Poštnina plačana ▼ gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, D«l. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugojlavi-k) znaša m**ečno 10 Din, za. imo-z*mstvo m**e.čno 15 Dim. Malih oglasov, ki sluiijo v posredovanje in sucijainc namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popiu*t. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije s« ne frankirajo. Štev. 75. Sobota, 19. septembra 1931. Leto VI. Podunavska federacija ? Merodajen za to mora biti le interes prizadetih držav in cele Evrope. Iz Prage poročajo, da se zastopniki držav v Ženevi bavijo z mislijo, da se osnuje podunavska federacija ali carinska unija podunavskih držav. Pogajanja v tej smeri se sicer še ne vrše, vendar pa je stvar v resnih pogovorih. Sedež ne bi smel biti na Dunaju. Iniciativo naj povzame Cehoslovaška, sedež federacije pa naj bi se menjaval. Tako pravi poročilo. Mi smo že zdavnaj zagovarjali podunavsko federacijo držav, ki naj bi obsegala vse države v dunavski kotlini; tudi vsaj Nemčijo in ves Balkan. S tem bi bila dana podlaga za evropsko unijo. Avstrijska justica? Pri okrožnem sodišču v Leobnu je predlagal državni pravdnik v nedeljo popoldan, ko puč še ni bil zatrl, da izda ukaz, da se vtakne dr. Pfrimerja, Rauterja in grofa Lamberga v preiskovalni zapor. Senat okrožnega sodišča v Leobnu je pa predlog državnega pravdnika odklonil. Državni pravdnik se je proti odklonitvi njegovega predloga pritožil na višje deželno sodišče v Gradcu, ki je predlogu ugodilo, toda izdalo zaporno povelje samo za Pfrimerja, ne pa za Rauterja in Lamberga, ker na oklicu nista podpisana, sta torej samo osumljena. Šele drugi dan je izšel odlok, da se zapre tudi ona dva. Zakaj sodniki niso hoteli vpoštevati zakona o »revolucionarjih«? Ali so se bali? ^unt v angleški vojni mornarici radi nameravanega znižanja plač. Glasom poročila angleške admi-ralitete je v atlantski flotilji izbruhnil Punt radi nameravanega znižanja P°sadko flotilje, ki sestoji iz yellkjh bojnih ladij, ki bi morala imet1 velike pomorske vežbe, so internirali v škotskem pristanišču v invergordonu. Ta novica je povzroča v Londonu velikansko senzacijo. Natančnejša poročila še manjkajo. . akor znano, na Angleškem ni vojaške dolžnosti, tamkaj je vojak pla-_an kot vsak drugi delavec. Podražitev tobaka. Uprava drž. monopolov ,e zvišala cene za tobak n cgaretam kakor sledi: moravski obak, ki je doslej veljal 300 Din y?l)a odslej 325 Din, zetski 275 Din doslej 250 Din), tobak za pipe ioo •V (doslej 80 Din). Cigarete so se B°dražile: Mjorava od 300 na 350 Din ^eta od 250 na 300 Din, Sava od 150 2^ 175 Din. Cigarete v zavitkih po kosov stanejo: Morava 7.50 Din 9tnesto dosedanjih 6 Din, Zeta 6 Din rgtm€s^° dosedanjih 5 Din. Sto ciga-i7 kvalitete Sava bo stalo poslej •50 Din (doslej Din 15.—). b K železniški katastrofi pri Torki]?11 ”a Ogrskem se poroča, da stl Pospešeni preiskavi pravih . °r!,cev ^ str niso našli. Peklenski je k’ so Ža porabili atentatorji, dolv- !zde,an v Budimpešti. Policija njjJ'1 omenjenega Martina Leip-"a ie stroj sestavil, ki se je 8Vn,e ^asa. mud*l v Budimpešti pri 8ftin,eni prii.atcliu- Leipnik je dobil j0.. razit iz inozemstva, vsi dru-Le-e f stroja so madžarskega izvora. Pnik je madžarski državljan. Pozdrav organiziranemu delavstvu iz Dravske banovine in gostom udeležencem 2. pokrajinskega kongresa Zedinjenih delavskih strokovnih zvez Jugoslavije. sklepi, ki odgovarjajo potrebam celotnega delavskega strokovnega gibanja v državi. Inicijativa, ki jo je dala Strokovna komisija v Ljubljani glede enotnosti svobodnih delavskih strokovnih organizacij, pa konferenci še prav posebno nalaga dolžnost, da ohrani vso svojo resnost in varuje svoj u-gled pri mednarodno organiziranemu delavstvu strokovne internacionale, To stori takrat, če spoštuje svojo organizacijsko obliko in jo s svojimi smernicami, sklepi in dejanji podkrepi. Smernice smo navedli zgoraj, enotnost je pa baza, ki končno zmaga, ker se vzorni organizacijski disciplini ne more nihče upirati. Konference in kongresi ne diktirajo; izbirajo pa načela, ki družijo zavedno delavstvo. Naša najiskrenejša želja je, da konferenca absolutno upošteva te svoje smernice, kakor jih je spoštovala doslej, da bomo tudi vbodoče zrli s ponosom na lepi razvoj svobodnih delavskih strokovnih organizacij. Ta iskrena želja naša in nedvomno vseh naših čitateljev naj Vam bo, cenjeni sodrugi in sodružice, v pozdrav Vašega kongresa in dobrobit težko preizkušenega, v svobodnih strokovnih organizacijah organiziranega delavstva! Nič sem sam, to je neovrgljiva resnica! V