I l> 1'1- m ISSN 0351-6407 Koliko oog imajo kamarji? *BrNIKVESTWjG NIK VESTNIK *K™KVES^it NIK VESTNIK VES vestnik vesmiki CREDTIANSTALJ Banka uspešnih M. Sotx>ta, Lendavska 11, tek: 21780 Policija požela in zažgala hektar konoplje NIK VESTNIK VB 1 USTNIK VESTMK jjK VESTNIKI^ VREME Ob koncu tedna bo lepo In sončno vreme. Murska Sobota, S.avgusta 1995, leto XLVII, št. 31, cena 150 SIT Smešno od Prage do Kumrovca Vestnikov koledar 1 nnd, četrtek, 4. iT|nt petek, BenUk 5. iBBst. srtela, Oarila Gl eneet, eeMI«. tjrte 7. mm, pcaaNefltk. bjetie Lmeetkrik. Mini S. mest, vekk Kean Pregovor K^tSao iraaa da Kašljati (3. aigast), taka te ia tuMa aarsikateri dM. r, s t Pred dnevi smo bili povabljerii na novinar-sko konferenco, ki so jo v Murski Soboti pri- S i Sl® IM t 1 '21 •• nr//i7/i vfi/iin hrv/iikfiffU i>d I novan,« Je prepričan vo^a hrvaškega mskega kluba dr. Ivan Šlaus. Upajmo, PETER POl^ ^Ejnik. 3. avgijata 19^5 3 I I l aktualno doma Cez 1500 ljudi zadovoljnih v Beltincih Pesem in ples družita ljudi že IS let po petdesetletnici - Z nedeljsko pri-rejutvijo v beltinskem parku dostojno skle- ^teden prireditev ob srebrnem jubileju Maj} ’ K lolklomih skupin iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Av-™ CeSke se je v nedeljo končal teden prire-“Hetlilo • folklornega festivala. Čez 1500 ljudi, ki sije festival zadovoljnih. Tudi sobotni dež ni motil, tako da so 'olklorue Xprireditve. Ves teden je bila na ogled razstava srribmem jubileju, v četrtek so predstavili prvo "ioU v »u * "oMiticih, katere avtor je Peter Šraj, petkov večer je d^h akademske folklorne skupine LANY iz Poljske, soboto popoldan uspešno predstavili ljudske običaje in zvečer pa so Cimbalova muzika iz Češke, Tolovaj skl banda, Markn hanja, Dohrovnlškl citrar" in R<4tb>- Pripravni etno večer. '■ Cimbal iz Če- živi že Četrt sto- ‘J^im predsedni- Nattipe 'iv^^^^'rega društva, daboprven-’''’NnS"’"'*MuroinBel-''’’*®k, kot (P? 8**dalce, Je bil * navnri- J beltinski festival pStzovaf^’ j® ''’jPbiskX»i programa, da '“e^edeifi ^®r »po domače« mestu. Eno ’^‘?r’oek jc začel z osem pripeljal skupin k Poziv j® pripeljal PS^.^^®ljc kai . 'hL'L] L.14. r duuiaco - Z Marko ban- ^■ptr.Nato brata Ko- STU ’• Prodstavila sku- 'lan že Trata, ki ob- 'dJe neke vrste P® je skupi- Je tudi Mutoi svetovni prvak v igranju na frajtonarco Denis No-vatto. Majhen jubilej je praznovala tudi skupina PLANINA iz Sel skupina praznovala naslednje leto - 40 let obstoja. Že 35 let pa deluje skupina Vindija iz Varaždina. V svojem okviru združuje tudi tamburaško sekcijo, niso pa neznani tudi v evropskem merilu. Prvič in upam, da ne zadnjič, • pa se je v Beltincih predstavila skupina Tine Rožanc iz Ljubljane, Lani je praznovala 45-letnico delovanja, nastopali pa so po vsem svetu. Ves Čas pa z beltinskim festivalom živijo porabski Slovenci. Tokrat, že osmič po vrsti, je prišla v Beltince skupina z Gornjega Senika. Namesto skupine iz Lentija pa je nastopila skupina iz Žitare vasi. Na koncu pa je Franček pripeljal Se skupino LANY iz Poljske (v prevodu Žitno polje). Ustanovljena je bila pred 20 leti v Poznanu na agronomski akademiji. Skupina šteje 300 folkloristov, nastopali pa so celo pred papežem. -■ h. I! Domačini so zaplesali prekmurske plese ob zvokih Marko bande. na avstrijskem Koroškem, ki je na oder beltinskega festivala prišla že desetič. Veliki jubilej bo ta S posebnim pozdravom tistemu, »ki danes praznuje 25. rojstni dan - folklornemu festivalu. tu v Beltincih« in željo, »da bi dočakal 50 let«, je končala kratek pozdravni govor Martina Tratnjek. Predstavnik ZKO Slovenije Slavko Osterman pa je z željami segel še dlje - kar do stoletnice. Pohvalil je vse, ki so pripravili festival, posebej pa je omenil dva: očeta in mater beltinskega festivala Borisa Žali ga in Milico Šadl. In začel se je ples. In pesem. O zrelem žitu so pele mladenke iz KUD-a Beltinci. Se je spodobilo, saj spada festival v sklop prireditev ob prazniku žetve. Nato so se ob zvokih Marko bande zavrteli člani KUD-a Beltinci. Prekmurski plesi. Pa spet pesem. Tokrat so zapela grla skupine STU LEDI. Vabila so na ples. S plesom so predstavili staro vaško šagro. Koroške plese je predstavila skupina Planina. Skupina Vindija je s plesom in pesmijo predstavila baranjske svatovske plese. Gorenjski plesi. Skupina Tine Rožanc. Porabski plesi. FS z Gornjega Senika. Že tako ogret zrak so po vsakem nastopu Še dodatno ogrevale dlani gledalcev, Zasluzeno. Tržačani so predstavili rezijanske plese, ki predstavljajo pustne običaje. Pa spet Vindija. Tokrat z banatsko muško trojko in motivi iz Posavine, Plese ob ličkanju koruze, tako imenovano kosmataco iz vzhodne Štajerske, je predstavila skupina Tine Rožanc. Za posebno zabavo je poskrbela skupina iz Žitare vasi z babjo hojsetjo, Te igre ob opravljenem trenju lanu so res nasmejale gledalce. In za konec: smetana na torto, Skupina LANY iz Poljske je s svojimi plesi, divjimi, slikovitimi navdušila gledalec. Aplavza kar ni hotelo biti konec. Na koncu so še podelili priznanja in ... In se začeli pripravljati na nov festival. Besedilo in fotografije: ALEŠ SKALiSe svetniki naposled le sprejeli občinski proračun sveniiKi naposiea le sprejeu odvuinki proračun pozimi občinaijem policistom res mrzlo? ^je zaposlenih v občinski upravi? amandma prevelik in grob poseg v proračun? M jo sprejet, in če bi ga dosledno upoštevali, pQ^'^“ TomlJi Nemcu prenehal (»odvzeli«) mandat, saj članom državne uprave v Ljutomeru. Vendar pa k k?** ®Ploh ™ zadimi seji ni podprla predloga, da bi dnevni red, češ daje sprožen ustavni spor in ^hci . " odločitev ustavnega sodišča. Dva različna pogleda . otrebi;^ primeru tudi za kaj drugega, 'n "* dobil la. Češ da se občinska uprava fi- sklep tl, J ®Pzomenili že nancira iz občinskega proračuna . * ®f8anizacije in da morajo svetniki voditi tudi Ahi, >«10 organizacije in da morajo svetniki voditi tudi in sicer da bi'"v sl ■ - Prorais;'.' *“ ” * *• ta zagotovili Na krajevnih m seji so natn- >taj ostane ‘o zaposlenih ohr, da ■ “«vwio star Dro^ ”®Posredno IZ o Pa je . J?* uvedeni. koRtni... “todb ODrav1iaii pravia- svcta, “staher — opravljali, pa mu je oporeka- račun, da se administracija ne bo preveč razširila. To pa je bilo le uvodno »ogrevanj e« pred sprejemanjem predloga občinskega proračuna, oziroma so imeli Se prej na dnevnem redu Vprašanja, pobude in predloge svetnikov. Med drugim je Nada Tomanič predlagala sprejem sklepa, da se do I. septembra uredi avtobusno postajališče pri malo-ncdeljski osnovni šoli, da otroci ne bi bili več ogroženi, ko morajo pešačiti s starega postajališča. Kljub županovemu nasprotovanju, da to ni primeren način za reševanje tega problema, je večina glasovala za predlagani sklep. Franjo Štebih je spraševal, kateri strokovnjaki so sodelovali pri spremembi prometnega režima skozi Ljutomer, saj je po njegovem sedaj slabše, kot je bilo prej. Vlado Potočnih seje hudoval zaradi motoristov, ki ponoči divjajo po Ljutomeru. Ker on ne misli tekati za njimi v spodnjicah, naj bi bila bolj budna policija. Predlagal je tudi, da bi poiskali drugi prostor za prodajno galerijo slik in spominkov, ker da sedanja rešitev v povezavi s Fotoateljcjcm Tivadar v Mestni hiši ni dobra. Tomi Nemec pa je izrazil nezadovoljstvo, ker Mestna hiša ni zaživela tako, kot je Čilo zamišljeno. Pogreša predvsem kulturne prireditve, ki bi se lahko odvijale v atriju. Doslej smo že pisali o precejšnjih razhajanjih v zvezi s sprejemanjem letošnjega občinskega proračuna, in tudi tokrat je bilo precej hude krvi. Koalicija strank, ki jo sestavljajo SKD, LDS, SDSS, Zeleni in SOS, je z večino glasov zavrnila večino amandmajev, ki so jih predlagali svetniki iz drugih strank, oziroma je zagovarjala stališče, naj se njihovi predlogi za financiranje tega in onega upoštevajo kot prioritete pri sprejemanju rebalanska proračuna. To je bilo potem tudi sprejeto. Omenjena koalicija pa je podala skupen amandma, ki ga je tudi izglasovala, s katerim so nekatere izdatke znižali, druge pa povišali oziroma vključili kot nove postavke. Tako so »oklestili« plače upravnih organov za 7,5. dejavnosti občinskih organov za 3,0 in materialne stroške upravnih organov za 2,65 milijona tolarjev. Prav tako pa so zmanjšali Se postavke za prispevke upravnih organov, reprezentanco, pripravo dokumentacije, projekt Podravje-Prlekija, sanacijo odlagališč odpadkov v Stari Novi vasi, Ljutomeru in na Cvenu, portale Mestne tuše, ureditev centralnega ogrevanja ter za pisarniško in računalniško opremo. Skupen znesek jc 21,2 milijona tolarjev, ki so ga namenili za ureditev pločnikov in šolske poti v Veržeju, sofinanciranje cest v Borečih, Raz-fciižje-Veščiea-Gmajna, Pristava-Veščica, Drakovci-Moravski Vrh (spodaj), Cczanjcvci-Lukavci, Slamnjak-Temnar in Radoslave!, za sofinanciranje fasade razkriške cerkve, ureditev otroškega igrišča v Ljutomeru, za večjo prometno varnost in ureditev zelenic v Ljutomeru, za sofinanciranje obnove vaškega doma v Pristavi in veroučnih učilnic v Veržeju, za stanovanjski sklad, dom starejših občanov v Ljutomeru, opremo za gospodinjski pouk v OŠ Mala Nedelja in za obnovo dvorane Partizan v Ljutomeru. Podžupan Stanko Ivanušič je menil, da bi morali prepustiti krajevnim skupnostim, da bi se same odločile, v katere namene bodo uporabile tako dodeljen denar, saj so tudi doslej znale same dobro gospodariti. Zupan Ludvik Bratuša pa je pred glasovanjem o tem amadmaju menil, da gre za veliko dobrih želja, za nepre-računan poseg v občinski proračun in za nabiranje političnih točk, zato bo izvajanje amadmaja zavrnil, če bo sprejet, in ko se je to zares zgodilo, je komentiral, da gre za presedati ter grob poseg v funkcioniranje občinske uprave. Po njegovih besedah zaradi tega ne bo denarja za ogrevanje občinske stavbe in policije, kakor tudi ne za sejnine, potne stroške itd. Ali bo temu res tako? Predlagatelji so očitno mislili drugače, postaviti se v vlogo razsodnika pa je dokaj nehvaležna vloga. Najbrž pa le ne bo tako hudo. JOŽE GRAJ d I Amsterdam, Zurich, Dunaj... Murska Sobota? BUo mi je nekako 17 let, ko sem bil ^vič na Nizozemskera, CSIj je bil seveda Amsterdam, mesto, kjer Je sevemoevropslca renesansa pustila nekatere od svojih ^aJlepšUi stvaritev (da o neogotskih palačah sploh ne govorim) in ki slovi po prijaznih in duhovitih bndelt ter tudi iz tega razloga spada med najlepša mesta na svetu. Toda že na prvem sprehodu po mestu mi je mladi Nemec ponudil vrečkico »trave«. Občutek nevednosti in nemoči, Id mi ga Je s tem dejanjem nevede posredoval, bi lahko danes primerjal s tistim, ho me klošar na dunajski podzemni »žica« za nehaj drdtiža. Moj prvi obisk Amsterdama, te »hašišarske Meke« na severu Evrope, je tako povezan predvsem $ slabimi spomini na mlade Nemce, ki so pod pretvezo, da prodajajo hašiš ali travo, torej za Nizozemsko »legalne« dobrine družbene porabe, v bistvu prodajali kremo za čevlje in posušeno seno in so rta ta način lahko prišli do denarja za naslednji »šut« z iglo. Kruta realnost je najbolj bila v oči na ulici med glavno železniško postajo ter sprehajalno ulico Damm, kjer sem vsakih toliko metrov opazil kakega mladostnika, ki se je s pomočjo heroina in podobnih zmesi, kar na ulici bodel v/na »boljši svet«. Skratka zame je bilo to »too much«! Sedaj je od tega že več kot deset let in v tem Času se Je v zvezi ^narkomanijo tudi v Amsterdamu marsikaj spremenilo. Najpomembnejše pa je to, da so mestne oblasti uživalce težkih drog spravile s cest. Res, da $ tem še niso rešile problema drog, saj vsako leto zaradi heroina alt drugih še bolj čudnih kemičnih zmesi še zmerom umre več kot 200 mladih ljudi predvsem iz sosednje Nemčije, toda vsaj oči vam več ne trpijo tako kot nekoč. Zurich je bil do pred letom dni eno od glavnih zbirališč narkomanske scene. Pred tremi leti mi je prijate^ sredi Zuricha pokazal zapuščeno Železniško postajo Letten, naslednico znamenitega »Platz Spitza«, na njej pa nekako 600 do 1000 ljudi, ki so tam trgovali, uživali in tudi umirali. Najprej sem mislil, da gre za kak koncert na prostem. Šele ko sva prišla bliže ter se sprehodila med to množico, mi je postalo jasno; izgubljene ezsistence in njihovi rablji prodajalci z vedno svežimi iglami in svežim heroinom, vmes tu in ton kak samostanski brat oz. sestra, ob strani pa v skupinah policaji, ki vse skupaj nemo(čno) opazujejo. Ko so potem pred enim letom mestne oblasti sprejele sklep, da je treba Letten »očistiti«, so hkrati po celi Švici uvedli več programov za zdravljenje različnih skupin narkomanov. Da represija sama ni dovolj, jih je učilo izkustvo iz preteklih let, ko se je »scena« po očiščenju Piatz Spitza enostavno preselila na Letten, Tudi Dunaj ima svojo narkosceno, katere središče je predvsem okrog postaje podzemne železnice na Karisplatzu. Čeprav so Avstrijci dobro poskrbeli za to, da turistov iz vsega sveta v oči ne bodejo »marginalci« narko-scene, pa je samo lani tudi v tem bogatem mestu - predvsem zaradi zabadanja v žile - umrlo 170 mladih ljudi. Smrtnost seje povečala predvsem po padcu železne zavese, ko so iz nekdanjih socialističnih držav tudi čez avstrijske meje začele pritekati izredno kakovostne in poceni količine kemičnih izdelkov, imenovanih težke droge. Naj povzamem; problem težkih drog tako v Amsterdamu, kakor tudi v Zurichu in na Dunaju danes ni več viden na cestah, marveč ga lahko »odčitamo« iz statistike, ki sc potem odražajo tudi po prometu pogrebniških podjetij. Mestne oblasti so vsepovsod ugotovile predvsem, daje potrebno za uspešen boj proti mamilom mobilizirati starše in naJši^o javnost, in 10 predvsem na lokalni ravni, omogočiti seznanjanje s problemi vseh Trst drog že v osnovnih šolah, tako na strokovni, kakor tudi praktični ravni, predvsem pa je treba mladostnikom omogočiti, da svoje interese in težave rešujejo znotraj organiziranih mladinskih zbirališč, kjer prihaja do pozitivne medgeneracijske izmenjave izkušenj in kjer se je z njimi pripravljen kdo neformalno, vendar tudi strokovno pogovoriti o fenomenu odkrivanja lepot tega sveta. Ukrepi represivnega aparata ponavadi mlade liudi, ki se prvič srečajo z drogami, rinejo predvsem na rob družbe, od katere se ravno v občutljivih letih mladostnega dozorevanja in konflikta med generacijami že tako ali tako počutijo predvsem odrinjene. Prehod v kriminalno dejavnost je potem seveda enostavnejši, slro- Skl za celotno družbo pa toliko večji. ANDREJ HORVAT Občina Rogašovci Brez zagotovljene varnosti? Nove občine namenjajo veliko pozornosti sprejemanju svojega proračuna, tako tudi v občini Rogašovci, kjer so letos za proračun namenili nekaj manj kot 150 milijonov tolarjev, od tega bo šlo 52 odstotkov za investicijsko porabo. Na pni obravnavi proračuna svretniki niso imeli večjih pripomb, razpravljali so predvsem o tem, da je projekt za obnovo cest večp kot zmore proračun, o veliki naložbi, kot je gradila nove osnovne šole pri Sv, Jur^u, ali bi lahko več sredstev namenili financiranju strank In podobno, Ker je občina relativno nerazvita, demografsko ogrožena in nima neposrednih davčnih virov, so zaprosili tudi za sredstva, ki jih država namenja za ogrožena območja. Pričakujejo, da bi realno lahko dobili 12 milijoo-nov tolarjev, kar bodo namenili za odsek občinske ceste v smeri Ocinje-Kramarovci, ki se navezuje na Serdico. Imajo pa že finančno konstrukcijo za obnovo ceste Sv. Juijj-FikSinci, ki je daljša. Poleg tega pa v občini načrtujejo še dva projekta, ki nista neposredno povezana s proračunom, to je projekt revitalizacije krajinskega parka Goričko ter revitalizacija nabrežin Kučni-ce, ki bo jeseni. Župan občine Rogašovci Janko Halb je povedal, da sta v tej občini velikega pomena še reorganizacija policije ter poimenovanje mejnega prehoda po občini, v kateri katastrsko leži. Gre za mejni prebod Kuzma, ki je b3 na stari lokaciji v katastrski občini Kuzma, na novi lokaciji pa leži na območju katastrske občine Sotina. V okviru reorganizacije slovenske policije želijo ukiniti pododdelek policijske postaje, ki je pri Sv, Juriju. Razlog naj bi bil malo deliktnih dejanj. Lokalno prebivalstvo pa se boji vzhodnjakov in kriminalističnih kanalov: kraj avtomobilov, droge in podobnega. Poleg tega bi bil z ukinitvijo policijske postaje ta predel brez zagotovljene vamo- sti. Aleksandra Nana Rituper 4 vestnik, 3. avgusta!!!? gospodarstvo Dogovor o politiki plač Kot da so s plačami naekrat zadovoljni vsi še posebej takrat, ko štejemo zadiše dni v mesecu, si želimo, da bi se nam plača razpotegnila vsaj za toliko, da bi zvozili do prvega. Toda kaj, če so naše želje po večjem zaslužku povsem nasprotne temu, kar Je družbeni cilj - znižati Javno porabo in ubrzdati rast plač. Sploh pa Je vprašanje plač tako zamotano, da na katerem koli koncu se ga lotimo, vedno odkrijemo, da Je kot klopčič. V medsebojni povezanosti in odvisnosti vsega, kar je vezano na plačo, se s poseganjem na področje plač odvija klopčič ali se podira vse kot domine. Ekonomisti pravijo, da so plače ena zelo pomemb-nik ekonomskih kategorij. Nekaj pa smo doslej vendar spoznali tudi pri nas: administrativno poseganje v plače in njihovo omejevalne nikoli ni dalo željenih uspehov. In Dogovor o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu to naj ne bi bil, ampak pameten dogovor med vlado, delodajalci in delojemalci. Toda izgleda, da povsem brez administrativnega poseganja še vedno ne gre, saj je bil v podporo dogovoru sprejet Sc zakon, ki za kršitelje prevideva kazni, določa pa tudi najnižjo in najvišjo plačo. Določila dogovora in zakona so začela veljati za majsko plačo, prvi pregled učinkov bodo po izjavi ministrice za delo Rine Klinar opravili septembra. In za julijsko plačo bodo delodajalci, kot je bilo dogovorjeno, lahko opravili prvo uskladitev plač. Lete se bodo lahko torej uskladile za naslednje trimesečje za 80 odstotkov rasti cen na drobno zadnjih treh mesecev (od aprila do junija). Toda plače bodo lahko popravili samo tisti delodajalci ali podjetja, ki so lansko