem delu TaČeiek jc bil 'rc\o obetaven, po vodstvii s 16:2 je bilo jasno, da se gosiom tokrai slabo piSc. Ob koncu prve če I ri ine je bila prednost Velenjčanov žc ločk, ^ije kasneje narasla ludi na 20. čeprav so igrali igralci s klopi. V irelji čelriini je dedil pričakovani padec, vendar zma- ga domačih tokrai ni bila ogrožena niti za trenutek. Priložnost za igri> so dobili vsi igralci in jo ludi dobro izkoristili. V naslednjem krogu gostujejo Velenjčaj-ki vLjubljani pri vodilni ekipi Janče ST7- V pripriivjh na lo tckoío bodo VclcnjČajii odigrali kar dve prijateljski tek- mizekipama 1. ASKL, in sicer vtorekna Polzclisllopsi.vsre-do pa v Zreča h z Ri.iglo. ,íosíp Ar«řiČ. igralec Velenja: »Presenečen sem bil. da mi je irener lokrai najiietiil tako veliko minutai^o. ki sem jo sku,sal dbrambi. ko smo iz conskega presinga prehajali v cono. kar se je i/kazalo za zelo učinkwiio. Odločilno prednost smo ú priigrali žt na samem začeiku. saj smo sc tekme lotili zelo motivirano. Tak tempo smo i>bctóali do konca in ZÁtslužcno zmagali« ■ Šoštanj Topolšica boljša od Pomurja • V Sosianjski odhojkarjl odliriio zaeeD leio - Izidi ostalih lekein naredili vrli lesivi(^e zelo zanimiv T)aša Rehar V soboto so prve ns Ivo nadaljevali tudi v prvi mo^ki ixlboj-karski ligi. Odbojka rji Šoštanja Topi>Kicc so več kot mesec dni premora dobro izkoristili za priprave na nadaljevanje prvenstva. leden dni pa so bili tudi v Italiji,v Salctu. kjer so otligrali dve prijateljski tekmi. Trcjicr Šosianjčanov Bntno Ni^dićje pred soboinim srečanjem dejal, da ekipa Še ni su*>d-slotno pripravljena, kljvib icmu pa odbojkarji Šoštanja lopolšiec proti Pcimuiju v domači dvoratu niso imeli ve^ilUežav. Pa čeprav so pelkiwem treningu ostali brez Davida Sevčnikarja, ki si je poskixlo/al koleno in je lahko soigralcem pç*magal Siuiw s spod-bujanjen. sklopi. Kako dolgo bo odsoicn z igrišč» Še ni znano. Srečanje z zadnjeuvrščcnim Pomurjcm p« so ŠoSlanjčajii kljub težavam dobili gladko s 3: 0. Svt'^o ptiltîznt>sl jc od!ičnt> izkorislil osemnajsllelni Djord-jevič, odbojkarji ŠoSiaiija Topolštce pa so nadzorovali potek STCčanja od samega začetka. Odlično so sprejemali nasprotnikov servis, v napadu pasla se ponovno ixJlično ioiašla predvsem Fujs in lot. Vsi trije nizi so potekali zelo podobni>: izenačeni samo začetnih nekaj točk. nalo pa so si domači priigral i nekaj ločk prednosti. ki so jih brez ve^ilt ležitv Ziidržali do konca srcâmja, V ziidnjem nizu so gostje do osme ločke celo vodili, vendar so se gostitelji hilro zbrali in znova povedli, v ziiključku srečanja je dal Najdić priložnost ludi mlajšim, ki so prednost samoSc povišali in se veselili desete prvenstvene zmage. Ker sta v 13. krogu izgubila tako Calcil Kamnik kot tudi Salonit Anhovo, so se Št>štanjčani s to zmago močno približalivodilnim. Še vedno so na čctricinmeslu, imajo pa isto število točk kot Svit iz Slovenske Bistrice. ZavixlilnimKiun-nikom pa odK^jkaiji Šo5tanja Topol šice zaostajajo pičli dve točki, V soboto gostujejo sosianjski odbojkarji v N(wem mestu pri Krki, ki so na lestvici mesto za Šošiajijčani. Alcn Djordjcvič, igralce Šoštanja Topi^iJicc! «Čeprav §e nismo stoodstotno pripravljeni, smo tekmo dobro odigrali. Mislim pa, da se nam bo forma v naslednjOi ka">pihsev7penjala in bomo ob koncu dosegli želeno čelno me Slo,« V soboio nado-ljuieio tudi odbojkarice Po nekoliko daljšem odmoru sc bo v soboto nadaljevalo ludi prvenstvo v2ixfcojkarski ligi-vzluxJ za dekleta, v kateri nastopajo ludi ixlb{«karicc Kaju-ha Ši^šianja, Šosianj čanke sc bodo ponierilc v domači dvorani vTi"^^lšicizekipt) Radencev ob 10, uri. ■ tr NA KRATKO Odlično lui olvorllveneni mitingu v Celju je NI mitmlo sobíXo ot\x) rit veni atletski miting v tekiti in pili so ludi mladi velenjski atleti ter dosegli nekaj vidnih re/uluitw in uvrsti lev. Ko?e|jnik je Idcia na 60 m pod osmimi sekundami in je favorilinjaza najvišja mosla na državnem prvenstvu, Nina Kokol je bila odlična naovirub in skoku v daljim*), saj je kar petkrat preskočila 570 cm. Odlično sta na 6() m Ickii Maja Mihaliiiec« nova varovankii Irencrja Salamona, prav lako Alja Cigale na ovirah. Nejc Liptiik prednjači v svoji kategoriji, nima lekmeecv na c^vi-rah. |>i i skokih pa le ima nekaj »zaloge« pii zaletu. '[Udi ostali dosežki mladih velenjskih aileiovobeiajo visoka niestana državnem pjvenstvu. Rezultati predstavnikov AK Velenje: 60 m oviro - pionirke: 2. Aija ri§aie9.8!,3. Tadeja Menih 10,R6: 6(Jni ovire-ml. mladinke: 2. Nina Kokot y.l)5; ml. mladinci: 1. Nejc Upnik 8.74; (M) m - pionirke: 1. Maja Milialinec 8.25. 4. Alja Cigîile 8,65, 5. Ajda Irdin 8,7t), 6. Maja Jalusč 8,89. 7. 'tiideja Menili 8.98, 9. Alja Košlomaj 9,20; 50 m-ml. nii;Klinke; 1. Živa Kožcljnjk7.96; ml. mladinci: X David Ofilir 7,56; člani; 6. Matic Nežmah 7.28: daljina - ml. mladinin: 1. Nejc Lipnik 605 cm; ml. mladinke: 1. Nina Kokot 579. Presenečenje na poslovanju v nadaljevanju prvenstva v 1, dr/avni nam i/note nišk i ligi je velenjski Vcgrad gosttival pri Iretjeuvrsčeni ekipi iz Križ in pre-senclfjivo gladko, a |)opolm)ma zasluženo zmagal z /ezullatoni 6;1. Po dve posamični zmiigi sla tlosegla Nenail Bojan.č in Jure SlatinSek. ki sta zmagala ludi v igri dvojic, kusfpehu Velenjčanov pa je svoje dodal Še j>ovTali\ikvekipo 'ladej Vixlušek z tno zmago. Uspcšnajehila ludi druga ekipa Vegj ada, ki je doma premagala eki|>o Ptuj 11 z rezultaiom 6:2. Tri posamične zmage na tej tekmi je dosegel Miha Kljajič, dve Jaka Golav.šck, oba omenjena igralca pa ^tn bila a«pcsna ludi v igri dvojic, Mlaj^ igralci Migt.id.ï. Milia Kljdjlč, Jaki) GolavSck. Pďrik Rom;. Benjamin Klauřar in Dejan Lame^ič« sn v nedeljo. 18. januarja nastopiti na X odprtem turnirju za mladince v Pnamcib. Miha Kljajič jc uvrstil med 16 najboljših igralccv turnirja. Jaka GolavSekpa meti 32. Na enakem lumirjuzii mladinke sla v Novi Gorici nastopili tudi VeicnjČanki 'i^iara Jerič in Ivana Zera; Tamara seje uvrstila n)ed 16, (vana pa med osem najboljj>ih mladink Slovenije, Ispešno goslovaiilG v Nemčiji v južno Ixjvarskem lettwiíkem mestu Bad Reiehcnhall je pretekli konec ledina potekal množičen mednarodni plavalni miling. Na tekmovanju jc na'^topilo 486plavalccviz46klubovin 8 držav. Velenjski plavalni klub so lokrai in to zelo uspe.^ui :^astupale itinio plavalke. Skupno so 'nu na Norvt^kem, ki bo od I. do 8. februajja 2tKM. Ija jxnujcia tudi trener Igor Jelen In sodnik FIS Jože Ogi ajcn^k Milan ?ivic pa je po kvalilïkacijah priboril pravico nastopa na lekniah za celinski pokaL Minuli konec tedna je nastopil v avstrijskem Bischoholnu in na prvi lekmi asvojil 24.. na drugi pu 44. meslov zelo močni konkurenci. S tcnî si je zagotovil praviœ nastopa v nadeti njih tekmah. SSKMřletijevibi mlajše dečke in tlekJice, ^la sc včlajiijo v klub. trenutno pa so zaradi pomanjkanja snega v Velenju treningi tudi t\ň Paiikeni Kozjaku, kjer scj tri skakalnice in kjer je tudi dovolj snega. \ove zmage najnilajšili Najmlajši ćbni SK Velenje so tudi konec minulega tedna dosegli tri zmage in vrsto drugih t>dmevnih u\T^Ítev. Pokal vzhodne regije - veleslalom. pL»scka • cicibanke; 1. Nina Žnidar. 8. Katja Murne. 12. Tjaia Herlali: cicibani; 1, Andraž Pi^gladič, 8. Luka Cirar. 25. G al Cinir, Pokal Get Power državna tekma - veleslalom. Crna-Peca -mlajSc deklice: U Ana Michelle SlipiČ, 4, Urgladič, M.«l ^.crak, 45, C^rt Gojznik; starejse deklice: 25. Vanja Glinćek. slarejsi dečki: Z Tíjmaž St^vič. 22. januarja 2004 '^H'JiS SPORT IN REKREACIJA 17 Prve tekme in odhod na Mali Lošinj Nogomclaivj Smarincga so prelekli leden nadaljevali priprave na pomladanski del prvenstva v liincsu Esotechain na pomo?:ncm igri:^u v Š ma rinem. Vmes so odirali ludi dve srečanji med seboj, na kalerih je iruncr B»rul Jure ocenjeval pasamezne igralce, ki so priSli na prei/ku:^njo, vendar ti zaenkrat niso pokazali kakovi>sii in tciesiie pripravljcnasii, kakrsnt^ zahleva trener. Bjïrui Jarc je zaenkrat zadoviv Ijcn s pripravljenostjo ostalih igralcev, kar pnùà o njihovem dohreni delu med odmorom, saj dobro prenašajo napore, nekaj icžav je le s prehladi. Ta leden so se preschli v dvorano v Žalcu in na tamkajšnjo atletsko siczo, kjer bodo naprej nabirali moč in predvsem hilrosi. Vadili so ludi z žogo. včeraj (sreda) pa naj bi ob primernih vremenskih razmerah v Kidričevem odigrali prvo pripravljalno tekmo. V soboto hodi-i /a sedem dni odpotovali na Mali LoSinj, kjer bodo ob naporni vadbi odigrali dve do iri tekme za trening. Jle med pi^tjo na Losinj bodo na Reki odigrali tekmo s tamkajšnjim hrvaškim prvoliga^m Rijeko. Kdovse bo odpouwai na Mali Lo.