Ste v. 267, ~ Izhaja vsak dan, tudi oj nedeljah in * praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulic* Sv. Frančiška Asiikega it. 23, l nau«r. — Vsi donisl naj se [*>*ni*;o rrcdmštvu lista. Ncfrankirana pisma se ne ?orej :majo in rokopisi se ne vračajo. Izdajtielj In odgovorni urednik Šiefan Godina. Lastnik konsorcij »ista .Edinost".— Tisk tiskarne .Edinosti\ vpisane zadruge z omejenim porivom v Trstu, itiica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. N a i o £ n f i< a znaša: Za ceio feto.......K 24.— Za pol leta ..................." za tri mesece.................. za nedeljsko Izdajo za ček) leto....... za pol leta.........*...... V Trstu, v ponedeljek, 25. 1916» Letnik XII. POsaiae-ene Številke .Edinosti" se prodajajo po G vinarje** zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v ?iroko3tl ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....m:n po 10 viii Osmrtnice, zahvale, posIanicc, osrlaii densn*.i:i zavodov ..... . . ^......nm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nad al j na vrsta.......; . . . . . 2.— Mal* oglasi po 4 vinarje beseJa, najmanj na 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina Id rcklanutcije se pošiljajo upravi lista. Plačuje ss izključno (e upravi .Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu. Uprava in ti-seratoi oddekek se »anajata v ulici Sv. FrauČBki Aai&ega 11 20. — Poitaohranilničoi račun st 841.652 mm nojnouelšifi dogodKou.; i^rt ! ter na vzhodnem pobočju Clrabroslave pridobili z napadom v prejšnjih bojih izgubljene dele naše postojanke. Severovzhodno Kirlibabe se vrše trdovratni boji. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Italijanska bojišča. — V južnem kraškem odseku boji moža proti možu. —- Na fassanski fronti laški napad odbit. Lahi živahno obstreljujejo razstreljeni vrh Monte Cimona. ..... Ruska bojišča. — V bukovinskih m vzhcdnogaliških Karpatih trdovratni ruski napadi odbiti. Srditi ruski naskoki med Zborovim in gornjim Seretom po krvavih bojiii zavrnjeni. Romunska bojišča. — V okolišu \ ulkan-skega prelaza romunski napadi odbiti. Drugod nič pomembnega. ^ ...„ Albansko-macedonska bojišča. — Nic pomembnih dogodkov. * Zapadna bojišča. — Bitka ob Soinmi se nadaljuje. Zelo srditi artiljerijski bon med Ancro in Sommo. Nočni sovražni napadi so se izjalovili. Ob Mozi topovsko delovanje narastlo. Veliki letalski boji. — Uspešen zračni napad na London in osrednje angleške grofovine. Dva nemška zrakoplova nad Londonom sestreljena. Staiilanska 3»oliS?a. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. sept. 1916. _ . . Italijansko b o j i s c e. — V južnem odseku kraške planote je prišlo do bojev moža proti možu, v katerih so naše čete zajele eno strojno puško. — Na fassanski fronti smo z ognjem zavrnili napad sovražnega bataljona proti našim postojankam na Gardinalu. Kakor je sedai ugotovljeno, je razstrelba vrha Cimone, ki jo je izborno vodil kljub svoji ranitvi nad-poročnik Mlakar, imela uničujoč učinek. Ena italijanska stotnija je bila popolnoma zasuta. Oddelki pešpoika št 59 so pograbili ostale dele presenečene posadke z boka in za hrbtom. Število ujetnikov se Je zvišalo na 427. Zajeli smo tudi dve strojni puški. Sovražna artiljerija odtlej živahno obstreljuje Monte Cimone. Namestnik načelnika generalnega slaba: pl. Hofer, fml. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. sept. 1916. _ Rusko bojišče. — Prestolonaslednikov a fronta: Vzhodno in severno Kirlibabe sovražnik trdovratno nadaljnje svo-fe napade. Vzhodno imenovanega mesta smo ustavili njegove mase po kratkem začetnem uspehu in zavrnili nadaljne sunke. Jugozapadno kobilarne Lučine je tudi včeraj razpadel močan ruski naskok — sedmi v zadnjih dneh — pred fronto bu-ćimoeštansfcih honvedov. V okolišu Lu-dove smo zopet iztr^aii sovražniku uspela, ki si jih je pribori! v zadnjih bojih. — Princa Leopolda Bav. fronta: Med Zborovim in gornjim Seretom so Rusi po večdnevni artiljerijski pripravi včeraj ponovno pognali v napad močne sile. Zavrnil) smo že več naskokov mas, ko se jim je popoldne severovzhodno Perepelnikov posrečilo vdreti v naše črte. Z nočnim protinapadom smo po srditih bojih zopet popolnoma zavzeli postojanke. Zajeli smo nad 700 ujetnikov in sedem strojnih pu-šek. Krvave izgube odgovarjajo njegovemu običajnemu načinu bojevanja. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 24. (Kor.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. sept. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Z močnimi masami so Rusi ponovno petkrat napadli med Seretom in Stripe severno Zborovega. Pri Ma-najovem je sovražnik vdrl; s protinapadom smo ga zopet vrgli in pustil je 700 ujetnikov in sedem strojnih pušek v naših rokah. Dalje proti lugu so vsi napadi s te/kimi izgubami razpadli pred našimi čr- PODLISTEK. JOS. VANDOT. Begunci. 7. Cilka. »Kaj govoriš?« je izpregovoril Primož in rne je prijel za rame. »Silne so tvoje besede in tople Menil sem, da si eden izmed krivih prerokov, ki so nam ukradli paradiž. A v tvojih očeh ni laži in v tvojih besedah ni zavijanja... Kaj si rekel? Vstal je kralj Matjaž...