nedeljo, dne 20, t, m., to je jutri, zborujejo v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice delegati v svobodnih strokovnih organizacijah organiziranega delavstva iz Dravske banovine in gosti iz drugih krajev države. Drugi kongres ali oblastna konferenca je to po zedinjenju. Prvi kongres dne 4. in 5. februarja 1928 je veljal zbiranju moči organizaciji. Nič sem sam, mi vsi smo moč! Ta kongres pa ima težjo nalogo. Dvig in o-krepitev organizacij, utrditev medsebojne solidarnosti je važno vprašanje, še važnejša za to konferenco je pa enotnost strokovnega gibanja. In največ bomo prispevali k enotnosti, če smo sami enotni, sami ostanemo enotni s svojo deželno centralo. Neokrnljiva dolžnost discipline nam diktira to smer. To svojo dolžnost in zavest moramo pa pokazati tudi v dejanjih, ker ne moremo in ne smemo biti v besedah za enotnost, v dejanjih pa opustiti staro resnico, geslo vsega organiziranega delavstva, da dajeta predvsem disciplina in enotnost poleg izobrazbe zdravo življenje in moč svobodnim strokovnim organizacijam. Lepi uspehi Strokovne komisije v minuli poslovni dobi in dosledna enotnost nam jamčijo, da bo tudi ta konferenca ohranila svoj trdni značaj, podkrepila svoj ugled, ki ga uživa med organiziranim delavstvom, s Razmotrivanja o Krivec Avstrijska fašista aristokratski oficir knez Starhemberg in dr. Pfri-mer pa tudi drugi so že par let grozili s pohodom na Dunaj. Javnosti in vladi to ni bilo neznano. V zadnjem času pa so avstrijski heimwehrovci imeli ponovno vaje svojih čet v raznih krajih države. Tako na Gor. Štajerskem, v Gor. Avstriji in na Tirolskem. Znano je bilo tudi, da gibanje podpira avstrijska velika industrija, zlasti Alpinska montanska družba. Citali pa smo tudi, da je porenska težka industrija pošiljala večje zneske v podporo avstrijskega fašizma. Avstrijska socialna demokracija je že ob pogajanjih za izpremembo ustave in društvenega zakona energično zahtevala, da vlada heimweh-rovce razoroži. Toda vlada je hotela razorožiti socialno-demokratični republikanski »Schutzbund«, ne pa heimwehrovcev. Socialni demokrati so takrat rekli: S silo nas ne boste razorožili, če pa razorožite heim-wehrovce, razorožimo mi sami, ker bo s tem razorožen najhujši sovražnik republike, v katerem so združeni avstrijski aristokrati, bivši generali m oficirji ter monarhisti. Vlada je razorožitev opustila, ker se ni hotela zameriti »visokim gospodom«, marveč je mirno dopuščala, da so zbirali c enar, se oborožili, imeli orožne vaje lnn°-rga—Irj revo,ucii° Proti republiki, češ drugače si tega ne moremo misliti, saj ima heimwehrovsko g.banje sposobne ljudi, ki bodo prišli na ta ah oni način do oblasti ter pomagali zadaviti socialistično gibanje. Računali so krščanski socialci in vlada s tem, da vstopijo ti »veliki gospodje« v vlado in so se v ta namen minuli mesec pogajali z njimi. V tem trenutku pa je zopet socialna demokracija rekla svoj veto in krščanski socialci ter vlada so se zbali posledic, ki bi jih bila izvajala najmočnej- avstrijskem puiu. je vlada. ša socialno-demokratična stranka v avstrijskem parlamentu in zunaj parlamenta. Ta neprijetni dogodek je spravil nesposobnega dr. Pfrimerja, ki se po pobegu iz Avstrije nahaja v Mariboru, iz ravnotežja, da je hotel izvesti svoj eksperiment prekmalu in zato v dvanajstih urah temeljito pogorel, dasi je bila njegova akcija zasnovana precej široko. Avstrijske fašiste so protežirali najbolj krščanski socialci in pa Ve-lenemci, ker so mislili, da dobe ob volitvah njih pomoč. S pučem pa so fašisti izgubili zaenkrat ugled vsaj pri krščanskih socialcih in vlada je že odredila njih razorožitev. Dogodek je smešen, ker je tako nespretno začet; obenem je pa tudi neprijeten za avstrijsko gospodarstvo. Avstrija išče posojilo. V inozemstvu pa je poizkušani puč vzbudil nezaupanje. Največje simpatije za heimweh-rovce je imel prelat dr. Seipel, ki je kot kancler tudi odklanjal razorožitev teh »patriotov«. Naivni heimwehrovci so bili v stvar prav resno zaljubljeni in so upali, da si osvoje državno oblast. Pred Dunajem so imeli pripravljenih 22 strojnih pušk in moštvo, ki pa ni imelo časa stopiti v akcijo. Nekateri listi trdijo, da so ti upori imeli samo namen, provocirati nemire in omogočiti pristop do oblasti velekapitalistom. To v bistu ne bo resnica. Pač pa so se heimwehrovci hoteli polastiti oblasti in se nasloniti na velekapital. Njih nerodnost in nesposobnost pa jih je zadavila za vedno, čeprav še vedno groze. Volilcev je v Ljubljani 15.980; volišč bo 26. — V Zagrebu je 52.283 volilcev. Mednarodni sestanek mlajSih