CEIJF. 14.Ј111ЛЈА 1977 — ŠTEVII.KA ?8 — LETO XXXI — CENA 4 DINARJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE čeprav je poletje in čas dopustov, na celjskem območju nikakor ne manjka dogodkov. V Žalcu so praznovali, v Celju pa se še pripravljajo. TLato je tudi da- imšnja številka nekoliko èalsko-celjska. Roman Zvesta četa se je iztekel, v uredništvu pa se že dogovarjamo za no- vega. O naslovu naj bo zaenkrat še skrivnost, pa boste pozneje zato prijetno pre- senečeni. V teh dneh se bo vrnil iz Sibirije in Mongolije naš novinar Janez Vedenik in vam pripravil vrsto zanimivih reportaž. Sicer pa je že v tej številki veliko pri- jetnega branja, čeprav tudi novinarji dopustujejo, vsaj nekateri. Se beseda o prihodnji številki: pripravljamo posebno celjsko turistično akcijo, objavili bomo drugi del sporeda proslav ob celjskem prazniku in vrsto drugih zanimivih prispevkov. Veliko sonca in tudi k bazenu z Novim tednikom! VAS UREDNIK CELJE ni razlogov za likvidacijo titan. belila Naj raziumemo predlog iz- vršnega sveta celj£u- bliko v središču pozornosti razgovorov, ki jih je imeia vladna delegacija Nemške demofkratične rapublike z namestnikom predsednika miini£.trskega sveta in pred- sednikom vzhodnonemšikega dela mešane komisije za go- spodarsko in znanstveno teh- nično sodelovanje med Jugo slavijo in NDR, Manfredom Fleglom na čelu, tako s pred- stavniki Cinkarne kot tudi z najvidnejšimi zastopniki celj- ske občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Moramo reči, da se v iz- redno odkritih ratagovorih ni- koli ni pojavilo vprašanje stečaja, likvidacije tovarne in podobno, marveč so se iska- la le pota, kaj napraviti, z obeh strani namreč, da bo tovarna dosegla planirano rentabilnost, ekonomičnost in da bodo tudi delavci v njej čutili nujno potrebno soci- alno varnost. Pri vsem tem ne kaže prezreti dejstva, da je NDR, kot partner v tej naložbi, izpolnila vse pogod- bene obveznosti in še več. Tako je vladna delegacija tu- di zdaj pokazala razumevanje za nadaljnje reševanje pro- blema in med drugim oblju- bila tudi pomoč pri rešitvi ekološk^a vprašanja. Celjski razgovori so se kon- čali tako, da mora tovarna za proizvodnjo titanovega be- lila delati na,prej, tudi zato, ker je v zadnjem obdobju p>okazala viden napredek v proizvodnem, tehnološkem in poslovnem uspehu. Končno besedo o rešitvi problema pa bosta dala najprej zvezni iz- vršni svet in zsatem še vla- da NDR. Glede na tak zaključek uradnih razgovorov pričaku- jemo, da bo coljski izvršni svet umaknil predlog o uved- bi stečajnega postcpl^, seve- da, v kolikor bodo tudi za- ključki razgovorov dobiM do- govorjeno konkretnosit. M. BOŽIČ z lanskega inemoriala: Peter Svet Foto: D. Medved PRED SKOKOVIM MEMORIALOM 77 V središču številnih prire- ditev v počastitev praznika občine Celje bo vsekakor tra- dicionalni mednarodni atlet- ski miting »MEMORIAL PER- DA SKOKA«. Prirecltev bo 19. t. m. s pričetkom ob 16. uri na stadionu Boris Ki- drič. Kot druga leta se nam tudi letos obeta udeležba vrhunskih atletov in atletinj iz 15 držav Evrope, ZDA in Afrike. Na startu bodo zbra- li tudi vsi najboljši jugoslo- vanski atleiti in atletinje s Stekićem in Pavličičevo na ^elu. Svojo udeležbo so jugo- slovanski atleti in atletinje s^gotovili na državnem pr- ^'^tvu v atletiki v Novi Go- ï^ci. Med gosti iz inozemstva nosilci .olimpijskih ko- iz Münchna in Montre- evropski in svetovni re- Korderji. Najmočnejša med- ^rodna udeležba so nam obeta v skoku v daljino z Amerikancem Robinsonom, ßaumgartnom (ZRN) in na- Stekicem. Tu bodo še svetovni rekorder v metu di- ska Amerikanec Wilkins, pričan Boit in vrsta drugih najboljših evropskih mojstrov ^-tletikQ iz ZRN, DDR, Polj- Anglije, Itailije, Avstrije, "Vice, Bolgarije, Madžarske, in Romimije. .Prireditelj nam je zagoto- da bo vso prireditev za- ' izredne kvalitete prena- • tudi RTV Ljubljana. K. JUG Glavni direktor Cinkarne, dipl. inž. Franjo KUnger, pozdravlja vodio vladne delegacije Nemške demokratične republike, Manfreda Flegla. Na desni član repiioiiškega izvršnega Sveta Slovenije dr. Miran Mejak. CELJE obisk sovjetske partijske delegacije v ponedeljek ves dan se je v Celju zadrževala .štu- dijska delegacija Centralnega komiteja KP Sovjetske zveze, ki jo je vodili član tega ko- miteja in drugi sekretar CK KP Uzbekistana, Leonid Iva- novič Grekov. Obisk ! sovjetskih gostov in razgovori, ki so jih imeJi, je veljal predvsem proučevanju dela občinske in osnovnih organizacij Zveze komiinistov v Celju. Sicer pa so prišli v Celje, kjer dela ena najbolj- ših organizacij Zveze komuni- stov pri nas. Zato ni naključ- je, če so se zlasti v razgovo- ru, ki ga je vodil sekretar občinske konference ZK, Sta- ne Seničar in ki so mu pri- sostvovali najvidnejši pred- stavniki občinske skupščine ter občinskih družbenopoli- tičnih organizacij, zanimali ne samo za organiziranost, marveč še predvsem za vse- bino dela občinske konferen- ce ZK po desetem kongresu ZKJ. Povsem razumljivo je, da so se besede ustavljale tudi pri delu in vlogi dru- gih družbenopolitičnih organi- zacij, še predvsem sindikata v združenem delu, o vlogi temeljnih organizacij združe- nega dela, samoupravljanju itd. Razgovore s podobno vse- bino, vendar s stališča dela in vloge osnovnih organiza- cij Zvezie komunistxxv, so ime- li tudi v zelezamá Štore ter pri Merxu. Razen tega so obiskali še marksistično knjižnico. MB ODLIKOVANJE ! IVANU ANDREJASU IVAN ANDREJAŠ, dose- danji namestnik sekretarja OK ZKS Celje, je odšel na novo delovno dolžnost. V švedskem mestu Götteborg be opravljal delo jugoslo- vanskega konzula. Njegovo slovo od delov- nih prijateljev je bilo zdru- ženo z manjšo slovesnost- jo. Stane Seničar, sekretar OK ZKS Celje, mu je ob odhodu izročil visoko pri- znanje — orden zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim je Ivana Andre- jaša odlihoval predsednik Tito. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 28 — 14. julij 1977 ŠMARJE PRI JELŠAH: O RAZVOJU V Šmarju pri Jelšah so pred kratkim ustanoviH po- sebno komisijo pri skup- Jičini občine, katere edina skrb naj bi bilo pospešen razvoj občine. Odlok o us- tanovitvi so sprejela z odo- bravanjem. V odlofcu laliiko prebere- mo, da komisija Šteje 16 članov. Mandat komisije bo trajal štiri leta in je usklajen z mandatom de- legatov obóinske skitpšči- ne. Komisija bo spremljala dmžbeno ekonomski raz- voj občane, usklajevala in- terese delovnih in drugih organiEacij т občini. DO KONCA LETA KOZJANSKO KONČNO SANIRANO že realizirana izgradnja šolske mreže Akcija sanacije po potresu poruS«>e«a Kozjanskega mo- ra hiti do konca letošnjega leta zaključena. Takšen sklep je na svoji štirinajsti seji, ki je bdla preteklo sredo v Šmarju, sprejel republiški Operativni št^b. Ob potresu, leta 1974, je bi- lo na področju Kozjanskega poškodovanih okoli 7000 ob- jektov. Odbori za odpravo posledic ix>tresa, so v svoje delo vložili precejšnje napo- re. Tako je bik» do 30. juni- ja tet.o6 v občini Šmarje sa- niranih 1695, v občir» Šent- jur pa 550 objektov. Razve- seljivo je dejstvo, da so med tem časom skoraj v celoti realizirali izgradnjo šolske mreže na tem območju. Ak- cija bi morala biti zaiključena v prvi polovici letošnjega le- ta. Toda zaostajanje ima ne- kaj opravičijávLh razlogov. Ne smemo namreč pozabiti, da splošen problem — pomanj- kanje cemenita — p¿sti tudi Kozjansko, problem pa je tudi v nedodelanih načirtih in podražitvah! V skladu z družbenim do- govorom o združevanju sred- stev za elemeiitarce, bo Koz- jansko dobik) kredite v vi- šini 88 milijonov; to pa so sedaj manjkajoča sredstva. Zelo dobrodošla je tudi po- buda Izvršnega sveta Slove- nije, za uvoz določene koli- čine cemeaiita, ki bi se ena- komerno raisdelila na območ- je Posočja in Kozjanskega. Pomoč za dokončno sana- cijo prizadetih objektov je torej zagotovljena. Kako pa bo tekk) nadaljnje delo, se bo izkazalo letos, ko bi mo- rala biti akcija zaključena. Na seji so razpravljali tu- di o nadaljnjem gospodar- skem raavoju tega zaostale- ga FKKiročja. Predvsem bi bi- lo potrebno pripraviti dobro utemeljene ekonomske ela- borate, jih predložiti banki in s tako vloženimi sredstvi po- večati družbeni proizvod na tem območju. Predstavniki Ljubljanske banke, ki so pri- sostvovali seji, so izrazili pri- pravljenost za sodelovanje. Seveda pa bi morale progra- me v glavnem realizirati tiste delovne organizacije tega ob- močja. Prav tako bo potreb- no okrepiti individualno kme- tijsko proizvodnjo v smislu tržne proizvodnje. Za vse pa bo potrebna bolj organizira- 1га akcija delovnih organiza- cij in dobro sodelovanje z zbornico in bankami. Kljub temu, da je sanaoija v zaostanku, so bili člani re- publiškega operatiTOega šta- ba z do sedaj opravljenim delom zadovoljni. Se večje pa bo to zadovoljstvo, ko bo ak- cija dokončno zaključena. MOJCA BUCER OBMOČJE v krajevnih skupnostih in tozd še akcije ^ Do kionca jimija bd morali v vseh občinah zaključiti pr vi krog eviideotiranja mož- mdh kandidatov za volitve v prihodnjem lebu. Ponekod so aikcijo v domenjenem roku zaključili, drugod pa zarada težav z evidentiranjem v toa- dih m krajevnih skupnois^ih akcija m teče. Sicer pa smo ¡na občinskih konferencah SZDL vseh osmjih občin ob- močja izveideli aiasiednje: CELJE: podatkov o novo evidentiranih možnih kandi- datih še nimajo, ker akdja v toizdih in krajevnih skup- nostih še teče. Ra25>oilagajo pa s spiskom tistih možnih kandidatov, ki so jih eviden- tirali že ob TOlitvah leta 1974. Teh je v združeaiem delu evá- dsntiranih 5302, v kraje^ih skupnostih pa 492. LAŠKO: do konca junija so evidenitdra'li 710 možnih kan- didatov, čeprav akoija v kra- jevnih skupnositiih in tozdih še teče. Od vseh evidentira- nih po voliftvab 1974 je 249 žensk in 461 moških. SLOVENSKE KONJICE: po volitvah so evidentirali 618 možnih kantdidatov. Od skupnima štea^ila evidentira- nih je 172 žensk in 446 mo- ških. •ŠENTJUR: do 10. junija so evidentirala 89 novih možnih kandidatov za delegate skup- ščin družbeno političnih skupnosti in samoupravinih interesnih skupnosti. Od te- ga števila je 66 moških in 23 žensk. ŠMARJE PRÏ JELÄÄH: tai di v Šmarju akcijo e\adenti- ranja še niso zaključili. Na SZDL so nam zato posredo- vali le približne podatke, po katerih so evidentirali do konca junija okrog 750 novih možnih kandidatov, od njáh pa je približno 200/о žensk. VELENJE: v tej občini so evidentirali 318 novih možnih kandidatov in sicer 204 kra- jevnih skupnostih in 114 v tozdih. ŽALEC: v žal&ki občiini so v kraje\mih skupnostih m te- naeljaiiih organizacijah eviden- tirali 175 novih možnih kandi- datov, prej e\'-jdentiranih (ob volitvah leta 1974) pa imajo še 651 možnih kandidatov. Od novih e-indentiranah je 117 moških in 58 žensk. D. S. 2ALEC: ORCINSKE PLAKETE V nedeljo so v Tmavi silovestvo zaključili letošnje praz- novanej občinskega praznika v žalski občini. Ob 9. uri je bila slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine, na kateri je govoril Vlado Gorišek, predsednik občinske sOcupščinie. Poudaril je vlogo in poman Trnave med NOB in po njej in se dotaknil vseh aktualnih dogodkov dioma in po svetu. Posebej ostro je obsodil prebujanje nacizma v sosednji Avstriji in njeno protimanjštnsko politiko. ' Na seji so počastili s{>omin padlih borcev z eri-ominutnim mol- kom, delegacija občinske skupščine pa je odnesla venec pred spominsko obeležje. Kot vsako leto so tudi letos po-delili občinske plake- te, letos ob praznovanju Titovih in partijskih jubilejev iz- jemoma 16. Plaketo so dobili: Postaja milice Žalec, osnov- na šola Ivan Farčnik-Buč iz Vranske.f^a, Trgovsko podjc- t.fe Nama Ljubl.ja.na in Inçrad Celje. Piakele z denarno na- grado so dobili: 1тап Debelak, Ivan Olavnik, Prosvetno društvo Trnava, PDG Parižlje-Topovlje, 'Л^ЛМ Žalec in r\'D Partizan Žalec. Posebne pJakete so di^bili prvoborci, nosilci partizanske spomenice 1941 Tone Bole, Peter Špra.ic. Albin Vipotnik in Ludvik Zupane, ter pobrateni občini Kruše- vac in Bačka Palanka. S slavnostne seje so poslali pozdraxmo pismo pred- sedniku Titu, nato pa prisluhnili kulturnemu pix)gramu, ki ga je pripravila tmavska mladina. K. M. DR. FRANC PLANINŠEK Možato stisnjena roka v pozdrav mi dr. Planinska, letošnjega Slandrovega na- grajenca iz Celja, predsta- vi -že na začetku. Njegova dlan je topla, pogled is- kren, obleka delavna. Vi- talni šestdesetletnik, ki že dobro leto uživa pokoj za- radi okrnjenega zdravja. ne miruje. Pndna mravlji- ca je še vedno in da je marlijvost ena njegovih poglavitnih lastnosti izlu- ščim tudi sama, saj se mi- raje spominja tistih časov, ko je bilo potrebno naj- bolj garati. To pa je povojno obdob- je, ko je našo domovino zajel val navdušenja nad zmago, zato pa je zagrabil vsak tam, kjer je bilo naj- bolj potrebno. Doktor Pia- ninšek je tako gradil vod- njake, organiziral higieno, zdravil vojsko, pripravljal tla povojni organizaciji zdravstvenega varstm no. Kozjanskem — le »pravi« zdravnik ni bil nikoli, če- prav se je odločil za študij medicine iz želje pomagati ljudem V polproletarski družini v Šmarju se je rodil in mati je med najbolj na- darjenimi štirimi otroci iz- brala njega, da bo služil »gòsposki« kruh. To mu nikoli ni bilo dano, ker tak dr. Planinšek že po naravi ni. Skozi študij me. dicine, ki ga je pričel pred vojno, se je skromno prebijal in ga ni končal. V začetku vojne se je za- poslil kot telegrafist na železnici v Grobelnem, zad- nje leto — pred revolucio- narno zmago osvobodibie- ga hotenja pa je vstopil v kozjanski odred in tam kot sanitejec dočakal veli. ki dan — svobodo, šele po dveh letih se je demobi- liziral, medtem pa je op- ravljal funkcije in dela. ki smo jih že našteli. Prišel je tudi čas, da se svoji lju- bezni do medicine primer- no oddolži. Lotil se je pre- kinjenega študija, medtem je življenjsko dozorel in v vojni vihri ojeklenel, 1950. leta pa iz medicine pro- moviral. Kozjanskemu je ostal zvest vse življenje, čeprav je bilo mesto Celje tisto, ki mu je naložilo številne in odgovorne naloge. Bil je referent za komunalno hi- gieno dela, nadaljeval je začeto pionirsko delo po- kojnega dr. Rebernika s področja bakteriologije, r>se od leta 1958 pa je bil ravnatelj higienskega za- voda, ki je v 25 letih, ko ga je vodil dr. Planinšek, petkrat spremenil ime. Zavoda ja, vodja pa ne. Ostaja skromen, čeprav je eden izmed »pionirjev« na področju preventivnega zdravstva ter uvajanja in razvijanja epidemiološke dejavnosti v laboratorijih v celjski regiji. Veliko ča- sa je posvetil tudi vzgoji zdravstvenih delavcev ter socialno medicinski pro- blematiki. Za to svoje delo preje- ma tudi letošnjo nagrado Slavka Slandra. Lani, ko je bil še direktor Zavoda za socialno medicino in hi- gieno dela, je preprečil predlog zanjo. Letos, ko je v pokoju, so njegovi sode- lavci speljali brez njega in uspeli. Kljub vsemu takale na- grada toplo ogreje. Tudi moža. kot je doktor Pla- ninšek, ki je poosebljena skromnost, saj je to pri- znanje tudi za njegove člo- veške lastnosti in ne samo za strokovno delo. ZDENKA STOP AR PIŠE IVAN SENIČAR — Svet se je v zadnjüi 32 Letih, po drugi .ivetovni vojni, izredno spremenil. Tako temeljitih in za zgodo- vino, ki navadno hcxli z umirjenimi in dolgimi koraki, tako hitrih sprememb niso naši predniki doživeli v no- benem stoletju. In med največjimi novostmi takega hitrega razvoja je brez dvonia nastajanje novih držav (saj je bilo pred nekaj desetletji okoli 70 držav, zdaj pa jih je že 158) in dokončen razvoj nove stopnje v zgodovini človeških civilizacij — to je socializma. Mimo lahko zatrdimo, da je nastajanje novih držav v glavnem koncaix): se nekaj novih bomo dočakali, ko se bodo osvobodile zadnje kokmije, toda parasta iz preteklih desetletij ne bo več. Toda utrjevanje socia- lizma, njegovo širjenje v vseh krajih sveta in njegovo uresničevanje na različne načine se bo nadaljevalo, ne zato, ker si mi kot socialistična dežela bo želimo, am- pak zaradi tega, ker brez socialističnega razvcja v svetu — pa naj bo v posamezaiih državah aJi v med- narodnih odnosih — ne bo mogoče zares razrtJšiti glav- nih današnjih problemov v svetu. — Tako. Čeprav je socialijsem še mlad, pa vendarle stopa že v svoja zrela leta. Pred 40 leti je bila tiia sama socialistična država, zdaj jih je okoli 14. Pa še več: socializem se na svoj način razvija tudi v zahod- nih razvitih deželah, prav tako pa tudi v mnogih rev- nih državah Azije, Afrike in Latinske Amerike. In zdaj, ko je socializem razvit, za nj^ove bolezni, za katerimi resnično boluje ali pa je zanje samo osumljen, ne zadostujejo več otroška zdravila, dvignjen prst in strog očetov pogled. Tega odraslega moža ï>a imajo za otroka še vedno nekateri — po načinu gledanja na svet — prav stari socialistični očaki, ki pozabi'ajo lia vse omenjene in na druge spremembe v svetu. — Leta 1948 so komunistične partije, združene v informacijskem biroju, izključile Jugoslavijo 'n KPJ iz komunističnega gibanja in socialističnega sveta, to pa je iz napredne zgodovine. Kmalu zatem ie zadelo prekletstA-^o tudi LR Kitajsko in KFK. Obe sta bili obtoženi vsaka za svoj revizionizem, to je, da nista na- rejeni po istem in do takrat edino priznanem kalupu socializma — kot se je razvil v Sovjetski zvezi. Re- zultat je znan. Danes vlada v svetu izredno zanimanje za »naš« socializem, za katerega pa nikoli nismo že- leli, da bi ix>stal kalup za kc^arkoli, saj je protikalup- ski, ker življenje kalupov ne prenaša. Zdaj tudi nihče več ne dvomi v kitajski socializem in v druge poti socialističnega razvoja. In vendar je pred kratkim spet zagrmelo. Sovjetski publicisti, ne sovjetska uradna po- litika, so zelo vzvišeno, z dvignjenim prstom in stro- gim pogledom, napadli generaln^a sekretarja komu- nistične partije Španije za njegovo aprila objavljeno knjigo »Evrokomunizem in država« ter za njego^^e druge izjave. Spori in prepiri bodo v poíitiki vedno doma, proti njim človek ne more imeti ničesar Tisto, čemur se človek čudi, pa. je odrekanje samostojnosti posameznim partijam, s tem pa tudi narodom, ki jih te partije vodijo ali jih bodo morda še vodile. Tako so izjave sovjetskih novinarjev tolmačili visoki predstav- niki bolgarske in čehoslovaške komunistične partije. Tjko gledanje na vlogo posameznih komunističnih par- tij pa ni smo v nasprotju s sklepi lanske berlinske konference evropskih komunističnih in delavsk-'h par- tij, ampak pomeni predvsem naivno podcenjevanje odraslosti socializma. ZREČE: TITO ODLIKOVAL eORCE V ^Kjčastitev dneva borca je pripravil občinski odbor ZZB NOV iz Slovenskih Ko- njic pred dnevi lepo prosla- vo v Zrečah. O pomenu dne- va borca je na proslavi uvo- doma govoril predsednik or- ganizacije Jaka štefančič, na- to pa je sledil kulturni pro- gram, v katerem je sodelo- val F>evski zbor iz Zreč, re- citirali so učenci osnovne šo- le, igrali pa člani godbe na pihala iz Slovenskih Konjic. Na slovesnosti so podelili tudi visoka odlikovanja pred- sednika republike tovariša Tita zaslužnim borcem NOE. Tako je prejel Ivan Jurač i?. Slovenskih Konj-ic red repub- like z bronastim vencem, Konrad Kajtna iz Vitanja in Jože Hrovat iz Doliča sta pre- jela red zasluge za narod s srebrno zvesjdo, Edi Petek iz Kravjeka pri Ločah pa me- daljo zaslug za narod. Zrečani so se zelo potru- dili, da je silovesnost čim lepše potekala. Zajto so ob koncu proslave izročili na- menu tudi nov plavalni ba- zen, ki leži na Dobravi pri Zrečah. FRANJO MAROŠEK SLOV: KONJICE: PRIPRAVE NA VOLITVE Osix>vine organizacije sindi- kata v konjiški občini tudi v poletnih mesecih nadalju- jejo z akcijo evidentiranja kandidatov za volitve v pri- hodnjem letu. Prvi krog evi- dentiranja so zaključili že konec junija, ko so skupaj s SociaLisitično zvezo v obči- ni evidentirali 618 možnih kandidatov. Obenem, ko se «■indikati pripravljajo na \'0- litve, pa pripra^'ljajo vse pO" trebno tudi za izvedbo vo- lilnih konferenc v januairju prihodnjega leta. S tem т zvezi oblikujejo stsznam siîi- dikalnih vodstev v posamea- nih osnovnih. organizacijalii ki bodo prevzela vse odgO" vome naloge v osnovnih or- ganizacijah D. S. LOSCA PRI ZUSMU KRAJEVNI PRAZNIK Krajani Loke pri žus:«'' bodo v nedeljo, 17. julija prazmovali svoj krajevni pr»' zmik. Ob teij priložnosti bodfl proslaivili več delovnih znnag- V Hrastju bodo odprli sto, kulturni dom v Loki P bo končno dobil streho. ^ okvijru prazmovanj bodo od' pcrti tudi prenoivljeno pair№ zamskö aeaïiljaiïko v Dobrinj B. ^ §t. 28 — 14. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 CELJE ZA PRAZNIK OBČINE prireditve od 15.