« Da, kralj Matjaž je vstal,« sem odgovoril. »Prišel je iz svoje votline, ker je propadel njegov narod. Propadel v svoji malodušnosti, v svojem licemerstvu, ki ga je okužilo d-j zadnje žilice. Otrovali so ga krivi preroki s svojimi bedastimi nauki, s svojimi sebičnimi besedami in so um pili kri kakor pijavke. Redili so ob njem svoje gladne trebuhe in so komaj čakali, da pogine narod, da se še v njegovi smrti maste z njim kakor vrani z mrhovino. Uganjali so pred njim svoje pobožne vraže in so ga kadili z lepo dišečim kadilom. In narod se je režal kakor kretčn, Če ga božaš in hvališ njegove kreposti. Saj so rnu bili izmozgali s svojimi vražami zadnjo moč, in narod je samo še zdihoval pobož- Brezuspešen napad ruskih bolnih letal. BEROLIN, 24. (Kor.) Wolffov urad javlja: 23. t. m. zjutraj so tri ruska bojna letala brez uspeha napadla postajo pomorskih letal Angernsee. Eno naših bojnih letal se pri zasledovanju vzhodno Duna-munda sestrelilo enega teh sovražnih dvo-krovnikov. Naša letala so se povrnila nepoškodovana. __ Romunska bojišča. DUNAJ, 24. (Kot.) Uradno se razglaša: 24. sept. 1916. Romunsko bojišče. — V okolišu Vulkanskega prelaza smo odbili romunske sunke. Pri Slbinju in na sedmo-graški vzhodni fronti nič pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 24. (Kot.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 24. sept 1916. Sedmograško bo | Išče. — Ob Vulkanskem prelazu in zapadno odtod je bilo odbitih več romunskih napadov. Balkansko b o j i š č e. — Nič pomembnih dogodkov. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 23. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba z dne 23. t m.: Romunska fronta. — Ob Donavi nič dogodkov. — V Dobrudži je bil včerajšnji dan malo mirnejši. Poizkuse sovražnika, da bi prodrl proti vasi Mustafa Azi, sta preprečila učinek naše artiljerije in pa nastop naše konjice. Sovražnik se je obrnil ter se je umaknil v svoje postojanke. Na ostali fronti manjši boji namaknje-nih oddelkov z ugodnim izidom za nas. Ob obali Črnega morja mir. Albansko - macedon* sko boiišče. DUNAJ, 24. (Ker.) Uradoo se razglaša: 24. sept. 1916. Jugovzhodno bojišče. — V Albaniji nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba, pl. Hofer, fml. BEROLIN, 24. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. sept. 1916. Balkansko bojišče. — Nič pomembnih dogodkov. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA. 23. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba z dne 23. t m.: Macedonska fronta. — Na vrhu Stare Nerečke planine smo z naskokom vzeli gorski greben južno vasi Popii. Sovražnik se je umaknil v neredu, ostavivši na bojišču veliko število mrtvecev in ranjencev. V okolišu Lerine (Florme) mir. Na vrhu Kajmakčalanu močan obojestranski artiljerijski oeeni in slabotno pehotno delovanje. V mogleniški dolini slaboten topovski ogenj. Naša artiljerija je razpršila številna sovražna zbiranja. Zapadno Vardarja slaboten artiljerijski o-genj. Vzhodno Vardarja močan, toda od časa do časa prekinjevan artiljerijski o-genj. Ob vznožju Belasice planine in ob strumski fronti slaboten obojestranski artiljerijski ogenj. Ob egejskih obali mir. Obletnica bolgarske vojne napovedi. SOFIJA, 24. (Kor.) Agence Tel. Bulg. javlja: Povodom obietnice dneva, ko je Bolgarska stopila v evropsko vojno, prinaša časopisje članke, ki jih preveva največje zaupanje v srečen izid vojne za no v svoji nemoči in je čakal kralja Matjaža. da ovenča s krono krive preroke in njega samega povede v večni paradiž ... A zdaj je vstal resnično kralj Matjaž. Stresli so se krivi preroki, ko so zagledali njegove večr.e, ognjene oči. Popadati so pred njim v prah in so dvignili svoje umazane roke in svoje hinavske oči. A kralj Matjaž jih bo pohodil kot golazen in bo zavri l svojemu narodu: Zbudi se. kakor sem se zbudil jaz! — In narod vstaja, in silne moči se bude spet. Mišice se napenjajo, in vse telo m vsa duša hrepeni po delu, da si sezida domovino in v nji paradiž, ki ga ne bo nikoli konca. Moč bo z narodom, in ne bo več licemerstva in krivih, črnih prorokov. In kralj Matjaž bo kraljeval v veke sredi paradiža in bo vodil svoj prerojeni narod.« Strmeč je poslušal kmet, in obraz se mu je pričel jasniti. Se je zrmgaval z glavo in je ponavljal začuden: »O, kaj govoriš? Kdo si, da govoriš tako silne besede, v katerih je sama resnica...? Kralj Matjaž je vstal, resnično je vstaL.. Povej, kje hodi zdaj, da gremo k njemu in mu pomagamo?« »Primož, tako kakor ti je zdihoval tisočletja narod po kralju Matjažu. Omamljen vsled kadila krivih prerokov in oslabljen v svoji duši, je strmel v nebo m je ponavljal: Kje si kralj Matjaž, da mi po- Bolgarsko in za edinstvo bolgarskega naroda. ____ Zapadna bojišča. BEROLIN, 24. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 24. sept 1916. Zapadno bojišče. — Fronta bavarskega prestolonaslednika: Trajna bitka ob Sommi se zopet nadaljuje v polni meri. Artiljerijski boi med Ancro in Sommo se vrši s srditostjo, kakor se je doseglo le redkokedaj. Nočni sovražni sunki pri Courcelettu. Raucourtu in Bouchevesnu so se izjalovili — Fronta nemškega prestolonaslednika: V okolišu Moze je strelno delovanje narastlo ob reki in v posameznih odsekih na desni reke. — Na vsej fronti živahno letalsko delovanje s številnimi za nas ugodnimi zračnimi boji v naših črtah in na oni strani sovražnih črt. Sestrelili suio 24 letal, med njimi 20 ob Sommi. Nadporočnik Buddecke in poročnika Windgens In Hoendorf so se posebno izkazali Naše izgube znašajo šest letal. 