Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma »e n« »prejemajo. Uprava:	Maribor,	Ruška	cesta 5, poštni predal 22.
Ljubljana VII, Zadružni dom.
Štev. 49.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Sobota 14. junija 1930.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in eocijalne namen« delavstva ter nameščencev, stanc vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malilh oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan« pe* titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Leto V.
Za svobodne organi* zacije!
0 sodelovanju z delodajalskimi or ganizacijami.
Predlagalci novega zakona o obrtih so šli predaleč, ko so hoteli urejevati tudi one zadeve, ki so daleč od delavnice, kakor je na primer organiziranje pridobitnih slojev ali sodelovanje delavcev in delodajalcev.
Hvalevreden je namen predla-galcev, da naj imajo delavci vpliv na reševanje vseh vprašanj, ki se tičejo njih samih ali vajencev. Toda načina, kako je urejeno to sodelovanje, mi ne moremo odobravati. Zamišljeno je sodelovanje na popolnoma desorganiziran način. Pomočniki kake zveze naj se shajajo enkrat na leto k skupnemu zborovanju. To zborovanje izvoli pomočniški odbor za cel srez, ki postane s tem predstavnik vseh delavcev in nameščencev in njih zastopnik na zunaj. Srez je velika enota. Kdo in na čigave stroške naj vse delavce skliče v en kraj? Ali se ne bodo v taki desor-ganizaciji pretvorili ti odbori v navadne mašine delodajalcev?
Sodelovanje se zamišlja v novem zakonu takole:	Kadar ima deloda-
jalski odbor obveznega združenja (zadruge) svojo sejo, tedaj sme poslati delavski odbor na to sejo samo enega svojega predstavnika. Iri kadar ima delodajalska zadruga svoje zborovanje za delodajalce celega sreza, tedaj sme na to zborovanje delodajalcev priti nekaj oseb srez-kega delavskega odbora. Ali se more imenovati to v resnici sodelovanje? Kakšen pomen ima to za delavce, če se sme eden njih zastopnikov prijaviti pred zbrano množico delodajalcev, ki potem, ko je »zaslišala« delavce, sklene kar hoče. Takega sodelovanja mi ne moremo odobravati. Mi zahtevamo sodelovanje ob popolni enakopravnosti. In ta se more doseči le, če se popolnoma opusti vsakršna misel o ustvarjanju obveznih organizacij, ter pusti polna svoboda vsem pridobitnim slojem, da ustvarjajo svoje organizacije. Svobodno sodelovanje med svobodno ustvarjenimi organizacijami delavcev in delodajalcev, to je edino pravilna rešitev tega važnega vprašanja in na tak način je to vprašanje tudi rešeno po vseh naprednih državah. Povsem zadostuje ena vrsta obveznih organizacij, delodajalske in delavske zbornice z določenimi nalogami. Vse ostale organizacije pa morajo biti svobodne.
Dr. Živko Topalovič.
Mednarodna konferenca dela.
Delavske organizacije zastopane po 51 delegatih.
V	pondeljek se je sestala 14. konferenca mednarodnega urada dela. Na konferenci je zastopanih 51 delegatov delavskih organizacij. Manjkajo še samo zastopniki Norveške, Ar-gentinije, San Salvadorja in Abesi-niji. Na to konferenco je tudi Mehika prvič poslala svojega izvestitelja. Konferenca v celoti šteje 354 delegatov in strokovnjakov. Predseduje tej konferenci belgijski minister dela Maheim,
Konferenca je torej izredno dobro obiskana, kakor še nobena doslej, kar pomeni, da se delavske organizacije kakor tudi države dobro zavedajo velikega pomena te prav posebno važne konference.
Dajte rudarjem kruha!
Rudarji zborujejo in zahtevajo pomoč.
Po končanem sporu z ministrstvom prometa se je zopet začelo z delom po pet dni. Radi omejitve dela in odpusta približno 600 rudarjev je Zveza rudarjev Jugoslavije sklicala velike javne shode v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, na katerih je zastopnik Zveze rudarjev obrazložil spomenico, katera je bila predložena kr. banski upravi o priliki zadnje konference.
Iz te spomenice je razvidno, da je 7500 zaposlenih rudarjev pri T. P. D. izgubilo na svojem zaslužku do 1. junija nad 13 milijonov dinarjev. Delavska zbornica je pustila pri 23 trgovcih v Trbovljah ugotoviti, koliko so bili rudarji zadolženi pred to krizo in koliko sedaj. Ugotovilo se je,
da je s 1. febr. t, 1. znašal ta dolg 2,068.000, asi. junijem pa 3,179.000 dinarjev. Tukaj pa ni vštet rudarski konzum, mesarji in mlekarice. Če je sedaj to stanje že samo v Trbovljah tako kritično, potem je v Hrastniku in Kočevju še hujše, da ne govorimo o Zagorju in Rajhenburgu.
Nadalje se je ugotovilo, da rabijo ti rudarji minimalno mesečno samo za golo prehrano 5.5 milijona dinarjev, a jim je v zadnjih 2 mesecih zmanjkalo nad 2 milijona dinarjev samo za najpotrebnejšo nabavo hrane.
Na podlagi teh dejstev se odločno zahteva od države pomoč za omiljenje te strašne bede, ki vlada v revirjih.
Okoli rumunske vlade.
Čudna diplomacija državnikov.
Sestavo nove vlade so ponudili v Rumuniji zopet Maniu-u. Maniu pa je sestavo vlade odklonil ter priporočal kralju, da poveri sestavo nove vlade — generalu Presanu. — V liberalni stranki je nastal spor; mladi liberalci so zadovoljni s Dovratkom Karla, stari pa ne. Mlade liberalce vodi Jurij Bratianu.
Prevrat v Rumuniji so pripravili v Švici.
Dne 24. aprila so. se sestali v Be-linzoni v Švici princ Sutro, general Avarescu in rumunski konzul iz Tu-
rina ter več drugih osebnosti. Dne 25. aprila je prišel tudi princ Karl v Belinzono. Tam so se vršila pogajanja in zasnoval načrt. Iz tega je razvidno, da je sodelovalo vojaštvo, vlada in moralno tudi Italija, ki iz-premernbo v Rnnmnm fot«, laskavo pozdravlja. Ostala Evropa je na-prarn dogodku jako rezervirana, to je, prevratu ne pripisuje politične važnosti, razen v toliko, da se je iz-prememba izvršila prej v prilog reakcije kakor napredka. Meščanski listi pravijo, da je od novega kralja odvisno, če bo konsolidiral državo ali ne.
FaSist — Bethlen.
Evropska demokracija proti madžarskemu fašizmu.
Madžarski ministrski predsednik Bethlen je govoril v proračunski debati tudi o zahtevi opozicije po demokratizaciji Madžarske, zlasti o uvedbi tajne volilne pravice, ki jo je nedavno zahteval tudi reakcionarni grof Apponyi. Bethlen je izjavil, da ima vladna stranka tajno volilno pravico sicer v svojem programu, ali uresničila se bo šele takrat, kadar bo vlada spoznala, da je primerna interesom naroda. Sedaj pa še ni čas zanjo.
Bolj ciničnega priznanja vladnega terorja pri volitvah in uradnega potvarjanja volitev kot je ta izjava Bethlenova, si pač ne moremo misliti. »Interesi naroda«, ki jih Bethlen neiskreno poudarja, so le razredni interesi fevdalnih veleposest-
nikov, ki šteje par sto magnatske klike, ki ob tej volilni pravici narod lahko trpinči in izkorišča,
Par dni pred tem so se Madžarski vladni organi pritoževali proti krivicam trianonske mirovne pogodbe ali diktatu, kakor pravijo sami. Glavni aranžer te protestne manifestacije je bil med drugimi tisti Appo-nyi, ki je nedavno zahteval demokratizacijo Madžarske in tajno volilno pravico, češ, da je to potrebno.