—24. julija Praznik celjske občine, 20. julij, v spomin na usta- novitev prve p>artizanske enote na celjskem območju __ Celjske čete — je pred vrati. Tako bo v počastitev tega dne že od jutri dalje v Celju in drugih krajih ob- čine več prireditev: PETEK, 15. JULIJA ob 20. uri: Večer jugoslovanske folklore. Drsališče v mestnem parku. SOBOTA, 16. JULIJA ob 14.30: TRIM hoja v krajevni skupnosti Strmec; ob 16. uri: šahovski brzopotezni tumir leprezentanc Celja, Domžal, Maribora, Ptuja, Velenja in Žalca. Ša- hovski dom v Celju; ob 16. uri: Odkritje sp>ominskega obeležja XIV. divi- ziji pri Senegačnikovem mlinu Selce v krajevni skup- nosti Strmec; ob 17. uri: Partizanski miting pri Brodeju, Selce v krajevni skupnosti Strmec; ob 19. uri: promenadni koncert pihalnega okestra Železarne Store v središču mesta. NEDELJA, 17. JULIJA ob 10. uri: Strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško reprezentanc Celja, Kranja, Murske Sobote, Sev- nice, Velenja in Zaboka. Strelišče na gričku v Liscah; ob 20.15: »Sutjeska«, filmska predstava na prostem v Socki, krajevna skupnost Strmec. TOREK, 19. jULIJA- ob 16. uri: Mednarodno atletsko tekmovanje za me- morial »Ferda Skoka«. Atletski stadion Borisa Ki- driča. ^ SREDA, 20. JULIJ ob 17. uri: Tito, življenje in delo. CXvoriLev razstave T Muzeju revolucije; ob 17. uri: Otvoritev trgovine Mene v Strmcu; ob 19. uri: Nastop godbe, mažoretk in baletk iz Lo- gatca po mestnih ulicah; ob 20.15: »Sutjeska«, filmska predstava na prostem v Strmcu. ČETRTEK, 21. JULIJA ob 8. uri: Koncert godbe na pihala PD »France Pre- šeren« iz Vojnika v Strmcu; ob 9. uri: Promenadni koncert godbe na pihala ŽTP »France Prešeren« Celje po mestnih ulicah; eb 10. uri: Slavnostna seja občinske skupščine v Narodnem domu; ob 14. uri: Otvoritev novih obratov v železarni štore; ob 16. uri: Odprto prvenstvo Celja v plavanju. Sode- lujejo plavalci iz Trbovelj in Velenja. Kopališče Nep- tuna. ob 17. uri: Otvoritev športnega in otroškega igrišča v Strmcu; ob 20. uri: Folklorni plesi v Strmcu. Nastopata sku- pini iz Banjaluke in Celja. CELJE KDAJ DOVOLJ VODE? novo zajetje hudinje — cevi v m estu puščajo Člani izvršnega odbora cedj- ske občinske Komunalne skupnosti so potrdili investi- cijski program za izgradnjo novega zajetja Hudinje nad Vitanjem. Tako naj bi mest- ni vodovod pridobil novih 90 litrov vode na sekundo in to že ob koncu prihodnjega le- ta. Ta naložba bo veljala okoli 18 miUjonov dinarjev. To je le eden od korakov za zagotovitev zadostnih ko- ličin pitne vode za, preskrbo prebivalcev občine. Ni pa edini, kajti po srednjeroč- nem načrtu bi naj dobili še novi vodnjak v Medlogu, sa- nirali enega od obstoječih in tako dobili novih 25 litrov vode na sekimdo. Poleg toga je v načrtu gradnja rezervo- arja Teharje in napajalnega cevovoda ob Voglajni. S temi deli bi zagotovili boljšo pre- skrbo z vodo železa.me v Štorah, Cinkarne, Teharij in Aljaževega hriba. Tu je nada- lje šc cevovod v križišču ma- gistralnih cest in še druga de- la, kot raziskave, načrti in podobno. Za vsa ta dela. vključno z zajemom Hudinje nad Vitanjem, bi porabili ne- kaj nad 37 milijonov dinar- jev. Program je tu, toda stanje preskrbe s pitno vodo ni nič kaj rožnato. Zato ni naključ- je, če je izvršni svet celjske občinske skupščine na zadnji seji znova zahteval ne samo od Komxmalne sikupnosti, marveč tudi od Ko»nunalne- ga podjetja načrt za hitrejše reševanje problema. Stanje ni zadovoljivo tudi zategadelj, kea- so cevi v sta- rem delu mostnega vodovoda dotrajane in prihaja zato do prepogostih okvar. Vzdrže- valna ekii>a temeljne organi- zacije združenega dela Vodo- vod ima zato polne roke de- la, in pravijo, da bd potrebo- vali najmanj 300 ljudi, če bi hoteli slediti in odpravljati vse okvare. Tudi zaradi njih gre veliko pitne vode v iz- gubo! Preskrba s pitno vodo je bila tudi osrednje vprašanje na nedavni seji izvirnega od- bora občinske konference svetov potrošnikov v Celju. Ta organ je naslovil izvršne- mu svvtu nekaj vprašanj in zahteval odgovore nanje. V težnji, da bi reševanje pe- rečega vprašanja steklo hiitre- je, so delegati na tretji seji zbora porabnikov in zbora iz- vajalcev Komunalne skupffio- sti občine Celje i)otrdili pred- log o povišanju prispevka za razširjeno reprodukcijo vodo- vodnih naprav in objektov. Gre za to, da naj bi v prihod- nje namenjali za te namene 0,90 dinarja od prodanega ku- bičnega metra pitne vode. S tem v zvezi se bo cena za kubični meter pitne vode po- večala za 0,50 din. In še to — mnogi člani celjskega izvršnega sveta so izrazili bojazon, da bomo o pitni vodi, o nujni graditvi novih objektov, zlasti zajetij, vodnjakov itd., govorili le to- liko časa, dokler bo trajala suša, potem pa, ko bo vode dovolj, bo vse ix>zabljeno. Takšna slika aa Celje ni nič novega. Se bo ponovila? M. BOŽIČ ŽALEC: AVTOBUSI PO NOVEM Ob praznovanju praznika občine Žalec so slavili tudi številne delovne zmage. Ena večjih je gotovo nova avto- busiia postaja v Žalcu. Slo- vesna otvoritev je bila sobo- to dopoldne, udeležili pia so se je številni občani in pred- staivniid dnižbenopolitičn^a življenja in Izletnika Oalje. Izletnik Celje je namreč in- vestitor tega objekta. Osred- nji govor je imel predsed- nik Izvršnega sveta Skupšči- ne občine Žalec Jože Jan, ki je poudaril, da je avtobusna postaja sestavni del novega mestnega jedra, ki je taiko načrtovano, da bo ob dogra- ditvi lepa zaokrožena oelota z vsemi občanom potrebni- mi objekti. Postajo je sim- bolično odprl predsednik Krajevne skupnosti Žalec Franc Cink, potem p^i je zbra- nim spregovoril še direktor Izletnika Celje Leopold Pere. je, da tudi za kolektiv Izletnika predstavlja ta avto- busna postaja, ki je najlepša v celjski regiji, veliko delov- no zmago. Poudaril je, da jih јг pri načrtovanju in gradnji vodila predvsem želja za var- nost in udobnost potnikov. V sami zgradbi je čakalnica za potnike, turistična pisar- na, bife, slaščičarna in toaletni pirostori. Da bi se izognili prometni ranedi in olr«jšali vožnjo šoferjev avto- busov, so pri novi postaji ure- dili tudi semaforizirano kri- žišče. Gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje Ingrad TOZD Žalec, vrednost vseh del pa znaša okoli 5 milijo- nov dinarjev. Tekst in foto: T. TAVČAR HDK CELJE PREJEL ŠLANDROVO NAG RADO SKRB ZA DELO Z MLADIMI priznanje, ki obvezuje na še boljše delo v prihodnje še en celjski športni ko- lektiv, Hokeosko drsalni klub je te dni prejel zaslu- zeno družbeno i>olitično na- grado in priznanje, šlandro- w nagrado, ki jo pKodeljuje Občinska skupščina Celje. Nagrado je prejel športni Ifolektiv, ki ima sodež vMest- parku, in ki praznuje letos tridesetletnico dela. Tri- • ^desetletnico načrtnega dela in r^oja. Predsednik HDK Ce- lje Milan Hohnjec nam je ob obvestilu o dodelitvi te Ograde dejal: "To je priznanje za naše delo v paeteklih tridesetih le- tih. To je priznanje celotni generaciji, ki je pričela z de- lom takoj po vojni in kate- ro je vodil prvi predsednik Riko Fresinger. Delo so na- daljevali novi člani društva, prišli so mladi in ob ostalih dosegli nov uspeh. Predsed- nik Milan Božič je s svojo skupino pristopil k uspešni izgradnji novih objektov v ¡\4ístnem parku in današnji upravni odbor samo nadalju- je njihovo delo. Torej je to uspeh in priznanje za delo vsem, ki so od leta 1947 pa do danes žrtvovali proste ure za razvoj našega društ- va.« Vzporedno z razvojem športnih objektov v Mestnem parku pa sc je razvijala tu- di športna dejavnost. Zlasti v hokeju na ledu, imietnost- nem drsanju, hokeju na tra- vi in tenisu. V svojih vrstah je imel v tem času HDK Ce- lje več državnih prvakov v umeitnostnem dTsanju in pi- onirske prvake v tenisu. Ho- kejisti na travi so vso do odhoda v Partizan Gaberje bili najboljši v Skwenáji. Enak uspeh pa beležijo ho- kejisti na ledu, ki so prva- ki II. zvezne lige in večkrat- ni člani I. zvezne lige. To- da vsa leta nazaj v klubu ni bil prvi pogoj vrhunski rezultat. Skrbeli so za nor- malen razvoj mladih in iz takšnega dela so se razvija- li najboljši. O tem pa nada- ljuje predsednik Milan Hoh- njec takole: »Razmišl.ianje in spomini na prehojeno pot so v na- šem primeru le pogled na tisto, kar nI bilo najbolje in je potrebno zavreči in tisto kar je bilo dobro in je po- trebno ohraniti in še dopol- niti. Zato je naša naloga za bodoče v prvi vrsti nasled- nja: — še utrjevati uveljavlja- nje samoupravnih principov dela v klubu, predvsem v okviru posameznih sekcij — izoblikovati bodoče de- lo na principu zgodnjega us- merjanja mladih športnikov v umetnostnem drsanju, ho- keju na ledu in tenisu — sodelovati s šolami, vna- šati zanimanje za zdravo so- delovanje v zimskih mese- cih za drsanje in hokej, po- leti pa za tenis — čimprej ob znanih stro- kovnjakih vzgojiti lasten stro- kovni kader, ki bo skrbel za vedno večji pritok mladih v društvo — dosegli skozi takšno delo kvalitetni vrh po redni ama terski razvojni poti in za istega v smislu in izhodišč Telesno kulturne skupnosti repubUke in občine podpre- ti in omogočiti dosežek re- publiškega in z\eznega vrha.« Takšni so cilji HokeOsko drsalnega kluba Celje, ki ima v svojih vrstah več sto ak- tivnih športnikov od najmlaj- ših cicibanov i>a vse do čla- nov in starejših članov v treh sekcijah — umetniostnem drsanju, hokeju na ledu in tenisu. J. KUZMA . ^ člana starejše generacije športnikov in športnih de- pri HDK C^ — predsednik Milan Hohnjec in ^^ Kerkoá. Foto: T. TAVČAR PULJ, CELJE, TDF podpis dogovora o povezo- vanju filmskih prireditev še deset dni nas loči od pričetka puljskega Festivala jugoslovanskega igranega fikna, kjer txxlo prikazali najnovejšo domačo filmsko bero. Med festivalom pa bo še en pomemben dogodek, ki bo pomenil uresničenje nekajletnih prizadevanj. Nam- reč, v Jugoslaviji je več organiziranih filmskih prire- ditev, katerih osnovni namen je širiti filmski izraz in filmsko kulturo med ljudmi, žal pa te filmske manife- stacije niso bile povezane med seboj, čeprav bi takšna povezava v marsičem olajšala delo organizatorjem. Zato se je že pred leti porodila zamisel o ustano- vitvi telesa, ki bi na zvezni ravni povezal vse filmske manifestacije k skupnemu delu. Po razgovorih v Pulju lani in letošnjem sestanku predstavnikov filmskih prireditev v Beogradu, se je pred dvema mesecema v Ljubljani sestala delovna sku- pina in sestavila osnutek dogovora o povezovanju in sodelovanju med organizatorji ter ustanovitvi koordi- nacijskega odbora jugoslovanskih filmskih manifestacij. Celjani smo bili pri načrtovanju dc^ovora zelo aktivni. Dogovor predvideva skupne akcije v okviru več kot de- setih različnih filmskih festivalov v Jugoslaviji. Sloven- ska predstavnika v koordinacijskem odboru sta Festival športnih in turističnih filmov Kranj ter Teden domačega filma Celje. Med festivalom v Pulju se bodo sestali predstavniki samoupravnih teles jugoslovanskih filmskih manifesta- cij in slavnostno podpisali dogovor. Tudi Celjani. Vse- kakor lahko zapišemo, da od tega dogovora lahko prav pri organizaciji letošnjega jubilejnega Tedna domačega filma v Celju — glavni pokrovitelji so Topper, Cinkarna in Libela — pričakujemo veliko. M. S. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 28 — 14. julij 1977 NIVO CELJE 20 LET DELA zaključene jubilejne proslave VodTK>gospodarska delovna organizacija NIVO iz Celja je Ite dni proslavila 20. obletni- co obstoja in 30. obletnico de- la v vodnem gosi>odaTstvu. Tokrat so bile proslave še posebej slovesne. 2e minuli teden so se vrstila športna srečanja delavcev NIVO, sre- di todna pa so pripravili še več zanimivih razgovorov. Med drugim so stekli pogovo- ri s štipendisti in upokojen- ci, Se posebej plodno pa je ¡bilo srečanje и deiavoi iz drugih vodnogospodarskih or- ganizacij. Prazniku so namenili tudi simpozij o vodni bilanca ßpodnje Savinjske doline, ki eo jo sestavili po dolgolet- nih aianstvenih raziskavah. Ob jubileju je izšla posebna ètevilfea glasila NIVO, pa tu- di izjemno lepo urejen bil- ten o zgodovini in današnjih dneh delovne organizacije. V delavskem domu so pri- pravili razstavo fotografij, s katerimi so simbolično pri- kazali razvoj delovne orga- riizacije v minulih 20 letih. V soboto pa je bila ob šmartinskem jezeru osrednja proslava jubileja, na kateri so se spomnili prvih težavnih let, kasnejšega preporoda in liitrega ter i-azvojno široko usmerjenega dela v zadnjih letih. Na slovesnosti so pode- lili tudi priznanja zaslužnim delavcem in članom samou- pravnih organov. Posebna pri- znanja pa so podelili delov- nim organizacijam, s kateri- mi je NIVO v minulih letih se poseibej plodno sodelovat SB NIVO: JEZ NA HUDINJI - POSEBNOST Na Hudinji v Celju se končujejo dela pri montaži prvega nielikega Jezu na območjii. Gre za uporabo najsodobnejše tehnologije v gradnji manjšUi jezov, I''^\ J. §t. 28 — 14. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 GOLTE SKUPNOST ZA REKREACIJO nova pobuda izletnika za uveljavitev sveta pod medvedjakom Te dni je prišel kolektiv prometnega, gostinskega in turističnega podjetja Izletnik v Celju z novo pobudo za sa- nacijo ekonomskega i>oložaja in za večjo ter zasluženo uve- ljavitev Golt. Gre za predlog o ustanovitvi skupnosti za re- kreacijo na Crolteh, za po- budo, ki je v vrsti mnogih doslej dokaj simpatična, saj temelji na drugačnih osno- vah, kot so dosedanje. Nje- na. vrednost je predvsem v tem, ker spodbuja združeno delo, da bi napravilo nekaj več, da bi Golte v resnici po- stale večje in množičnejše zbirališče delovnih ljudi in občanov, predvsem tedaj, ko po na.pornem delu iščejo mir. Predlog six>razuma, o ka- terem bomo še pisali, temelji na obveznosti delovnih ko- lektivov oziroma F>odpisnic Sporaauma, po katerem bi za- gotavljale z nakupom gon- dolskih vozovnic ( s 30 % popustom) večji obisk svo- jih članov na tem območju. Vrh tega bi podpisnice tudi združevale sredstva za inve- sticije v dograditev centra. Vrh tega gre za tesnejšo povezavo Golt s celotno Gor- njo Savinjsko dolino, za ure- ditev kadrovskih problemov v centru, za ureditev šport- nih in rekreacijskih objektov ne samo na Golteh, marveč tudi v Logarski dolini in ne nazadnje za odpis vseh ob- veznosti iz naslova investicij- skega posojila za izgradnjo RTC Golte. Gre torej za predlog, ki bi naj ix>trdil pravilo, da so Golte namenjene predvsem rekreaciji delovnih ljudi in občanov na celjskem območ- ju in zato za ix>budo, ki naj bi to načelo tudi uresničila. HORTIKULTURA ZALEG: KMALU OBČINSKA ZVEZA Pri občinski konferenca SZDL v Žalcu od konca maja deluje posebni inicia- ti-vni odbor, ki pripravlja ustanovitev občinske zveze hortikultumih društev. V to zvezo naj bi se vklju- čila društva iz Braslovč, Petrovč, Prebolda, Šempe- tra, Vranskega in Žalca, ki jih bodo ustanovili do-sep- tembra in pa hortikultumo društvo iz Polzele, ki je se- daj edino aktivno v občini. Novoustanovljena zveza bo predvsem koordiniraJa de- lo društev ter poživila nji- hovo dejavnost. KRISTIJAN MARKOVIČ OBMOČJE: NOVA ODLOČITEV Območne turistične po- slovne skupnosti ni in no- če biti. Po prvem načrtu bi jo morali ustanoviti že Junija lani, po drugem ju- nija letos, kot vse kaže, pa bo prišlo do ustanovitve zbora in podpisa sporazu- ma šele .jeseni letos. Zamuda ni nič kaj pri- jetna. Zlasti na tem pod- ročju ne, ker se močno ču- ti odsotnost turistične po- slovne skupnosti, še pred- vsem na propagandnem področju, v skupnem na- stopanju na trgu in prav tako v organizaciji turistič- nih prireditev. Ali je torej letošnji je- senski čas res tisti, ko bo- mo lahko zapisali — dobili smo območno turistično poslovno skupnost? MB FOLKLORNA SKUPEflA IZ SIStCA Celjsko turistično društvo se je tudi letos vključilo med organizatorje prireditev na čast praznika celjske občine, dvajsetega julija. Prva prireditev v njegovi izvedbi bo že .jutri, v petek, 15. t. m. ob 20. uri na drsališču v mestnem parku. To bo večer jugoslovanske folklore. Nastopile bodo plesne skupine iz sosednje republike in med njimi tudi folklorna skupina kulturno-umetniškega društva »Goran Kovačič« iz Siska. Jutri in v soboto, 16. julija, bosta v Celju tudi kulinarična dneva Banije. Kuharske specialitete tega območja bomo v hotelu Merx pripravili mojstri iz hotela i>Metaliirg« v Sisku. Za soboto, 16. t. m. je ob 19. uri napovedan promenadni koncert pihalnega orkestra železarne Štore. Koncert bo pred veleblagovnico Tkanine, torej v samem trgovskem sre- dišču Celja. In končno, za poslastico, še nastop godbe, mažoretk in baletk iz Logatca. Ta prireditev je napovedana za sredo, 20. julija, ob 19. uri. Skupina pa bo krenila po celjskih ulicah. Na sliki: folklorna skupina KUD »Goran Kovačič«. IZLET NAGRADA ZA DELO Člani kulturnega društva, ki smo ga letos ustanovili na osnovni šoli Franca Kranjca na Polulah, smo ob zaključku šolskega leta obiskali domačijo pesnika Antona Aškerca. S postaje v Rimskih Toplicah smo odšli v park, nato pa po travniku in skozi gozd proti Senožetam. Le malo hoje in že smo se znašli pred lepo kmečko hišo, kjer sta nas pozdravila pesnikov nečak Miha ш prijazna gospodinja. Pripovedovala sta nam, kako je »teta Ajdkau Aškerčevim IX)magala z denarjem in pesniku poslala v semenišče. Po- tem pa je posestvo izročila cerkvi, šele po letu 1945 je na domačiji pri Hi-ušovarjevih zopet ^agospodaril rod Ašker- čev. Pesnikova rojstna hiša pa, je na materinem domu v Globokem. Nekateri so se odpravili tudi tja. Vendar pa je danes na mestu, kjer je nekoč stala hiša, le še grob- lja, nad njo pa žubori močan izvir. Po tem izletu veliko bolj razumemo pesnika in njegove pesmi, dobili pa smo tudi nove pobude za naše nadaljnje delo. ZVONKA KOLAR DOBROVELJSKI TURIZEM ZAČETEK OBETA z novim domom in cesto Le malo ljudi ve, da je samo 20 km iz Žalca in 4 km iz Ipolnoma oh- ranjena, ker, kot pravijo domačini, tu še nihče ni postavil vikenda in ga tudi ne bo. Valovita planota, ki jo pokrivajo pašniki, je čudovit prostor za piknike in počitek, od tod pa je tudi lep razgled po vsej Savinjski dolini vse tja do Šmartnega. Doslej na njej takorekoč ni bilo nobene turistične ponudbe, čeprav se domačini ne branijo go- stov in jim radi postrežejo z domačimi specialitetajni. Gostinske usluge pa so na voljo le v lovskem domu, ki pa je bolj zaprtega tipa. Letos se krajevni sikup- nosti Braslovče uresničuje dolgoletna želja, saj so po- ložili temeljni kamen za novi dom na Dobrovljah, ki ga gradijo ob pomoči občine, kmetijskega kom- binata in seveda krajanov in KO ZZB. O možnostih za nadaljnji razvoj turiizzma smo se po- govarjali z Dragom Balan- bom iz Braslovč. »Možnost vidim predvsem v razvoju kmečkega turizma, ki ga doslej še ni bilo. Ker pa se tu križajo planinske po- ti, ker tod pelje transver- zala, mislim, da bi se le ta lahko razvil, seveda ob pomoči občine, bank in tu- rističnega društva itz Bra- slovč. Možnosti so ugodne še posebej zdaj, ko gradi- mo nov dom, smučarski klub iz Braslovč F>a gradi v bližini smučarske ska- kalnice: 25, 45 in 80 m. Če nam bo poleg tega uspelo urediti še cesto iz Letuša do vrha, potem mislim da je razvoj turizma le še vprašanje časa. Posebej za- to, ker se interes za to kaže tako pri domačinih, kot tudi pri občinskih or- ganih in turističnem dru- štvu.« KRISTIJAN MARKOVIČ Ш SE DOGAJA V SIMONČIČEVI ULICI javne naprave neredne — posledice »gomazijo v Celju stoji v Simonči- ievi uMci številka 6 stolpni- kot toliko drugiih v me- stu. In vendar je (kljub te- ttiu) nekaj posebnega. Ta stolpnica ima namreč pose- ^ jašek, po katerem sta- novalci mečejo odpadke v wntejner, ki stO(ji v Meti. po tu vse lepo in prav. Te- ^ve i>a SO se zač^e že ta- ^ј na začetku, leta 1976, ko so se vanjo vselili prvi sta- novalci. Težave namreč s praaaienjem kontejnerja. Ko- 'nimalno podjetje Javne na- Prave, ki je za to zadolženo, »^praznuje kontejner zelo ne- redno, na kar so stanovalci ^ prej opozarjali. Višek je nezadovoljstvo doseglo pred ^kaj dnevi, ko podjetje Jav- P® naprave spet ni iz^jrazni- ^ kontejnerja in so stano- ve! biijü prisiljeni odllagati ®nieti kar okoli kontegnerja. Teh smeti pa je v 90-stano- vanjskem bloku in pri okoli 350 stanovalcih seveda vsak dan precej. Ko so starLoval- ci končno dosegli, da je pod- jetje izpraznilo kontejner, jih je le nekaj dni za tem ča- kalo novo presenečenje. Ko so zjutraj odhaijali v službo, je namreč po prostorih, kjer stojä kontejner, kar mrgolelo majhnih črvov. Stanovalci so poklicali sanitajmo inšpekci- jo, ki pa je zahtevala pisme- no vlogo. Inšpektor Stane Urleb je povedal, da so za- radi dopustov preobremenje- ni. Stanovalci so se obrnili tudi na nas in ogledali smo si prostore. Spremljal nas je hišnik Ismet Ahmičevič, ki je ob ix)gledu na, mik) re- čeno, svinjarijo »presenečen« in jé hitel razlagati, da so pred dvema dnevoma vse po- čistili. Zdag pa kar naen- krat dobesedno črv na črvu, da človek nima kam stoipiti. Ne bi razlagal, kako ogaben je bil že pogled, vendar že če odrasli stanovalci zmore- jo prenašati to nesnago, bi lahko vsaj otrokom prizanes- li. Povsem nesprejemljivo je namreč, da sanitarna inšpek- cija ne intervenira, kajti v bloku je veliko otrok, ki se igrajo po teh prostorih. In otrok v svoji radovednosti ne pozna meje. Zanimivo je, da precej sta- novalcev sploh ne ve, da so v nevarnosti njihovi otroci in tudi oni sami. Tako stano- valci kot tudi podjetje Javne naiprave so lahko zadovoljni, da še ni bito nobene infek- cije. Zadovoljstvo ob takšni ugo- tovitvi i)a je gotovo premailo. Z. MARKOVIC humoreska GREŠNI KOZLE Nekega dne so v sosednjem bloku dobili kontejner za smeti in od takrat naši ljubi sosedje niso imeli več miru, sožitje sose- dov je crknilo, razvila se je prava hladna vojna. Vzrokov za to je bilo seveda več, pravega pa je bilo vendarle težko izvozlati iz tega gordijskega vozla. To se ni posre- čilo niti upokojenemu tovarišu sodniku, ki je sicer alfa in omega za te reči in priso- ten na vseh sejah hišnega sveta, ki so milo rečeno, pravcata arena (»Opustite vsak up, vi, ki vstopate!