šinj, v začetku ledna se ni bilo znano, zanesljivi potniki bodo golovo vsi, ki imajo podpisane pogodbe, prav tako BoSljan H(xl:?ar, prišel je iz Dra-vinje in je že podpisal pogodbo za leto in pol, po vsej verjetnosti pa bodo pogodbe podpisali Se (íaáperič iz /reč, Milič iz Kopra in tuji igralec Babaj. Vodstvo kluba-si prizadc%'a pridobili i>e dva igralca in s tem izpopolniti igralsko zasedbt) za nadaljevanje prvenstva. ■ Janko Goričnik Izbrali najboljše športnike leta 2003 Skiilc- Hra.stovťť, 17. janmiria - Nasvečanosii v domu krajanov KS Skale -llrostovce jc tamkajšnje športno druStvo ic dvanajst ič zapored razglčisilo najboljiU; Športnike kraja. Športnica leta jc postala smučarka Katja Glinšck, športnik leta je Nejc Lipnik, med kolektivnimi športnimi skupinami pa so za najuspešnejše izbrali lab<')mišk(^ čelo Divji ■ »Edini cilj je vrnitev med najboljše« Po zimskem odra<.>ru so se prejšnji četrtek na prvem sestanku pred začetkom priprav na pomladanski del prvenstva v drugi slovenski ligi zbrali tudi nogometaši velenjskega Rudarja. Trener Rudarja l)raj»o Kostanj^ekjc o lom povedal: »Dejansko io ni bil pravi začetek priprav. Naži igralci so namreč po posebnih programih vadili f.Q od 3. januarja dalje. Glede na to, da jih je precej zaposlenih ali so v iolah, .so lahko vadbo dnevno prilagajali svojemu prostemu času. V četrtek smo torej začeli s skupnim delom in najprej opravili testiranje.« Koliko igralcev Je prišlo, so nuffioće »• nwšívu koksni' spre» menihe ? »Na našem spisku je 21 igralcev. Sprememb v igral-.skem kadru ni in jih verjetno tudi ne ho. V Četrtek so prišli vsi, razen seveda Sprečakoviča, ki si je v domaČem okolju nesrečno zlomil nogo in na začetku nanj ne bomo mogli računali. Sicer jc vse lako, kot je bilo ob koncu jesenskega dela prvenstva.« V prvem delu s/e prepričljivo osvojili prvo mesio i/t jese/t» sfci naslov. Ljubitelji nogometa sei'ť. Veliko smo na terenu, prihajamo s treninga na tre- Čeprav letošnje sezone Ana Orev zaradi zdravstvenih težav ni začela najbolj spodbudno, upa, da jo končala tako, kot si želi. »Tako so minuli teden odločili trenerji in njihove odločitve sem zelo vesela,« je povedala teden dni pred tekmo,« In nadaljevala »... občutki pred nastopom pred domaćim občinstvom so zelo mešani. V zadnjih 14 dnevih so nam neugodni pogoji /a smučanje po celi Evropi povsem porušili sistem treningov in tekem. Do sedaj so odpadle vse tekme za evropski pokal v Franciji in Švici. Prav le tekme pa so dohcr pokazatelj pripravljenosti in mesta v družbi najboljših smučark na svetu. Upam, da bomo v dneh pred Zlato lisico našli na slovenskih smučiščih prave terene za pripravo dobrega treninga xa /Jato lisico.« Kol je Se povedala Ana, tej preizkušnji na strminah mariborskega Pohorja zaradi dru-gili skrbi ne namenja prevelike pozornosti. Glede na rezultate v tej sezoni več pričakuje od veleslaloma kol od slaloma. »Upam, da bom dobro cjdpeljala prvo vo/njo, potem pa bi lahko povedala kaj več. V icj sezoni sem do sedaj namreč startala le enkrat v veleslalomu in odst(îpila, kar ni posebej dobro za mojo samozavest.» Sicer pa sezone ni začela najbolj spodbudno. Zaradi zdravstvenih težav predvsem s hrbtenico je morala spustiti kar nekaj treningov. Tudi kondicijo je pridobivala le'i^je kol prejAnja leta. Za zdaj je težave premagala, zato upa, da bo izkoristila priložnosti za dosego zastavljenih ciljev v tej sezoni že na tekmah za ning, s tekme na tekmo in za spremljanje v medijih nimamo časa. Pritiski javtiosti nas tako ne zadenejo toliko. » / bem lajiske sezone Ana ni bila v celoti zadovoljna. V slalomih je le malokdaj prišla do cilja, kar ji je načelo samozavest. To je prenesla šc na veleslalom, kjer pa je kljub vsemu dosegla nekaj vidnejših uvrstitev. 1 loiela je nastopiti tudi v superveleslalomu in vsmuku, a so ti disciplini premalo trenirali. Ana upa, da bo bolj zadovoljna ob koncu letošnje sezone, za katero si je zadala Iri ozjroma štiri osrednje cilje: '^eli si čim bolj.^ih nasttîpw na tekmah evropskega pokala, boljši seštevek točk FIS, kar bi ji omogočilo boljšo startno številko za tekme sveiiivnega pokala, veliko pa pričakuje Še od nastopa na mladiaskem svetovnem prvenstvu prihodnji mcsec. Med zelo pt")memb-nimi cilji je tudi a^xiÂno opravljena matura na gimnaziji. »Vesela sem. da sem lahkosep-lembra lani sedla v klopi četrtega letnika, v katerem pa se z veliko opravljenimi izpili še ne morem pohvaliti. Karprid-na bom morala biti, da bom izdelala letntí« in uspešno opravila maturo, če ne v celoti v spomladanskem pn vsaj v jesenskem delu.« Chini Fun cinha Antr Drev I/ Smartne^a oh V-M in Iju-hilvljl sn«>nal)e(ih poljan l)()do Ano sp4»dl)ujall na tekmah na Polmrjn. V la namen hodo organi 7.1 m I i avtobusni prevoz. Odhod iw v st^oto, 2A. Jamiarja oh 7, uri i/prečina, nan. 00.00 24 ur 01.00 Nočna panorama kmH S7 46 S2 09.00 POP CORN, glasbena oddaja 10.15 Vaûimo k ogledu 10.20 Odprta tema. ponovitev 11,20 Najspotdneva 14.00 Videostrani 17.55 Vabimo kogledu 18.00 Ustvanajmo skupaj. on:^ka oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Snov^board tour 2004, s Krvavca 19.05 Naj spot dr^eva 19.10 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 BiomagI, kontaktna oddaja 21.00 Regionalne novice 2105 Ljudje EvnDpe: Kmetijstvo, dokumenta ma oddaja 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Vrtiljak, glasbena oddaja. 3. TV mreža 22.45 Iz artiiva VTV; Skrbmo za zdravje, ponovitev 23.45 Vabimo kogledu 23.50 Najspotdneva 23.55 Vidoestrani PETEK, 23. januarja SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06,30 Odmevi 07,00 Dobro juťo 09.00 Poročila 09,05 Makatonca, lutkovna igrica 09,40 Oddaja za otroke 10.00 liniji 10.35 Jasm in glasno 11.15 Mladi virtuozi 11.30 Zenit 12.05 McLeodovihčeri, 16/22 13.00 Poročila, Spon, vreme 13.30 Osmidan 14.00 O težavah s Kalmanovim tnrplom, tv igra 15,05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pleme, 3/26 17.15 Izpopotnelorbe 17.35 Skrita področja znanosti. 15/15 18.30 Žrebanje det^jice 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Majš(bkej&ičlen.kvlz 20.50 Praksa, 12/22 21.35 Zvočnost slovenske duše 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Polnočni klub 00,00 Dnevnik, šport 00.50 Dnevn^zamejsketv 01.10 Skrita področja znanosti. 15/15 02.00 Bil3 človek, amer, film 04.00 Polnočni klub 05.40 Koncert skupine Don Menlony band SLOVENIJA 2 07.45 TeleteksI 08.00 Videostrani 09.35 Mostovi 11.20 SPvalp.smuč„SVSL (M), prenos 13,00 Tv prodaja 15.10 Evrcliga v košarki, Uelker: Union Olimpija, posnetek 16.40 Tv prodaja 17.15 Videospotntce 17.45 Skozičas 18.00 Dick van Dyke, 21/158 18.25 EP v rokometu {M). Srbija inćrna Gora : Francija, prenos 20.00 EP v rokometu {M), Sbvenija: Češka, prenos 22.30 Euro 2004 23,00 Ugrabitev Patty Hearst, amer, film 00.40 Sk>venska jazz scena 01.25 Terminator, amer, film 03.05 Videostrani 07.25 RteWLake 08.15 /^va ljubezen, nad. 09.10 Skrivnost ljubezni, nad, 10.00 Tv prodaja 10.30 Čudež življenja, nad. 11,20 Dnjžinske vezi, nad. 12.15 Trenja 13.40 Tv pnxlaja 14.10 Reki Lake 15.00 Družinske vezi, nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Nova ljubezen, nad. 19.00 24 ur 20.00 Obračun, amer, lilm 22.15 Teksaški mož postave, nan. 23.05 X». premiere 23.10 âmmska sh'ela, tíongkonški film 01.10 24 ur, ponovitev 02.10 Nočna panorama Kanali 27 46 52 09.00 Dobrojuťo. informativno- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Bio Magi, ponovitev 11.05 Nai spot dneva 11.10 Lludje Evrope: Kmetijstvo, dokumentarna oddaja 14.00 Videostrani 17.55 Vabimo k ogledu \B.00 Miš maš, ob-oška kont. oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novfce 18.45 Otroški glasbeni videospoti 19.10 Vkieostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 loklani utnp Zgomje Savinjske doline. Inl.odd. 20.35 Regionalne novice 20.40 Gremo v kino, oddala za ljubitelje filma 21.10 Najspotdneva 21.15 Prva pomoč;Pomoč pri opeklinah ter pikih žuželk in kač, zdravstvena svetovalna oddaja 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odkrttoniskrito, 3, TVm, 22,15 IzoddajeDobro jutro, raz. - infonnativna oddaja 23,05 Vabimokogledu 23.10 Najspotdneva 23,15 Vkleostrani SOBOTA, 24. januarja SLOVENIJA 1 06,00 Telelekst 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe č školjke 07.30 Pod klobukom 08.15 Pollyanna, ang.film 09.55 Najšibkej^ člen. kviz 10.45 Polnočni klub 11.55 Tedmk 13.00 Poročila, šport, vreme 13.26 Vrtičkarji, 2, del 13.55 Rad imam Lucy 14.20 Ffasier, 20 del 14.45 Mcleodovi hčeri, 18/22 15.30 O živalih in ljudeh 15.55 Skivenski utrinki 18.