Madžarska naj si dobro zapomni, da brez moralne podpore demokratične Evrope ne bo nikdar dosegla revizije trianonske pogodbe. In dokler se Madžarska ne otrese sedanje protidemokratične Bethlenove politike, ne bo nikdar deležna podpore evropske demokracije.
Diplomatski stiki med Anglijo in Rusijo.
Henderson je zavrnil konservativce.
V	angleškem parlamentu so konservativci zahtevali ukinitev diplomatskih zvez z Rusijo zaradi komunistične propagande v Angliji. Henderson je nato izjavil: Delavska vlada je odgovorna za politiko Anglije, dokler je na vladi. Zato hoče stvari najprej preiskati in ugotoviti dejstva. Šele potem bo vlada stavila predloge v stvari.
Balkanska konferenca
Balkanske konference, ki jo sklicuje mednarodni mirovni biro, se Grčija ne bo oficielno udeležila. Predsednik vlade pravi, da vlada noče napravljati utiša, da naj bi bila
balkanska federacija, ki jo propagira ta odbor, nekaka ovira Briandovi panevropski ideji. Priznava pa, da bi bila federacija balkanskih držav potrebna.
Napetost med Nemčijo in Rusijo.
Komisija, sestoječa Iz sovjetskih in nemških diplomatov, naj reši gotova vprašanja.
Nemška diplomacija že dalje časa očita ruski diplomaciji, da se tretja internacionala vtika v notranje nemške razmere. Nadejajo se pa, da se zedinita obe diplomaciji na poravnalno komisijo, sestoječo iz nemških in sovjetskih zastopnikov, ki naj reši različna sporna vprašanja, zlasti tudi ona gospodarskega značaja.
Poročilo izletnega urada slovenske narodne podporne jed-note.
Vsem ameriškim rojakom, izletnikom S. N. P. J.!
1. Zadružnik Anton Kristan, predsednik Izseljeniške Lige v Ljubljani, se nahaja trenutno v Beogradu, kjer bo skušal izposlovati polovično vožnjo na jugoslovanskih železnicah tudi za posameznike-izletnike S. N.
P. J. O uspehu bomo poročali v prihodnji številki »Delavske Politike«.
2. Izlet na Gorenjsko za izletnike S. N. P. J. Rojaki-izletniki S. N. P.
J., ki bi hoteli napraviti izlet na Gorenjsko, se opozarjajo, da se vrši izlet ameriških rojakov-izletnikov S.
N. P. J. v torek 17. junija 1930. Izletniki naj si kupijo v Ljubljani vozni listek za vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.30 zjutraj. Listek naj bo veljaven za vožnjo do postaje Dobrava (Vintgar). Na postaji Radovljica se priključi rojakom g. John Olip, ki bo nato ves izlet vodil.
3. Izletni urad S. N. P. J. sporoča tem potom vsem izletnikom-roja-kom, da je Izletni urad naročil za vsakega izletnika »Delavsko Politiko«, katera mu bo dostavljena na dom. V vsaki številki »Delavske Po-
luiivv'- t/u oiciiiiu pv>ovuna i uui ii\a 16“
letnega urada z vsemi navodili za izletnike S. N. P. J.
V slučaju, da so komu potrebne kake informacije, naj se dotičnik obrne na Izseljeniško Ligo v Ljubljani, ki ima svoje prostore V poslopju Zadružne banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13 (takoj poleg kolodvora), ki mu bo po možnosti rade volje ustregla.
V Ljubljani, 12. junija 1930. Za Izletni urad S. N. P. J.: John Olip.
Tvoj gospodar bodi!
Moška avtoriteta in poklic žene.
Berlinski »Vorwarts« poroča:
V Kolnu v Nemčiji prav resno razpravljajo, da bi oddali izpraznjeno službo mestnega šolskega svetnika ženi. Ta namera je silno vznemirila katoliško učiteljsko društvo. Društvo je proti tej nameri slovesno protestiralo ter podalo izjavo, ki vsebuje protest. V izjavi pravi:
»Modemi učitelj bo moral pomeniti za svoje učence resnično avtoritativno osebo. Po svojem načinu se mora pokazati pred učencem kot mož, v katerem vidi učenec ideal moža. Ali naj se ogroža ta avtoriteta s tem, da naj bo žena kot predstojnica šolske sobe, s čemer se dokaže jasno, da mora učitelj svoje vzgojno delo vršiti pod vodstvom žene? Po katoliškem nazoru je mož glava rodbine in mora biti njegova avtoriteta varovana tudi v šoli.«
Slabo mora torej biti z avtoriteto katoliškega učitelja, če se naslanja le na ideal, da je mož! Na ta protest so pa takoj izdale žene proti-protest. Tudi katoliško društvo učiteljic je objavilo izjavo, v kateri moškim, katoliškim tovarišem, po notah in resnici bere levite. Med drugim pravi tudi, da mora to biti res klavema avtoriteta, če jo omaja že ena žena:
»Ali morda mislite, da pozna ženski nadzornik manj takta kakor moški, od katerega se zahteva, da pred razredom ne izusti nobene pripombe, ki bi škodovala ugledu učitelja med učenci? Učitelji naj le rav-
najo z učiteljicami nadzornicami s potrebno zaupljivostjo enako kakor ravnajo učiteljice z moškimi nadzorniki.«
Toda, tu vendar ne gre za vprašanje takta, ampak zgolj za moške instinkte gospodov učiteljev, le zato, da ne spoznajo učenci, da je ideal moža le učitelj, slabotna žena pa utegne biti predstojnik, šolski svetnik! To je tiha vojna za nadaljnje zatiranje žene. Takoj se je ustanovila proti temu naziranju obrambna fronta žena. Katoliški učitelji v Kol-nu pa bodo v tej borbi menda vendar spoznali, da ne drži v današnjih razmerah več zapoved:	»Tvoj go-
spodar bodi!«
Nastaja pa še eno vprašanje: Učitelji menijo, da bi po katoliškem naziranju moral biti mož gospodar. Katoliške žene pa zahtevajo enakopravnost — kdo ima torej pravo katoliško naziranje? Žene ali možje?
Zopet polom na new-yor$ki borzi.
Amerikanski verižniki zopet na delu.
V	sredo je zopet nastala na new-yorški borzi silna panika in polom, pri katerem so izgubili špekulanti okoli 225 milijard dinarjev. Polom so povzročile vesti o bančnih in industrijskih polomih ter končno še vest, da je bil izvršen na Hooverja atentat. Papirji so tako naglo padali, zlasti, ko se je razširila vest, da je odstopil predsednik National City Banke ter imenovan za direktorja Parker Gil-bert.
Ogromne izgube so pognale mnogo špekulantov v samomor. Izgube samo v sredo so znašale nad štiri milijarde dolarjev.
Bogati kapitalisti pa bodo zopet želi, ko pokupijo po nizkih cenah vrednostne papirje.
Prava KOLINSKA CIKORIJA !
J. V.:
Zgodba naših dni.
Ko sem bil pred kratkim na nekem predavanju, na kateremi so zdravniki predavali o tuberkulozi in o njenem zlu, ki se vedno bolj širi zlasti med siromašnim slojem: našega naroda, se mi je nehote vrinil spomin na neko žalostno zgodbo, katero sem doživel v svojem' življenju.