«) Kontejner naj bi uporabljali stanovalci obeh blokov in prav tukaj se je zapletlo. Kje гшј kontejner stoji? Na parkirnem prostoru, pred njim, za njim, ob strani, natanko na polivici sovražnih ozemelj med bloki, sto rrietrov vstran, sto metrov rui- prej ali nazaj? Seje hišnih svetov obeh blokov so se vrstile z mrzlično naglico in bilo je priča- kovati vojne napovedi. Kontejner se je selil iz dneva v dan in stanovalci so se šli pravo skrivalnico, prinašajoč smeti iz vseh nadstropij. In vendarle ni bilo nikoli ustreženo vsem, to je priznajmo, zelo težko. Enkrat je kontejner motil lastnike avtomo- bilov, ki jim je kradel prostor. Ne gre namreč, da ljudje ne bi mogli parkirati avtomobilov natanko pred vhodom v stolp- nico, kaj šele, da bi do vhoda hodili nekaj metrov, če se lahko pripeljejo. To se da razumeti. Drugič spet se je nekdo zavzel za otroke in pripomnil, da naj kontejner stoji na parkirnem prostoru, ki bi tako ali tako moral biti za otroke, ti pa imajo v mestih že tako malo prostora. Lastniki av- tomobilov se niso strinjali: za otroke je ze- lenica, majhna sicer, ampak dovolj velika. Tudi to se du razumeti: otroci res ne po- trebujejo veliko prostora. Kontejner se je selil in veliko juter ga je pozdravilo na drugem koncu sovražnih ozemelj. Potem so ga postavili natanko na črto, ki meji lastnino obeh blokov, pol na pol na vsaki strani. To je bila, zgleda, ra- zumna odločitev. A glej ga zlomka, zado- voljstvo je znova splavalo po vodi: Z lego nesrečnega kontejnerja ni bil zadovoljen tovariš, ki je sicer tam parkiral že lep čas svoj avtomobil in se je na prostor navadil. Tovariša razumemo in ga opravi- čujemo. Nedvomno je težko avto seliti kar tako, tja v en dan. Kontejnerska vojna se je nadaljevala. Tokrat za zeleno mizo. Po dolgih borbah so ga pomaknili nekoliko bliže k enemu od sovražnih blokov, s tem pa so ogenj seveda še nekoliko bolj približali strehi. Zgodilo se je namreč, da so muhe silile v stanova- nja v neposredni bližini kontejnerja (izja- va je bila podkrepljena s številom muh na kvadratni centimeter, intenziteto smradu iz kontejnerja in količnikom hrupa, ki ga je povzročalo ropotanje z vratci). Kontejner so preselili na skrajni konec obeh sovražnih ozemelj, v kot za sosed- njim blokom, a precej oddaljeno od prvega bloka, toda blizu oken drugega. Nič hude- ga, bodo muhe pač pri njih. Pomembno je, da jih ni pri nas. Utemeljena in z vsemi argumenti podkrepljena trditev. Ljudje, ki hodijo tod mimo, se vedno znova vprašujejo, kako to, da se prebival- ci teh blokov tako zanimajo za vreme, ko nestrpno pogledujejo naokoli. Pa ne gre za vreme: pogledujejo ali je njihov kontej- ner še vedno tam. M/LENKO STRASEK 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 28 — 14. julij 1977 SEIi^PETER: NAJLEPŠI V SLOVENIJI Zrdruéenje šoferjev in ai^tomehanikov Žalec je ob svojem prazniku 13. juliju, Dnevu šoferjev in prazniku občine Žalec izročilo namenu nov učni prostor za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil v Šempetru pri Grobelskem mo- stu. Odprli so ga v soboto popoldne ob navzočnosti številnih občanov, članov združenja iz celjske regije, predstav- nika družbenopolitičnega življenja občine ter sekretarjev zveznega in republiškega združenja Pribislava Saviča in Staneta žirovnika. Učni prostor je pri vzgoji bodočih voznikov nedvomno velika pridobitev. Prav gotovo je najbolj popolno opremljen tovrstni objekt v Sloveniji. Ima asfaltirana cestišča, križišča, semaforje, skoraj vse prometne znake, parkirni prostor, skratka vse, s čimer se bo voznik srečal pozneje v prometu. Ob otvoritvi so pripravili krajši kulturni program v kate- rem sta sodelovala godba na jahala iz Uboj in pevski zbor žalskega združenja. Ob koncu slovesnosti je republiški se- kretar združenja Stane žirovnik podelil 8 republiških plaket in eno_ zvezno, ki jo je prejelo ZAŠM Žalec, predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek pa je izročil pet odlikovanj tovariša Tita. Skupaj so potem položili venec na grob predvojnega komunista in borca Jožeta Turka, ki je na tem mestu padel 2. septembra 1941. Po njem nosi novi učni prostor tudi ime. T. TAVCAH ŽALEC: NOVE POTI OBVEŠČANJA Pri OK SZDL v 2alcu bodo ustanovili svet za infor- miranje, ki bo imel v svojem sestavu še komisije za posamezna področja. Svet naj bi zagotovil javnost dela OK in uresničevanje ustavne vloge SZDL pri informi- ranju delovnih ljudi in občanov. V delo teh svetov bodo vključili tudi dopisnike amaterje z obniočja ob- čine. V kratkem bodo ustanovili tudi aktiv urednikov in sodelavcev tovarniških glasil in tako izboljšali tudi obveščanje v OZD. ODLIKOVANJA DVAJSETIM Predsednik skupščine Žalec Vlado Gorišek je minuli četrtek podelil dvajsetim občanom žalske občine odli- kovanja predsednika republike za dmžbeno in politič- no ter za dosežene delovne uspehe. Red republike z bronastim vencem so prejeli: Matevž Babič, Anton Ca- ter, Meta Reiner, Franc Ribič; red zasluge za narod s srebrno zvezdo: Konrad Lipovšek, Helena Kronovšek, Ivan Roje; red dela s srebrnim vencem: Tatjana Debič, Marija Gothe, Ivan Mohor, Miro Petrove, Eran Sddnik, Valter Zupane, Štefan Kotnik; medalje zasluge za na- rod: Peter Knapič, Oto Lesjak, Dušan Lesjak, Jože Kuder, Karel Marine; medaljo dela pa je prejela Milica Končan. T. T. A. GORSEK DIREKTOR MESNIN Te dni je prišlo na najodgovornejšem delovnem me- stu Hmezadove temeljne organizacije dela Mesnine v Celju do kadrovske spremembe. Tone Grm, ki je ne- kaj let uspešno vodil ta kolektiv, je odšel v pokoj, nje- govo mesto pa je po sklepu delavskega sveta zasedel Andrej Goršek, ki je bil doslej v tej delovni skupno- sti sekretar in pomočnik direktorja. MB SLOV. KONJICE: DAN ŠOFERJEV Ob dnevu šoferjev in avtomehanikov Slovenije je bila v nedeljo v Slovenskih Konjicah osrednja regijska prosla- va, ki so se je udeležili številni čla.ni ZŠAM iz vseh občin celjske regije. Proslava se je pričela s slavnostno povorko šoferjev, avtomehanikov in njihovih vozil po konjiških iñicah, nabo pa je sledil še pester program na ploščadi Ga- silskega doma. Vse zbrane je i>ozdravilo tudi več govorni- kov, med njimi sekretar zveze voznikov Jugoslavije Pribisav Savič in podpredesdnik 2;SAM Slovenije Jože Kokal. Naj- bolj slovesten del proslave, ki je sledil podpisu samouprav- nega sporazuma o sodelovanju organizacij ZŠAM v regiji, pa je nastopil s podelitvijo zlatih plaket zveze vozsnikov Jugoslavije. Ta zvezna priznanja za prizadevno in uspešno delo je prejelo več organizacij in posameznikov: ZŠAM Celje, predsednik in vodja šole Zšx\M Celje Alojz čobec, ZSAM Mozirje, ZŠAM Ptuj in predsednik ZŠAM Ptuj Edi Kotel. Posebno priznanje, ki ga je podelila organizacija šoferjev in avtomehanikov v Banja Luki, pa je prejela ob- činska zveza šoferjev in avtomehanikov Velenje. Ob koncu uradnega dela proslave so podelili бе vrsto priznanj čla- nom zveze šoferjev in avtomehanikov za dosežene uspehe na športnem področju. D. S. ŽALEC več lokalnih delovnih akcij Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Žalec je letos organiairala dve mladin- ski delovni brigadi in sicer brigado >jSlavko šlander«, ki bo delala na delovni akciji »Brkini 77« in brigado »Prve Savinjske čete«, ki bo tudi na zvezni akciji »Kruševac 77«. Brigada »Prve Savinjske če- te«, ki bo delala v pobrateni občini Kruševac, je odšla na ркк včeraj. Vrnila se bo 14. avgusta. Poleg brigadirjev iz žalske občine bodo v tej iz- meni v Kruševcu še mladi iz Trogirja, Varaždina in Tra- vnika. Prišli pa bodo tudi mladi iz italijanskega mesta Postoje. Brigada »Slavka šlandra« bo odšla na pot 7. in se vr- nila 28. avp.ista. Preden bodo odšli briga- dirji na zvezni delovni ak- oiji, bodo imeli doma nekaj akcij. Nekatere pa so že op- ravili. Tako tudi na cesti Ro- pasija—čreta. Uspeh te ak- cije je bil nadpovprečen. De- la na čreti pa niso konča- na. Nadaljevali jih bodo po- tem, ko bodo svoje opravili minerji in buldožerji. Vrh tega je v programu de- lovna akoija pri šmiglovi zi- danici, kjer je bila 1938. le- ta prva konferenca CK KP Slovenije, katere se je udele- žil tudi tovariš Tito. V obeh brigadah iz žalske občine prednjači delavska mladina, le malo pa je štu- dentov-štipendistov. DARKO NARAGLAV MOZIRJE BREZ SOLIDARNOSTI NE GRE V OBČINI ŽE RAZMIŠLJAJO o UVEDBI NOVEGA SAMOPRISPEVKA Zadnji dan aprila prihod- nje leto se bo v mozirski občini iztekel samoprispevek za sofinanciranje gradnje šo- le in prostorov za otroško varstvo. Pred dobrimi štiri- mi leti so se v Gornji Sa- vinjski dolini odločili za zbi ranje sredstev za uresniči- tev programa občinskega sa- moprispevka iz več virov. To ne velja samo za deleže iz skupnosti, mai-vec tudi za prispevke iz vseh vej gospo- darstva, občinskega proraču- na itd. V uresničevanju programa so uspeli. Tako so po za- slugi te solidarnosti zgradili najprej osnovno šolo v Re- čici ob Savinji, ki je podruž- nična šola mozirske. Ob lan- skem občinskem prazniku so izročili namenu prizidek in obnovljeni del starega po- slopja osnovne šole na Ljub- nem ob Savinji. Leiošnji ob- činski praznik bodo počasti- li z enakim uspehom v Lu- čah. Tako so v tem obdob- ju zgradili šestnajst novih učilnic z ustreznimi kabine- ti, tri večje večnamenske prostore, tri sodobne kuhi- nje, dve sodobno opremljeni telovadnici, tri igralnice za otroško varstvo in seveda vse pomožne prostore. K te- mu je treba dodati še pet obnovljenih učilnic v šoli na Ljubnem. In končno, tudi na urejevanje okolja pri vsem tem niso pozabili. Po programu del je zdaj na vrsti osnovna šola v Gor- njem gradu. Računajo, da bodo za vsa dela in nakup opreme potrebovali okoli 13 milijonov dinarjev. Ker pa z veljavnim samoprispevkom ne bodo zbrali dovolj sred- stev za pokritje vseh stro- škov, ni naključje, če so že na zadnji skupni seji dele- gatov vseh treh zborov ob- činske skupščine Mozirje, ob koncu jimija, oix>zorili na nujnost nove solidarnostne akcije v občini. Tudi v mo- zirski občini so namreč spo- znali, da bodo le z združe- vanjem sredstev, le s soli- darnostjo, uspešno reševali prenekatere boleče primere družbenih dejavnosti. Vtem ko je program prvega samo- prispevka v občini zajel le šolstvo in otroško varstvo, bodo v razpravi za sprejem drugega samoprispevka opo- zorili še na obveznosti na drugih področjih. Gre pred- vsem za kulturo, telesno vzgo- jo in morda še za kaj, se- veda poleg šolstva in otro- škega varstva. MB ČUDEN PLAKAT na kakšni mladini poudarek? Prejšnji teden je marsikdo od Celjanov začudeno pre- bral plakat, ki so ga na vsa vidna mesta v središču Ce- lja razobesili mladinci Izlet- nika. Začudeni nismo bili za- radi vabila na ples, saj je to sama po sebi kar prijet- na zadeva, bolj smo se ču- dili tekstu, ki je bil napi- san čisito na dnu plakata VABLJENA PREDVSEM DE- LAVSKA MLADINA, je pisa- lo na plakatu. Vrsta vprašanj se mi je porodila v začudeni glavi, ko sem prebrala to nenavadno vabilo. In priznam, da mi še do danies ni jasno, kaj so že- CELJE: NOVO POSOJILO Izvršilni odbor celjske po- družnice Ljubljanske banke je na svoji redni seji v po- nedeljek, 11. t. m. odobril de- lovni organizaciji Ingrada v Celju, kot prevzemniku sana- cije Splošnega gradbenega podjetja Rogaška Slatina, sa- nacijsko posojilo v znesku 4 milijone din. Poleg tega pa še investicijsko posojilo v vi- šini 7.5 milijona din za do- ix>lni)tev osnownth sredstev pri bodoči Ingradovi enoti v Rogaâkà Slatiim. leli organizatorji Izletnikove- ga mladinskega plc-sa s tem vabilom povedati. Morda to, da mladi, ki niso zaposleni v ■ tovarnah, ne smejo na ples? Da študentje, kmetje in dijaki niso zaželjeni? Ali morda to, da razen Izletni- kovih mladmcev dmgi na ples niso vabljeni? Pred kratkim sem brala člamek znanega jugoslovan- skega sociologa, v katerem govori o mladih in njihovi neločljivi povezanosti z de- lavskim razredom. V članku še posebej poudarja, da je mladina sestavni del našega delavskega razreda, da. so in- teresi mladih neposredno ve- zani na interese delavskega razreda. Jasno je torej, da .je naša mladina — delavska mladina! Zakaj je torej pyotrebno po- udarjati, da gre PREDVSEM za delavsko mladino? Kaj so želeli Izletnikovi mladinci do- seči s poskusom nekega ne- utemeljenega razlikovanja mladine? Tudi na ta vpra- šanja ne vem odgovorov. A če so razumeli delavska mla- dina kot sinonim za delovno mladino potem sem prepri- čana, da na ples ne bi sme- li priti PREDVSEM nekate- ri Izletnikovi mladinci! DAMJANA STAMEJCIČ Čudno vabilo na plakatu . §t. 28 — 14. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 Vam je bilo pred- včerajšnjim dolg- čas? Га včeraj? In danes, pravite, da tudi!? Ilm, uganka ni težita. Fo vsej verjetnosti ste Ce- ljan ali okoličan nelidaj belega Ce- lja. Ce nimate nič proti, preživite ne- kaj minut prostega, morda počitniškega časa ob branju pri- čujočih vrstic, ki so nastajale pod delov- nim naslovom — Sprehod po celjskih ulicah. Kramljamo torej med sprehodom po naših uli- cah. O tem in onem, o majhnih nepomembnostih, o aktualnih stvareh, o temah, ki nas bodejo ali razveseljujejo. Dogovorje- no? Zmenjeni smo bili, deni- mo pod dobro staro uro na železniški postaji. Pri- znati morate, da vas je prav ta ura že velikokrat rešila zagate, če niste pre- tirano natančni in vam ne- kaj minut gor аИ dol ne predstavlja problema vre- dnega obupavanja. No, ko smo že ravno pri urah. Ja- vnih ur v Celju nimamo na pretek, točnost pa je pri tem sploh postranska stvar. Tale na postaji, še ena na cerkvenem zvoni- pu, pa ... pa, no tista na pročelju zgradbe onstran spomenika. Ampak ta je že zdavnaj obupala, kdo ve nad kom ali kdo ve kdo nad njo. Sicer pa se nam trenutno ne mudi preveč, časa imamo na pretek, če pa predpostavimo, da je nedelja popoldne, se nam sploh nikamor ne mudi. Kaj ko bi stopili kam na kavo ali vrček hladnega piva? Zakaj pa ne! Hm, zdaj je treba že nekoliko bolj napeti p>očitniško raz- UF, KAKO JE VROČE poletni klepet na celjskih ulicah o tem in onem puščene možgane. Seveda, pozabili ste, da je nedelja popoldne — večina gostišč in gostilen je vendar za- prtih, turistični dinar in gostinci pa so tako ali ta- ko skregaiii. Ja, tamle na Koprovem vrtu poskusimo srečo, to nas še najmanj stane. Hudiča, saj je vse polno, ljudje zunaj pa kar čakajo na izpraznjen pro- stor. E3i, kaj bi z žejo, pojdimo še malo naprej po celjskem mestnem kri- žu, ki je kot nalašč za sprehode — mestne seve- da. V kino nas, kajne, v tej vročini in sopari čisto nič ne mika, čeprav tu in tam le radi vidimo kakšen dober film, mladini izpod 15 let prepovedan, če se potem vsedete zraven kak- šnega dvanajstletnika, je to vaš problem in ne nje- gov, zato kar vi zardevaj- te. Ja, kje smo že ostali? če se vam da mimo špa- lirja na »cornerju« med Evropo in Mignonom, pro- sim. Dobimo se malo niže pred izložbami ene od teh trgovin... če ste »rentgen« prestali in če se vam izložb, še manj pa cen ne da ogledo- vati, se bo treba sp>omniti kaj bolj zanimivega. Ne, ne, o stanovanjih ne bi, o stolpnicah, kamor ne pri- teče mestni vodovod tudi ne. Kako, 150 tisočakov da plačuje prijateljica za var- stvo dojenčka? Ne, res ni malo! No, v jeseni bo iz sredstev samoprispevka zgrajen nov vrtec v Novi vasi, morda bo revijo le razbremenil skrbi. Da ga še niso začeli graditi! Eno od stanovanjskih hiš so podrli že spomladi. No, četudi ne bo zgrajen toč- no po programu, upajmo, da se ga bodo vendarle kmalu lotili in mu posta- vili vsaj noge. Ste že utrujeni? Kaj ko bi končno le sedli in popi- li obljubljeno kavo ali pi- vo? Ja, potem se bomo morali napotiti kar lep kos poti nazaj na izhodišč- no točko. Saj je vrt Gol- ding bara ob postaji čisto prijeten. Po tleh pa nikar preveč ne glejte. So nam- reč ljudje, ki jim je naj- večji užitek odvreči ogo- rek ali drugo smet mimo za to postavljenih pepelni- kov in košaric. Sicer pa je s temi koši za smeti res tako, da so po večini ob- dani s kupi smeti, le v njih samih jdh je težko naj- ti. Razen tega so kotički mesta, kjer te košarice za odpadke najbolj i>ogreša- mo. Ja, res je, da bi mo- rale biti morda bolj opaz. ne, lepše oblikovane, mi- kavne tudi za otroke, ki bi v njihove trebuhe radi no- sili papirčke od lučk in druge odpadke. Pred veči- no trgovin te košarice skrito in skromno sameva- jo, medtem, ko so vhodi v trgovine nastlani s papir- nato in dn^o šaro. Mor- da bi jih veljalo opremiti tudi s kakšnimi vidnimi, slabo vest vzbujajočimi na- potki za odlaganje drob- nih smeti, ki jih nikoli ne zmanjka. Eh, kaj bi, zdaj že pravzaprav obrekujemo — druge in ali ne morda tudi same sebe? Obrekova- nje pa ni bil čisto osnov- ni namen naše »potopisne« reportaže po celjskem mestnem križu. Kaj ko bi se raje domenili za kle- pet še kdaj drugič. Seve- da, če se vam je današnji zdel primeren za poletno nedeljsko popoldne. Joj, kako smo včasih ljudje ne- rodni, da ne rečem celo nevljudni, saj se vam kot sosprehajalec še predstavi- la nisem. Nasvidenje in oprostite, če je bilo kaj narobe — MATEJA POD- JED. Turistično društvo Celje: gremo v cirkus ... Foto D Medved INOVATORJI 8 novosti jožeta prešerna iz libele v tovarni tehtnic Libela v Celju ni težko najti inova- torja, saj jih imajo kar lepo štedio. Naneslo je, da smo se o novotarijah pogovarjali z Jožetom Prešernom, stroj- nim delovodjem iz telmične kontrole. Da je v podjetju zaposlen že 15 let, nam je povedal. Novo, če gre za boljše, mu j€ bilo od zmeraj všeč. Iz- boljšata tehnološki postopek, pomeni v vehki večini neko- mu Olajšati delo, prihraniti čas in denar. In — kaj ni to nače]o inovacij? Osem novosti ima Jože pri- znanih v podjetju. Za opis vseh seveda med temi vrsti- canii ne bi bilo prostora. Sam je odločil, da predstavi eno izmed njih, in sicer »no- silni križ za Beta tehtnico«. Predhodnik zdajšnjega nosil- nega križa je bil tehnološko slabo rešen. Pri proizvodnji so se porajalo številne težave ^ nevšečnosti. Jože je kot kontrolor to zadevo dalj ča- ^ Opazoval, nato pa je začel brskati po možganih in iskati "ovo, boljšo rešitev. Na raz- Pelago mu je bil seveda pro- popoldanski čas. Od za- ^isli, prvih skic, do načrtov izdelave jé bilo seveda tre- ^^ nekaj časa in veliko do- voljo. Izdelati je bilo tre- novo orodje, prototip teht- nice in verjetno še kaj. Re- r^l^t truda je bil ta, da je j.omisija za inovacije v Libe- novost sprejela in speljala proizvodnjo. Zdaj se je osemumik de- lavke, ki je poprej opravlja- la dokaj težko in naporno de- lo, pa tudi nevarno, bistveno spremenil. In verjetno je med vsemi novostmi te najbolj ve- sela prav ta delavka. Ves problem je tičal v tem, da je bilo treba odlitek po- praviti v tom smislu, da je tehtnica ostala v vodoravnem stanju. Tudi teža je morala ostati enaka, zato je bilo tre- ba vso stvar dobro preraču- nati in nato križ dopolniti z odlivki. Novost je prinesla ne sa- mo lažje delo, tudi cenejši postopek, z njim pa seveda prihranek. V 12 mesoGdh znaša letni prihranek 15.703,00 din. Vi- šina nagrade inovatorju pa je 18 odstotkov od prihran- ka za obdobje treh let. Potem z Jožetom kramlja- mo o inovatorstvu nasploh, »če hočeš neko stvar spre- meniti na bolje,« je dejal naš sogovornik, »jo moraš poprej dodobra spoznati, ugotoviti vzrok slabosti in šele potem lahko začneš razmišljati o no- vem. Inovator je lahko vsak- do, ki združuje delo kjerko- li, v kateremkoh podjetju. Ze majhna sprememba, drobna ideja ali namig, lahko prine- se izboljšavo, za katero pa ni nujno, da je trajna. Nekdo dnig bo morda čez čas našel boljšo rešitev. Vse to pa nas vodi k napredku. Izkušnje in ideje si je dobro tudi izme- njavati, zato se v našem pod- jet..u inovatorji večkrat sesta- jamo in želimo svoj krog še razširiti, pritegniti k sodelo- vanju vsakogar, ki bi to že- lel. Pri ti-m je pomembno tudi razumevanje delovnega kolektiva. In še nekaj je po- membno. Zavest, da dobro še ni idealno. Nikoli ne smeš od- nehati ali vreči puško v ko- ruzo. Inovatorju mora po- meniti c-no priznanje, ena iz- bo j šava, vodilo za nadaljnje delo, smernica za lažje, bolj- še in cenejše.« Ob slovesu nam je Jože za- upal, da že razmišlja o no- vem poizkusu, ki pa še ni to- liko »zrel«, da bi se o njem lahko kaj več pyogovorili. Pa potom! IvIATEJA PODJED SLOV. KONJICE: KRITIČNO DELO V vseh delovnih sredi- nah in v vseh tozdih konji- ške občine so do 5. julija zaključili vrsto iX)svetov o uresničevanju zakona o združenem delu. Posveti so izzveneh zelo kritično v to-^amah, kjer doslej še ni- so storili vsega za dosled- no uresničevanje delavske- ga zakona v praksi. Pose- bej to velja za manjše dis- locirane obrate, kjer so de lavci še zelo slabo sezna- njeni z bistvenimi novost- mi zakona in je temu pri- merna tudi aktivnost za uresničevanje načel zako- na o združenem delu še zelo šibka. Lahko, bi rekli, da so si delavci marsikje preveč načelno zastavili na- loge in da so sprejeli kon- kretne programe le v več- jih konjiških to-vamah. Za- to so bili ravno posveti marsikje pobuda za to, da so tudi v vseh manjših or- ganizacijah imenovali ko- misije za uresničevanje za- kona o združenem delu ter sprejeli programe bodoče- ga dela. Sicer pa so v Ko- njicah povezali p>osvete o uresničevanju delavskega zakona tudi z ocenami go- spodarjenja v posameznih delovnih sredinah. Skoraj- da povsod so s tem v zve- zi ugotavljali, da so ugod- ni gospodarski rezultati, ki jih beležijo v konjiški ob- čini, rezultat naFK)rov in prizadevanj vseh delavcev pri doslednem izvajanju stabilizacijskih načrtov. D. S. Pred nedavnim ^je krajevna skupnost Prevorje na Koz- janskem skupaj z družbenoi>olitičnimi organizacijami skli- cala zbor občanov, na katerega so povabili tudi predstav- nike občinske skupščine Šentjur, da bi se z njimi pomenili o nekaterih perečih vprašanjih: o modernizaciji cestišča iz Slivnice proti Kozjem in neustreznem delovanju pošte pa še o čem. Vabljeni naj bi na ta vprašanja odgovorili, kar pa se ni zgodilo (in menda ne prvič!), ker Iz Šentjur- ja ni bilo nikogar. Zborovalci so bili poparjeni, še bolj pa ogorčeni. Problematika, ki so jo tokrat dali pod povečeval- no steklo, nI bila niti najmanj pomembna. Že nekajkrat so Prevorjane odpravili kar pismeno, s čimer pa seve- da niso bili zadovol,)ni, način kontaktiranja z občani pa je nakazoval tudi določeno ležernost. S sestanka so občani poslali protestno pismo na celo vt- sto naslovov, od predsedstva SRS do Kmetijskega kombi- PREVORJE nata Šentjur in seveda skutpščine občine. Kakšna je ost ▼ besedah, ki jih ne bi bilo treba z nekoliko več po.sluIia za težave prebivalcev tega odmaknjenega predela Kozjan- skega? Krajevna skupnost je že dolgo tega — in v tem se ne razlikuje od drugih — naredila srednjeročni načrt razvoja. Pri tem je naletela na težave, ki pa ne bi bile tako očitne, če se ne bi Prevorjani počutili nekoliko odrinjeni. Zdelo se jim je in se jim še, da ima občina zanje premalo poslulia in da jim ne pomaga tako, kot bi morala. Kamen spotike je predvsem cesta Sli raica—Kozje. Mo- dernizacijo te ceste so jim obljubljali vrsto let in izgleda vsaj tako (sodeč po vsebini protestnega pisma), da jim je prekipelo. Občani zahtevajo (nekoliko ostra beseda!), da cestišče takoj urede. Tudi probleme s pošto. In da se odgovorni nehajo izmikati, govore v i.«"ti sapi Prevorjani. Nekaj takoj zahtevati v naši samoupravni družbi, te- melječi na samoupravnem dogovarjanju (ne na obljubah!) je bržkone pretirano in neodgovorno. Del krivde odpade na same prebivalce kraja, če gledamo zaplet s te strani. Ugotovitev drugega izhodišča pa bi bržkone bila, da do tak- šne situacije ne bi prišlo, če bi odgovorni občanom natančno razložili, kaj je moč storiti in kaj ni. Predvsem kaj ni. Očitno je, da tega niso storili ali pa vsaj ne v ra- zumljivi obliki, MILENKO STRAŠEK 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 28 — 14. julij 1977 KONCERTNA POSLOVALNICA TUDI KRPAN IN SCHIFF v celju potrebujemo nov koncertni klavir v Celju lahko z säadovolj- etvom ugotavljamo, da se predvsem zadnja leta dvora- na Narodnega doma marijivo ЈкЛш ob koncertih, ki nam jih posreduje celjska koncert- na poslovalnica — njene- mu odboru predseduje prof. Valter Ratej, ki vo- di tudi celjski godalni orkester. Da dvorana Narod- nega doma ni ve¿ prazna ali slabo obiskana gre predvsem aasluga dobremu in kakovost- nemu repertoarju, saj ima- mo priložnost videti, pred- vsem pa slišati resnično do- bre glasbene stvaritve in po- tistvarjalce. Zato poglejmo, kaj nam obeta nova sezona, oziroma, kakšni so predlogi jsanjo. 