strokovničar-jev. Potreba internacionalnega sodelovanja mladine. (IGB.) Mednarodna zveza strokovnih organizacij je priredila drugi mednarodni sestanek mlajših stro-kovničarjev od 22. do 29. avgusta v Oksfordu na Angleškem. Udeleženci so prišli iz šestih držav (Belgije, Nemčije, Danske, Anglije, Francije in Švedske), ki so jih poslale njih deželne centrale. Med 31 udeleženci sta bili tudi dve ženi. Sestanek je imel tri naloge: osebni stik zastopnikov mlajše generacije strokovničarjev, proučevanje strokovnega gibanja, v kateri se je sestanek vršil ter končno poglobitev umevanja za mednarodna vprašanja. Ker so skoro vsi udeleženci razumeli angleščino ter bili enake starosti, se je sestanek izvršil kar najbolj prijateljsko, bila so pa tudi na letošnjem programu najnujnejša vprašanja mednarodnega strokovnega gibanja, tako da so se udeleženci z zanimanjem bavili z dotičnimi problemi. O mednarodni strokovni zvezi in nje nalogah je govoril voditelj sestanka s. Stolz (podtajnik mednarodne strokovne zveze). Zgodovinski pregled britskih strokovnih organizacij je podal predsednik strokovne internacionale in glavni tajnik angleške strokovne zveze V. M. Citrine. H. V. Tewsin je obrazložil sedanje stanje angleških strokovnih organizacij ter predočil udeležencem poseben značaj gibanja britskih strokovnih organizacij. O resolucijah skupne komisije strokovne in socialistične internacionale glede boja proti nezaposlenosti kot sredstvu za odpravo gospodarske krize in nezaposlenosti je poročal W. Milne-Bailey kot strokovnjak strokovne zveze za ta vprašanja. Objasnjeval je razne faze gospodarske krize. V drugem predavanju pa je pojasnjeval vzroke, zakaj narašča zanimanje za mednarodna vprašanja. Kljub jako težkemu položaju v Veliki Britaniji so se referenti vabilu odzvali, za kar so jim bili udeleženci hvaležni. K vsem referatom so se razvile živahne debate, ki so se razvile pri generalni debati in referatih o stanju vzgoje mladinskih strokovničarjev ter mladinskem varstvu, ki jih je uvedel s. Stolz v nekako mednarodno konferenco, na kateri je bilo podano za vsako deželo temeljito poročilo. Ob tej priliki so udeleženci obiskali Oksford in njega Kollegje, okolico Oksforda in Straford ob Aronu. Po mali odhodnici pri V. M. Citrinu pri kateri je Citrine pojasnil položaj v Veliki Britaniji in stališče britske strokovne zveze, so si udeleženci o-gledali sedež strokovne zveze, delavske stranke, zveze transportnih delavcev in neizučenih delavcev in jjsta »Daily Heralda«. Referenti in u-deleženci so se potrudili, da so kratko odmerjeni čas kar najbolje izkoristili, da bi služili delavskim interesom. Udeleženec tečaja potrjuje ta utisk v berlinskem »Vorwarts«-u, kjer pravi: »Priznati se mora, da je ta tečaj po svojem namenu in uspehu tako izredno dobro potekel, da je bil za vse udeležence največjega pomena ... Točna priprava tečaja je nedvomno mnogo pripomogla k temu, da je tako ugodno potekel. Način,' kako mednarodna strokovna zveza te tečaje (prvi je bil lani v Bemauu) organizira, je velikega pomena, da se tukaj, kakor je pri takih tečajih navada, ne teoretizira. Zamenjava misli se vrši le na podlagi sedanjih praktičnih mednarodnih strokovnih in gospodarskih vprašanj.« Drugi mednarodni sestanek mlajših strokovničarjev je bil nadaljevanje in izpopolnitev lani v Bernauu v Nemčiji pričetega dela. V Oksfordu razvita agitacija kaže, da se bo tak sestanek najbrže vršil v Belgiji ter bo nadaljeval to delo v enakem duhu. Važno za železničarje! Sporočilo U. S. Ž. J. Vsemu članstvu sporočamo, da se bo mudil v dneh od 25. do 28. septembra v Jugoslaviji tajnik naše transportne internacionale s. Nathans ter bo savez sklical v Ljubljano in Maribor širšo zaupniiko konferenco. V Ljubljani se bo vršila konferenca v dvorani Delavske zbornic« v petek, dne 25. septembra ob pol 8. uri zvečer, nakar že danes opozarjamo vse sodruge iz Ljubljane in okolice. V Mariboru pa se bo vršila konferenca v pondeljek, dne 28. septembra zvečer. Kraj in čas določijo mariborske podružnice ter bomo vsem podružnicam kraj in čas pravočasno sporočili. Apeliramo že danes na vse službe proste zaupnike, funkcionarje podružnic, da se bodo teh konferenc točno in polnoštevilno udeležili. Pogreb žrtev v Kapfenbergu. V Kapfenbergu sta bili dve smrtni žrtvi fašističnih strelov, in sicer Konrad Kainz in Franc Geissler. Pogreb se je vršil v sredo. K pogrebu so prišli so-drugi dunajski župan Seitz, predsednik parlamenta dr. Renner in poslanec dr. Deutsch. Pogrebnega sprevoda se je udeležil v velikem številu socijalnodemokratični republikanski