Napisati jo hočem in sicer na naslov tistih, ki danes brez skrbi žive in ki pravijo, da pri nas sedaj še ni tuberkuloze, čeprav vsi verno, da vedno pogosteje zavratno napada ne tiste, ki živijo v izobilju, temveč tiste dolge procesije, ki dan ža dnem romajo iz daljnih krajev v novo vstvarjene tovarne. Ta zgodba ni zgodba posameznika, temveč je zgodba tisočev, ki že danes leže pozabljeni v grobovih ..,
Neko nedeljo v pomladi, polni cvetja in solnca, sem šel po samotni stezi proti borni koči, v kateri je ležal štiridesetletni delavdc, bolan za tuberkulozo.
Majhna, siromašna je bila ta koča, kakor pošast je stala ob stranpoti, kazoč štrešna rebra, kot sestradano kljuse. Lesene, črvive ste-
Novi rumunski
Oče — naslednik svojega lastnega : segel na ustavo in je obljubil
Kakor smo že v zadnji številki poročali, je rumunska narodna skupščina na binkoštno nedeljo izvolila za kralja Rumuriije bivšega prestolonaslednika Karola, ki se je bil prejšnji dan z aeroplanom vrnil iz izgnanstva v Rumunijo. Dosedanjega rumunskega kralja, njegovega devetletnega sina Mihaela, pa je narodna skupščina imenovala za prestolonaslednika. Tako je postal oče naslednik svojega lastnega sina.
Ozadje teh dogodkov, ki so se odigrali s kinematografsko naglico, še ni pojasnjeno. Nekateri listi so vedeli poročati, da je Karola nagovoril k vrnitvi njegov brat, dosedanji član regentstva Nikolaj, ki da ima znanje z gospo Saveanu, ločeno ženo nekega diplomata in bi se sam rad izselil v Francijo. — Gotovo je, da je bila vlada o nameravanem Karolovem povratku informirana. Vendar pa v ministrstvu samem hi bilo soglasja v tem, kaj naj bo s Karolom'. Ministrski predsednik Ma-niu je bil za to, da naj se Karol izvoli za člana regentstva namesto njegovega brata Nikolaja. Zanj so bili merodajni legitimistični razlogi, ker da bi bilo kvarno za monarhistični princip, ako bi se enostransko odstavil dosedanji kralj Mihael. — Večina ministrov pa ni imela teh pomislekov ter se je izrekla za to, da
Doma in
Sposobni naprej! »Jugoslovan«, to je nov dnevnik Drav. banov, piše sedaj po vrsti kakor z rožnega venca članke, ki jih imenuje načelne. Eden teh člankov je imel gornjo parolo! Lepa in pravilna parola. — Le precej neumestna zanj. In pa nepotrebna. Če pogledamo okrog sebe, vidimo, da so prav odlični funkcionarji skoro vseh meščanskih razpuščenih strank na izredno odličnih mestih tudi še sedaj. Tako dr. Kramer, ki ga gotovo demokrati niso potiskali nazaj in je že prej svobodno razvijal vse svoje umstvene sile. Pa tudi dr. Gosarja niso imeli klerikalci v kotu. Nasprotno. Ravno stranka je spravila dr. Gosarja naprej. In tako še naprej tudi pri drugih.
Ali smejo delavske telovadne enote obstojati še nadalje? Kakor znano, je na podlagi zakona o Sokolu kralj. Jugoslavije ban Dravske banovine prepovedal delovanje tudi delavskim telovadnim enotam »Svobode«, dasi se iste v zakonu ne o-menjajo. Medtem pa smejo v Vojvodini delavski telovadni in športni klubi »Radničkega« in nemško-švabske kulturne zveze še nadalje delovati in se lepo razvijajo. Toza-
ne, ogorele od dima, so štrlele kvišku, podobne strahovom. Majhna štirioglata okenca so pričala, da je bila koča nekoč le zgrajena za človeško bivališče.
Ko sem stopil, so zacvilila na lesenih tečajih vrata, v veži pa je bilo tiho in temno. Iz notranjega prostora sem začul pridušeno kašljanje bolnika. Z neko tesnobo v srcu sem potrkal; komaj slišen glas je nekaj zamrmral za prislonjenimi durmi. Ko sem odprl vrata, mi je butnil v obraz strahovito zatohel zrak. Prijel sem se za podboj ter trenutek brez
besede strmel v to mrtvašnico_____________
Skozi srednje okence je prodiralo malo svetlobe, ki je padala ravno na obraz pri mizi sedečega bolnika. Ob steni je stala postelja, kakor nepobarvana krsta. Davno je že moralo biti. ko je postiljala to posteljo skrbna roka. Po nekaj trenutkih sem naposled le prišel do besede, prožil sem mu roko v pozdrav rekoč:
»Kako vendar si prišel do tega, da moraš stanovati bolan v takem brlogu?«
»Pa, tako je, vidiš; dokler je človek zdrav in mlad, za delo sposoben, lahko stanuješ v pobeljenih sobah, četudi te čestokrat usoda preganja. Vendar se pa lahko seliš
krali Karol II.
sina.— V narodni skupščini je pri-spoštovati parlamentarizem.
se Karola ne izvoli za regenta, temveč kar za kralja. Tudi preprosto ljudstvo je videti navdušeno za novega kralja. Ljudje pač trpe pod veliko gospodarsko krizo, ki je posledica vojne, in upajo, da jim bo novi kralj pomagal. Odločna nasprotnica novega kralja je liberalna stranka, to je stranka velikega kapitala in veleposestnikov. Socijalistična stranka je po svojem zastopniku v narodni skupščini izjavila, da na osebnih iz-premembah v monarhističnem: režimu nima interesa, da pa zahteva razvoj države v demokratičnem pravcu^ in zaščito delavskih interesov. k
Novi kralj Karol je po izvolitvi v narodni skupščini prisegel na ustavo in je v razgovoru z inostranskimi novinarji izjavil, da hoče brezpogojno spoštovati ustavo in parlamentarni sistem. Sestavo nove vlade je ponudil predsedniku narodne kmetske stranke g. Maniu, izrekel pa mu je željo, naj se sestavi koncentracijska vlada iz zastopnikov vseh strank. Tudi mu je imenoval nekaj oseb. ki bi jih želel videti v ministrstvu. Maniu je sestavo vlade na tej podlagi odklonil.
Kako se bodo stvari v Rumuniji naprej razvijale, se bo še videlo.
po svetu.
devno je centrala »Svobode« v Ljubljani vložila pritožbo na ministrstvo, ker je ban odredil razpust delavskih telovadnih odsekov, dasi niso navedeni v zakonu. Na to pritožbo še do danes ni prejela rešitve.