28. septembra bo prvi kon- cert in sicer bo nastopdi Mo- skovski godalni kvartet. Kon- cert bi bil v okviru zlatarske razstave in sicer v Pokrajin- skem muzeju, v sobi z zna- nim celjskim stropom. Okto- bra bo nastopil komorni or- kester Slovenske filharmoni- je, v novembru pa mani vio- lanist Igor Ozim in pianist; Marijan Lipovšek. V januar- ju bo nastopil komorni zbor RTV Ljubljana, 22. februarja pa zaiani čelist Sohiff in pda- nist Aci Bertonoelj. V marou bo nastop tria Labacenzis (Novšak, Basier, Kos) ter ob koncu marca kot del železne- ga repertoarja celjski godal- ni orkester. 21. aprila bodo imeli v go- steh zagrebške soliste in Du- bravko Tomšič. Posetono slav- nostno bo v aprilu, točneje 26. aprila, ko bo nastopil sim- fonični orkester slovenske filharmonije z noviteto ter Sostakovičevo Leningrajsko simfonijo v počastitev XI. kongresa KPJ. Koncert bo verjetno v Imli Golovec. V maju pa bo nastopil simfo- nični orkester iz Domžai. Tako imamo pred sabo osem abonmajskih koncer- tov, na programu pa so še številni mladinski. Teh bo okoli trideset, med katerimi velja omeniitá izlet v opero in nastop Silvestra Mihelčiča. Ne smemo pa pozabiti po- udariti, da pri mladinskih koncertih veljajo tAidi vsi ti- sti, ki so za odrasle. Mladina je torej deležna še posebnih koncertov, ki so komentirani. 2e pred časom je Dubrav- ka Tomšič izjavila, da je v Celju koncertni klavir že ze- lo iztrošen. Misliti bo treba na nakup nov^a to pa velja nekaj deset starih milijonov. Najbrž v Celju ne bi smel biti problem nakup nov^a klavirja, saj bd nerazumeva- nje za to investicijo pomeni- lo ne le nerazumljiv in nedo- pusten odnos do že zelo do- bro razvite glasbene kulture, ampak tudi neprecenljivo škodo v repertoarnem delu. Odbor je mnenja, da bi mo- rali kupiti tudi čemibalo. Po predlogih sodeč se nam resnično obeta dobra kon- certna sezona, saj nam v njej imena kot Dubravka Tomšič, Krpan, Schiff, Bertoncelj, Za- grebški solisti. Leningrajska simfonija in drugi, krepko jamčijo za užitke in spozna- nja, ki nam jih lahko posre- duje le živa umetnost. D. M. OTVORITEV LOŠKIH IGER BOOM ZA GLEDALCE uvodna prireditev je zelo navdušila Prav nič ne bomo pretira- vali če rečemo, da je uvodna predstava letošnjih sedmih kulturnih prireditev v Ločah navdušila prav vse obiskoval- ce, ki so se 2. julija zgmiii na prireditveni prostor gra- du Pogled. Zasliiiga za to gre organazatorjem in seveda fol- klorni skupini iz Senegala, ki je na poti svoje svetovne tur- neje zajadrala tJudi v Loče. Brhka dekleta in gibčni fant- je iz osrčja Afrike so izved- li predstavo, ki je bila na iz- rednem kakovostnem nivoju in obenem tudi pravi boom za gledalce. In to ne samo zaradi golih prsi, ki so jih Senegalke med predstavo ne^ sramežljivo razkazovale, am- pak predvsem zaradi veme predstavitve kulture in tradi- cije njihovega naroda skozi plese, petje m igranje. V naslednjih mesecih se'bo v Ločah zvrstilo še več pri- reditev, * tako zabavno-glasbe- nih, kot gledaliških in fol- klornih predstav. Prva od za- bavnih prireditev bo že v so- boto, ko bodo imeli v Ločah svoj koncert Dubrovački tru- badurji in pevec Džo Mara- čič-Maki. Kot vsako leto do- slej pa so organizatorji lo- ških prireditev tudi letos vključili v prireditveni kole- dar Kmečki praznik, ki bo 22. julija. Kaj vse bo zajemal, bi težko napisali, naj omeni- mo le tradicionalno povorko s prikazom kmečkih običajev, pa tekmovanje koscev, kuli- narično razsta,vo in tekmova- nje traktoristov. Manjkalo ne bo niti zabave, saj bo zvečer na gradu Pogled srečanje na- rodno zabavnih ansamblov iz vse štajerske. D. S. H8LANDSKA ZVEZA Holandska zveza je eden tistih filmov, ki so nastali po velikem uspehu filma Francoska zveza. 2al se mu ne v za- snovi, ne v izvedbi še zdaleč niti ne približa. Preveč skuša ta film kopirati in na ta način izkoristiti kakovost in pri- ljubljenost Francoske zveze za kupček denarja na svoj ra- čun. Tako vidimo v filmu detektive, ki skušajo raztrgati mrežo tihotapcev heroina. Le da tokrat heroin ni skrit v avtomobilu, ampak v moütvenikih in holandskih lutkah. Na Francosko zvezo spominja med drugim tudi dirka, ki pa tokrat za spremembo ni z avtomobili ampak z -vodnimi gli- ser ji. Skratka, gre za enega Ustih filmov, ki v sebi nimajo nič posebnega, vrh vsega pa še izvirni niso. Kljub temu pa film ponuja vsaj malo zabave, ki je v vročih poletnih dneh kar dobrodovšla. NEPREMAGLJIVI BOKSAR Gre še za en film iz, kot kaže, neizčrpne serije hong- konških kung-fu filmov. In če so morda prvi zai-adi novih prijemov in nenehne akcije bili vsaj zanimivi, so vsi, ki jih gledamo že skoraj vsak teden, le dolgočasna in mono- tona telovadba, pa še ta privlečena za lase. Vsak karateist vam lahko pove, da so stvari, kakršne vidimo kot kung-fu veščine v takšnih filmih zgolj plod trika in naivne domišljije diletantskih režiserjev. Prav zato so takšni filmi povsem odveč, saj še propaganda za plemenite borilne veščine ne morejo biti. Skratka, naj topleje vam priporočamo, da ostanete raje doma, kot da bi šli gledat tako slab in dolgočasen film, v katerem se tokrat (za spremembo) zgodba, če o njej bhko «ploh govorimo, plete na velikem boksarskem turnirju. BRANKO STAMEJCIC ŠENTJUR: GLASBENI UMETNIKI SPET MED BRALCI Ob odkritju spomenikov skladateljem Ipavcem v Šentjurju je leta 1972 iz- šla drobna knjižica o teh glasbenih mojstrih, ki sta jo uredila Janko Liška in dr. Marjan Žagar. Knjižico so natisnili v 2400 izvodih, od katerih jih je 1000 obležalo na policah, kljub temu, da je čtivo vsebinsko bogato in ne za. jema samo dela in življe- nje glasbenih mojstrov Ipavcev, ampak je oboga- teno tudi z zgodovino in nastankom Šentjurja. Pred kratkim so se v Šentjurju odločili, da ta dokument na približno sto- tih straneh spet ponudijo šentjurčanom, oziroma vsem tistim, ki bi ga že- leli imeti. Zanimiv in po- hvale vreden je predvsem način te ponudbe. Občin- ska knjižnica v Šentjurju pošlje namreč knjižico na dom vsem tistim bralcem, ki na njen naslov pošljejo le skromnih 20 dinarjev m znamko za 2 dinarja. M. P. GRAFIKA EDVARDA MUNCHA V CELJU MELANHOLIJA NA OBALI Piše M i I s a a M з ч o л Posebna zanimivost, s katero smo lahko seznanjeni ob gledanju televizij- ske nadaljevanke, ki odlično predstav- lja življenje in delo norveškega slikar- ja in grafika Edvarda Muncha, pa tudi frndesièclovsko srednjeevropsko kulturno razpoloženje, je dragocena grafika, ki je shranjena v celjskem muzeju. Ko sem ta grafični list našla, sem tila nadvse presenečena in i»/loh ni- sem mogla verjeti, da se pod starim zaprašenim steklom v resnici skriva originalna grafika Edvarda Muncha. Cim pa sem vso površino lista, ki je ostala kljub zavrženosti povsem nepo- škodovana, natančno pregledala, sem opazila dva avtorjeva podpisa in sicer prvega že na čmobelem odtisu, dru- gega pa na obarvanem delu tega leso- reza. Ti dve signaturi sta dokazovali, da je avtor odtisnil grati ko z lesorezne plošče sam in, da je ta odtis tudi kolo- riral z akvarelnimi in deloma tempera barvami. To je original, za katerega velja znana ugotovitev preučevalcev Munchovih grafik, da: »Kadar je Munch sam lastnoročno delal odtise, se je zdelo, da se dogajajo prava ču- da, saj se je umetniški izraz od odüsa do odtisa menjaval tako, da je vsak posamezni odtis samostojno umetniško delo...« Nadaljnji študij zanimivega lista v Celju pa je omogočil njegovo pravo spoznanje, obenem pa tudi dodatno vključitev v seznam, po vsem svetu ohranjenih grafik, ki ga vodi Munch Museum v Oslu. Lesorez (34,7 x 45) prikazuje mlade- ga moža, ki sedi na obali ob zalivu in si z levico podpira glavo. Vse kaže, da je mladenič predan globokemu pre- mišljevanju ... Nižje v ozadju je le- sen pomol in čoln in na pomolu sil- huete hiše in dreves, pa še zaliv in otok, pa spet zaliv. Opazen je sij me- sečine, ki se preliva po obrazu in ro- kah moža, čez vzpetino, po poti, ki pelje na pomol in še na čokiu, ki po- čiva v vodi... Poleg mesečno rumene je seveda največ črne, potem modre in le malo rdeče baive ... List je znan pod naslovom: Večer ali Melanholija na obali in se vklju- čuje med tiste Munchove grafične pri- ix>vedi o čustvenih razpoloženjih, ki spremljajo ljubezen in sovraštvo med ljudmi... Znano je, da je bila za- ljubljenost Munchovega prijatelja na- menjena izvoljenki, ki je ljubimkala še z drugim. Munch je to njegovo lju- bosumnost vrezal v ies, nato pa še poudaril z nasprotji barv ter z otož- nostjo izraza, ki izvira iz težkih srčnih in duševnih bolečin. Motiv je Munch upodobil v lesorez- no ploščo leta 189«, torej v letu, ko je živel v Parizu. Oljski odtis je značilen primer avtorjeve grafične ustvarjalnosti, zlasti še prepričljivosti osebne umetniške interpretacije tega rahločutnega moti- va, ki izhaja iz njegovih načelnih mi- sli: »Želim prikazati ljudi, ki dihajo, čutijo, ljubijo in trpijo.« . .. Munchu so očitali pesimizem, vendar i>ovsem neupravičeno, saj je obup in trpljenje ix>sameznika znal porazdeliti na sočlo- veka in na upanje v srečnejšo bodoč- nost. Umetnost Edvarda Muncha je pove- zana z ustanovitelji in oblikovalci ev- ropske moderne umetnosti, pri nas pa so mu najbližja nekatera dela Boži- darja Jakca. Samemu grafičnemu listu »Večer« pa so lahko blizu misli našega Meška: »Večeri z mehkim mirom in sanjavo melanholijo, večeri ob katerih lega dan k pokoju vdano in brez boja z jasno, belo nočjo ... Ob takih veče- rih se razgrne pred nami naše življe- nje kakor šima, na vse strani pregle- dna planjava ... Nocoj je tak tih in miren večer . .. Grafika Ed\'arda Muncha je v celj- skem muzeju shranjena kot dragocena svetovna umetnina in kot i>osebnost svoje vrste. Do zdaj je bila razstav- ljena na dveh občasnih razstavah gra- fik Edvarda Muncha, predstavljena pa je bila tudi v samem Celju skupaj z ostalimi zanimivostmi celjske zbirke starih grafik. E. Munch: \'eč€r ali Melanholija na obali. Barvan lesorez. Foto: V. Berk DRUŠTVO OBLIKOVALCEV CELJE premalo povezave z industrijo in trgovino NedTOmno je sedanja raz- stava del Društva oblikoval- cev Celja razveseljiv kulturni dogodek v občini. Že zaradi tega, ker le redkokdaj sre- čujemo oblikovalce na takš- nih ali podobnih razstavah. Toda nehote se opazovalcu prikrade misel, kakšna je pravzaprav škoda, ker lahko gledamo takšne stvaritve (ce- lostne grafične opreme, ko- stumografijo itd.) le na raz- stavah. Zakaj se ne bi obli- kovalci posamično večkrat pojavljali z aktualnimi krea- cijami. Saj ni nujno, da je to ravno v Likovnem salonu. Razstava povsem nehote tudi opozarja, da smo še ve- dno premalo povezani med seboj. V snovanju estetskih in funkcionalnih primerkov, ki bi morali najti ustreznej- še mesto v naši družbi. Toda čas bd že bil, ko bi se za- vedli, da družba ni imagina- ren pojem, temveč konkret- no opredeljena tvorba, kate- re del smo mi vsi. Zato bi bilo nujno pričakovati od ob- likovalcev samih, društva, to- rej organizirane oblike dejav- nosti, da bi si sama moč- neje, pogumneje utirala pota veljave in vrednotenja v sre- dini, kjer obstaja in za kate- ro dela. Premalo je torej imeti en- krat letno skromno razstavo (letošnja po skromnosti br^¡! dvoma prednjači pred prejš-ji njimi). S svojim delom J® t treba biti prisoten celo let^iì Danes ne bi smele manjka^;} pobude za različne oblili',} sračevanja med tistimi, ki morali biti prvi in zadnji ^äi} interesirani za razvoj in uv^ ^ Ijavitev sodobnega oblikov^' ^ nja, J Potrebe današnjega industi-.^ skega razvoja, družbenega osebnega standarda so ^ likšne, da bi bilo dela vj^ kot preveč. Zato bi si oblf^"»^ vaici morali okrepiti s s^'^'j jim delom in deloivnim P'^ gramom najprej svoje me^' znotraj kulturne skupnosti' §t. 28 — 14. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 PRVE LASTOVKE PRINAŠAJO SKRRI bo jeseni v celju zaživelo družinsko varstvo otrok — varuštvo na črno pa lepo cvete Џ Naša družba se hitro razvija, celo tako hitro, da nam ostajajo na področju nekaterih dejavnosti velike bele lise. Ф Vzgojnovarstvene ustanove kot bodoči centri vzgoje za predšolske otroke v krajevnih skupnostih so pričele letos z uvajanjem novih oblik v varstvu predšolskih otrok. Ф V tem iskanju in da bi zapolnili vrzeli v družbenem varstvu otrok izhajajo iz praktičnih življenjskih izkušenj in iz dejstva, da v naših vzgojnovarstvenih ustanovah še vedno ni dovolj prostora za dojenčke. Kako iz te zagate? Najlažje je zagrabili jo- kajoči (največkrat je to zgodaj zjutraj) sveženj in ga odnesti k dobri in najbližji sosedi. Prvemu se pridruži drugi in tretji. # Vrsta staršev je našla tako rešitev in vrsta družin in žensk to dela že več let. Sprejemajo otroke, zanje pa so odgovorne toliko, kolikor so osveščene same. Prave, zakonite odgovornosti pri tem ni bilo in je tudi še ni. # Zdaj nam gre torej za to, da varstvo otrok v družinah lagallziramo in mu dodamo strokovni »nadih«. V delokrog bodo pritegnili vzgojiteljice, socialne in zdravstvene delavce ter na osnovi enotnega programa rekli temu varstvu »družbeno varstvo otrok v drugih družinah«. 0 Prve lastovice, znanilke vsake novosti, so že tu. V slovenskem merilu so najdlje prišli \ Velenju, kjer je skupnost otroškega varstva zaposlila dvajset varu- hinj. Ф V Celju dlje kot do »preizkusnih« varuhinj (zaenkrat sta samo dve), nismo prišli. Tudi nadaljnje prijave niso obetavne, čeprav naj bi jeseni ta oblika varstva pomagala staršem, da bi odhajali na delovno mesto i občutkom, da bo njihovemu otroku dobro. Potreb po oi-ganiziianem varstvu in širokem zajetju otrok v predšolsko vzgojo ne moremo pokriti samo s hi- trejšo gradnjo vzgojnovarstvenih usta- nov, ker so nam za to potrebna večja sredstva, kot jih imamo in daljše ob- dobje. Otroci, ki so zunaj varstva pa so neponovljive in enkratne osebnosti, katerih rasti in oblikovanja ne smemo časovno odlagati do uresničevanja naj- bolj idealnih rešitev. Starši, ki so iskali in oblikovali var- stvo za svoje otroke v drugih družinah, so bili prepuščeni samim sebi, čeprav so enako udeleženi pri oblikovanju sredstev za otroško varstvo kot tisti, ki imajo svoje otroke v vzgojnovarstve- nih ustanovah. Njihovi otrooi niso bili deležni družbeno ovrednotenih progra- mov predšolske vzgoje, s katerimi ob- likujemo otrokovo osebnost. Tega dej- stva ne moremo prezreti in zato mora- mo s vključevanjem družinskega var- stva v družbeno predšolsko varstvo in v2^ojo postopno omogočiti večjemu šte- vilu otrok enake možnosti za njihovo rast in oblikovanje. Družbeno varstvo otrok v drugih družinah naj bi zajelo predvsem do- j^ičke in otroke do treh let. po tem obdobju pa naj bi otroke iz družinske- ga vai-stva vključevali v vzgojnovarstve- ne ustanove v krajevnih skupnostih. STO OTROK NA CESTI In kje naj bi se najprej ogrevali za tako varstvo otrok? Tam, kjer je nuja največja in je bilo za jesensko obdob- je odklonjenih največ otrok. V Celju je trenutno najbolj oblegan vzgojnovarstveni zavod Zarja na Dol- gem polju m Novi vasi, kajti v tem satelitskem naselju se je naselilo v zad- njem obdobju največ mladih družin z majhnimi otroki in dojenčki. Pred de- setimi leti so žene iz tega naselja mo- rale ostajati doma in varovati otroke. Zdaj ostane le malokatera, saj se vsa- ka dobro zaveda, da mora nekaj pri- makniti k družinskemu dohodku. Od žCTiske in matere danes ni več mogoče zahtevati, da bi se odteg?iila družbene- mu življenju in oskrbovala le svojo družino, ne da bi vplivala na družbena dogajanja izven nje. Zato se tudi upra- vičeno obrača po pomoč v vgojnovar- stveno usta;novo, konkretno Zarjo, ki je morala zaradi pomanjkanja prostora pri vpsiu O'"'"—sto otrok. Zanimanje zu varstvo otrok v dru- žinah je bilo zato v tej ustanovi toliko bolj sprejemljivo in dobrodošlo. Pohi- teli so in na oglasno desko pribili ob- vestilo, ki vabi ženske, da prično z dru- žinskim varstvom otrok. Sprva je bilo za tako obliko varstva veliko zanima- nje, ki pa je kmalu uplahnelo, čim so nekatere zvedele za delovne pogoje. V vrtec so celo prihajale po »odvečne« otroke., ko i>a je bilo potrebno »za- grabiti« zares pa se je marsikatera umanjkala. Na koncu so ostale tri, od teh p>a je v tem tednu še ena odpove- dala. »Patronažna služba naše krajevne skupnosti bo morala pripraviti ustrez- na priporočila družin, ki bodo vzele v varstvo naše otroke,« je v razgovoru, nič kaj obetavno, povedala ravnateljica VVZ Zarja Ivanka Dješničeva. »Vsaka ženska ne more postati varuhinja, kaj- ti poleg prostorskih zmogljivosti mora imeti vzgojne in etnične kriterije. Vzgo- jo in varstvo otrok v drugih družinah ne smemo gledati samo skom dinar. Tako spoznanje je bilo več ali manj prisotno pri vseh dosedanjih varuhi- njah, ki so otroke na »črno«. V jeseni greino pri nas v organiisi- rano varstvo otrok na domu. Pi-ve po- izkuse je opravil že vzgojnovarstveni zavod Anice černejeve, ki je bedel nad družino, ki sicer sodi v našo krajevno skupnost. Zdaj prevzemamo odgovor- nost zanjo oziroma za otroke, ki jim ima ta varuhinja, mi. Tu ne gre samo za mentorstvo, prevzeli smo tudi vso organizacijo. Ta družina ima idealen prostor za varstvo otrok zunaj, znotraj pa je prostor skoraj premajhen. Hra- no za otroke ji bomo vozili iz naše varstvene ustanove, verjetno pa bomo niorali zato spremeniti tudi »strukturo« otrok. Do zdaj je imela le dojenčke, ker pa se hrana .za dojenčke zaradi hi- gienskih predpisov ne sme prevažati bi nam stopila na prste sanitarna inšpekcija, pa bomo naši varuhinji za- upali otroke, ká so stari od dveh do štirih let.« K tej varuhinji smo takoj pohiteli, a doma je nismo našli, ker je šla na dopust, »njene« otroke pa so ta čas sprejeli v vz^jnovarstveno ustanovo Anice Černejeve, ki je v tem poizkus- nem obdobju mentorsko bedela nad šestimi varovanci Jožiice Prevolnikove. VARUHINJA S SRCEM Anica četkovičeva, ravnateljica V2^j- novarstvene ustanove Anice černejeve V Celju nas je opozorila na začetne te- žave pri uvajanju organiziranega var- stva v drugih družinah, hkrati pa. rtas je tudi napotila v dosedaj najbolj ide- alno družino, ki je v tem letu sprejela v varstva pet otrok. Našli smo jo na Polulah, a tudi tu nismo imeli najbolj srečno roko, ker MALČKA TR2AN ni imela ta dan v varstvu vseh pet otrok. Dejala je, da ima dopust, okoli nje pa se je kljub temu sukalo troje otrok. Vkuhavala je borovničev sok in ga pripravljala za zimo. Tudi za otroke, ki jih ima v varstvu, ne samo za svoja dva — petnajstletnega Mirana in dva- najstletnega Robija. Zagorela od sonca, ki jo je o^alo pri nabiranju borovnic, je prijazna Malčka povedala, da varu- je otroke šele štiiri mesece. »Vstajam od pol petih in se z otroki ukvarjam do treh popKoldan. Potem me čaka še čiščenje prostora, kjer se otixxá zadr- žujejo čez dan. Za otroke ne perem, le za Sabino, ki je od »socialnega«. To imam v varstvu tudi zdaj, ko drugih nimam. Njo pazim ves dan, ker ima mamico bolno.« Zagorela enoletna punčka Sabina se nam je ob tem na- smehnila iB »tetinih« rok. Predstavila se nam je tudi najstarejša in čmooka deklica, ki je ta dan imela glavno be- sedo, saj je prišla k »tetici« na počit- nice. Pa veste od kje? S Hudinje, kjer štiri in polletna Tatjanca redno stanu- je, včasih pa jo je varovala Malčka. Ta- k» se k njej vračajo tudi tisti otroci, ki je zanje skrbela v prejšnjih časih, ko še ni bila ura.dno potrjena za varu- hinjo. Ne ve še, če bo jeseni čisto za- res vse to speljala, ker se boji, da delu ne bo kos. »Preveč me vse skupaj utrudi, ne vem če bom zmogla,« pove zaupljivo, pri tem pa že gleda, kdaj bomo odšli, da bo hitro izkoristila vsak trenutek. Pove še to, da z denar- jem, ki ga je v tem poizl^usnem ob- dobju dobila za hrano, za pet otrok, ni prišla v celoti skozi. Pri tem misli na jajčka, ki jih je kupovala za otroke in so morala biti sveža in zoznala lepote sosednjo dežele, am- pak zata, da bi spozaiala kakšno je delo poklicnega voznika in da bi se z njim pogovorila. Moja prijazna so- govornika, hkrati pa tudi vo- diča po Madžarskem, sta bi- la Drago Kumer, šofer in Vlado Planinšek, vodja avto- parka, oba zaposlena pri Pre- vozništvu v Celju. Naša- p>ot se je pričela ob 4. uri zjutraj, ko sem še vsa zaspana sedla v rdeč, pet- najst metrski Dautzov tovor- njak. Motor je zabrnel in avto je odpeljal. Pot v som- bately na Madžarskem, ka- mor smo peljali težke be- tonske nosilce za Emonino veleblagovnico, se je začela. Seveda moram povedati, da nismo bili sami, saj so v isto smer in z enakim to- vorom, tisto jutro odpeljali kar štirje tovornjaki s celj- sko registracijo. Res, v klan- ce je Šlo včasih že čisto po polževo, tako da se je za nami kljub zgodnji uri na- brala kar lepa kolona avto- mobilov. Zato pa sem imela priložnost, da si z nekoliko višjega položaja, ogledujem našo lepo Slovenijo, ki ta- krat ko se voziš z osebnim avtomobilom kar zbeži mi- mo tebe. Vožnja nazaj pa je bii£ hitrejša in včasih nam je bil tudi kakšen star iičo prepočasen. Ves čas sem svojima so- potnikoma postavljala vpraša- nja, na katera sta mi rada odgovarjala. Mladi fantje po- stanejo poklicni vozniki po- navadi takrat, ko odslužijo 'ojaški rok, predvsem iz že- da bi videli kar največ- ji del sveta. Verjetno se ta- krat še ne zavedajo, da de- ^ Poklicnega voznika ni sa- nio voziti avtomobil, temveč znati tudi kaj druge- Tako opravljajo šoferji nekatere komercialne po- to predvsem takrat, ko ^"^^o tovor za povratno vož- v domači kraj. Poleg te- morajo vozilo dobro po- ^'^ati, da lahko nekatere ne- Pravihiosti, ki se pojavljajo vožnjo, tudi sami od- ^^jo. Vozaiik, ki stalno premija svoje vozalo inopa- kaj se z njim dogaja, ^ko znatno pripomore, da f. »življenjska doba« vozila daljša. -iJelovni dan voznika se gi^ ob šesti uri zjutraj, v. fe vsede v svoj avtomo- gj* m dobi potni naJog. Vča- traja njegova pot le ne- ur, lahko pa tudi öez noč, dan aU dva. Pravzaprav traja delovni dan voznika od ponedeljka do petka, do ti- ste zapore, ko je zakonsko prepovedana vožnja s tovor- njaki. Voznik mora biti s svojim vozilom na cesti ob vsakem času. Spremljajo ga različni vremenski pogoji: poleti vročina, pozimi pa dež, sneg, megla in poledica. Voz- nik je tako ves čas izpostav- ljen hudim psihičnim napo- rom, pa tudi nekaterim fi- zičnim. Bolezni hrbtenic na primer, so znano kot bolezni poklic- nih voznikov. Zato je ta po- klic postal leta 1960 benifi- ciran za vse tiste voznike, ki upravljajo vsaj 5-tonska vo- zila skupne teže. Drago Kumer, ki je ?e mlad voznik, saj opravlja to delo šele osem let, je med drugim pripovedoval takole: »Mislim, da je to delo po- klicnega voznika naporno, saj ni vezano na čas. To prav- zaprav ni рокПс. Danes sre- čujemo na cesti tudi ženske, ki vozijo tovornjake. Mislim, da so take ženske zelo po- g-umne. Kajti ob takšnem prometu mora človek tudi marsikaj znati. O čem pre- mišljujem medtem ko vozim? Ja, če je promet gost, po- tem samo o vožnji. Drugače pa tudi o- domu in družini in seveda o nakladanju in razkladanju ter pK>dobno. Mladim, ki se odločajo za ta poklic bi dejal čisto po do- mače: To delo je naporno. Ampak če ima človek vo- ljo, lahko z njo premaga še tako velike težave.