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17.20 Šivvčasu,5/13 17.45 Alpe, Donava, Jadran 18.15 Čeb^ica Maja. 21/26 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, Iport 19.35 Utrip 20.00 Vrtičkarji, 3. del 20.35 So leta minila. 5^ 21.05 Jakove ženske, amer film 22,30 Prvi in drugi 22.55 Poničila, šport, vreme 23.30 Oz, 3/8 OO.^ Dnevnik, šport 01,05 Dnevnik zamejske N 01.25 Návrtu 01.50 Šivvčasu,5/13 02,15 Alpe, Donava, Jadran 02.45 Pirati v metroju. amer, film 04.25 Prvi in drugi 05.40 Koncert SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 07.55 SP v smučarskih skokiti, prenos 09.40 SPvalp.smuč„VSl(ň. 1. vožnja 10.50 Oče zlate lisice, Dušan Senčar 11.20 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos 13.05 SPvalp.smuč.,VSL(?), 2. vožnja 14.15 SP v smučarskih skokih, posnetek 16.00 Tv prodaja 16.30 Športni film 17.15 40 let Zlate lisk:e 18.00 jebanje za slalom 40, zlate lisice 18,45 Oorenjčev vzpon na ^horje 19.55 EP v rokometu (M). Hrvaška • Danska, prenos 21.45 Daniel Deronda. 2/4 22.35 EPvrokmetu{M),oddaja 23.05 Seks, laži in vkJeotrakovi, amw. film 00.40 Sobotna noč 02.40 Polnočni kavboj, amer. f. 04.30 Videostrani NEDEUA, 25« januarja SLOVENUA 1 PONEDEUEK, 26. januarja SLOVENIJA 1 08,00 08.10 08.35 08.45 08.50 09.15 09.25 09,50 11.05 11.30 12.00 12.55 14.25 15.20 16.15 17.15 17.20 19.00 20.00 21,55 23.40 00.40 09.00 09,30 09,35 09,45 09.50 12.00 17,55 18,00 18.40 19.15 19.20 19.55 20.00 20.25 20.30 21,15 22.45 22.50 K^ka In Orbi, ris. serija Vrbja vas, ris. senia Moj prijatelj Roki, ris. serija Naš mali svet. ris. serija Obuti maček. ris. serija Mjav! M javi. ris. serija Kikarian. ris. serija Sandokan, ris, film Rudijevo moštvo, ris. ser. Galklor, varuh na vesoljski meji. nan, áolska košarkarska liga Varovalka, amer, film Močno zdravilo, nan. Umor, nan. Dalton in volkovi, dok odd 24 ur-vrerr>e Ukradeni otnsci. amer, film 24 ur V pajkovi m^Bž), amer, film Zgodba fz Los Angelesa, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanali 27 4« SS Snowboaní tour 2004, športna rep. s Krvavca, poa Vabimo kopledu prva pomoč: Pomoč pri opeklinah ter pikih žuželk in kač, ^dravs^ena svetovalna oddaja Naj spot dneva Gremo v kino, oddaja za ljubitelje filma Videostrani. obvestila Vabimokogledu Ustvariajmo skupaj, oMki oddaja lokalni utrip Zgornje Savinjste doline, ini odd. Nâj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo kogledu 1242, VTV magazin Kuttura, inf. oddaja Novoletni konce/t Pihalnega orkesira Prem, Velenje, posn. iz Glasbene šole Velenje Film Naj spet dneva Videostrani. obveslila Teletekst i 06.45 Zrcak) tedna Živžav j 07.00 Dobro jutro 0 živalih in ljudeh i 09.00 Poročila Sledi ! 09,05 Iz popotne torbe Pomagajmo si, tv Koper i 09.25 Pleme. 3/26 Sinite divjine, 2/6 ! 09.50 Oddaja za otroke Ozare i 10.05 Razpoke v času, 4/17 Obzorja dulia ! 10.30 Na vrtu. tv Manbor Ljudje in zemlja i 10.55 EMA. predizbor Poročila, šport, vreme i 11.55 Enigma Foerster, dokum Tistega lepega popoMneva feljton Skrita kamera i 12.30 Prvi in drugI Človek in pol i 13.00 Poročila, šport, vreme Nedeljsko oko ! 13.3) Obzorja duha Glas ljudstva i 14.05 Ljudje in zemlja Kulinarika i 15.00 Vsakdanjik in praznik Pet minut slave 1 15.55 Dober dan. Koroška Južna Francija i 16.30 Poročila, šport, vreme Človeški faktor i 16.50 RadovedniTaček Vablto za dva i 17.00 Beiečizvoki, igranifilm Kislo jabolko ! 1715 Zgodbe starega medvedka Šport na današnji dan risanka Fenomeni i 17.30 Obrisi puščave Glasbeni dvoboj I 18.25 Žrebanje3x3plus6 Poročila, šport, vreme i 18.35 Žrebanje Astra Tistega lepega popokineva I 18.40 Risanka Lorella 1 19.00 Dnevnik, vreme. Šport Predmet poželenja i 20.00 Julija, 2/13 Družabna kronika i 20.55 Gospodarski izzivi Vsakdaniikln praznik i 21,25 Pisave Žrebanje lota i 22.00 Odmevi, šport, vreme Risanka 1 22.50 Gladiatorji 2, svetovne Dnevnik, vreme, šport vojne, 2/13 Zrcalo tedna ! 23.40 Vrtfčkaril.S. del Ema 04, pred Izbor i 00,15 Dnevnik, šport Peli element : 01.05 Dnevnik zamejske tv Poročila, šport vreme 1 01.30 Obrisi puščave Sladka Irma. amer, film i 02.25 Gospodarski izzivi Dnevnik, šport i 02.55 Pisave Dnevnik zamejce tv 1 03,20 Obupano iščem Suzano, Tistega lepega popokineva amer, film iVENUA 2 I 05,15 Ema, predrzbor 07.35 Teletekst i SLOVENIJA 2 07.55 SP v smuč. skokih, posn. i 07.45 TeleteksI 09.20 SPvalp. smuč„SL(Ž},1. i 08.00 Videostrani vožnja 1 09,05 Primorski mozaik, tv Koper 10.25 SPvalp. 8muč.,SL (M), ! 09.35 Slovensid utrinki 1. vožnja 1 10.00 Dck van Dyke. 21/158 11,45 SPvalp. smuč., SL(ř). 2. i 10.25 Videostrani vožnja ! IT OD Tv prodaja 13,10 SPvalp. smuč,, SL (M), i 11.30 Videostrani 2. vožnja i 13.25 Tv prodaja 14.00 SP v smuč. skokih, posn. 1 13.55 Tistega lepega popoldneva 15.20 Tv prodaja i 18.05 Skozi čas 15.50 SPvalp. smuč,, SL(Ž), ! 18,10 DKk van Dyke, 22/158 posnetek ! 18.35 Prepovedano, amer, film 17 20 Magazm deskanja na snegu i 20.00 Končnica 17.55 EP v rokometu (M). I 21.00 Studio city Švedska : Rus^a, prenos iz i 21.55 Fužine zakon, igrani fflm Velenja 1 22.10 Ukradeni otroci, dokum f. 20.00 EP v rokometu (M), 1 22,25 Videospotnne Slovenija : Madžarska. ! 22.55 Brane Rončel izza odra presno iz Celja : 00.35 Vaba, amer, film 22.30 Euro 2004 i 02,25 Videostrani 23,00 Drugstore cov^boy. am. f. 00.40 Videostrani Î 07.30 TV prodaja 08.00 Katka in Orbi, ris. serija 08.10 Vrbja vas, ris. serija 08.35 Moj prijatelj Roki. ris. serija 08,45 Naš mali svet, ris, serija 08.50 Obuti maček. ris. serija 0915 Mjav! Mjavf, ris. serija 09.25 Hikarian, ris. serija 09.50 Hekli, ris, Rim 10.45 Bobek in Ciril, ris. serija 11.10 Rudijevo moštvo, ris. ser. 11.35 Galklor, nan. 12.00 Šolska košari^arska liga 12.55 Ujemi me, amer, film 1415 Oti. ta osemdeseta, nan, 14.4S Močno zdravik), nan. 15.40 Umor, nan. 16,35 Zgodba o Alison, amer, Í, 18.15 24 ur.vreme 18,20 Triki Jamica 01 ivena 19.00 24 ur 20.00 Ljubezen fz sanj, amer. 1. 21.55 Športnascena 22.55 Izdaja, amer, film 00,40 24 ur, ponovitev 01.40 Nočna panorama kanali 27 46 PONOVITEV ODDAJ TED. SPORE)A 09.00 Ms maš, otroška oddaja 09.40 lzpon,oddajeDd3rojutm 10.30 l241,V1Vma9azin 10.50 Kuttura. inf. oddaja 10.55 Športni torek 11.15 Iz olimpijsidh krogov 11,20 Športni gost, športna odd. 12.00 Vabimokogledu 12.05 Minist;^k)stol. gost Jakob Presečnik, min. za promet 13.05 Lokalni utrip Zgomje Savinjske doline 13.35 In sred, oddaje Dobro jutro 14.25 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 1242.VTVma9azin 18.25 Kuttura, inf. oddaja 18.30 Iz pet oddaje DobnD jutro 19,20 POP CORN, glasbena 20.40 Vabimokogledu 20.45 Novoletni koncert Pih. orttestra Prem, Velenje 21.30 Videostrani, obveslila T W 07.55 RKkiUke 08.45 Nova ljubezen, nad. 09,40 Skrimost ljubezni, nad. 10.30 Tv prodaja 1100 Čudež življenja, nad. 11.50 Dmžinske vezi, nad. 12.40 Športna scena 13.40 Tv prodaja 14.10 RKkiLake 15,00 Družinske vezi, nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16,55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24ur»vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Pasti velemesta, arr^r, film 21.40 Sedma nebesa, nan. 22.35 Urgenca, nan. 22.30 XXL premiere 23.35 Na kraju zločina, nan. 00.30 24 ur. ponovitev 01.30 Nočna panorama kmN 37 46 » 09,00 Dobro jutro, infonnatrvno- razvedrilna oddaja 10,00 Vabimokogledu 10.05 1242. VTV magazín, ponovitev 10.30 Kulhira, Informativna oddaja 10.35 Najspotdneva 10.40 Gremo v kino, oddaja za ljubtteljeftima 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Bio Magi. svetovalna oddaja, ponovitev 19.05 Naj spot dneva 19,10 Videostrani, obvestila 19,55 Vabimokogledu 20.00 Župan z vami. gost: Srečko Meh. župan MO Velenje, kontaktna oddala 21.00 Regionalne novfce 21.05 Košarica, posnetek tekme Pivovarna Laško; Zagreb 22.35 IzoddajeDobn^jutro, Informativna - razvedrilna oddaja, ponovitev 23.25 Vabimo kogledu 23.30 Najspotdneva 23.35 Videostrani. obvestila TOREK, 27. januarja SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.GO Dotjro jutro 09.00 Poročila 09.05 RadovedniTaček 09.15 Bežeči zvoki, igrani film 09.30 Zgodbe starega medveda, risanka 09.40 Čarobni šolski avtobus 10.05 Oddaja za otroke 10.35 Obrisi v puščavi 11,25 Vsakdanjik in praznik 12.20 Pisave 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Alpe. Donava. Jadran 13.45 Gospodarski izzivi 14.15 Glad tatoii i 2. svetovne vojne. 