Berlinski »Vorwarts« o jugoslovanskem poslaniku Balugdžiču. —
»Vnrvviirts« niše: »Poslanik in so-cijalist. Zastopnik Jugoslavije v Berlinu. Te dni je prinesel »8 Uhr-Abendblatt« življenjepis jugoslovan. poslanika v Berlinu, g. Z. Balugdiži-ča, v katerem trdi, da se je Balug-džič, nekoč radikalni socijalist in sourednik lista »Neue Zeit«, po prevzemu važnega oficijelnega položaja spreobrnil k »državnemu konser-vatizmu«. V resnici pa Balugdžič ni bil urednik »Neue Zeit«, pač pa njen sotrudnik. Razen tega smo pa pooblaščeni ugotoviti, da sedanji zastopnik Jugoslavije v Berlinu svojega socialističnega mišljenja ni nikdar skrival, ampak se je v vseh svojih publikacijah tudi v zadnjem času priznaval k njemu.«
Jugoslovanske banke bi tudi rade ustanovile svojo zbornico. Danes v soboto se sestanejo v Beogradu zastopniki jugoslovanskih bank. Govo-
iz enega kraja v drugega, povsod imaš prijatelje in znance svoje vrste. 1 udi jaz sem imel znance in prijatelje vsepovsod, hodili smo iz tovarne v tovarno, dokler se mi ni zajedel črv v moje telo, pričel me gristi polagoma več nego leto dni. Danes pa nimam več nobene skrbne roke, da bi mi lahko stregla. Sama živiva z mojim očetom, kateri za silo gospodinji; slutim1 pa, da sem tudi njemu že odveč, ker me vedno vprašujoče pogleduje, kedaj da napravim svoj konec ...«
»Ali veš, dragi moj, kaj človek poseduje v svojem srcu, da ga priklepa na to življenje? Upanje in hrepenenje za svetlejšimi cilji, to je ono, da se človek še brani smrti. Vse one skrivnosti, katere nam: pripovedujejo o posmrtnem življenju, se mi zde kakor neke pravljice v začaranem kraljestvu; jaz se branim priti v objem smrti. Vležem naj se tja na to borno posteljo; prišel bo oče, zatisnil mi bo s svojo suho roko moje trepalnice in potem me nekaj rrtož ponese tja medi samotne grobove ... Jaz pa bi vendar še rad dočakal tisti čas, ko bo delavec za svoje delo dobil pošteno plačilo.«
Težko mi je bilo, ko sem čul modrovanje tega dobrega človeka: ve-
rili bodo o ustanovitvi zbornice in o enotni ureditvi obrestne mere pri bančnem poslovanju za vse banke v državi. Banke imajo v mislih nekakšen kartel, ki mu delavci ne morejo prav posebno zaupati.
Turki v Jugoslaviji tudi volijo svojega verskega poglavarja. Na poziv ministra pravde dr. Srskiča se je v sredo sestala muslimanska kurija (zbor muslimanskih dostojanstvenikov). Ker je reis ul ulema (tako se imenuje poglavar) stopil v pokoj, je kurija predlagala po glasovanju tri kandidate, izmed katerih bo kralj imenoval poglavarja. Predlagani so: Hadži Ibrahim Maglajlič (Banja Luka), Šalili Muftič (Sarajevo) in Meh-med Alija Mahmudovič (Skoplje).
Zrakoplov »Grof Zeppelin« obišče Zagreb. »Grof Zeppelin« odleti iz Friedrichshafena dne 21. t. m. proti Monakovu in potem v jugovzhodno Evropo. Katerega dne dospe v Zagreb, še ni določeno.
Higijenski muzej na ljubljanskem velesejmu bo še odprt do konca tega meseca, in sicer vsak dan od 9.—12. in od 14.—18. ure. Muzej je jako poučen; kdor ga še ni videl, naj si ga ogleda in eventualno prisostvuje razlagam', ki jih prireja vodstvo.
Štiristoletnico je praznovala e-vangeljska cerkev v Banatu, kjer so se vršile v Ban. Kraljevičevem jubilejne slovesnosti, ki se jih je u-deležil tudi g. von Hasel, nemški poslanik na našem dvoru.
Kobilice tudi v Banatu. Iz Rumu-nije so se zaletele kobilice tudi v naš Banat. V obmejni občini Potiski izgleda žitno polje deset kilometrov
v	daljavo in dva kilometra v širino kakor da je povaljano, ker se je na vsak žitni klas vsedlo po 20 do 30 kobilic in: so na ta način pogrizle in polomile vse žitne bilke. Oblasti skušajo pokončati in pregnati kobilice na različne načine.
*	■	'	Z'	■	'	'	-'
1	!	"	-*	I •	v	ii	'	J	i
Francoski socialistični kongres.
Uradni dopisni urad je poročal, da se je iz Jugoslavije udeležil francoskega socialističnega kongresa dr. Živko Topalovič.
Evropska poštna unija. Francoski odbor mednarodne trgovske zbornice je predlagal ustanovitev komisije, ki naj prouči pogoje za ustanovitev evropske poštne unije.
Nezadovoljstvo v Bolgariji narašča. V Bolgariji vodi zveza rezervnih častnikov tudi politiko. Njih zastopnik Slavek Vesiljev, ki je bil prej minister, je bil na obisku v Rimu, kjer je obiskal generala Vlkova. Akcija je naperjena proti sedanji vladi. Pričeli so izdajati svoj list »Sila« ter pripravljajo za 22. t. m. veliko skupno zborovanje v Sofiji in drugod.
Neverjetna vest o Romuniji. Berlinski »Vorvvarts« je poročal o izjavi romunskega politika, po kateri naj bi se Romunija zbližala z Ogrsko in bi
del sem. da je vse njegovo hrepenenje po življenju zaman, vendar pa sem ga bodril z vsemi mogočimi lepimi besedami; skoraj sram pa me je bilo, da sem se lagal.
Med tem' pa je stopil v izbo njegov oče. Nekako čudno me je pogledal, češ, kaj ga še zadržuješ, ko je vendar že sklenil svoje račune.
Nekako z odurnim glasom mi je rekel, naj mu vendar jaz dopovem, da se mora vleči v posteljo, da ga bo smrt dobila itak tudi pri mizi. če se še tako krčevito brani.
Z vso svojo močjo se je povzpel kvišku ter skoraj zakričal: »Prokle-to! Jaz še ne bom tako kmalu umrl...«
Zgrudil se je nazaj, košček krvi se je pokazal na njegovih ustnicah. Prijel sem ga pod pazduho, peljal do postelje in sem ga položil nanjo kakor otroka, V srcu pa mi je bilo silno težko. Še nekaj besed z obljubo, da pridem prihodnjo nedeljo zopet. Pogledal me je s hvaležnimi očmi, besed pa ni bilo več...
Vrnil sem se proti domu s povešeno glavo in bolestjo v srcu . • • Prihodnjo nedeljo pa je bil že uvrščen med tiste grobove, ki nimajo ne križev in ne marmornatih spomenikov ...
potem postal kralj Karl II. tudi ogrski kralj.
Zakon o uporabi orožja (Entwaff-nungsgesetz) v Avstriji sprejet. V
torek je bil v pravnem1 odseku državnega zbora sprejet zakonski predlog o nošnji orožja. Opozicija socijalnih demokratov je k osnutku predlagala več izpopolnilnili in spre-nrinjevalnih predlogov, ki pa jih je večina odklonila, češ, da bi se z razpravami o teh predlogih sprejetje zavleklo. Med drugim; so socijalisti Predlagali prepoved izdajanja orožnih listov mladoletnim. Zvezni kancler je odgovoril, da je ta predlog Pozdraviti, vendar bo tozadevne odredbe lahko sam izdal, ko bo zakon načelno sprejet; vsekakor pa v tem smislu, da se lahko tudi mladoletnim izda orožni list, če bodo orožje rabili v lastno obrambo...! Drugi člen zakonskega osnutka je bil spremenjen v tem smislu, da v slučajih potrebe lahko deželni glavarji v svojem delokrogu sami izdajajo posebne odredbe za očuvanje javnega reda. Zakon je prikrojen, tako, da se bo napram Schutzbundu lahko striktno izvajal, medtem ko se bo Heim>-wehr pardoniralo.
