Listek. Spoštuj očeta in mater. Hrvatska narodna legenda; zapisal Ant. Kosi v nZabavni knjižnici za slovensko mladino". Bil je vro6 in soparen dan. Kristus in sveti Peter sta potovala iz kraja v kraj, od sela do sela, da bi se prepri6ala, kako krSčanski jjudje žive. Pot dovede naSa popotnika na vehko ravan. Polje se vrsti za poljem, travniki za travnikom, nikjer pa ni sledu o kaki hisi ali bajtici. Vsled velike vro6ine in težke hoje za6ne božja popotnika mo6no žejati. Toda blizu ni vode, ne studenca. Kar dospeta do njive, na kateri je bilo pet oseb pri delu, štirje mladeni6i, pa en star6ek; kopali so. Zelo se 6udita Kristus in sveti Peter, vide6, kako mladeni6i vsak trenutek priganjajo sklju6enega starčka, naj pridno dela. »Hvaljen bodi Bog! Bog z Vami!» pozdravita popotnika. «Hvala vama za pozdrav!* odvrnejo mladeni6i, med tem pa že spet jeden dregne z lopatnim držajem star6ka v rebra, čeS: «Ne oziraj se okrog, le brzo se giblji.» «Jeli kopljete?* popraSa sveti Peter. «Da, kopljemo*, odgovori najstarejsi mladeni6, «toda naS o6e no6e; pravi, da }e že star, a j6 in pije pa lahko, za to ni prestar!» To izgovorivši, seže mladeni6 v bližnji grm po vr6 z vodo ter se krepko iz njega napije. Vr6 ponudi nato svetemu Petru. Peter pa ne pije, marve6 pomoli posodo Jezusu. A Gospod se brani pija6e, 6eS: »Pojdiva, Peter, le dalje.» Petru se zelo 6udno zdi, da se Kristus ponujene vode ni niti dotaknil, zakaj vedel je dobro, da je Gospoda strašno žejalo. Ko korakata zopet dalje po razpokani zemlji, povpraSa Peter božjega mojstra: «Gospod, dovoli, da te vpraSam, zakaj nisi hotel vzeti vode, ko vendar dobro vem, da si mo6no žejen?» «Pil nisem zato, ker me niso videli», odgovori kratko Zveli6ar. Sveti Peter se temu odgovoru Se bolj 6udi, saj je vendar vedel, da so Kristusa videli vsi kopa6i, a upal si ni, da bi pozvedoval dalje o tej stvari. Popotnika se pomikata vsa trudna, Se bolj pa žejna, dalje in dalje. Prideta do druge njive, na kateri najdeta dva mladeniča, ki tudi kopljeta, a poleg njiju stoji starec, ki ju pri delu nadzoruje. Po kratkem pozdravu pristopi sv. Peter k mladeničema ter ju nagovori: «Kaj ne, da vama je vro6e pri delu?» «Vro6e, vro6e», odgovori jeden mladeni6ev, «a kaj si ho6eva, o6e se nama je po- staral, pa ne more ve6 delati. Dokler sva bila midva Se slaba, je obdeloval o6e to njivo, hranil naju je in redil, toda sedaj je najina dolžnost tudi po božjem zakonu, da z onemoglim star6kom lepo ravnava ter mu osladiva ve6er njegovega življenja.» Medtem ko je mladeni6 to govoril, je segel starček v grm po vr6 vode, se napil, potem pa ponudil pija6o popotnikoma, rekož: <Evo vama, napijta se, saj vem, da sta žejna » Peter prime vr6, ga ponudi Jezusu, ki radostno prime posodo ter se sladko napije. ZahvalivSi se za prijaznost in postrežbo, potujeta Zveli6ar in sveti Peter dalje. Med potjo vpraSa Peter Kristusa po vzroku, zakaj je tukaj tako rad pil. Kristus odgovori: «Ker so me tukaj videli.* Svetemu Petru je bil tudi ta odgovor Gospodov zagonetka, koje si ni mogel reSiti. Kristus pa nadaljuje: <Na prvi njivi sem našel nehvaležne, brezsr6ne sinove, ki ne poznajo svojega zemeljskega o6eta; iz tega sledi, da ne poznajo tudi nebeSkega Očeta. Iz njihovih rok nisem hotel vzeti pija6e, ker vem, da so take roke proklete od mojega nebeškega 06eta. Na drugi njivi pa sem naSel hvaležne, usmiljene sinove, ki poznajo svojega zemeljskega očeta, pa zato tudi nebeSkega O6eta. Iz njihovih rok sem rad vzel vr6, ker vem, da je te roke že moj nebeSki O6e blagoslovil. A kako se glasi 6etrta zapoved mojega 06eta? Prvi ne izpolnjuiejo te zapovedi, ne vidijo me na zemlji, radi tega me tudi v nebesih ne bodo videli. Drugi se ravnajo po njej in videli me bodo v nebesih, kjer jih 6aka zasluženo pla6ilo.» Sveti Peter pade pred Kristusa na kolena ter se globoko prikloni svojemu Gospodu. Smešničar. A.: »Prijatelj, ali veš, zakaj je prišel preteklo nedeljo oni nemški Jahn v Narodni dom h koncertu?« — B.: »Najbrže zato, da bi »pobiral« kronice za nemškutarske Št. Lenart6ane.« — A.: »Ne, ne; zato, da bi videl, kako se bo >ven pobiral«.