22. t. m. pozno zvečer je bila z metanjem bomb na Mannheim ubita ena oseba in storjena majhna stvarna škoda Pri večkratnih sovražnih letalskih napadih na ozemlje za našo fronto je bilo med drugimi v Lillu ubitih šest meščanov in poškodovanih 12 hiš. Eden naših zrakoplovov je v noči 22. t. m. napadel angleške vojaške naprave pri Đoutognu. Prvi generalni kvartirmojster: dL Ludendorff. Zračni napadi na fcgteiko. BEROLIN. 24. (Kor.) VVolffov urad javlja: V noči na 24. t m. je več brodevij mornariških zrakoplovov izdatno ob metalo z bombami London in vojaško važne kraje ob Humbru in v srednjih angleških groiovinah, med' njimi Northigham in Sheifield. Uspeh se je povsod mogel opazovati v močnih požarih, ki so Se videli še dolgo po odhodu. Zrakoplove so na doletu pred prekoračenjem angleške obali stražne ladje, pri napadu samem pa številne obrambne baterije izvanredno močno obstreljevale z užigalnimi krogljami; zrakoplovi so nekaj baterij utišali z dobro merjenimi salvami. Dva zrakoplova sia nad Londonom postala žrtev sovražnega obrambnega ognja, rsi drugi so se povrnili nepoškodovani. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. BEROLIN, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. t. m. zvečer je eno na Flandr-skem štacijonlranih letal obmetalo z bombami vojaške barake pri Doverju. LONDON, 24. (Kor.) Po uradnih poročilih je zadnjo noč 14 do 15 vodljivih zrakoplovov napadlo Angleško in sicer plasti grofovine na jugovzhodu, vzhodu in v sredini dežele ter vzhodni Lincoln. London sta napadla dva zrakoplova, ki sta, pregnana po ognju, vendar vrgla bombe v iužni, jugovzhodni in vzhodni del Londona. 28 oseb je bilo ubitih, 99 ranjenih. En zrakoplov je goreč padel na zemljo ter se pogubil z moštvom vred. Posadka drugega zrakoplova, 22 častnikov in moštva, je ujeta. Natančnejših vesti v številu žrtev in škodi še ni.___ Stiirgkh v avdijenci pri cesarju. DUNAJ, 24. (Kor.) Cesar je ob 1 popoldne sprejel ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v daljši avdijenci. Bivši predstojnik c. kr. korespondenčnev-a urada umri. DUNAJ, 24. (Kor.) Bivši predstojnik c. kr. korespondenčnega urada, vladni svetnik Ludovik vitez pl. Hirschfeid, je umrl v starosti 86 let. PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NA$E UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«. moreš, ker si sam nočem pomagati? — O, bili so dnevi sramote, ko je hlapče-val narod vsaki besedi, ki jo je izprego-voril kriv prerok. V svoji otopeli neumnosti je živel tjavendan. ne zavedajoč se niti življenja, ki je bučaio kraj niega, niti paradiža, ki se je smejal m vabil vsepovsod kraj njega. In videl ni kraja, kjer je spal kralj Matjaž. Kajti krivi preroki so skrivali previdno tisti kraj, boječ se resnice to pravice resničnega življenja... In zdaj je padel zastor, in kralj Matjaž se je prikazal nenadoma. A ni junak v svoji telesni moči in s svojim nabrušenim mečem. Kralj Matjaž ni človek, ki ga je rod H a slabotna mati v tisočerih mukah. Kajti človek razpade in se vrne za vedno v prah, iz katerega je bil vstal. A kralj Matjaž mora biti večen, ne poznavajoč bežečega časa in smrtnega razpada. Živeti mora v narodu od roda do roda v svoji čilosti, v svoji večni mladosti. In narod se ga bo oklepal s svojo vedro, jasno dušo in bo žive! resnične dni silnega življenja v svojem paradižu. Pregnal bo iz njih nečiste tujce, ki iztezajo svoje umazane roke po paradižu, ki so ga oskrunili s človeško krvjo in s svojim blaznim, smrdečim sovraštvom. In kralj Matjaž bo z narodom, kralj Matjaž — moč in silna zavest, ki je spala tisočletja mrtvo, spanje; o kateri je sanjal narod Odredba c. kr. primorskega namestništva, izdana dne 22. septembra 1916, štev. Qew. III-695/3 — 16, s katero se izdajajo izvršilna določila k ministrski odredbi, izdani 6. septembra 1916, drž. zak. štev. 290, o najvišjih cenah za sveže češplje, suhe češplje in konserve iz češpelj. Na podlagi § 4 zadevne ministrske odredbe se odrejuje: § 1. Pri razprodaji češpelj na drobno domačega pridelka v Trstu in na Primorskem se ne smejo prekoračiti naslednje najvišje cene: a) Za 1 kg namiznih češpelj 70 v. — Kot namizne češplje v smislu te odredbe se sanatra zelo nepoškodovano, dobro razvito sadje, b) za 1 kg drugačnih češpelj 60 v. § 2. Pri razprodaji trajne robe domačega pridelka, ki se izdeluje iz češpdi. se v Trstu in na Primorskem ne smejo prekoračiti naslednje najvišje cene: 1. za 1 kg dobro posušenih, brez duha po dimu in trajnih češpelj: a) blago na 105 kosov 1'60 K, b) blago na 106/130 kosov 1 56 K. c) blago nad 130 kosov T5G K, d) Izmečki 1'20 K. Ta določila se ne tičejo takozvanih prunel. 2. Za 1 kg češpljeve konserve (povidel) in sicer za dobro osušene napravljene iz svežih češpelj brez koščic 175 K.* § 3. Pod razprodajo na drobno v smislu te odredbe je umeti prodajanje v množini pod 100 kg. Določene najvišje cene se ne smejo prekoračiti tudi pri vseh drugih kupčijah s češpljami ali s konservo iz češpelj. § 4. Vsak prodajalec na drobno je obvezan nabiti v vseh prodajališčih naznanilo, odkod izhaja sadje, ceno (po teži) vseh zalog, češpelj v svežem stanju, posušenih češpelj ali češpljeve konserve. tako da se cena lahko vidi in lahko čita. Tudi je obvezan, predložiti vsak čas činiteljem politične okrajne oblasti kakor tudi policijskim oblastim, ako se to zahteva. dokazilo, odkod je sadje in ceno, po kateri je kupil blago. § 5. Prestopki te odredbe zapadejo kazni po § 11 min. odredbe, izdane 6. septembra 1916, drž. zak. štev. 290. § 6. Ta odredba zadobi veljavo z dnevom razglasitve. C. kr. namestnik: Dr. baron Fries-Skcne 1. r. Tržaško vodno vprašanje. Da se odstrani vsak dvom o kakovosti raznih, vod v mestu Trstu, iti kako se ima žnjimi postopati, podpisana objavlja sledeče: 1. Voda, ki teče iz pip v hišah in iz javnih vodnjakov, se more piti brez pomisleka ter je ni treba poprej prevreti. 