Heim\vehr zahteva oktroi. Heirmvehr-ski major Fey je na shodu dne 6. junija na Dunaju izjavil: Po ustavi se zamorejo v Avstriji vsi važnejši zakoni sprejeti samo z dvetretjinsko večino glasov v parlamentu. Ker pa v bližnji bodočnosti ni upati, da bi meščanske stranke zamogle dobiti dvetretjinsko večino, se zdi, da bo sedanje stanje v državi še desetletja obstojalo. Kancler dr. Schober nam je pri svoji izvolitvi lansko leto obljubil svojo odločnost, da bo, če treba, tudi potom oktroa pripomogel meščanski večini do uresničenja njenih želj. Do danes še tega ni storil. Vprašanje, ali hočemo na legalen ali hega,-len način p ".F do cilia. leži sedaj na zadržanju poslancev meščanskih strank, ali so pripravljeni, vsaj za kratek čas, potom oktroa uvesti nove zakone, ki bodo postali Potem legalni ravno s tem, da so postali zakon. Na ta način bi se napravil preobrat brez velikih pretresljajev... Seveda, če bi socijalisti to mirno gledali!
Število nezaposlenih še vedno narašča v Nemčiji in Angliji. Nemčija šteje 2.6 milijonov, Anglija pa 1 milijon 775.000 nezaposlenih.
Znižanje plač in cen v nemški težki industriji. Nemške strokovne organizacije, zlasti kovinske, pozivajo na težek in odločilen boj proti težki industriji, ki hoče cene dvojim produktom1 znižati za 4 do 5 odstotkov; to znižanje pa hoče zvaliti na ramena delavstvu, kateremu hoče znižati plače za 10 do 15 odstotkov.
Ameriška odškodnina za zaplenjene nemške ladje. Med! vojno je Aanerika zaplenila vse ladje in skladišča nemških paroplovnih družb, ki so se nahajale na teritoriju Združenih držav. Prizadete paroplovne družbe so »vodile pozneje z ameriško vlado dolgoletni pravni boj za odškodnino zaplenjenega premoženja, ki znaša 74.243.000 dolarjev. Sedaj je razsodišče zahtevi ugodilo in družbe bodo prejele odškodnino izplačano v obrokih.
Povišanje osebnih voznih tarifov-na čehoslovaških železnicah. Od 1. julija t. 1. se osebni vozni tarifi na čehoslovaških železnicah zvišajo za 20 odstotkov, kar bo neslo drža-
vi	240 milijonov Kč letno.
Italijanski zunanji minister Grandi na Poljskem. Italijanski zunanji minister je nepričakovano obiskal Poljsko, dasi je nameraval to pozneje storiti. Poset je imel nedvomno političen namen z ozirom1 na mednarodne probleme, zlasti pa da odvrne Poljsko od sodelovanja z Malo antanto. Grandi se je celo v svoji napitnici vmešaval v politične zadeve med1 Nemčijo in Poljsko. Izjavil je, da je za to, da se mirovne pogodbe izpremene v korist Poljske in v škodo Nemčije. Poljski je prinesel Mussolinijeve in fašistične pozdrave. Opozarjal je Poljsko, da dela na to, da se ne bo vodila politika proti Madžarski in da se revidira trianonska pogodba v nje prilog. —■ Italijanska politika je torej spletkarska. Menimo, da z njo ne pridobiva ugleda.
Šest novih kardinalov. Papež je te dni imenoval spet šest novih kardinalov. Jugoslovanski škofje, ki so na tihem pričakovali te visoke časti, so zopet razočarani. Cerkev išče zaslombe samo pri mogočnikih tega
Naš novi podlistek
V	eni prihodnjih številk začnemo objavljati nov podlistek, izvirno povest iz slovensko-ameriškega delavskega življenja
Ženin iz Amerike"
9*
od delavskega. pisatelja Antona Mačka.
Ne zamudite naročiti »Delavsko Politiko«!
sveta. Jugoslovani so še prelahki na njeni tehtnici.
Problem nezaposlenosti na Angleškem. V angleškem parlamentu se že dolgo prerekajo o pomoči za nezaposlene, kjer najbolj nagajajo angleški konservativci. Vprašanje nezaposlenosti se poveri po izpre-membi v vladi Thomasu, s katerim bo delal tudi Macdonald sam. Liberalec Lloyd George je celo obljubil, da bo pri rešitvi tega problema podpiral delavsko vlado proti konservativcem.
Stalin zre s skrbjo v bodočnost.
Dne 15. junija se vrši v Moskvi 16. vseruski kongres sovjetov, na katerem se bo pokazalo, s koliko realno silo še razpolaga diktator Stalin. Sicer je verjetno, da kakih temeljitih sprememb v sovjetskem režimu ta kongres še ne bo prinesel in bo Stalin najbrž še obdržal svojo pozicijo, vendar se nezadovoljnost proti njemu vedno bolj očituje, tako z desne, kakor z leve. Na desni stoje proti njemu Rykov, Tomski in Bu-harin, na levi »Trockisti« in »Leninisti« s Krupsko na čelu. Stalinu najbrž ne manjka dobre volje, ali pri izbiranju sredstev ža dosego svojega cilja ne kaže preveč konsekvent-nosti in niha enkrat k politiki Nepa, drugič v politiko radikalne kolektivizacije, ne posreči se mu pa ne eno ne drugo, temveč vzbuja vedno več nezadovoljnosti. Z napetostjo pričakujejo tedaj komunistični krogi poteka in rezultatov predstoječega kongresa.
Boji v severozapadni Indiji. Nemiri se pojavljajo tudi v severni Indiji. Prav velika bitka se je minule dni vršila v severozapadni Indiji ob meji napram Afganistanu. Afgansko pleme Afridov je čulo, da je v Indiji nehalo angleško gospodstvo. To agitacijo so širili iz Rusije. Afridi so zbrali do 10.000 mož in so krenili proti Pešavarju. Blizu mesta so jih napadli angleški letalci in jih razpršili. Indijsko propagando vodijo sedaj v Indiji z večjo agilnostjo komunisti in indijska omladina v nadi, da bo nastopila rdeča revolucija v Kini in drugih pokrajinah, kjer se je zbudil nacijonalistični duh.
V	Indiji so se Gandisti zopet povrnili k breznasilni agitaciji, revolucionarnega gibanja so se pa polastili komunisti in mladoindijci.
Severna kitajska armada prodira dalje in je zavzela Tsinanfon, glavno mesto province Šantung. Nankinške čete se umikajo za črto Peking-Hankan.
*
Najboljša knjiga letošnjega leta.
Neki nemški dnevnik je priredil anketo uglednih duševnih delavcev in učenjakov o tem, katera knjiga letošnje literarne sezone je napravila nanje najgloblji vtis. Značilno je, da se je več nepolitičnih, blestečih imen izjavilo za »Trocky:	Mein
Leben«.
Diisseldorfski zločinec je dokazano izvršil 60 zločinov. Kiirten ima na vesti nad dvajset požigov in II umorov. Hudodelstev ne taji, marveč jih sadistično priznava. Mož je nedvomno jako nenormalen.
Za opičji dom 350.000 šilingov. Uprava zverinjaka v bivšem cesarskem gradu Schonbrunn na Dunaju je prejela od zvezne vlade kredit v znesku 350.000 šilingov za modernizacijo doma schonbrunnskih opic. Ko bi pri nas vsaj toliko denarja imeli za zgradbe stanovanj delo-žirancem.
Gramofon Je izžreban!
Dobil ga Je ielezniSki čuvaj v Zagorju ob Savi.
