mm a lH lQ lH aa ja J2 J2 Glasilo Čebelarskega društva za Slovenijo Številka 4 Vsebina: Čebelarenje na med......49 Preprost način matične vzgoje ... 52 Nekaj o vzreji matic za lastno potrebo 56 A. Ž. panj, ali ne?.......57 Opazovalne postaje (tabela) .... 61 Vesti iz podružnic.......61 Drobiž ...........63 Uredniška listnica. G. A. B. iz T. Roje bi bilo treba prodajati po teži, to bi bilo najbolj pravično. 1 kg po 50—70 Din bi bila primerna cena. Seveda v mislih imam prvce z mlado matico iz prejšnjega leta. Cena plemeniakit-kranjiču se bo sukala pa okrog 200—300 Din, kakršen pač je — večji ali manjši, bolj ali manj izdelan, bolj ali manj živahen itd. Ozirati se je treba tudi na medeno zalogo (težo), na starost matice in na čas, ko se kupuje ali prodaja. — Gg. so-trudniki, katerih spisi še niso bili objavljeni, naj oproste, pride vse na vrsto. — G. M. P. ;z R. „Odprto pismo gospodu uredniku" v 2. letošnji številki je spisal g. A. Žnideršič. Listnica tajništva. Diplome so gotove. Dobe se v tajništvu to sporoče, obenem naj pa priložijo poštnino (Marijanišče, soba 54). Oni gg., ki želijo, da se v znamkah. — Satnice ima blagovni oddelek jim diplome pošljejo po pošti, prosimo, da nam vedno v zalogi in se lahko zamenijo za vosek. Listnica uprave. G. Štefan O., Solkan pri Gorici. Denar V. Dobova. Zadeva glede pošiljanja lista, upa-prejeli. — Novi člani lahko dobijo še vse le- ino, da je končno urejena, tošnje številke ker je nalog zadosten. — G. Naprodaj imam 30—40 kranjičev z mladimi maticami, Se dobro založenih z medom. Cena po dogovoru. Ivan Soklič, Pod Sv. Trojico št. 21. Pošta Dob-Krtina pri Domžalah. Naprodaj imam 8 skord novih Dadant-AIbertijevih praznih panjev po nizki ceni. IVAN BOLE, Zalog, postaja. I Važne gospodarske knjige. Pnabtirni cadian Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi in 92 rmnillilll auujur. slikami v besedilu. Priredil MARTIN HUMEK, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120'—. Tudi ta knjiga prekaša vsa pričakovanja; mnogostransko in pregledno razdeljena tvarina je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotisku, vezava in vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. SinOPIKhfl bflhnnir» VELIKA IZDAJA z mnogimi slikami v besedilu in več barvanimi UIUULIlOnU nUllUlIliU« tabelami. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila S. M Felicita Kalinšek. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno, Din 220'—. Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami iti 33 tabel na umetniškem papirju v barvotisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih je izvršil ravnatelj Dragotin Humek, reproducirala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in poznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore tako obširne in bogato opremljene kuhinjske knjige. Vsled bogate vsebine in velikega števila umetniških prilog v barvotisku je imelo založništvo za obe knjigi ogromne nabavne stroške in je prodajna cena obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka in vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere, more zdržati založništvo te dve ceni najdalje do konca avgusta t. 1., nakar se obe knjigi podražita vsaj za polovica sedanje cene. CaJj. n niKnnriinictnil Navod o ravnanju s sadjem, sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Za datlju V yU9JIUUIIlJalHU. gospodinje in dekleta priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik, s 13 barvanimi prilogami in 42 s^kami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30 —, SildllO VillO 9li SSdjCVCC prired" Humek, višji sadjarski nadzornik. Ta knjiga spopolnjuje prvo in velja RnSCbPII lil m a IfV I i CSI Navodila, kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik III GjnuV III IIIDI BllliU. Cena za to novo knjigo, ki podaja nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejši sadni vrsti ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12'—. Nailk n PphpiaiKtUII A- Janša- Novi naUs priredil F. Rojina z dodatkom ALBERTIJEV-ŽNIDERŠIČEV PANJ in RDIln II bCUClDI ulVU. kako v njem čebelarimo, priredil M. Humek višji sadjarski nadzornik Cena za knjigo, ki temeljito seznani čebelarje, kako postopati s kranjiči in kako čebelariti v novem modernem panju, znaša Din 24—. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Urejuje M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Tobačna ulica 21. Letnik XXVI. V Ljubljani, dne 30. aprila 1923. Štev. 4. čebelarjenje na med. Dr. Širne Matejčič — Trst. (Konec.) II. Način čebelarjenja. Bertrand pravi: »Vsak panj mora imeti v začetku glavne paše najmanj 50.000 čebel; močne družine jih imajo '70—80 tisoč. Dobijo se celo panji s 100 tisoč in več čebelami, toda redkost je, da bi se doseglo to število že v začetku glavne paše.« — V prvi vrsti je torej treba gledati, da imamo ob glavni paši čim močnejše panje. Zato je treba posvetiti vso pazljivost ranemu razvoju zalege in prav zato iso zamislili različne načine, kako prisiliti matico, do obilnega zaleganja. Priporočali so špekulativ-no pitanje na jesen ¡in spomladi, zapiranje panjev v rani pomladi z istočasnim napajanjem v panju, odgajanje mladih -matic, omejevanje prostora v plodi-šču zaradi večje toplote, ojačenje slabih panjev s čebelami iz močnih itd. Toda z vsemi temi pripomočki se ni dosegel zapeljem uspeh. Ob začetku glavne paše, '¡ki se začenja povsod pri nas že okoli 10. maja, se opaža, da panji še niso dovolj močni. Popolnoma se razvijejo šele junija meseca, ko paša ponehava in se pripenja poletna suša. V tej dobi je v p loviščih polno zalege, ki živi samo na ra čun medene zaloge nabrane ob času glav- ne paše in iz katere se izležejo čebele prepozno. Mi potrebujemo pa močne panje .spomladi ob času glavne paše, ne pa poleti, da lenarijo in trošijo med zastonj. Kdor hoče racijonelno čebelariti na med, mu ne bodo nič koristili vsi nasveti, ki jih tita v raznih čebelarskih knjigah, ako ne izpolni sledečih glavnih pogojev: 1. Uporabljati mora samo velike panje s širokimi satniki, ki so posebno ugodni za nagel razvoj zalege spomladi. 2. Vzrejati mora mlade matice, ter odstranjevati vse preko dve leti stare. 