2. Tako se tudi mere piti brez pomisleka voda, ki se črpa iz sodov, ki imajo napis »pitna voda«. 3. Voda iz vodnjakov se ne sme piti, ako ni bila poprej prevrela ali klorovana (oso-iičena). Trst, dne 22. septembra 1916. Zdravstvena komisija: predsednik: dr. Celebrlni. Trganje dvekronskih bankovcev. Dunajsko, graško in tudi drugo časopisje je objavilo vest, da se z ozirom na pomanjkanje drobiža morejo trgati dvekronski bankovci in sicer po polovici ali četrtini, da tako potem vsaka taka polovica veiia 1 K in vsaka četrtina 50 vin. Kolikor nam je d-oslej znano, oblastveno ta uredba vsai pri nas v Trstu in sploh na Primorskem ni še potrjena in tudi ne razglašena, dasi-ravno se je stvar začela uvajati tudi že pri nas. Ker pa ni oblastvene odredbe, ki bi urejala zakonito to stvar, so ljudje, ki sprejemajo take polovice in četrtine dvekronskih bankovcev za dober denar, do-čim jih pa drugi zopet nočejo sprejemati, kar povzroča precejšnje sitnosti in zme- in jo je klical; moč in silna zavest, ki reši narod iz naročja prezgodnje smrti, ki ga je že stiskala in mu je zapirala oči... Vedi, Primož — moč in zavest, to je kralj Matjaž, ki je bil obljubljen narodu že v sivih vekih. In zdaj, ko je že padal narod v prepad smrti, je vstal kralj Matjaž — moč in zavest se je ^budila m je zgrabila v zadnjem trenutku narod m ga je dvignila iz prepada. In narod odpira oči in se ozira krog sebe. Zaveda se svojega paradiža, iz katerega so ga bih pregnali in so zaprli vrata za njim. Vidi krasoto; zdaj jo vidi, ko je ni več; zaveda se življenja, ki bi ga bil moral živeti v svojem paradižu. Pred očmi mu stoji še vedno divja groza smrti; a narod se je ne boji več. Roke se mu dvigajo, in mišice se mu napenjajo, in čaka še samo trenutka, ko zapusti tujino in se povrne k svojim razvalinam. S svojimi močnimi rokami si ustvari nov paradiž, ki bo poln krasote in večnosti. Kajti verjemi mi, Primož — smrti ni nikjer več, dokler bo z nami naš kralj Matjaž, ki se je zbudil ravno zdaj iz svojega spanja« Kmet je gledal ves zamaknjen vame. Topi obraz se mu je razjasnil, in upognjeni hrbet mu je postal raven. Roko je iztegnil, kakor da bi hotel poizkušati, če so mišice še zadosti trdne. Cecilija sc je snjavo. Zato prosimo slavno c. kr. name-stništvo, da v tem pogledu nemudoma izda splošno veljavno odredbo, ki bo urejala stvar. Dokler pa te naredbe ni, pač nihče tli prisiljen jemati delov dvekronskih bankovcev za dober denar. Samoobsebi pa je umljivo, da Avstro-ogrska banko, oziroma njena podružnica v Trstu sprejema take dele dvekronskih bankovcev in jih zamenjava za cele bankovce, oziroma za drobiž. Sadje in zelenjava. Za tekoči teden so se določile sledeče cene za prodajo na drobno: Česen K 3'60 do K 4: pesa 72 vin.; zelje 36 vin.; korenje 72 vin.; čebula 80 do 96 vin.: fige 64 vin.; malancane 6 do 12 vin. komad; namizna jabolka K 1'04 do K V12; jabo;ka -f. 88 do 96 vin.; jabolka II. 64 vin.; hruške l. K lr20doK 1*44; hruške II. 88 do 96 vin.; češplie 80 do 88 vin.; krompir 36 vin.: paradižniki 80 do 88 vin.; salata 60 lo 68 vin.; špinača 80 vin.; sladka repa 40 do 48 vin. Hova Avstrija. »Moravtts« nadaljuje svoje zanimive članke. V uvodu zadnjega cikla iz spisa državnega poslanca Viktorja Zenkerja (Nemca): Izvajanja Zenkerjeva vsebujejo — pravi Moraviis — mnogo važnega tudi za tistega, ki se ne identificira popolnoma žnjimi. Največjo vrednost za nas pa imajo v tem, da ne soglaša s tistimi nemškimi politiki, ki propagirajo nemško-madjar-sko-poljsko zvezo. Zenker piše: »Enotna država zahteva enotne politične organizacije, zakonodaje in skupnega zastopstva... Ogrsko bi trebalo postaviti pred izbiro, ali naj pripozna hrvatsko avtonomijo, ali pa naj proglasi svoje razmerje do Hrvatske kot razrešeno ;n naj razpolaganje s temi deželami prepusti skupnim činiteljem.« Dat je piše Zenker: »Ogrska naj v o-kvirju svojega lastnega državnega prava iovoli nemadjarskim narodom nacijonal-no avtonomijo ter naj nje zaščito prepusti kroni, skupni vladi in skupnemu parla-nentu«. Moravus pripominja: Naj že zavzemlje-:no kat ero-kol i stališče napram tem predlogom, ali to eiio mora končno postati jasno v vseh narodnih taborili države, da se narodnostno vprašanje da rešiti le v ikupni monarhiji, ali pa je sploh nerešljivo. Će posianci nemškega Nationalverban-ia in »centralistično« časopisje ne spoznavajo tega iz razvoja južn»slovanskega vprašanja — je to jako žalostno. Povodom zadnjih parlamentaričnih nemškc-češklh spravnih pogajanj mi jc reke lneki odličen češki parlamentarec: Eden glavnih vzrokov, da ne more priti do češko-nemške sprave, je ta, da je tako nemško, kakor češko strankarstvo totalno zavoženo in se vsak dogovor razbija na opoziciji na tej in oni strani — često tudi na direktno fakcijozni, malenkostni .rakcijski politiki.« (Na ta izrek opozarjamo izvestne kroge v Ljubljani. Op. ur. Ed.) To začenjajo izpoznavati v širokih krogih obeh narodov in zato poskušajo, da bi stare strankarske oblike regenerirali. Jaz sam sem bil pred časom priča nekega tozadevnega pogovora med nekim nemškim n nekim češkim industrijalcem. Razgovor se je začel pri potrebi velikopotezne avstrijske gospodarske politike in tudi češko-nemške sprave še pred sklepom avstro-ogrske pogodbe. Tekam diskusije je vprašal češki industrijalec nemškega. 