Točno ob napovedani uri se je vršilo v upravi našega lista žrebanje za gramofon, ki smo ga razpisali med one zamudnike, ki so list sicer naročili, a niso čutili preveč volje, ga tpdi plačevati.
Gramofon je pa zalegel več nego vsi lepi nasveti naših najboljših naročnikov.
Cela kopa številk je ležala v žari, pripravljeni za žrebanje, iz katere je
potegnila ob navedeni uri Darinka Petejanova srečno številko 101.
Gramofon je tedaj dobil naš novi naročnik Ivan Povše, železniški čuvaj iz Zagorja ob Savi, Šklendrovec št. 578.
Gramofon je bil poslan takoj naslednji dan na naslov srečnega čita-telja, ki ga ima danes že skoro gotovo doma na svoji mizi.
Novo mariborsko kopališže.
Pred otvoritvijo novega kopališča na Fel-berjevem otoku.
Pretekli teden je mestna občina povabila mariborske novinarje, da si ogledajo novo kopališče na Felberjevem otoku (preimenovanem v Mariborski otok), ki je v glavnem dogotovljeno. Otvoritev kopališča je določena za dne 15. junija in bo združena z veliko slavnostjo na otoku. O projektu samem je treba reči, da predstavlja grandii-jozno delo. To kopališče je danes gotovo eno največjih ne le v Jugoslaviji, ampak tudi daleč onstran državnih mej. Naslednji podatki naj služijo našim čitateljem v ori-jentacijo, predno se jim bo nudila prilika, da si bodo kopališče ogledali na lastne oči.
Od celega otoka, ki meri okroglo 100 tisoč kvadratnih metrov, spada približno polovica h kopališču, dočim bo druga polovica služila kot naravni park, dokler se ne zgradi nova elektrarna.
V	kopališču samem lahko razločujemo v glavnem pet delov, in sicer: 1. Naprave za kopanje (vodne in solnčne kopeli): 2. visoke zgradbe (restavracija, kabine); 3. naprave za čiščenje vode (čistilnik in filter); 4. igrišča in 5. park (zračne kopeli).
Glede naprav za kopanje je že splošno znano, da imamo tri bazene. Naj večji v izmeri 1500 kvadratnih metrov je določen za plavače in vse športne prireditve. Širok je 30 in dolg 50 m. Najmanjša globočina je
1.50 m, največja pri skakalnem stolpu pa
4.50 m. Pri bazenu bo 8 startnih kamnov za 8 tekmovalnih prog. Skakalni stolp omogoča skoke v vodo z višine 3, 5 in 10 metrov. Okoli celega bazena je na robu polica v globočini 1.30 m, tako da more vsak plavač pri kraju stati. Bazen za neplavače meri 500 kvadratnih metrov ter ima globočine 0.80 do 1.50 m. V kolikor je nad U0 m globok, ima na kraju polico kot bazen za plavače. Bazen za otroke ima površino- 250 kvadratnih metrov in globočino vode 15 do 50 cm. Med bazeni kakor tudi okoli bazenov je izvršen betonski tlak v širini 10 m. Skupna površina tega tlaka znaša okoli 4000 kvadratnih metrov. Dostop k bazenom in na tlak je mogoč samo preko čistilnih korit z vodo, tako da je izključeno, da bi kdo na nogah prinesel pesek ali drugo nesnago na tlak oziroma v bazene.
Solnčna in obenem peščena kopel se nahaja med bazeni in južnim rokavom; Drave, samo za solnčanje pa bodo imeli kopalci na razpolago razne prostore na vzhodni polovici otoka, ki si jih bodo poiskali in izbrali sami.
Poslopje za kabine je enonadstropno, istotako zidani srednji upravni del za restavracijo. Kabine in omarice so deloma ločene po spolih, in sicer je tevi, t. j. vzhodni trakt kabin in omaric določen za moške, desni ali zapadni del pa v pritličju za rodbine in v I. nadstropju za ženske. Na razpolago je v obeh traktih skupno 120 kabin in 598 omaric. V vsaki omarici je 5 kljuk za obešanje obleke, v vsaki kabini 8.
Nad1 zidanim delom poslopja je na strehi železobetonski rezervar vsebine ca. 72 kubičnih metrov in površine ca. 36 kvadratnih' metrov, ostali del vseh streh v izmeri okoli 1200 kvadratnih metrov pa je krit s pločevino. Ta pločevinasta streha bo služila za ogrevanje vode.
Voda za bazene se zajema iz Drave. Za zajemanje vode služi večji bazen, tako-zvani čistilnik, ki se nahaja v jugozapad-nem kotu kopališča ob južnem rokavu Drave. Iz čistilnika se voda s črpalkami črpa v filter.
Filter, ki je peščen, ima nalogo, da zadrži tudi one primesi vode, ki v čistilniku ne bo padla na tla. Filter ima površino 256 kvadratnih metrov in je istotako ves izpostavljen solncu. Filtrirana voda bo prišla v bazene na dva načina. Večje množine se bodo črpale direktno v bazene, manjša množina pa stalno v preje omenjeni rezervar na strehi. S pločevinaste strehe kabin ih tribune bo voda tekla v bazene in k prham po ceveh.
Pri obratovanju z velikimi črpalkami *se načrpa 250 kubičnih rneteov vode na uro. Te velike črpalke napolnijo vse tri bazene v 16 urah. Prostora za razna Igrišča je na otoku dovolj. Letos bo izvršeno samo otio-ško igrišče, ki leži nad bazenom* za otroke in gozdom na zapadni strani. Igrišče Je deloma na solncu, deloma v senci.
Glede celotne zgradbe bodi omenjeno, da je bilo pri izvršitvi zaposlenih dnevno Povprečno po 150 delavcev, ki so delali 8 in pol mesecev po povprečno 10 ur na dan. Delalo se je deloma tudi ponoči. Z delom se je začelo 20. maja I. 1. V celoti se ie za zgradbo uporabilo okoli 60 vagonov cementa, 800 vagonov gramoza in kamenja, 15 vagonov lesa in 5 vagonov železa. Zatolklo se je ca. 500 pilotov in prekopalo 10 tisoč kubičnih metrov zemlje.
Dohod v kopališče bo s Koroške ceste (skozi gramozno jamo) po novo speljani stezi na desnem bregu Drave. Do kraja, kjer se odcepi ta stranska pot od glavne ceste, bo uveden avtobusni promet. — Kopališče mora služiti ljudski higijeni. Temu namenu pa bo služilo le tedaj, če bo mestna občina zadovoljivo rešila vprašanje kopa-liščnih pristojbin. V tem vprašanju pa je občina dosedaj pokazala premalo razumevanja, kar je najbolje razvidno iz cenika, tkzv. kopališčne tarife. V tem pogledu pa bo naša kritika šla dosledno za tem, da se najrevnejšim slojem omogoči redna uporaba kopališča, da bo ono res služilo svojemu namenu.
Ljubljana.