2/13 15.05 Julija, f13 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šp(Mt. vreme 16.50 Pravljice Mike Make, 13/26 17.00 ZlatkoZakJadko 17.15 Knjiga mene briga 17.40 Kamniška jama. dokum. oddaja 18.10 Prisluhnimo Ďšini 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Jean Moulin, 2/2 00.20 Dnevnik, šport 01.10 Dnevnikzamejsketv 01.30 Kamniška jama, dokum. oddaja 02.00 Prisluhnimo tišini 02.30 Taiia 04.45 Jean Moulin, 2/2 SLOVENIJA 2 07.45 Telelekst 08.00 Vkleos^ni 09.05 Naše sled) 09.35 Dober dan. Koroška 10.05 Dick van Dyke. 22/158 10.30 Vkleosirani 11,00 Tv prodaja 11.30 Vkleostrani 13,50 Fužine zakon, igrani film 14.05 Ukradeni otroci, dokum. f. 14.20 Studncity 15.20 Vkleospotnice 15.55 EP v rokometu (M), prenos 17.50 SPvalp.smuč.,SL(M). 1. vožnja 19.00 Odprto prv Avstralije v tensu 20.00 EP v rokometu (M), prenos 22.30 EP v rokometu (M), oddaja 23.00 SPvalp.smuč„SL(M), posnetek 23.50 Skupajbomoumrli, fr. t. 01.35 Videospotnice 02.05 UgrabltevPattyHearst,am f 03,45 Vkleostrani 07.55 RteMLake 08.45 Maščevanfe ljubezni, nad. 09.40 Skrivnost liubezni. nad. 10.30 Tv prodaja 11,00 Čudež življenja, nad. 11.50 Dnjžinske vezi, nad, 12.45 Sedma nebesa, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 Reki Lake 15.00 Družinske vezi, nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljutiezni, nad. 17,55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 Starševska pravica, am, f. 22.40 X)1 premiere 22.45 Na kraju zločina, nan, 23.35 24 ur. ponovitev 00.35 Nočna panorama kanali 27 46 92 09 00 Župan z vami, gost. SreCko Meti župan MO Velenje, pon. 10.00 Vabimokogledu 10.05 Košarka, posnetek tekme Pivovarna Laško : Zagreb 14.00 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Angleščina po marvični blt^jici, tzotir. oddaja 18.15 James last A Wokl of Music, koncert 19.45 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 1243. VTV magazin, reg.. informativni program 20.20 Kultura, inf. oddaja 20,25 športni torek, športna informativna oddaja 20.45 IzoDmpijskih kn:rgov, šporbu oddaja 21.00 Fair Play, športna oddaja 21.30 Dokumentama oddaja, 3. TV mreža 22.00 Prehrambena industrija. ang. dokumentama oddaja 22.30 Novoletni koncert Pihalnega oricestra Prem, Velenje, posn. iz Glasbene šoleVeienje 23.30 Vabimokogledu 23.35 Najspotdneva 23.40 Videos^ni, obvestita SREDA, 28« januarja SLOVENIJA 1 0Ô.3O Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Pravilne Mike Make. 13/26 09,10 Babar, 11/13 09.30 Srrier vesolje. 24/26 10.00 ZlatkoZakladko 10.15 Knjiga mene briga 10,40 Kamniška jama, dokum. oddaja 11.05 Prislutinimo tišini 11.35 Stedi,b/Koper 12.05 Pomagajmosi 12.40 Kulinarika z Leonom 13.00 Pon;ičila. šport, vreme 13.30 Na vrtu 13.55 Šrvvčasu, 5/13 14,25 Tarča > kdo rabi, kdo daje. kdo služi 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16,50 Male sive celice, kviz 17.45 Vem, veš 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Muza. amer, film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Omizje 00.30 Dnevnik, šport 01.20 Dnevnikzamejsketv 01,40 Vem, veš 02.35 Agnes Bmwne, film 04,05 Omifle 06.00 Texas, glas, dokum, SLOVENIJA 2 07.45 Telelekst 08.00 Videos» m 09.35 Mostovi 10.05 Videostrani 11.00 Tv prodaja 11.30 Videostrani 15.45 Tv prodaja 16.20 Videospotnice 16,55 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek 17.55 Ep v rokometu (M), prenos 19.45 Skozi čas 20.00 EP v rokometu (M), prenos 22.30 EURO 2004 23.00 Evmligavkošarki(M). Barcelona: Union Olimpija, posnetek 00.30 Videospotnice 01.00 Noč k)vca, film 02.30 Videostrani T.jffjiir 07.55 Rickilake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09,40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Čudet življenja, nad 11.50 Družinske vezi. nad, 12,45 Preverjeno 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Družinske vezi. nad, 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Sknvnost ljubezni, nad, 17.55 24 ur. vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 ObsederiosL amer film 21.40 Tretja izmena, nan, 22.^ XXL premiere 22.40 Na kraju zločina, nan. 23.30 24, ur 00,30 Nočna panorama kanali 2T 46 62 09.00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1243,VTVmagaan, regionalni - informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.35 Športni torek, športna informativna oddala 11.00 Iz olimpijskih krogov. športna oddaja 11,05 ftój spot dneva 14.00 Videostrani. obvestila 18.00 Tralalaja, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.30 Regionalne novice 16.35 Na obisku.... dokumentarna oddaja 19,15 Najspotdneva 19,20 \^deostrani. obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 POP CORN, glasbena oddaja 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja. 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro. inlormatlvna - razvedrilna oddaja, ponovitev 23,20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani. obvestila 19 Več kot 200 policistov Pi i[)i ave za varnost na lil KO 2004 so bile lomeijitc - Na IH' (]elje oconjujcjo, (la bo z vidika za§>()tavljanja vaniosli preccj zahlcviiojši (Iniiji (ici - Za varnt)sl bo v prvorn dolu skilnlo BO polloistov. v drufjnii več kol 200 - V (íoljii prirakujojo veliko težav z urejanjoin ('(^sliiega [)r()inela na incstnili ulirati v bližini nove športne dvorane Mtfena Krsiic - Planine_ Vclcr\|e-CvUtN I9.januarja-Kiir dve od Slirih prizorišče, kjer sc Iv (xlvijalo evropsko roka-meint^ prvenstvo EURO 2ÍXJ4, bosia na območju Policijsko uprave Œje.vnwi športni dvorani v C'elju in prcncwljcni Rdeći dv odvijal v čiisu od 27. do 29. januarja v C^iju. Podascdanjlh Informacijah pričakujejo \z Hrvai>ke priliod okoli 1.000 navijačev, s katerimi pa imajo pah-ekii bolj slabe izkušnje. Siccr pa je v okviru načrtovanja vamoslnih ukrcpiw. ki sodijo v prisiojnosl policije, največ ptmdarka posvećeno zagoiav-ijanju javnega reda in miru na Sponnih prircditvali in lokaci-jali, kjer se bodo odvijale zal>av-ne prireditve. Roditeljsko službo pa bo izvajala vamoslna skižba SIN lAL, "Oeenjujcmo, da lx) vaKîVanje vprvem delu lekmo-vanja, od 22. do 25. januarja, pt.)iekaio l^ez večjih vamosinili problemov,« pravi Vrečic, Kljub lemu l'wvobehSponnihdvora-níib in njihovi okolici vieil dnoh pri so in ih 80 policistov, pripadnikov posebne pol tcijskc enote Í7PU Cilje, kisoposel)ej usptv sotiljeni in opremljeni za izvajanje tovrstnih nalog. Drugi del tekmovanja, ki se bo ovijal v Celju od 27. do 29. januarja, pa lx> varovalo već kot 2(X) poiici- Načelnik Urada uniformirane policije PU Celje Bojan Vr&àlà: "Aktivnosti bo koordinirat poseben operativni štab. t slov. Ppolcg Celjanov bodo v varcwanje vključeni ludi pripadniki posebnili policijskitî enot iz Slovenj Oradui in Maribt>ra. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci Policij^e uprave Celje so povedal i tudi. katere ukrepe bodo policisti ozin>ma vami'>st-nlki izvajali, da bo tekmovanje potekaločim bo]) varno in organizirano. »Pcx^cbej želimo opozoriti. da Ix)dc5 varnostniki pri vstopanju v S^porine dvorane preg(ed;ill vse vstopajoče. Osebam. ki bodo imele pri sebi predmete (nev;imo ivodjc, pirotehniko, hladno in strelno orožje, alkoholne pijače, plastenke. sieklenice. dwgove za zastave, dežnike. vJ^igalnlkc. kovance ...). s katerimi bi lahko ogrožale vamast. vstop ne \fo dovoljen,« poudarja n v času evmpskega prvenstva veliko težav z urejanjem cestnega prometa na mestnih ulicah v bližini nove Športne dw>rane. Ker iJovenska ivprtzenuinci v prvem delu igra v C^elju. bo dvorana gotovo pilina, pričakujejo 5.iJ()U gledakw. Promel se bo v lem času dodatno pcwečal, saj lx> Mercaior 22. januatja v neposredni bližini dvorane odpr\ nov pnxíajni center. Tu bo na voljo omejena Število parkimQi mest. obiskovalci pa lx>do Kthko parkirali nii označenih parkiriščih v neposredni bližini rokometne dvorane, na parkiri.^u pri Lil*«-li. na parkiriščiii Celjskega sejma in označenih parkirnih mestih na Dečkovi ce,sii. »I^ed-lagamo, da tisti, ki Imajo možnost, pridejo na prireditev pe§. Za navijače iz Hrvaške, ki i>odo v Ceije pripoiovall s svx>ji-mi vozili bo organizirano posebno varovano parkirišče pri Cinkarni, od koder jih bodo z avtobusi brezplačno pripeljali do dvcv rane, po lekmi pa nazaj,« je še povedal Bi'ijan Vrečič. ■ PeŠM umrl na kraju nesreče Slovenj Gradec l.VjiinuarjH - Ceste na Koroškem st^ prejšnji teden terjale krvavi davek. Ob 18.50 je 44-leini voznik iz okolice Dravograda vozil osebni avto iz Mislinjc proti Slovenj Crradcu, Pred naseljem Smart-no je pričel prehitevati vozilo pred seboj v trenuiku. ko je vozišče z njegove desne strani prečkal pešec, 64-leini domačin. Pri trčenju seje pešec tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. Olavna cesta je bila zaradi nesreče dve uri zaprla, obvoz pa je potekal po lokaini cesii î^cwI naselje Šmartno pri Slovenj Gradcu. Policisti bodo zoper povzročitelja podali kazensko ovadbe» zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Trlil v kolesarko Okonina. 