3d katere stranke da kaj pričakuje? Odgovor je bil: Od nobene sedanjih — potrebne so nove formacije!« Takih izkustev bi mogli nabrati vse polno tudi med poljskim, madžarskim in [užnoslovanskim prebivalstvom. vzravnala in se je smehljala. Prijela me :e za roko, in v njenih objokanih, lepih očeh je ostalo nekaj čudnega, iskrenega. Ustnice so se ji tresle, kakor da bi ponavljala besede, ki sem jih govori! jaz. Kmet je še dvomil napol. »Ce je res, kar si govoril?« je dejal. »Čudovite so tvoje besede in padajo v razboljeno iušo. In glej — bolesti ni več v nji. V srcu pa se dviga nekaj silnega, gorke-ga... Nemara je res prišel kralj Matjaž?« Priiel sem ga za žuljavo, močno roko n sem jo stisnil. »Dnevi so šteti, Primož, in danes ali jutri moraš pokazati svojo moč. Zato pa se ne udajaj obupu in bolesti, ki te potlači popolnoma. Kajti gorje tebi, Primož, če boš brez moči, ko te pokliče dan in te popelje do razrušenega doma! Zgrudil se boš, in na svetu ni sile, ki bi te še dvignila. Zato bodi trden v svojem izgnanstvu in varuj in krepčaj to svojo sveto moč! In misli, da je vstal narodu kralj Matjaž, in s kraljem Matjažem bo vzcvetel nov paradiž, ki bo še prepeval z nami naše najlepše pesmi.« Primož se je zasmejal in je tlesknil z rokami. Radost se mu je razlila preko obraza, in oči so se mu zasvetile. Prijel je Cecilijo okrog vrata in jo je stisnil k sebi kot v tistih časih velike ljubezni. »Glej, stara! Ne bo nama treba poginiti kakor zver jad i v šumi,« je govoril. fl. »EDINOST« štev. 267. V Trstu, dne 25. septembra 1916. Junaški Hoji meseca maliilka in junija na jugozapadni fronti. 12 zlatiii lirabrostnih svetinj. (Odobreno po C. in kr. vojnem tiskovnem ?tana.) III. Praporščak v rez. Rada Lungulov, pešpolka št .10, je svoj voi tekom napada na vrh Beimonte 31. majnika 1.1. v najhujšem sovražnem pehotnem in artilerijskem ognju brez izgub dovedel vse do sovražne glavne psotojanke. Sovražna strojna puška je ovirala nadaljno prodiranje s hudim bočnim ognjem. Praporščak Lungulov se ni dolgo obotavljal in je udaril proti strojni puški, vrgel v postojanko ročno granato, ki je ubila poveljnika in več mož, zajel ostanek posadke in strojno puško. Prodirajoč dalie je naskočil više zgoraj se nahajajoč bočni okop, čigar posadka je padla. Da omogoči prodiranje drugih zasledovalnih oddelkov, je krenil, zavivši na levo, proti vrhu Beimonte, na katerem se je nasprotnik trdovratno branil. S silovitim bočnim ognjem je preprečil, da sovražnik ni prišel za hrbet in v bok zasledovalnim oddelkom. Temu inicijativnemu, energičnemu. samostojnemu delovanju gre zasluga, da so bile vzete Tresche in njihovo o-porišče. Praporščak v rez. c. in kr. lovskega bataljona št. 23, Konrad Siifts, je dobil v boju 3. junija 1910 povelje, da naj krije desno zapadno krilo neke lovske čete, in je spremljal to predirajočo četo. Ko je prodiral preko jugovzhodnega pobočja gorskega roba rBeimonte«, je opazil, da je bila na obvladujočem robu. koti 1206, več sto metrov široka vrzel v fronti, ki sta jo maloštevilno moštvo in ena strojna puška le s težavo vzdrževali proti sovražni premoči. Razbral je takoj velikansko važnost imenovanega vrha in nevarnost, ki je pretila odtam njegovi lastni skupini. Zato je samostojno posegel v boj, ki je divjal na koti 1206, zavračal s svojo malo četo napade vec sovražnih stotnij tudi še potem, ko mu je popolnoma pošla municija, in je končno ostal v neizpodbitni posesti važnega vrha -Beimonte«. Zajel je 250 mož in eno strojno puško. Crnovojniški desetnik 3. dom. pešpolka, Štefan Krenn. se je odlikoval že pri napadu na marcajski greben 20. majnika t. 1. s posebno pogumnim vodstvom svojega roja in osebno hrabrostjo. Sijajno pa se je izkazal kot poveljnik patrulje 22. majnika. Odposlan v ospredje, da zasleduje sovražnika. je ujel 15 mož, prodiral nezadržljivo dalje in tako zapadno kraja Larici naletel na sovražni oddelek, ki je razdeval 30\5 centimetrski top. Ko je topovsko stražno moštvo ugledalo našo patruljo, se je poizkušalo obupno upirati, da bi dobilo časa za razdejanje topa. Krennova patrulja je na njegovo ix>velie kličoč »hura« planila na sovražnika, ujela enega častnika in 30 mož ter zajela top, ki je vsled tega neustrašenega ravnanja ostal nepoškodovan. Krenu si je s tem junaštvom k hrabrostni svetinji II. razreda, ki jo je imel, pridobil še »zlato«. Rezervni praporščak 73. pešpolka, Ri-hard Moschkov. itz, ki si je priboril že prej »malo srebrno«, je iz lastne inicijative 26. mainika na hribu Monte Mosciach, kota 1561, v najhujšem ognju potegnil ogroženo levo krilo naprej in je naskočil sovražno postojanko, ustrelivši sam v boju tri Ita-liiane" s pištolo. Ko je kmalu nato sovražnik z veliko premočjo ogrožal posest z naskokom vzetega hriba Monte Mosciach, je v najhujšem ognju obrnil dva osvojena topa proti naskakujočim Italijanom in je, sam upravljajoč en tov, s hitrim kartečmm ognjem zavrnil z velikimi sovražnimi izgubami pet protinapadov. Zapisnik, ki se je napravil o tem junaštvu, pravi: Nadporočnik Miezislav Skulski izpoveduje: Ob 7'15 zjutraj prišedši na vrh Monte Mosciach, sem videl, kako je praporščak Moschkovvitz s pištolo na čelu stotnij naskočil sovražne topničarje, ki so branili svoje topove. Trije so padli po njegovih strelih. Zavzel je sovražno