poslovno leto končala s pozitivnim poslovnim rezultatom ali brez izgube. Pa smo tam: tisti, ki denar imajo, si bodo spet lahko izplačevali višje plače, zaposlenim pri slabo stoječih podjetjih (delodajalcih) pa bodo igrali staro pesem. Pri nekaterih celo takšno: dobro je že to, da plača sploh je. Dogovor o politiki plač ter njemu v podporo sprejeti zakon o izvajanju dogovora torej temeljita na tem, da so plače in njihova rast odvisne od rezultatov poslovanja ter rasti cen na drobno. Z vidika gospodarjenja ter v prid opuščanja uravnilovke edino v« Skladov nameščenec v Gospodarskem razstavišču Ljubljana Igor Bončina Dohodek naj ostane tam. Iger se ustvarja J Čiste plače in nadomestila čistih plač za gospodarstvo Enota Agencije April Maj M, Sobota Lendava G. Radgona Ljutomer 3121 mio Srr 3874 mio Srr 787 775 485 992 953 602 Število zaposlenih 14103 3302 3000 2056 sprejemljivo. Drugi del resnice pa tudi ne kaže spregledati, in sicer da zaposleni pri slabo stoječih podjetjih z nizko plačo plačujejo za poslovni neuspeh. Zanj sami pogosto niso odgovorni ali krivi. Morda so res predlagatelji najnižje plače, ki znaša po črki zakona sedaj 45 tisoč bruto, mislili prav nanje, ampak kaj ko vsak zakon v življenju lahko dobi kar nekaj vsebinskih odtenkov, toliko več, če ni bil domišljen ali sprejet na hitro. Tako trna lahko tudi določilo o najnižji plači več vsebin. Prva je ta, da delodajalec delavcu res izplača najmanj 45 tisoč bruto plače in poravna prispevke od tega zneska. Druga, da plača prispevke od zneska najnižje plače, ker po zakonu to mora storiti, delavcu pa izplača nižjo plačo. V prid zaposlenega je slednje toliko, da se mu bo tako obračunala višja pokojninska osnova in v času bolezni ugodnejše denarno nadomestilo, delavec pa seveda ima možnost, da svojo pravico iztoži na sodišču, Ta možnost je ob kupih spisov, ki že nekaj let Čakajo na razsodbo pred sodišči, slaba tolažba. Tretja vsebina, morda pri zasebnih delodajalcih celo najpogosteje uporabljena, pa je, da bodo prispevke za zaposlene obračunali od najnižje plače, ki jo bodo prikazovali tudi na papirju, preostali del plače pa zaposlenemu odšteli na roko, Z zakonom določena najnižja plača torej še ne zagotavlja, ali z druge strani ne pomeni, da je zaposleni plačo v tej višini dejansko tudi prejel. V zakonu so za kršitelje določene kazni, ampak problem je dokazovati nektu, kar ni črno na belem zapisano na papirju. In ovinki, ki so narejeni pri prikazovanju in izplačilih najnižje plače, to niso. V zakon so zapisali tudi najvišjo plačo, ki lahko znaša 700 tisoč bruto. Nekateri vodilni direktorji so se zaradi tega že oglasili in trdili, daje to popolnoma administrativni rez. Njihova pripomba je na mestu, ko pravijo, da so pri tej številki popolnoma spregledali to, kateri direktorji in vodilni si s svojimi uspehi tako plačo res zaslužijo in kateri si bodo tako Še naprej dobro plačevali neuspešno delo in služili ob slabih poslovnih rezultatih. Zanimivo pa je, da je Dogovor o politiki plač z določili, ki omejujejo njihovo rast, postal pretesen tako za sindikate kot za podjetja, saj so predloge za njegovo spremembo pripravili Svobodni sindikati kakor tudi Združenje delodajalcev. Preveč je omejevalen v tistih primerih, ko zaradi povečanega obsega proizvodnje, na primer zaradi naročil iz tujine, delodajalec ne more povečati mase denarja za izplačilo plač in dodatkov. Omejevalen je tudi v primeru, ko delodajalec želi na novo zaposliti strokovnjake, vendar potem ugotavlja, da ga zakon pri izplačilu njegove plače omejuje. Osnova za izračun plač je postavljena v lansko leto, zato je vse letošnje spremembe, tudi pri številu zaposlenih, težko spraviti skozi okvir zakonskih določil. Ali pa tu^ ne. S pridovitvijo posebnega dovoljenja je mogoče, da si direktor, ki je bil pred sprejetjem zakona Sc vršilec dolžnosti, za njegovo nemalo plačo poveča maso sredstev za izplačilo plač. S kopanjem v levo in na desno bi lahko našli še druge vsebine istih določil, toda kot kaže, se zaradi Dogovora o politiki plač in zakona o plačah v naši pokrajini doslej ni zgodilo nič pretresljivega. Masa sredstev za majske plače se je povečala; sindikata (s strani zaposlenih) niso prejeli opozorili, da so plače zaradi Dogovora nižje, na Agenciji za plačilni promet pa doslej nobeni pravni osebi niso vrnili nalogov za izplačilo plač, ker bi bili v nasprotju z zakonom. Na polju plač, ki je znalo biti svoj Čas tako pregreto, je sedaj vse mimo. Kot da so z doseženim zadovoljni prav vsi. Tudi politika, ki je imela pri vsem pomembno besedo. Prav zanimivo pa bo videti, kaj bodo rekli in ugotavljali septembra, ko bodo, po napovedi ministrice, pod učinke Dogovora in zakona potegnili črto. MAJDA HORVAT Do konca septembra bodo znani solastniki objektov in zemljišča sejmišča v Gornji Radgoni - Med tremi možnostmi je predvideno tudi ločeno lastninjenje Od 1. junija 1995 Je glavni direktor Gospodarskega razstavišča ljubijana Igor Bončina; vsi prejšnji odgovorni ljudje so izgubili posebna pooblastila, tako da bo v piihodujih šestih mesecih o vsem odločal v glavnem nameščenec Sklada Republike Slovenije za razvoj. Od 1. januarja letos je namreč ljubljansko razstavišče v lasti sklada, saj ni pravočasno oddalo programa lastninjenja in po določilih zakona o lastninjenju so vsa podjetja, ki so (ne)namerno zamudila rok, v lasti sklada in se bodo lastninila pod njegovim nadzorom. Poleg Bončine je najbolj odgovorna za nadaljnji razplet dogodokov vodja projekta pri skladu in predsednica skupščine Gospodarsko razstavišče Nataša Bernik. Bo skladovim ljudem uspelo odmotati klopčič, ki so ga zamotali vodilni ljudje v javnem podjetju Gospodarsko razstavišče, delniški družbi ljubljanski sejem, delniški družbi Pomurski sejem in izbrisani družbi lUi^onski sejem? Tuji revizorji na delu čeprav je ljubljansko razstavišče že od januarja v lasti Sklada za razvoj, je Bončina prevzel funkcijo glavnega direktorja šele junija. V pisarni, kjer je bil prej Bizjak, je pisarniška oprema drugače razporejena, drugače pa so razporejena tudi pooblastila. Vsa pooblastila ima zgolj Igor Bončina, ki je na to funkcijo imenovan začasno do konca tega leta. Mu bo do 31. decembra uspelo rešiti zapletene razmere, ki so povezane z Gospodarskim razstaviščem, Ljubljanskim sejmom in Pomurskim sejmom? Trdi, da mu bo uspelo, saj včasih pomaga pri takšnem problemu, kot je ta, ki je nastal predvsem zaradi trme in nepoznavanja, že to, da pride nekdo tretji, ki vzpostavi normalno komuniciranje med prizadetimi (zainteresiranimi). Doslej se je sestal že z vsemi, zato je po prvotnih pogovorih prepričan, da mu bo uspelo. Z g. JerSetom, direktorjem Ljubljanskega sejma, se sestaja izmenično enkrat v njegovi in drugič v svoji pisarni; z g.Erjavcem, direktorjem Pomurskega sejma, sta obdelala tukajšnjo problematiko, pogovorila sta se tudi z županom g. Vodenikom. Najprej pa je novi direktor poklical v javno podjetje Gospodarsko razstavišče Ljubljana tujo revizorsko hišo. Resda je bila revizija inšpektorjev Službe družbenega knjigovodstva pred leti že opravljena, vendar so ti poda- tki morebiti že zastareli in netočni - nanje so sc pritožili. Poleg tega je imelo Gospodarsko razstavišče lani izgubo. Če hoče speljati program lastninjenja, mora imeti najprej čiste račune. Te bo dobil že v začetku avgusta, kajti tuji revizorji prav te dni seštevajo številke, končujejo delo. Lastnina Gospodarskega razstavišča je nesporna! Pravno je sejmišče v Gornji Radgoni v celoti last javnega podjetja Gospodarsko razstavišče Ljubljana. Poskus, da bt lastniki objektov dokazali svojo lastnino z ustanovitvijo družbe Radgonski sejem, je propadel, saj je tudi sodišče v Mariboru njihovo ustanovitev razveljavilo. Mesto G. Radgona menda ni oddalo pisne zahteve po vrnitvi 6 hektarjev zemljišča, tako trdi Bončina, ki pa je o tem le slišal. Čeprav je torej lastnina Gospodarskega razstavišča v Gornji Radgoni nesporna, skladov direktor Igor Bončina razume, da je problematika v Gornji Radgoni povsem specifična in neprimerljiva z ljubljansko. Radgonskega sejma brez sodelovanja mesta, ljudi, pokrajine ter tukajšnjih podjetij in organizacij ne bi bilo. Lokacija je nadvse pomembna, zato bo Bončina naredil vse, da se bo že do konca septembra najprej Nafta postavila dva rezervoarja Za investicijo dva milijona mark Pred tednom so v Nafti Lendava imeli pomemben inšpekcijski pregled, saj so pristojni državni inšpektorji opravili tehnični pregled dveh novih velikih rezervoarjev za sldadiščeide naftnih derivatov. Prt pregledu nepravilnosti niso ugotovili, zato bo lendavska Nafta lunahi zanju lahko dobila tudi uporabno do-V olje nje. V vsakem od rezervoarjev bo mogoče shraniti 5 tisoč kubičnih metrov bencina, premer vsakega je 25 metrov, višina 13 metrov, vsak od njiju pa je težak več kot 162 ton. Rezervoarja imata stabilno streho s plavajočim pokrovom, kar je novost, po novem postopku pa je zgrajen tudi lovilni varnostni bazen. Njegovi temelji so betonirani, zaporni talni sloj pa je kombinacija betona in nabite gline. Vrednost investicije znaša nekaj več kot 2 milijona mark. V sporočilu za medije, ki so jo pripravili v službi za stike z javnostjo, so tudi zapisali izjavo mag. Ladislava Gaala, pomočnika direktorja družbe za proizvodno tehnično področje: »Po daljšem premoru smo v Nafti Lendava spet ptiča napredku in uspehom tudi na investicijskem področju. Uspešno končujemo investicijo, zaradi česar bomo kupce še bolj kot doslej kakovostno preskrbovali z gorivi.« Pri naložbi so morali upoštevati tudi zahteve za varovanje okolja. Investicijski program je izdelala ter gradnjo nadzirala domača Projektnoinvesti-cijska služba, montažnovarilska dela ter cevne, električne in druge povezave rezervoarjev so prav tako opravili zaposleni iz domače Strojegradnje, temelje za rezevoarje in lovilni bazen je zgradil Gradbenik iz Lendave, pri valjenju rezervoarjev pa so sodelovali tudi varilci iz Metalne ter pri protiko- rozijski zaščiti podjetje Tekol. MH karseda uspešni, množično^' kani in na visoki strokovni Če rešitev lastniških pro”'®^ ne bi bila ugodna, bi 1^*^ dovano celotno Potnuf)^ šnja podjetja pa tudi cetoW» * Igor Bončina je od 1. junija glavni direktor Gospodarskega razstavišča Ljubljana, ki gaje imenoval Sklad Republike Slovenije za razvoj. venlja. Sodelovanje in .Th domačih ljudi in podjeW ■ obstoj in razvoj sejeinsW-^i nosti v Gornji Radgoni nujn^ i Gornji Radgoni t predlog sklada, * ^ ZifltO je um,*«— • ■ , . i^imelc v lastiko)ia na kmctliskih obmo^ ne bo rešen, pa Če zakonov. Podobno veljaza uvoznike pestiM vurobmki, oni mungo imeti možnost, da pesticide rvonldiuiu, medtem ko je probl«n * 3*. i^**^**^ problem izdelovalcev in uvoznikov. Trgovci so ** rorstvu rastlin dolžni, da irngju prudujalne teaAim primem« opremljene, torejj tudi $ prostorom in ustaakoiv to embalaže. Tako kot mnogokrat pa potoki sprejeti podzakonske akte, ki bi un^ še vedteo vse na ramah (iu zave-Msvslsia^^*'^' komnnalcev, vasi, občin in pokrnjinc. ** ^tojo zastiqrii>Bo svojo pitno vodo, podtalnico škropiva zlijemo v potok, gramozno jamo, opu- tli J, ' _ . ^UVlHh iMhlmvauS * f®trebeso, le- J^nika ni! akonodajc. jc. sredstev nista do- zakont^je, jc. lotcm Ju . U1911I Uth ^*‘**«o, V12, čle- 1! ostankov in I ^’'*PreES^'^skihsre(l-le ‘dMiobiu zapi-Af ^^^fittvitve pre- ‘^^Joli uničevapje sred- uničevaiye P >1 ^1 t J K M f I) f t r f f i I, t' I i r ( t r i I I L|f ^^-^^^^ticevstkib yiade Republike 'o 6f I. nenniviln,,.^ na~ * * ie a^^^^Pravilnost. Če ki lEk J po- pravilnik »”5>.pa (predvsem nii tu: -— 'v™vsem da ’*"O8red- L . * iretjum odsta- ^i^ke v sk- * »ekom- “»anJkavJ). .4.1 . OpraifH mJS*!**'icrv cevlskih sredstev, ki Jim je potekel rok uporabe. Trgovine morajo torej sprejeti nazaj ostanke in embalažo tistih sredstev, ki so bila kupljena pri njih. Malce se bo potrebno potruditi in urediti, da jih bodo tudi proizvajalci in uvozniki jemali nazaj in poskrbeli za njihovo uničenje. Na vaseh, predvsem oddaljenih, bi bilo najbolj praktično nastaviti sredi vasi zabojnik za tovrstno embalažo in določiti ustrezen prostor za zbiranje ostankov. Z odvozom ne bi Wk> prtddeina, saj ima Sauber-macher - Komunala iz M.Sobote licenco (dovoljenje Ministrstva za zdravstvo) za zbiranje posebnih odpadkov. Problem je le. da ni naročnika (in s tem plačnika) za odvažanje teh posebnih odpadkov. kajti vsak se takšnih (nepotrebnih) stroškov otepa. Glede na 72. člen zakona bi lahko župani novih občin račune za odvoze posebnih odpadkov mirne duše poslali državi! Saubermacher -Komunala in Potrošnik Soboško podjetje Saubermacher-Komunala (SK, ok. av.)je pred Štirimi leti začelo ločeno zbirati in odvažati komunalne odpadke; takrat jc bilo vključenih tS tisoč, danes že 55 tisoč prebivalcev, vse to pa zmore 21 zaposlenih s šestimi voziti. Velik uspeh je tudi, da ljudje (vasi) zdaj kličejo in iščejo njih, ne obratno, zadnje čase pa je veliko zanimanje predvsem na Goričkem. V primerjavi z drugimi so se SK-jevi stroški v štirih letih pocenili v povprečju od 100 na 50 šilingov. Čeprav je tako velika vključenost pomurskih gospodinjstev hvale vredna in razveseljiva, pa ne bo večjega učinka pri varovanju okolja, dokler ne bomo rešili tudi problema posebnih odpadkov, pa najsi gre za odpadna gospodinjska in motoma olja, lake, barve, škropiva, stara zdravila in podobno. Gospodinje, nikar ne mislite, da sta stara mast ali olje od cvrtja vodi in zemlji manj škodljiva kot odpadno industrijsko olje; prav tako onesnažita podtalnico. Verjetno se vam je nabralo doma veliko starih zdravil: kam ste jih (boste) odvrgli? Prepričana sem, da se zavedate vseh škodljivih učinkov takšnega početja, vendar nimate možnosti, da bi ravnali drugače, pravilno. Enostavno niste vedeli, kam z njimi, razen na odpad. SK ima od lani dovoljenje Ministrstva za zdravstvo, da lahko zbira posebne odpadkc.V ta namen imajo posebej prilagojeno vozilo, saj Je potrebno tudi posebne odpadke zbirati ločeno, prav tako pa morajo vsakega od zbranih odpadkov vrniti tja, kjer bodo dokončno uničeni in ne bodo več škodovali okolju - v nasprotnem nima smisla, da jih zbirajo ločeno od drugih komunalnih odpadkov. SK iz M. Sobote ima ta problem rešen, saj imajo dogovor s Pinu- som Rače, da bodo prevzeli tudi odpadna olja, lake, barve, stara zdravila in pesticide. Problem je le z baterijami, ki bi jih morali zbrati vsaj 5 tisoč kiliimmov, da bi jih lahko izvozili v Švico, kjer bi jih predelali v svinec, cink in živo srebro. Seveda pa tako sežiganje kot izvoz posebnih odpadkov stane. Dokler ni izdelovalcem z zakonom določeno, da bodo stroške za vračapje in uničenje embalaže morah vključiti že v ceno izdelka (kar bo v prihoditjih mesecih ali letih že obvezno tudi pri nas), si bodo morali kupci, trgovci, komunale! in naravovarstveniki sami prizadevati, da se bodo posebni odpadki zbirali, odvažali in uničevali na primeren način. Prva rešitev je nakazana s sodelovanjem Saubermachetja • Komunale iz Murske Sobote in Veletrgovine Potrošnik, ki v okviru kmetijske grosistične dejavnosti oskrbuje čez 300 prodajaln (kmetijskih apotek ) po Sloveniji. Kot grosisti se pri Potrošniku zavedajo, da bo potrebno poskrbeti tudi za zbiranje ostankov in embalaže v trgovinah, zato se želijo povezati $ soboškimi komunale!, k! imajo že vpeljan sistem ločenega zbiranja in odvažanja odpadkov in edini v Sloveniji dovoljenje za zbiranje posebnih odpadkov. Le-t! naj bi prevzeli pobiranje zbranega in za to trgovinam zaračunavali storitve. In kdo bo plačal sežiganje? Trgovci, kupci. Nikakor. Marsikaj je nedorečenega in čas je, da predvsem v Pomurju enkrat za vselej rešimo te zadeve. Če imajo drugod po Slovenili največje ekološke probleme s termoelektrarnami, Jedrskimi odpadki in nečistim zrakom, je pri nas največji ekološki problem onesnažena pitna voda (In druga Jezerska in tekoča voda). Kot kmetijsko območje imamo pravico zahtevati enakovredno rešitev ekoloških problemov, ki so povezani s kmetijstvom. BERNARDA B. PEČEK V Radencih nadvse uspešna javna prodaja delnic Vračali bodo 13 odstotkov certifikatov Radenska ima 15 tisoč dodatnih delničaijev VoditBi detavei Radnske so na minuli ttskovni konfcFencI predstavili uspešnost eDonesečne Jame prodaje delnic Radenske, Id je za^ja oU&a larfahtAep prenUjkoTaBja Radenske. Čeprav so do 23. janija pridoHi le po 200 novBt detaKaiJev im dan, se Je njUiovo število v zadpp tre^lnt šnjesa meseca dokovito povefalo; tako Je 26. junija svoje c^tlfikale vhdBo okr^ 1300 državljanov, 28. Junija že 1900 in 30 Junija kar 2500 državljanov. Ski^noje Rafcnska z Javno prodajo pridobila 15 tisoč norih delučarjev ter 30. junija hkrati sklenila proces interne razdelitve, notranjega odfci^ jame prodaje m prenosa delnic na sUade. Piva sfcupd^« MuKaijer Je Jesen, ko U spvejeli predh^e Radenske, statuta, daner uadzenega sveta figa hudo jmmnui začasni organi. predli^e eipmev wn* ter npnee. Že kwec Ja- 20 odstotkov družbenega kapitala so razdelili z interno razdclitvuo, 6 odstotkov kartala je dobilo nove lastnike z notraiijim odkupom, 40 odstotkov delnic so prenesli na sklade. 