« Res da sem se s tovor- njakom peljala samo nekaj ur. Ampak že to je bilo do- volj, da sem spoznala, da biti poklicni voznik le ni ta- ko enostavno. 13. julij je dan šoferje\' in avtomehanikov. Z^to je prav, če na koncu vsem ob njihovem prazniku zaželimo: SREČNO VOŽNJO! MOJCA BUÒER ODPRTO PISMO: HULIGANI IZ KAMENC - KDO JIM BO STOPIL NA PRSTE? Pred dnevi smo dobili v uredništvo pismo krajevnih konferenc SZDL Tr- nave in Gomilskega iz žalske občine, ki so ga poslali na več naslovov. Pismo objavljamo v nekoliko skrčeni oblákl: »Predstavniki krajevnih konferenc SZDL Trnave in Gomilskega se združu- jemo v protestu zoper neučinkovito i>o- stopanje odgovornih činiteljev proti kršilcem javnega reda in miru. Mislimo na skupino mladeničev iz okolice Braslovč (nadeli so si ime »Kamenska mafija« ркз naselju Ka- menče), ki se združujejo v pretepaško klapo. V skupini od osem do deset »nastopajo« v akciji na vsaki priredit- vi v tukajšnji okolici. Pred prihodom se običajno opijanijo v zasebnih gosti- ščih in nato na prireditvi organizirano nastopijo. Tako je bilo na C5omilskem, v Tmavi, Parižljah, Vrbju itd. Imena p>osameznikov so znana miličnikom Vranskega in Žalca. Nekateri so že bili kaznovani, vendar kot kaže, ne dovolj učinkovito, da bi büe kazni vzgojne. Skupina je izzvala že vrsto inciden- tov - na" prireditvah v Tmavi, tako, da smo odnašaU okrvavljene občane. Tako je bilo tudi na Gomilskem, ko so ne- davno brez vzroka napadli mladega fan- ta. Poveljnik PGD (jomilsko je skušal posredovati, vendar so ga napadli tako silovito, da je dobil težje telesne po- škodbe. Prirediteljem je stalen problem ohranjanje reda in miru. Vse odgovorne činitelje pozivamo, naj kršiteljem učinkovito stopijo na prste, saj bomo sicer prisiljeni prene- hati z nekaterimi družbeno politični- mi dejavnostmi. Vsi pa vemo, da gasil- ska, prosvetna in podobna društva or- ganizirajo prireditve tudi z namenom, da da se finančno okrepijo in dobe sredstva za nadaljnjo dejavnost. Ta skupina pa jih s svojimi dejavnostmi moralno in finančno ogroža. ČRNA PIKA NOVEGA CELJA MATIJEVE VRTNICE bi nočno dežurstvo rešilo življenje? Poleg dejstva, da si je v noči, 21. junija vzel življenje 5I-letni oskrbova- nec v Novem Celju Matija Tomažič, ne moremo iti. V Dom je prišel preti dve- ma letoma, potem ko mu je umrla žena in je po njeni smrti zaradi slabega zdravstvenega stanja močno oslabel. V domu se je v začetku dobro počutil in vsi so si prizadevali, da bi mu olajšali življenje. Matija je bil namreč invalid in potreboval je bergle in invalidski vo- ziček. Zadnje čase je večkrat potožil, da se slabo počuti, vse manj pa je imel tudi prijateljev. Rad se je osamil, če pa si je kaj zapičil v glavo, je moralo veljati. Dvaindvajsetega junija je kolektiv doma pripravljal piknik v bližini gra- ščinske stavbe. Nekateri oskrbovanci že leta in leta niso zapustili stalnega okolja, zato je bilo veselje toliko večje. Nič kaj pa se ni veselil piknika Matija Tomažič, ker mu življenje v družbi kolektiva ni bilo všeč. Rad se je zadr- ževal sam aH pa v krogu redkih prija- teljev. Piknika se ni veseli! ali pa se iz kakršnegakoli drugega vzroka ni ogreval zanj. O tem priča šopek rde- čih vrtnic, ki jih je dan prej prinesel svoji prijateljici za god, dekletu pač, ki jo je imel rad. Rekel ji je tudi, da ga na pikniku ne bo, naj ga pa narede tam, kjer raste »drevo ljubezni« in ga ima direktorica tako rada. To pa je bilo na drugem koncu, kot so piknik načrtovali. Res, Matija na pikniku ni bilo, ker je pred tem skočil s terase v domski enoti izven graščine in se ubil, točneje izkrvavel, ker mu je počila vranica. V stavbi, kjer so nameščene predvsem ženske, živijo »najbolj zdravi« oskrbo- vanci Novega Celja. Obdukcija je pokazala, da Tomažič ni umrl takoj, pač pa je po prostovolj- nem skoku v smrt, živel še nekaj časa ali točneje še sedem ur. V obdukcij- skem listu so tudi naštete bolezni, ki jih je Matija nosil v sebi in se z njimi boril. Enaindvajset jih je, če pa k temu prištejemo še alkoholno psihozo, v ka- tero je zadnje čase zapadal, potem la- hko slutimo stan.je, v katerem se je znašel neozdravljivo bolan Matija. In tako mu je zmanjkalo tal pod nogami.. Zadnja sta ga videla dva oskrbovan- ca, ženska in moški, oba pa sta bolni- ka in zato v izjavah tudi neodgovorna. Matijev znanec Podpečnik je z njim po- kadil še cigareto, prej pa je šel pokli- cat dežurno sestro v graščinsko stavbo. A je zgrešil pravi zvonec in sestra ta- krat ni prišla. Zjutraj so našli Matija na ploščadi mrtvega, ne da bi mu kdo nudil zdrav- niško pomoč. To je v Novem Celju letošnji tretji primer prostovoljnega odhoda v smrt. Kolektiv, ki je marca meseca menjal vodstvo v celoti, je ob tem dejstvu zelo prizadet. Močno šokirana je tudi ra- vnateljica zavoda Marinka Muckova, katero so oskrbovanci v tem kratkem času močno vzljubili. Opazijo tudi nje- no prizadevnost, kajti črna pika, ki za- znamuje Novo Celje, se je povečala. Takoj so tudi ukrepali in začeli z noč- no dežurno službo v vseh oddelkih do- ma. Organizirano so imeli že pred leti, a so jo zaradi pomanjkanja kadrov ukinili. S to slabostjo Imajo opraviti še danes, vendar jih razmere silijo, da pohite, še danes nimajo urejenega ra- čunovodstva, ker nimajo računovodje, še danes ne vedo, koga bodo imeli za soseda (o tem smo že pisali, sanacija doma pa sloni tudi na tej odvisnosti), niti tega ne, kakšna bo bodoča »stru- ktura« oskrbovancev doma. Eno pa je jasno — bolnike in osta- rele ljudi, ki so zdaj skupaj, je potreb- no ločiti in to tudi na glas povedati. Re- cimo, strokovnjaki, ki so za to poklica- ni. Ce bi do tega že prišlo, se bi tudi v Novem Celju zmanjšali prostovoljni odhodi v smrt, kajti samo za bolnike in to so vsi trije bili, bi morali poskr- beti po predpisih, kot to zahteva psihi- atrična služba in jih temu primerno tu- di varovati. ZDENKA STOPAR HMEZADOVA HRANILNO- KREDITNA SLUŽBA - DOBRO Hranilno kreditna služba pri Hmezadu je v zadnjih nekaj le+.ih dosegla precejšen napredek. Doslej imajo 31 poslovalnic, ki so ustanovljene pri vseh temeljnih organi- zacijah zidružen^a dela, vodijo pa jih hra- nilno kreditni odbori. Hranilnica in po- sojilnica imata skupen samoupravni organ, upravni odbor, izvoljen po delegatskem načelu. Hranilno kreditni odbori neposredno odobravajo kredite kmetom in delavcem, prosta sredstva pa so dnevno na razpolago interni banki, ki jih up^^rablja za tekoče financiranje temeljne organizacije združe- nega dela. Za te usluge plača hranilnici in posojilnici ustrezne obresti, ki jih določi upravni odbor hranilnice in posojilnice. Ima samostojen obračim poslovanja pa tudi la- sten žaro račun. V zadnjih letih se je število vlog močno dvignilo. Tako je bil v letu 1973 indeks vlog 1(X), dve letì ро?5пеје že 209, lani pa kar 305. Združevanje sredstev kmetov in delav- cev je s hranilno kreditno službo pri Hme- zadu doseglo svoj namen. Interno bančno poslovanje bodo še letos pril^odüi zahte- vam zakona o združenem delu. Hmezad je soustanovitelj Ljubljanske banke, včlanjeni pa so tudi pri Poljopri- vredni banki Beograd in Kreditni banki Ko- I)er. Dobre kreditne odnose imajo tudi z Jugoslovansko investicijsko banko. Pri tej banki so dobili tudi kredite za skladišče in halo za kmetijske stroje za tozd Notranja trçovina. MILENKO STRASEK BRIGADA IN KRAJ jernéj čepin je zadovoljen v baraki naselja zveane mladinske delovne akcije Kozjansko 77 za staro šolo v Bistrici ob Sotli, kjer je štab, pa tudi na samem delovišču, lahko večkrat srečate suhlja- tega, visokega, temnolasega fanta, ki nadvse resno i)ogle- duje okoli sebe. To je pred- sednik donoače organizacije ZSMS. Tudi mi smo ga do- bili tam. Pogovor je kmaiu prerasel v oceno sodelovanja med bri- gadirji in mladinci Bistrice ob Sotli. »Brigada je vnesla v naš kraj novega diiha, četudi je bilo potrebno precej časa, da so se domačini nanjo priva- dili. Danes smo kot ena sa- ma, veUka družina in tudi krajani se jasno zavedajo, kaj pomeni delo, ki ga bri- gadirji dan za dnem žrtvu- jejo za Kozjansko, natančne- je, za cesto maršala Tita. Normalno je, da tudi mi, mladi, niismo stali in ne mo- remo stati ob strani. ko je brigada prišla, smo uredi- li najnujnejše! Poskrbeli smo za odvoz smeti, urejevanje okolja in še nekatere malen- kosti. Od takrart; naprej neikaj naših akcij poteka skupno. Omenim naj še, da so naša skrb tudi drva, ki jih naselje potrebuje. Načrtujemo tudii skupno delovno akoijio kopanja vodo- vodnih jarkov in še nekaj marših. Skupao' smo bili na obrambnem dnevu, naš je de- lež pati pripra^^ nekaterih kulttimih prirediiteiv. Tu in tam pomagamo tudi na sami trasi, verjetno pa je, da bo- mo skvišali poiskati še neika- tecre druge oblike sodelova- nja. Raziunljivo je, da delamo napaike, saj tovrstnega sode- lovanja doslej nismo bili va- jeni. Kljub vsemu dobro »ko- rakamo« z brigadirji, raai- memo se, problemov ni in zadovoiljni smo, če karkoli zahtevajo od nas, nas prosar jo.« Brigadirju se izanentjiujejo, domaćini oetaijajo, zato Je dobro sodefljovanje in sožit^ äe kako pomembno. M. STRAŠBK NEKAJ JE NAROBE Ker sem po jKDiklicu cestar, me cestna problematika naj- bolj zanima, že dlje časa opažam, da se cestna politi- ka na našem območju raz- vija v napačno smer. Ko so nas januarja 1972. leta delav- ce Cestnega podjetja Celje tako rekoč pregnaiU s ceste Laško—Vrh—Mišji dol, je bil to korak nazaj. Po mojem mnenju ceste na našem območju niso pra- vilno kategorizirane, öe je cesta Celje—'Laško—Zidani miost—^Dmovo—Krško pretka- tegorizirana v magi&tralno (1. red), bi morala biti ce- sta Laško—liahomno—Breze —Osredek—Šentjur uvrščena v regionalno (2. red). Ta ce- sta je zelo prometna in bi morala biti po vrednosti ize- načena s cesto v dolini Grač- nice. Zato bo treba nekaj na- rediti, da bodo ceste na na- šem območju pravilno ovred- notene. Prav tako bo treba posipe- šeno začeti z asfaltiranjem ceste Lahomno—^Tevče—Vrh in v Breze, če bi drugače ne šLo, bi lahko sprejeli po- večani samoprjsipevek. LEOPOLD MAČEK, Kladje 8, Laško Uredništvo: Morda lahko pričakujemo, da se bo kdo od zainteresiranih ali celo odgovornih oglasil na vašo pripombo. RESÜICNI PRIJATELJI Gotoveljskim pionirjem so že vrsto let naklotnjeni neika- teri mojstri zasebne obrti. Kot prvi je bil pleskaíTslki mojster Stane Dolair, kar za njtoi Tone Ribič, toovašM in podkovski mojister, nato elek- tro mojster Peter Janič, pa spet Vipotnik z itža-edno po- srečenimi lutkami v prizna- ni predstavi »Zajčja hišica«, naposled še Branko Kert, ki je poleg izredno prizadevne- ga, zares vsestranskega od- nosa veliko prispeval k raz- voju TVD Partizan Gotov- Ije itd. V tem smiislu se vrstijo še mnogi drugi. Tako pri nogo- metaših Dani. Omeniti pa je treba tudi posameznike, ki zaradi svoje skromnosti ne marajo v javnost. Med nji- mi je Tone Lipovšek, ki je kot avtoprevoznik zastonj prevozil učence dmgega in tretjega riizreda osnovne šo- le Gotovlje skupaj 40 kilo- metrov. In ko so učenci zbra- li skronmi prispevek, je na potrdilo zapisal: »Pionirke in pionirji, to je moj skromni prispevek za vse tiste piooiirje, katerih starši ne morejo s svojüm skronmim zaslužkom omogo- čiti takega potovanja. Tistih dvesto novih din varno shra- nite v vašo pionirsko hranil- nico, ki jo že več let lepo in varno vodi tovarišica Mi- lica Končan«. Naj bo tako ali drugače, ljubiteljev naše najmlajše ge- neracije v Gotovljah zares ne manjika. Hvala! DRAGO KUMER Uredništvo: Takšnih zapi- sov bi bili veseli tudi iz dru- gih obrtniško še močnejših krajev. Gotoveljske obrtnike pa bomo v kratkem obiskali. SKRUNITEV GROBA Da se na celjskem poko- pailišču (in najibrž še kje drugje, opomba uredništva) pojavljajo brezčutni ljudje, ki kradejo sveče, cvetje, va- ze in podobno, je znano. To- da, kair se je zgodilo pred kratkim, ko je »neznana ose- ba« xx)lila beli in čmi mar- mor na grobu mojega moža z mastno tekočino, bržčas z nafto ali oljem, in pri tem poškropila z isto tekočino še cvetje, presega že vse meje. Kaj naj si človek misli o takšnem človeku? Lahko ga tudi pomiluje, ker ga je na- ranra obdarovala s tatico pod- lim značajem. Se sreča, da je ljudi take vrste malo. VIDA HOČEVAR, Celje Uredništvo: Pričakujemo pismo oziroma pripombe celjskega pogrebnega zavoda, že zaradi tega, ker primer ni enkraten, morda pa bi nam pogrebni zavod zapisal tudi kaj več o stalnem po- manjkanju vode na celjskem pokopališču. SRANGANJE Ta včasili tako lep običaj, se je dandanes sprevrgel v čisto navadno izkoriščanje prizadetih, že teden pred po- roko mora ženin povabiti do- mače fante na fantovščino, kjer na veliko pijejo in je- do. Vse to mom plačati že- nin. Ko pa popelje nevesto k poroki, mu fantje zastavi- jo pot in včasih barantajo za nevesto, da to ni človeka vredno, če i>a ne dobijo to- liko, kolikor zahtevajo, osra- motijo ženina in tudi neve- sto ÎX) vsej bližnji in daljni okolici. če bi fantje zahtevali za »odkup neveste« primemo vsoto, recimo petsto dinar- jev, bi še šlo, ne pa, kot se zadnje čase dogaja, kot niti z dva tisoč dinarja niso za- dovoljni. To presega pač vse meje dostojnosti, če bi del tega denarja odstoplJi člove- koljubnim organizacijam, bi še tudi šlo. Ni pa prav, da ta denar, ki ga ženin in ne- vesta takrat najbolj potrebu- jeta, zapijejo. PO navadi se za nameček še stepejo. Ohranimo stare običaje, to- di pri tem ne iščimo lastnih koristi! ZORKO KOTNIK Uredništvo: Prizadeti ženi- ni in bodoči, oglasite se ter nam sporočite svoje mnenje. Morda vam bo prav to v po- moč pri sestavljanju bodo- čih družinskih proračunov. GRDO RAVNANJE V TRGOVINI 28. junija popoldne sem bil s triletnim sinom v samo- postrežni trgovini Savinjske- ga magazina v Žalcu. Tu je bil tudi moj znanec, fci je si- nu kupil žvečiikii gumi. Med- tem ko sem zbiral stvari, ki sem jih hotel kupiti, je sin sam hodili po trgovini in se nič hudega sluteč igral z žve- čilnim gumijem. Nenadoma sem zaslišal kri- čainje. Uslužbenec — mesar Bogo Stanič — je zgrabil si- na, češ da je ukradel žvečilni gumi, in sramota, da že tako majhnega otroka učimo kra- sti. Na mojo intervencijo, da mu je bil gimiii poklonjen in Í da sem jaz — oče — v trgo- | vini ter da šc nisem bil pri blagajni, se Stanič ni dal ugnati. Tudi ko mu je usluž- benka trgovine zagotovila, da je stvar plačana, se ni hotel pomiriti. Z vso ihto je vzel otroku žvečilni gumi ter mu ga kljub opombi uslužbenke, da je plačan, ni hotel vmitd. Otroka je taiko prestrašil, da se jc pomočil. Sprašujem se, ali je takšen odnos uslužbenca Sav. maga- zina trgovini v korist? ALi ta tovariš moirda ne odbija strank? Martin OŽIR Bi-nica 1, Petrovče Uredništvo: Dobro bi bilo, da čujemo še drugo pliiA! Za- to ne bo odveč, če se bodo odgovorni tovariš iz Sav. ma- gazina oglasili že v prihodnji številki. RADIO CELJE Že dalj časa opažam, da se radio Celje po šentjui-ski oko- lica, zlasti pa šc v centru Šentjurja, zelo slabo sliši. Ob nedeljah je še zadostno, tako da je mogoče vsaj za silo po- slušati. Ob delavnikih je ob 8.10 še kar, ob 17. uri pa sa- mo tuli po spi-ejemnikih in je poslušanje nemogoče, ker se ne razloči nobena beseda. Zdi se mL da plačujemo radijsko naTOčnino za nekaj v prazno! Anton Arh Šentjur pri Olju Uredništvo: Hvala za pis- mo, na katerega nekoliko poz- no odgovarjamo. Ntnnreč, čakali smo, ker smo upali, da bo naš odgovor bolj raz- veseljiv, tako za vas — po- slušalce, kot nas — ustvar- jalce programa Radia Celja, žal, ni tako! Naša prizadevanja za moč- nejšim oddajnikom, ki bi za- gotovil slišnost Radia Celje na vsem celjskem območju, še vedno niso rodila uspešne- ga rezultata. Stvari naj bi bi- le urejene v naslednjih mese- cih. Tudi nam je hudo zaradi slabe slišnosti v nekaterih predelih celjskega območja, ker bi radi z informacijami iz našega območja seznanili čimveč ljudi. Sicer pa bomo vaše pismo odstopili RTV Ljubljana, ki med drugim tudi pobirai ra- dijsko naročnino. PLANINA: POMOČ BRIGADIRJEM Med deloAme uspehe mladinskih de- lovnih brigad Kozjansko 77, se uspeš- no vključuje tudi brigada Rdečega kri- ža dr. Jože Potrč, ki dela na Planini in njeni okolici. Mladinci, vzgojiteljice in medicinske sestre skrbijo predvsem za socialno ogrožene in po potresu priza- dete krajane. Nedavno tega so tako brigadirji rešili hud socialni problem Marije Pungršek. Da bi dobila vodo- vod, so izkopali več kot 100 metrov težkega terena in to v rekordnem času — dveh dni. V krajevni skupnosti Dob- je so napeljali 400 metrov vodovoda za socialno ogrožene. Ob vsem tem velja omeniti izredno prisrčen odnos brigadirjev do ostarelih in socialno ogroženih krajanov ter po končanem delu obojestransko zadovolj- stvo. Z. G. ŠENTJUR: ZA TOZD Pred kratkim so se delavci Topro- vega obrata Moda v Šentjurju z refe- rendumom odločili in s 1. julijem ustanovili TOZD. Priprave za tako odlo- čitev so tu tekle že dalj časa po delov- nih skupinah in na zborih delovnih ljudi. Del zakona o združenem delu, ki daje napotke za ustanovitev tozdov v dislociranih obratih je tako us.i)el. De- lovni ljudje so to dojeli in se zato iz- rekli ZA. S svojimi samoupravnimi or- gani bodo imeli delavci večjo možnost samoupravnega odločanja tudi glede dohodkovnih odnosov. V Modi je zaposlenih IGO delavcev, ki s svojo specializirano proizvodnjo izdelujejo modna oblačila, kot so mo- ške in ženske pižame, jutranje halje, spalne srajce ter artikle iz programa »za prosti čas«. -mp OBMOČJE: MUSIJEVE ZNAČKE Ljubljanska banka m z njo vred celjska podružnica je let^s prvič po- delila Musijeve značke, kot priznanje mladim varčevalcem za delo v pionir- skih in mladinskih hranilnicah. Na območju, kjer deluje celjska po- družnica Ljubljanske banke, so pode- lili 199 Musijevih značk, v spomin na Petra Musija, pionirja šolskega varče- vanja na Slovenskem. Po območjih poslovnih enot celjske podružnice Ljubljanske banke pa so značke Petra Musija razdelili takole: Celje 34 komadov, Šentjur 18, Rogaška Slatina 22, Slovenske Konjice 19, Laško 14, Šmarje pri Jelšah 25, Žalec 46 in Mozirje 21. ŠMARTNO OB PAKI: ZA UPOKOJENCE NI PROSTORA Člani Društva upokojencev v Šmart- nem ob Paki se trudijo, da bi dobili primeren prostor, kjer bi imeli svojo pisarno in kjer bi se lahko nemoteno sestajali. Žal pa so njihova prizade- vanja zaman. Vprašanje je le zakaj in kako dolgo tako? Z. KOTNIK CELJE: BRIGADIRJI ZA SISAK Pretekli četrtek je na zvezno akcijo v Sisak odpotovala mladinska delovna brigada Cvetke Jerinove, pod vodstvom komandanta Darka Končana. Mladi bri- gadirji bodo tri tedne gradili nasipe na Savi. Brigado sestavlja 55 brigadir- jev iz Celja, na poti pa so Celjanom priključili tudi brigadirji iz bratskih mest čuprije in Doboja. Celjski briga- dirji imajo v svojih vrstah člane an- sambla MIR, ki deluje sicer v okviru delovne organizacije Ingrad. Do 4. av- gusta, kolikor bo trajala izmena, pa bodo s svojim igranjem, zabavali bri- gadirje v Sisku. Seveda po končanem delovnem času! MOJCA BUČER DOBJE PRI PLANINI: SREČANJE NAJSTAREJŠIH Na območju krajevne skupnosti Do- bje letos že tretjič deluje otroški vrtec MDB, ki ga dnevno obiskuje 60 otrok. V okviru brigade RK Slovenije ga vo- dijo vzgojiteljice. Otroci so razdeljeni v tri skupine. POD RADUNO NOVA PLANINSKA KOCA Planinska koča pod Radu- ho je lani pogorela. Toda, to pogorišče se je zdajj po za- slugi prisadevnih članov pla- ninskega društva v Lučah spremenilo v ži^^ahno gradbi- šče. Zdaij je nova koča zgrajena že do prve plošče. Preteklo sobo.to in nedeljo pa so čla- ni osnovne mladine organdra- cije celjskega Ingrada zidali že naprej. Njihovo delo je bilo prostovoljno. Seveda pa pomagajo tudi drugi. Tako se na gradbišču vrstijo ekipe po- sameznih planinskih društev, loi so povezani v savinjskem meddruštvenem odboru. Po leg tega so se med prosto- voljci pojavili tudi maribor- ski planinci, fci so opravili ofcòdi sto udarniških ur. Ve- liko pya je tudi posameznikov, ki prihajajo na udarniško de- lo ali pa akcijo podpirajo s finančnimi deleži. In še naisvot in prijporočiilo: odločite se za izlet v prelepi svet pod Raduho. In združite prijetno s koristnim. Izlet in morda kakšno uro prostovolj- nega dele! FRAN JEŽOVNIK ŠENTJUR:CESTA DO BLAGOVNE Krajevna skupnost Blagovna bo letos prvič gostitelj praznika občine Šentjur. 18. av- .gust, praznik šentjurske občine, bodo letos počastili z osrednjo proslavo na Blagovni, ki bo 21. avgusta. Sicer pa se bodo prireditve vrstile že v predhodnih dneh. 13. avgusta bodo v Šentjurju proslavili 15-letnico Kmetijskega kombhiata Šentjur. Nasleilnji dan bo- do na Planini odkrUi spominsko obeležje na nekdanji partijski šoli pri Lesičnem. Ta dogodek bo združen s proslavo krajevn^a praznika Planine. V ^îadnjih dneh avgusta bodo svojemu namenu predali prizidek k osnovni šoli v Šentjurju. K slavnostim ob občinskem prazniku se bodo priključili tudi brigadirji na tem območju, ki bodo 28. avgusta zaključili svoje prostovoljno delo na akcijah Kozjansko 77. Ob tem velja zapisati, da delo na cesti, ki vodi proti Blagovni, dobro napredu.je in zato nI vzroka, da asfaltni trak ne bi bil nared do osredn.je slavnosti. M. P. lan na osnovni šoli š^alcu je izdal svoje aada misel. V njej je aečena Titovim jubi- p so jih učenci vseh jï glasila je v tem, S da ima posebno I,j šolsko športno dru- ar v sodelovanju z usilo urejuje pose- ur, sestavljen iz učen- a so prevzele učitelji- Î Marija Knapič in lo izhaja v nakladi (. Z. M. tEVKOZBANO ina delovišče v Kož- kndeset mladincev iz krigaàa »Milenka Kne- 18 mladinsko delovno v njej pa bodo zbra- li vetrov konjiške ob- delovišču v Kožbani sedaj zbirajo preko ie Zveze sociaUstačne tih Konjicah vse po- li denar za opremo D. S. d lisičkah ivgih narodne: Lisica pod skal'co ima '« je povedal tapet- 0 Skomšek, seveda fija Loj za Tančarja. P®smi: Oj lovec pa > puško v rok' drži. ^ju, da sva imela Pa to ni res? Saj po lisičje zapeli: pri drugi luk- ovsko figo! Midva > čistokrvna lovca jer v romantičnih ^ lisic in lisičk, naše mastne ^a jih lep ducat Ja. To pa, saj sva v Polzeli doma.