Revizija ljubljanskega občinskega gospodarstva. Po banovem naročilu pregleduje posebna revizijska komisija, ki jo vodi srezki poglavar g. Pero Popovič, gospodarstvo ljubljanske občine in občinskega sveta. Take obsežne revizije na ljubljanskem magistratu ni bilo že od takrat, ko je bivši deželni odbor revidiral dolge mesece občinsko gospodarstvo liberalne večine. Takrat je bila revizija brezuspešna in ni bilo mogoče iz njenih ugotovitev kovati nobenega strankarskega kapitala, niti ni mogla revizija dati duška željeni maščevalnosti. Kasneje pa na tako revidiranje ni bilo misliti, ker so se veličine menjale, še preden bi bila lahko taka revizija dovršila svoj elaborat. Tudi smo bili vajeni, da se je menjala uprava kar po slučajni politični konstelaciji in po političnih dogovorih in paktih. Včasih pa je tudi politični vpliv odpovedal, če so nadvladale osebne zveze. Sedanja revizijska komisija ima toliko lažje stališče, ker more ban Semec kot bivši podžupan ljubljanskega mesta točno odrediti delokrog te komisije. Sicer ni znano, kaj preiskuje revizijska komisija. Vendar pa smo mnenja, da bo revizijska komisija ugotavljala le napredek ljubljanskega občinskega gospodarstva izza časa, ko je bil imenovani občinski svet reformiran z zastopniki gospodarskih krogov, in da se hoče prepričati o oovoljnih uspehih. Dotlej je bil ban Sernec sam podžupan in odličen član ljubljanskega občinskega sveta. Takratni občinski svet cenijo mnogi za najbolj laskavo pohvalo in priznanje ravno to, da je bil iz vrst ljubljanskega občinskega sveta imenovan prvi ban Dravske banovine.
Maribor.
Religijo zni vandalizem. Verski fanatizem se nobenih sredstev ne sramuje v boju proti 'naraščajočim izstopom iz cerkve. V Studencih pri Mariboru so na tamošnjam občinskem pokopališču verski nestrpneži oskrunili grob pred leti uamrle hčerkice hrezkoofesianaine rodbine P. Starši so grob lepo uredili in postavili nanj spomenik, z znakom svobodomiselnosti, cvet mačehe. Tudi na grob so zasadili grmič mačeh. Pred kratkim so neznani zlikovci izruvali iz groba mačehe in vsadili vanj krompir. Tudi spomenik so poškodovati, ker so skušati z njega odstraniti znak mačehe. Nad takim groboskrunstvom se zgražajo vsi pošteni ljutdje, tudi oni, ki se dosedaj še niso odpovedali cerkvi. S takimi metodami neznani junaki cerkvi gotovo ne bodo koristili. Dosegli ibodo ravno nasprotno.
Deloiiranci. Pod državnim mostom bivajo točasno že štiri deloždmane družine. Trimesečno diete je radi tamošnjega ,prepiha nevarno zbolelo. Družina Emucnc stanuje že dva meseca pod mostom. V kratkem se jim pridružijo še tri nove rodbine, katerim grozi deložacija. Ali namerava občina kaj ukreniti za te ljudi?
»Harmonija« iz Zfiricha t Maribora. Na 'binlkoštmo nedeljo je švicarsko pevsko društvo »Harmonie« iz Ziiricha na svoji turneji preko Dunaja in Budimpešte obiskalo tudi Maribor, da se oddolži svoječasmemu obisku mariborske Glasbene matice v Zuriohu Bilo je okrog 300 moških in 100 ženskih
Z?* V'V.
nftROCfl S€ >
m PR IB o R
POSini PIEDflLa-2
udeležencev. Na kolodvOTU jih je sprejeta velika množica ljudi, ki jih je spremila v veliko Unionsko dvomaeo. Tam jim je bilo pripravljeno kosilo, med! katerim so se vrstili medsebojni .pozdravni govori in izmenjala častna darila. Glasbena; Matica je imenovala »Harmonijo« svojim častnim članom. Ob štirih ipopoldne so priredili Švicarji na Gla/vmieim trjju jarvni koncert, ki se ga je udteležila večtisočglava množica. Skupni zibor, približno 200 pevcev, je zapel tri Švicarske domoljubne zbore, za katetre se je občinstvo navdušeno zahvaljevalo. Največ priznanja je pa žel planšarski odseli zbora', kaJdih 20 do 30 pevcev, lej ®o v slikovitih planšarskih oblekah zapeli par pristnih švicarskih jodlerjev, z izredno čistimi in izvežbanimi glasovi; zlasti (jodlarski solo je bil za naše .pojme nekaij nepre-kosljivega. Narodtna pesem pač povsod naij-bolj vžge. Med spremstvom godbe in številnega občinstva so, prijetno presenečeni nad prisrčnim sprejemom, odkorakali Švicarji na kolodvor.	•
Prvi motorni čoln na Dravi. Nek šiofer mestnega avtobusnega podjetja je zgradil štirisediežnii čoln z motornim pogonom na 15 konjskih sil, iki ga je na 'biimkoštno nedeljo na Drarvi preizkusil. Ta motorni čoln se ije dobro izkazal, če se pomisli, da je Dnava pri Mariboru precej deroča. V bližini brega je vozil proti toku s hitrostjo 10 km na uro. G. inž. Keršič je naročil dve motorni Ladji za 100 oseb, ki bostla koncem tega meseca prispeli v Maribor za redno vožnjo na Mariborski otok. Zgrajeni bosta nalašč za manjšo rečno plovbo tako, da bosta segali komaij 30 cm pod vodo, kar je potrebno raidli (plitvih miest. S tem dolbi Maribor zopet novo prometno sredstvo.
Avtobusne vožnje na Mariborski otok dne 15. t. m. Ker se že danes opaža veliko zanimanje občinstva za otvoritev kopališča na Mariborskem otoku, se je odločilo vodstvo mestnega avtobusnega prometa, da stavi dne 15. t. m. vse razpoložljive avtobuse za prevoz do kopališča na razpolago. Prvi avtobus bo ta dan že vozil ob 7. uri zjutraj iz Glavnega trga, kjer se bo tudi vršila predprodaja voznih listkov.
Požar v tovarni »Kovina«. V četrtek dne 12. t. m. je izbruhnil ponoči požar v tovarni »Kovina« na Teznu ter povzročil škodo za več milijonov dinarjev. Kako je nastal požar, še ni znano.
Hrastnik.
Zahvala! Podpisani se najiskreneije zahvaljujem tem potom g. Marnu kot upravniku občinske izolirnice t Hrastnika {trboveljska občina) ter vsemu os ob ju iste, pod
čijo okrbo sem bil pet tednov za časa moje bolezni, za odlično postrežbo;, katera se mudi v tem zavodiu vsakemu bolniku sploh, ter za požrtvovalno prizadevanje vsega o« obijaj, ki se je točno držalo zdravnikovih navodil g. dr. Neubergerja, kar je dovedlo v .razmeroma, kratkem času do moije popolne ozdravitve. Posebno moram tu omeniti izborno, vsakem« bolniku posebej odgovarjajočo kramo, katera sc nudi v zadostni meri iz domače kuhanje. Končno izrekam še enkrat vsemu osolbiju) v .omenjeni izolirnici mojo najtoplejšo zahvalo za ves truid. — Gvidon Urlep, Hrasitmik (rudniška kolonija 82).
Senovo.
Vabilo na ustanovni občni zbor Prostovoljnega gasilnega društva na Senovem pri Rajhenburgu, ki se vrši v nedeljo, dne 15. junija ob 15. uri popoldne v prostorih g. Senica. Vabijo se vsi občani iz Senovega in okolice, da se tega občnega zbora sigurno udeleže, ker je ustanovitev gasilnega društva na Senovem važnega pomena. — Pripravljalni odbor.
Jesenice.
Umrla sta tovarniška delavca Lotrič in Pesjak. Lotrič je bil zaposlen na prostoru, Pesjak je bil pa kovač. Oba sta delala do obolenja in nista, kakor toliko drugih, uživala nobene pokojnine.
S kolesom se je ponesrečil tia binkoštni pondeljek mladi električar Viko Modre, godbenik SMRJ in sin godbenega dirigenta. Želeti je čimprejšnjega okrevanja.