14JanuarJa'V sredo. nekaj minut pred 14. uro, .seje na regionalni cesti pri naselju Okonina pripetila hujša prcv metna nesreča, v kateri se je huje pošktKlovala 65-Ietna kolesarka. 42-leini voznik osebnega avlo-mobila je na ravnem delu voziščas prednjim delom irčil v kolesarko, ki je prav tako kol I'm vozila Iz smeri Okoninc proti Grušovlju. Pri delu se je smrtno ponesrečil Mislir^H. I5.januarjij- v strugi pon"»ka Berložnica. v naselju Seniilj pod lUrjakom, sov četrtek dopoldne našli mrtvega 69-lelncga Velenjčana. kije začasno bival v občini Mislinja, Pokc^ni je ob potoku spravljal vejevje podrtega drevesa. Med vleko vejevja, z ozkim bombažnim Irakom ptwczanega v šop, seje ta snel. Zaradi spolzkega terena je izgubil ravnotežje in padel po strmini slaba dva metra j^oboko v potok, kjer je obležal v vodi. Med padcem je z glavo udaril v kamen. Kraj dogtidka si je ogledal tudi državni tožilec z Okretnega tožilstva v Slovenj Cîradcu. Aparati, denar in nakit Panžljc, 14. januarja-VČctr-tck popoldan je neznanec »obi$-kal« stanovanjsko hišo v Parižljal). Pi> tem, ko jo je po vlomu preiskaj, je odne.sel za okoli ^.amm tolarjev aparatov. denarja in nakita. Vlomilec udoril dvakrat Vťleryv. 15. januarja-V noči na četrtek je bilo v Velenju vlomljenovdva gostinska lokala. Iz Kitajske restavracijo na C-esti pod parkom je neznanec odnesel MiHM) tolarjev gotovine, iz lokala Klepetulja na Starem irgu pa za okoli tolarjev cigaret. Izsilil prednost Griže. 16. januarja - V nesreči, ki seje zgodila v petek ob 11.1^ v križišču lokalnih cest pri naselju Griže, sla se huje ranili dve osebi. 78-lelnl voznik osebnega avtcv mobila iz okolice Žalca je vozil po lokalni cesii iz Vrbja proti križišču ceůte Žalec-Grižc. V križišču s prednostno cesto je vtržnjo nadaljeval fn pri tem izsilil prednost voznici osebnega avtomobila. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem sta bili udeleženi še dve vozili, ki sla po prednostni cesti pripeljali Iz nasprotne smeri. 78-leini voznik in njegova sopotnica sta ostala ukleščena vvwilu. iz katerega soju rešili hxlski gasilci. Vstopil skozi garažno okno Žalec. 15. januarjn - V Četrtek dopoldan je bilo v Podvinu vlomljeno v stanovanjsko hišo. DomaČi po^Sajo 20.000 tolarjev gotovine. Neznanec je v hišo prišel skozi priprto garažno okno v pritli^u. Od tam pa je imel neoviran dtwiop do vseh prostorov v hiši. Na srečo le gmotna škoda ČrnovH, 15. januar-Na vrhu vinskogorskega klanca, na odcepu za Lipje> je v četrtek prišlo do prometne nesreče, v kateri so bila udeležena iri vozi- Je nesreči botrovala preveiika ijitrost? (foto: vos) Za njo se je ustavil voznik osebnega avtomobila, ki je pripeljal za njo. treiji voznik pa uslavl-jeniij vozil, najbrž zaradi prevelike hilrcwti, ni pravočasno opazil in irčil v zadnji del pred njim ustavljenega avtomobila ter ga zbil v obcestni jarek. la. Na srečo se je vse .skupaj končalo le z materialno Škcxío. Voznica se je pred odcepom usiaviljuda zavije levo. in čakala, da bo to lahko varno naredila. Velenjslá policist znova pred sodiščem Celje, 16. januarja - Na celjskem okrožnem sodišču se je v petek, po letu in pol premora, vnovič začela glavna obravnava zoper letnega velenjskega policista Rada Ca.sa. ki ga obtožnica bremeni povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Čas naj bi namreč julija leia lW8z intervencijskim vozilom v večemili urah v križišču na Šaleški cesti v Velenju zavil levo. takrat pa je nasproti pripeljal 19-letnj motori.sl, ki je trčil v sprednji del policijskega vozila. Molo-risl je nekaj ur po nesreči zara-di hudih telesnih poškodb umrl v velenjskem zdravstvenem domu, njegovo IR-lctno dekle, kije bila sopotnica na motorju, pa je življenje izgubila na kraju nesreče. Če bo spoznan za krivega. Î aliko senat velenjskemu policistu izreče do osem let zaporne kiizni- Čas je zatrdil, da motorist ni imel prižganih luči v trenutku nesreče, zaloga je spregledal. Odvetniœ Marjetico Nosan kot poobiaščenko staršev umrlega motorista in dekleta je zanimalo, ali je imel velenjski policist opravljen tečaj za varno vožnjo s pol icij.sk im vtorisia zaradi ravne ceste opazil že na razdalji 480 meirov in bi ga laliko opazil tudi, če bi bile na motorju prižgane pozicijske luči. Časov zagovornik Diinljcl PlaniniUic je pojasnila izvedenca označil za neprepričljiva, zato bo senatu predlagal, naj imenuje drugega izvedenca cesinopromeine sirtîke. Sojenje se nadaljevalo 13. řebruatja z zaslišanjem prič. ki so že bile zaslišane pred leiom in pol. Takrat je bila namreč obravnava prekinjena, sitj se je stxlni senat odločJ pridobili mnenje izvedenca cestnopnïraeine stroke, kinaj bi razjasnil nekatere okoliščine nesreče. Ukraden avto so našli poškodovan Na/nrjc. 17. janu arja - V noči s petka na soboto je neznanec s parkirnega pr(»iora na Z^tdrečki cesU v Nazarjah odpeljid odklenjen osebni avlo renault 4, vreden okoli 200.000 tolarjev. Ríškodovano vozilo so v jutranjih urah našli ob regionalni cesti Nazarje-Mozirje. Več vlomov Veleîye, IT.jamiarja-Vnoči na st'ibtuoje bilo na območju smučarske skakalnice v Velenju vlomljeno v ÍTunariax last smučarsko skakalnega kluba. Vlomilec je odnesel kolno brusilko. vrcdncï okoli I.'^.ÎXIO tolarjev. Vclcr\jc. 18. Januarja - Na Šakški cest I je bilo v dneh vikenda vlomljem^ v prostore podjetja Flavia. Vlomiliic je odnesel več kosov računalniške opreme vskupni vredm5stlokoli500.000 tolaijev. Vcler^lc, l9.Janu«ija-Vnoči na ponedeljek je neznanec vlomil v gostinski lokal na Cesti pod parkom. Odne.sel je If.CXK) tolarjev gotovine in dva zavojčka cigaret. Parfizansi^j IZ 3320 Vafenje T&.: 03/896 51 42 Fax: 03/ 898 51 16 ODKUPUJEMO HLODOVINO JAVOR m BUKEV Vse dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki 03/898 53 30 811031/231 862 (g.Bačovnik) HOROSKOP, REPORTAŽA gr.fToro.kon ... Mehika... Veracruz... triie meseci... neverjetna izkušnja Overt od 21.3* do 20.4. DoĎTO bi biio, če bj maîo tzpregli. S svojim neneh-' nim hilenjem m priganjanjeni delate vse okoli sebe krepko živčne. ^ ^S VI pa nisie n;č man) mirni To škodi tako vam kol \g5im bCiiijim. V ^to se vsâj po^§a|t$ umirili malo je bila za ts^o počutje ism ludi luna. vertdar n^j t)i se sivari 2e ob koncu ledna i7t)oljl^le Fd mkai ne recite, Oa ne morele tudi samt kaj spremenil; VeiJno si pać ne morete misliti, dd so za vse, kar se vsm dogaja, krivi diugi. Bik od 21.4. do 21.5. ^^^^^ V5e5 vam bo. ker bosle vn^| dneh srečati Itar nekaj zanimivih Iju- V6\. Nekaj obrazov bo povsem novili, nekaj pa takih, ki ste jih h skoraj pozabili Živijenje bo ludi zalo za vas dobila nov čar in žar Malce bo k temu pripomogla tudi vaèa osebna sreća, saj boste po dol-^^^^ gemčasuzeiozadovoijnisamisseboj Res]e,cia$tese2tomord-litudimalopotruditi,ab(ezlegapaC r)e gre.Vsoboto priCakiijte obisk, ki bo spravi t v dobro volj o Dvo|ćka od 22.5 do 21.6. ^^^^^ Nerddisiboslepriznaii, dastesevfa^nelciadniihođloćitsshkfep-^B ^^ zmotili. A boste to morati priznali, saj bo lako ^oda veiiko VUp rrnnjla Nikar ne mislile, da drugi v tem, kar se vam bo dogajalo. fw^r ne bodo uživali ^ivožčih vam bodo m lo se bo videlo Že na daleč. ^^^^^ Sicer pa ste (ega Že vajeni, zato vas ne bo pretreslo. Kar se ljubezni tiče. bo vse tako, kot si želite, nekja večerov v dvoje vas čakd. eden bo lepši kol drugi čeprav pomlad le ni diši pa že po njej. se boste vi (Kfčutili zelo pomlad-(V). Včasih vas bo kar nosilo. Rak od 22.6« do 22*7. Evtoriiâ, kl {O boste čutili ob ns^an dobitku al; rrenjii ossCni zrnagi. se vgs bo ď^ala še nekaj dni. Sploh ne t}oste imeli obstanka k en^ mestu še najmanj pa doma za šlinmi stenami r^j Do det sneg. rrvaz alikarkoliže.vibostenaiehnovgibaniu Oblembosteizjemnozado-voljr^l.ker boste kmalu ugotovili, da vam je trenutno saše življenje zelo všeč. To sicef kar te&o priznate, zato bo lo še toliko veCji u^eh. Le eno stvar vam zvezde Še priporočajo • vTemile si več Časa a svo|e telo, za dušo kar dobro skrbite Uv od 23.7* do 22.8. • v Sdj ne boste vedeli, kaj se dogaja z vami. A postajali bosJe číslo JlÊf^ raaieženi, zelo mirni in srečni. Vzrok je seveda v dcAri novici, ki v3S je doletela vieh dneh Še