34 odstotkov delnic pa je bilo namenjenih javni prodaji. Vpisna mesta za zamenjavo certifikatov za ddnice Radenske so bila v Radencih, Murski Soboti v hotelu Diana. Zvezdi in Pomurski banki, v Ljutomeru v hotelu Jeruzalem, v Termah Lendava, v prodajnem centru v Ljubljani in nato dodatno še v Ljubljani, Mariboru. Slovenj Gradcu in Celju. Čeprav je sprva kazalo, da bodo le stežka zbrali zadostno število certifikatov, se je prodaja delnic v zadnjih dneh junija tako povečala. da so zbrali 42 odstotkov vrednosti certifikatov nad načrtovano vsoto, zato bodo morali od 12 do 13 odstotkoT vrednosti zbranih certtfikatev vrniti. Verjetno se V družbi R & S so pred kratkim naročiti novo polnit no linijo z zmogljivostjo 5000 enot na uro za potrebe pohulnicc mineralne vode v Zetincih v Avstrijk Tako bo po 20 letih posodobljen in ustrezen evropskim zahtevam tudi obrat Radenske v sosednji Avstriji. Posodobitev bo končana do konca c4-tobra letos. vsem zami/enim ne bo težko odločiti, kam s certifikati, saj je julija začelo zbirati certifikate zdravilišče v Moravskih Toplicah, kjer je več kot 11-od-stotni solastnik tudi Radenska. Radenska ima od julija torej 22 tisoč oziroma 15 tisoč novih delničarjev. Posamezni kupec je v javni prodaji lahko pridobil največ 310 delnic, katerih nominalna vrednost je znašala 1000. prodajna pa 1703 tolarje. Tako velita pripravljenost dižavijanov. da vloi^jo certifikate v Radensko, vsekakor dokazuje, da ljudje največjemu polnilou mineralne vode in brezalkoholnih pijač v Sloveniji, izdelovalcu polnilnih in pralnih strojev ter turističnim organizacijam s tremi srd zaupajo. Zanimiva je struktura vplačanih delnic brez hrambe, saj so kar 26.6 odstotka delnic prodali v Ljubljani v prodajnem centru, 21 odstotkov v Mariboru, 15,1 odstotka v Radencih, 12,9 odstotka (GR) v Ljubljani. 7,1 odstotka v cilju 5,4 odstotka v Slovenj Gradcu, 4,1 odstotka v Jeruzalemu, po 3 odstotke v Diani in Zvezdi, 0,3 odstotka v Pomurski bank! in 1,3 odstotka v Lendavi Med pomembnejšim! poudarki četrtkove tiskovne konference jc tudi ta, da bo mineralna voda v prihodnje strateški artikel Radenske, saj so edini ah redki v Evropi ki se lahko pohvalijo, da polnijo povsem naravno mineraino vodo - CO2, ki je dodan slatini, je naraven in prihaja sku^ z vodo iz zemeljskih globm, BERNARDA B. t^ČEK Poslovni sistem Mercator naj bi te dni dobil drugo soglasje agencije Mercatorjevo središče na Ptuju? Reorganizacija znotraj Mercatorja je nujna zaradi zmanjševanja stroškov Mercator, ki je ta čas prav gotovo eden največjih trgovskih sistemov v Sloveniji, se bo v prihodnje še bo)j širil v prav vsako krajevno središče, Prodajni center, kakršnega so pred dnevi odprli v Murski Soboti, je le ena od oblik navzočnosti v mestih po vsej siovetiip. V Pomniju sta doslej delovali dve trgovski organizaciji Mercatorja; Sloga v Gornji Radgoni in Univerzal v Leudavi. čeprav so svojo samostopiost izgubili že pred leti, ko so zaradi prikazanih izgub vso premoženje prepisali (podariti) poslovnemn sistemu, so mercatoijevce zadnje časa razburile govorice, da bo glavna uprava, Mereatofjev center za severovzhoduo Slovenijo, v prihodide na Ptnju. Mo delavcev Pan-agre, Tehnostroja “ivil Pomnita ^Uniki v, nuluonsldiiii teijatvaini ■ *«»«sto» zaprta, aa vročo jesen pa K, kodo zarafi dveh steč^ in pri^ > pred sodišče ^inesU svoje teija- ^toie U dehvcev potUeOi ter^v ™ ravnaB tako, kot se bodo drugi terjatve 150 zaposlenih podjetja v > Murske Sobote znaša skupaj 86,7 ml-ISO ^'^rionrojs MO iz Ljutomera pa prav milUonatoIaijcv, Za 1440 zadelalo v Mesni industriji Pomurka I? * idSini - P®®*opku prisilne poravnave vložili tetja-"nilvifd tolaiie (2 mllljanU 797 ini-obvtoZJi-obračiiiBBie obresti za vse neiz riin? minili ™ delavcev znašajo več kot dve milijar-nak** Terjatve, Id jifa bodo na so- PriO ZRnofilAnik c1*«4nu* uurhefavIlttS/i kili neiz- upniic^™ ^Poslenih. sledoj« postavljajo med MH MIP Mercator Ptuj je kot ^o- II sist že doslej oskrboval vse Mer-catqpeve trgovine v SV Sloveniji, II čeprav to nekaterim ni bilo všeč - I včasih bi bili konkurenčnejši, če | bi lahko sami izbirali dobavitelja. II Zato sc bojijo, da bo v prihodnje H z novo organiziranostjo Se več M omejitev, torej tudi Se večja ne- | konkurenčnost. Seveda jc lahko l tudi drugače: prav zaradi tega, 1 ker bo Mercator največja del- 1 niška družba v Sloveniji, bodo I lahko ponujali izdelke po ni^i r ceni kot drugi. Poslovni sistem | Mercator namreč prav te dni ča- I ka na drugo soglasje Agencije za I lastninjenje in bo že v prihodnjih | mesecih to največja slovenska J delniška družba v lasti 63 tisoč fl- , žičnih oseb in treh skladov z ok- : rog 600 milijoni mark kapitala. Lastnina Mercartorja je 1300 i prodanih mest (trgovin) po vsej Sloveniji, 8 živilskih tovarn, 8 ■ hotelov, tri kmetijska gospodarstva, inženiring, v lasti Mercatorja so tudi prodajalne v Moskvi, Kijevu, Odesi in druge, ki jih bodo kmalu odprli v tujini. General- ^4!- iti K '■ ^2 „ F Generalni direktor Poslovnega sistema Mercator Kazimir Živko Pregl ni direktor Poslovnega sistema Mercator Kazimir Živko Preglje o reorganizaciji povedal: »V prihodnjih dneh bosta torej soglasje agencije in lastninjenje zelo pomemben dogodek za Mercator, vendar pa živi tudi od takih dogodkov, kakršen je bil zdaj v Murski Soboti, torej odpiranje prodajnega centra. Mercator nar črtuje širitev po Sloveniji, tako da bi v vseh večjih regionalnih središčih zgradili takšne prodajne centre, po drugi strani pa bomo maisikateie manjše trgovine dali v najem. Mercatorje slovensko podjetje, vendar je to prav tako primorsko, gorenjsko, štajersko in pomursko podjetje.« Kako bodo orgOMČimoe Merva-to^evefrvkjtire v SVSloveniji vprikodr^f iNačrtujemo, da mora Mercator v prihodnjih letih bistveno zmanjšati stroške, se pravi, da moramo do te mere zmanjšati število pravnih oseb, da bomo v nekaj letih prišli na enotno trgovsko podjetje Mercator, ki bo imelo močne profitne centre, kajti prodaja se vendarle Idealno. Navzven se ta sprememba sploh ne bo poznala, bo pa bistveno vplivata na naše stroške. To tudi pomeni, da bodo porabniki lahko kupovali v naših trgovinah bistveno ceneje in da bodo delničarji dobili boljše dividende.« AU to pomeKt, dane bo več to-kabtik oprav w Jirthtujev! »Ne, to ne pomeni to. Profitni centri imajo veliko avtonomijo. Smisel profitna centra jc v tem, da znotraj Mercatorja ne bo več plačilnega prometa in s tem niti stroškov plačilnega prometa, ne bo plačevanja davka od plačil- nega prometa. Zaradi bolj skoncentrirane nabave bodo lota cenejša in bo na policah cenejše blago. Tudi profitni centri bodo delali svoje zaključne račune, spremljal se bo njihov uspeh, imeli bodo svoja vodstva in tudi direktorje uprav. Oni bodo odločali o investiranju in naročanju.« in kje bo sredSče Mercatorja v Pomurja glede na to, danaPog niso navezani? »Sedaj vam tega natančno ne bi mogel povedati, pa ne zato, ker bi kaj skrival, kajti projektne skupine organizacijo Se načrtujejo in ni še nič dokončnega. Kjer so sedaj podjetja, se bodo sčasoma oblikovali profitni centri. V prikazu reorganizacije je res predvideno, da bo v severovzhodni Sloveniji sčasoma novo podjetje, zdaj so podjetja MIP Ptuj, Zarja, Potrošnik Lenart, Univerzal Lendava, Sloga Radgona. Realno je pričakovati, da bo sedež tega podjetja na Ptuju, ker je tam že sedaj najmočnejše podjete za SV Slovenijo. Vendar bodo tudi profitni centri potrebovali svoje uprave, saj bodo dokaj samostojni, v trgovini pa se lahko veliko stvari reši na lokalni ragpi in lokalnem okolju. Z novo reorganizacijo se v lokalnem okolju ne bo nič zgodilo, pričakujemo pa, da bo Mercator še učinkovitejši. Gre zgolj za racionalizacijo stroškov.« BERNARDA B. PEČEK 6 vestnik, 3. turizem Oživljanje »ljudske« obrti v gradbeništvu Ne gre za restavratorstvo Vse bolj spoznavamo, da prav vsi modemi materiali in arhitektonske oblike niso primerni za vsako pokrajino, zato se vračamo k starim, stoletja preizkušanim gradbenim materialom in k panonskemu arhitektonskemu stilu Kolegica, ki se že nekaj poletij razdrtja s projektom Naj kmetije, me je pobarala, mar ne bi še sam kaj pridal, denimo »o svojih izkušnjah s terena«. Mislila je seveda na posamezne mojstre, ki vedo narediti še kaj več kot »ravno steno ali okno«, s katerimi se rad srečujem, pogovarjam in pišem o njihovem v glavnem preteklem delu. Dom duhovnosti za zgled Pred leti me je še posebej navdušila arhitektonska oblika stavbe Duhovnega centra Benedikt v Kan-čevcih na Goričkem. Tedaj sem poiskal njegovega projektanta dipl, inženirja arhitekture Jožeta Kovača, Prekmurca, ki sicer (fizično) živi v Ljubljani, z mislimi pa je menda nenehno v rojstni pokrajini, kjer so po njegovih načrtih sezidali ne le omenjeno duhovno središče, ampak Se nekaj cerkva in tudi stanovanjksih hiš. Njegove idejne zasnove, ki so jih naložbeniki izpeljali v praksi, se mi zdijo tako domače, prijetne... Po srečanju sem naredil z njim intervju in ga objavil v Vestniku pod naslovom Domačnost na risalni deski. Zapisanega zdaj nisem šel znova brat, pač pa se spominjam, da je še posebej podčrtal, da se ne zavzema za restavratorstvo, torej kopiranje obUk in raporeditev prostorov itd., kakor so jih imeli nekoč, ampak za to, da bi bili novi objekti funkcionalni oziroma prilagojeni potrebam sedanjega človeka, vendar naj bi imeli vsaj na zunaj nekaj značilnosti prejšnje panonske arhitekture. Pohvalno je, da projektanti, ki tako razmišljajo in izdelujejo projekte z značilnostmi panonskega stila (v tej smeri se tudi trudi projektant Štefan Bal er iz Ljutomera), tega ne delajo zgolj iz lastnega prepričanja in veselja (tako naivni Že niso), ampak predvsem za konkretne naročnike, torej njihovi načrti ožive v praksi. Kar zapeljite se naokrog in med množico »evropskih« hiš boste tu in tam našli tudi novo domačo pano n. I p'' VBIIK sko arhitekturo. Trdim, da bo tega Sčasoma Se več! Kdor ima »preveč« denarja, gradi ceneno To, da je obnavljanje stare hiše velikokrat dražje kot gradnja nove, je splošno znano. Znano je tudi, da ima redkokateri graditelj dovolj denarja, zato se jih večina odloča za naJcenejSo možnost, kar pa se utegne maščevati, saj tudi tu velja preverjena trditev: nimam toliko denarja, da bi kupoval poceni! Pojasnilo: kat je >falo*, je manjvredno, zato je kmalu treba kupiti novo; v gradbeništvu pa Je treba cenene materiale in izvedbe hitro nadomeščati z novimi, objekte popravljati. Pa vendarle! Vsi lastniki starih hiš, v katerih stanujejo (ali so jih podedovali ali kupili ali jih dobili kako drugače), jih ne podirajo, ampak obnavljajo. O takih zgledih smo pisali v Vestniku že nekajkrat. Če se prav spomnim, so tudi vse dosedanjnje kmetije, ki s(m)o jih proglasili za Najdobre stare, trdne, a dobro vzdrževane hiše, ki imajo značilno sti pokrajinskega stila. Prav Je torej, da obnovimo čim več starih hiš, da bodo spet zablestele, kot so to pravkar dogaja (da bom vsaj nekoliko konkretnejši) s hišo v ovinku pred Mačkovci. Dolgo je bila zanemarjena, poslej pa je prava lepotical Tudi v Črenšovcih so pred kratkim obnovili pročelje stare hiše, ki stoji nasproti cerkve, le da se zdi, daje modra barva preveč temna. Slamokrovci se bodo že našli, da vam bodo »zakrpali« ali nanovo pokrili streho s slamo, le »ritovine« si boste morali sami nabaviti. Tako je povedala tudi Zefika, ki je v Žihlavi zlagala ržene snope v »jakope-ce«, da bi se čimprej posušili, nakar bodo iz njih stresli žito, slamo pa porabili za prekritje strehe v Brezju. - Fotografija: Š. S. Stari mojstri še živijo, tudi njihovi učenci Kako pa je današnji z mojstri? Že res, da mladi zidarski mojstri in njihovi mladi zidarji nimajo izku-šerti z izdelavo ornamentike in »štukature«, zato takih nikar ne vabite, da bi se tega učili na vaše stroške. Drugače je s starejšimi zidarskimi mojstri, zlasti pri onih, ki so bili nekoč vajenci. Tedanji njihovi delo vodje sojih kar pridno zaposlovali z neposrednim delom in tako so se še kar veliko naučili. Take že lahko povabite ne le k zidanju in ometa-vanju, ampak k zahtevnejšemu delu, denimo izdelavi obrob okrog oken in vrat. Lažje pa jim bo delo šlo od rok seveda, če bo treba le »krpati«. Sam sicer poznam veliko mojstrov, tudi po novih (starih) sem poizvedoval. ne bi pa mogel svetovati, w ■ ■« £3» 33? .- ■ ■. koga pobaviti za izdelavo zahtevnejšega oboka. No, samo vinsko klet pa mora znati »zvelbati« vsak zidar. Adriatic zavarovalna družba d.d. Moja domača banka /O Pomurska banka Murska SoW» Pri tem mislim na kvalificirane zidarje in ne one, ki SO en teden mešali malto, drug teden pa so že postali »zidarji«. Dobra, preizkušena domača kritina Priznajte (moški sevedal), da ste se že nekajkrat ozrli za žensko, ki ima urejeno frizuro. Tako je tudi s hišo: za stavbo, ki ima lepo streho, pravimo, daje lepa. Se pa »moda« v gradbeništvu tako spremitya in mi ji »nasedamo«. Poglejte, kako je bilo: pred kakimi tridesetimi leti so prišle v modo čimbolj položene strehe, krite s salonitnimi ploščami. Zdaj je seveda drugače: nove strehe pokrivamo z bitumenskimi ploščami, betonsko in žgano opeko. Prva je poceni, pa še lat ni treba; druga je dražja in s 30-Ietnim jamstvom (tako beremo v reklami), tretja pa je n^dražja in zanjo ni kakega posebnega oglaševanja v medijih, kajti kupci vedo, da ni kritine, kot sta preizkušena opečni zareznik ali bobrovec. Sta pa draga kot žafran, toda tragna. Ostrešja niso več tako mogočna s tem sem nekako apeliral na odločitev, s čim pokriti ostrešje. Kaj pa »cimermanski mojstri«, jih bomo našli? Če se boste obrnili na tistega, ki ima dovoljenje in izkušnje, potem ste lahko brez skrbi, da bi bilo s streho kaj narobe. Dobro si je seveda tudi ogledati kako streho, ki jo je maloprej naredil. Tu bi zdaj lahko napisal kar nekaj imen takih mojstrov, a to bi bila potem reklama in bi mi še kdo očital, da so me »podkupili«. Kar zadeva samo ostrešje, pa ugotavljam, da tesarji zgrade pač tako, kot ga Je narisal projektant. Verjetno ga ni narisal kar tako na pamet, je pa res, da danes ostrešja oziroma podstrešja niso več tako mogočna, saj je zanje porabljeno manj lesa, tudi prostor pod streho je •HV manjši; velikokrat ga !zf^ mansardna stanovanja^ Se lepa so tista, kjer so vida®’ špirovci, tramovi... Slamokrovci so, le »ritovin« ni Morda pa imate brunarici F LVlUrua pa — vrt*:! krito s slamo. Morda -nanovo ... Sil«' J nameravate i..------ , ste pa, kdo bi ga prekril s _ Lani je Ljudska univerza oj-Radgone na večdnevnem ■ . je bdvSovjafcu, uap«<*®74); mojster!) več mlajših tako delo zanimalo, ,,-))! vca ja ne bo težko najti- PM _ seveda, kolikšne so šnje, volja do dela, tvegam® napej. Svojevrsten probiemf^. kritina, ki ji v Prekmurja »ritovine«, na Štajerskem P . »Šope«. Jih je težko treje (ne pa tudi najlažje* j njih prišli, če boste uajes^r^ | žito, ga pokosili z ročno : tili v pfnTni anOČesali« Ž njih prišli, če boste na tili s cepmi, »počesali« - -in tako naprej. Vas ne tnit« Kruh iz babičine peči? Tudi iz nase! , Na deželo je ik A.A ' * , -itf kruh so začeli prodajati liSf’ KiUJi dLf iavva piv*—Ji”- jpp vaški trgovini... L® muči doma s peko? 1's * (bila) draga. Krušne la fr q ral j v a klf# flzifOlMfl ' le« iz velike hiše oziroma^ iz kuhinj. Zdaj, ko ceniti dobrote iz krušne P '^i'. kako dober je bil jn®ni'”j. // nas je vse več, ki bi te a kruh, vrtanke ali kaj drug®* p kateri celo odojka!) pti nam bo pa zgradil KfU Spet bo treba povprašati^ji okrog, kajti so znova ali povsem »sezidati« krušno peč. zelo mudi, potem pa kat t Noršince pri Ljutomer-pa bodo pečarskega li tudi na kmetijah, £ m mači kruh ne le za J1X jega gospodimstva, amp^^jue' dajo, denimo kmečke Veržeju, Kokoričih, G* v Apačah ... ŠTEFAN I 5« O bi .3 Š u © 3 i g a >■ e« © © i I Težave najemnikov gostinskih lokalo’ Restavracija, ki deluje na pogled najbolj naravno, ima naj večje ekološke probleme Narodna restavracija Park v Radencih je dobesedno sredi parka. Poleg tega je to najstarejši gostinski lokal v Radencih, ki je bil v največjem razcvetu med obema vojnama. Na starih fotografskih in filmskih posnetkih lahko vidimo goste, ki sedijo na stolih iz Šibja in uživajo ob branju časo- nim odapdkom je razveseljivo, da so se odpovedali mleku za kavo v posamični embalaži; nekateri gostinci so stvari tako močno poenostavili, da lahko naročiš kavo z mlekom ali s smetano, pa bodo vedno prinesli ob kavi zapakirano kondezirano mleko. pisov in pitju kavice na terasi restavracije (kavarne). Po vojni je slava lokala bledela, dokler ni postala ena od najbolj zanikrnih gostišč. V osemdesetih letih so se v Radenski odločili za temeljito obnovo, ji pridali patino starinskosti/etifološkosti, prilagodili tudi hrano, tako da smo prve domače (narodne) jedi lahko dobili prav v tej Narodni restavraciji Park. Pravega dobička ni bilo, zato so se odtočili za oddajo prostorov v najem zasebniku, ki je bil že prej zaposlen v tej restavraciji. Janez Kučan, ki Je najemnik Narodne restavracije Park že nekaj let, pa je odkril, da je kupil (najel) mačka v Žaklju. Ker je stavba stara, brez ustreznih prostorov in z neprimerno izolacijo, ima precej več stroškov, kot bi jih Vendar pa imajo V Parku sladkor še vedno ponujen v posamičnih pakiranjih. Tekoče milo v sanitarijah je mogoče vedno znova do-liti v posebne posode, pa tudi vsa živila razen svežih rib nabavljajo v povratni embalaži (leseni, kovinski. plastični), enako tudi smetano za kuhinjo. Tudi vso pijačo po- imel v novem lokalu. Kuhinja in prostori za shranjevanje so potreb- , ni temeljite obnove. Toda; bo obnovo financiral lastnik ali najemnik? Slednji prav gotovo ne, saj plačuje dovolj visoko najemnino. Toliko le za uvod v naslednji prispevek iz serije o varovanju okolja v pomurskih hotelih in gp- , stiinah. v kater bomo predstavili to „ najstarejšo restihracijo Radenske. I Če je bila pred leti le breme in Še prej v sramoto, je danes vsaj glede , kakovosti gostinske ponudbe in storitve v ponos Radenski. V resta- ! vrači ji je 70 stolov, toliko tudi na । terasi in na vrtu. Pogovarjali smo IL ■«sf M __£ Notranja oprema Narodne restavracije Park v Radencih je bila vzor i Kako in s kakšnimi pralnimi praški oprati umazane namizne prte in prtičke; katera sredstva so zares okolju prijazna? se z Janezom Kučanom, v restavraciji pa dela prav vsa družina. V poglavju o izogibanju odveč- nujajo v povratnih steklenicah, razen buteljčnih in penečih se vin. Na vprašanje, če nudijo kakšna marsikateremu gostincu, živila z ekoloških območij, je Janez Kučan težko odgovoril (kot vsi sogovorniki), saj nimamo še uradno priznanih ekoloških območij, ted-no pa ponujajo številne domače jedi kot so Hetičev domači kruh, Gombocove klobase, meso iz tim-ke (to naredijo sami), domača gorička slivovka in drugo. Pri papiiju, ki ga uporabljajo kot serviete ali v sanitarijah in kuhinjah, niso pozorni na oznake, tako da ne vedno natančno povedati, če je iz recikliranega papirja ali ne. Kozarci in jedilni pribor je v celoti za večkratno uporabo, ni nobenih plastičnih kozarcev. niti na vrtu. Na WC-ju si gostje sušijo roke s sušilcem, pralne praške in Čistilna sredstva pa kupujejo pretežno v velikih paki- ranjih in povratni embalaži. Od odpadkov zbirajo ločeno papir, steklo in ostale odpadke, ostanke hrane pa odvaža kmet iz sosednje vasi. Posebnih odpadkov, kot so baterije, svetilne cevi, ostanke barv in lakov ne zbirajo. V kuhinji sta dve frizeli z zmogljivostjo 12 litrov olja; odvisno od števila gostov in vrste naročil sc nabere tudi odpadna maščoba, tako da Jo enkrat mesečno odpelje specializirano podjetje (za ime in naslov podjetnika tudi tukaj nismo izvedeli, tako da lahko verjamemo ali ne). V Narodni restavraciji Park so nemočni prt varčevanju z energijo. Zaradi dotrajane instalacije in prostorov z neprimerno izolacijo plačujejo nenormalno visoke strdke za porabo električne energ>N'j^-100 tisoč mesečno), čeptti''r^ijf, ogrevanje organizirani skupnega ogrevalnega^^^^^^jHi denske. 