3. Doseči mora, da so panji na vrhuncu svojega razvoja že v začetku glavne paše. Lahko je iizipolniti prvo in drugo zahtevo, toda tretje ne dosežemo drugače, nego z združevanjem. Znano je namreč, da ena močna družina mnogo več zmore, nego dve slabi. Dočim nam slab panj nanese m. pr. samo 10 kg medu (dva torej 20 kg), more nanesti ena sama močna družina v istih razmerah 40 kg. Uspeh racijonelnega čebelarstva moremo torej iskati edino le v združevanju dveh panjev v enega. Na ta način sicer zmanjšamo v začetku glavne paše število pa— njev za polovico. Toda s tako pojačeni-mi silami dosežemo mnogo večr- nego s posameznimi panji. Pri tem moramo pa ravnati tako, da dobimo na jesen zopet normalno število panjev sposobnih za prezimovanje. To dosežemo na dva načina in sicer ali 'Z ojačevanje m ali pa z združevanjem. a) O j a č e v a n j e. Čebelarski strokovnjak V. Asprea je prvi začel na ta način čebelariti 1.1920. in pravi, da mu je poizkus uspel nad vsako pričakovanje. On čebelari v Da-dant-Blatt-panju s polovičnimi satniki v medišču. Čebelnjak ima urejen po ameriškem načinu, tako da stoje posamezni panjii na planem vsak zase. V svrho tega novega načina čebelarjenja na med postavlja panje tako, da stojita po dva in dva blizu skupaj, kakor kaže sledeči razpored. V vsakem paru panjev je eden določen za medovnjak, drugi je namenjen pa za ojačevalca. Ko nastopi glavna UD □□ □□ □□ paša, se nastavi medišče medovnjaku, a panj, ki je določen za ojačevanje, se prestavi na drugo stran medovnjaka. Izlet-ne čebele iz tega prestavljenega panja, vračajoče se s paše, ne najdejo več svojega panja na starem mestu in se vsujejo vse v medovnjak, misleč, da je to njihov panj, pomaknjen nekoliko na stran. Na ta način pride v medovnjak ves med, ki bi bil sicer porazdeljen na oba panja. Samo ob sebi je umevno, da morata biti oba panja popolnoma enaka in iste barve. Čez osem dni si prestavljeni panj zopet opomore in iz njega začno izletati mlade čebele na pašo. Sedaj je čas, da medovnjak z njim zopet ojačimo na isti način. Prestavimo ga namreč nazaj na svoje prvotno mesto. Ako traja paša še dalje, je mogoče da ga prestavimo malo kasneje še tretjič. Panju, ki služi za pojačevanje medovnjaku je treba takoj ko ga prvič prestavimo, odvzeti staro matico, da si vzgoji mlado. Takrat je jako lahko najti matico, ker je panj zaradi premeščenja izgubil vso izletno žival. Ta panj ne bo rojil, ker je izgubil mnogo čebel. Pa tudi medovnjak navadno ne roji, ako pridno točimo med. Ugovarjati bi utegnil kedo načinu vzreje matic, češ da na ta način čebele vzrede matice iz starejših ličink in da bi dobili talko slabe matice. Opozoriti moramo, da je . ta bojazen brez podlage, ker so čebele jako oprezne v odbiri svoje matice, zlasti maja meseca, ko je nagon za rojenje popolnoma razvit. Kdor bi pa tudi v tem oziru hotel biti popolnoma gotov, naj tretji dan potem, ko je staro matico odstranil, panj odpre in poreže vse pokrite matičnike. Tako ostanejo za odgoj matice samo tisti, ki so še odprti. Ličinke v njih bodo dovolj dolgo hranjene s kraljevsko hrano. Panj, z mlado matico, ki je služil za ojačevanje medovnjaka, si kmalu opomore in se do jeseni dovolj okrepi. Y prihodnjem letu zamenja svojo vlogo, ker je določen za medovnjak, letošnji medovnjak pa za ojačevanje. S tem je tudi na jako enostaven in praktičen način rešen v naprednem čebelarstvu tak > važen problem o vzreji mladih matic. Pa še drug problem — namreč omejevanje-zalege ob glavni paši — je s tem povoljno rešen. Ako upoštevamo, da en srednje: močan pajnj potroši za zalego na dait okoli 40 dkg medu, se takoj pokaže prednost tega načina čebelarjenja, zlasti ako računamo z dejstvom, ki smo ga omenili že prej, cla namreč en močan panj vež zmore nego 2 slabiča. Ta način čebelarjenja je posebno» prikladen za kmečke čebelarje in za vse tiste, ki ne utegnejo ali nimajo dovolj trdne volje, da bi se 'kaj več bavili s čebelami, pa tudi za tiste, ki imajo panje s polovičnimi satniki v medišču. b) Združevanje. Najprej treba pripomniti, da morajo biti panji istotako razvrščeni paroma na planem, kakor pri prvem načinu, ter da morajo imeti medišče eAaiko plodišču. Najboljši bi bil panj ameriškega sestava, s posebnim dnom, tako da se plodišče in medišče lahko zamenjata. Mogoče je tako plodišče enega panja postaviti na plodišče drugega in dobiti na ta način združen velik panj, kakoršen je potreben za ta način čebelarjenja. Takoj ob početku glavne paše po-iščimo v obeh sosednih panjih matici, ter preložimo vsako ;s satom, na katerem jo najdemo in še z enim satom zalege in enim z medom in precej čebelami v dva majhna panja, ki ju prenesemo na drugo mesto (narejena roja. Op. ured.). Vse stare čebele se vrnejo v svoje prvotne panje, mlade pa ostanejo pri svojih maticah. Potem pa združimo oba brez-matična prvotna panja v enega samega, ki ga pomaknemo v sredino prostora, kjer sta prej stala. Satnike z zalego de-nemo v plodišče, vse ostale pa v medišče. Matične rešetke ni treba, ker panj še nima matice. Vložimo jo šele kasneje pred drugim točenjem (glej nižje!), ko je glavna paša že^pri kraju; tedaj čebel ne bo več ovirala pri donašanju medu. Ta okolnost, da imajo čebele ob času glavne paše prost prehod iz plodišča v medišče, tako da se niti ne zavedajo, kje se eno konča in prične drugo, deluje j ako po voljno na njihovo marljivost in na to, da skoro ves nabrani med prenašajo v medišče, ker slede pnirodnemu nagonu, r-žujmo, do gotovega časa celo zabranimo. To se doseže tem laže, čim prej smo začeli z matično vzgojo. Že istočasno z začetkom priprav za matično vzgojo, kar je v normalnih letih mogoče v drugi polovici aprila, dajmo vsem prvovrstnim plemenjakom dovolj trotovega satovja v plodišče, a vsaj en satnik z začetki, da se nudi prilika izdelovati trotovino. Nasprotno pa vsem manjvrednim družinam odvzemimo vse trotovo satovje; izre-žimo vsak košček trotovine ter izpolnimo nastale luknje s čebelnim saitovjem. Razun tega jim še dajmo ob strani plo-dišča ali zadaj satnik z začetkom, kjer bodo pridno zidale trotovino, katero jim pa vsakih 5—6 dni izrežimo ter trotove zalege ne pustimo do razvoja. Tako oviranje trotove zalege se nam na vsak način posreči tako dolgo, dokler niso mlade matice izvaljene, in to je dovolj. Od zdaj lahko pustimo čebelam veselje s trotovino, ker troti, za katere se jajčka polagajo po izvalitvi