nekaj časa se boste odlično počulili. vsi w^ff rnajhni problemi, ki se bodo pojavl|ali. se vam bodo zdeli povsem banalni Rehlaskrb^^sbosicerkliuvalazanekogdodvašihbližnjih Zdravstvene težave, ki jih ima, se res lahko izkažejo kol več kot le prehodna reč, zalo nebo odveč, če bosiepriizjavahprevidni Da ga nebiševissvojimi besedami dodal-no prizadeli. V sprejmite sQbilo, lušno bo Dovito od 2X8. do 22.9. N C€cravflmtDfeclkoD3še,se\ambovlehdnehzelopaalovelikopogo-fl| vatjaii m to tako. da boste vmes znali tudi pcsiusati, Ravsprav ste sicer jfl^ ^r slab pšoslušalec, saj radi govorite. A tokrat bo drugače, saj se bc^e ^r odk)Cali ozelopomem^i odločitvi, ki lahko vaše žr/ijenie postavipov-^^^^ sem na glavo. Ob tem se raje zanašajte na svoj notranji cbčulek kot na vse nasvete, kj vam jihbodo delili, lakoalr tx)steludi posledice odločitve nosili sami Oejstvo pa je, da le vsaka več)a spremeni stres a čiov^, ki lahko pusti tudi negativne zdravstvene l^ve. Fâzrte na svojo cdpornost, vitamini poma^jo. Tehtnico od 23.9. do 22.10. Nič kâ] veseti dnevi niso pred vami odločiti se boste, da si boste vzeti več časazasem za svoje telo. Tokrat ne bo Šlo. saj vss čaka nek n^redviden dogodek, ki bo plane povsem porusd še sreča, da sle med Izšlimi, ki prisegajo na to. da le v vsaki siabr stvari tudi neiQj dctíega Tokrat boste dobro sicer malo težje iztulčili, a ga boste. Ci Veliko vam bodo pomagali domači, ki bodo v naslednjih dneh zelo pozorni Zavedali se boste, kako zelo pomembna je družina in kako malo včasih pomeni vse, kar dosežemo na poslovnem podoročju ikorpi|on od 23.10. do 22.11. v Novica bo prfifa v pravem trenutku, da boste še laW^o pr^ečfti newn-nost. ki bi josfcer zlahkolo storili. Veseli jebcste in priznala si boste morali, da vam bo vlila dodatne energije za delo in življenje nasploh. ^^wfí Ljubezen bo v zraku predvsem a nevezane, saj bodo vse pogosle-je razmišljali o starem znancu ali znanki, ki se je pokazala v povsem novi luči V stalnih zvezah bo vladala harmonija in pričakovanje nekega lepega dogodka, ki se ga oba zelo veselila Strelec od 23.11. do 21.12. v Uspelo vam bo, da boste v nekaj dneh pripravili vse. ter cd vas pričaku-fl^ jajo. Zelo uspešni boste, kar boste pravzaprav spoznali šeie po določenem času, ko bo najhuje že za vami Zvezde pravijo, da vam ^^ bo tokrat resnično uspelo, kar vas zr^ četo malo preseiebti Ko se ^^^^ bo začelo zares dogajati, namreč ne boste najbolj pripravljeni čeprav Jmale sedaj občutek, da ste. Lihko se zgodi, da boste sicer doživeti velik uspeh pri svojem delu invelikneuspeh doma.Krhatoseboše nekaj časa če ne boste zelo pazljivi, bo pratnerju prekipelo še pred poletjem Kozoros od 22.12. do 20.1. Dobra volja je res najbolja, si boste rtídi ob vse^n. kar se bo zgodilo v ^^á rta^edniem tednu. Ssj ne bo kaj pretresljivega, življenje vam namreč ^^T že n^j čaa teče zelo umirjeno, Morda vam bo ravno to povzročalo največ težav Želeli si boste začeli čotiti več adrenalina v življenju, prav y čatali bosle, kdo bo imel tako moč, da ga bo povzročil. A tu iniate majhen problem. Ftslali ste zelo izbirčni, kar malo stvari sevas sploh še dotakne. Še manj je ljudi, ki bi se vam zdeli zanimivi, malo več je llslih. se jih vživljenju razveselile Vodnor od 21.1. do 19.2. Ka/se zvezd tiče, vam bodo v naslednjih dneh zelo naklonjene ne J le. da vam, bo vsak dan pnnesel kakšno majhno fHesenečenje, v začetku prihodnjega tedna boste dobili zanimivo ponudbo. Všeč vam bo. ker boste tokrat v poziciji, da lahko pokažete svojo moč in » da boste fahko pctozaiai tudi, da znale m zmorete veliko več kot so mnogi, ki mislijo, da vas poznajo, kdaj koli sploh vedeli. To vam zna dvignili tudi ceno, kar vam bo ob vsem skupaj Še najmanj pomenilo vendarle vam bol Ribi od 20.2. do 20.3. Ponudba bo sicer mamljive, a boste raje Še malo premistiii Ste č-lovek,ki se na ^remembe v življenju zelo ležkonavgdiinjihšetežje sprejme. Zato je dobro, da se lega zavedate Energije imate dovolj, znanja ludi, vprašanje pa je. če si spremembo spltfi želite čeprav ste o njej že veliko razmišljati, bi sevam fsjliitro lahko zgodilo, da ne bi bila tako dobra, kot kaže na prvi pogled. Nežni sle. čustva so vaša šibka stran sai jih ne zante skfiti Čutili boste notranii nemir pa si ne boste priznati od kot prihaja Čeprav prav dobro veste! sSem iriindvajscilcina VVlcnjcanka, absolvcnt-kii ekonomije v Mariboru, J^c kol otrok sem si želela polovali v Mehiko. Zakaj? Ne vem... Verjetno sem 7.0 lakrai Čutila, tia bo lo nekoć moj dru^i dom. 'Iako sem se odločila za opravljanje mednarodne prakse preko organizacije lAO-STE. In res. v /ačciku junija 2nt13 me je pol vodila daleč vstran od naše majhne Slovenije. 'lako kol sem pričakovala, tlisio drug svet ... moram reči, da sem se zelo Iniro prilagodila, predvsem zalo, ker mi je zelo usirezal njihov naêin življenja. Kar sem najprej opazila pri Mehičanih, je njihova ogromna povezani>si z družino, njihovo izkaziwanje čustev in odpru^st. Kljub icmu. da sem na začetku /naia le nekaj §panf>kih be.»ied» me to ni oviralo pri spir/nava-nju ljudi. Neverjetni ,so, kako le poslušajo in ti pomagajo, da spregovoriš. Ravno/aradi njih mi je uspelo, da sem se naučila Špansko. Največ časa sem preživela v pristaniškem mestu Veracruz (501) km JV od Mexica C'iiy), v katerega sem se preprosto zaljubila. Se preden sem sploh prišla tja, so me vsi op^izarjali, da se s^pk^h ne bom holela več vrniti domov. In res je bilo tako. Meslo polno glasbe, veselja, plesa, božanske hrane, mesto nasmejanih in pa klepetavih ljudi. Tam sem živela pri imenitni žea^ki Cîeor-gini in njeni šestletni hčerki Ani Luisi, ki sta píwiali zelo pomemben del mojega življenja. iivojo prakso sem opravljala v .iporl-nem centru, in sicer Tapra Bowling Veracruz, kjer sem naredila marketinško raziskavo o zad<'>voljsivu strank z njihovimi .storitvami. Delo je bilo /elo zanimivo, predvsem pa ljudje, k) so lam delali. Zelo mije bilo vj^č, ker ogromnih ljudi šc zmeraj prodaja v majhnih trgovinicah in kiir na ulicah, kar daje mesiu posebno privlačno.si In lahko začutiš utrip mesta. Imajo ogromno sadja, ki ga prodajalci že olupijo in narežejo v majhne vrečke, in seveda veliko različnih naravnih sokov, ki se zelo priležejo v tej vročini. Prav tako je ludi vxa ostala hrana res odlična, vendar mi">ram priznali, da sem jedla vse hrez chilija, kajti bil je res premočan okus zame. Spijejo i^gr(">mno kokakole, piva in tekile. Poleg neverjetno lepih pokrajin, pliiž, palm, puščave, zelo znanega Cancuna, Acapuica. Cîua-daiajare ... je tu §e ogromno stvari, ki jih je vredno pogledati. Zelo meje navda^D prav Mexico City, to ogromno meslo z več kot dvajset milijoni prebivalcev. Mesto, kjer se neprestano nekaj dogaja, kjer so ulice cele dneve polne ljudi in prodajalcev. Ogromno je seveda ludi otrok, ki si morajo na žak^t svoj kruh začeli služiti v sTojem ranem oiroi^ivu zaradi velikega razkola med bogatimi in zelo revnimi. Čeprav me je večina ljudi že v Sloveniji in ludi v fVlehiki opozarjala na nevarnosti na ulicah, moram reči, da sem imela neverjelno srečo, kajti bolj prijaznih ljudi kol Mehičanov še nisem srečala. (\' vas bo pol kdaj zanesla v Mehiko, bi vam svetovala, da .si pogledate Xoehimilco, ki se nahaja 20 km južneje od Mexico Cityja. Tja se MehiČani odpravijo na oddih ob nedeljah. lo so rečni kanali, po katerih se spustite z barvitimi harčicami. Vse okrogje prekrasna narava, prav tako pa obstaja velika možnost, da srečale mari-achije, ki vam bodo zaigrali in zapeli. Poleg tega seje meni močno vtisnil v spomin tudi Real de Catorcc, ki mu pravijo meslo duhov ali magično meslo. Pred mnogimi let i je bil lam rudnik srebra. sedaj pa lam živi le še nekaj ljudi, in sicer vhiSkah. ki te spominjajo na življenje pred mnogo leti. Mestece me je zelo impresioniralo, še posebej, ko sem si ga s prijatelji, ki so tam živeli včasih. Izgledala na konju. Obožujem Mehiko, tamkaji^nje ljudi, življenjski stil, kako znajo uživati za danes in se ne preveč obremenjevali, kaj bovdťiljniprihtxlmwii, là njihova mentaliteta, njihov temperament je v meni prebudil neko drugo osebo. Nazaj dom(w sem se vrnila bolj odprla za nove stvari, tole ran inejša, samixstojnejša. predvsem pa z eno veliko življenjsko i/ku^njo, ki se je ne more kupili. Mora^ bili le dovolj pogumen, da se podaš va- njo. Vsem popotnikom polagam na srce, da ni pomembno, da vidite vse cerkve in piramide lega svela. Ne dr%'ile iz mesla v vas in iz vasi v gore ... Ustavite se, spoznajte ljudi, spoznajte njihovo kulturo, jezik, glasbo, ples. hrano, jočiie se z njimi, nasmejte se do solz ... nihče vam ne more dati več kol to. Ml CAi>A OS TU CASAÎ (Moja hiša je tvoja hišaí)je stavek ki sem ga slišala v Mehiki neštetokrat. /^lasinoje le to, da ga večina Slovencev ne zna izgovoriti. Za kakršne koli informacije sem vam na voljo na: latjana_mocenik@yahoo.com, ali pa če vas zanima kaj več o organizaciji za izmenjavo študijskih praks po celem sveiu, ÍAESTE LC Maribor, je to pravi naslov za vas: h 11 p: /Avww. i ac si e- m b -d rus t vo. siy. ■ Tatjana Močenik nikoli sami'Q^ g Ideja la hitri meni: Čstriek.22. 