6 zmrzovalnln ' ' hladilnika trojčka in ( ra so v vročih poletnih robniki energije: če bi bin in v primernem njihovo proizvedeno uporabili. ' z energijo tam, kjer je Z tako imajo na printer v namesto navadnih energe‘ žarnice, j.,; Tudi odgovori n**’’ g,' okolju prijaznem čiščenju : sni«. Tako na primer doš bili pozorni na trdoto jjJJ j teče iz vodovodnih .j niso opremljene z menen^j^^i varčevanje z vodo, pozorni pri pranju perature niti na vrsto kov. Včasih uporablimJ® na mila ali kamne in d^ š sanitarije brez M.J1_____1S____ niso opremljene z Najbolj nemočni 1^ J J* odgovorov je bil naš i - , poglavju Varstvo okolja1^ po’'. in opremljanju ter nah. Ker so najemn>*‘*^|ll avliali in “ morejo obnavljali *n izboljševati notranje je last Radenske. Tako kot drugi J' pujejo večino živil v zaposleni pa so v itN*" j(j iZd Najbolj od vsega pogf®^ J H. . 1 -IlertV- Jil ■" formacij glede '^delkč^ JL1 niso) okolju primerni-daj so prihjali do njih j i agenti, ki so govorili n delkih vse najboljše, snici, pa ne vedo. BERNARI’^ bJ' j 7 3 I tl N M kmetijska panorama hi v, d' ,li »I r p »•l 6 r d d 1» I' »I ^1' 51 (f. 4?' li« S gt 3; ti K 1* ^1 C, M m J I.' 1^ t i j * ci if ii li 4 K S prodno premoženja do sanacije zadružnega sistema Panonka Prodana »Panonka« Mlinopek odprl na Lendavski ulici v Murski Soboti nov lokal TLeleni klas v Sobočanki Sestava in lastnosti ™'' ^^jonov tolarjev kupila ulici je za nekaj več kot hranilno-kieditnih služb Slovenije ♦ k sistem Panonka brez temelllte sana- te ves čas tulijo največji upniki, U so lato predlagali —pravnih osd> v enovito ladmgo ta s tem njeno ce-CtF<* > Ul po u^azličiiejših zapletih sanacijski program na *kta >e4fa Pekamica z vedno svežimi pekarskimi in slaščičarskimi izdelki - Možnost naročil tako za podjetja kot za občane - Dostava večjih kobčin na dom kozjega mleka Po sestavi Je kozje mleko Zelo podobno kravjemu. Uteratnra navaja zelo variabilne vrednosti za vsebnost mlečne masti in beljakovin v kozjem mleku. Preglednica 1: Vsebnost mlečnih sestavin v različnih vrstah mleka mlečna tolšča % suha snov% kazem% proteini, laktozah pepelX sirotke % vrsta mleka Mlinopek je v petek, 28. jultia 1995, na Lendavski ulici v Murski Soboti odprl novo prodajalno oziroma lokal Zeleni klas, ki ima enako celostno podobo kot že uveljav^eni Zlati klas na Koc^evi ulici. Novost je, da bodo tukaj ves dan sproti pekli sveže manjše pekarske in slaščičarske izdelke, predvsem priljubljeni francoski program, v lokalu pa bo moč kupiti tudi izdelke Pomurskih mlekarn in pojesti pekovske dobrote ob skodelici kave. Čaja ali kozarcu osvežilne pijače. žensko kravje kozje ovčje 0,2 0,7 0,8 1 7 4,7 4,8 4,8 12,4 12,7 13 19.3 4 03 0,6 0,6 0.7 0,9 od 3.4 do 6,1 od 2,2 do 3,4 od 2,3 do 7.8 od 1,5 do 3.0 uv^zlicnejiih zapletih saiiacQsu proeram na kot »t* zadnižnikoT sprejet, ugotairljajo, da sanacija ne teče upniki, so za te tudi objektimi vzroki. Po * pomeni, da Panonke ni motno sanirati. Kneževiča, direktorja Slovenske zadružne kmetijske š^djaod son^Si,*^ upnikov, Panonka ne prenese zadolStve, kije '“riev dolnov ^^l^nuv tolarjev, zato bo potrebno okoli 800 milijonov to-PKdvideH rt popisati. Kot enega od možnih načinov sanacije so “'Inižnega' Premoženja, ki ni neobhodno za poslovanje tega *.']"*’**-1® tal zdaj Že začeli uresničevati. Upravni odbor k^ljcviu^i v juniju razpisal prodajo poslovne zgradbe v beditnih shifh Soboti, za nakup pa seje prijavila Zveza hranilno-Mihaei Demta ’?”*’’*■ je na novinarski konferenci povedal direktor ’■ ^P®uonka že v aprilu ponudila ZHKSS prodajo poslovne tudi na tazn' '■ v P®®'®* ni želela sklepati brez Javnega razpisa. Ker pa '^'Pčijo sai'* i** drugih ponudnikov, so se v zvezi odločili, da gredo v ®šajD^ od kreditov Panonki v višini 100 milijonov tolarjev stal v '“Puteko na to zgradbo. Upravni odbor zveze, ki se je se-Jt sklenil, da odkupi Panonkino poslovno stav^ za tali^ . “teijev. kolikor Je po uradnih cenitvah ^radba tudi vredna, hnorUj^ P* ruora zdaj povedati še upravni odbor Kmetijske zadruge Pntejena, bo Panonkino poslovno z^^bo prevzela ZHKS JtMlorev tab ® Slovensko zadružno kmetijsko banko imela svoje (^taonka ho * ^®buh prostorih in pritličju naj W ostala tudi trgovina tnor^ morala plačevati najemnino), medtem ko se bo uprava ali v kje bo delovala - ali v starih prostorih ob Marlci- P®*'™'*'* kgradbe pa Panonkin zadružni sistem Se ne bo ®loli sog dodatno dezinvestirati Se premožeive v vrednosti PnWe od 3,6 do 10,1 4,6 «■ aia vptaTiii vucnji »j M sklenil, da odkupi Panonkino poslovno stavbo za JUO Tniji^ uvuauiu uvufive^uraii ac prcuiu^&vii^ v vj vujju^u •SKfc tolaijev. Čeprav se zadružniki zopeistat^aK* prodati '^nebnii*’^ mtluslriji. po mneniu upnikov tudi brez Mn«.. atnda no u-j_______________« .. -1-,;i---U-J_ p® morali odločiti, v katerih obratih se bodo L.KOVAC MUnopck X od lastnika SKB banke odfoipll imstore v novi poslomcMt*-novutjskl zgndU Sobočanka, kjer so v petek odprli nov lokal Zeleni klas Vit: Kjelwein. Leitfadtn der Mikbkunde und Milčhhyfi«ne Kot je razvidno iz razpredelnice, so zelo velika odstopanja pri vsebnosti posameznih hranilnih snovi kozjega mleka. Za naše območje je značilno, da redimo predvsem živali sanskega in srna s tega tipa. Na osnovi podatkov laktacijskih ugotovitev iz leta 1993, ki nam jih je posredovala katedra za rejo drobnice oddelka za živinorejo na BTF, je razvidno, daje imelo v povprečju 856 koz V kontroli le 416 litrov mleka s 3.28 % mlečne tolšče in 2,74 % beljakovin. Mleko je vsebovalo le 10,48 % suhe snovi,dolžina laktacije pa je bila le 176 dni. Tabela 2: Vsebnost mineralnih snovi v mleku mineralna snov kalcij fosfor kalij natrij magnezij kozje mleko mg/100 ml 123 do 151 98 do 122 153 do 240 38 do 56 12 do 21 kravje mleko mg/100 ml 118 95 140 58 12 Mlinopek Murska Sobota je v zadnjih letih uvedel kar nekaj novosti pri ponudbi in prodaji pekarskih izdelkov. Kupci so navdušeno sprejeli ponudbo minl-pekarne v trgovini Šoping v Murski Soboti, kjer je moč ves ^rava za setev sladkorne pese Pu kot intenzivna polJŠčto* ....... te(| pridelkov pravočasen pristop glede koloba^, kakor ukrepov. V sklopu tega je sedaj primeren čas, da se »lOftiBn' spomladi posejali peso in katere tehnološke ukrepe ^^'bpnvSti. Ul ana- per, 1,5-2 1/ha agil ali 4 1/ha fo- - . I?: fli-n ... prevelikih količinah negativno optimalno oziroma za dose- kvalitetnejše. prijaznejše pridela-l"" bo klikov«! '^Pnja, izkoristek ^‘‘llikzn pese k bolj «1-^Sjojenj^f' 'P navodil (plug, kro-Proh ostanki Podrahvj*^ Pomemben C^ko.CT^Jj^anje.tudiglo ukrep, ti te ? hvaležna sladkor-ob težj ih n« ^‘Ijflna tu v kjer » zračna in ■ JP Prekomerno vla- a lab *trntite uakoj po Cei, 'oiamo piribleine kul wslik, Dsai. »ar žCavje, ilvji aiKi, pirnica, i* IG pU«U tMvilfljo J WlkKip4ntw z boom efeetom ■’ Vha, ob dodatku močil (.npt. ™b>itK).Vp„meru, dajete Slak. ttmUžJcs takoj po tcwi s krožno brano in slak 3^'^ '“''cichja poškropimo s Uha hethicidtt. Ce au priw*' ptmic* ali divji sirek, i-4 i/ha fusilade s trajni- aše pokrajine je bogatejša za monitor za spremljanje in kontrolo žiTljeajskih fukcij s tremi modnianii za opazovanje še drugih različnih farametrov. Aparaturo so postavili v sobo za intenzivno nego na kirurški oddelek n bo sluijb za ohrartjaitje zdravja in živliepja. Njena vrednost Je nekaj maal kut 23 tisoč ameriških dolarjev. Del demu^ sta prispevali tovarna Mura tm bohušnlca, pomembni delež za uaknp, 100 tisoč avstrijskih šilingov, pa so laaJo zbrali naši zdomci in drugi člani društva Mura s sedežem v Rankneilu v Šviri. Ta ajihor dar soboški bolnišnici ni prvi, saj so se naiijo spomnUi že v časn gradnje fciraiškega oddelka z dvema denarnima prispevkoma. Društvo deluje osemnajst let, vanj so vključeni večinoma Prekmurci, kot sami pravijo, od Hodoša pa do Lendave, nekaj članov pa imajo tudi iz drugih krajev Slovenije in nekdanjih republik. Samo dvesto jih je še, saj so se nekateri že vrnili domov, drugi opustili delo v društvu, pa vendar so ti, ki so ostali, zelo delavni. S prireditvami, ki jih pripravljajo z namenom zbirati denar za pomoč soboški bolnišnici, so zbrali tudi darovani denar za nakup Manj denarja za več zdravniških pregledov Vodstva javnih zdravstvenih zavodov si ne bodo mogla privoščiti mirnega dopusta j Do trinajstega avgusta bodo zdravstveni zavarovalnici morah poslati svojo nove aparature. Vedo, da bodo tako najbolj pomagali svojim bližnjim, znancem in vsem, ki so ostali v rodnem kraju. »Vemo pa tudi, da sami enkrat pridemo domov. Zdaj, ko smo zdravi, nas tam potrebujejo, ko pa bomo bolni, pa bo zanje najbolje, da gremo,« je povedal trpko resnico predsednik društva Alojz Lenarčič. »Z zbiranjem denarja v ta namera bomo nadaljevali, čeprav vemo, da je z vsakim letom težje. Drago je in ljudje večkrat premislijo, kam bodo dali denar. Vse več je tudi društev in denar se tako porazdeli,« je še dodal. Dr. Anton Trček, direktor bolnišnice, je predstavnikom društva za zbrano pomoč izrekel zahvalo z besedami: »Znamo ceniti prispevek vsakega posameznika kol vas vseh, ki ste denar zbirali.« Od ustanovitelja, torej države, bolnišnica za posodabljanje in nakup nove opreme denarja ne dobi, vse manj je pomoči od domačih darovalcev, zato je velika pomoč, ki jo bolnišnica prejme od naših ljudi na tujem, zelo dobrodošla. »To pomoč zelo visoko cenimo, kajti vsak tako zbran šiling, tolar... nam veliko pomaga.« Medicinska oprema je zelo draga, toda z zbiranjem denarja tu in tam se ga vendar nabere toliko, da z nakupom nove aparature lahko obogatijo opremo. Bolnišnica denar potrebuje, saj tudi pregled polletnega poslovanja kaže na to. da se materialiii pogoji za bolnišnico v primerjavi z letom prej ali predhodnim letom poslabšujejo, varčevalni ukrepi v zdravstvu pa najbolj prizadevajo prav bolnišnice. Največji problem je posodabljanje in opremljanje bolnišničruh oddelkov z novimi aparaturami. Bolnišnica, ki se bo sprijaznila s tem. da se bo medicinski aparat poplačal v šestnajstih letih, priznana amortizacija je namreč le nekaj odstotna, bo v sedanjem hitrem razvoju znanosti in tehnike lahko zaprla vrata, kajti bolnikom ne bo mogla nuditi najboljšega zdravljenja. MH storitev, ki jih bodo opravili za plačnika. Tako so tneitilj na skupščini Združenja zdravstvenih zavodov. O tem, ali bodo pogodbo direktorji podpisali ali ne, pa se bodo morali odločiti sami. Opozarjajo namreč, daje vsebina letošnjih pogodb za poslovanje javnih zdravstvenih zavodov škodljiva, knjti določa slabše pogoje poslovanja, kot so veljali v lanskem letu. Kot smo že pisali, se podpisniki splošnega dogovora za program zdravstvenih storitev za posamezno leto, zdravstvena zavarovalnica, ministrstvo za zdravstvo, zdravniška zbornica in združenje javnih zdravstvenih zarodov niso sporazumeli o pogojih poslovanja za to leto, spornih vprašanj pa ni rešila niti arbitražna komisija, ampak je s sklepom odločila vlada. Ta pa je upoštevala vsebine, ki jih je predlagala zavarovalnica in prav nobenega predloga s strani javnih zdravstvenih zavodov. Zato bi javni zdravstveni zavodi s podpisom pogodb pristali na slabše pogoje poslovanja, kot so jih imeli lani ali pod katerimi so delali v prvem polletju tega leta. Novi, za zdravstvene zavode maifj ugodni, pogoji bodo po sk- nih, V bolnišnici so opravili veliko dragih storitev, ki jim jih ne bo plačal nihče, v osnovnem zdravstvu pa so opravili več pregledov v dispazerjih, v gomjerad-gonskem zdravstvenem domu pa še tudi v zobozdravstvenih am- gali, da sc posebej podp'S‘;i’^i godbe za del storitev iz obveznega zavarovanja ter p _; fJuVvZnCga ZdValu*»*-'j bej za drugi tz naslov^ P ■. ‘ voljnega zavarovanja, o jim predlogom niso usp^ ,j, Vse manj denarja 1^ Ljutomerska občina je kot ustanovitelj zdravstven domu za poplačilo izgube iz lanskega leta iz proračunajUa^ zala 3 milijone tolarjev. Tega ni storila nobena od -Sili občin. Na svojo dolžnost ustanoviteljstva, da ptraol’ »J plačati izgubo v poslovanju, je do bolnišnice pozabila t** republika. lepu vlade začeli veljati z julijem. »V pogajanjih smo ostali sami,« pravi Štefan Vučak s skupnih služb pomurskih zdravstvenih zavodov, »kajti sredi pogajanj je s svojimi zahtevami odstopila zdravniška zbornica, zdravstveno ministrstvo pa se je tako obrnilo na stran zavarovalnice. Občutek imam, da sc zdravniška zbornica zavzema predvsem za zasebne zdravnike in njihove interese.« Glede na to, da je vlada določila, da bodo novi pogoji veljali le za drugo polletje, bodo s strani zdravstvenih zavodov od zavarovalnice terjali razliko do premalo izplačanega dodatka za posebne pogoje dela. Ta novi pogoj je zavarovalnica namreč upoštevala pri nakazilih že v prvi polovici leta. Bolnišnica je na primer prej za pogoje dela dobila 22,5 odstotka doda- dodatke za težje pogt'!® Rezultati poslovanja ob polletju Javni zdravstveni zavod Rezultat poslov. Neplačane štor. zdr, zavod SB Murska Sobota Zdrav, dom M. Sobota Zdrav, dom Lendava Zdrav, dom Ljutomer Zdrav, dom G. Radgona V mio. SIT -142,7 -15,3 +0 +6 +2 v mio. SIT 192,2 14,1 4,2 4,3 11,2 čepravjih zdravstveno stvo priznava, zmanjšd)^| tudi plačani obseg sth* storitev. Zdravstvena za' niča bo vsem j'avnitn nim zavodom v druge® plačala za odstotek slenih delavcev kot laflt, . ________u- tudi* . Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec Življenje varovancev čedalje lepše tka na osnovno plačo, letos pa le 18,5 odstotka. Četudi so pogoji poslovanja v prvem polletju ugodnejši od tega. kar zdravstvo Se čaka, poslovni uspehi vendar niso dobri. Kot prvi vzrok za izgube navajajo prekoračitve s pogodbo določenega obsega storitev, ki jih financer ne prizna in ne plača. V nobeni dejavnosti in v nobenem pomurskem javnem zdravstvenem zavodu prekoračitve opravljenih storitev niso dobili plača- bulantah. Drugi vzrok za slabši poslovni uspeh pripisujejo zmanjšanju sredstev, ki jih zdravstvene hiše dobijo od zavarovalnice iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. V primeru, da se povečuje delež plačila storitev iz naslova dodatnega prostovoljnega zavarovanja, se javnemu zavodu za toliko zmanjša plačilo iz naslova obveznega zavarovanja. Tak sistem je za zdravstvene zavode neugoden, zato so predla- šnico pa bo udarila omejitev, in sicer 2,23 znižanje bolniško oskrbff^^ To pomeni za bolniSait^*’ do 15 manj priznanih te N* nih delavcev, Vzroke za tako neug<8i letni poslovni rezultat zdravstveni zavodi tslteii sebi. Poraba zdravil in nih materialov je Vedo tudi, da JjJ /truEli r . hodka dobijo od drugi‘_^; niknv v trJetliU ZUI' nlkov, kajti v trženju -nih storitev Še niso usp«’ ■ MAJDA V Hrastovcu je 457, v oddelku na Tratah pa 168 varovancev, za vse pa skrbi 328 zaposlenih V ZMfatlih letih naineiu^ veliko skrb izboljšal^ živ|}eiti$kih razmer nrovancev. Zlasti veliko denarja je šlo za Hrastovec, k^ti pred leti je bOa težpja, da bi oddelek na Tratah opustili, a so sed^ tam uredili oddelek, ki mu pravijo Skaka. V ta namen so na Tratah porabili b5.000.Odd tolarjev lastnega denarja. Obnovili so tudi stopnišče. Zavod ni ograjen na evropski ravni, k čemur prispevajo vsi zaposleni, Dasiravno je delo težavno, ni večje fluktuacije. Zavod omogoča zaposlenim dodatno izobraževalce. 4 ,1 Tako tiho je pri naS( Usti, ki življenja v Zavodu ne poznajo, se pogosto čudijo, kako to, da varovanci živijo v objektu, ki nima ograje in se prosto gibljejo do bližnjih trgovin, gostiln in drugam. V Hrastovcu še posebno lepo živi šest parov, ki so se spoznah v zavodu, Ti stanujejo v objektu po imenu Ribiška hišica. V zavodu je praktično vse nared, da bo skupina varovancev začela živeli v stanovanjski skupini, in sicer v čisto navadni stanovanjski hiši sredi Maribora. Vodstvo zavoda si prizadeva, da bi čimprcj zgradili depandanso za 90 varovancev. Tako bi postopno dosegli, da v grajskih prostorih varovanci ne bi več stanovali, ampak bi jim starodavni objekt dajal streho za njihove dejavnosti. Zavod postaja čedalje bolj odprt. To ugotoviš brž ko se mu približaš, saj je urejenost na zavidljivi ravni. Pogosto so tam tudi razne prireditve. « tč Mb V Zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec si prizadevnjo, da bi ščasoma uredili še več novih prostorov za stanovanja varovancev, v grajskem poslopju pa bi bile le postranske dejavnosti. Na posnetku: lepo vreme Je skupino varovancev privalilo na dvorišče. - Fotografka: F. Ki. A SedelJ sva v dnevni sohi, prijetno hladni zaradi zastrtih oken, in se pogovarjali. Vem, da je v sebi pred mojim prihodom premišljevala o tem, kaj mi bo sploh povedala. Vznemirjala jo je morda tudi mlsei na ljudi, ki bodo prebrali te vrstice, a zanje ve, da ne mi- jlLf’’’'' tlfl' rija vendar bila dobra mama svojim in tujuno*^°| saj še danes z veliko ljubeznijo govori o njih pokaže fotografije iz njihovega skupnega »Tukaj smo skupaj na morju. To je moj mož, Pf riš Prelog in otroci, To so otroci pri iskanju novim letom. Tako smo jih oblačili za pusta,« ■ __; ____f.._______________c.