Schutzbund iz vseh okoliških krajev. Žrtvi sta bili v delavskem domu na mrtvaškem odru; sprevod se je ustavil pred mestno hišo, kjer sta se z govori poslovila od pokojnikov župan Seitz in predsednik dr. Renner. Schutzbund se je v vsakem kraju še posebej poslovil od pokojnikov, na kar sta bili trupli prepeljani na Dunaj, kjer sta bili izpostavljeni pred upepelitvijo še v zveznem društvenem domu. Že zopet citirajo »Arbeiter Zei-tung«-o. Jugoslovanski javnosti puč avstrijskih Heimwehrov seveda v ni-kakem oziru ne more biti všeč. Zato se jugoslovanski časopisi obširno pečajo s tem pučem. Značilno je, da tudi v teh poročilih jugoslovanski listi zopet dnevno omenjajo poročila glasila avstrijskih socijaldemokratov na Dunaju, dnevnika »Arbeiter Zei-tung«, za katerim stoje predvsem oni, ki so puč onemogočili. In tako vidimo, da se naši časopisi ob vsakem važnejšem dogodku sklicujejo na mnenje »Arbeiter Zeitung«, ki običajno konvenira tudi naši zunanji politiki. Sijajno obiskan shod mariborskega delavstva. Gospodarske in socijalne zahteve strokjovno organiziranega delavstva. Maribor, dne 17. sept. Nocoj se tako da bi po petih letih dosegla rnzorožitev 25% sedanjega stanja. Za s nčaj, da bi države na ta predlog Postale, bi bila Amerika pripravlje-n svojim dolžnicam nekoliko popu-s 'ti na vojnih dolgovih. Poverjenik, ali si že nabral polni blok članov Cankarjeve družbe ? Ljubljana. Kontrolo nad mesarji uvajajo v Ljubljani. Mestno tržno nadzorstvo objavlja ta razglas: »Po dolgotrajnih posvetovanjih z mesarji, se je sporazumno določila cena govejemu mesu, počenši s pondeljkom 21. t. m. takole: I. prednji del 13 Din, zadnji 15 Din (doslej 14—16 Din); II. prednji del 11 Din, zadnji 13 Din (prej 12—14 Din); III. prednji del 8 Din, zadnji 10 Din. Dnevno ogleda v jutranjih urah mestni uradni veterinar meso. V primerih, v katerih kvaliteta mesa ne odgovarja po razredih določenih ceni, ima veterinar dolžnost mesarju na licu mesta določiti mesu nižjo, kvaliteti odgovarjajočo ceno. Istota-ko more veterinar določiti nižjo ceno mesu v primeru, če kvaliteta mesa odgovarjal predpisani ceni, a se uradno ugotovi, da je mesar kupil živino po tako nizki ceni, da prodajna cena presega zakonito določeni dobiček. — Oni mesarji, ki bi se tem odredbam ne pokoravali, bodo ovadeni sodišču. — Zatiranje oderuštva z živili je gotovo važna zadeva. Toda kakor hitro se pojavi pritisk od oblasti, se prične v dotičnih krogih neke vrste sabotaža ali štrajk. Te dni je trg precej prazen in naval ku-povalcev blaga je tako velik, da se blago lahko prodaja po višjih cenah. Peki so z ozirom na določitev cen pričeli z nekakšno stavko in se branijo peči kruh, češ, da delajo v izgubo. — Ali ni to narobe svet; industrija, obrtniki in kmeti — štrajkajo, delavec pa ne more, čeprav zasluži po 500 do 800 Din na mesec. Naval v ljubljansko bolnico. Do dne 15. t. m. je sprejela letos ljubljanska bolnica 14.000 bolnikov. Lani je bilo v tej dobi sprejetih v bolnico samo 13.550 bolnikov. Sedaj je v bolnici okoli 700 bolnikov. To je mnogo! Ljubljanski tramvaj bo vozil kmalu tudi v Št. Vid nad Ljubljano. Pogajanja so zaključena in če bo ugodno vreme, bo proga do Št. Vida že letos, najkasneje do konca novembra, predana prometu. Maribor. Mestna hranilnica darovala 4 milijone dinarjev za novo šolo v Magdalenskem predmestju. Naš list je že opetovano ‘poročal o potrebi nove šole na desnem bregu Drave. Dosedanji šolski prostori so mnogo premajhni, da bi lahko sprejeli ogromno število učencev v Magdalenskem predmestju, vsled česar so bili vsi razredi naravnost natrpano polni, mnogo otrok pa je moralo preko mosta v šolo. Da je vsled tega zelo trpel tudi ipouk, je razumljivo. Sedaj se bo končno temu perečemu vprašanju odpomog-16, iker je mestna hranilnica mariborska ob priliki 701etnice svojega obstoja dala na razpolago mestni občini 4 milijone dinarjev brezobrestnega posojila za stavbo nove šole ma desnem bregu. Mestna hranilnica bo od te vsote vsako leto odpisala gotovo kvoto za amortizacijo, tako da bo po preteku 15 let prešla novo izgrajena šola popolnoma v last mestne oibčine. S tem je gradnja šole zasigurana. Kakor izvemo, se bo poslopje zgradilo ob Frankopanovi cesti, kjer se odcepi Magdalenska ulica. Želeti bi bilo, da sedaj krajevni šolski svet pojasni javnosti kako namerava porazdeliti šolske objekte, če bo nova šola služila kot deška ali dekliška šola? Kaj pa mesarji? Medtem ko se je pekarnam z novo naredbo ministrstva končno onemogočilo zvišavanje cen kruhu, prodajajo mesariji meso še vedno po tako visokih cenah, ki nikakor ne