matic, se izležejo šele tedaj, ko so matice že-oplemenjene. Z oviranjem trotove zalege pri manjvrednih družinah smo dosegli dva cilja. Prvič smo pospeševali plemenenje matic s plemenskimi troti, drugič pa smo zadrževali nagon k rojenju pri družinah, od katerih ne želimo naraščaja. Kdor je tako »srečen« ali »nesrečen«, da nima v bližini takega čebelarja, ki se za izboljšanje čebelnega plemena ne zmeni, ki bi mu njegovi troti vse najboljše nade skazali, je po do sedaj opisanem načinu dosegel večinoma svoj namen. Troti izleta vajo v odprtem te- renu, t. j. v prostih ravninah, okoli 3 km daleč; a tudi matični izleti segajo do par kilometrov. Po tem takem hi seveda po našem stremljenju bilo plemensko pra-šenje zagotovljeno le, ako v okrožju 5 km ni drugega čebelarja. Sicer pa so v hribovitih in gozdnih krajih ti izleti precej manj obsežni. Ko so se mlade matice v imenovanih valilčkih oplemenile, ter že nastavljajo zalego, nam preostaja še zadnje opravilo, namreč matice uporabiti. Ako smo djali valdlčke v medišča onim družinam, katerim hočemo matice izmenjati, je to malenkostno delo. V plodisču staro oziroma neporabno matico odstranimo in odpremo majhen prehod (do 2 cm), ka- terega čez dva dni izdatno povečamo, in čebele se same združijo. Ako bi se matica sama ne pomaknila v plodišče, jo preložimo čez en teden s čebelami in sa-tovjem vred in družina se nadalje oskrbuje, kakor čas in razmere zahtevajo. Ako pa moramo matico pridjati v tuj panj, je potrebna večja previdnost; zlasti v času najživahnejše delavnosti, t. j. od sredi pomladi do jeseni so čebele tozadevno posebno svojeglavne. Raznih načinov za pridevanje matic tukaj nebom opisoval, ker jim jako malo zaupam, ampak storim po svoje: Čez dva dni po odstranitvi stare matice pridenem mlado, zaprto v hišico, in jo izpustim čez tri dni. Nekaj o vzreji matic za lastno potrebo. Jak. Kovači č. — Pragersko. O vzgoji ali bolje rečeno o vzreji matic se je že mnogo pisalo. Slišali smo dobre in upoštevanja vredne, pa tudi pretirane in neizvedljive nasvete. Eni priporočajo švicarski, drugi amerikanski in tretji zopet kak drug način matične vzreje. Jaz pa pravim, da eno in isto ni za vsakega. Ker pri nas gotovo nikdo ne misli na trgovino z mladimi maticami, ampak samo na lokalno ali zgolj le na osebno potrebo, bi priporočal sledeče postopanje pri vzreji matic. Za vsakih pet panjev naj shranjuje čebelar po eno rezervno matico. V to svrho si naj naredi eno ali več škatljic iz dovolj debelih desek. Ena škatljica (panjiček) naj bi bila določena za tri matice, vsaka na 2—3 satnikih. Kdor nima enotne mere si mora izgotoviti seveda najmanj dve škat-Ijici različne mere. Vhodi ali žrela v škat-ljico se naj narede na sredi skončnice in spredaj ob straneh. Predali se predele s tankimi premakljivimi deskami, ki naj imajo na sredi za pol dlani veliko, zamreženo odprtino, ki se lahko zapre s poleg pritrjeno zaklopnico; ako pa hočem čebele po odvzetju ene ali dveh matic združiti, odprem prej omenjeno zamreženo odprti-on, da se mi duh ali vonj čebel izenači. Satniki stoje v nir^li legi v škatljicah. Kako široke morajo biti škatljice, si bo-vsak sam lahko izračunal, ako vzame za satnike po 35 mm, dve deski pa po 10 mm in za lažje premikanje morda še par milimetrov več. Dostopna naj bodo od zgoraj in od zadaj, od zadaj vsaj za nemoteno opazovanje in morebitno krmljenje. Satniki se pa morajp dati lahko snemati od zgoraj. Kdor ima okvirje z ušesi, naj da narediti zadaj premakljiv remeljc, kar olajša mnogokatero čebelarsko opravilo. Taki okvirji se tudi laže ločijo ker ne potrebujejo podpornih drogičev, in ako imajo kakor običajno tudi razstojišča, se da ž njimi lahko čisto poljubno razširiti ali zožiti predal. Panjič pa, ki je opremljen z drogiči, mora dobiti dvodelne ločilne deske. Kako si jih čebelar napravi, prepustim njegovi iznajdljivosti, kajti ako le malo premišljuje, najde več načinov. Sedaj nekaj besed o pridobivanju mladih matic. Ako mi vzroji panj, ki ima v mnogih ozirih dobre lastnosti, ga določim za razmnoževanje. Par dni, predno bi od-letel drujec. recimo 8. dan po prvem roju, pregledam in razdelim njegovo plodišče. Zrelih matičnikov najdem v njem gotovo več ko troje in bržkone na različnih satni-kih. Tri take vzamem, pustim na vsakem najlepši plod. druge pa uničim, ter jih vtaknem s čebelami vred po enegai v opisane predale. Poleg vsakega še prideta dva z zrelo zalego in čebelami. A zdaj bi bil ple-menjak, če ima le devet satnikov, čisto prazen, kar pa ni moj namen. Tudi temu panju prepustim en satnik z zrelim matič-nikom, ter dam v predal (valilnico) kak satnik s pokrito zalego iz drugega panja za nadomestilo. Ako plemenjak nima na štirih satnikih matičnikov, se le ti lahko precepijo, kar bo lahko izvršil vsak večletni čebelar. Na posameznih satnikih v valilnici se nahaja zrela oziroma pokrita zalega, mlade čebele, po en matičnik, med in obnoži-na. Gladu torej ne trpe, vendar priporočajo, da se take družinice nekaj dni malce napajajo. Po mojem mnenju pa je boljše nič napajati nego preveč, kajti pokrita zalega ne potrebuje vode, čebele pa tudi niso bogve kakšne „pijanke", povrhu pa voda poleg zalege hladi plodišče, kar čebelam ne more biti koristno. Torej z vodo ne bodimo preveč radodarni, ker bi z njo lahko več škodovali nego koristili. Opazil je morda tudi že vsak starejši čebelar, da čebele čiste vode, ki jo jim postavimo pod „nos", nič kaj ne marajo, ampak da rajši srkajo v naše začudenje in morda nevoljo iz oddaljenejših mlakuž. To čebe-lino početje nas mora napotiti k zaključku, da potrebuje čebela ne toliko vlage, ampak nekih gotovih snovi (morda mineralnih soli), ki se nahajajo raztopljene v vodah, v tej manj. v oni morda v večji mno- žini. Zaradi tega so znabiti čebele glede vode tako izbirčne. Valilnico postavimo na kak poseben prostor v ali poleg čebelnjaka. V par dneh se izvale mlade matice in se, ako je vreme ugodno, tudi kmalu spraše. Ker se valilnica opravlja od zgoraj, se da cel razvoj na lahek način nadzirati. Kako in ke-daj se porabijo oplojene matice, o tem go-orimo drugikrat. Vrnimo se po tej stranpoti iznova k plemenjaku! Le-temu je ostal en sam satnik z matičnikom, zalego in nekaj čebelami. Opremiti ga moramo z novimi celimi sainicaini ali pa vsaj