-.. I.; ..».la Z 51**^ .1* paj pregledovale fotografije, ki jih je vzela ice. Morda jih je danes, prav na svoj sade®’*^ . - -i ... . . . ■ ..U rtlltl* _ I Dnevna oskrba 2.352 tolaijev Na račun varovancev neosveSče-ni ljudje večkrat izustijo kako neumestno šalo, kar je seveda grdo. Pozabljajo, da smo lahko prav vsi »kandidati« za ta zavod. V r|jem je tačas 474 takih, ki dobivajo pokojnine. Oskrbni stroški na dan so 2.352 tolarjev. Moti pa, da svojci, če jim sploh tako smemo reči, pogosto pozabljajo na varovance, saj so taki, ki v letu dni nimajo nobenega obiska. Mimo pa lahko zapišemo, da je skrb za ljudi v zavodu Ob našem obisku smo še zvedeli, da zaposleni poskrbijo tudi za počitnikovapje svojih varovancev. Lani jih je bilo na dopustu na morju kar 200. K zdravju in boljšemu počutju pa prispeva tudi vsakodnevna delovna terapija, v katero je vključenih 90 varovancev. F. KLEMENČIČ slijo dobro. Vendar me je povabila v hišo. Po stavku, dveh, ko niso bila več pomembna vprašatda, ampak so sc bodili spomini, je beseda dala besedo in spomin obudil naslednjega. V molku, ko sem zapisovala njene misli, je naenkrat dejala: >»Tako tiho je pri nas. Če sl sam, je taka tišina.« Solze je lovila v robec in dušila jok. Spomnila se je svojih bližnjih, ki so polnili njeno žtvljenjc- Moža, ki ji je umrl pred sedmimi leti, hčerke, ki je stara devetnajst let pred več kot dvema desetletjema umrla v prometni nesreči, treh sinov, ki so odšli v svet, ter šestnnjstih otrok, ki jih je sprejeta na svoj dom v rejo in so prav tako odšli vsak na svoj ko-sosedje se spomlidgioi da je pri nas bilo ved- nec. no živahiio. Na našem dvorišču se Je vedno Igralo potno otrok. Kako lep Čas je Ml to! Tudi mi smo imeli delo na njivah, toda vedno sem se rada igrala z otroki, v nedeljo pa smo šli k moji mami na Kamenščak. Imela sem zelo dobrega moža, snjje imel deca zelo rad. Pri nas je bil tudi Darko, to je tisti s slike, ki sem vam jo ptAazala. Pri mizi se je vedno vsedel zraven njega in govoril: >«Striček, jaz sem vaš! Striček, Jaz sem tvoj!”« I se je spominjala Marija Nedel iz Ptnjske ceste v IJiito-mern. »Toliko otrok pri hiši, nazadnje pa s1 sam,« je govorila o svoji bolečini, osamljenosti... Osamljenost teži, toda lažje jo je nositi, ko veš, da pa vendar nisi zapuščen. Tu so dobri sosedje, ki se - o^ašajo na klepet, domov se radi vračajo tudi sinovi z družinami in oglašajo se tudi rejenci. »Zadnjič mi je ta, ki je šel na tuje, rekel: »Teta, veste, vas imam rajši kot svojo mamo.« Pa sem mu odgovorila: Nikar tako, mama je ena sama.« Pa je Ma- police. Morda jih Je danes, prav na svoj rojstni dan, enkrat že vzela v roke, da je ob slijo prehodila svoje življenje, zagotovo jih roke večkrat, zato jih ima na najbližji polici. dno pri roki. Ob njih obudi spomine na vse. imela rada, pa so odšli. Tudi boleči spomin na pj hčerko je vedno živ, ko se zazre v pjeni pn“\L|(l rtanleiit Kliane riappa,4a lA papLiju. Njena nesreča in smrt je v družino nikoli zaceljeno rano. »Možje bolehal od smrti. Smrt ga je močno prizadela, da te^ preboleti. Še tri mesece po njeni smrti nisctti možu pa je ponoči, ko je malo zadremal, sfg* nehalo biti. Takrat sem ga vedno morala * buditi, da je srce spet začelo biti. Pred sedmiuu / ga je zadela kap. Tako sem ostala sama.« Marija je ostala sama, z bridkimi pa spomini. Otroci so ji bili v veliko veselje in s ' beznijo jim je dala mir, ki ga večina, ki so pn^ dom, ni užila v svoji družini. »Pri otrocih nisem delala razlik. Kar je • otrok, je dobil tudi rejenec. Vedno sem jih morsyo biti dobri. Spomnim se, da so otroci k vin. tu čez cesto, tista hiša, nosili mleko, dekletce dobilo pest keksov. Ni jih pojedla-jih je domov in delila med otroke. Hvala ti'^ so me imeli radi in med pjimi nikoli ni Sega spora.« Z otoki je znala živeti in Jih Morda je tudi to dar, bogastvo, morda največl; šA ravmičlield v eV/llIfTl ' nost, je razmišljala z mano mama svojim ' .(4*'^ otrokom, Marija Nedl. »Če si otroka pridob®^!) bra. Če ga ne sprejemaš, potem ga ne moreš P na svoj dom. Dostikrat si mislim, da bi sprejela še kakšnega otroka. Ampak, veste, počasi odvadi. Sprejme tako svoje življenje a* * usodo, < Življenje pa je vendar mogoče j” f^jl^ zapolniti z nečim, kar razveseljuje. 1 I n po l lene ISfarir to rože, čudovito ji Cveto na vrtu in r-cah, Vanje naj bodo vpletene tudi naši lep^.?oV^ MAJDA 9 kulturna obzorja A N Novo vodstvo Slovenskega koltvrnega društva Lastovka Ingolstadt, ki mu predsedoje Frenk Cmrecojak, se )e odločilo, da bodo spet pripravljali pred nekaj leti prekinjena tradicionalna srečanja članov (tudi drugih naših rojakov na tojem), in sicer v Mestni občini Morska Sobota, ki je še naprej pjihov pokrovitelj. Tako so se minulo soboto podali k Muri v Krogu -prišlo jih je blizu 40 kjer so se jim pridružili tudi nekateri predstavniki soboške občine na čelu z županom Andrejem Gerenčeijem. Formalnega programa, ki je bil predvideti (krajši kulturni nastop Lastovk in nagovor predsednika društva ter pozdrav župana), sicer niso izvedli, ker je prav tedaj potekalo tamkaj tudi kajakaško tekmovanje, zato pa so imeli več časa za neposredne pogovore in prijetno druženje. Frenk Cmiečnjak pa nam je ob tej priložnosti dejal, da ima društvo Lastovka trenutno okrog 180 članov in da je še posebej ponosen na mlade. Le-ti se vsako soboto raje zbirajo v društveni mladinski sobi, kot da bi bodili v modeme diskoteke v Ingolstadtu. »Ponosni smo na našo mlado državo Slovenijo in trudimo se, da bi ostali povezani z njo ter da bi naši otroci ostali Slovenci - da bi se vračali v gnezda svojih staršev.« J. GRAJ Vestnik vsak četrtek - t vami in za vas! V Veržeju pa sta v nedeljo zvečer v župnijski cerkvi Sv. Mihaela Rene Hanžekovič in Rihard -Riki Zadravec prvič predstavila domačemu občinstvu na samostojnem koncertu klasične in cerkvene glasbe. Izkupiček dobrodelnega koncerta »Tudi mladost in glasba gradita« je bil namenjen veroučnim učilnicam. G.O. V nedeljo se je v Gornji Ragoni in avstrijski Radgoni (Bad Radersburgu) končala prireditev Meje na Reki -Grenze im FIuss. Zvrstilo se je kar nekaj gledaliških predstav, koncertov, literarnih večerov, pogovorov o kulturi idr. V tednu dni so bile različne predstave, ki so jih brali in izvajali izmenično v slovenskem in nemškem jeziku. Zadnji dan se je predstavil tudi Feri Lainšček s svojo najnovejšo, še neobjavljeno enodejanko Penzion Evropa. Tako na z leve kot z desnem strani Mure je te gledališke prireditve, ki letos potekajo prvič, obiskalo veliko število ljudi. Tako je bilo veliko priložnosti, da so se srečali in sodelovali slovenski in avstrijski umetniki in da so se spoznali ljudje, ki, čeprav živijo v različnih deželah, v kulturi govorijo en jezik, ANR Za varovanje dediščine v Prekmurju in Prlekiji Pred kratkim je člane Slovenskega umetnostnozgodovin- ' skega društva (SUZD) obiskalo pismo direktorice tega | društva dr. Sonje Ane Hoyer. Podpisnica dr. Hoyerjeva sporoča, da so na prvem konstitutivnem sestanku novega izvršilnega odbora obravnavali pobudo za ustanovitev novih kulturnih inštitucij za varovanje dediščine v Pomurju, s čimer se seveda misli na Prekmurje in Prlekijo. Ustanovila naj bi se Zavod za varovanje nepremične kulturne in naravne dediščine in Pokrajinski arhiv. Hoyerjeva meni, da bi lahko uresničitev simpozija, ki so ga s predstavniki dveh takratnih prekmurskih občin pripravljali pred dvema letoma in ga doslej ni bilo, pripornega k nadaljevanju razprav o ustanovitvi obeh inštitucij. Ljubljanski bienale Medlem ko je v Soboti odprt 12, mednarodni bienale male plastike, je v Ljubljani od 16. junija odprt 21. mednarodni grafični bienale, ki velja za prvi izključno grafični bienale na svetu. Okarina etno festival Slovenija’95 Od 8. do 10. avgusta bo na soboškem grajskem dvorišču potekal Okarina etno festival, ki v Sloveniji že peto, v Murski Soboti pa tretje leto razveseljuje ljubitelje etno glasbe. Letos se bodo v sklopu treh tematskih večerov, ki se bodo začeli ob 21. uri, spet predstavili zanimivi glasbeniki. V torek, 8. avgusta, bo večer Sončne Iberije. Najprej sc bo predstavita skupina La Musgana iz Španije, ki igra ljudsko glasbo kasti 1 je; od ritmičnih svatbenih plesov, pasakalij, pesmi o hrabrih bikoborcih, pa do melodij z arabskimi vplivi in kompleksnejšimi ritmi. Za njimi bo nastopila portugalska skupina Realejo, ki je opremljena z dudami, piščal-mi, lajno, tamburini, godali in brenkali. V sredo, 9. avgusta, bo sledil večer Prostrana Panonija z madžarskimi glasbeniki. Ob 21. uri bo nastopila vrhunska izvajalka ljudskih pesmi Marta Scbestyen, nadaljevala bo skupina Črkos Ensemble, ki igra glasbo karpatskega bazena, predvsem madžarsko, romunsko, cigansko, ni-tensko in slovaško. Večer bo zaključila skupina Vujiesies En-samblc, ki ohranja in neguje bogato glasbeno izročilo južnih Slovanov. Zadnji dan festivala, 10. avgusta, bo namenjen Polar- ni Skandinaviji in švedski skupini Vdsen, ki kombinira nov pristop h glasbi in zdrav prezir do konvencij z izbranimi glasbenimi spretnostmi in sofisticiran občutek za stil. Večer in festival bo zaključila skupina Folkkarit iz Finske, katero glasbo pojmujejo kritiki s punk-folk in folk-me-tal. ANR 11. MIDMUOOM UnUU HAU NAfUNI It* milHHMML MMUl M IBHl MimH 30.6.-18.9.1995 GAL E MURSKA M R I J A SOBOTA 10 vestnik, 3._avg^stajj^ ne zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo OVEN Ou: Tvoji namigi bodo preveč prozorni, da bi lahko še vedno ustvaijala vtis, da te resnejša ljubezenska zveza sploh ne zanima. Prepusti se čustvom in kaj kmalu sc bodo pokazali konkretni rezultati. Chi; Partner bo naredil precejšnjo zmedo v tvojih poslovnih načrtih, kar se ti lahko šc zelo maščuje. Nekdo vas bo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendar se boste prepričali predvsem o nasprotnem. BIK "jj Ona: Zberi sc in vse skupaj dobro pretehtaj, saj nekdo samo čaka na tvojo napako. V čustvenih zadevah bo potrebna predvsem vztrajnost. Konec tedna se ti obeta nepričakovan obisk, za katerega si boš želela, da ga nikoli ne bi bilo. On: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanje pade! In ta jama bo kar precej globoka, zato si nikar ne domišljaj, da se boš kaj hitro izkopal iz nastaUh težav. Nikar ne krivi drugih, saj si kriv predvsem ti sam. DVOJČKA Ona: Na zabavi boš spoznala kopico novih obrazov, toda eden se ti bo šc posebej vtisnil v spomin. Naslednje Jutro bo telefon sicer zazvonil, vendar si boš v zadnjem trenutku premislila. Šc Jc čas, vendar ti ne bo škodilo, če boš malce pohitel. V nas{M'Otiicm primeru se ti bo zgodilo, da bo vlak odpeljal, ti pa boš ostal sam. Prtijeten pogovor se zna razviti v trajnejše prijateljstvo ... RAK Ona: Nepričakovano bo prišlo do nekega srečanja, ki bo v prihodnosti postalo kar navada. Partner sc bo temu na začetku sicer upiral, vendar sc bo sprijaznil z novimi razmerami. On: Kritično obdobje je za teboj, vendar ti ne bi škodilo, če bi sc vedno pazil na svoje besede. Na delovnem mestu te ne čaka nič dobr^a, zato se raje potrudi, da ti ostane vsaj to, kar imaš. LEV Ona: Potrebno bo začeti s shujševalno kuro, sicer bodo posledice še bolj neprijetne, kot si morda zamišljaš. Nikar si ne delaj nepotrebnih težav z denarjem, ampak raje uživaj, dokler še lahko. On: Še vedno ti ne bo uspelo pozabiti nekoga, ki ti je v preteklosti ogromno pomenil. Nastalo praznino boš sicer poskušal zapolniti z občasnimi avanturami, vendar prave ne boš našel. © DEVICA ‘ Ona: Kar nenadoma te bo obšlo, da se ti godi velika krivica. Kar brez skrbi, saj se ti ni treba prav ničesar bati. In nikar se ne pritožuj, saj drugi niso prav v ničemer na boljšem, kvečjemu obratno. Oo: Bodi previdnejši, saj ti nekdo piav vneto pripravlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar bo takrat že prepozno. Raje malo pohiti. TEHTNICA Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, kot se ti v danem trenutku pač zazdi. Raje trdneje poprimi za delo in nehaj počivati na lovorikah, ki so že zdavnaj mimo. Enako pa velja tudi za ljubezen. Oi: Skrajni čas je žc, da tudi ti poprimeš za delo, saj ti poležavanje v senci ne bo prineslo prav nobenega dobička. Konec tedna sc ti obeta zanimiva avantura, Id Je nikakor ne smeš zamuditi... _____ŠKORPIJON *i Ona: Kritično obdobje je sicer za tabo, vendar ti nihče ne more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrat si jo odnesla poceni, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetiš malo boljši preventivi! Ob; Nikar se ne pusti zmesti osebi, ki ve veliko manj kot ti. Je že res, da si sredi problemov in težav, a najhujše Je že za teboj. Neki izziv ti bo v življenje prinesel prijetno nalogo, ki Jo boš z veseljem opravil. STRELEC \ Ona: Odpovedati se boš morala določeni razvadi, a drugače ne šlo. Partner bo tega zelo vesel in ti bo to tudi pokazal. Poslovne načrte pa rajši pusti še nekaj časa na miru, da dokončno dozorijo. Ob: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kar najbolje izkoristiti tiste svoje lastnosti, b so tvoja najboljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer s svojimi poslovnimi interesi, saj se to lahko ^abo konča. KOZOROG Obb: Bodi malce manj zaverovana v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidiš le ti. Realnejši pr^cd bi ti utonil celo koristiti na področju, kjer koristi sploh nc pričakuješ. Pazi se partnerjeve Iju- bosumnosti. Ou: Prišel bo ugoden trenutek, ko boš lahko z malo vloženega truda iztržil velik uspeh. Nato pa čimprej utrdi svoj položaj, saj se bo marsikateremu porodila misel, da bi te izpodnesel. Uspeh pri nasprrrtnem spotu ti bo polepšal konec tedna. VODNAR Osa: Strah te je resnice, toda to je edini način, da si uspeš zagotoviti partnerjevo zaupaitic. Prišla bo । nepričakovana priložnost, ki se jo boš kar nekako bala izkoristiti. Raje boš počakala boljši jutri. Ok Kmalu boš srečal nekoga, Id ga ne boš mogel hitro pozabiti. Toda po neprespani noči se ti bo nasmehnila nepričakovana sreča, ki ti bo dodobra spremenila scdaitji potek življertiu. Potrudi se in ne bo ti žal. UU Oua: Partner ti bo v odločilnem trenutku nenado- , ma obrnil hrbet, in to te bo prizadelo tako čustve- 1 no kot materialno. Toda premisli ali nisi prav ti H tista, ki je storila začetni korak v vajinem se- dapjem prepiru. Ok Končno bo odkrita tvoja velika skrivnost, vendar bo vse I skupaj minilo brez velikih posledic. Izlet v dvoje ti bo prinesel JI L pr^etoo osvežitev v ljubezni. Id si jo iskal že dalj časa. Pazi se j - nekdo ti hoče aodovati! Strokovnjak za vse Naš sosed propagandis! Frančišek, ki dosiikrai pije kavo v naši pisarni, Je rojen »iauzemkinsilere. On obvlada vse! S tem mislim na les, kovine, barve, lepila, avtomobile, razne električne aparate in druge naprave. Denimo, daje ponedeljek dopoldne. Frančišek sedi v naši pisarni in pije kavo, s katero mu je postregel Janko, ker mu je s »trenutnime lepilom zalepil okvir očal. Tedaj vstopi Renata iz tajništva ali kdorkoli drug in reče: »Ravno prav, da sem te dobila. Pokvarit se mi je tranzistor, ga boš malo pogtedal?e Frančišek reče: »Kar prinesi, ga bom takoj popravile Renata skoči do svoje pisarne, prinese tranzistor, Frančišek medtem skoči v svojo pisarno in prinese spajkalo. Potem z izvijačem malo pregleda zalotane spoje in kaj kmalu ugotovi, kateri se maje, Tam ni stika, S spajkalom podrgne tu, potem tam in še enkrat. Potem preskusi aparat, ki zaigra kot v najboljših časih. Renata je nadvse hvaležna, Frančiška hvali, češ da je genij. Jutri naj kar pride k njej na kavo. Frančišek zna popraviti prav vse, četudi se na skoraj nič ne spozna prav dobro. Velikokrat igra na tisto preprosto karto, da je napaka banalna, če jo te odkriješ, jo lahko tudi popraviš. Ker pa je ročno spreten, kaj kmalu obvlada vsak nov stroj, novo tehnologijo. Na stari katrci je kar sam naredil generalko. Sicer sem in tja zakaštja, kot pristoji starki z naduho, petje pa le. Nekega dne, ko je pil kavo pri nas, Mimicije namreč popravil kuhalnik, je rekel; »Jutri bom prebarvat avto,ir Vsi smo ga občudujoče gledati. Naslednjega dne je prišel malo pozneje kot ponavadi. Bilje videti utru/en, neprespan in slabe volje. Bilje redkobeseden, med prsti in za nohti pa je itrtel še vedno debele naslage oranžne barve. Predno smo dobili na mizo kavo, je Janko skočil do delavnice, kjer so mu variti izpušni lonec na stati kripi. Ko se je vrnil, je bil videli Židane volje. Krohotal se je in med smehom govorit: »To je največji muholovec na svetu, fuzj takšnega še ne, pridite pogledatle »Kakšen muhotovecče smo ga spraševali. Ni nam hotel odgovoriti, le krohotal seje in nas vabil, da gremo gledat. Ko smo spiti kavo, smo se vsi skupaj napotiti na parkirišče pred našo flrmo. Pod ogromno topota je bil parkiran Frančiškov na novo prebarvani oranžni avto. Od daleč je bit videti prav imeniten. Od blizu pa, o groza, bilje poln mušic, na tisoče mušic, utopljenih na oranžno prepleskanem Frančiškovem avtomobilu. Vrnili smo se p pisarno. »Povej, kako ti je to uspelo N je vprašal Cene. Frančišek kot velemojster stroke se je odločit, da bo avto barval ponoči pod cestno svetilko. Vse je bilo nared in strokovno pripravljeno. Frančišek pa ni botanik, on obvlada les, kovino, barve, tepita, elektroniko, vse. ne pa živih bitij, ta so muhasta, posebej pa mušice. Zgodbo je končal takole; »Ko sem končal z barvartjem, sem naenkrat opazit, da pod lučjo rojijo tisoči in tisoči mušic. Mnoge teh pa so se usedle na avto. Sedaj je, kar je. Ko bo barva zadosti trda, jo bom spolirat in vse bo v redu, e Mimica Je rekla: »No, Se eno kavo pa si si vseeno zaslužtl.e BorivoJ Repe Čoln iz Kristusovih časov iJ' En Izraelski resta-^9 vratoiji iz Kibu-K ca Ginosar so iz-■ pustili rjavkasto H tekočino za konzerviranje iz ba-H zena, v katerem je bil dragoceni ■ 2000 let star ri-H biški čoln. PIo-vilo iz Kristusovih časov so arH beologi odkrili na obali Galileje ■ leta 1986. H Zgrajen je iz se-H dem vrst lesa, v H posebni tekočini H pa so ga nama-■H kali tri leta. piWuvtfUW«niVUUWQ I tnAd Jtratkin smo doživeli edno najvekši 1 I v Pomurji, Atera so je z vala čardina noČ* TUdi J* ■ < toj prireditvi je bUu v prvon plani naŠ vel T 1 tekmovalni duh gda ae je zbirala tnis PomuJ^j* ' I I Bela je z velkimi očami gledo, ka bi vido, Itera ;| I Poimurk de naj lepšaj zatou, ka za šacanje ma un I negda dobro okou. Sjegove krave so tia tekmovftaj^ ■ sigdar bile med prvind., Liki so ga velki j l zgrabili gda je vido, ka je prvo mesto odnss ; I “Pomurka* z Maribora, drUjgo mesto “Pomurka ■ Velenja, tretje mesto pa te li lepotica z I f okoline* Pri toj cejloj stvari je pa Bela li ' 2-'---,- ________ ________________POBurjo <1*^ " Velke dimenzije, pa ka je po tokSen v Pomurj* za j sorooBtojc* dobrota op&to, ka ao razaeinoBti priključeni Maribor, pa eilou Velenje, pijta, kak de te, gda grata Prekmurje republika, te ee gvučno k Pomurji priključi pokrajina vee ta do Kopra, Gorice, pe do Tridi*'* pač telanovanje aa mie vseh Slovenk, 0»^ tekmovanja po občinaj, Stori de v«ej ikop" Te de do pa doSar žest, 2aj se pa vijdlte več ne vej ga ja žta kec do kec so kakSe meje, Zatou pa tUdi f* pa od £10 vejmo t ge maino granico s Hrvatako, ne j na nej na vodi, pa ne vejmo več ge je Podravje, Poaovje, pa tou vse tak v8 vljdi, je v ovoj prejSnjoj vojski kapetan pijto "Roja reka teče iapod savski most?' Sold ak^ •Dunav". Kak se v toj nouvoj vojski T“ hitro1 Bela ne vej a 4 J peti Njegof vnUk je eSČe tč je saki drUjgi čen prneBO cote prat, pa ka se p« ten vojska malo prSparaln a* ti eroplane. Čl bi se pa znau od sovtažnika tbdi B peanioanii, pa Bela ne včrje* Brat odslU j ±o, pa priSo, ka je najo, ka je a pa znau od sovražnika I Brat Letošnje Parizu bu t ' zuaiBeniB „ Salvadotja^. v središč« "^ je na ogl®® Spaosltega mnetnika) ® jih iožo<«t_P^i ssss«!?