postojanko in topove. Ob Vj.9 je sovražnik z močnimi silami izvršil protinapad. Bil sem priča, kako je praporščak Moschko\vitz iz lastne inicijative obrnil najprej eden, pozneje pa še drugi osvojeni top proti sovražniku. — Ostal je neprestano sam pri enein topu in kakor hitro so se približali Italijani, streljal karteče nanje. Tako je bilo zavrnjenih pet silovitih napadov, dokler niso prišla ojačenja. Nadporočnik v rez. Kristijan Auffinger izpoveduje: Kot poveljnik prve stotnije sem videl, kako je praporščak Moschko-witz v najkritičnejšem trenutku v začetku sovražnega napada iz zajetega, v najhujšem ognju proti sovražniku obrnjenega topa izstrelil hitro zaporedoma tri karteče. Italijani so se takoj umeknili. Ko je sovražnik tekom treh ur izvršil še več protinapadov. da bi zopet osvojil Monte Mosciach, se je ponavljalo isto in noben napad ni mogel prodreti zaradi ognja s kartečami Pri obračanju drugega topa, čigar ogenj naj bi zapiral cesto, sem videl, da je padel četovodja Meier četrte stotnije. Re^. poročnik Ernest Lavate pl. Lavan-deine izpoveduje: Bil sem navzoč, ko je praporščak Moschko\vitz obrnil prvi top. Moschkowitz je stal popolnoma nezakrit pred lastno rojno črto. Ko so pričeli na-skakovati Italijani, je neprestano čisto sam upravljal top, v najhujšem sovražnem pehotnem ognju, kateremu je bil izpostavljen iz obeh bokov. Celo potem, koje četovodja 1. stotnije, Eberl, ki mu je pomagal pri ponovnem napadu, padel zadet v glavo, je vztrajal pri topu in tako tri ure preprečal vse laške napade, dokler niste proti eni popoldne prišli dve stotniji v oiačenje. Pred tem topom sem po popolnem očiščenju Italijanov s hriba Monte Mosciach videl okoli 40 mrtvecev. vajo dalj časa v zdravilišču. Toda še drugi namen nas vodi pri ustanavljanju takih zdravilišč za bolne vojščake. Znano nam je, da razširjuje tuberkulozo izklicno le bacil tuberkuloze, ki se v velikin množicah razplodi v pljučih bolnikov in ki ga ti s svojimi izmečki povsodr razpršujejo po zraku. Z zrakom ga vdihavajo drugi ljudje, posebno otroci, ki se tako okužijo s to nevarno boleznijo. Vsak jetičnik, ki ga nastanimo v zdravišču, izgubi svojo nevarnost kot razprševalec bacilov, dokler ne ozdravi ali vsaj dokler se ni navadil, tako postopati s svojimi izmečki, da ti ne škodujejo več bližnjikom. Nam vsem mora torej biti ležeče na tem, da se za vračajoče se vojake čim preje zgradi zadostno število zdravilišč. Ko mine enkrat vojska, nas bo navdajalo s posebnim zadoščenjem, da bomo v Avstriji, ki je doslej glede boja proti tuberkulozi zaostajala za drugimi državami, imeli primerno Število zdravilišč za tuberkulozne, kajti sedaj za vojake zgrajena zdravilišča bodo potem kot javna zdravilišča služila vsemu prebivalstvu. S tem se bo zmanjšalo število smrtnih slučajev za tuberkulozo in se bo podaljšala povprečna življenjska doba v Avstriji. Vse to lahko dosežemo, če sedaj pohitimo z delom in če moralično in finance rje In o podpiramo od naše vlade zasnovane naprave proti jetiki, ki jih ima izvesti »Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi«. Dr. Crusius. Tuberkuloza In usjna. Tuberkulozni vojaki. Naš umrli prestolonaslednik je pri otvoritvi dunajske higijeniške razstave izustil pomenljive besede, da je človek najdragocenejši kapital države. Resnico tega izreka občutimo prav posebno sedaj v voi-ski, ko smo izgubili toliko tega kapitala. Koliko liudi je uničilo orožje, koliko ljudi so ugrabile bolezni! Stara izkušnja ki bo obveljala tudi v tej vojski, pravi, da pogine v vojni mnogo več ljudi vsled bolezni, kakoT vsled ran. In prav tako resnično je, da bo po končani vojski mnogo več ljudi trpelo na posledicah bolezni, kakor na posledfcah ran. število voinih invalidov nas plaši, še bolj pa nas plaši misel, kako naj jih preskrbimo. Delanezmožni invalidi vendar ne morejo ostati prepuščeni sami sebi! Treba je, da zanje kaj storimo. Saj so tudi del diagocenega kapitala države. Tu je torej treba ravnati tako, kakor z drugim kapitalom, kadar postaja pičel. Štediti je treba i.i rešiti, kar se rešiti da. Tudi pri najmanjših stvareh je treba varčevati. Ce uporabimo to pravilo pri človeku, je torej treba, da ne štedimo le s polnovrednim, temveč tudi z manjvrednim človeškim kapitalom, manjvrednim vsled bolezni in ran. Podvizati se moramo, da ga ohranimo in zopet napravimo za polnovrednega člana človeške družbe. Pri ranjencih to vsakdo uvideva in v resnici dela država in privatna blagotvornost že od pričetka vojske sem na to, da postanejo invalidi te vrste v ortopediških bolnišnicah in invalidnih šolah zopet delazmožni in polnovredni ljudje. Drugače pa je pri invalidih vsled bolezni. V večini so sicer, vendar se pri njih ne spozna na prvi pogled, da je vojska vzrok njihove invalidnosti. Tudi tu je treba državi še mnego storiti, pa tudi človeška družba mora pomagati. Med boleznimi zopet W tuberkuloza, ki provzroča v vojski največjo škodo. Že v mirnih časih velja načelo, da je tuberkuloza kuga, ki zahteva več žrtev, kakor jih je kdaj zahtevala kakavot-ska. Od davnih časov sem pa je znano, da se tuberkuloza po navadi pojavlja med 18. in 35. letom in da nje razvoj pospešujejo napori in pomanjkanja. Teh pa je v vojski več kakor preveč. K temu še pride, da se v ljudski vojski, pri moštve-nih pozivih, h katerim nas je prisilila premoč sovražnika, ni moglo tako strogo izbirati vojakov in da so torej mnogi odšli na bojno polje, ki so imeli kal bodezni že v sebi in pri katerih je potem tuberkuloza izbruhnila v vojski. Za te moramo skrbeti, ko se vrnejo! Zanje moramo zgraditi zdravilišča. Kajti tuberkuloza je ozdravljiva, če omogočimo bolnikom, da bi- » Obljubljen je nama paradiž in s paradižem lepo življenje.