« ^ ste bili tako ali ^mantiene Polzele J» kokošnjakih — resnična LOV- -dk- MOŠKI PEVSKI ZBOR TRNAVA Moški pevski zbor iz Trnave sodi med najboljše v Žalski občini. Sestavlja ga 30 pev- cev, vodi pa ga Jože Škorjanc. Za svoje dolgoletno uspešno delo je zbor prejel plake- to občine Žalec. T. TAVČAR LAŠKO — RIMSKE TOPLICE VEČ TV PROGRAMOV ali za kaj pisma občanov za nov prispevek Te dni so mnogi Laščani in občani R'mskih Toplic in zaselkov v okoliici obeh kra- jev dobili na dom nekakšno anketo in priglasnico za pri- spevek pri izgradnji TV pret- TOmiiika. Zakaj to? Odbor, ki si je naložil na- logo izipaljati aikoijo za uved- bo večje programske izbire na TV zaslonih, se je obmil tudi na lastnike TV sprejem- nikov v območjih, kjer ra- zen prvega programa nc mo- rejo ujeti ničesar. Le-tá na- vadno ljubosumno poslušajo pripovedi tistih, katerih tele- vizájsko okno v svet je mno- go prost rane j še. Akcija v Laškem se je za- čcJa na pobudo Vojnega adra- vi liišča v Rimskih Toplicah, kjer bi radi posredovali svo- jim pacientom program RTV Zagreb, kajti večdna gosta\- v zdrajvilišču ni vešča slwen- ^ine. No, ker je ta ustanova pripravljena prispevati pre- cejšnji delež in če že enkrat. kot temu pravimo, zasajamo lopato, petem zgradimo še kaj več. Odkar je začel od- dajati Kum drugi program, ga v vidnem območju sprem- ljajo gledalci iz posameznih točk v občini Laško, večina doline pa je v takodmenovani TV »senci«. Odbor je zbral nekaj sredstev pri delovnih organizacijah, nekaj bosta prisi)evali tudi izobraževalna in kulturna skupnost, del pa naj bi zbrali TV naročniki. In kaj bi po izgradnji po- trebnih objektov ter naprav videli v laški dolini? Pred- vsem drugii program in piro- gram RTV 2togreb. J. KR. PREBOLD: TEŽAVE Z MARKACIJAMI V okviru sindikalnih športnih iger osnovnih organizacij sindikata občine Žalec v Preboldu je büo tudi tekmovanje v orientaciji. Eino izmed vprašanj je büo: »Kako se imenujejo planinske markacije?« Mladi tekmovalci iz zabukoviške Minerve so se v odgo- voru takole odrezali: »To so Mercatorjeve markacije!« če bi slišali tak odgovor v Ljubljani ali na Grorenjskem, kjer je baje več Mercatorjevih trgovin, v katerih dobiš vse, morda tudi markacije, bi še šlo. Toda, tak odgovor v Preboldu — pravilno se glasi Knafelčeve — je pa že od sile. Morda so mladi telmiovalci mislili, da so preboldski pla- ninci kupili te markacije v Mercatorjevih trgovinah na Go- renjskem, kjer je planinstvo najbolj razvito. FRANC JEŽOVNIK JUBILEJ 90 LET PALIRJEVE MAME mnogo dela v življenju pa tudi ljubezni Alojzija Palir iz Brega pri Polzeli je v teh dneh praz- novala devetdeseti rojstni dan in je najstarejša Polze- lanka. Rodila se je v Šentvidu pri Grobelnem kot deseti otrok pri Cimermanovih. Že, ko ji je bilo dvanajst let je mora- la s trebuhom za kruhom. Do leta 1904 je služila pri bo- gatem kmetu, potem pa se je zaposlila v Lesni industriji na PolzeU. Tu se je leta 1920 tu- di poročila. Z možem Fran- cem sta imela šest otrok, za- to sta morala trdo delati, da so imeli dovolj za življenje. Alojzija se je vsa leta udinja- la pri kmetih. Zelo hudo pa je bilo za Alojzijo takrat, ko je bila skupaj z vso družino izselje- na v Srbijo. Tam so bili od 3. julija 1941 do 20. julija 1945. V tem času sta bila nje- na dva sinova na sremski fronti. ' Po vojni je življenje teklo mirneje, še vedno je bilo pol- no dela pa vendar, otroci so odraščali, se osamosvajali in ust za katera je bilo treba skrbeti, je bilo iz leta v leto manj. Nazadnje sta na domu ostala sama. Bila sta zado- voljna, saj otroci nanju niso pozabili. Bili so njuni vsako- dnevni gostje. Leta pa so tek- la in z njimi so Alojziji in njenemu možu odtekale mo- či. Zato se je domov vrnila hčerka Pavla z družino. Z vso skrbjo se je posvetila svoji- ma staršema. Leta 1974 je Alojzija ovdo- vela. Danes pri svojih devet- desetih letih je z zdravjem še kar zadovoljna, ni je za- pustil spomin in zato se zelo rada pogovarja. Obuja spo- mine, ki so čeprav izpred mnogo let še vedno sveži. Te- ži jo, ker ne vidi več. Kot pravi, bi tako rada še kaj pre- brala, kdaj gledala televizijo, pa žal ne more. No, kljub temu je vedra in želimo ji, da bi taka še tudi v bodoče biJa. T. TAVČAR V preteklem tednu je občina Žalec praznovala svoj občinski praznik in skoraj v navado je že prišlo, da takšna praznovanja potekajo v znamenju delovnih zmag. Tako je bilo tudi tokrat, in ker je na območju žalske občine viden napredek smo želeli zvedeti tudi za mnenja občanov. LUDVIK LAMPRET: »Sem star žalčan in tako imam pridožnost opazovati raznroj skozi sorazmerno dolgo obdobje. Vsek-kor je bilo v zadnjih nekaj le- tih narejenega zelo veliko. Dobili smo sodobno bla- govnico, avtobusno posta- jo, veliko novih stanovanj in naše mesto je spreme- nilo svoj videz. NekoJdko odrinjen pri tem razvoju se mi zdi stari del mesta«. RUDI GRUM: »Žalec je v zadnjih letih veliko pri- dobil. Nastaja nov center mesta, ki bo, ko bodo zgra- jeni vsi objekti, vsem nam lahko v ponos. Enako do- brodošli kot nam je nova Nama so tudi šport.ni ob- jekti, ki nudijo delovnim ljudem široke možnosti za rekreacijo.« LADISLAV GOR: »Po ro- du nisem Žalčan, vendar tu živim že 18 let. Veselim se vsake nove pridobitve, teh pa v zadnjem času ni malo. Ko govorimo o žal- ski občini, seveda ne mo- remo gledati mesta same- ga, temveč vse področje občine in sklenemo lahko, da je napredek velik.« TILKA MARKOVIC: »Vi dfâs 2ialca se je z naše, go- toveljeke strani zares spre- menil. Zgrajenih je več sta- novanjskih blokov, blagov- nica, kegljišče in še kaj. Mesto se hitro razvija, ve- liiko je že narejenega, mar- sikaj je še v gradnji in na- črtih, tu pa tam pa je ver- jetno tudi kaj pozabljene- ŠTEFAN KOTNIK: »Ni- sem sicer žalčan, vendar živim tu. Vesel sem na- predka, ki smo mu priča, še posebno, ker se vzipo- redno z Žalcem razvijajo tudi ostali kraji občine, ta- ko, da tudi tisti najbolj od- daljeni niso izvzeti iz tega napredka, še posebno eno- ten razvoj je opazen na področju šolstva in otro- škega varstva.« V glavnem, torej pohvala. Tudi drobec graje je za- slediti. Sicer pa, pri takšnem razvoju je težko ugoditi vsem, po drugi strani pa je prav lahko kaj pozabiti. Občani so na razvoj občine ponosni tudi zato, ker je v največji meri sad njihovega solidarnega prispevanja in dela. Tekst in foto: T. TAVČAR 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 28 — 14. julij 1977 OBČINA LAŠKO: DO LETA 1980 70,000.000 DIN V KMETIJSTVO V PRVI VRSTI GOVEDOREJA stroji vedno bolj prodirajo tudi v laške hribe Prevladujoča značilnost kmetijstva v laški občini je še vedno precejšnje število k več kulturam usmerjenih kmečk.h gospodarstev in spremljajoča nizka tržna pro- izvodnja. Odstotek aktivnega kmečkega prebivalstva se zni- žuje. Tako je na primer pred dvema letoma bilo le še oko- li 19,4 odstotka kmečkega prebivalstvi. KouiigaiaCiju in razdrob- ljenost laškega terena je na- rekovala predvsem takšno usdneritev, ki bi zagotavlja- la pridelovanje velikih koli- čin voluminozne krme, ta pa bo služila kot osnova za go- vedorejsko proizvodnjo: pita- nje govedi, proizvodnjo mle- ka in vzrejio plemenske ži- vine. Srednjeročni načrt raz- voja kmetijstva ne zajema organiziranega pridelovanja žitairic, niti drugih poljedel- skih kultur, ker za to ni realnih možnosti. So pa v programu nekatere spremlja- joče dejavnosti, zlasti na manjših kmetijah, kot indu- strijska vzreja perutnine in prašičev, v izjemnih primerih pa tudi sad-arsivo. Mehanizacija je v veliki meri prodrla tudi v laške hri- be, zato predvidevajo le nuj- no potrebne gradnje oziroma večje adaptacije gospodar- skih objektov. Velik pouda- rek bodo laški kmetijcd da- li ustanavljanju kmetijskih strojnih skupnosti, predvsem za stroje, ki so aktivni le kra- tek čas v sezoni (Ипдја za pridelovanje in spravilo si- lazne krme in koruze). In kot v večini občin se tudi v laški spogledujejo s kmeč- kim turizmom, ki ima svoje mesito v srednjeročnem na- črtu razvoja. Da bi bili ti načrti na re- alni podlagi, so za njihovo uresničitev predvideli v ob- čini finančna vlaganja v vi- šini 70,000.000 dinarjev. Ta sredstva bodo omogočila, da bodo v letih do 1980 preusme- rili v tržno proizvodnjo IIG icmetij, od tega 53 v neraz- vitih krajevnih skupnostih, kar je velik na.predek, saj leži del laške občine na Koz- jiamskem. Morda bo kdo nekoliko skeptičen ob taikio zastavlje- nih načrtih, vendar velja pri- pomniti, da dosedanji resul- tati kažejo, da je v njih mno- g;o objektivnih možnosti. Rast tržne proizvodnje v la- ški občini se zvečuje iz leta v leto in je v poprečju na- rasla za 3Ü odstotkov, F>ose- bej dobre rezultate pa so do- segli pri proizvodnji ja^c: ko- ličina, načrtovana za letx) 1980 je že dosežena. Kot že leta nazaj, bo tudi letos investicijska politika ugodna v pretežni meri za tiste kmetovalce, ki so do- jeli pomen specializirane trž- ne proizvodnje in ki imajo vse naravne in druge mož- nosti za visoko proizvodnjo. Do konca letošnjega leta bi radi zgradili 15 govedorejskih objektov s skupno 450 stoji- šči, pet objektov za svinje- rejo (80ü stojišč) in 20.000 stojišč za perutninarstvo. Pri razvijanju govedoreje bodo še posebej pazili, da bodo novo kupljene živali res naj- čistejše pasme. Za koinjiie- tirune strojne linije, pred- nost pri kreditiran, iu boiio imele proizvodne skupnosti, so namenili 2,500.000 dinar- jev. Posebno pazsomoet bodo v tem obdobju namenili izo- braževanju kmetovalcev z različnimi obliikami, vsekakor pa bodo morali kolikor mo- j goče razviti pospeševalno službo. Tako bodo, menijo v laški občini, zagotovljeni po- goji za obstoj čim večjega števila gospodarsko močnih kmetij in s tem tudi večjih tržnih presežkov hrane. MILENKO STRAŠEK INŽ. IDA TEPEJ POROČA IZ SLOVENSKIH KONJIC poizkusi, ki že sedaj veliko obetajo Iz spoznanja, da je praksa pol uspeha, se je v kmetij- ski zadrugi v Slovenskih Ko- njicah rodilo sodelovanje med tovarno PI NUS Rače in do- mačo mladino. Letos so stro- kovnjaki te tovarne poleg predavanj uvedli še poizku- se, ki јШ tudi redno kon- trolirajo, mladinci pa o vsa- kodnevnih spremembah po- ročajo v Rače. Tako je zago- tovljena obojestranska ko- rist. Poizkuse s herbicidi so uvedli na koruzi in krompir- ju v nižinskih in hribovitih predeliili občine, žal pa je dol- gotrajna, ostra suša, ki ni naklonjena uporabi herbici- dov, nekoliko onemogočila poizikuse. Kljub vsemu so ti vendarle dali izjemne rezul- tate, ki bodo gotovo zanima- li marsikaterega kmetovalca. Krompir so mladinci po- tem, ko je že kalil, škropili s SENCORJEM. V nekaterih primerih je bilo po škroplje- nju dalj časa vroče, ponekod pa so škropili neposredno po dežju. Učinek po drugem škropljenju je bil boljši! Nekateri mladinci sodijo, takšni so rezultati poizkusov, da je SENCOR izredno do- bro sredstvo za zatiranje ple- velov v krompirju, drugi, da velja malo v boju zoper ko- reninske plevele, strokovnjaki pa trde, da je učinek škro- piva v normalno vlažnih tleh odličen. Za varstvo koruze so kom- binirali LASSO in ATRAPIN, PINUS 77 pa SÖ uporabljah sam. LASSO v kombinaciji z ATRAPINOM deluje dobro na vse koreninske plevele ta- ko v nižinskih kot višinskili predelih, je bila končna ugo- tovitev poizkusov, s tem, da so morali v nižinskih prede- lih, kjer so se razbohotili slak, pimica in preslica, do- dati še DEHERBAN. LASSO in ATRAPIN namreč nista dovolj močno učinkovala na koreninske plevele. še posebej močno so se v tem suhem in vročem vre- menu razvili nekateri sicer redki pleveli, kot na primer zebrat, mrtvi koprivi podob- na rastlina. Zebrat je lažje zatirati v žitu kot v koruzi, kadar nastopi takšno leto kot letos. SLOM PRI PONIKVI kmalu 800 pitancev Kmetijski kombinat Šent- jur — obrat Ponikva je inve- stitor hlevov za goveje pitan- ce, ki jih grade na posestvu Slom-Ponikva, Prvi, sodobno urejeni hlev je od letošnjega marca že napolnjen z gove- jimi pitanci, drugega prav v teh dneh pridno gradijo de- lavci Agroobnove iz Ljublja- ne To podjetje ima namreč že dolgoletno prakso pri grad- nji kmetijskin objektov. STARI HLEVI BILI DOTRAJANI Ko smo obiskali to živah- nu gradbišče na Ponikvi, smo se srečali in p>okramljali z inženirjem Vinkom Mastna- kom. Da so bili stari hlevi dotrajana in nesodobni, nam je p>ovedal in da so pri delu trošili veliko delovne sile, kar p>a je bilo nerentabilno. Za- to se je Kmetijski kombinat odločil za gradnjo dveh so- dobnih, skoraj popolnoma av- tomatiziranih hlevov. Tedaj, ko bo nared še drugi hlev, bo končna kapaciteta stojišč znašala okrog 800 komadov. Zdajšnja praksa je pokaza- la, da odgnojavanje še ni teh- nološko najbolje rešeno, zat< zdaj strokovnjaki skrbo, d« bi ta problem čim hitreje ir čimbolje odpravili. Začetni!, težav, ki se rade pojavljajo zlasti ob uvajanju novega pa tako kaže, posamezniki м okolici ne razumejo. Nujno je, da je vsako pitališče, tak- šno ali drugačno, združeno z odgTiojevanjem. In tam kjer je gnoj, pač smrdi! POSLEDICE SLANE IN SUŠE Po pogovora je beseda na- nesla tudi na plantažo ja- bolk, kd je v neposrer.ni oli- žini govejih pitališč. Spomla- di slana in zdaj še suša sta napravili na posestvu nepre- cenljivo škodo. Izpad pridel- ka bo, vse tako kaže, kar dve tretjiniifc Računajo celo na še manj kot enotrotjinski pri- delek od planiranega. Tudi kvaliteta sadja bo pogojena s tema dvema posledicama. \ Tekst in foto: MATEJA PODJED ; V vsak dom NOVI TEDNIK SO ŠENTJUR: TEŽAVE PR[ GRADNJI v šenijurju je bila danes 24. redna seja vseh treh zbo- rov skupščine občine. Dele- gati 90 med drugim obravna- vali in sprejeli pvoročdlo od- delka za gospodarstvo in fi- nance za preteklo leto. Od- delek za gospodarstvo, zlasti pa plansko analitska služba je z zunanjimi sodelajvci v letu 1975-76 izdelala predlog srednjeročnega plana razvoja občine. Precej težav, navaja poro- čilo, se pojavlja v postopku za pridobivanje dovoljenj za gradnjo stanovanjskih hiš. Težave niso strokovnega značaja, ampak izhajajo i2 želj strank, da gradijo iz- ven gradbenih okolišev. Pri- čakujejo, da bodo dokončen red v tej smeri napravili s sprejetjem odloka o kmetij- skem prostorskem planu, omejitvi gradenj vikendov, oziroana zidanic, v posamea- nih conah p>a z uvedbo ko- munalnega prispyea'-ka za grad- njo izven zazidalnih kom- pleksov. Zanimiv je tudi podatcfc da je na področju obrtništva prisotnih vse več prošenj pridobitiev dovoljenj 20 opravljanje avtoprevozništva in za opa-avlijanje del z grad- beno mehanizacijo. MedtciH ko interesa za nekatere druge storitve za obrt skorajda lú- V zvezi s to" problematiko bo potrebno glede na dejansW potrebe omejiti izdajanje do- voljenj za naštete deja^Ti*^ sti, hkraitd pa z ustreaiip urbanisdačno in davčno tiko ob sodelovanju kraje^ nih skupnosti vzpodbuditi di razvoj stoiritvanih obrti. M. i- TRAKTORJI STORE - URADNO 25. februarja so v novi tovarni traktorjev v Železarni Štore izdelali svoj prvi traktor. Odtlej teče tu tudi redna proiz- vodnja dveh tipov traktorjev (Store 402 in Store 404), ki jüi izdelujejo po licenci italijanskega FIAT. V Počastitev letošnjega praznika občine Celje, pa bodo v Storah 21. ju- lija tudi uradno in svečano odprli novo tovarno traktorjev in s tem na simboliceñ način počastili občinski praznik z eno največjih zmag celjske industrije. O tovarni traktorjev v Storah bomo obširneje poročali v naslednji številki ted- nika. Na sliki: zađi\)a dela na montažni liniji za proizvod- цјо traktorjev. §t. 28 — 14. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 Libela je ena tistih delovnih organizacij v občini, ki s smelo zastav- ljenimi razvojnimi načrti, skrbno načrtovanim delom in hitro rastjo doživlja najhitrejši razvoj. Obenem je tudi delovna organizacija, ki ji poznavalci gospodarskih razmer obetajo skokovit napredek že v tem srednjeročnem obdobju. Libela se tako od majhne delovne orga- nizacije vse bolj razvija v večjo, ki bo še posebej v okvirih novega kovinsko-predelovalnega kompleksa v Celju ena od gonilnih sil na- predka in razvoja na svojem področju. Njena predstavitev ob letoš- njem občinskem prazniku ima predvsem za cilj prikaz skromnih za- četkov, pa manj ambicioznega nadaljevanja in slednjič prelomno obdobje, ko so pričeli svoj razvoj smelo in načrtno programirati in se tako uvrstili med najbolj prodorne celjske delovne organizacije. Skromni začetki Libela je delovna organizacija, ka- tere korenine segajo v polpreteklo do- bo. Delavci v njej skromno povedo, da se je delovna organizacija iz male- ga obrtnega podjetja počasi razvijala. Vendar je prav razvoj zadnjih let mnogo hitrejši, kot to poudarjajo in kot se morda v celoti niti ne zave- dajo. Korenine Libele segajo v leto 1894, ko je ključavničarski mojster Ivan Rebek odprl na Bregu v Celju obrtno delavnico. Prva delavnica je merila le skromnih 30 kvadratnih metrov, pa so v njej ob ključavničarskih delih vseeno popravljali tehtnice. Prav to delo je porodilo tudi težnje po lastni proizvodnji in okoli leta 1907 se je v Rebekovi delavnici rodila prva mostna tehtnica. Do prve svetovne vojne je delavnica zaposlovala kakšnih 20 pomočnikov in vajencev, рк) vojni pa je tako število zaposlenih kot tudi proizvodni pro- gram doživel velike spremembe. Po- leg mostnih in živinskih tehtnic so prišle na tržišče še decimalke, pa skla- diščne tehtnice in slednjič, leta 1928, ko je obrt že prevzel sin Anton Re- bek, še vagonske tehtnice, že leto zatem so proizvodni program razširili re na manjše serije balančnih, ku- hinjskih in namiznih tehtnic, pa tudi osebne tehtnice so se pojavile nekako v tem času.- Zadnji uspeh pred drugo svetovno vojno je podjetje zabeležilo z lokomotivskimi tehtnicami. Po vojni, ki je dodobra sprememla podjetje in razredčila vrste delavcev (piecej se jih je aktivno udeležilo NOB in nekateri so tudi padli), je ste- kla obnova, ki je dala dobre rezulta- te. Pravi razmah pa podjetje beleži po letu 1946, ko je prišlo v last ljud- stva. V tem letu je podjetje dobilo tu- di novo ime: Tovarna tehtnic. Kar težko bi zabeležili vse novosti, ki jih je v proizvodni program prine- slo obdobje 37 let. v svobodi. Omeniti pa velja nekaj proizvodov, ki so bili domala revolucionarni za takratne raz- mere in ki so vnesli v nova snovanja Libelinih delavcev nov zagon. Nove konstrukcije vagoaskih teht- nic, silosne tehtnice, registrirni apara- ti, merilne krožne glave, avtomatske tehtnice za transportne trakove, pol- avtomatske tehtnice za vrečavanje, ku- hinjske tehtnice in prvi proizvodi za široko potrošnjo, industrijska dozirne tehtnice, električne saržerno dozirne tehtnice, elektro-mehanske tračne teht- nice itd., itd., to so le nekateri od proizvodov, ki so v tistem času po.me- nili velike delovne zmage kolektiva. Ni čudno, da je zato okoli leta 1965 Libela postala daleč najmočnejši pro- izvajalec tehtnic v državi, saj je takrat sama proizvedla in prodala nad 80 od- stotkov tehtnic, vsi ostali proizvajalci skupaj pa preostalih 20 odstotkov. Omeniti velja še leto 1964, ko je de- lovna organizacija dobila svoje današ- nje ime. Nov mejnik v razvoju je bilo leto 1968, so se je delovni organizaciji pri- ključilo podjetje IFA in v novi delov- ni organizaciji našlo lepše možnosti za svoj hiter razvoj, predvsem na po- di4)čju ogrevalne tehnike in biroteh- nične opreme, pa tudi fotogrametrije. Omeniti je treba še stalna prizade- vanja, da se kolektiv združi v novih, primernejših in sodobnih prostorih, kar jim je doslej le delno uspelo, saj je izven tovarniškega kroga .še tozd IFA, vendar se bo tudi ta v kratkem lahko preselil na lokacijo Libele. Nikakor pa v zapisu o polpretekli in pretekli dobi Libele ne moremo mi- mo njihovih zadnjih uspehov, ki jih beležijo pri razvoju elektronskih ra- čunskih tehtnic ter elektronskih teht- nic za potrebe industrije, ki predstav- ljajo na tem področju pravo malo re- volucijo, saj so nepogrešljiv del vseh procesnih industrij. Procesne in do- zirne naprave združene s preciznim merjenjem, elektronskim uravnavanjem ter računalniškim programiranjem ter nadzorom jamčijo nove proizvodne uspehe. Libelin jutri Povedali smo že, da so v Libeli nad- vse skrbni do svojega razvoja. Progra- me razvoja imajo za temelje svojega obstx)ja in še kako se zavedajo, da brez čvrstih razvojnih konceptov in v.sakoletnih novosti v proizvodnih pro- gramih ne bodo mogli dovolj hitro na- prej. Samo dejstvo, da so najmočnej- ši proizvajalci doma, jim ni dovolj. Sloves jih ne uspava, zato gradijo na- prej, želijo se še močneje uveljaviti v domovini in svetu, industriji pa ponu- diti takšne dozirne, tehtalne in pro- cesne naprave, kot jih najbolj rabi. Pri tem seveda ne pozabljajo niti na široko potrošnjo, v tozdu IFA pa na skrben razvoj svojega programa goril- cev, birotehnične opreme in fotogra- metrije. O skrbnem načrtovanju priča tudi srednjeročni program razvoja, ki je sestavni del srednjeročnega načrta Li- bele. Ob tem načrtu, ki podrobno opredeljuje razvojne naloge, določa no- silce in roke izvršitve zastavljenih nalog, pa imajo še dolgoročni načrt razvoja do leta 1985. V Lil^eli so namreč že pred časom uvideli, da morajo svoj program sno- vati dohodkovno, če želijo ustvariti več dohodka, morajo pač kar najbolj smotrno izrabljati znanje in ga vklju- čevati v vedno nove in izpopolnjene izdelke. Zato ni čudno, da so samo lani v razvoj novili proizvodov vložili nad 6 milijonov dinarjev. Največji uspeh, na katerem tudi snujejo hiter razvoj, je za Libelo ino- vacija, s katero so povsem osvojiU spreminjanje mehanskih impulzov, ki nastanejo pri tehtanju, v električne, saj se prav na tej osnovi lahko hitre- je vključijo v razvoj tehtalne, dozime in procesne tehnike na osnovi avto- matske obdelave podatkov. Poglavitno pa je, da so v razvojnih programih kot eno najpomembnejših komponent in osnov zastavili trženje oziroma tržne možnosti za uveljavitev novih proizvo- dov. Libela ima tako v svojem tozdu tovarne tehtnic predvsem pet osnovnih usmeritev: razvoj serijskega programa tehtnic z uporabo elektronike, program individualnih in industrijskih tehtnic, tehtalne merne naprave, sistemske teh- talne naprave in tehtalno-procesne si- steme. Podobno je tudi s programom IFA, ki se usmerja v razvoj biroteh- nične opreme, predvsem risalnih miz, ter raznih birotehničnih strojev, raz- voj oljnih, plinskih in kombiniranih gorilcev od 20 tisoč do dva milijona kilokalorij na uro, ter razvoj fotogra- metrije. Seveda ob programiranju razvoja novih proizvodov načrtujejo tudi vse pomembne naložbe v razvo tehnolo- gije, krepitev znanja in kadrovsko usposobitev ter v dvig kakovosti, kajti prav ta je osnovno merilo uspešnosti. Posebej veliko si v Libeli obetajo od svoje širitve oziroma od preselitve IFE na Spodnjo Hudinjo, kar bo omogočilo nadaljnje racionalizacijo v proizvodnji. Precejšnje pa so tudi ambicije Li- bele v kovinsko-predelovalnem kom- pleksu Celja, kjer bo imela. Libela po- membno vlogo kot nosilec razvoja v tehtalni, krmilni in regulacijski teh- niki. Skupni proizvodni načrti pa se- veda vključujejo tudi možnost za širše sodelovanje, oblikovanje poslovnih skupnosti in podobno. Najlepša čestitka Celjanom ob praz- niku občine so dobri gospodarski re- zultati in smelo začrtani razvojni na- črti, ki imajo tudi posluh za Celje kot neločljivo gospodarsko središče. Svoj pomemben prispevek v tem pa ob prazniku obljublja tudi Libela. Takšni pa so bili proizvodni prostori Libele ob njenih začetkih Komandni pult v tovarni živilske krme v Leskovcu i Libelina procesna tehtnica v asfaltni bazi Pirešica (skozi okno se vidi dvigalo) 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 28 — 14. julij 1977 tehnomercatorjeva nagradna križanka NAGRADNI RAZPIS Med reševalci s pravilnimi r*išitvami bo žreb raz- delil nagracie v skupni vrednosti ÎKH) dinarjev: 1. nagrada: 300 din 2. nagrada: 200 din 3. do 6. nagrada po 100 din Izrezek z vpisano rešitvijo j>ošljite na naslov: Ured- ništvo NOVEGA TEDNIKA, 63000 Cel,je, Gregorčičeva 5. Na pisemsIU ovitek napišite NAGRADNA KRIŽAN- KA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve. Id bodo v ur(4lništvu. VÜÜOKAVNO: 1. pomikanje, 5. skupina ptic v letu, 8. glad- ka, svetla in trdna površinska plast v keramiki, 11. kemijski znak za element radij, 13. de- kor, li4. avtomoöUska oznaka za Tetovo, 15. levi pritok Do- nave v Romuniji, 17. 