odgovarjajo cenam klavne živine. Vsled pomanjkanja gmotnih sredstev so kmetje primorani prodajati živino za vsako ceno, kar pride zlasti do izraza v onih vaseh, ki so nekoliko bolj oddaljene od mesta, kjer plačujejo mesarji za kilogram klavne živine reci in piši 1 dinar. Vse to pa ne koristi mnogo konzumentom. Po znanem procesu proti mariborskim mesarjem so se tržne cene mesa v Mariboru sicer nekoliko znižale, kar pa je seveda le malenkost, če pomislimo, da 'bi lahko bile cene mesu za polovico nižje kot so sedaj in bi pri tem mesarji še vedno ogromno zaslužili. V času hude gospodarske krize, ko se delavstvo reducira, znižuje delovni čas in sorazmerno s tem že itak nizke mezde, gotovo ni na mestu, da smejo mesarji poljubno določati cene mesu ter si kopičiti ogromne dobičke. Kmet prodaja živino skoro zastonj in vendar niti sedaj ni omogočeno širšim plastem delovnega ljudstva, da bi postalo meso njihova prebrana. Vsled obilnega dobička, ki ga pobašejo v svoj žep mesarji, si delavec ne more niti ob praznikih privoščiti košček mesa za priboljšek. Čas je, da se tudi V tem oziru napravi red in da se končno že vendar enkrat maksimirajo cene mesu. Novi volilni imeniki. Mestni konskrip-cijski urad je te dni izgotovil nove volilne imenike, ki izkazujejo, da ima Maribor 9224 volilcev. Po izkazu zadnjih volitev, ki so se vršile leta 1927, je sedaj 1200 volilcev Seja mariborskega občinskega sveta. Izredna seja dne 17. septembra 1931 Poročilo župana: Gradila se bo nova carinarnica. Pri zadnji seji smo sklenili, da gradimo na Franzovem stavbnem prostoru novo carinarnico, ob Tomšičevem drevoredu pa stanovanjsko hišo za carino. Finančno ministrstvo je dalo kredit, kar pa še manjka, se bo vzelo 25 letno posojilo pri Hipotekarni banki, in sicer za 12 milijonov. Dela carinske pošte za 5.5 milijonov Din se bodo začela najbrže to jesen. — Letos in prihodnje leto se bo skupno porabilo okrog 28 milijonov Din, s čimer se bo zelo odpomoglo brezposelnosti. Odobri se cenitev stavbnih parcel, najetje posojila pri drž. hipotekarni banki. S tem posojilom ne bo mestna občina nič obremenjena. Dovoli se, da se vknjiži Hipotekarna banka na te stavbe, ker se bodo zidale na ime mestne občine Maribor. Za ostalo se bo porabilo 3.5 milijonov Din. Kupila se bo hiša Kovača ob Einspielerjevi ulici. Kaldrminski fond je znašal doslej letno okrog 1 milijon Din. Nova šola na desnem bregu Drave v Magdalenskem predmestju se bo sedaj zidala s kreditom Mestne hranilnice, ki je dala na razpolago 4 milijone Din. Amortizacijo in obresti bo sama v 15 letih odpisala. Sklene se, da se sestavi odbor strokovnjakov, šolnikov in občinskih svetnikov, ki se bo posvetoval glede prostora in načina izvedbe. Naša prošnja na ministrstvo za povišanje najemnine za drž. realko je toliko rešena, da bo banovina predlagala okrog 200.000 Din. Šolski proračun za 1. 1932 znaša 1,422.000 Din, toda izdatki bodo nekoliko manjši radi stanarin. — Proračun se odobri. Odda se parcela na Joštovem posestvu poštnemu upokojencu Blad-njaku. Istotako se odda parcela g. Šturmu in obenem se mu prizna 60% garancija. Deln. pivovarna želi prodati kompleks ob Majstrovi in Ciril Metodovi ulici. G. Senekovič se izjavlja proti event. nakupu, ker bi s tem uničili samo domačo industrijo. Ta predlog, ozir. ponudba se bo še proučevala in zato se na predlog s- Ošlaka odloži. Mestni avtobuspromet: Celjska sekcija srezkega načelstva zahteva za ceste 99.000 Din. Vsled pogajanj smo se zedinili na 45.000 Din. Za delo volilnih imenikov se odobri 20.000 Din kot nadurnino. Izvolijo se v reklamacijsko komisijo za volitve: Gg. župan, Grčar, Ošlak, Petejan, Favai. Nato je sledila tajna seja. ■več, to pa deloma vsled tega, ker ipo novem zakonu o volilnih imenikih volijo državni uradniki, ki sicer stanujejo izven mesta, v kraju, kjer so zaposleni. Volišč bo 11. Na posamezne okraje so razdeljeni volilci sledeče: I. okraj 1901, II. okraj 1680, III. okraj 1049, IV. okraj 1329 in V. okraj 3265 volilnih upravičencev. Državnih, mestnih in uradnikov javnih ustanov je 2400. Avstrijski pučist dr. Pfrimer je zbežal v Maribor. Po klavernem koncu heim-verovskega puča v Avstriji je vodja pučistov dr. Pfrimer v spremstvu žene in 211etnega sina in še dveh avanturistov takoj zapustil svoje tolpe ter prispel z avtomobilom v Maribor. Za prekoračenje meje si je preskrbel že pred izbruhom puča potni list za Jugoslavijo. Prišedši v Maribor se je javil pri pristojni oblasti ter zaprosil za pravico bivanja v državi kot politični begunec. Prvo noč je operetni pučist prebil v hotelu »Meran«, že naslednji dan