« Cecilija ga je pogledala s svojimi lepimi, smehljajočimi očmi. Pobožala ga je po neobritem obrazu in je odgovorila: »Razbili so nam naš dom in naše grobove in so razmetali svete kosti naših očetov hi mater po širni zemlji. A življenja in moči nam niso mogli vzeti. Kajti kralj Matjaž se je prebudil sredi svojega naroda.« »Prav praviš, Cecilja,« je menil Primož. »Glej, pobrali bomo svete koščice in jih zakopali na onem gričku, kjer je stala cerkvica in odkoder se je videlo preko vsega paradiža. Tam bodo spali naši očetje in matere — v ir.iru in blaženstvu dehtečega paradiža, ki bo dihal k njim svoje brezkončne sanje ... O, Cecilija! Bodi močna in prenesi z nasmehom te kratke ure bolesti v mrzli tujini! Bodi močr.a, kakor sem močan jaz...« »In naša hišica bo stala spet tam pod gričem,s je govorila Cecilija, »in vrt bo zelenel krog nje kakor v tistih časih, ko si prišel ti z Matajurja. Ali se spominjaš, Primož? Vso noč si sedel na vrtu, in krog tebe je prepevalo s sladkim glasom. Bil je paradiž, ki se je ziba! v svojih skrivnih, nočnih pesmih ...« Primož ni odgovoril ničesar. Se tesneje je stisnil ženo k sebi in jo je gledal s svojo veliko ljubeznijo. Oči so mu postale To in ono. Grška grobnica v jaklnu. V Jakmu (An-cona), ki prihaja v sedanjem času z našimi letalci v precej — neprijetne stike in mora plačevati za verolomstvo Italije, so našli pri delu na polju nagrobni spomenik iz grško-rimskih časov. Tu je mala grška svetiljka, dva zlata uhana v obliki rože, dva zlata priveska v obliki verižice s trakovi v podobi cvetja na robih, en zlat prstan dve palčići iz bele kosti, e»na vaza okrogli zrcali iz bele kovine, en srebrn prstan, dve palači iz bele kosti, ostanki toaletne škrir.jice iz bele kosti, ena vaza z dišavo, in — razun tega — še nekoliko malih vaz. Na denarju, ki so ga našli tam, se izpoznava, da je iz početka drugega stoletja po Kristu. To je bil gotovo grb kake mlade deklice plemkmje. Tridesetttsoč kron v kleti pod drvi. Bivši sodni svetnik in sedaj odvetnik v Zadru, VekosJav Salvi, je prijavil redarstvu, da mu je ukradena železna škatlja s 30.000 K v denarju in papirjih, ki jih je bil radi varnosti hranil v kleti pod drvi. Redarstvo je takoj prijelo neko Ivano Pokrajac, ki je bila postrežnica pri Sal-viju in ki je, razun gospodarja, edina zahajala v klet. In res se je prestrašila, priznala tatvino in povedala, da je škatljo izročila svoji sestri Mariji Bessan, ki jo je odnesla v Banj. Redarstvo je nemudoma odšlo z motornim čolnom v Bamj in je res našlo škatljo v hiši staršev Ivane Pokrajac, skrito za neko skrinjo. Skatlja je bila sicer s silo odprta, toda denar je bil ves v njej. Obe sestri ste zaprti. Najmlajši admiral na svetu. Petrograj-ski dopisnik tista »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča, da se novoimenovani ruski admiral Crnomorske flote, Kolsjock, nahaja še le v 42. letu svoje dobe. Potemtakem bi bi! to najmlajši admiral na svetu Umrljivost na Dunaju. Med civilnim prebivalstvom na Dunaju je bila umrljivost v letošnjem avgustu manjša nego v lanskem. Letos je umrlo v štirih tednih aivgusta na 1000 prebivalcev 11'6, lani 12*1. Število nalezljivih bolezni je bilo najnižje. Od vojnih kužnih bolezni sta bila le po en slučaj koz in en slučaj pegastega legarja. Tako posnemljemo iz uradnega lista glavnega in rezidenčnega mesta Dunaja: Vojna služba časnikarskega Izdajatelja Izdajatelj lista »Der Fržmkische Landbo-te« je priobčil v zadnji izdaji naslednjo izjavo: »Z današnjo številko zaključujemo četrtletno naročnino našega lista in prenehamo z nadaljnim izhajanjem. Domovina kliče! Vojna nas sili, da zamenimo pero z mečem. Ta udarec nam provzroča tudi hudo gmotno škodo, ker moramo zapustiti rodbino in obrt ter osebno slediti pozivu pod orožje ravno tako radi, kakor so milijoni naših bratov in sodrugov to storili že pred nami. Toda mi smatramo poziv pod orožje za oprostitev izpod težkega jarma, ker danes biti izdajatelj časopisa ni lahka vojna služba. Vedno si na-dlegovan od vseh strani in vklenjen v železju. Obstoj večinoma tnalih in srednjih časopisov ni nikako življenje več, ampak le životarjenje in sijajna muka Po-eg tega pa mora še izdajatelj globoko posegati v žep, ako hoče obstajati. Tako odlagamo danes to živce uničujoče delo našega poklica ter se lotimo vojnega rokodelstva. Jekleni moraš!« Avtomobili belgijske princezinje Lujize. V časopisih že mnogokrat imenovana belgijska princezinja Lujiza je kupila pri tovarni Puch dva luksorijozna avtomobila za 60.000 K in ju po svojem tajniku zastavila za 19.000 kron. Leta 1915. je vojaški erar rekviriral ta dva avtomobila, ju cenil na 11.000 kron in deponiral denar pri sodišču, ker je bil nastal med Puchovo ovamo in med zastavijalcein prepir, čigava sta avtomobila. Prinoezlnja Lujiza je namreč od tovarne pač kupila avtomobila, plačala jih pa ni in ko je njen tajnik avtomobila zastavil, je zastavljavcu izročil pismeno izjavo, da tovarna Puch nima nobene pravice do avtomobilov. Tudi je bilo iz avtomobilov odstranjeno zaznameno-vanje, da sta voza še last tovarne Puch, ker nista plačana. Sodna obravnava še ni mogla dognati, ker tajnik princezinje