510 km dolg desni pritoik Donave, iz- vira v kantonu Graubünden (Švica), 18. predstojnik bano- vine, del obraza nad očmi, 21. jezdna in vosjna žival iz družine kopitarjev, 22. veliko airiško jezero, 24. priljubljen izvajalec narodnih vit (Lojze), 25. oslov glas, 26. kdar je kriv, storilec, 29. slovenski po- litik, ki je leu 1884 skupaj s Tavčarjem vodil »radikale« proti Sukljebovim »elastikom« v narodni stranki (Ivan), 30. avtomobilska овагака Kranja, 31. bolezenski izrastek na hrb- tu, 32. papeževa krona, 34. orodje za žaganje, 36. zagreb- ška tovarna sladkarij, 37. sta- ra mama, 38. vrsta povrtni- ne, 40. češka pritrdilnica, 41. kratica 2sa »locus sigili« (pro- stor za pečat), 42. novinaff Novega tednika (Milan), 44. kratica za jugovzhod, 45. špan- sko otočje v Sredozemlju, 47. ime za štorkljo v Pomurju, 48. bližnji sorodnik. NAVPIČNO: 1. nižji, po ran- gu drugi častniški čin, 2. ok- rajšava 2sa, miligram, 3. gli- na, 11, 4. zlato jaibolko, 5. špansko moško ime, 6. umet- nost po latinsko, 7. kazalni zaimek, 9. žitno seme, 10. kraj v sev. Jadranu, močno izpostavljen burji, 12. z vr- sto dreves obrobljena cesta, 14. težko oklopno vozilo, 16. pod, 18. kratica velike angle- ške letalske družbe, 20. pre- skrba, oskrbovanje, 21. du- hovnik, 23. operni spev (orig.), 24. povabljenec pri poročni gostiji, 27. okrajšava za lat. ibidem (prav tam), 28. novi- nar Novega tednika (Jure), 39. drug izraz za grôo, 30. središče Gorenjske, 31. divja koza, 33. naplačilo, 34. zelen- kast izloček jetrnih celic, 36. ime slov. pesnika in preva- jalca Udoviča, 38. vojaški od- delek, 39. radijska postaja v zah. Berlinu (iz istih črk kot RISA), 42. nočno zabavišče, 43. oki-ajšano moško ime (Čr- tomir), 45. avtomobilska oz- naka Bitole, 46. kemijski znak za indij. 44 Cete so v redu zapuščale mesto, v-stalnem stiku s so- vražnikom, ki je pritiskal nanje brez prestanka, še so padale žrtve, tudi most so orosili s krvjo. In zadnje od- delke, ki so krili umik, je zajel nasprotnik. V nekaj dneh je bila vsa Koroška izgubljena. In mr- tev je bil tudi Fran Malgaj. Mrtev je bil Tine Praznik. Zmagovalci so ga pokopali na vaškem pokopališču, brez duhovnika, ki je bil zbežal pred nemškim maščevanjem. Položili so ga v grob med sedem tovarišev iz njegove stotnije. Tine je spal v slovenski zemlji, med Peco in Svinško planino. Tudi Malgaj je spal. V tistih lepih pomladnih dneh je bila Gospa sveta ža- lostna. V poznem poletju so truplo Tineta Praznika prepelja- li v domači kraj. Bilo je množic, govorov, petja in solz. Tisti dan je bila Verina soba mehko zasenčena. Na temnordečem miznem prtu so iz vaz kipele rdeče astre, kakor kri rdeče. Iz Verinih oči je sijal globok mir, ki ga ne skali no- ben strah, nobena bol, nobeno razočaranje več. Nobena poteza v njenih licih ni vzdrhtela. Ob njej so sedeli Anica, Ivan in Polde. Ivan je bil spet v študentovski oblelci, v roke si je tiščal glavo in levica mu je bila v črni rokavici. Za vselej je bil zapustil vojaščino, potem, ko je bila spet prisvojena slovenska Koroška s Celovcem vred. V kratkem, zmago- vitem pohodu, ki je osvobodil tudi grobove tovarišev. Zdaj je bilo treba misliti še na lastno bodočnost. Ivan je sklenil, da bo učitelj in najrajši tu v trgu, kjer sta nekoč domovala Milan in Tine, njegova mrtva tovariša. In Polde je bil tu in Vera, tudi Andrej Rogina se vrne. Mater vzame k sebi. Anica je sedela tiha in vdana, večkrat se je ozrl na- njo. Da bi videl, da je resnično ob njem, saj koliko slu- čajev je bilo treba, da se ji je bil vrnil živ in njen. Zdaj je za vselej njegova. Poldetove besede so bile resne in mirne. Mater je bil pokopal pred tedni, sam je bil zdaj in moral je misliti na to, da se poroči z Julko. Družica mu bo v kmetovanju, klen rod požene iz njiju. Andreja so pričakovali doma, Lahuga še niso izpustili iz ujetništva. Toliko naše najlepše zemlje so si samogolt- no lastili. Skozi okno so se ozrli. Mimo je stopala gruča ljudi. Gostilničar Praznik, mal- ce sklonjen, odkar ga je bila udarila izguba sina. Ob njem Milanov oče doktor Travnar s sinom Cirilom, ki se je bil zdrav vrnil z dobrovoljci s solunske fronte. V srbski uniformi je bil, poročnik z odlikovanji, zagorel, širši čez pleča, o, skozi težavne stvari je bil šel k velikim ciljem. Le počasi in močno upognjen je stopal župnik. Zelo osivel je bil nadučitelj Pavlič. »Pet let je minilo izza štirinajstega leta,« je dejal Ivan. »O čem vsem smo sanjarili, tedaj, mnogo tega smo videli, kar se je zgodilo in ustvarilo. Ali žrtve so bile velike. Doživeli smo stvari, ki so nam mladim dale spo- znanja starcev. Brez tiste mladosti smo, ki so jo imeli drugi pred nami in jo dožive za nami. Žrtvovani smo bili času, doživeli smo v njem več preobratov, kakor bi jih bili kdaj prej prenesli trije, štirje rodovi. Odkupnina smo bili za rvovo bodočnost«. Polde je povedal: »Koliko trpljenja so natovorili mladim, potem, ko so bili ozmerjani z zelenci in pokvarjenimi mladiči! Dvojno in trojno moramo živeti zdaj, tudi za vse mrtve tovariše. In boriti se proti vsakemu povratku v stari čas.« Ivan je dostavil: »Da si zgradim Jugoslavijo na samih novih temeljih!« Vera je dvignila oči, lepe in žalostne: »Mrtvim smo dolžniki!« Spet so molčali, mislili nanje in nase. KONEC Takole pa se včasih popotnik znajde v Celju pred zagonetno oznako »brez glave«. Pa kar v središču mesta! Foto: D. Medved NOVI IGRIŠČI V ŽALSKI OBČINI Tudi športniki niso ob letošnjem praznovanju občinskega praznilia občine Žalec osta- li praznih rok. Pri podružnični šoli v Orli vasi so dobili dve asfaltirani igrišči za roko- met in košarko. Otvoritve se je udeležilo veliko občanov, predvsem mladih, ki so igrišči še posebno težko čakali. Ob slovesnosti je mladim govoril predsednik mladinskega aktiva Trnava Silvo Pihler, ki je poudaril, da so se mladinci pri gradnji igrišč dobro odrezali. Nikakor niso stali ob strani temveč pridno poprijeli za delo ш opraviil okrog 2 tisoč udarniških ur. Učenci podružnične osnovne šole Orla vas so pripravili prisrčen kultur- ni preoram, potean pa so odigrali prvi rokometni tumir. Sodelovalo je sedem ekip iz občine, največ uspeha pa je imela ekip>a starejših mladincev iz Griž, ki je osvojila pi-vo mesto. Tekst in foto: T.TAVČAR Leta 1812, ko so se Napoleonove vojske va- lile preko Nemčije v Rusijo, so se mnogi bali, kaj ho potem, ko se bo- do vsi ti ljudje vračali domov. Goethe, ki je ne- kje slišal tako jadikova- nje, je dejal: »Počakajte najprej, da boste videli, koliko jih pride nazaj!« XXX Boksarski lampion Max Schmeling je pro- dal svoje življenjske spomine za masten ho- norar. Ko je komik Günter Philipp prebral knjigo, je dejal Schme- lingu: »No, v težki kategori- ji si mi pa že bolj uga- jal kot pa v peresno la- hki.« ANEK- DOTE Ko je Cankar odhajal iz gostilne, je kar iz ve- že pljunil na hodnik. Na srečo je prav tedaj šla mimo »fina« gospodič- na, ki jo je omenjeni do- godek tako razburil, da je pisatelju zabrusila: »Izmeček izmečka!« Cankar je mirno skla- njal dalje: »---- Izmečku izme- ček!« XXX Ivan Pucelj, politik in pisatelj, je bil na politi- čnih shodih silno prise- ben. Ko so ga (po pokli- cu je bil prej mesar) na shodu v ljubljanskem Mestnem domu hoteli njegovi nasprotniki one- mogočiti z medklici »Mesar ven!« jim. je brž vrnil: »Ne, mesar bo že os- tal, le teleta naj gredo ven!« XXX Kipar Kralj je napra- vil malce nenavaden Kristusov kip za žup- nijsko cerkev na Jeseni- cah. Našel pa se je žup- Ijan, ki je predlagal, naj postavijo pred Kristu- sov kip še Kajfovega, ki bo spraševal: »Ali si ti res Kristus, sin božji?« §t. 28 — 14. fulij 1977 NOVI TEDNIK - stran t? Zaupno KAJ JE Z MANO? CXikar se zavedam, me spremlja kompleks manjvrednosti. Občutek imam, da se mi vsi posmehujejo. Zelo grda in debela sem. Imam dolg IK)6, vdrte oči in z drobnimi žilicami prepredena Uca. Pri 166 cm višine teh- tam 80 kilteramov. Za nameček pa sem še neumna ш čisto brez volje. Do sed- mega razreda osnovne Sole sem bila odličnjakinja, potem pa sem komaj končala osemletko. Zdaj hodim т trgov- sko šolo, a me delo za pultom nič ne veseli. Pravijo mi, da sem lena, a to ni res. Nimam pa volje ne za učenje ne za delo. MILENA Draga Milena, neverjetno samokritiko si napisala o sebi in brez dvoma je, da si zai>rta T začaram krog manjvrednosti, kjer ne najdeš izlioda. Noben človek na svetu ni grd, če je notranje bogat, to si do- bro zapomni. Za vse take ljudi kot si ti velja, da se preveč ukvarjajo sami s seboj, pri tem pa premalo skrbe za skupni lepši jutri. Prav ta večna skrb pa poživlja in naredi človeka — ne pa postava in tudi ne obleka. Kar zadeva videz: danes sploh ni- mamo grdih žensk, danes imamo samo urejene in neurejene žene. Stopi k do- bri kozmetičarki, ki temeljito obvlada skrivnosti make-upa in stopi k dobri frizerki. _ NATA.ŠA MOJA SKRITA ŽELJA Poročena sva štiri leta m imava tri-, letno hčerko. Med sabo se dobro razu- memo, kljub temu pa nismo brez prob- lema. Opravita imam s skrito željo, da bi imela še enega otroka. Mož pa te.ga no- če. Saj do neke mere ga razumem, hčerko vzgajava sama, brez pomoči babic ali varušk in oba sva z delom zelo obremenjena. Mi lahko kaj svetujete? Naj poča- kam, da hčerka odraste ali naj zdaj vztrajam pri svoji zahtevi, s katero kaj hitro sprožim prepir z možem? Tega pa se bojim, zato svojo željo tiho ne- gujem zase. Res sva oba mlada (2.5 let), vendar jaz tega ne jemljem kot mož- nost, da imam lahko ot.roka tucH čez deset let.. X\SNA IJÜBA JASNA! Če ti hočem svetovati zares dobro, bom rekla: ostani pri svoji zahtevi. Ne, ne »zahtevi«, temveč veliki želji, da se vajina družinica poveča. Skušaj moža na čim lepši in čim toplejši način pre- lepše, če podarite življenje še sinu ali pričati, da bo za vas tri še mnogo — nič manj srečno, še eni hčerki. Raz- loži možu, da gre prtnivsem za srečo, ki jo bosta podarila svoji hčerki, da ne bo sama. Ne zavedala se morda do- volj (predvsem mož), kako vajina hčer- ka kljub dobrim staršem pogreša brat- ca ali sestrico. NATAŠA Strnili ^Gofeniel^-^i Med mnogimi možnostmi, ki nam jih kreator ji po svetu, pa tudi doma, ponujajo za letošnje poletje, bi tokrat omenila izrazito športen stil, ki pa je na žalost spet primernejši in namenjen mlajšemiL svetu. Kar takoj pa m j povsem, da sodijo ta oblačila tudi v čisto posebno počit- niško okolje, kajti če govorimo o šport- nem stilu, potem je to v pravem po- тпепи besede. Na prvem mestu so kra- tke »atletske« hlačke in k njim obleče- ne športno potiskane majice in včasih iudi bluzoni al"" vetrovke. Lep je tudi ceZ koinbinezon s kratkimi hlačkami. Seveda ne manjka številnih žepov,, našitkov, športnih emblemov in okras- nih šivov. Tudi obutev je kajpada šport- na: kratke nogavičke in udobni tenis copati. Seveda vsem tjstim. ki se v.^aj malo ^ikvarjajo s športom, morda tudi le za t^im, vsa ta oblačila ne predstavljajo ^ič novega. Toda če drugega ne, ko bo- ^ie tako športno oblečeni, boste vsaj bedeli, da ste obencrn tildi silno mo- <^erni. Sicer pa m nič novega, da je vodilo ^^odnih strokovnjakov že dolgo — na- k nnravi! ALPINISTIČNI KOTIČEK V FRANCOSKE ALPE tokrat sta odšla franček knez in jože zupan Drugega julija letos sta od- šla za mesec dni na plezanje v Francoske Alpe člana celj- skega AO Franček Knez in Jože Zupan. Prav je, da to najmočnejšo celjsko navezo predstavimo pobliže, saj ima- ta land in letos za seboj vr- hunske storitve v zasneženih in kopnih stenah. Oba sta začela v Celju s plezalno šo- lo leta 1973 in s svojim na- ravnim talentom, žilavostjo in popolno predanostjo go- ram opozorila nase. 2e prva leta sta izstopala kot nekaj posebnega, kot nerazdružlji- va naveza, ki ji je tuja obi- čajna in postopna pot v al- pinizem. Vse ture so bile prelahke — ocenjevala sta precej nižje kot je zapisano v plezàlskih vodičih. Lani sta potrdila svojo vr- hunsko formo s smermi v Al- pah, Franček pa še posebej v italijanskih Dolomitüi, kjer se je spoprijel v enem tednu kar s štirimi smermi šeste stop- njo, med temi s superdireiis- simo v Veliki Cini in tehnično diretissimo Mauro Minuzzo. Za nameček je Knez v Pun- ta Fridi začrtal še novo Celj- sko smer. Doma, v Savinj- skih in Julijcih, v Kleku in Paklenici, sta ponavljala kar je najtežjega, višek pa doseg- la z letošnjo zimsko sezono, ko so padale рп'е ziînske po- novitve teden za tednom. V izrednih časih sta pndč pozi- :ni preplezala Steber Križa, Censko v Planjavi, Raz Šta- jerske, Celjsko v Mrzli gori in uspešno rešila že toliko let oblegani zimski problem: sev..,Tovzhodno steno štajer- ske Rinke pe smeri Modec— —Režek. Cela vrsta navez dveh generacaj nazaj in tudi Vzhodni Nemci so morali klo- niti, Knez in Zupan pa sta zmogla steno d\'akrat v enem mesecu. Prvič S'ta zaradi pJa- zov in îyifznega viharja po treh dneh plezanja izstopila po varianti pod vrhom, dru- gič pa ponovno izplezala ce- lotno smer do vrha. Knez je z drugimi v navezi ali sam preplezal še Vzhodno steno Križa, Centralno grapo in Ze- leni raz v Mrzli gori in iz- redno tvegan zimska vzpon preko Bele grape v severni steni Planjave. To je bila za celjsko navezo bree dvoma najuspešnejša zimska sezona. Sneg še ni skopnel, ko sta nadaljevala v Paklenici s smermi šeste stopnje, pono- vila Sfingo v triglavski steni in čkjpov steber; skrajno tež- ki steber Sit, in nove smeri v Dedcu, Planjavi in Vežici, Knez sam pa še prvenstvena vzpona v severni steni Oj- strice. Samo v letošnji plezal- ni sezoni ima Knez opravlje- nih 54 vzponov, Zupan pa 32. S takšnimi številkami se v Sloveniji le malokdo pohvali. Stara 22, oziroma 23 let ima- ta pred seboj, če ne bo ne- previdnosti in nesreče, bleste- Čo plezalsko kariero in prost vstop med slovensko pleeal- sko elito. Na sliki: Franček Knez in Jože Zupan na Okreš- lju po vrnitvi iz stene štajer- ske Rinke. CIC KOŠARKA: ALES PIPAN V DRŽAVNI MLADINSKI REPREZENTANCI Mladi Aleš Pipan, celj- ski gimnazijec in član KK Celje, je kot drugi Celjan za Tonetom Sagaddnom postal član mladinske dr- žavne reprezentance. Pol- nih 10 dni je bil na pripra- vah v Srbijo, sedaj pa že uspešno nastopa v mladin- ski reprezentanci SFRJ na letošnjih mladinskih bal- kanskih igrah. Proti Ro- mimiji in Grčiji je odigral dve dobri igri, kjer je oba- krat zmagala Jugoslavija in je s številnimi uspeš- nimi koši pripomogel k uspehu naše države. Ljubi- telji športa in igre pod ko. ši smo lahko ponosni, da imamo v Celju takšnega športnika. K. JUG Q PRIPOROČA Kaj še niste na zasluženem letnem od- dihu? Morda pa še razmišljate, kako bi po- pestrili dneve ob morju ali v planinah? Pomagali vam bodo vaši mali prijatelji: transistorski sprejemniki, kasetofoni in prenosni barvni televizor RIZ. Ob tem, ko boste že obiskali Tehnomercatorjevo pro- dajno enoto ELEKTRO na Titovem trgu pa si oglejte še najnovejši design Iskrinega telefona, pa lahkotne likalnike in najraz- ličnejše vrste lestencev, izbira se ponuja vaši domišljiji in okusu. Izvolite! Ml IN UREJENOST Poletje, sonce, dopust, so besede, ki se med seboj lepo povezujejo. Počitnice so najlepši čas, ko lahko na plaži brezbrižno počivamo in imamo možnost biti z otroci, hoditi na izlete in biti pri tem samozavest- ne z dobro urejeno pričesko. V mednarod- nem svetu mode je popularna v letošnjem letu tudi ta prikupna pričeska, ki zahteva spredaj kratke lase. Obraz je lahno obkro- žen z lasmi, čelo in stranski prameni las so lahko izpolnjene. Pričeska je počesana proti tipu obraza. Povsem razumljivo je, da je tudi tukaj osnova precizno striženje in niunsiranje barve las. GI ZELA ŠURBEK 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 28 — 14. julij 1977 ATLETIKA VEIENJGAMKA ANDREJA ŠVERC je USPELA Kot očividec 33. posamične- ga prvenstva Jugoslavije v at- letiki za člane in članice, ki je bilo tokrat v Novi Gorici ob nastopu blizu 400 atletov in atletinj iz vse držiive, bi lahko ob gostoljubnosti in vzorni organizaciji pisal le v prosežnikih! O domačinih! Iz- redno so se potrudili, da so izpeljali prvenstvo domala brez vsakršnih spodrsljajev. Ta uspeh je vsekakor plod vzornega sodelovanja vseh najvidnejših predstavnikov družbenopolitičnih organiza- cij z atletskimi delavci. Dva dni lepih atletskih bo- jev je za nami. Bili smo pri- ča večjomu številu kvalitet- nih rezultatov, tudi državnim rekordom, kjer sta se vpisala med drugimi tudi Andreja šverc iz Velenja z odličnim tekom na 3.000 m, pa mladi obetaven Celjan Rozman v teku na 5.000 m z novim državnim rekordom za ml. mladince. Jumafcinja tega sre- čanja je bila mlada in per- spektivna Andreja šverc iz Velenja, ki je pobrala suvere- no dva naslova državne prva- kinje v tekih na 1.500 m 3.000 m. Tekla je izredno sproščeno in zlasti v teku na 3.000 m pov£o število nekda- njiih ekipe iz II. republiške lige. Zato je bilo tekmovanje zanimivo in kakovostno. Na- ša ekipa je v 22 srečanjih šestnajstkrat zmagala, pet- krat igrala neodločeno in sa- mo v Ljubnem izgubila proti domačemu Gradbeniku 1:3. Tako smo osvojili prvo me- sto in pokal prvaka, žal pa istega še ^nismo prejeli od vodstva TNZ Celje.« IGRALSKI KADER? »Igralceiv imamo dovolj. V prvem moštvu so igrali stari privržerici gaberskega nogo meta. Koštomaj, Brglez, Stoj- kovič, Furlan, Majcen, Kon- radi. Flis, Knez, Kos, Štru- kelj, Dobrišek, Kač, ki je najboljši strelec prvenstva s 26 zadötki, Župerl, Židan, Po- klšek, Pušnik, Oblak in Mila- dinovič. Imamo pa tudi moč- no mladinsko vrsto, ki je os- vojila drugo mesto na pod- ročnem prvenstvu. Uspešno jo vadi mladinski trener Mi- lašin Milovanovič.x< NACRTI V BODOČE? »Tu je težko kaj optimistič- nega povedati. Vprašujemo se, kako dolgo bodo fantje tako maa-ljoivi, prizadevni in vneti za Olimp. Letos so skupaj s predsednikom La- dom Delakordom in tehnič- nim vodjem Zabavnikom več- krat finančno poma:gali dru- štvu. Sedaj, ko ne vidijo mož- nosti napredka v tekmovanju v višjem razredu bo verjet- no kaj kmalu marsikateri od- stopil. Popustila bo vnema in prizadeivnost. Dosedaj so biU nosilci skupne igre in na- predka v nogometu v Gaber- ju Konradi, Koštomaj in Kač. Ko ta trojka odstoipi, se no- gomet v Gaberju ne bo kaj kmalu pobral.