V sredo popoldne je čakala šolska mladina in dela prosti radovedneži rumunske avtomobiliste, toda zastonj, ker jih ni bilo. Mogoče je poleg cestnega prahu tudi preveč fabriškega dima in raztrganih ljudi za imenitno gospodo.
Naš mestni magistrat v krizi. Na naši občini županuje veletrgovec, gostilničar, mizarski mojster, posestnik žage in cele vrste hiš itd., g. Andrej Čufar. Županuje in se briga za svoje posle, ki so mu menda važnejši kot županovanje v del. centru. Dosedaj jo je srečno vozil, posebno, ko se je posrečilo iztisniti iz občinskega odbora
Knjigoveznico
Ljudske tiskarne v Mariboru toplo priporočamo vsakomur!
Vele trgovske knjige, revije, knjige za zasebnike, knjižnice itd. po zmerni ceni in v lepi ter solidni izpeljavii
Maribor, Sodna ulica 20
zastopnike delavstva. Vzlic temu je pa prišlo do izrazitih nesoglasij v odboru. Na zadnji občinski seji je župana prav ostro napadel obč. odbornik Bertoncelj, čeprav spada z županom vred v tabor bivše SLS. Zupan je reagiral in podal ostavko. Končnega .rezultata krize še ni. Na vsak način je stvar zanimiva in tudi važna za občane.
»Prijatelj prirode".
15. junija priredi ljubljanski »Prijatelj Prirode« družabni izlet na Babji zob pri Bledu. Odhod in povratek s turistovskim vlakom (polovična vožnja). Vozno karto kupite do Lesc. Vodja Ivan Kristan. Babji zob je ogromen masiven vogal planote Jelovce s čez 200 m visokimi skalnatimi stenami. Pod Babjim zobom je znamenita kapniška jama (okrog 1000 m). Izlet bo vseskozi zanimiv.
29. junija se pa vrši družabni izlet v romantični Mrtuljek. Prvih 23 priglašencev se bo lahko peljalo z avtomobilom do Gozda (zadnja postaja pred Kranjsko goro). Kdor to želi, naj se prijavi v društveni pisarni, Drugi bodo šli s turistovskim vlakom. Vzemite karto do Jesenic, tam pa dokupite vozno karto do Gozda, kajti turistovskih voznih kart od Jesenic do Kranjske gore ni. — Slap Mrtuljek leži 1273 m visoko. Pot do slapa izredno lepa, dolga 1 uro. Razgled na najlepšo skupino v naših Alpah. Izlet priporočamo družinam z otroci. Hrane vzemite za ves dan s seboj, ker tam ni koče, taborili bomo na prostem. Izvežbani turisti bodo šli lahko dalje na divjeromantič-no planoto pod Akom. Tega izleta naj nihče ne zamudi! Vsak bo odnesel z njega nepozabne, lepe vtise.
Objave vseh izletov glejte vedno na napisani tabli na pročelju palače Delavske zbornice.	Odbor.
Iz delavskih kulturnih druStev.
Delavske olimpijade leta 1931 se
udeleži tudi mariborska »Svoboda«. V to svrho se je osnoval potni sklad. Vpisovanje udeležencev se vrši do konca tega meseca. Vabijo se vsi člani, ki se hočejo udeležiti izleta na olimpijado, da se najkasneje do konca junija prijavijo pri blagajniku podružnice ali blagajniku svojega odseka. Na poznejše prijave se ne bo oziralo.
Ali si že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige.
Delavski Šport.
S. K. »Svoboda«, Maribor. Danes ob 20. uri važen sestanek igralcev in članov sploh v klubskem domu. — Udeležba slehernega dolžnost!
Prednaznanilo: S. K. »Svoboda« v Mariboru sporoča delavski javnosti, da proslavi dne 6. julija desetletnico svojega obstoja. Naprošajo se vsa bratska društva in klubi, da na ta dan ne prirejajo drugih prireditev in se udeležijo proslave S. K. »Svobode«.
Zahvala. Podpisani se najiskre-neje zahvaljujem uslužb. Konz. društva za Slovenijo, ki so iz svojega »podpornega sklada konz. uslužb.« kot bivšemu kolegu naklonili podporo v znesku Din 700.— in so mi s tem pripomogli, da mi je bilo omogočeno se več časa zdraviti na Rabu, kar je bilo za moje zdravje neob-hodno potrebno. Slavko Pungerčič.
Veletrgovina igral in galanterije
F. Konig, Celje
USTANOVLJENO LETA 1885
Velika izbira otroških vozičkov, usnjenih izdelkov, kovčegov, ročnih torbic, gramofonov, radio materijal i. t. d. po n a j n i ž j i h cenah.
3
3
53
33
3
3
3
3
3
2
3
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
DELAVSKI DOM“
- V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. —r- ■ ,
99
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 vSe-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2-50 D
NAČELSTVO.
V tovarn, zalogi perila boste v izbiri
3000 srajc
gotovo našli nekaj po Vašem okusu in to po izredno nizkih cenah! Moške obleke po Din 290 —, 320-—, 340’— itd. Specialna zaloga samoveznic od 6 Din dalje.
J. KamlčnlK, Maribor, Olnunl trs 11
PRISTOPAJTE K ŠTAJERSKI HRANILNICI IN -------------POSOJILNICI	V	MARIBORU	l
Pozor birmanci!
Konfekcijska trgovina
Žiga Weiss
Celje-Gaberje 3 (v hiši g. Plevlak)
priporoča raznovrstne zgotovljene obleke v vsaki velikosti in po najnižji ceni že od 100 Din naprej. Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju. — Oglejte si pred nakupom našo zalogo!
	
EKSPORTNA HIŠA „LUNA" lastnik Albin Prlstarnlk MARIBOR Aleksandrova c. 19 #	■lil Za pomladansko sezono kakor tudi za bližajočo se poletno sezono ■I imam preskrbljeno veliko zalogo in sicer: nogavica za otroka, par od Din 5 — HI naprej, črne, rujave, drap, sive in bele barve, moike nogavica od Din 5'— naprej, II damska nogavica od Din 7’— naprej, flor-nogavice od Din 12.— naprej. — Za ■1 dobro blago jamčim! Nadalje nudim vezenino meter od Din 75’— naprej, tipke : meter od Din 1'— naprej, svilene trake meter od Din 1*— naprej. Vse vrste ■1 sukanca. Volnene pletenlne-vezenine, ilvanke, gumbe in druge po-■|| trebščine za krojače in šivilje, po brezkonkurenčnih cenah. — Lastna pletllnlca In ■1 pradtlskarlja. - SraJIe, spodnje hlale, kravate, palice, delnlkl BI v bogati izbiri po znllanlh cenah! tevljl Iz usnja za otroke in sandala ■II od Din 24’— naprej. ^ HI SAMO NA ALEKSANDROVI CESTI 19
KLAVNICA r.z. z o. z., GUŠTANJ
vabi na svoj
izredni občni zbor
ki se vrši v nedeljo, dne 22. junija v gostilni pri „P o S11“ (Melonlk)
dopoldne ob 9. uri s sledečim dnevnjm redom:
1. Sklepanje o predlogih zz. Mrkve, Ko-nečnika, Rožanka in tov.
2. Poročilo zveze.
3. Dopolnilna volitev v načelstvo in nadzorstvo.
4. Razno.
Guštanj, dne 10. junija 1930.
NAČELSTVO.
Pridobivajte naroinike za »Delavsko Politiko!
Tiska: Ljuds-ka tiskarna d. cL v Maribora, predstavit el j Josip Ošlak ▼ Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.