pa se je preselil k svojim sorodhikom na Zrinjskega trg št. 3. Banska uprava je začasno dovolila (bivanje pučistom v Mariboru, vendar pa se nahajajo pod policijskim nadzorstvom. Pro-sluii vodja avstrijskih heimverovcev bo bržčas Jugoslavijo kmalu zapustil ter se kot oboževalec Mussolinija naselil v deželi fašizma. Naknadno je prispelo v Maribor še šest drugih pučistov, ki so se nekaj dni po ponesrečenem ipuču skrivali ob državni meji ter nato večinoma brez dokumentov prispeli v Maribor. Kaj naj to pomeni? Iz krogov naših čitateljev nam pišejo: V pondeljek, dne 14. septembra, se je prvič v Mariboru prodajal kruh po ceni, ki jo je določil minister za trgovino. Omenjenega dne je prinesla moja soproga pol kilograma črnega kruha iz neke pekarne v sredini mesta. Pri tem me je opozorila na to, da je v krušni skorji vpečenih več kosov slame. Pri pogledu na ta »slamnat« kruh sem se takoj spomnil na kruh, kakršnega smo dobivali v 1. 1917-18 na karte s to razliko, da je sedaj kruh slamnat samo zunaj, ne pa tudi znotraj. Ali ni bila to morda majhna demonstracija? Meni se vsiljuje ta misel! — Konzument. Ustanovitev delavske glasbene šole v Mariboru. Tukajšnja podružnica »Svobode« se je odločila razširiti svoj delovni program z u-vedbo glasbenega pouka. Kakor tudi je danes glasbena naobrazba privilegij bolje situiranih slojev, hoče »Svoboda« vendar napraviti poizkus in omogočiti, da bi postala glasbena kultura lažje dostopna tudi delavskemu razredu. Lahko smo prepričani, da di delavska glasbena šola marsikaterega delavskega otroka, ki skriva v sebi nadarjenost za glasbo, usposobila povzpeti se v glasbeni umetnosti do pomembnega položaja. Kako dobrodošli bi bili taki ljudje našemu pokretu, nam je treba vprašati samo naše pevske zbore, da o izšolanju do delavskega komponista niti ne govorimo. Naša »Svoboda« je torej tudi tej izobraževalni panogi .posvetila potrebno pozornost. Uspelo ji je pridobiti kvalificirane uične moči (konzervatoriste), ki so pripravljeni v okvirju »Svobode« podlučevati glasbo proti skrajno zmernemu honorarju. Zato opozarjamo vse interesente za glasbeno naobrazbo, bodisi da so otroci ali odrasli, začetniki ali že gojenci, da otvori »Svoboda« s 1. oktobrom svojo glasbeno šolo. Vsakdo, ki hoče izrabiti to priliko, naj se takoj, najkasneje pa do 30. septembra prijavi. Prijave se sprejemajo vsaik torek in četrtek med 19. in 20. uro v društvenem lokalu na Slomškovem trgu št. 6-1. Mesečni prispevek bo znašal 40 do 50 Din, toraj za celih 50 odstot. pod običajnimi šolninami. Za sedaj se bo podučevalo violino, klavir in harmonij, na željo pa se upelje še ipouk za druge instrumente. — Sodrugi in sodružice, zanimajte se za lastno glasbeno naobrazbo, da bo mogočnejše zadonela pesem o delu. Razglas. S il. oktobrom 1931 stopi v veljavo nova razdelitev mesta Maribora v 3 dimnikarske ometalne okoliše. Od navedenega dne naprej bosta v vsakem okolišu smela pometati izključno ona 2 dimnikarska mojstra, katerima se je dodelil dotični okoliš, in sicer: V I. dimnikarskem ometalnem okraju: Martin Ertl in Marija Juričko; v II. dimnikarskem ometalnem okraju: Ljudevit Pucelj in Josip Raček; v III. dimnikarskem ometalnem okraju: Franjo Koražija in Franjo Zatej, Posamezne okraje tvorijo, in sicer: I. dimnikarski ometalni okraj: Severno za-padni del mesta, ki meji na vzhodni strani ob črto: Vrazova ulica, Jugoslovanski trg, ■Grajska ulica, Grajski trg, Vetrinjska ulica, Jurčičeva ulica, Gosposka ulica, državni most in sega na južni strani do Drave. II. dimnikarski ometalni okraj: Severo-vzhodni del mesta, ki meji na zapadni strani ob črto: Vrazova ulica, Jugoslovanski trg, Grajska ulica, Grajski trg, Aleksandrova cesta, Sodna ulica in sega na južni strani do Drave. III. dimnikarski ometalni okraj: Ves ostali del mestnega področja. — Gorenja razdeli-tev je obvezna za dimnikarske mojstre, kakor tudi za hišne posestnike. Vinska trgatev. Športni klub »Svobode* v Mariboru priredi v soboto, dne 19. sept., v vseh prostorih restavracije Ha,lbwidl svojo prvo vinsko trgatev z raznovrstno zabavo. Začetek ob 19. uri. Vstop prost Za obilen obisk se priporoča veselični odbor. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. Opozorilo staršem! Kupujte za svojo deco sedaj za šolo samo pri nas na Slomškovem trgu 6! Studenci pri Mariboru Grozna nesreča pri žaganju drv. Minuli četrtek je prišla pri žaganju drv Alojzija Sinkovič, ki je pobirala pod cirkularko drva, z glavo preblizu rezila in zadobila pri tem na glavi smrtnonevarnc poškodbe. V brezupnem stanju so jo odpremili v splošno bolnico. REDIL' TVORNICA CIKORIJE Naša prava Kolinska cikorija. Zagorje ob Savi. Ali ima član Bratovske skladnice pravico zahtevati zdravnika na dom? Dragi sodrug urednik! Ker živimo v kraju, kjer se težje pride v stik z ljudmi, ki vse vedo in znajo, te prosim, da mi sledeče pojasniš: Dne 5. avgusta t. 1. ob 3. uri zjutraj je prišla žena nekega rudarja k tukajšnjemu zdravniku dr. S. Grumu, kateri je takrat nadomestoval g. dr. Zornika in ga prosila, da naj pride na dom k njenemu možu, ker mu je zelo slabo. On ji je izjavil, da ne gre. Nato ji je dal listek za bolnico. Mož ima, kot se je pozneje ugotovilo, rano v želodcu in je še danes v bolnici. (Uredništvo: Ta postopek zdravnika, če so zgornje navedbe resnične, ni pravilen, četudi je morda vedel, da bolniku ne more pomagati. Zdravnik je dolžan v vsakem slučaju in ob vsaki uri bolniku nuditi svojo pomoč. V tem slučaju pa, ker je bil ta rudar član Bratovske skladnice, je dolžnost krajevnega upravnega odbora, da takšno postopanje zdravnika preišče. Bratovska skladnica zdravniku plačuje in član Bratovske skladnice sme zahtevati od zdravnika isto pomoč, kakor jo je ta v stanu nuditi kateremukoli privatnemu pacijentu.) Kdo ima prav? Živimo v času splošne gospodarske krize. Vsak se skuša rešiti iz nje na račun bližnjega. Tako podjetnik z znižanjem delavskih plač, obrtnik z vzdržanjem čim višjih cen, a glavna činitelja, na katerih ramena pade potem vsa teža te krize, sta duševni in ročni delavec ter kmet. Prva dva nimata dovolj zaslužka, da bi si potrebno nabavila, kmet pa je primoran, da proda svoj pridelek za vsako ceno, če hoče, da se ga iznebi. Tako se je zgodilo pri nas v Zagorju, kjer so, kakor drugod, prodajne cene mesa nesorazmerno višje kot so cene živine. Neki kmet je hotel prodati debelega pre-šiča, za katerega so mu mesarji ponujali največ 6—7 Din za kg žive teže. Zaklal ga je sam in je potem v neki tuji hiši sekal meso po 12 Din za kg, medtem ko je pri mesarjih po 16 Din in še več. Ko so mesarji to zvedeli, so o tem obvestili pristojne nadzorne in varnostne organe, ki so prišli na lice mesta ter napravili ovadbo zoper tistega, kateri je prevzel odgovornost za prodajo mesa, baje zato, ker kmet ne bi smel v tuji hiši prodajati svojega blaga. Ker se danes na celi črti pobija draginja, smo zelo radovedni, kako stališče bo k temu zavzela pristojna oblast? Zabukovca. Pevski koncert »Svobode«. Pevski odsek »Svobode« v Zabukovci priredi v nedeljo, dne 20. septembra ob 4. uri popoldne v rudniški kantini koncert. Sodeluje tudi pevski odsek »Svobode« iz Liboj. Polovico programa izvajata oba zbora skupno. Rečica. Koncert pevskega zbora libojskih »Svo-bodašev«. Pravilna zamisel in osnovna naloga naših delavskih pevskih zborov mora biti, ponesti delavsko pesem na deželo, med one mase delovnega ljudstva, ki jih je treba izhoditi iz spanja. Pesem ima gotovo to čudovito lastnost, da drami in vzbuja navdušenje in druži ljudi v harmonično celoto. In če je kateri pevski zbor, ki to svojo nalogo pravilno razume, so to gotovo naši libojski pevci »Svobodaši«. Kar na svojo pest so se odločili obiskati nas zaspane rudarje v Hudi jami in nam s svojim obiskom dokazati, da se delavstvo v drugih krajih bolj zaveda pomena organizacije in potrebe dela na kulturnem polju, kot pa mi, ki smo vajeni samo garati in če nas tlači nevolja, zabavljati ter kvečjemu še preklinjati. Ta prvi nastop naših Libojčanov res da ni privabil kdo ve kaj poslušalcev, zato pa smo mi, ki smo ise koncerta udeležili, z njim tem bolj zadovoljni. Libojčani se lahko kosajo z marsikaterim pevskim zborom, tako po številu, kot po svojem glasovnem niaterijalu, katerega je požrtvovalni pevovodja s. Rotar s trudapoinim delom v teku let izoblikoval in izgladil. Glasovi božajo in grme, šeleste in naraščajo ter se naposled kot mogočen val razlijejo po dvorani. Zbor ima tudi soliste, ki jih je prav prijetno poslušati. Kdo bi verjel, da so to res sama delavska grla! Libojčani dokazujejo kaj zmoreta pridnost in vztrajnost. Ko smo se zvečer 'poslavljali od njih na kolodvoru v Laškem, so nam sodrugi zapeli še par pesmi v slovo. Ko so se razlegli prvi akordi ljubke pesmice po peronu, so posluhnili številni potniki, posluhnili gostje razvajenih ušes, ki se mude v zdravilišču. Kar na obrazih se jim je videlo, kako prijetno so bili presenečeni in ko so pevci končali, niso štedili s pohvalo. Neposredno pred odhodom so nam zapeli še delavsko pesem, ki jo je večina navzočih poslušala morda prvič v življenju, zato pa je nanje napravila tem silnejši utis: ,»To naša pest je, to naša čast!