* muzeji i ^^2. ponudba Ujel®*** je letos 5« . bodoBU^S**® 20. avgust’ Zavoljo spolne obsedenosti Michael Douglas, ameriški filmski igralec in producen znamenitega hollywoodskega veterana Kirka Douglasa, letih zakona očitno spet samec. Njegova Žena Diandra J® 7. vala razvezo zaradi prehudih razlik med njima. Njeni pravijo, da sc j*e tako odločila zato, ker ne more več pren^ bezenskega razkazovanja svojega 5 l-letnega moža na filt^ platnu. Močno je bila užaljena zaradi prizorov v filmu, Id gu J® z največjo hollywoodsko seks bombo Sharon Stone. ’ namreč posnel zelo vroče ljubezenske prizore. Diandra je njen mož povsem obseden s spolnostjo. hudo, da je moral zaradi takšne obsedenosti iskati pom®*' jep^ I l nišnici. r/ H n ir- ' J:>ey> Ajj _ e,,. M, 4. P J f 3 ss> 3 e« 50P15CE Tt/O □ I M 0ka C3 ii ) 1 jgstnik, 3 avgusta 1995 11 J I t I za vsakogar nekaj Nova terapija za aikoholike je bila alkoholikom na voljo ena sama metoda zdra- ' popolna vzdržnost Ta trdi način je marsikoga odvrnil ' da bi se resneje lotil svojih težav z alkoholizmom. Za I V'* 4vwu^j^ jvuj ovvjuB vvuar tt iviudjtvjttt । so ameriški znanstveniki pred kratkini razvili nov ‘ ^mvljenja. Pat^ti sc naučijo zitiemega pitja in tega, kaka n!y prema-W alkohol, namesto da hi bili njegovi poraženci. 5Tcer pa lahka tudi sami preskusite novo terapijo s po-0^0 zmemosh. Štiri tedne ne smete popiti nobene alkahol-® pijače, potem pa si postavite sami svoje omejitve pri pitju. . Ifi majhna piva ali dva kozarca vina na dmi. To je j??"*'®* vašemu organizmu na škoduje. Če se boste šet *™v rarmali po tem načelu, boste na dobri poti. pa je, da ta program zmernosti žal ne pomaga več tiki so je zasvojeni. hiidire NeiiJ"’ začel vreti. “ izognete, če takoj . . ’ ko iže napolnili kozarce. trdnn P^^^^ovčke v kis in jih ^aprete. preredek, ga ni tre-prekuhavati, ampak ga ihuen r.L"'*.'” porjavel, ce P^co sladkorja dodate P'*««i,koje že kuhan. la tl rokavice perete v la ™ztopini pralnega praška splaf, nato jih nekajkrat •uinhn-h - X-------J— *iBt| mrah vodJ. pri Uoltjn-lla -ulLIdv. -u vlijte v V(^ obešajte, ampak naravnajte na brisači. Se nrJ ____________ I® pri srednji temperaturi likalnika previdno prelikajte prek čiste krpe. Olupljene banane poka-oljajte z limoninim sokom, da ne bodo porjavele. Prezrele banane niso okusna, vendar jih ni treba zavreči, zamrznite jih. Ko boste pripravljali kakšno kremno sladico, jih zmiksajte v peno. Zmiksa-ne banane lahko uporabite tudi za sladoled. Cvetača bo ostala lepo bela, če posode med kuhanjem ne pokrijete. cvetovi ne bodo razpadli če cvetačno glavo ovijete v gazo in vodi, v kateri jo kuhate dodate malo kisa. Iz cvetačnih listov lahko pripravite okusno juho, drobno sesekljane pa lahko pripravite kot špinačo le namesto vode uporabite mleko. Zdravniški nasveti Kuhajte z nami ti Soba tedna d.d. MARIBOR PRODAJHI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 ... Ugodne cene in velika izbira: h'“rie obloge, preproge, tekači, predprahiikt, tapete z vzorci, keramične ploščice že od 1.170,00 SIT WC-kotliček 3.311,00 SIT. KAimCO ZVESTOBE ŠE 5 % POPUSTA! Veselimo se vašega obiska! IL .1 ■ '-N rt Mtlk^am.. SH>EM TUJIH mtLADB VALU NSTSNMV ■.ne Varno na pot Počitnice - končno spet nekaj odmora in počitka. Ne bi želela, da zbolite, temveč bi kot pomoč pri pripravljanju prtljage natresla nekaj uporabnih nasvetov. Še preden dokončno zaprete potovalko, poglejte, če je v njej tudi ročna lekarna. In kaj naj vsebuje ta lekarna? Nikakor ne smejo manjkati zdravila, ki Jih moramo redno jemati po navodilu zdravnika. Sredstva proti bolečinam, vročini, slabosti pri vožnji so običajno že kar nepogrešljivi sopotniki. Neredko se nam zgodi, da se nam na poti oz. prve dni pridruži neprijetna potovalna driska, ki jo bomo zlahka premagali z živalskim ogljem ali Lt-nexom in dieto. Šele ko to odpove, poiščite zdravnika. Niso sicer redka opozorila, kako nevarno je pretirano sončenje, vendar moramo kot dokaz, da smo bili na dopustu, prinesti v službo seveda nekaj zagorele polti. Ob tem običajno pridobimo nekaj opeklin - torej v ročni lekarni nikakor ne sme manjkati sredstvo proti opeklinam (Jecoderm, Be-phanten Če sami sicer ne spadamo med nerode, nas pa pogosto spremljajo na dopust otroci, ki se mimogrede potolčejo. Takrat bomo odrgnine in manjše ranice s pomočjo dezinfekcijskega sredstva (alkohol, asepsol .. J. obližev, povojev, vate, trikotne rute in elastičnega povoja z lahkoto oskrbeli. Tudi to so torej nepogrešljive sestavine ročne lekarne. Ročno lekarno smo torej pripravili in jo lepo zapakirali na ves čas dostopno mesto - nikakor na dno potovalke oz. v najbolj skriti kotiček avta. Žal se včasih kljub vsem lepim željam zgodi, da moramo na obisk k zdravniku. Zato moramo tudi na dopust vzeti po-tijcno zdravstveno izkaznica, V primeru sladkorne bolezni ali trajne antikoagulantne terapije, preventive za endokarditis. še dodatno potrebne izkaznice. Vedno več nas je takih, ki radi pogledamo onkraj naših meja. Običajno vas bodo agencije, s katerimi boste potovali, opozorile. kakšne so zdravstvene razmere ali zahteve dežele, v katero se odpravljate. Če greste na dopust v lastni režiji, seje o tem potrebno pozanimati še pred odhodom iz domovine. Potrebne podatke dobite na Inštitutu za varovanje zdravja RS in pri najbližji higien-sko-epidemiološki službi. Tu so vam na voljo vsi podatki o obveznih in priporočljivih cepljenjih pred vstopom v kako tujo državo. Preden bi končala z napotki, bi rada o|K»zorila na posamezne skupine ljudi, pri katerih je potrebno biti pazljiv že pri izbiri kraja počitnic. Sem spadajo srčni bolniki, bolniki na dializi, nosečnice in majhni otroci. Za otroke v prvem letu starosti dopust ni priporočljiv, če družina ne odpotuje v lastno počitniško hišico ali stanovanje, kjer se ritem življenja minimalno spremeni. Nosečnice naj bi prav tako preživele zadnjo tretjino nosečnosti doma. Verjetno ni odveč opozorilo, da je potrebno vzeti s sabo udobno obutev, obleko, obilico dobre volje in potrpežljivosti. Med potjo moramo poskrbeti za zadostno količino tekočine in lahke, nepokvarljive hrane, da bomo kljub morebitnim zastojem na cesti prišli zadovoljni in ne prehudo nejevoljni na cilj. Pa bodi dovolj preddopust-niških nasvetov. Vsem, ki se odpravljate na zaslužene počitnice, želim veselo, dolgo, zdravo in zabavno počitnikovanje. RADIO MV - MURSKI VAL UKV 94.6 Mlb (šDiddiM tudi SV 64B Mb) ERIKA ZELKO, dr. med. I I £ ’ V^ANna BE WITH YOU - Fun Facioiy 3 REALLV LOVED A WOMAN’ - Biysn Adams <■ oT® ^IKT a love SONG - Bon lovi S DRV - Boyz II Men ', .""ITE in wH1TE SATIN - Sandra 7 i^ERCV - MmIv Mart SHADE OF PALE - Annie Lennoz OF PAKADISE - Vuielis l**'*Vlc* 1. ROBINS WILLSING - Stene Wndtr uuv p« glasbe MAMA VE - Spin 1 di;S.*vWAMAMAVE-Spin r^lOCl- AnjsRup«! s UitiTP “ Msrts Zore s' LJUBEZNI - Zoran PrcAo 7 na MOEUE - Agropop NAZAJ-Mik. B* VROČE IVOCI - VkloiT VINA TVO DEJ - MskMInkar NA MOEUE - Agropop Na mene - Jm FketealAk nabodnozabavne glasbe ^^ON, C^kBON FA Z MAKELOF ž Mano - Alpsu kmuct 3 ZMRAČI - BrtOe iz Opkunice 4 OBLETNICA - Strl C bj, - Ans. Dore J” BI Te vprašal - Ans. Franc* Potočan* ------------- M^kj^^na^NIK - Abs. FMra FtUka SLOVO - l|orta Ueti zvtdd 1 - Ant. Tontia Ve(d«bei)i Bra^ Ktnlui* P«ŠWte 4» Milk*, 10, »gBt* 1P95, ns assho: Mmdd ni. Uka V "***a 13, ahm Mnska S«Ma, s prbbsm »Z*glsiktni kUrtff, ^^Pon št. 31___________________________________________________________ GImm^ Z* skladbo; *A«i ter nasfov: Zelenjavni zrezki (6 kosov) Za pripravo potrebujemo mešano zelenjavo in paljeno testo {kot za princeske) ter začimbe. Paljeno testo: 2 del vode, 7 dag margarine, 19 dag ostre moke. 2 jajci, sol, poper, noževo konico muškatnega oreščka, zelen sesekljan peteršilj. Zelenjava: 50 dag krompirja, 12 dag korenčka, 10 dag ohrovta, 12dag cvetače, 10 dag špinače adi blitve, 1 dag suhih jurčkov, 10 dag maščobe za pečenje zrezkov. Priprava paljenega testa: 2 del vode zavremo skupaj s 7 dag margarine. Prisujemo moko in urno mešamo z metlico, da se testo sprime v cmok. Odstavimo. Ko se nekoliko ohladi, primešamo drugo za drugim obe jajci, sol, poper, muškat in sesekljan peteršilj. Dodamo še kuhan, olupljen in pretlačen krompir. Suhe jurčke namočimo, da se zmehčajo, in jih drobno sesekljamo. Vse dobro premešamo in na deski, potreseni z drobtinami, oblikujemo za prst debele zrezke in jih na vroči maščobi opečemo. Krompir skuhamo posebej, ga olupimo in pretlačimo. V drugi posodi kuhamo očiščen korenček, ohrovt in cvetačo. Nazadnje dodamo špinačo ali blitvo in kuhamo še 10 minut. Zelenjavo kuhamo v posodi z dobro prilegajočim sc pokrovom v malo vode. Kuhano odcedimo in zmeljemo v mesoreznici ali sekljalniku. Odcedek zelenjave lahko uporabimo za juho. Iz iste zelenjavne mase lahko oblikujemo hrustavce, ki jih dunajsko paniramo in ocvremo. Zraven ponudimo sezonsko solato. CILKA SUKIČ Nadležne ose Zlasti poleti so ose v veliko nadlego, saj se rade zbirajo okrog vsega, kar diši po sladkem. Pri pripravljanju marmelade ali želejev pa so še posebej nevarne in sitne. Iz kuhinje jih preženete, če v ponvi močno razgrejete maščobo in na njej zarumenite čebulne obročke. Osam ta vonj ne prija. Če vas osa piči, pa pičeno mesto natrite s koščkom čebule. Mursko-inorska lestvica 1. LATTNO - Ne tražim ljubav 2. PRUAVO KAZAI.IŠTE - Kise jesenje 3, DAVOR RADOLFI - Tvoje ime kao ime niže 4. BORIS NOVKOVIČ - Odkad nišam tvoj 5. SANDI - Ni na sjever ni na jug PREDLOG: TONI CETINSKI - Plamen ljubavi GLASUJEM ZA;_____________________ ae* Petek - S.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Dniga jutranja kronika - 7.30 In-foiroaeije v slovenščini, nemščini in tnadžaiS6ni - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mab oglasi - 9.15 ^murjend (kabaret) - 10.00 Porodla - 10.30 Kinoventilatoi - 11.15 Od petka do p^a - 12.00 Potočila BBC-ja - 12.30 Dežurni nomnarv 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila - 14,30 Romska oddaja- 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,30 Po-ročUa - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 MV-dur - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 SipM mi - 22.00 Lahko noč SnbBta - 5.40 Pretrtijajle se z nami - 7.00 Draga jutranja kronika - 7.30 In-foimacije v slovenščiiii, nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila - S. 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.1S Piedsuvljamo vam - 10.00 Porači-ia - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Potočila BBC-ja - 12,30 Dežurni novinar v 1. osdii ednine - 13,00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa venem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Pt^očila - 17.00 Ob koncu tedna -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Dober večer. Beno - 22.00 Lahko noč NcMt*- 8.00 Začenjamo nov dan - 8P5 Horoskop - 8.15 Panonski odmevi- 8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Miselinčas - 9,30 Srečanje na Murskem - 10,25 Obrestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila -<12.30 Minute za kmdovašce - 13.00 Nnjiepše ŽeUe s Čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s pomurskih športnih igrišč)- 19.00 Lahko noč PUNcdelek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Droga jutratua kronika - 7,30 Inftnmaciie v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko/K6ln-sko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 I^očila - 10.15 Tema dneva - 11.15 Vonj po bencinu -12.00 Poročila BBCja- 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila- 15.30 Dogodki in odmevi-16.25 Obvestila - 16.30 Potočila - 17.00 Šport - 17.30 S kiščakon, ceknm paznutelof - 18.15 Bite je nekoč - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Moja mala nočna glasba (jazz in klasična glasba) - 22.00 Lahko noč Twdc - 5,4W Prebniaite se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščiiu, nemščini tn inadžarščini - 7.45 Ljub|janško zvočno pisino-8.00 Poročila-8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 MaU t^asi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v I. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Na narodni ftrmi - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 DA in NE - 22.00 Lahko noč Sleda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Draga jutranja kronika - 7.30 In-fonnacije v slovenščtni. nemščini in madžarščini - 7.45 Zagtd^o zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10,15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBCja - 12.30 Dežurni no-nnarvt.oseU ednine- 13.00 Popoldne na Muiskem valu- 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti -18.00 Najlepše ž^ s čestitkami in pozdravi -19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Murškouiorski val - 22.00 Lahko noč Cditdt - 5.40 PidNijajte se z nami - 7.00 Druga jotrai^a kronilta - 7.30 Informacije v tlovenš^. nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopeddne na MV - 9.1 S Sedem vdlča-stnih - 10.00 Poročila - 10.30 Poletna reportaža - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBCia- 12.30 Dežurni novinar v I. osebi ednine- 13,00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodkiin odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mah radio/Adolesceiitni ringSpil - 18.00 Nnjiepše želje a čestitkami in pozdravi- 19.00 Večerni dnevnik-19.30 Geza se zeza - 22.00 Lahko noč Z Vestnikom v počitnicah! Brez dvoma poleti ne gre brez bele, modre in barv zemlje, mnogi pa prisegajo na mornarsko in safari oblačenje.Oha sloga sta namreč že kar večna z nekaj vsakoletnimi novostmi. Prvi, mornarski je letos poln nostalgije po začrtldh našega stolčka, po teniških igrah iz tridesetih let Tako prevladujejo dolga Široka krita in bermude, čez obvezne bete majice z ovratnikom pa se nosijo Se bo|j obvezni brezrokavniki ali puloveiji z robovi v kontrastnih b^ah. Sanje o Afriki, safariju, avanturističnih potovanjih in vročem puščavskem pesku so letos izredno romantične. Brez safari polvojaS-ke srajce tudi KArat ne gre, poleg običajnih bermudk pa je mogoče najti veliko dolgih, tankih, opletajočih hlač, rožnatih krilc, prosojnih bluzic in korzetov. SESTAVI UAdKO NAPAST TELO SIRUPBU OOBA REMnOR pn CASOPKU sre-MEMA SBTEMA STME [lEnUHE. MEHT REDKO MEŽA MTAiSKO enoraa GOSPtfi usmu OfG VDOV JUTTOMO. DISKA OZNAKA BEICUE KRU. KJOISE KOPIJE MBA Ohdi IMEINA DNOV. H NADOMEŠČA srooo NASE NAJSaS)-NEJSE MESTO USKLAO-TEVS mEEKSI VOOH caoNE EtOTE CEIST MUJONSKO MESIO VZ««UI NATIS NA RA2PELU TSOPSKO W£V0, NDAJE CMET PttSTANt SCE viatau I B 1 DELlMUt OEUKE pnvtšhi SETStETAJ! OTN VOUAU) PISATEU JOKAI UUDUAN SnPARK EMAM CRN TBRK’ RHSKE ŠPANSKO ZaSKOME^ FIMir. TMTM ZMOUCE NA SMER ^aUEHII CESTE AIMSN aOEC REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: KJopeič. vozama, atestat. dol, are, R, obliž, oktan, FA, nimb, Odoaker, nart, LO, Iva, Rod, jedrina, aranžer. 