1.20Q4 Grallníraiw Ipinaàie testenine s šunko in porom RodlfilajAo P&tek.23.1. pečene ribe slan krompir ✓ biHva Ponedelfek. 26.1. rířev narastek ✓ kcmpotGood Torek. 27.1. puranjl zreiek z brokoli oblogo rli rod K v solofi Sredo, 28. 1. ✓ ocvrte rib|e po ISte ✓ froncosko solata ✓ 9rozd|e Četrtek. 29. 1. mesna riiota radič £ja|2ko ✓ kompot Good Petek, 30. L ✓ svtntsko pe^nko ✓ sirovi struklll ✓ zel|e s Iliolom Ponedeljek. 2. 2. ocvrt oslič tortelini v solati palačinke Torek. 3. 2. ✓ riiotaspli&Ri^lmmesom rdečo peso puding Sredo. 4. 2. goveji goiaï testenine solo to Četrtek. 5.2. pečene ribe slan krompir blHvo Ugfrndo: ✓ priprevlle«« «s. pelpriprevlieii« («dl Ns0v«f kuharfai OtATINIMUlE iMNAČIIE nsmiHESilJNNOUlKMM Špino6id Icsogne skuhonw In |lh ohkidiino. Nornan por zmeSamo z jajcem, polovico kisle ^metone In no ribani m sirom. Ko^zoSnlmo [sol, poper, peftr^iij, boziltb, origono). KoosuSenelososne zloilmo funko In nadev. Testo prept^nemo no poloWco, položimo v ognjevamo po$odo In pritijenio dnjgo polovico kisíe smetone. Jed 1>ečemo no C, 30 minul. Nosvelseveienfl meni zff létnete 22.1 Véí O pripravi: www,era4i v Brinih proda|ainali falti Supemiorket v NC Ero Veltljt Trinica, Stcmdord Živilo, Neiko, Pfehrona faift Dolina živilo aitorirje Samopostrežno Mozirje OBVESCEVALEC 21 Zgodilo se /e... .. 0(1 23, do 30. jaiuiarja že fcbruiirja Ida 1919, lorej neposredno po koncu 1. svetovne vojne, so si velenjski prcmogarjj uspeli izbojevali enkratne nabavne prispevke, ki naj bi jim omogíxíiii vet^e nakupe (ozimnica, kurjava, obleka), ki jih z rednimi prejemki niso zmogli. Novo zvišanje mezd zaradi podražitev so premogarji dosegli konec januarja leta 1920; na pogajanjih z lastnikom premogovnika (drŽavo) v deželnem dvorcu vLjuMja-niso 13. januarja 1920 sodelovali naslednji predstavniki velenjskih prcmogarjev: Ferdinand Vklenčak, Ivan Zales-nlk. Baltazar Deberšck, Andrej MartinŠek, Anton Fidej, Iviin JevSenak, Lovrenc Berložnik in Vekaslav Zaje; 24. januarja leta 1997je podjetje za usposabljanje in zap<«lovanje invalidov Blues kol prvo lovTSlno podjetje v Sloveniji prejelo certifikat kakovosti ISO 9001; 25. januarja lela 1984 so krajani krajevne skupnosti Sla-ro Velenje prvič praznovali svoj krajevni praznik, v spomin na 15 talcev, ki jih je okupator 25. januarja leta 1944 asirelili na starem sejmišču v Velenju; okupatorje talce, veČina jih je bila doma iz Maribora in njegove okoli-(X, v Velenje pripeljal iz mariborskih zaporov; prva Številka časopisa NaS cas je izšia 26. januarja 1973. Po Velenjskem rudarju. Rudarju in Šaleškem rudarju lorej Na.^ čas; ime, ki se je izoblikovalo v komisiji za informativno in politično propagandi^, potrdil pa ga je Velenjski premogovnik v začetku 20. stoletja (Arhiv Muzeja Velenje) Izvráni odbor občinske konference SZDL in se je obdrMovse do danes; 26. januarja leta 1978 je četrti blokšoStanjske lermoelek-trame prenehal poskusno in pričel polno obratovati; 2fi. januarja leta 1993 je današnji velenjski župan Srečko Meh postal mandatar za sestavo izvršnega sveta takratne velenjske občine: 27. januarja 1996 sta Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Radio Slovenija v gasilskem domu v (laberkah pripravila 34. srečanje slovenskih zadružnikov; 27. januarja leta 2001 je velenjsko podjetje Esotech obiskal slovenski minister za okolje in prostor Janez Kopač; 29. januarja leta 1981 je nekaj pred 23. uro že sedmič zagorel Ževartov, po domače Gorjanov kozolec na vrhu tako imenovanega (îorjano-vega klanca v Velenju; navkljub vsemu pa kozolec na svojem mestu tudi danes ^ kar vztraja in v/traja; 29. januarja 2002 je Velenjčanka Jolanda ('^eplak zmagala v teku na 800 metrov na velikem dvoranskem mitingu v Bostonu z novim državnim rekordom in takrat najboljšim rezulta-lom nasvetu, 1.57,79; leta 1893 sta sevvclenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeSkih življenj. Prva nesreča se je zgodila 30. januaija, druga pa 20. februarja leta 1893. To sla bili največji in najbolj tragični nesreči v disedanji zgodovini velenj-skegťi premogovnika; kaplan Jakob Lcmpl je v kroniki škal-ske dekanije takole opisal obe nesreči: "UmrIojejanuaija7 delavcev» 20. februarja 1893 pa še 20 delavcev, deloma zadušenilí, deloma na opeklinah vsled vnetja plinovvpre-mogovnih jamah.'^; 30. januarja lela 1963 je ObLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine iz Šoštanja v Velenje; konec januarja leta 1983 jev Velenje na šolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 Libijcev, ■ Damijan Mjajič Za Icralji klobasarija V krajevni skupnosti Plešivec se trudijo ohranjati stare običaje, med katere spada tudi petje treh kraljev. Trije kralji se zberejo 5. januarja 1er hodijo od hiše do hiše, ^ pri vsaki ustavijo in kaj zapojejo, s sabo pa nosijo zvez- vsoboio, 17.januarja, pripravili v osnovni Šoli Plešivec. Tja so bili povabljeni vsi krajani, ki so se ob živi glasbi, družabnih i^ah in bogatem srečclovu zabavali do poznih juuanjih ur. PieŠi%^kl kralji sc vsem kraja- življenja velikokrat pozabimo na zabavo in sprostitev, v Plešivcu pa trije kralji za lo skrbijo vse leto, ne samo na začetku. Lani so s KUD Ivana Cankarja Plešivec organizirali pohod po obronkih Plešivca z zaključnim do repatico. Vsaki htši zaželijo srečo in zdravje v ncwcin Iclu, podarijo koledar in vabilo na sklepno prireditev KU^basarijo. Krajani kralje obdarijo predvsem s klobasami in drugimi darili. Po naporni noči jih čaka priprava na klobasarijo. ki sojo nom zahvaljujejo za udeležbo in podarjene prispevke, asnov-ni Soli Mihe Pintarja Toleda Velenje, podružnici Plešivec, za uporabo prostorov ter vsem sponzorjem» ki so prispevali sredstva za srečelov. Ob današnjem hitrem tempu kasianjevim piknikom, skupaj s krajani pa so se s silvestrovanjem na prostem poslovih tudi od starega leta. Njiiiova želja je, da bi se običaji, kot je petje treh kraljev, ohranjali še naprej in se prenašali na miajše rodove. ■ kk Celrick. 22. januarja 16.30 Knjižnica Šmartno ob Pakf Ure pravljic 11.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic 17.00 Knjižnica Velenje Recltatorska delavnica Tretja od sestih delavnic s Kajetanom Čopom 18 00 Glasb.šolaVelenje, vel. dvorana Maraton po beliti in Črnih tipkah, koncert klavirskega oddelka Glasbene šole Velenje 18.00 Rdeča dvorana Vetenje 6. evropsko prvenstvo v rokometu za molke Skupina A: Rusija : Švica 19.00 Knjižnica Velenje Predstavitev monografije o življenju In delu pastirice in ljudske umetnice Joži Kallšnik: Kali izpod Kamniških planin 2n.30 Rdeča dvorana Velenje evropsko pnrens!vo v rolcometu za raoske Skupina A: švedska : Ukrajina Pelek. 23. januarja 19 30 Oom kulJure Velenje Gledališka predstava» Gledališče Ptuj: Jose Sanchis Sinlsterra: Ay. Carmeial 6eli gledališki abonma in irven 21.30 Diskoteka Jezero Velenje Co da il party Šaleški študentski klub Velenje Kdai - kie - kaj rokometu za moške Skupina A: Švica : Švei^ska 1800 Mojca Potopisno predavanje Matjaža Kovača: Potepanje po Novi Zelandiji 16.00 Rdeča dvorana Velenje 6. evropsko prvenstvo v rokometu za mošks Skupina A: Ukrajina : Rusija 20 00 Restavracija Jezero Velenje Planinski ples Planinsko društvo Velenje i Informacije: 03/58711 34, Sankanje na Sv. Križu, Zimski pohod na Koželj [\e(1elja. 23. januarja 16 no Rdeča dvorana Velenje 6. evropsko prvenstvo v rokometu za moške Skupina A: Ukrajina : Švica 17 QQ Krstnikov dom. Vinska Gora Potopisno predavanje Islandija med sanjami in resničnostjo 18.00 Rdeča dvorana Velenje 6. evropsko prvenstvo v rokometu za moške Skupina A: švedska : Rusija Ponedeljek, 26. januarja 16i)0 Skupščinska dvorana MG Predavanje Gimnazije Velenje za starše "Osebnost otrok gradimo na drobnih uspehih" Sobola, 24. januaija 'Ibrek. 27. januarja 09.0Q-II QQ Knjižnica za mladiro Otroški zivzav Ove uri pravljic, ustvarjanja in zabave za najmlajše 16 00 Rdeča dvorana Velenje 6. evropsko prvenstvo v 17.QQ Velenjski grad Klepet pod arkadami Tokratni post bo Ludvik Polanc iz Šoštanja. 