z zadostnimi začetki. Nikakor pa ne priporočam, dati mu izdelano satje, to naj si izdela sam. Toda revež-je, iskati mu moram pomočnic. Med panji se gotovo nahaja še eden, ki je močan in se pripravlja k rojenju. Le-ta dva zameniin s prostorom in ustreženo bo prejšnjemu razdejancu, ki dobi na ta način vse izletne čebele zamenjenega panja. Lahko bo izdelal novo satovje in nabiral še med, ker ne bo našel ne matice, ne odprte zalege, toda drugega dela „črez glavo". Šele čez par tednov bo imel mlado oplojeno matico. Zamenjanec pa si bo že sam opomogel. Ker ima obilo odprte zalege, bi kazalo, ga več dni na primeren način napajati. Razume se, da so vsa zgoraj nasve-tovana opravila izvršiti le ob ugodni paši in lepem vremenu. Valilnice je dobra odeti in sploh skrbeti, da ne uhaja nikjer razven pri žrelu toplota iz plodišča. Zastran starosti matic sem mnenja,, da ne kaže, jih vsako leto iznova pomla-jati, kajti matica razvije navadno šele \r drugem letu višek svoje moči in svojih lastnosti in le od takih, ki so na višku,, bi bilo koristno, dobiti nov zarod. A. ž. panj, ali ne? Spisal H. P e t e r n e i. Izkušeni čebelarji ne govore !Mdi p šenj v raznih panjih, drugič, ker se vsak raznih panjih, in sicer iz dveh vzrokov: boji vznevoljiti prijatelje tega ali onega Prvič, ker skoraj vsakemu manjka izku- panja. Ker pa je gospod Kovačič načel io vprašanje, ni več modro molčati, nasprotno je dolžnost vseh starejših čebelarjev, med katere se šteje tudi pisec teh vrstic, ločiti resnico od neosnovanega domnevanja. Priznam, da ni lahko odgovarjati na članke gosp. Kovačiča, ker je v njih preveč trditev, na katerih posamezne bi bilo treba odgovarjati s celim člankom. Radi pregleda hočem odgovoriti v prvem delu na hibe, katere je našel g. Ko-vačič na A. 2. panju, v drugem delu na njegove trditve, katere se tičejo sploh vseh panjev. I. Očitki A. Ž. panju. a) V A. Ž. panju je baje preveč kovin. To je resnica, da je v A. 2. panju prvotnega sestava res precej kovine. A komur ne ugajajo kovine v panju, oziroma kdor misli, da so kovine čebelam škodljive, oni naj si napravi A. 2. panje brez kovin. Moji A. 2. panji, ki jih rabim že 8 let, nimajo drugih predmetov iz kovine, nego razsto-jišča in matične rešetke. To ima vsak panj, torej čemu očitki? Namesto kovina-stih nosilcev za matično rešetko se vzameta 2 letvici 6X6 mm v premeru, namesto palčic, na katerih slonijo satniki, se napravi zgoraj in spodaj tak okvir, kakor se rabi v A. 2. panju za matično rešetko, in se naj nabijejo lesene palčice, lepo zaokrožene kakor so kovinaste, in mirna Bosna! Da bi tanka, v satnice vdelana žica prevajala toploto, je pač iz trte izvito, saj je ta žičica obdana od voska; sicer rabijo žico tudi Američani in sploh je vpeljana pri vseh večjih satnikih >v panjih, ki se prevažajo, ker da satom posebno trdnost. Da so čebele gosp. Kovačiču -satnice prejedle, je bila vzrok slaba paša, saj ob slabi paši čebele prejedo tudi neži-čene satnice, da dobijo vosek za rabo drugod. Ta očitek je popolnoma neosnovan, ker mojih 25 A. 2. panjev brez vsake kovine opravljam 8 let ravno tako lahko kot izvirne s kovinastimi drogovi. b) V A. Ž. panju se baje ne da omejevati zaleganjei Kolikor besed, toliko neresnic. Kdor si je ogledal enkrat Kuncev panj, tisti ne more trditi, da bi se ne dala omejiti zalega v A. 2. panju. Priredi naj si panj tako kot je Kuncev, pa je! A še tega ni treba! Vsak A. 2. panj se brez izpremembe lahko rabi tako, da se zaleganje v njem omejuje. Uporabljajo naj se v to svrho slepi sati: 6 tednov pred koncem paše se zamenja del satnikov v plodišču s slepimi, polni se iztočijo, zaledeni se denejo v inedišče. Satniki, ki postanejo vsled rabe slepih satnikov prosti, so prijetna rezerva pri točenju medu, se vporabijo za narejene roje ali za vzgojo matic. Po sklepu paše se lahko ti satniki zamenjajo zopet s slepimi, ker zaleganje itak neha v brezpašni dobi. Ako ni tako omejevanje zaleganja lahko in prijetno, potem ne vein več kaj je prijetno in lahko. Torej je tudi ta očitek A. 2. panju popolnoma neosnovan. c) Medišče v A. Ž. panju je baje preveliko. Ako se godi prevešanje od spodaj navzgor, se resnično lahko pripeti, da čebelar preveša prezgodaj in da preveč prostora čebelni družini. Ako se preveša pravočasno, je ravno povečanje prostora ^zrok, da panj ne misli na rojenje in izkoristi pašo. Pri večjem obratu je čebe-laiju naravnost nemogoče stiskati in razširjati pri vsaki vremenski izpremembi prostor čebelnih družin, zato se počaka do druge polovice majnika in se takrat pošteno razširi prostor. Velik del čebelarjev prezimuje čebele v A. 2. panjih v medišču (zgoraj\ tako da imajo do pre-vešanja prost dostop v celi panj. Kadar čebele že same-gosto zasedajo plodišče. se loči isto od medišča s prevešanjem od zgoraj navzdol, kar je bolj naravno in pa varno, ker se ni treba bati, da bi čebelar zamudil pravi čas prevešanja. Da bi bilo medišče A. 2. preveliko ne odgovarja resnici. Panju, ki je namenjen za sklad-nico, kakor A. 2. panj, mora biti medišče tako veliko, da zdostuje tudi boljšim letinam. Nanešen nektar se mora zgostiti v med, to pa ne gre kar čez noč, to-raj mOfa biti toliko več prostora, da ni treba točiti nezrelega medu. da se napravi čebelam prostor, da imajo kam odkladati novonanešeni nektar. Z ozirom na to, da je A. Ž. panju prostor za medišče že vnaprej odločen, in ni mogoče medišč po potrebi nakladati, je ta prostor ravno prav odmerjen. d) Satniki v A. Ž. panju so baje previsoki. Pribiti je treba dejstvo, da imajo največ izkušenj s širokimi satniki Amerikan-ci. V Ameriki je bilo v rabi več satnikov, a nazadnje so se čebelarji zedinili na Lang-strothov satnik, kateri je od znotraj merjen 432 mm širok in 216 mm visok. Nižje in veliko višje satnike so spoznali ondotni izkušeni čebelarji za manj vredne, sicer so na podlagi izkušenj izjavili, da bi bil Langstrothov satnik še popolnejši, ako bi bil par cm višji in par cm krajši. Ravno satnik v A. Ž. panju pa je nekoliko višji in nekoliko krajši nego Langstrothov, torej je bliže popolnosti negoi široki satnik Ame-rikancev. Da bi bil za skromnejšo pašo boljši manjši satnik ni resnica, ker potrebuje ravno čebelar v skromnejši paši veliko čebel, da izkoristi kratko pašno dobo, kakor sledi iz kasnejših