12 vestnik, 3. avgusta 19^ podlistki Osem pogledov 13 Opis sveta na pragu tretjega tisočletja I Jerneja Katona Drago Pintarič | I i Navsezadnje tudi sam čas štejemo dobesedno po nji oz. pred Kristusovim rojstvom in po njem. Do drugih vedenj je bila v najboljšem primeru pokroviteljska, večinoma pa nestrpna, tako da so se ta lahko obdržala le na obrobju. Natanko tako seje med drugim dogajalo tudi s cikJizmom kot dedičem antične mish in hkratnim nosilcem sočasne vzhodne zgodovine in filozofije ter celo znanosti. Vendar se je ciklično pojmovanje časa pri nas ponovno in vedno bolj uveljavljalo vzporedno s temeljitejšim spoznavanjem vzhodnjaškega (in drugih, npr. indijanskega) izročila. ZahodnjaU, ki tako nezadržno drvimo k svojemu cilju (čeprav bi ta nemara mogel biti nič drugega kot propad), smo nemalo začudeni nad umirjenostjo in globokoumnostjo vzhodnjaške duhovnosti. Ta ne pozna za nas tako frustrirajočega greha, namesto njega pozna rezkost neskladja. Bolj kot k danemu cilju je usmerjena k večni in vse prežemajoči harmoničnosti, ki je vsa zaokrožena v sebi. To pa je že trenutek, ko je potrebno ugotoviti, da se tudi vzhodne misli med seboj razlikujejo in tako veljajo Indijci s svojo spekulativnostjo za nekakšne vzhodne Grke, Kitajce in konfucijanstvo pa zaznamuje prav tista mera praktičnosti in vendar skladnosti z najglobljim kozmičnim redom, ki posamezniku tudi v vsakodnevnem življenju omogoča globlji dialog s seboj. Bistvena razlika med obojimi se kaže tudi ob vprašanju razumevanja smeri, bistva in smisla družbeno-zgodovinskega dogajanja. Tukaj merimo na pojem razvoja, ki se je na zahodu tako neločljivo povezal z idejo napredka. Spomnimo se; Taje inherentna židovsko-krščanskemu nauku, svojo aktualnost pa je potrdila v že omenjeni razpravi francoskega klasizima, kjer se je priostrila v spor med starimi in modernimi. Predvsem francoski akademiki in danes manj znani intelektualci tistega časa so trdili, da vsako stoletje prinaša genialne ljudi, še več, v skladu s tezo o napredku je Louvre popolnejši od efeških templjev, Pascal pametnejši od Platona, doba Luja Xiv. pa je boljša od Avgustove in Periklove. Pritrdil jim je Bacon, kije dejal, da bi bilo sramotno, če bi v dobi velikih odkritij obtičali v starogrških ožinah. Kot varuhi klasičnih antičnih tradicij pa so - prav paradoksalno nastopili pesniki, ki so največ pripomogli k uspehu 17, stol, v Franciji, med njimi zlasti Boilleau, La Fontaine, Racine. Modernim so očitali pomanjkljivo poznavanje antike in trdili, da starih ne zagovarjajo zaradi njihove starosti, ampak ker je njihov sloves ostal nesporen 2000 let, medtem ko o modemih lahko sodi šele prihodnost. Priznajmo, da je v tem intelektualnem sporu zelo težko igrati vlogo razsodnika in da je po svoje šc zmeraj aktualen in nedorečen. Še posebej če vemo, da so takrat zmagali modemi, ki so bili predvsem številčno močnejči: akademiki so uveljavili svoj vpliv v salonih, dvor pa je bil tako in tako nesporno na njihovi strani, ob tem da je bil Luj XIV. seveda še posebno počaščen itd. itd.... - Čc pustimo ob strani povrhnji blišč dobe, je ob tem sporu treba reči, da je bil več kot spor o umetniški stopnji enih ali drugih; oglaša se kot dvom o nekaterih absolutnih vrednotah, kot so lepota, resnica in umetnost, kar pa lahko razumemo kot posledico globlje krize temeljnega sistema vrednot. Ta se kaže v Descartesovem filozofskem dvomu, kije načel klasicizem 17. stol, in hkrati z njim najglobljo duhovno-zgodovinsko podstat, kije s klasicizmom uresničevala še svoj zadnji poskus obnove klasičnega sveta metafizično-absolutnih vrednot. Descartesov cogito pomeni točko preobrata, na kateri se je zgodovina zasukala v novo dobo, ko namesto absolutne poznamo samo še relativno lepoto. S tem se je zgodilo nekaj izjemno pomembnega, kar je tisti pravi razlog, ki je odmeril sporu starih in modemih tolikšno vlogo v poglavju o zgodovini; rodilo se je namreč (dotlej neznano) zgodovinsko umevanje lepote, odkrili so zgodovinskost vrednot in spoznali, da se antika in sodobnost ne moreta meriti z istimi merili. Klasicistični intelektualni spor oz, razkol je pomemben ne le na poti v razsvetljenstvo, ampak še bolj kot razvojna etapa na poti k historizmu - zgodovinskemu mni-šljenju (samo v oklepaju smemo omeniti tudi tisto danes že dovolj znano grdo lastnost zgodovine, da resnico podeli zmagovalcu, pa četudi gre za številčno premoč parvenijev nad sicer res samo dvema ali tremi, vendar velikani duha). Tako Zahod. Kako pa pojem razvoja razlaga Vzhod? Kot rečeno, obstaja razlika med Kitajci in Indijci, zdi pa se, da bi za nas v tem poglavju slednji mogli biti zanimivejši. Predvsem zato, ker v nasprotju z izrazito ciklično mislečimi Kitajci poznajo tudi idejo višjega cilja, ki ga zasledujejo in bi zategadelj bile možne tudi vzporednice s sodobnimi teorijami fluktua-cijskih vzorcev. Gibanje zgodovine v hindujski filozofiji namreč ni ciklično, temveč gre za takšno gibanje življenj civilizacij in posameznikov, ki je skozi proces notrarije duhovne evolucije usmerjeno proti svojemu cilju. Ta predstavlja osvoboditev in združitev z vesoljno zavestjo (brahman). Indijska filozofija pozna čas, ki je zaprt sam vase in znotraj katerega tečejo velikanski ciklusi rojevanja in razkrajanje univerzuma v »brezkončnem krogu«. Ciklusi so štiije, od zlate dobe (krita yuga) do dobe propadanja (kali yuga), vrstijo pa sc v čedalje krajših časovnih obdobjih, kar je še posebno zanimivo zaradi primeijave s teorijo o kompresiji časa oz. sindromom pospešitve, s katero se ukvarja sodobna fizika. (Nadaljevanje prihodnjič) Španijo sta predstavila operna pevca Maria Basaraba in Gabriel Reoyo • Pasos z odlomki iz Karmen. Najbolj vprašljiva je bila predstavitev Švedske, kije gostila kongres 1982. leta v Stockholmu. V predstavi je nastopil Magnus Hel-Iberg, oblečen v značilne barve švedske zastave in seveda v pijanem stanju s kozarcem v roki. Švedska delegacija je vložila protest in na sklepnem dejanju kongresa se je dr. M, Shapiro kot organizator prizadetim javno opravičil. Ce vprašate mene, je bila predstava orginalna, saj je bil tudi moj prvi stik s Skandinavijo tak, da sem se vprašala, ali je tu kdo trezen. Naslednje svetovno srečanje zdravnikov gastroenterologov je bilo v Sao Paulu v Braziliji. Oči smo si napasli na plesalkah sambe in noge so kar poskočile v tem taktu, le prostora ni bilo za vse, razen za profesionalne plesalce. V davno Avstralijo nas je popeljal Rolf Harris, in to z glasbo in skeči. Najbolj vpijoča je bila muzika na značilnem instrumentu avstralskih domorodcev Aborginov. Nič ni zaostajala mojstrovina ob izvajanju predirljivih tonov na žagi, ki sojo nekoč uporabljali drvarji. Zdravnike na filmu je predstavil igralec Tony Curtis, ki je dobil to dolžnost verjetno, ker se je sam nedavno poročil z zdravnico in ve, kakšne so prednosti in slabe strani tega poklica. Domačine je s plesnimi skupinami predstavila Juliet Prowse, kije zamenjala napovedano Marlyn Michaels. Je znana igralka mjuziklov, rojena v Indiji in šolana v Južni Afriki. Svojo igralsko kariero je začela v Londonu in jo nadaljevala čez veliko lužo. Igrala je s Frankom Sinatro v filmu Can-Can in z Elvisom Pre-s!eyem v filmu G. I. Blues. Sodelovala je v številnih predstavah na Broadwayu in tudi pri inavguraciji predsednikov Johna F. Kennedya, Nixona, Reagana in kraljice Eliza-bethe 11. Show je sklenila Thelma Hus ton s svojim žametnim glasom. ki pa ni dosegel širine glasu njene soimenjakinje Witny. Po končani predstavi je bilo srečanje vseh udeležencev ob jedači in pijači ter ob taktih plesne glasbe. Kakšno je bilo razpoloženje, si lahko predstavljate, če povem, da je bilo tam prek 4.000 zdravnikov z vsega sveta. Ta množica se je nekoliko razgubila v naslednjih dneh, ko je bilo na sporedu delo. Ponedeljek. Čas mojega aktivnega sodelovanja na kongresu, je hitro prišel ter je kljub nervozi in pomanjkanju samozavesti hitro minil. Vprašanja avditorija niso bila preveč provokativna in spraševali so zdravniki iz držav, ki imajo enak problem z rakom želodca, kot ga imamo Pomurci. Zanimiv je bil profesor iz Pensilvanije, ki je povedal, da pri njih pijejo samo pitno vodo iz steklenic, ki so kupljene v trgovini in so pod zaščitno znamko. Ni se mogel načuditi, da se ukvarjamo s problemom pitne vode zaradi čezmernih količin nitritov in nitratov in da kljub temu pijemo to vodo. Za nepoznavalce moram povedati, daje Še vedno dežuren krivec za rak želodca nitrat s Škodljivim delovanjem na želodčno sluznico, čeprav sedaj prihajajo še druge ugotovitve in dokazujejo še druge vzroke. Moj prispevek h kongresu ni bil, dokazati to negativno vlogo nitratov in nitritov, ampak prikazati, da Pomurci še vedno umiramo bob pogosto zaradi raka želodca kot drugi Slovenci ali recimo Američani in nekoliko manj kot Japonci, Kitajci ali Poljaki in zaradi tega hodimo običajno tudi prepozno k zdravniku. O tem sem se lahko prepričala tudi kasneje, ko sem si nabirala izkušnje s podočja gastro-enterologije v eni od največjih bolnišnic v Los Angelesu v Ceder-Si-nai hospital. Ves čas ni bilo niti enega primera raka na želodcu, bilo pa je mnogo bolezni debelega črevesa. S tem problemom se začenjamo ukvarjati tudi mi v naši bolnišnici. Kongres je bilo naporno dejanje. Znanje si si nabiral od osme ure zjutraj pa do šestih zvečer, vmes pa si imel čas, da si zadostil potrebe lačnega želodca, se osvežil s pijačo ali odložil spanec s skodelico kave, ki pa ni bila tako močna kot naša turška kava in si zato po- treboval nekoliko večje Moča je bil »cappochino« in vracije v L, A. so kar tekmo« '' katera bo naredila boljšega mivo je bilo opazovanje j. cijskih kartic udeležencev. Ko™ iz nekdanje Češkoslovaške so IZ nekdanje CeSKosiovBs»'- »v-li kar tri različne; staro ime. U ' Slovaška Repu'’ * Republika in — - ,,, Meč Slovaki smo se neniai« ' znašli tudi Slovenci. Tudi A® ričanom včasih ni vse jasno.' iJvaiivjiL vvadijj u* prav veljajo za svetovne poM so tako vzgojeni. Na velik« P srtt*' nečenje pa ob tokratnem vanju z njimi nisem imel^ tc razlago, kje leži ta država om od kod sem. , .,i Program srečanja je bil >- .aiJju J’ ogled mesta natrpan, zato za . imel časa, razen če si davanja. Vendar pa ine to nipre'«' mesta S'- skrbelo, saj sem bila gostja.. ves mesec, torej se bo že za pohajkovanje po njem. 2a stitev po napornem prišel v poštev obisk zabavis« parka Disneyland, kjer _sc J risank Walta Disnejja o bavišče je bilo odprto lem 1’ ’ to na območju, ki se ^mvenuje heim, traja pa kar nekaj časa^ r dosežeš 2 mestnim ^rtobusob)-,']^ njega seje potrebnoodpra«' bolj zgodaj, da lahko užu® radosti, ki ti jih daje. V vstopnj;. ki stane 30 dolarjev, so/bJ®'; vožnje v parku in sam si si se ne naužiješ vseh zaradi cs ne gneče zlasti v soboto in bf i. Torej če lahko izbiraš čas, m ne hodi tja ob koncu tedna, . bodo otroci pohodili. čri°ibi P je razdeljen po tematiki in im vzgojno-izobraževalno vlogc^^_. glavnem vhodu najprej pn^P jj, veliko železniško viktorijanske Anglije. Z ^®l' se lahko popelješ na trg. ki J® na podoba New Orleansa^' lahko odkrivaš čare Ačventuf^^ da. Posebno očarljiva je uiratsko ladiio skozi skrivno® . ČilO vs( kriv, le tJl leSn’ piratsko ladijo skozi dzemnih votlin ob pijanih piratov in medtopo’^ kroglami, ki te nenehno ogr ibČUK*’ tako da imaš venomer ol lio, te bodo zadele. (Nadaljevanje pnheo™ Dr. Front Zibrik 0 staranju pri člaveku ti. Večina medicinskih strokovnjakov se dandanašnji strinja s patologom Aschoffom, ki je dejal, da »večina ljudi ne umre naravne smrti - temveč jih ubije bolezen«. V prejšnjih časih so starost obravnavali kot bolezensko -stanje. Stari Rimljani so imeli v ' tem smislu tudi pregovor: »Starost sama je bolezen.« (Senec-tus ipsa morbus.): imeli pa so še drugega, ki govori o tem, da »se časi spreminjajo in da se mi spreminjamo z njimi« (Tempo-ra mutantur et nos mutamur in illis), V tisočletjih so se menjavala mnenja o človekovem zdravju in njegovem življenju na zemlji; v zadnih dveh stoletjih pa so postavile naravoslovne vede - posebno še napredek medicine - mnoge prejšnje resnice o bivanju ljudi na zemlji tako rekoč na glavo. Sodobne naravoslovne znanosti obravnavajo staranje kot biološki proces - ne kot bolezen! Staranju so podvržena vsa živa bitja na zemlji in tudi vsi deli človekovega telesa. Staranje je torej neizbežen življenjski proces, odvisen od mnogih okoliščin, ki jih posameznik doživlja in preživlja: pomembni so dedni dejavniki, prineseni na svet ob rojstvu: življenjske navade in razvade, način in vrsta prehrane, okolje, v katerem živimo, delovne razmere, osebna higiena itd., da naštejem le naj bistvenejše. S staranjem se . spreminja delovanje organov v telesu, sčasoma slabijo duševna moč in inteligenca, spolna moč ' in tudi duševna radovednost ter reakcije. Koliko smo stari? Vsakdanje življenjske izkušnje potrjujejo, da niso vsi ljudje enake kronološke starosti tudi enako postarani. Nekateri so pri 70 letih še polnovredno telesno in duševno aktivni ter vsestransko potentni, medtem ko kažejo drugi že pri 50 letih telesno in duševno nemoč, prezgodnjo ove-nelost telesa in čedalje manjše duševno zanimanje za okolje, v katerem živijo. Nemški patolog Wirchow je menil, daje »človek toliko star, kolikor so stare njegove žile in njegovo srce«; ruski fiziolog Pavlov je na prehodu v naše stoletje trdil, da je »Človek toliko star, kolikor se počuti«; madžarski romanopisec Jokai Mor je zapisal proti koncu prejšnjega stoletja; »Ni nujno, da bi bil starejši človek že nujno tudi senilen« (onemogel, starčevsko slaboten), ko se je kot 744etnik poročil s skoraj petdeset let mlajšo igralko. Človekova biološka starost se torej ne ujema vedno z njegovo kronološko starostjo - in se je pogosto težko pravilno odločiti. Telesno in duševno zdra- vje ter primerna življenjska moč (vigor) so nam lahko dokazljivi kažipot pri naši orientaciji. Mnenja raziskovalcev in drugih razumnikov pa so bila -in so še - pogosto različna. Kni pravijo statistike? Svetovne statistike nas informirajo o tem, da narašča število starejših ljudi v zadnjih desetletjih našega stoletja. Podobni so podatki tudi za naše slovenske razmere: vedno več imamo v državi ljudi, ki so starejši od 60 let. Povprečna življenjska doba se je podaljšala od 40 let (na začetku stoletja) do danes na 70 let. Pri ugotavljanju podaljševanja povprečne življenjske dobe se postavlja konkretno in zanimivo vprašanje: kaj vse vpliva na staranje in kolikšna naj bi bila človekova preživetvcna doba v prihodnosti? Poleg že zgoraj omenjenih vplivov na staranje in dolgost življenja je gotovo telesno in duševno kravje odločilnega pomena, ki se ga moramo zavedati. Akutne, zlasti še kronične bolezni slabijo organizem, ga ukvarjajo in nezdravljene često privedejo do smr- magične meje življenja Povedal sem že, da so se že v prejšnjih stoletjih naravoslovci ukvarjali z dolgostjo človekovega življenja. Pred 250 leti je francoski raziskovalec Buffon, ki je doživel za tisto dobo kar spoštljivo starost 81 let, zapisal, da naj bi človek v ugodnih življenjskih razmerah zdrav doživel 5- do 6-krat toliko let, kolikor jih porabi za svojo rast in razvoj, torej - 110 do 120 let! Tudi francoski profesor Gabriel Simonoff napoveduje v svoji objavljeni knjigi z naslovom Nova večnost za prihodnje človeške rodove kar 120 let... Naravno in povsem razum-yivo je, da si želi telesno in duševno zdrav Človek živeti s polno življenjsko močjo, čim dalj je mogoče. Moč samoohranitve je tudi v starosti (tretji življenjski dobi) odločilna pri večini zdravih posameznikih. Da bodo imeli starostniki v prihodnje več od življenja in bodo bolj zdravi uživali zasluženi pokoj, bo morala poskrbeti preventiva v mladosti in srednji življenjski dobi. Letom primerna prehrana, skrb za kulturo stanovanja, izboljšanje delo- vnih razmer na delovnih mestih, izogibanje kvarnim vplivom na zdravje (alkohol, nikotin, droge) so dejavniki, ki zagotavljajo boljše zdravje, daljše življenje in manj tegob z zdravjem v človekovi jeseni, K vsemu povedanemu lahko zapišemo, daje podaljševanje človekovega življenja odvisno od prizadevanja za primerno zdravje že v razvojni dobi in v aktivnih srednjih letih. si torej čim bolj zdravo st . za večino ljudi. NeumesK^ ““S I ia za neprimerno bi bilo daijševanje življenja ceno. Usoda je namenila^č^ minljivost - in s tem s® vemu zemeljskemu mo J se sprijazniti. Medicinci P^l^, borimo za podaljševanj® veka vrednega življem^. li AJDOVA NOČ - Organizator letošnje Ajdove noči v cih je bil domači nogometni klub. Najprej so se telunot'm'' stari več kot 70 let, pomeri v košnji. Zmagal je Jož® Potem je prišlo na vrsto sestavljanje kmečkega čemer so bili nnjbo|j spretni tekmovalci iz Panonske Vlekli so tudi vrv in pri tem so bUi najmočnejši iz Mladinske utice. Novost letošnje prireditve so bil® b vske stave: ugibanje teže treh govejih pitancev, kijibJ®^ prignal Ciril Kavaš. Eden od nP je tehtal 560 kilogi^^^d Natančne teže ni uganil nihče, pač pa se je 10 ugibajo^*^^; približalo omenjeni teži, zato je vseh deset dobilo .J bika! Razdeliti si ga seveda niso mogli, zato bo bika prodal in deseterici razdelil denar. Na Ajdovi J postregli s 1.200 obroki kaše. "I jjgjjjjik. avgusta 1995 13 I I vestnik Smešno od Prage do Kumrovca pač dobronameren lokalni časnik s širšim dosegom. Včasih sežemo tudi do Prage do začetka prve svetovne vojne, kakor jo je doživel dobri vojak Švejk, in do ^^a druge Jugoslavije, kakor ^a le čutiti v Titovem rojstnem Kumrovcu V* , J»cib • 'r^ zmernost v formiraiiju kritike in splošna globali-Ulj“‘{“nnacij. Če bi se motali samo za lokalnim plotom, bi lahko JJjshasBo kruti, ^®™’čiie je to lahko zelo mučno, zato se je bolje zateči v gre? * začetku msija leta 1993, dve leti po osamosvojitvi, k urid****^'^*' državljan iz Puconec. Ni se predstavil. Bil pa k, ■rož, prav kakor mi. O rogovi obzirnosti smo sklepni Brez uvidevnosti za težavnost tranzicije. Za Men J - ’ KaKor nu. o ivegovi o fe, i* ’ « ” *"fomiaciio pripovedoval fc, z* ’ « ” urformaclio pripovedoval za rubriko Kri ni zem-priobčitev torej. Rekel je, da bi bilo njegovega pre-hriifi . * “V’!« skupnosti dobro malce omeniti v tej šaljivi ra-vedno visita fotografiji Tita in itjego-Kumrovca. Skušal je celo pomagati pri zafrkljivi tekel, naj nekako tako obrnemo, kot da hoče »to- Pucfftice spet v Jugoslavijo spmvitifi. Storiti? , storiti s. I ■ »"‘"■tej -l?