« BODOČNOST V SELEKCIJI? »Dogovorili smo se torej, da bo v bodoče náS nogo- met zastopala selekcija treh občin — Celje, Laško, Šent- jur. Vse to je dobro. Toda, v tej selekciji bi morali najti mesto tudi naši nogometaši. Zlasti pa menim, da bi mo- rah v celjski selekciji, katero bo zastopal naš najboljši klub Kladivar, nastopati v prvi vrsti domači fantje. Ti bi igrah le za barve Celja in brez te pripadnosti nc vidim v naslednjih letih napredek. Pa čerrarao je letos Kladivar dosegi v republiški ligi lep uspeh«. Torej za bodočnost celjske- ga, zlasti pa gaberskega no- gometa, se bodo morali vse- sti skupaj p^rav vsi, ki jim je nogomet v mestu ob Savi- nji kaj pomeni. J. KUZMA Kegljači Celja so sodelo- vah na turnirju pobratenih mest v Sisku. V borbenih igrah so s svojo dobro ig- ro zanesljivo zmagali pred Siskom, Dobojem in čupri- jo- Kegljači in kegljavke Ce- lja so sodelovali na tradi- cionalnem Oreškovičevem memorialu v Zagrebu. V močni konkurenci najbolj- ših domačih ekip so moški osvojili peto mesto (naj- boljši Gobec 919), dekleta pa so bila tretja (najbolj- ša posameznica Počivalšek 465 kegljev). J. KUZMA TENiS: TURNIR JE USPEL Igralci tenisa pri hokejsko drsalnem klubu Celje so prvi športniki, ki so izvedli tekmo- vanje v okviru občinskega praznika. Priredili so sedmo odprto prvenstvo Celja za moške, na katerem je sodelo- valo 40 najboljših slovenskih igralcev. V zanimiviii in lepjh igrah je zmagal član Branika iz Maribora Ljubo Vodeb, Id je v finalu premagali Muleja iz Kranja 6:4, 6:2. Od pred- stavnikov celjske teniške se- lekcije se je najbolje uvrstil Rajhel iz Žalca, ki je izpadel v četrtfinalu proti tretjepla- siranemu Žnidarju iz Kra- nja. V osmino tekmovanja pa so se z zmagami v kvalifika- cijah uvrstili Simončič, Lak- ner, Jabee in Dušan Godnik. J. K. PISANE KUPOLE NAD LEVCEM Od 19. do 22. julija bo v Celju ponovno zanimivo re. publlško prvenstvo v padalstvu. Nad letališčem v Leven bomo ponovno videli pisane kupole najboljših jugoslovan skih padalcev. Ti bodo nastopili v skupinskih skokih z viši ne 2000 metrov, dalje v skokih na cilj z višine 1000 metrom in v figurativnih skokih. Tekmovanje, ki si ga je vredno og ledati. Foto: DRAGO MEDVED STRELJANJE: ZMAGA CELJA Celjski strelci so se udeležili turnirja pobratenili mesi v Čupriji. Tekmovanje samo pa je bilo organizirano v po častitev vstaje srbskega naroda. Nastopile so ekipe iz Do boja. Vranja, Kraljeva, Svetozarerva, Celja in čuprije. Po merili so se z malokalibrsko puško ?errjske izdelave v tro stavu od 600 možnih. Ekipa Celja, za katero so nastopili: Tone Pihlar (483), Jože Jerman (495), Tone Jager (502) in Ervin ing. Seršen (521) krogov, je bila najboljša Pri po sameznikih se je to pot zelo izkazal Seršen, ki je z reziü- tatom 521 krogov postavil osebni rekord in zavzel 2. m» sto. Imel je sicer isti rezultat, kot zmagovalec — repr^ zentant Meršnik iz Doboja, le da je slednji imel boljšo zaij njo serijo v klečečem stavu. Jager pa je zasedel 3. mestû, Ekipa Celja je osvojila prehodni pokal ter en pokal v tra} no last. Vsi člani naše ekipe pa so or?jeli še posebne zlate kolajne. RECICA IN LAVRINC v okviru praznovanja občine Laško je prizadevna strd ska družina »TONE BOSTIČ« iz Zidanega mosta, organi zirala tekmovanje z malokalibrsko pijško serijske izdelavi od 300 možnih iz ležečega stava. Na izredno lepem strelisöil je med ekipami zmagal SD »DUŠAN POŽENEL« iz Rečic» nad Laškem. Na drugo mesto se je uvrstila SD »TONI BOSTIČ« Zidani most, tretja je bila pivovarna Laško it4| Med posamenziki, kjer je bila izredno izenačena konkđ renca je bü najpreciznejši Vinko Lavrinc iz Rečice s 2l krogi pred Karlom Brečkom s 242, B:>jan CJoričar 241, Ш šan Gričan 238 in Roman Matek 335 kr.>gov. Tako so tuJ strelci dali svoj prispevek za čim slavnejše praznovanji občinskega praznika. TONE JAGE3 GOTOVLJE . Tatjana Vaste iz Gotovelj je pravkar končala peti raz- red osnovne šole v Žalcu, s šahom pa je najprej začela v družini, nadaljevala v do- mači osnovni šoli pod vod- stvom mentorice Hilde Ja- vomik, zdaj pa tudi na osnovni šoli Žalec zaseda kar zavidljiva mesta v tej igri. »Tatjana, je igranje šaha tvoj najljubši konjiček?« »Rada igram šah. Rada se spominjam tekmovanj, ki jih je pripravila učiteljica Hilda Javomik. Vedno sem vesela, ko slišim, da so pionirji po- družnične šole Gotovlje v ob- čini še vedno med prvimi. Mislim, da bom tudi v času počitnic veliko ur sedela pri šahovnici. Bom pa tudi na kotalkah, pa pri košarki, od- bojki, i4>kometu in še kje. Vsi mladi v Gotovljah smo lepo urejenega igrišča zares veseli. Hvala vsem, ki so vlo- žili veliko truda za to I> dobitev. V nas bo še glotol prodrl izrek: v zdravem tá su — zdrav duh!« D.' §t. 28 — 14. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 »20 let delovne organizacije NIVO Celje pomeni 20 let vztrajnega dela, nepretrgane rasti, pa tudi 20 let napredka. Skromni začetki, maloštevilen kolektiv, redki strokovni kadri in skromna oprema so bili že pred dvema desetletjema kljub vsemu čvrst temelj sedanjim dosežkom. Če je bilo tedaj, pred 20 leti manj vsega potrebnega, pa je bila takrat kot je danes — vedno prisotna močna volja, pridne roke in pripadnost.« S temi besedami se pričenja bilten, ki so ga delavci podjetja NIVO izdali ob svoji dvajset- letnici. Skromne besede uvoda povedo že domala vse. Težavni so bili začetki, pa kljub temu plodni in dali so čvrste temleje, na katerih NIVO vztrajno gradi še danes. Zato je zapis o 20 letih delovne organizacije NIVO tudi naša zahteva za številne opravljene akcije, s katerimi so nas zavarovali pred poplavami, nam zagotovili pitno tér industrijsko vodo in nenazadnje, predvsem v zadnjem času, pričeli skrbeti tudi za ohranjanje čiste, neonesnažene vode. 20 let v zgodovini delov- ne organizacije pravzaprav ni veliko. Za delovno orga- nizacijo, kakršna je NIVO pa je zaradi specifičnosti v njihovem delu in proizvod- nih usmeritvah to obdob- je, o katerem lahko govo- rimo že s spoštovanjem. V organizaciij sami svojih 20 let delijo v tri ob- dobja: prvo, od leta 1957 do 1963 ali 1964, drugo do leta 1972 in tretje, ki sega prav v današnje dni. Prva leta Splošna vodna skupnost, današnji NIVO, je bila us- tanovljena v letu 1957 in je bila v svojih prvih letih pretežno usmerjena na vo- dnogospodarska dela. V prvem planu so bila seve- da dela, vezana na ob ram bo pred poplavami ter hi- dro in agromelioracijska dela. Skoraj polovico de- javnosti pa so takrat name- njali vzdrževanju neureje- nih strug in hudournikov. Podjetje bilo v tistih le- tih majhno, kadrovsko šib- ko in je imelo izredno po- manjkljivo mehanizacijo. Nadvse pomembno pa je, da so že v tistem času svoje delo skrbno načrto- vali in to dolgoročno, ta- ko da načrti, zastavljeni te- daj, še danes predstavljajo veljavne in koristne doku- mente delovne organizaci- je NIVO. že v tistem času je imelo podjetje svoj pro- jektivni biro, ki se je pri- čel odločno spopadati z za- htevnimi nalogami. Med številnimi kakovostno op- ravljenimi nalogami velja omeniti vsaj dela na vod- nem vozlišču v Celju, re- gulacijo Pake od šoštanja proti Velenju, hidromelio- racijski sistem Ložnice in 2epine ter vrsto manjših regulacij. V prvih letih je podjetje torej iskalo delo predvsem v porečju Savi- nje in Sotle. Kljub začet- kom, ki so bili skromni, pa je podjetje hitro napredo- valo. Celotni dohodek se je iz skromnih, skoraj za- nemarljivih milijonov v le- tu 1957 že do leta 1965 več kot podeseteril. števi- lo delavcev pa je v pr- vih letih hitro rastlo, že zaradi pomanjkljive meha- nizacije. Nato so nastopila težka leta, ko je podjetje moralo vse več delavcev odpuščati in doseglo v le- tu 1963 najnižjo stopnjo, le okoli 300 zaposlenih. Prav neposluh družbe za delo vodarjev je v tistih težkih letih povzročil stanje, ko so morali odpustiti prakti- čno vsakega tretjega delav- ca. Preporod Težki časi niso dolgo tra- јаИ. Že po letu 1963 beleži NIVO mnogo ugodnejše gospodarske rezultate, pa tudi pogoje za delo. Pravi preporod pa je nastopil v le^u 1966, ko je v podjetju prevladalo spoznanje, da se je treba opreti pred- vsem na lastne sile in lastne noge. Vzdrževanje vodnega režima, dotlej pr- venstvena naloga, je priče- lo izgubljati svojo prevla- do. V prvi plan pa so pri- šla predvsem dela za zago- tovitev dobre oskrbe z vo- do. Hitra izgradnja po- membnih vodnogospodar- skih objektov, kot so: pre- grada Loče, regulacija Sa- vinje v Nazarju in La- škem, Hudinje v Celju, Tr- nave v Žalcu, Trebušnice, Topolščice in mnogih dra- gih, so bili najvidnejši us- pehi tistega časa. K njim je seveda treba prišteti še številne vodovode, ki so bi- li izgrajeni prav v teh le- tih. Krivični pa bi bili, če ne bi omenili še gradnje kolektorjev, oziroma kana- lizacijskih objektov. V ta leta sodi tudi prvi razvojni program podjetja, ko so se rodili zametki in zasnove najpomembnejših projektov prihodnjih let, Ob vodnogospodarskih ob- jektih m delih je treba omeniti še eno dejavnost, ki so jo pričeli razvijati v tem prelomnem obdobju. To so bile nizke gradnje, predvsem energetski obje- kti, vodopreskrbni objekti, mostovi, namakalni siste- mi in cestne gradnje. V tem času se je današnji NIVO prvič otresel tudi svoje majhnosti in zaprto- sti v območne oziroma re- publiške meje. Opravili so namreč prva dela v drugih republikah. Spoznanje, da brez smotr- ne razvojne politike in do- bre kadrovske zasedbe ne bo mogoče hitro naprej, je podjetju narekovalo bolj skrbno štipendijsko politike kot tudi nenehno strokovno dopolnilno izo- braževanje. Ob koncu tega, drugega obdobja, je NIVO beležil že nad 50 milijonov dinarjev celotnega dohodka, stalno zaposlenih pa je bilo že nad 400 delavcev. Nenehna rast Tretje obdobje v zgodo- vini podjetja NIVO lahko najkrajše označimo kot obdobje širitve dejavnosii in nenehne rasti tako del, ki so jih opravljali kot tu- di vseh gospodarskih do- sežkov. Zadnjih pet let la- hko resnično imenujemo čas razcveta, leta, ko se je delovna Organizacija do- končno postavila na lastne noge, zakoračila smelo v nove razvojne naloge, iz- boljšala pogoje dela in predvsem okrepila družbe- ni standard svojih delav- cev. Tudi proizvodna us- meritev je doživela pre- cej sprememb oziroma raz- širitev na mnoga področ- ja. Vodnogospodarska de- la in reševanje številnih problemov s tem v zvezi na porečju Savinje in So- tle so sodila še vedno med pomembne naloge. Domala povsem nova pa je naloga, ki so'si jo zastavili na področju varstva voda ozi- roma razvoja čistibie teh- nike, opreme za čiščenje odpadnih voda in podob- no. Tudi na tem področju se NIVO s povsem svoji- mi rešitvami in dovršeni- mi konstrukcijami uveljav- lja širom Jugoslavije. Tre- tja naloga, kjer bodo že v prihodnjih letih naredili največji korak naprej, je področje nizkih gradenj oziroma proizvodnje grad- benih elementov, ki jih najbolj potrebuje vodno in komunalno gospodarstvo. Povsem nova pa je nalo- ga, pred realizacijo katere šele stojijo. Nove projekte namreč načrtujejo tudi pri razvoju namakalne tehni- ke, kjer pripravljajo na- ravnost revolucionarne projekte, o katerih pa še vedno skromno molčijo. Posebno pozornost v tej proizvodni usmeritvi ne- dvomno zaslužijo dela za varstvo voda. Prav področ- je razstrupljanja oziroma čiščenja industrijskih, ko- munalnih in dragih od- plak, ki so dodobra pose- gle v človekovo okolje, in v veliki meri ogrozile tudi podtalne vodne vire in s tem nemoteno oskrbo Slika iz prvih let bogate zgodovine delovne organizacije NIVO. Zaradi dobre me- hanizacije so takšna dela le še spomin. Biološka čistilna naprava Dobrtešnica, ki je patent delovne organizacije NIVO in dosega izjemne učinke pri čiščenju. Tudi dela na bazenu hidroelektrarne Srednja Drava prištevajo delavci NIVO med svoje velike u.spehe mestnih naselij s pitno vo- do, so nenehna grožnja človeku. V delovni organi- zaciji NIVO se zavedajo pomena svojega poslanst- va na tem področju. Zato so že pred leti ustanovili posebne delovne teame, ki so se skrbno lotili študij- skega, razvojno-raziskoval- nega dela. Rezultat tega de- la jé dvojen. Ne le, da so se usposobili za vzdrževa- nje čistilnih naprav. S po- vsem lastnimi projekti či- stilnih naprav in čistilne tehnike so presenetili mar. sikoga. Njihove čistilne na- prave, ki so biološke in mehanske, dosegajo zavid- ljive čistilne učinke, ki v največ primerih presegajo celo 90 odstotkov. To in pa čvrsto zasnovano sode- lovanje na tem projektu s kovinsko predelovalnim kompleksom Celja, kar bo omogočilo uveljavitev tudi izven meja območja, repu- blike pa tudi Jugoslavije jamči, da bomo o NIVO-ju slišali še veliko pohvalne- ga. Opis o današnjem času podjetja za urejanje voda NIVO lahko zaključimo s podatkom, da za letos pla- nirajo nad 180 milijonov dinarjev celotnega dohod- ka ob skoraj 550 zaposle- nih delavcih. Vsako praznovanje, tako tudi praznovanje obletnice delovne organizacije NI- VO, je najlepša priložnost, za pogled v bodočnost. Na- loge, ki si jih zastavljajo ob jubileju, segajo v ne- posredno prihodnost, so pa izredno zahtevne in za- nimive in je zato prav, da jih ob zaključku zapisa vsaj naštejemo. Dokončanje izgradnje vo- dnega sistema akumulacije Vonarje; melioracija 2000 hektarov močvirnatih zem- ljišč; večnamenski zadrže- valnik Trnava, sanacija re- gulacije Savinje med Gri- žami in Polzelo; čistilne naprave za komtmalne od- plake v šaleški dolini, Na- zarju, Mozirju, Žalcu, Voj- niku s škofjo vasjo in Ro- gaški Slatini; čistilne .la- prave za industrijske od- plake v železarni štore. Laškem, Alposu, Cinkarni, Preboldu in dragod; vod- nogospodarski objekti v ne- razvitih občinah; ter pose- bni vodnogospodarski ob- jekti, kot na primer čistil- na naprava za pripravo vo- de, mehki jez na 8алтпј1 itd. To so naloge predvsem na našem območju, k njim pa gre prišteti še številna dela Izven meja območja. Skratka, praziiovanja 20. obletnice so tudi delovna, saj NIVO stoji v prihod- njih letih pred izjemno po- membnimi in odgovornimi nalogami. 20. stran — NOVI TEDNIK Št. 28 — 14. julij 1977 §t. 28 — 14. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 21 __S ^шцп industrija keramičnih, kislino odpornih in opečnih izdelkov m 1Ји Ljubečna KLINKER PLOŠČICE HLEVIT V4 3 d KMETOVALCI ! || | I TLAK ZA VSE VRSTE Œ T ^ à HLEVSKIH jj g ^ Ö I DOSEDANJA UPORABA g g < HLEVITAJEDALA !- S I ODLIČNE REZULTATE ft Q CÔ . NIZKA OBRABA " KISLINO ODPORNA S -ODPORNOST NA MRAZ SVINJSKA KORITA 'S s® ■RAZLIČNI OPEČNO BARVNI |N JASLI " PROIZVAJAMO O P S ODTENKI CO ¡2 g ■ RAZLIČNE DIMENZIJE INFORMACIJE'TEL.25 800 I O >U > 'i SOZD é VSEM DELOVNIM LJUDEM dobrília ČESTITAMO OB PRAZNIKU ! CELJE TRGOVSKO PODJETJE ЕжНт^ВкВ^ЈШрВШ CELJE ЈДИ^МДД Шг DRAVINJSKI ШгJELŠA iP^kMETIJSKA Hr KMETIJSKI KMETIJSKA r sL0VEPs9F*^nm.rp W ŠMARJE PRI JELŠAH ^ ZADRUGA LAŠKO ^ KOMBINAT W ZADRUGA Г вививи^^ш—^^^ ŠENTJUR PRI CELJU W SLOV. KONJICE_ ŽALEC ИР^ В^^^^УЕ'^^^ MAGAZIN ^BI^SKi^V^TcuKir. ^^^^^ SPLOŠNO ^i^TRGOVSKO ■ЦЦ^^ННН ^^Н^Н^НН^Г мропдтп» ^ TRGOVSKO ^ PODJETJE ^HI^HÍHl podjetje radećeT SEVNICA ИНИИИЈ^И CELJE 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 28 — 14. julij 1977 §t. 28 — 14. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 23 SR SRBIJA (5) zredni pogoji za razvoj turizma i .....J Premalo časa, da bi vide- li in dojeli vse. Za Kragiije- vac, mesto z več kot 110.000 prebivalci, središčem šiima- dijsko-pomoravske regije, bi potrebovali neka^j dni. Tudi zato, da bi ujeli utrip današ- njega časa, da bi globje po- segU v njegovo zgodovino. Toda kljub temu je 21. ok- tober 1941. leta (o njem in spominskem i)arku več v še- stem nadaljevanju tega po- potnega zapisa) zapustil ne- pozaben Vt'S. " PIŠE MILAN BOŽIČ Tako kot Kraljevo, tudi Kragujevac ni turistično me- sto. Je pa pomembno žari- šče turističnega dogajanja na svojem območju, ki gre zla- sti v zadnjem času z veliki- mi koraki naprej. Zato je za veliko industrijsko mesto, ki mu kolektiv »Crvene zasta- ve« daje glavni pečat, bolj značilen poslovni, izletniški in še posebej mladinski tu- rizem. Nosilec tega dogaja- nja je prav gotovo kolektiv hotelskega in gostinskega podjetja »Kragujevac«, ki ima 1100 zaposlenih, uprav- lja s 54 objekti, med njimi so trije izredno lepi hoteli visoke kategorije, še zlasti »Kragujevac« in »šumarice«, dva motela itd. Vseh ležišč imajo 620, letos pa bodo do- segli okoli 200 miJlijonov di- narjev prometa. Po tem kri- teriju so tretji v Srbiji. Videli smo hotel »šumari- ce«. Izreden objekt. Leži v istoimenskem spominskem parku. V njem lahko naroči- te apartma tudi za ceno 1000 dinarjev za en dan! Udobje, da ne veš kam z njim! Ki*agTijevac je nastal v dru- gi polovici 15. stoletja. V 1813. letu postane prestolni- ca Miloša Obrenoviča. Torej prva prestolnica obnovljene Srbije. Toda zgodovina po- zna še druge datiune. Leta 1838 je bila ustanovljena pr- va višja šola — licej, ki se je I» preselitvi v Beograd, razvila v univerzo. Kraguje- vac je tudi rojstno mesto pr- vega srbskega gledališča — leta 1853. Dve leti prej je bi- la ustanovljena Državna li- varna topov. In prav tu so pognale korenine za razvoj naprednega delavskega giba- nja. Toda do polovic-e 19. sto- letja se je razvilo delavsko gibanje, katerega nosilec je bil prvi srbski socialistični ideolog Svetozar Markovič. že v februarju 1876. leta ima- jo v tem mestu prvo delav- sko demonstracijo, znano pod imenom »Crveni barjak«. V narodnoosvobodilni bor- bi je dal Kragujevac .15 na- rodnih herojev. Tu je bil for- miran tudi Kragujevski par- tizanski odred, ki je prešel med enote Prve proletarske brigade. V turističnem pogledu ima- ta mesto in območje izredno pisano ponudbo. Zanimiv je ta predel tudi zaradi izredne- ga geografskega položaja v sami Srbiji. Odlikuje se po naravnih lepyotah. Vidno me- sto med njimi zavzema Re- savska pečina. Dosti je spo- menikov stare kulture: ar- heološka najdišča, trdnjave, cerkve, freske, samostani... Lepo urejeni muzeji so po- glavje zase. In potem zdra- vilišča in topUce. Svetovno znana Je mineralna voda Bu- kovičke banje. Ugledna je galerija umetni- kov-samoukov v Svetozairevu, in še in še. številne goste, izletnike in druge privabljajo tradicionalne prireditve. Ta- ko »Oktobrske svečanosti« v Kragujevcu, »Marmor in zvo- ki« v Arandjelovcu, »Dnevi komedije« v Svetozarevu itd. Velike za to območje so tudi turistične persi>ektive. Do 1980. leta bodo zgradili enajst novih objektov s 1187 posteljami in za to porabili 349 milijonov dinarjev! V 1980. letu naj bi imelo to ob- močje že 39 hotelskih in dru- gih gostinskih objektov s 3280 posteljami. V Kragujevcu in njegovi regiji z velikim zamahom ustvarjajo pogoje za hitrejši razvoj turizma. Vhod v hotel »sumarlce«, v objekt, ki nas je po svoji ureditvi in opremi več kot prt netil PREBOLDSKI JAMARJI 471 M POD ZEMLJO Slavnostnemu praznovanju žalskega občinskega praznika so dali svoje obeležje tudi preboldski jamarji »črnega galeba«, ki so v dobrovelj- skem masivu uspeU dokon- čno raziskati skrivnostno »Brezno presenečenja« in po- staviti nov globinski rekord kluba. Hkrati s tem so us- peh z globino 471 metrov uveljaviti brezno na drugo mesto na jugoslovanski lest- vici. To pa je nedvomno us- peh, ki se ga ne da primerja- ti z nobenim dosedanjim, i>a čeprav jih v sedemletnem delu jamskega kluba ni manjkalo. Plod dveletnih prizadevanj v raziskovanju skrivnostnega brezna je končno kronan z us- pehom, ki v jamarsko razisko- valni dejavnosti skorajda ni- ma primere pri nas. Pot do takšnega uspeha je bila na- porna in nečloveško trda. Ker pa so preboldski jamarji vze- li svoje delo resno, so uspeli. Če pa še zapišemo, da so se na ta podvig pripravljali več kot dva meseca, da so morali na poti v brezno premagati številne ozke prehode in me- andre, da so bili ves čas raz- izkovanja izpostavljeni števil- nim slapovom, ki so jih ne- usmiljeno prali, da so morali preplezati po lestvicah tudi potrideset in več metrov hkra- ti in še in še, ix>tem je usj razumeti nekoliko lažje. In še to: rekord za prebc ske jamarje je tudi v tem, so uspeli v tridesetih ui bivanja ixxi zemljo prodi do te globine ter se vmati površje in to samo ob š( umem spanju. Vrh tega so preboldski marjd s končno raziski »Brezna presenečenj« doki li, da tudi na tako imene nem osamelem Krasu obi jajo veliki jamski objekti. Sicer pa — čestitamo j in zaželimo ob ustrezni di beni podpori še veliko no takšnih in podobnih poc gov! DARKO NARAGL UBIJAJO OTROKE Že mnogokrat je bilo v zadnjih letih dokazano, da nenaden stik skupin na razvoju kamene dobe in današnje civilizacije ne po- meni vedno »rešitve« za »divjake«. Takšen primer so znova zabeležili pri In- dijancih plemena Majuru- I nas ob Amazonki. Do 1. 1972 so tu živeli 1 srečno s svojim kamnitim I orodjem v rokah in brez j stikov z belim človekom, j Nato pa so tod začeh iska- ' ti nafto. Pleme se je mo- • ralo preseliti v dolinico ^ ob perujski meji. Toda ) kljub selitvi, pleme ni bi- I lo izvzeto »darilom« civi- \ ' lizacije. Brez kakršnekoli | i imunosti proti gripi, ko- ! I zam in podobnim bolez- j I nim je smrt kosila med ! I njimi. Vsemu se je pridru- I žila še lakota in v štirih I letih se je pleme zmanjša- i Io od 2.DOG pripadnikov ! I na 400. ¡ Brazilski novinarji poro- i j čajo, da so se Indijanci I odločili za strahoten ko- ; rak — samouničenje. Iz- ¡ vajajo ga tako, da ubijajo i lastne otroke. Medtem, ko ; so nekoč ubijali določeno število deklic novorojenč- kov zaradi »ravnotežja med spoloma« pa zdaj ubijajo vse po vrsti. še bolj žalostno je to, da podobno usodo deli tu- di 50 do 100.000 Indijancev v brazilskih pragozdovih, \ ko se srečujejo s civili- zacijo. In spet se začenja večni dopustniški refren: Kdor ima denar, se kopa v morju; kdor ga nima, pa doma v javorju... CELJE VEDNO ВШСШ petrol pojde na novo lokacijo Namesto vode, so pri celjskih Mesninah iz vod- njaka dobili bencin. Pravi, pravcati bencin. 86 oktan- ski! Zdaj, na začetku te- ga meseca. O tem smo pi- sali v prejšnji številki No- vega tednika. Presenečenje je bilo veliko. Toda, ker v svojem proizvodnem procesu ne potrebujejo bencina, marveč primemo vodo, so se lotili raziskav. Prišli so strokovnjaki. Na ugotovitev, odkod bencin, ni bilo treba dolgo čakati. Sumljiv je bil približno 200 metrov oddaljeni so- sed — skladišče Petrola. In res. Tu je »popustila« cisterna. Začela je pušča- ti. Takoj so jo izpraznili. Toda, navzlic temu, v vod- njak še vedno pronica ben- cin. Po vsem tem je iz cisterne odteklo kar pre- cej bencina. Do zaključka redakcije, še nismo mogli zvedeti, koliko. Zadrega je bila torej ve- lika. In je še. Kajti vod- njak pri Mesninah je mrtev. Ta kolektiv pa po- trebuje veliko vode. Za zdajšnji čas in ob dejstvu, da je v cenah mestnega vodovoda malo te narav- ne dobrine, je primer kar boleč. Mesnine in Petrol bosta primer rešila v spo- razumu. Na obeh straneh je velika pripravljenost, da zadevo uredita na miren način. Navzlic škodi, ki jo je utrpel kolektiv Mes- nin. In prav je tako. Primer z vdorom benci- na v sosednji vodnjak je še enkrat ix)trdil, da skla- dišče Petrola ne sodi v tako imenovani živiLsid kompleks, kjer je že zdaj poleg Mesnin še silos za žitarice, mlin, pražarna ka- ve itd. In tako je znova postalo aktualno že nekaj let staro vprašanje: kam prestaviti skladišče Petro- la. Ne glede na to nesrečOi ki nima v nobenem pri- meru pečata osebne malo- marnosti, je zadeva stekla že prej. In tako so pri- prave za ureditev novega skladišča Petrola v pài- nem teku in vse kaže, da se bodo prva dela pričela že letošnjo jesen. M. BOŽl<5 NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih oi-gmizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjih; Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik; Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: IVl^^j Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, ' Strašek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vr^: mo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročninalSO din, polletna 90 din. Za inozemstvo jc cena dvoF Tekoči račun 50102-601-20012 ČGP »Dfilo« Ljubljana — Telefon 22-369, 23-105, oglasi in naročnina 22-800. .