izvajanj tega spisa. A še druga okolnost govori zato, da naj bo satnik tako visok ali vsaj približno tako visok kakor je satnik v A. Ž. panju. Imel sem svoj čas široke satnike raznih višin, a zapazil sem skozi več let velik nedostatek pri nižjih satnikih. Ako se omeji plodišče na eno vrsto satnikov in so ti nizki (n. pr. le 20 cm notranje višine), puščajo čebele spodnjo polovico satnikov v rredišču prazno z namenom, da bi prišla matica tja zalegat, le ob najboljši paši napolnijo začasno spoduji del takih satnikov deloma z nektarjem, deloma z obnožino. Tako kažejo čebele same, da mora biK satnik plodišča višji nego -20 cin notranje višine. Ta izvajanja niso izmišljena, ampak dejstva, katera sem ugotovil na podlagi vsaj 81etne izkušnje z velikim številom panjev. Zato jako dvomim, da bi bilo umestno, posnemati tiste Nemce, ki sedaj preiskušajo nizki satnik. e) Delo v A. Ž. panju je baje mučno. To hibo je priznal že gospod Žriideršič sam, in je radi lažjega opravljanja izumil A. 2. panj z žlebičjem. Praksa in mirno delo dovoli že dokaj lahko in za čebele ne prenevarno opravljanje A. Ž. panja z drogovi. Komur pa ni po volji A. Z. panj z drogovi, naj si da napraviti tak panj z žlebičjem; imel bo laže in čebelam manj nevarno opravljanje in panj brez kovinastih delov. II. Splošna vprašanja. a) Panj za skromnejšo pašo. Panj za skromnejšo pašo naj ne bo prevelik, a rečem: panj, ne satnik. Za plodišče je popolnoma zadosti 8 A. Ž. satnikov, ker se v takem plodišču lahko izležejo čebele za največjo družino. (Cdej članek g. dr. Ma-tejčiča I. del! Op. ur.) Čebelar mora vedeti, kdaj bo paša. Do paše mora biti družina na višku. Da bo donos medu čim obilnejši, treba. 6 tednov pred koncem paša omejiti zaleganje; kako se to godi v A. 2. panju, sem povedal zgoraj. Z omejevanjem zalege dosežemo, da se ne porablja preveč za zalego, in je čim več čebel prostih za pašo. Ako omejimo zaleganje na 3—4 satnike A. 2. panja, se še vedno dosti čebel izleže za brezpašno dobo. Kdor ni skušal v krajih z manj trajno pašo omejevati zaleganja, še ne ve, kaj je umno čebelarstvo. b) Panj za srednje-dobro pašo. Kjer je pa|a trajnejša, tam je primernejši panj z nekoliko večjim plodiščem n. pr. 9 satnikov v A. Ž. panju. S panji, ki imajo po 10—11 satnikov žal nimam izkušnje, ker mi zadostuje A. 2. panj z 9 satniki v plodišču. Kjer je pričakovati v jeseni paše, tam ni omejevanje zalege na mestu, ker odloča pri jesenski paši število čebel. Zelo dober za srednjo pašo je tudi dunajčan, a postavljen v paviljon z mrzlo stavbo, kakor to priporoča velezaslužni potovalni učitelj g. Jurančič. Kuncev panj je tudi dober za skromnejšo in srednjo pašo, a vendar je opravljanje preveč umetno, in se ne doseže več nego v dunajčanu oziroma v A. 2. panju. Opomniti pa treba, da se dosežejo z dunajčanom le takrat uspehi, ako ni čebelno pleme preveč rojivo, kar mi je dokazala izkušnja. Medtem, ko niso go- renjske rojivke v kraju mojega prvotnega bivanja hotele v medišče dunajčana, in celo prej izrojile nego so zasedle popolnoma plodišče, se tu na Štajerskem divim donosom v dunajčanih, a le onih, katerih so v mrzli stavbi, v paviljonih. c) Prezimovanje na medu. Gosp. Ko-vačič priporoča nizke satnike radi tega, da bi se dal odvzeti ves gozdni med, ter navaja kot svarilen izgled poročilo iz Mežiške doline, da so vsled gozdnega medu poginile čebele v vseh A. 2. panjih, a le v tretjini kranjičev. Po mojem prepričanju ravno to poročilo priporoča A. 2. panje. Kako?! Naj povem i jaz to zgodbo. L. 1921 je zardi poletne suše pojenjala vsa paša. Iz A. 2 panjev so čebelarji iztočili ves med iz medišč in ostalo je čisto malo medu v plodiščih. Kranjičem ni bilo mogoče odjemati poleti medu, zato so ga imeli zadaj in nad zalego. Meseca septembra je namesto ajde, katero je suša pred cvetjem pobrala, začel mediti gozd. Ta kasni gozdni med je bil pa zelo smolnat, tako da se je strdil v satovju, preden so bile posamezne celice polne. Tu se je pokazalo, kaj zamo-rejo čebele v A. 2. panju. V 14 dneh so bila plodišča1 do zalege nabita gozdnega medu, in tudi v mediščih ga je bilo precej. Kranjiči so tudi pridno izletavali, a tisto pergišče čebel ni naneslo veliko čez potrebo. Prišla je rana zima. A. Ž. panji so prezimovali na medu, ki je bil trd kot cement, kranjiči pa so imeli le nad prostorom zadnje zalege tanko kapo medu. Kjer ni pazil čebelar je bil donos A. Ž. panjev čebelam v pogubo, To tedaj je resnica, katera nam kaže zmožnost čebel v A. 2. panju, nanesti v kratki dobi velikanske množine medu. Ker imajo A. Ž. panji enake satnike v plodišču in medišču, je bilo mogoče tudi v tem slučaju rešiti čebele. Jaz sem pustil v plodišču samo one satnike z gozdnim medom, v katerih je bila še zalega, zraven pa uredil za zimsko gnezdo še polprazne satnike iz medišča. tako da je bilo mogoče čebelam nuditi nekoliko primernejše zimske hrane. Tako je šlo brez občutnih izgub. Kaj bi pa storil v slučaju, da bi imel v medišču nižje satnike, ne vem. Točiti se ni dalo, plodišča pa so bila zadelana, kot s cementom, satniki medišča pa bi ne sodili v plodišče. Sicer pa tudi v A. 2. panju se da poleti vzeti vsa zaloga neprimernega medu, saj je plodišče itak polno zalege, oba stranska satnika pa se lahko naravnost iztočita ali prevesita v medišče v svrho kasnejšega točenja medu. d) Enotna jugoslovanska mera. Amerika nima samo enotne mere, ampak celo enotni panj. Tako bomo i mi morali sprejeti cele panje za svoje. Po mnenju pisca in v tem se pisec strinja z g. Kovačičem, bomo sprejeli več panjev za svoje, in sicer vse, ki se odlikujejo po- lahkem opravljanju in donosu. Kranjič je že naš in sicer v enotni meri 16X30X70 cm, A. 2. panj je tudi že naš in bo ostal in sicer cel, ne samo njegov satnik, tretji panj dunajčan v paviljonu po osnovi g. Jurančiča je tudi že last našega Štajerja. Kunča ne bomo mogli sprejeti, ker je enostavnejši in boljši naš A. 2. panj. Drugih panjev za sedaj še ne kaže imenovati naše, ker nam niso še dosti znani. Ali imajo Hrvati in Srbi kaj takega, kar bi bilo vredno postati skupna last jugoslovanskih čebelarjev, ni piscu znano. Vsekako bo zanimalo vse čebelarje naše ljube domvine, ako se v našem strokovnem listu opišejo in ocenijo še drugi panji, ki se rabijo v naši državi. Op. ured. K