« »To so bili delavci«, so se pogovarjali navzoči ... Mi pa smo mahali dragim sodru-gom v slovo z željo v srcu, da se skoro zopet vidimo. Ali si 2e poravnal naročnino! Ako še ne, stori takoj svojo dolžnosti fluor obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogoču/e nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do naj nižjih cenah! CENA OBLEK Z A GOSPODE.............................. Din 240'— do 750'—; ZA DEČKE:........................................... Din 200’— do 330*—; G A MB El A OD 11 DO 14 LET:........................ Din 210'— do 270*—; MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.................... Din 130-— do 150'—; OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET..................... Din 110-— do 270'—; RAGLAN: ........................................... Din 650'—; HLAČE:.............................................. Din 90'— do 180-—. Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb / Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Pazite se pred ponaredbami! Vrsta Tek. štev Pazite na gornjo ceno Tudi Ti pridobivaj naši »Delavski politiki" nove naročnike. Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika. Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le delavski tisk, zato čim več naročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas. Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«. Delavski šport. Svoboda : ISSK Maribor. V nedeljo, dne 20. septembra, se vrši prvenstvena tekma med ISSK Maribor in delavskim športnim klubom Svoboda v Ljubljani. Delavski športni klub Svoboda se je placiral v pod-savezno ligino tekmovanje, je v jako dobri formi in je preteklo nedeljo v Celju proti vsemu pričakovanju nenaklonjene publike igral s celjskimi Atletiki neodločno 1 : 1. ISSK Maribor se nahaja v izborni formi. Svoboda bo imela težko nalogo doseči čim boljši rezultat. Upajmo, da bodo naši požrtvovalni dečki storili vse, da po- kažejo, da tudi delavski šport ne zaostaja za drugim. Naše delavstvo bi opozarjali, da pri tekmah igra izredno važno vlogo publika, ki lahko igralce navduši ali pa jim povzroči malodušnost. Zato je važno, da se naših tekem udeleži delavstvo v čim večjem številu. Na svidenje v nedeljo na igrišču Primorja v Ljubljani! * Plesna šola I. delavskega kolesarskega društva v Mariboru prične 1. oktobra t. 1. Pouk se bo vršil kakor vsako leto tudi letos vsak četrtek in nedeljo v Gabrinovi dvorani. Prijave se sprejemajo vsakokrat pred poukom in pa v društvenem lokalu. RAZGLAS O LICITACIJI. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za zgradbo poslopja za carinsko pošto in carinske urade na Glavnem kolodvoru v Mariboru t I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2, oktobra 1931 ob 11. uri dop. v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in po- nudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. Za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska in kamnoseška dela......................................Din 2,736.297.63 2. Za mizarska dela.......................................» 439.640.80 3. Za kleparska in krovska dela...........................» 292.672.10 4. Za ključavničarska dela................................... 191.572.75 5. Za pleskarska dela.....................................» 97.101.60 6. Za slikarska dela..................................... » 50.334.75 7. Za tapetniška dela.....................................» 24.825.— 8. Za električno napeljavo................................» 124.216.65 9. Za plinsko napeljavo...................................» 133.954.40 10. Za vodovodno inštalacijo...............................» 183.827.— 11. Za centralno kurjavo...................................» 841.139.— 12. Za parketerska dela ...................................» 273.865.20 13. Za steklarska dela.....................................» 170.143.30 Skupaj Din 5,559.590.18 Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. V Mariboru, dne 12. septembra 1931. MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO. Šolske torbice aktovke, nahrbtnike, gamaše, kovčke itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Maribor,Aleksandrova 13 Pristopajte k zadrugi H 1» r. z. z o. z. v Mariboru Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge. >to! Za Solo kupujemo samo na Slomškovem trgu štev. 6. Ljudska tiskarna Maribor. Nalagajte svoje prihranke u Štajerski hranilnici! Tiska: Lludska tiskarna «L cL v Mariboru, predstaviteli Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcil Izdala In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.