Lujize ni prišel pričat. Španska kot zavetišče, Španska je bila vedno zavetišče za politike, ki so morali pobegniti iz južne Amerike. Ko je prezident Castro izgubil oblast v Venezueli, ko je moral prezident Diaz zapustiti Mehiko. sta pobegnila na Špansko, kjer je pred kratkim umrl v pregnanstvu tudi bivši mehikanski prezident Huerta. Tudi sedanja vojna je prignala mnogo beguncev raznih narodnosti na Špansko. VeČi-noma žive v Madridu, dočim se je zatekel v Barcelono bivši, jako znani marokanski sultan Muley Haiid. Španska vlada plačuje bivšemu sultanu primemo podporo, ki jo porablja v kavarnah, varićterjih in pri bikoborbah. Muiey Hafid je v Barceloni jako priljubljen, manj priljubljen pa je znani ameriški rokoborec Johnson, menda ker preveč rad rabi svoje v boksanju iako izvežbane pesti. Med begunci v Madridu je največ Nemcev, ki so pribegli tja iz Maroka, Algira in Portugalske. vlažne, in roke so se mu tresle. In gledala sta se, in v njunih očeh je bilo spet življenje. Tisto življenje, ki se prerodi v silni bolesti in ki je polno moči in zavesti, ne boječe se težkih naporov in strmega pota, ki vodi daleč tja doli v deželo gor-kega hrepenenja. Tam doli na polju so pričeli vpiti ljudje in so mahali z rokami. Primož je izpušni ženo in se je ozrl na polje. »Ali jih slišiš, kako lajajo?« se je zasmejal. »Se danes ne razumem njihove lajajoče govorice... Kličejo nas, ker že predolgo počivamo. O. dokler sem imel denar, niso lajali name. A zdaj nimam ničesar več. Zato pa moramo potrpeti. Saj nam dajo prazno sobico in šop slame, da spimo na nji. Pa košček kruha nam dajo, ker jim delamo od zore do mraka... I, nu — potrpimo! Saj so dnevi že šteti, in paradiž nam vstane spet, i — nu ...« Segel ma je v roko in je nadaljeval: »Čudovite besede si govoril in si nas rešil trpljenja in obupa. Življenje v tujini nam ne bo več težko. Prenesli bomo bolesti in se jim bomo samo še smejali. Kajti spominjali se bomo kralja Matjaža, ki je med nami... Povej, kdo si, da o-hranim v srcu tvoje ime.« »Cemu ti bo prazno ime?« sem odgovori! in sem mu stisnil desnico. »Človek sem, ki so ga ogoljufali krivi preroki za sveti paradiž. Vrgli so me iz njega, da bi poginil v svoji bolesti. A videl sem, kako je vstal kralj Matjaž, in silne moči so se mi zbudile v duši. In hodim po brezkončni tujini _ od vzhoda do zatona hodim in oznanjam prihod kralja Matjaža. In v duši ni več bolesti, ampak samo radost, ki je ne bo nikoli konca... Ohrani v sebi moč, Primož, in ne udaj se niti za trenutek bolesti in obupu!« Ljudje tam doli na njivi so kričali vedno glasneje. Še enkrat sta mi stisnila Primož in Cecilija roko in sta me pogledala s svojimi smejočimi očmi. Potem pa sta šla navzdol. Tam ob meji sta se ustavila in sta ml mignila še enkrat z rokami. In zatonfla sta med visokim žitom, ki se je zibalo tam doli in je po&umevalo. Cilka se je dvignila m Je stopila za njima po bregu. Ozrla se je name in je postala za trenutek. Usta je odprla napol, kakor da bi hotela izpregovoriti skrivno besedo. A hipoma je povesila svoje žalostne oči in je stisnila ustnice. Stopila je naprej m se je podrsala po strmem bregu. A tam ob meji se je ustavila spe in je pogledala name. Povesila je glavo, kakor da bi premišljevala v svoji neodločnosti. 2e je napravila dva koraka nazaj; toda nenadoma se Je okrenila in je šla naprej po travi. In izginila je hipoma za visokim žitom ,.. (Konec.) ZDRAVNIK Med, Dr. Karal Perničič stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 111. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In otroSke bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Itovl diM zo sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Harco ConfortI, Trst U. Campanlle 21 DAUPVL Za naše junaške branitelje daruje ga. Peritz časopise; g. Jakob Stoka: 20 ustnikov, 4 pipe, 70 bukvic svalčičnega papirja, 20 notesov, 200 vojnopošt. pisem, 3 cig. dozi, 4 tob. dozi, 1 duc. svinčnikov, 1 duc. zrcaJc, 10 en v. pis. papirja, 1000 vojnopošt. dopisnic, 1 duc. užig. priprav, 4 užig. vrvice, 10 škatelj stročnic. Srčna tlvala> __ Našega g. Stoka priporočamo našemu vojaštvu, ker on se vedno rado-voljno odzove ter podpira se svojimi prispevki.__________—— ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ui?cl delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ^ H ALI ©ClUISi □□ □□ ce raiuaajo po 4 sto t. beasdo. j (— Mastno tiskan® besedo se ra*u- » najo enkrat tsS. — Najmanjša j i—ir-i • pristojbina taaia 40 stotiak. :|LJL-I 46Iet8H £0!PGđ> me^mm biloom °na °de- želi pri indus.tr j i in železnic pod Ljubljano, žel. ia i vstopa 10 pribod. m. v vojaško službo, znanje radi ženitve z priprosto in vljudno gospodićno ali vdovo okrog 25—36 1 t st ro. trgovko, ki b. hotela svojo trgovino premestiti v njegovo, katero še v zmanjšanem prometu vodi njegova meti. Ponudbe s ^liko ! 1 | Trst Via Stadion 10 - Trst š 1 Odprt od zvečer naprej; S --5 g ceno: l.orste R Z. 11. vrste Kl. ■ DneuniK „Edinor y Trstu 1© izdal in založil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA-«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergie-vič Turgjeniev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB*. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtia. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena SO vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2. 9. »UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. 6. 7. 10