zadnjemu odstavku tega spisa bi pripomnil sledeče: Enotna (skupna) jugoslovanka mera je brez dvoma mogoča in potrebna ter se bo dosegla prej ali slej, kar je odvisno od vodilnih oseb pri čebelarskih organizacijah. Ta enotna mera se istotako lahko vpelje v vse panjeve sisteme, ki bodo pa ostali različni že iz tega razloga, ker ves južni del Jugoslavije če-belari po ameriškem načinu, sever pa v čebelnjakih (paviljonih). Vendar bi bilo želeti, da bi se tudi v tem oziru zedinil severni del za enotni panjev sistem, primeren za čebelarjenje v čebelnjaku in južni del za enoten sistem po amer. načinu, Kranjič in slamnati pletar ne spadata več med panje racijonelnega čebelarstva. Torej ne hodita v našem slučaju nič v po-štev. Tudi dunajčan je obsojen in bo brez dvoma v dogledenm času izginil kakor gerstingovec. Glede Kunčevca se strinjam z g. piscem popolnoma. V poštev hodi torej samo A. Ž., ki bo ostal, a se bo na vse strani izpopolnil. Kar se tiče drugih panjevih sistemov, ki so v rabi v južnem delu naše države, ni niti enega, ki bi le od daleč mogel tekmovati z našim A. Ž. Zato tudi še ni bilo slišati, da bi se kak hrvaški panj širil v Slovenijo, nasprotno pa se širi A. Ž. panj proti jugu. Opazovalne postaje. J o s. Ve r b i č. — Ljubljana. Marec 1923 je bil krasen mesec. Padavin je bilo malo in sneg, kjer se je pojavil, je zginil sproti. Polovica dni je bila popolnoma jasnih in zelo toplih. Zemlja se je hitro razgrela in navadne pomladanske cvetlice so kar tekmovale, katera bo prej iz zemlje. Mesnordeči vres je cvete! ves mesec. Iva (mačkovna) je v zadnji tretjini odprla svoje bogate vire nektarja in cvetnega prahu. Čebele so se prve dni meseca povsod otrebile, iznesle iz panjev maloštevilne mrtvice in začele zastavljati obilo zalego. Dve postaji sta že poročali o donosu, ki je bil proti koncu meseca. Mnogi zatrjujejo, da bodo aprila gotovo prevešali. Čebele so bile zdrave. Postaja Zg. Tuhinj je poročala, da je pri dveh sosedih poginilo več panjev, ker so jim žrela za- mašili s slamo. — Iz Veržeja pa se je javilo, da je v ondotni okolici preminulo več čebelnih družin zaradi pomanjkanja hrane. Opazovalcu samemu sta poginila dva prašilčka, ki sta po njegovem mnenju zaradi mraza dobila grižo. Iz Novega mesta nam poroča g. Va-les, da so se mu v opazovalnem panju za-redile ušj. Posamezne delavke jih imajo po štiri in tudi več, matica pa je manj ušiva. Tobakov dim ni prinesel pomoči, naftalin, natresen na papir in dvakrat čez noč potisnjen v panj, je učinkoval škodljivo. Omamil je mnogo mladih, komaj iz-lezlih čebel, da so popadale na tla in poginile. Najboljše sredstvo proti temu mrčesu je snaga. Uš zleže svoje ličinke v drobiž na dnu panja. Tu se hrani in razvija in kot popolna žuželka zleze na če ■ belo. Vesti iz podružnic. Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani opozarja svoje člane, da ne prodajajo voska prekupcem, ker je društvo zaradi pomanjkanja voska v silni zadregi in članom ne more postreči s satnicami. Člani naj prodajajo vosek edino le društvu, ki plača Din 50.— za kilogram, ali ga pa pri društvu zamenjaj.} za satnice proti doplačilu za delo (Din 9.— za kilogram). Čebelarska podružnica za Ljubljano in okolico naznanja članom, ki nameravajo letos uporabljati podružnični voz za prevoz čebel, da se voz nahaja v kr. jetnišnici v justični pa- lači, vhod iz Miklošičeve ceste, da ga upravlja g. ravnatelj Arko in da znaša odškodnina za uporabo 60 K dnevno. — Rok za prijavo števila panjev, ki jih nameravajo člani postaviti v podružnični čebelnjak pod Krimom, se podaljša do 15. maja 1923. — Prijave sprejema gospodar čebelnjaka g. prof. Verbič. — Odbor. Na prodaj .je 10 praznih A. Ž. panjev. Vprašanja na uredništvo. Čebelarska podružnica v Šmarju pri Jelšah zboruje dne 1. julija ob 4. uri poipoldne v Meslrnju pri čebelarju gosp. Iv. Zupancu. Predaval bo potovalni učitelj g. Jurančič. rc co ©\ O 4> U ca E rt N T3 "So S HIUACUJSA oo oo 03 oo oo t- oo CM ■«1 H* ic lO T-H O 03 OD CO CD IN O CM r- CM IJIUSBI co 00 IN f rH lO H O 00 r- f—1 ec t> T-H co c- rl O rH CM 3 «3 IJIUPBf 10(1 o oo co CO r» o> 00 rH m eo CD co co CD ID O -JI 00 q(UDB|qo LO o lO E oo os OS CO rl oo — -JI T-t CM E co Cl rH o> O t- - C uioSaus s 1 1 1 1 1 1 CO 1 1 co CM 1 ID rH 1 ID ID CM H1UA8Z8P T* r- l> t— lO LO Ttl O 71 OS CD -JI ID CO -JI oo [[IU)3['Zt N CM M CM r*- o CJ IM CM r- 00 o> C2 OS co oo « Ji «1 t. N <3 e srednja mesečna CO + + 1£5 + t^ + co + lii + 00 + 1 + 00 •itH + CM (N + D- + o + LD + CO 1-+ -JI -L CD CO + LD 05 + r- 1N + 'S? C a H? 'e O O eo 1 (N 1 M. 1 ■x> 1 co 1 1 (N i l 1 H 1 OD 1 CO 1 CM 1 eo 1 CO 1 o 1 •»e 1 CO 1 -ji 1 a o H M* C .2. -j< CM + oo + 'M iN + o (N + -t iN + + CO 1 t> -j- co + ID CM -)- co CM -t- 1—1 + o CM + Cl + co + "" Ci H + največ pridobil 13 3 •a 1 1 1 1 1 1 co n 1 CM 1 1 1 oo IN 1 1 1 1 1 1 1 ca -05 •53 1 1 1 1 1 ! o 1o 1 O 1 1 1 O OJ 1 1 1 1 1 teži v mesecu ca porabil o ID o o co o m O 1 o 1 I lO CM o LO O 1 lO t-l o O -H 1 ID iN 1 .22 pridobil 1 1 1 1 1 1 o co 1 I 1 1 1 id CM 1 1 1 1 1 1 C > co o CO o lO o CD lO co 1 o lO 1 1 1 O CM —H r o co O CD ID -JI 0 01 o -j« t O r» 1 0) 3 bC N C* tos Š o ID o tO O eo o o 1 1 s 1 O co --i -JI ID o -ji o co ID ID O eo o -JI o LD 1 ID CO 1 C r-I ;s "5 o rti o o rH lf5 co LO m 1 1 o H* 1 o t» O -Ji o rH o CD O Cl O -31 o -JI O CM 1 O Cl I C. > CO C >o 1) m 03 S 1 1 1 1 1 1 o co iN 1 lO r i 1 1 1 o CD CM 1 r 1 1 ! 1 Z o TJ 5 ■ « S o M M N 2 o C S a § 3 ° > (4 u bd o .s >čc • —I > O Ji 03 tH O S >£SJ >N >N >Csj >S3 >N >N N i i i ■ i i < < < <3 < < < < tn o eo «o o co ca a 3 J3 3 S 98 05 oo os w CM — w C _ — 3 C S? 3 o i J — s 5 -g J5 O - s. B S. 5 3 >2 J * > § ts3 x CD liO 3 IS 3 H OS f0 C8 Ji O J «S o bC Ji S] >co o o !> i» 'C o > s •"B >Sj" >N3 >N >S! >N 1 i i ' «j < < C <3 t- £ ^ ra «j a: & 'a A •j? c c S g 3 3 3 m "O "O 3 >Esj cn m - fc S < O o S S o CD ^ 3 Ji 0) Ji 3 « CD eo r» ■—✓ 3 Ji o; C —j tn O •s O-e. 3 Ji '5 J3 k, > (H 0 bo 01 ch O 3 U 's -s . 33 > O GO s co T—I Tj« £ ? O o. o 03 X ¿2 ' <8 1 03 E E S S S O th „ co «ajj 3 2 >CJ o o; tn m 3 O "O 03 bo 3 tn O > - o m iz; tH 03 —j a> IX 3 >N O > os co CJ 3 3 Ji >03 O s a 3 S tH O '•> fe «3 X O Ou 3 S 13 3 03 tH > O J S S h-h cd X CO s s u 3 bC JS o £ > > 3 tH O 2 o C-.o 'E _th «3 O 3 3 3 t« O s a S 3 » "TS 3 > 3 O -3 3 'E Q O oo tH O. 3 > % '37 03 >N tH tn O > Tečaji. 