19.30 Glas, šola Velenje, org. dvorana Re ce read as. virtuozne variacije in pasaže 16. stoletja Sreda, 28. januaija jZ.OP Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic: Cesarjeva nova oblačila (H.C. Andersen) in Kralj Matjaž in sol (Danica Novosel) 17 00 Osrtovnašda Gustava Šifiha Velenje Tekmovanje v namizneni tenisu: 12. kroglSNTL V eg rad : Maksi Olímpija 19 30 Kniižnica Velenje Koncert kvinteta klarinetov Amellst (Turčija] Čclrlck. 29. januarja 17.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravtjic Knjižica Velenje Delavnica z Darjo Huš Ob pomoči D^je Huš t>oste v različnih tehnikah krasili sveče. 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Večer dijakov glasbene sole VeJenje in umetniške gimnazije Velenje Iriformac^e: 03/587 11 34 Izlet na Bohor Ljubitelji dr^nja. vsak dan med 9. in 22. uro vabljeni na drsališče na Titovem trgu na brezplačno drsanje. V času 6. evropskega prvenstva v n^kometu za moške bo drsališče odprto do 24, ure. Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turis^no-infomiacqski In promocijski center Mestne občine Velenje {03-8961-860). ki hna svoje proslwe v Rdeči dvorani r^ Šaleški ulici 3 vVelenju. V TIC-u prodajajo vstopnice za EURO 2004. Shujšali 363 kg Prekomerna telesna icža vpliva na zdravje, povečuje zgodnjo umrljivost in zmanjSuje kvaliteto življenja. Debelost jc starodavni problem človeštva. Predstavlja presežek mašíí^hne-ga tkiva v organizmu, in to tisli presežek, ki Škoduje zdravju. Delielosi predstavlja velik psiho-la^ki problem in dodatno psihično obre meji i tev. Debeli ljudje so manj fizično aklivni, i ma- ce zdravega hujšanja. UspeSno hujîsanje pomeni, da bolnik čim bolj zdravo izgublja maščohno maso, ohranja milice in kostno tkivo, da postane lelesno aktiven in da se nauči svojo telesno težo pravilno vzdrževali. Tako hujšanje zahteva strokovno usposobljen tim, ki ga pri nas sestavljajo: Simona Spital dr. med. Karmen Petek dipl. ms. Urška BandaJo viš. med. ses. in Z novo delavnico začenjamo prihodnji mesec, '/aio vabljeni vsi, ki hi želeli shujšati zdravo, brez shuj.^valnih pripravkov, in imate indeks telesne leže večji od 3iJ (i/računate ga tako, da telesno težo v kilogramih delite s kvadratom telesne vi^ne v metrih). Kontakni asebi: Ui^ Bandalo, vi§. med ses., in Karmen Petek> dipl. m. s,, na telefonski številki 03/ 8995647 vsak ponedeljek in « -W jo povišan holesterol, krvni tlak, imajo več bolezni srca in ožilja (rizik je 2- do 3-krat večji ko( pn suhih). Se siab?^ pajc, daje debelost povezana z rakom, rak debelega črevesja je 3- do 4-krai pogostejši pri debelih. Kaj pa upanje? Dobra novica je» da se lahko že 7 blago izgubo telesne teže zniža nevarnost za le usodne spremembe. Zato v sodelovanju s CINDl SLOVENJUAvZdravsrvenem domu Velenje že drugo leto zapored pripravljamo delaviii- Skupaj nam je Sanja Mandič dipl. fiz. Decembra smo uspešno zaključili delavnico, kije potekala od mescca septembra (16 srečanj) in skupaj shujšali za 363,4 kilograme (37 udeležencev). 107,8 MHz FM SIEIIEÛ ROS uspelo! Shujšali smo 363,4 kg torek od 13.00 do 15.00 1er sredo, četrtek in petek od 7.00 do 8.ÍJ0 in od 12.i)0 do 13.00. V pričakovanju, da se srečamo, Vas lepo pozdravlajamo! ■ V imenu skupine za pre* ventivo Harmen Petek OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka KA mi \k IN komićna drama Rezija: Branko Djuríc; vloge: Branko Djunc, Tania Ribič. Dogan Bjelogrfić. Igor Samobor; dolžina: 112 minut Ćetflek. 22.1., ob 17.30 Petek. 23.1., ob 20.00 Sobold. 24.1., où 22.30 Nůúeli^. 2$. 1.. ob 18.30 Ponećeilek.26.1.. ob 20.00 Torek. 27. U ob 17.30 Sređd.28.1., ob 20.00 To ni zgodba o Slovenki in Bosancu temveč zgodtta. ki bi se iahko zgodila karkoli na svelu. Špela rn Božo. čkiveka 2 dnâ družbene lestvice, sta resnično zaljubfiena. toda njeni ne marajo, da živi z južniatom. On je Bosanec, ona Slovenka. Ona ima služt»o. on pa dneve přeživila pred teíevízofjem. s pivom v eni roki in z daijincem v drugi. Pomaga fi samo pri zapravl|an|u njene ubooe plače. V njej se kopiči jeza zaradi tega. in čeprav ga ljubi, mu v izbruhu jeze pove. da ga zapušča, dokier ne bo prepnčarid. da se je spršení! in si poiskal službo. Ker si žeii Špelo nazaj, začne iskati službo Pomaga mu znanec Ooran. vendar s sumljivimi posli. Ko se Spela preseii kstarsam. sozek^veseli. da hčerka ne živi več z ^južnakom«, loda Špefa iiubi Božota, Božo ljubi njo . PODLI IANTJE 2 akcijs) gradbeništvo VALAND -3215 Loče,tel: 758-07-01, GSM: 041/664-330 irriiiii ÍI ^ V flsjem dajemo 19 atraktivnih lokáloví N& zamudite priložnosti • pokličite nasi Arnavslcf gozd • novozQra|flno naselfs pik ob lzvo?u z aslocesls Ai^s vas ŽalBC) Naselje primarno za: pr9d$l3vn§tva podjetij spsclfilCzIrans pr»tí]aíi9 (npc motorll) * pubB (pivnice} * mlrrejSe servisne stofitvs... Kar|B obrtna cona TrTin, to bo kmalu imdstav]|aJ AmavsU Qozdl ÉÉMÉMftMÉÉ [Najmanjše obresti v mestu za SKAPOSOJIIA Garancija: plača, potojnina, karUce SoILS^___ ZAHVALA Svojo 7Ív|junjsko pol je sklenila naša orna JUSTINA TERGLAV roj. Podpečan 8.3.1914^9.1.2004 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izreCcno -sožaljc, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poli. Prisrčna zahvala ludi gospe Tatjani Lecjak. palrni scslri, gaspcma Pept i Brišnik in Koni Vcrdev za pomoč na domu, osebju DVC) Velenje, gospodu Pavlu Círošlju, Jr. med., kakor ludi Krajevni skupnosti Stara vas, ZZB Stara vas, Zvezi invalidov Velenje in gospodu župniku Tonetu Vrisku za opravljen obred in olKuteno opisano njeno življenjsko pol. Zmoč in tolažbo, ki sle nam jo izkazali v najtežjih Irenulkih. NajlepSa hvala ludi vsem ostalim, ki sle se je spomnili in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. '/aiujoci: mož /Mravko ter hčerki Katja in l^lra ZAHVALA 12. januarja 2(K)4 smo se poslovili od miše drage mame, babice, prababice, scslre in lete MARIJE GOROGRANC iz Šoštanja 1925-2004 Zaspi, imma moja. znspif Zapri s^ v tiha. fihboiccsn nje. ki lii fih sanjala vse ivoje dmi Tu se (iohmlo phài/e 2 <Íobroln. Tli se iw more zgodili zlo. v^emj me hlaj 3a IwuuIí^ ivnjc. ko nubona tcmsrelu hudo! /7* Kumerl Iskreno se zahvaljujemo vsem sonxinikom, prijateljem in znancem, ki sle se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti. posebno se zahvaljujemo osebju Internega oddelka I. nadstropja Bolnišnice TopotŠica, patronažni službi ZD Velenje, DI Šoštanj, praporščakom, govorniku, pevcem in gospto v Jakcu hilro p(>pravill V Koťeiaťci pa je imel lastnik v ponedeljek opoldne primopredajo ptwkw, saj bo lokal po ail uveden stečajni postopek, ki je že končan. Potem smo govorili tudi z najemnikom, ki je <">dgovoril na neodgovc>r-jen klic na G.SM-aparalu, ne da bi vedel, kdo bo na drugi strani telefona. Ćeprav sprva ni Želel kaj veliko povedati in je celo omenil, da jc lokale zaprl sam. je ob tem. ko smo mu povedali, kar smo izvedeli pc uradni pciti, potrdil, da je vse res. Dodal je da so bile najemnine visc^ke in delavci predragi, zato je prižlodo finančnih težav. Potrdil jc ludi. da je "SeP v slečaj in povedal, da se bo sedaj prijavil na zaviidu za zapcísKwaiije. ■ bš Drsanje ob glasbi in dobrotah Vcknjc- Pred tednom dni so na Titovem trgu v Velenju, sicer malo pozno, pa vendarle, odprli mobilno drsališče. Brezplačno drsanje bo omogočeno v.se do 29. februarja, saj je drsališče narejeno tako. da je led moč na njem obdržali do plus 10 stopinj Celzija. Ob drsališču sloji velik Šotor, dnevno pa bodo piw>krbelj za Številne aktivitc^ti in animacije. ()tv(v ritcvje ptipesirila pevka Damjanji (ioiavsek. Navzoče .Sla pozdravila Jožef K»vličn(k. poslanec v državnem zboru RS in predsednik Športne zveze Velenje, ter Darko Lihleneker, predstojnik Urada za negospi^darske javne službe Mestne občine Velenje. Zbralo se je veliko Slevilo ljudi, ki so ledeno ploskev takoj preizkusili. Led je doi>er, drsanje prijetno. ^velenjskimi osniwnimi šolami so se dogovo rili. da bodo njihcwi učenci do konca februarja ure lelovadl« preživljali tuJi na prc«ienu torej na drsališču, ki naenkrat sprejme do 30 drsalcev. Ce jih jc vcč> je gneča že velika. V naslednjih dneh bodo Šalečani lahko uživali v razjičnih multimedijskih predstavitvah, prijetni glasbi in še marsičem. Poskrbljenem bo za tople in hladne naphke 1er ostalo gpske-ga prvenstva v rokometu za moške, to je 22., 24. in 25. januarja, pa do 24.(10 ure. Urnik dnevnega dogajanja in aklivnosli bo sproti objavljen na panojih ob drsališču. ■ bš. foto: vos Prvi drsaici so bW navdušeni