4. maja v Vodicah pri čebelnjaku g. Jereba ob 1. uri popoldne. 10. maja v Dobrnem pri Mengšu pri čebelnjaku g. Ručigaja. Začetek ob 10. uri dopoldne. 10. maja v Trbovljah. Čas in čebelnjak določi podružnica. 11. maja na Dovjem v šolskem čebelnjaku. Začetek ob 10. uri dopoldne. 13. maja v Britofu pri Kranju pri čebelnjaku g. Rozmana. Začetek ob 9. uri dopoldne. 13. maja na Vrhniki. Čas, kraj in čebelnjak določi podružnica. 18. maja na Grmu pri Novem mestu v kmetijski šoli. Začetek ob 9. uri dopoldne.. 20. maja v Vrhnjem pri Radovljici pri čebelnjaku g. Paplerja. Začetek ob 9. uri dopoldne. 20. maja v Zagorju ob Savi v ljudski šo'J. Začetek ob 9. uri dopoldne. 27. maja v Krtini, p. Dob pri Domžalah, v ljudski šoli. Začetek ob pol 10. uri dopoldne. 27. maja na Jezerskem na „Kazini". Začetek ob pol 10. uri dopoldne. Enodnevni čebelarski tečaj se bo vršil dne 3. junija od 9. do 12. m od 2. do 4. ure pri meni na domu. Udeleženci se naj z dopisnico-priglasijo; oddaljeni naj pridejo na predvečer. Iv. JurančK, p. Sv. Andraž v SI. g. čebelarski shodi. 1. Frankolovo, dne 6. maja oib 3. uri popoldne v društvenem dormi, 2. Sv. Ana v Slov. goricah, dne 10. maja ob 8. uri predpoldne v šoli. 3. Sv. Benedikt v Slov. goricah, dne 10. maja ob 3. uri popoldne v šoli in pri čebelnjaku č. g. župnika. 4. Sv. Peter pri Mariboru, dne 13. maja ob 8. uri predpoldne pri čebelnjaku g. Kirarja,. 5. Središče ob Dravi, dne 31. maja ob 3. uri popoldne v posojilnični dvorani in pri čebelnjaku g. Hrnja. 6. Vuzenica, okr. Marenberg, ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku g. Mravljaka. Drobiž. A. Ž. in KUNČEVEC. Ivan Krašovec — Črna pri Prevaljah. Kako se bo čebelarstvo razvijalo, zavi«i največ od tega, kako bo dobičkanosno. Ako se hočemo preklati, v katerem panju bo čebelarstvo najbolj dobičkanosno, se moramo ravnati po nasvetu, oziroma kritiki v članku prve letošnje številke „Slov. Čebelarja": „Nekaj o medu". Tam izvaja pisec: „Mi namreč še do danes ne cenimo dovolj zdravilne in redilne vrednosti tega pridelka. — Vsega tega smo pa krivi največ sami, ker ne delamo zanj reklame itd." Ako pogledamo na prošlo leto, v čebelarskem ozira ni bilo najboljše, samo po nekaterih krajih so imeli dobro letino. Toda to je vplivalo tudi na kraje s slabo letino tako, da tisti čebelarji, ki bi radi napredovali in si nabavil racionelne panje, to iz mnogih ozira v niso mogli. Ako imam par kmetskih panjev in pridelka, ki ga itak ni veliko, ne. morem spraviti v denar, kje naj vzamem denar za,novejše in tud najdražje panje, ko mi čebelarstvo niti za kmetske panje ne da dohodkov, ker moram ves pridelek porabiti doma. In ravno temu bi odpomogla spretna reklama. . V Sloveniji se ne pridela na vsako osebo niti en kilogram medu, čeprav bi morala vsaka porabiti letno najmanj 2 kg. Pri sedanjem konsumu niti deset ust ne porabi pol kilograma tega najboljšega hranila. Ne zadostuje, ako je včasih kak članek v „Slov. Čebelarju", ampak tedensko bi morali biti v vseh listih priporočilni članki, le s tem bi se ljudstvo zainteresiralo in v svojo korist porabljalo med kot hranilo in zdravilo, pri tem pa posredno vplivalo na razvitek čebelarstva. Zato predlagam, da naj sposobni čebelarji, kot n. pr. gg. prof. Beranič, Kovačič in drugi, namesto da bi se borili za A. Ž. in proti njemu, obrnejo pero rajši v ta namen in pišejo reklamne članke uredništvu „Slov. Čebelarja", ki bi jih oddajalo v razne druge liste. Ako pride kakšen članek v „Slov. Čebelarja", čitajo to navadno samo čebelarji,, in s tem ni nikomur pomagano, ker kdor ima med, ta že pozna njegove dobre lastnosti. Zainteresirati moramo tiste kroge, ki ne poznajo medu ?n ne vedo, kako se uporablja. Kadar bo čebelarstvo v resnici dobičkanosno, šele takrat se bo povoljno razvijalo, takrat bomo lahko oebelarili racionelno, pa naj bo A. Ž. ali kunčevec ali amerikanec. Dokler pa ne moremo naših pridelkov nikamor in tudi ne dobro pflodati, pustimo boje in drage panje pri miru! Važne gospodarske knjige priporoča današnji oglas Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Vsakdo želi zboljšiati svoje gospodarstvo m pomnožiti svoje dohodke, kar doseže najhitreje, ako se ravna po nasvetih dobrih strokovnih knjig, ki nudijo preiskušena navodila. Nobena stvar se tako hitro ne izplača kakor dobra strokovna knjiga. Matična rešetka. Blago se silno Jraži. ČlanL se bodo čudili, da velja danes rešetka že 300 Din za kvadratni meter (ta rešetka pa je zelo težka in močna). Pred 4 tedni je plačalo društvo rešetko po 200 Din, včeraj pa že po 300 Din. Nek ljubljanski trgovec je imel pretekli teden še nekaj stare za toge po 175 Din, četudi lažje in šibkejše. Blago, ki gre pri društvu hitro izpod rok, je torej večkrat ceneje v trgovinah, ki itnajo staro zalogo. Na to opozarjamo člane, da se ne bodo pritoževali nad cenami blagovnega oddelka. Člani naj torej skušajo dobiti starejšo in cenejšo zalogo pri trgovcih. Kdo je lastnik roja? Ako čebele rojijo v odsotnosti lastnika ali neopaženo, se večkrat dva soseda-čebelrarja spreta za lastninsko pravico do roja. Da se dožene pravi lastnik roja in izrojenca, naj se vzame od spornega roja peščico čebel, katere z moko potrosimo in zapremo za nekaj časa v prazen panj. Ko so ostale ivsled brezmatičnosti nemirne, jih izpustimo; zletele bodo naravnost na svoj stari dom k izrojencu. Pri spornih čebelnjakih je reba torej opazovati, kam se vrnejo belo • zaprašene čebele, ki s tem pokažejo rojevega pravega lastnika. Kako dolgo je satovje porabno? Dr. Zan-der uči, da naj se satovje v če bel ne m panju vsako drugo ali vsaj vsako tretje leto obnovi; kar je starejega, se prekuha in predela v satnice. Veliki čebelarski mojster, \rneri-kanec dr. C. C. Miller, pa temu nasprotno izjavlja, da v celih 50 letih ni nobenega sata zaradi starosti odstranil. Kako velika razlika \ nazorih velikih mož! Kaj čuda, da ii mi „pritlikavci" vsak svoje trdimo in zagovarjamo! — Glede starosti satov ja bo menda tudi tu: „Srednja pot, zlata pot!" Jurančič. Pravica do roja. Pomenljiva je postavna naredba glede čebelnih rojev, ki so pogostoma vzrok pravdi, ki lahko sne cel čebelnjak. Mislijo namreč, da smem roj koj stresti v svoj pehar, če se je le vsedel na mojo vejo. Postava pa govori o tem: „Ako lastnik čebelnjaka, iz katerega je roj izlete!, dva dni ni roja zasledoval, sme si ga vsak na svoji ali pa na občinski zemlji vzeti za se." Kdaj je torej roj izgubljen, da si ga sme tuja oseba prilastiti? Recimo, da rojijo mloje čebele 4. maja. Roj se mi izgubi ter se vsede na sosedov vrt. Ako vse iskanje opustim, ali ga bo smel 5. maja sosed stresti ter zase pridržati? Ne! 5. maja se še sploh ne ve, bom li roj zasledoval aH ne. Dva dneva sta mi dana za iskanje, dva dneva po rojenju ostane roj moj in naj se vsede kamorkoli, povsod ga imam pravico iskati. Šele 7. maja sine roj vsak na svoji zemlji ali pa na občinskem svetu vzeti zase. Na tuji zemlji ga pa tudi takrat ne sme vzeti, ker ga postava ravno lastniku te zemlje pridržuje. To vse pa samo tedaj, če roja 5. in 6. maja nisem iskal. No, zgodi pa se tudi lahko, da roj ta dva dneva iščem, ali ravno na nasprotni strani. Mesto, da sem iskal na sosedovem vrtu, sem šel, proti jugu na druga zemljišča, kjer roja ni bilo. Kaj pa sedaj? Nasledek tega brezuspešnega iskanja je ta, da se mi lastnina roja za dva dni podaljša, ker se z eno besedo roj le takrat prilastiti sme, kadar sta pretekla dva dneva, v katerih roja nisem iskal. Pri tem se ne gleda na to, je li bilo moje i&kaneje srečno ali ne, samo ta se vpraša, sem li iskal ali ne? Drugi slučaj. Dne 4. maja rojijo moje čebele; dne 5. in 6. maja iščem roj, a brez uspeha. Zvečer 6. maja si mislim: Kaj bom iskal, siaj tako nič ne dobim; 7. maja tedaj ne iščem več. Dne 8. maja se vsede roj na sosedov vrt. Hitim ponj, a sosed pravi: „Roj ni tvoj, odkar so tvoje čebele rojile, je preteklo več dni, in prva dva dneva na mojem vrtu še iskal nisi. Roj je moj in ne pustim ti, da bi ga vzel!" Stvar se je že večkrat v življenju pripetila, in vselej se je pravdalo zavdjo nje'. Kdo bo dobil pravdo, jaz ali sosed? Jaz' Sodnik reče: „Dne 5. in 6. maja si roj iskal. Na sosedov vrt se je vsedel 8. maja. tako, da tisti dan še nista pretekla dva dneva odkai si iskanje opustil. 8. maja je bil roj še tvoj, m sosed si ga takrat še ni smel prisvojiti, zato rej mora pravdo izgubiti!" Menimo, da so razmere sedaj jasne in menda nam čebelarjem ne bo treba zavoljo rojev zapravdati svojih čebelnjakov. — Ako kdo od članov ve boljši razlago, naj jo objavi. Krištof Španiček, tajnik čebelarskega društva, Rog. Slatina. Čebelarjem metliške podružnice. Usoda je hotela, da sem zapustil Belo Krajino; zahvaljujem se tem potom vsem tovarišem čebelarjem za izkazovano prijaznost, predvsem g. K. Barletu kot učitelju in svetovalcu r.a polju čebelarstva. Želim, da bi še nadalje ostali vsi okoliški čebelarji zvesti svoji podružnici. Ker pa se nisem mogel od vseh tovarišev čebelarjev osebno posloviti, kličem jim iz svojega novega kraia prisrčni: „Čebelarski pozdrav!" Ferdo Kobal, bivši preds. Lastnik „Čfibelarsko društvo za Slovenijo". THnrna .T. Blasnika nasl. v Ljubljani. Cenik čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet Cena Din A .-Ž. panj na 10 okvirov najnovejšega sestava: d„,„ °,mple,teii• \1 Pritiklinami (s pripravo za prevažanje 10 Din več) Baloni, za 1 alt 2 litra s podstavkom Din 16 - ozir...... Deska za pritrjevanje satnic.................. Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) Kadilniki I. vrste ........... Isti II. vrste ........................ Kapa, čebelarska, za odpirati................... ... w j» s tkanino ........ brez tkanine ...... Kolesce za vtiranje žice........... Zaklopna kožica za odlaganje obljudenih satnikov . Maticnice (kletke) raznih vrst od 3 do 15 Din...... ...... Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti . . Mreža žična za okenca (pocinkana) a m2 . . . Nastavek s taco za odkrivanje satja............... Nož za izpodrezovanje satja...... Nož za odkrivanje satja.......... Odvijač za vijake..........'.'.'.'' Past za trote..... Pipe.............' / ' / " ' ' ' • ........ Pitalnik za A.-Ž. panj........... Posode za med, pločevinaste a 5 kg z ročajem ' . Iste za med, pločevinaste a 18 kg ........ Posoda za žvepljanje satja (ognjavarna) .....' Posoda za čiščenje medu z dvojnim sitom...... Ravnalec (priprava za uravnavanje satnikov v A.-Ž. panju Razpršilnik za škropljenje čebel z medeno vodo ... Rešetka matična prirezana za A.-Ž. panj. pr. nr Rokavice, čebelarske........ Satniee 39 X 23 cm komad....... ............. Sipalnik lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov . .'......... Sito za čiščenje medu, leseno....... Isto pločevinasto ............ . Solnčni topilnik....................° j..... Spone za rokave L vrste par . . . . !.............. Iste II. vrste par ..... Stiskalnice za umetno satje............'.'.'.'...... Strgulja za snažen je A.-Ž. panjev....... Šabloni jeklena in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic) Scetica za ometanje čebel......... Šilo za vrtanje luknjic......................... Točilo za med, pločevinasto za 3 okvire 27 X 41 cm okoli lopilnik s svetilko in lončkom za lepljenje satnic............. Topilniki za voščine....... Zaboj lesen za roje...........' . ! Vilice za odkrivanje satja....... »Vulkan« samokadilnik (ognjavaren) ................ Zapahi za žrela: a) kovinski enostranski Din 5dvostranski b) leseni (Trinkov sestav) . . ......... Znaki......................... Žica za pritrjevanje satnic, zavitek....... Kovinska garnitura za A.-Ž. panj: a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo)..... b) 2 nosilca za matično rešetko........ c) 2 tečaja za vratica a Din 2-— ...... d) 4 tečaji za bradi a Din 1-—............ e) mreža za okenca po m2........' ' f) zapahi za okenca p. Strgal- a Din 1-— ..... g) 2 zaporici za zaklopnico a Din —-25 .....! h) kvačice iz železne žice, kilogram ....!! i) 1 kljukica za vratica. večja .... j) kos matične rešetke 33 X 25 . . . 250 24 8 30 44 38 46 45 35 20 30 5 50 120 10 15 3 14 95 10 30 75 18 180 10 8 300 40 5 22 20 35 150 5 4 1000 12 18 8 3 1200 60 125 100 38 150 6 2 5 10 9 5 2 4 50 4 20 30 50 50 75 I I prodaja specerijsko in kolo-nijalno blago, umetna gnojila in krmila, sir, sirovo maslo in konden-zirano mleko ter preskrbuje vsakovrstne poljedelske in sadjarske stroje. Velika zaloga pristnih domačih vin po zmernih cenah. rr