^®sanja revolucije, troje. Pr-Pognali čarovnice in medijsko vojno _ nosit N J^?Iovenske samostoj-^vati n;?’,mogli skli-^nc n zakon, vsaj takrat krajevnih____________________ ib 'Odredbo o odstranitvi 8ro- 10 ravno to. Tudi 45-dnevni^j vba na odprtem morju (n® videl kopno) je bita najb‘*■ j. jajoča. Pa kaj bi o tem. tudi lepi trenutki. Želim, »f p-mirno plovbo Se naprej > nekaj mesecih spet prijel stan v domači »luki«' metropoli - Ljutomeru^^ tudi srčna želja njegove s katero se sicer vefk'*’ ^'i' Varja po telefonu, ni P^ .p, dolgo čakati (kot nekocj _ ;akati (kot i smo, saj ga lahko pošlje P »U * ’ “"oda vse to so 1® j faksu. Toda vse to ov — stki, drugo pa jc, sežeš v roko, ga g SOBU* NZA Štrk ima sedež v Ljutomeru, v njem pa nastopajo fantje iz različnih krajev z obeh strani Mure. V Števerjanu so bili med najboljšimi. Kako pa bo na Veseli jeseni v Mariboru? Razni kmečki delovni pripomočki (posoda, orodje ...), ki jih je zbiral pokojni Jože Čuš z Že-nika, nato pa še sin, prav tako Jože, so biti nekaj let na ogled v tem kraju v starodavni hišici, potem pa lastnica tega ni več dovolila. Kaj pa zdaj? V ohranjanje kulturne dediščine seje vključilo turistično društvo Sv. Jurij iz Vidma ob Ščavnici, ki je uspelo prejšnjo Občino Gornja Radgona pripričati, da bi bilo dobro, ko bi v stari šoli na Stari Gori uredili etnografski muzej. Mlatilnica bo na prostem »s pomočjo občine Gornja Radgona smo dali prebeliti in primemo urediti notranjost dveh prostorov - nekdanjih učilnic, V eni bomo na policah razstavili predmete, ki sva jih zbrala z očetom, prav tako seveda tudi tiste, ki sojih zbrali in prinesli drugi. V drugem prostoru pa bomu uredili kmečko sobo. V njej bodo torej omare, postelja, klop, mize, stoli, nabožne podobe in drugo, skratka tako, kot so bile nekoč na podeželju videti dnevne sobe in spalnice hkrati, saj je tedaj družina štela veliko ljudi, zato so spali pomešano. Muzejske predmete nameravamo postaviti tudi zunaj, na prostem, na primer mlatilnico.« Na Ženiku ni bilo več mogoče Jože Čuš, s katerim sem se pogovarjal na njegovem domu na Ženiku, mi je predlagal ogled že zbranega muzejskega gradiva, hkrati pa dodal, da še ni urejeno. Povedal je tudi, da ljudje na vasi čedalje bolj cenijo predmete, ki so jih nekoč uporabljali na poljih, doma na kmetiji in v gospodinjstvu, zato jih - razen, če jih kdo pretenta - ne dajo kar tako od hiše, četudi jim zanje ponujajo denar. Tudi je vedno manj onih, ki bi s takimi predmeti kurili ali pa jih kar tako zavrgli. »Imam občutek, da so ljudje čedalje bolj osveščeni in cenijo ustvarjalnost svojih prednikov. Ker pa prav vsakdo nima finančnih in prostorskih možnosti, da bi si uredil muzejček, take predmete odstopajo v hrambo. Na policah in drugih mestih, kjer jih bomo razstavili, bomo navedli ime lastnika oziroma darovalca.« pokrajine ob Muri tako dober izvajalec narodnozabavnih melodij. iz Pomurja. Bodo Štrki tudi v Mariboru tako visoko poleteli? JOŽE GRAJ Niste s amil Vestnik sf z vami* ij' Kam so izginile omare? gospodinjske in gospodarske pripomočke bo treba razporediti, saj jih je na ducate in so kar na tleh. Za kmečko sobo pa bo v stari šoli na Stari Gori me pohištvo treba še pripeljati. Tu- je pričakal hišnik Karlek ho- di omare! Upam, da tam naoko- Ne, to ni ropotarnica, ampak ena od nekdanjih učilnic na Stari Gori, l^er bodo te nekoč uporabne predmete razstavili v kmečkem muzeju. - Fotografija; S. S. vreč in me popeljal na ogled zbranih predmetov in prostorov. Res, sobi sta že nared, le li ljudje še imamo kake stare omare in da vseh ie niso odpeljali neznanci, ki so pred kra- tkim kolovratiti tam naokoli in jih pokupili ter odpeljali več kot deset. Slišal sem, da nekateri prodajalci denarja sploh niso dobili. Omare naj bi romale k nekemu ptujskemu restavratorju, nato pa za lep denar v Avstrijo, Pred razkazovalcem sem se delal nevednega in nepoznavalca kmečkih orodij in drugega. To pa zato, da bi od g. Lovreca zvedel za domača poimenovanja predmetov. »Ziivec« je prekmurski »lapec« »To je ziivec, to je vijača za zrnje, tam so klada za šopanje, furmanska flaša. lisper, peh za jabolka, trlica, rihenca...» Opozoril me jc tudi na pralni stroj, izdelan 18. sečnja 1886. leta (tako pose na njem), podpisnik pa je Maha-el Guns. Najbrž ste medtem že dojeli, da ne gre za pralni stroj, kot jih poznamo danes, ampak sem imel pred očmi kakih 70 litrov velik glineni lonec, v katerem so perice namakale umazan ... h” gvant, da bi ga naslcdnj_ (, pa tedaj, ko jc dopuščal no oprale in splavile manjšem loncu kropi>i^'!'fjil> ga na videmskem obmori nili do današnjih dni in J* (i» družbi z drugimi eksP° Stari Gori. Poročite se na Gori! Turistično društvo Vidma ob Ščavnici je IjSj/ kmečkega muzeja dstavnike zgodovinskega , iz Gornje Radgone. Zv® da ga bodo odprli Kraj je kar primeren, , jf' šnje območje utripa\ turistično. Tudi zaradi ne cerkve, ki se napol^' kotedenskih mašah, S® it isan, ’ Uvclja'dT' AjP - .JV ob žegnjanjih. Uvelj^^j^ tr I tudi kot sakralni obje k ■ rem mladoporočenci P^ zakrament svetega ie v*' spod Karlek Lovrec J® datume naslednjih pof'* g. J ^^nik, 3. avgusta 1995 -15 I 9 n o m » D m J d )i ji It 5I * b t(f 1» K P* 1»; k ) 1 ) I I li I 1 B Življenje piše zgodbe Bil je na Goleni otoku iz naših krajev Mislil je s svojo glavo »Vse to ni bilo tuje, nesprejemljivo, ne le meni, ampak še skupini fantov z obeh bregov Mure, ki smo bili pri vojakih v Valjevu, Večkrat smo se zbirali v skupine in se pogovarjali ne le o dekletih, ampak tudi o smerni- P^liks Zavratnik s Spodnjega Kamenščaka zdaj, ko je v pokoju, bolj razmišlja, le kaj je tako hudega storil, da so ga poslali IPjjstrožji zapor v nekdanji Jugoslaviji - na Goli otok , seje 1991. lete. Glavnino svoje delovne dobe je zbral na Ju Vinograduiško-živinorejskega kombinate v 1 jutomera. ‘^al k icrtda te dnigeea, denimo v drevesničarstvu. Menda je bil ‘ J lobudnik Itetomerske drevesnice, v kateri so svojčas vigojib veliko getem pa jt z»mI* nazadovali in danes je povsem opuščena. jj **sem ‘vzgajal’, sadil, . a so ‘dozorela’, sem podiral oziroma raz-tei. Delo me je veselilo, dobro se razumel tudi s sodela-povedal Veliko dosti. mož. ki zadnje tezmišlja o svoji mla- ®®lgarom i® pobegnil *Rodil r* >vv' . 1^44, pa sem bil mobiližtran R tiemško vojsko v Linz, od tam P® wDunaj. Sc dobro, da so kmaly Kusi, in bil sem med tistimi, a so nas zajeli. Nekako jite izmuznili in p tecd tistimi, ki so pt^ Gradcu. Tam so nas nagnali ’ iivinske vagone, ki so po že* iezbiških tirih drveli proti Šcnti-V tem obmejnem mestu so "as pitvzeli Bolgari. Sam jim m-setu zaupal, zato c*" ■— sem se 1928. leta, v ki so smo se m potem sem bil sc peš podal izrabil prvo P°*^^8nil iz tabo- Usiu./" *’°*^egnil iz tabo-krat i <^0" Sfe£e ?•’'? “tal sem živ, Take ’ imelo nekaj mojih prijateljev, ki so ostali med Bolgari, saj seje za njimi izgubila vsaka sled.« Zadruge po sovjetskem zgledu Feliksa Zavratnika so nove jugoslovanske oblasti vpoklicale na 3-letno služenje vojaškega roka v Valjevo, Po krajšem urjenju so ga poslali v »konjušnico«, kjer naj bi skrbel za konje. Poveljniki pa ga seveda niso osvobodilijideležbe na vsakodnevni »politički nastavi«, torej jutranjem pranju možganov, kjer so predavatelji govorili o socializmu in komunizmu. Zgled jim je bila Sovjetska zveza pa tudi njihovi kolhozi. Predavatelji so pozivali vojake, naj pišejo domov, kako dobro bo življenje, če bodo oddali svojo zemljo in živino kmetijskim obdelovalnim zadrugam zaradi skupnega dela, gospodarjenja, saj da v socializmu in njegovi višji obliki komunizmu ne more biti kulakov. A " v i por na Golem otoku, kjer so sicer kazni prestejab ‘najhujši’ politični obsojenci, zlasti informbirojevci. To pa seveda ni bila navadna raja. ampak predvsem izobraženci. Le malodko, ki je prišel v ta zapor, se je vrnil.« Celjan se gaje usmilil Verjetno bi bilo tako tudi s Feliksom, a je naletel na dobrega človeka - komandanta doma iz Celja. »Skrivaj mi je dejal: ‘Od tod se ne boš vrnil živ, zato te bom poslal drugam.’ In tako je storit. Kazen 5 let zapora sem % i Feliks Zavratnik s Spodnjega Kamenščaka se skoraj vsak dan spra-šuje, ali je bil to, da v svojih pismih ni spodbujal staršev za vključitev v kmetijsko obdelovalno zadrugo oziroma da je imel o kolhozih svoje pomisleke, teko velik greh, da so ga obsodili na 5 let zapora na Golem otoku. - Fotografija; S. S. cah, ki smo jih slišali na politični uri. Tega seveda nismo mogli sprejeti, kar je verjetno kdo povedal na glas in je prišlo na ušena KOS-u (vojaška protiobveščevalna služba). Niti devet mesecev še nisem bil vojak, že so mene in še 15 drugih osumili škodljivega de-lovanja, nato pa na vojaškem sodišču obsodili na visoke kazni. Meni so odmerili 5 let, kot kraj prestajanja pa so mi ‘dodelili’ za- - ^3i]je z 92-letno Rozalijo Bec s Kokolanjščaka iinela je mlin na veter ~ ~'||f po v J mlin, ki se je obračal I j Bo sin Dostavil nov mlin? 1-—/ sin postavil nov mlin? pričakoval, da bom pri Bečevi Rozafiji na Koko-.1^* še brgi?* ''^*shilk, saj nisem mogel slutiti, da bi 92 let stara tteii ni ij *wvice iz sveta ob Muri. Potem pa prešenečenje: na ^Orri^ll števUk našega lista! ^1 □ Se je Jig naših bralcev, je bil na tamkja- Snio visoko točko prestavljen iz ti ^**del c pred ''i žačela^^v’'*'^ j® ni 'Plina' fotogi ■ trdi Snjo visoko točko prestavljen iz 4; sta ivcdel m se oglasil, da ® mlinu na ve- pa je žal možem pred kaki- la- te katcio je trdila, da ne!. _ .-tovo mora biti, kat tako r— — našla. Niti nisem vztajal, naj še išče, ko pa je uta že odbila poldne in žensk a, ki bo tez 41^^ Šteta IDO let. le tiwwate pripraviti kosilo za sina in delivce, kV areiali škeipiv ob gospodarskem l^slopju oziroma v bližini kape Rozalija mi je potem, ko je aehala iskati fotografijo, dovol) 'tezotno opisala nekdanji mlin. »Rodila sem se 1903 tašotcih v ptujski vi ' ’ačila pa sem se 1938. leta, torej "a »fcfc mlada. Vzela sem soseda ^ajza, ki je bil Vedaj star prr. iv** i”' š’’ 'et. Mislim, da je “do leta 1939, ko sva se odločba a® nakup starejše Antoničeve dvše na Kokolanjščaku Sem, iva bovl dom, pa sva preselila wdi mlin, ki ga je mož po* “»uoval po svojih starših « ni IPše nekje zago- na hitro P^ie ura že odbila '' Nižini kape- je leta, torej prav to- da je starših.« '^Pomnil Pa veter na ga bo prav marsikateri od Zagorcev, ne pa zgrajen povsem na novo. Res pa je tudi, da seje ob razstavljanju in selitvi marsikaj polomilo in je bilo treba narediti nekaj novih delov, »V mlinu, ki je imel štirikrako vetrnico, je zrnje drobilo kameno kolo, mleli pa smo tako koruzo, pšenico kot ajdo. Zmleto snov smo ročno presejali. Zrnje so kmetje vozili iz različnih krajev, v glavnem pa iz bližnje okolice. Dokler je bil moj mož pri močeh, je mlel in mlin vzdrževal, poznjc pa je šlo poslopje hitro narazen. Tudi zato, ker sin ni ostal doma, ampak se je poročil drugam.« Iskala je, a ni našla Nisem le poslušal tega pripovedovanja, ampak sem tudi opazoval žensko, ki sc je znova podala do predala v omari in spet brskala, da bi našla fotografijo mlina. Predlagal sem ji, naj neha. Potem je zabrnel traktor in povedala mi je, da seje pripeljal sin. Zahvalil sem se ji za njen trud, nato pa sem Franca še povprašal. kako je bilo z mlinom na veter, ki bi bil zdaj. Če bi se še vrtel, prav gotovo velika turistična zanimivost, privlačnost. »Mislim, da so sc vetrnice našega mlina vrtele in poganjale mlinsko kolo tja do 1960. leta. Tedaj pa smo tudi v teh krajih dobili elektriko in mline z električnimi motorji. Meni je zelo >■ * I I I 93-letna Rozalija Bec (bralka Vestnika!) je brskala po predalih in škatlah, a fotografije mlina ni našla. Nisem vztrajal, naj jo še Išče, ko pa je ura odbila poldne in treba je bilo skuhati kosilo za sina in delavce. - Fotografija: Š. S. žal, da našega mlina ni več. ampak potrudil se bom, da znova bo!« Kaj bodo rekli v TD? s tem odgovorom meje mož presenetil. Občutek imam, da se bodo zdrznili tudi v Turističnem društvu Videm ob Ščavnici, katerega Člani urejajo na Stari Gori (o tena ste verjetno Že slišali) - mlin na veter! Pri gradnji bodo menda uporabili nekatere dele starega Bečevega mlina s Kokolanjščaka, ki sojih kupili od zdaj že pokojnega Alojza Beca, »V teh krajih je več domačij, katerih člani imajo priimek Bec. I i odslužil v Požarevcu, kjer je bilo še kar znosno, čeprav je bilo tedaj v tem zapom zapitih 42.000 ljudi, med njimi veliko kmetov iz Banata, ki so bili kaznovani, ker niso hoteli v kmetijske obdelovalne zadruge. Mlajši smo še nekako prenašali zaporniško življenje, drugače je bilo s starejšiiiu, saj jih je vsak dan umrlo od 15 do 20. Jaz sem iz zapora hodil na delo v delavnico, kjer smo izdelovali rečna plovila.« Znova k vojakom In kako je bilo po vrniti iz »političnega« zapora? Feliks Zavratnik je moral potem, ko je bil »očiščen grehov«, znova k vojakom »na dosluženje«. Vojska mu je torej vzela 8 let življenja. Zaradi tega seje pozno poročil, zbral pa je tudi manj kot 30 let delovne dobe, kar se pozna (negativno seveda) pri pokojnini. Zdaj razmišlja, kaj mu je storiti, da bi mu leta »areste« všteli v delovno dobo. Tam, v Požarevcu, je vendarle delal in ne le prenašal kamen z enega kupa na drugega, kakor so morali početi (dokler niso klonili) politični zaporniki na Golem otoku. Svojemu rešitelju gotove smrti je z dna duše hvaležen, da gaje rešil, s čimer je verjetno tudi sam veliko tvegal. S. SOBOČAN Nas so ogovarjali z ‘Becevi pri vetrovnem mlinu’. Poskrbel bom. da bo še naprej tako. Zgradil bom torej ta mlin, saj mi lesa ne primanjkuje, tudi nekateri stari mlinski deli se bodo Še našli pri hiši (vseh torej prejšnji lastnik le ni prodal, op. pisca). Vem seveda, kako mora biti mlin sestavljen. Tudi pomočniki, vajeni gradnje mlina na veter, sc bodo našli.« K mlinu na kozarček Tako torej! Mlin na Kokola nj-Ščaki znova bo. Tudi na Stari Gori se bodo vrtele vetrnice. Nihče pa seveda ne pričakuje večje gospodarske koristi od mlinov na veter. Da, veter, kajti »mlinsko kapo« in z njo vetrnice je mogoče premikati, usmerjati proti vetrovom, ki pihajo z juga, severa ... In ker naj bi ta ali ona sapica vedno prihajala, je treba izrabiti vsako. Franc Bec ima iz leta v leto več vinogradov pa tako tudi vina. Namignil sem mu, da bi bilo potemtakem dobro, ko bi ob mlinu odprl vinotoč ali še kako višjo obliko gostinske ponudbe. Ni dejal, da o tem ne razmišlja. Š. SOBOČAN Prleškifiičkec Fiera so pje na svoj Rodovniški račun /Prekmurji priili PiSteki. F Prlekiji pa je reka Slefek, keri je priia z naiega lepega morja: »Piite me r vUho, tajjefse tak drogo, ka že kume čokan, ka de vSn s tiste vrtine na Kamenščaka priteklo Panonsko morje, kadete steklo kres Prekmurje pa mo pujen piavalUt He, pri moji graški, Prleki se sodne cajte ivo-rajo, ka pre morejo prekmursko gučati, pa po kanclijah v Radgoni jih vičijo uslužbenci prekmurščino. To vuja po revoluciji! Ja, to je mah kurečjo premišleno - Panonsko morje zagrišno nede sleklo neppret kres Prekmurje, pač pa po prleških ravnicah na mUrsken pa ščavničken potji. Pa fanta gor prta lihlavi no Biserjanan bi te bok-nilo loto morje. Pa lehko ie z Buiečovec, tan po bližnici, naravnoč v Afstrijo. Te bi pje bili na dnigoj strani nezgriintano veseli, bole kak »nu! koma Josefs - ka si se mislite, te bi enok na sveti dobili tudi falat 1 svojega morja. Hehehe. Pa venda nede nič s toga. Afstrijci so pač ne ‘ rojeni za morje. Toti so rojeni zato, ka nan odovlejo česnek pa luk pa klobase pa riž pa milka čokolado no tak dale. Van rečen, za/, gda je juli mijmo, pa smo poželi no zmlottU, mo te venda znarič uvažali zrje pa melo. Duma so Še od lajnskega leta fsi magacini puni kak tepke. Mi lehko plavamo po zrji, nan ne treba hoditi na morje. Pšenico do tak ali tak znavič takfol plačuvali, ka se bde splača pujoj plavati kak jo odati. Kak In odplavali tisti teški kamioni v Dugoj vesi, d 1» spustili Panonsko morje, to pa ti je pje že drugi kanal. Fčasik ravna bi bilo tan okoli hrvaške no madžarske granice prostora keko čete. Te bi švercari lehko priplavali k nan pod vodoj z gasmaskami. Za nos lote pa je glih zadosti, če lehko malo plavamo po morofsken morji. Pa ne/Prekmurji. Tiidi Prleki mojo pod Motoj Nedloj svoje Moro/ske toplice s toploj vodoj, kero pre son hudič vOn s pekla ščije, zato je tak oplemenitena z Hišnimi vroštvami Tota voda te pre ISbezen-sko gor zmdša alL Pa tan /šoki gor Stone, keremi se ali posmekne pa dune na tla. Vidite, sredi poletja fsi plavamo. Naši Isbi polidki do tak dugo plavati in špricali okonokoli, ka mo jih znavič zvotilt še za en mandot. Samo naj bojše plavajo. VMorofeih je pre zaj tokši dreng ka se eni že švorajo, kajepre voda že tak gosta, kak da se kalušajo f kofejoven zod. Ja, tubi kritizerari, van pa je tudi nigdor ne nič praf. Se pa te vete, ka lan okoli po vesni-cah, po bregih, še nemajofsl kopalnic, te pa se hodijo mujvat pa kopat f tote topiče. Pa enoj zručenoj debeloj gosinci Je ori thn v vodi pje neke tak med nogami od spodi vun pa gor špricalo, ka so se začeli dedi z revmatizmom okoli je smicati no jo fkraj riikati, ka so mislili, da je vodstvo totih prleških Moravec napravilo tan maserske cOrke pod pri-tiskon, keri ti tan zmaserajo križ, ka si tejcasik zdraf. Stmto toti jeni direkje pje hitro heja, gda sojo premeknoli. Pri v^i pa si je eden mokre prste obtizova pa je reka, ka pre moro-fske toplice gračuvlejo solene kak ti Panonsko morje. To je nerešljivo, van rečen, kak negda slovenski Jezik v razkriški ci-rkvi, kerega Je ne moga rešiti najnč popeš, naša vloda pa ga je rešila, jal Zaj pa mi je že resen tak vroče, ka se gren hladit v luft na radgun-sko-prleški aerodrom v klub Prlek; tan se pre z zmoji no z baloni v liifti tak rashladiš, kak da bi ti dja led v špriatr. Naj živi prleška aviacijal Bog s toboj, fblekija. Ml ROS • 15-letni C a lovsko-ribiško-taborniške družine Slovenskega društva Sydney Na lov tudi za kenguruji Društvo ima poslej tudi pokrito balinišče Pred dnevi se nam je iz daljne Avstralije oglasil Štefan Šemek (njegov rojstni kraj so Črenšovci), starešina lovsko-ribiško-tabomiške družine (LRTD) v okviru Slovenskega društva Sydney. Družina šteje 30 odraslih članov in 10 mladincev. Pred kratkim so praznovali 154etnieo delovanja. Obenem so proslavili novo društveno pridobitev - pokrito balinišče. . J E« v k Starešine lovsko-riblško-tabo miške družine (od leve prod desni) Ivan Klavžar, Drago Saber in Stefan Šemek Tri vesele in zagrizene Albina Franetič, Ana Šemek in Helena I Zadravec Ustanovni člani LRTD so bili Stanko Raj. Ivan Klavžar, Jože Žohar in Drago Raber, ki je bil tudi prvi starešina družine. Zdaj pa jo Že drugo obdobje vodi Štefan Šemek. Kot nam piše, so bili v zadnjem času zelo aktivni. Udeleževali so se tekmovanj z zračno puško med slovenskimi lovskimi družinami iz Melbourna, velikokrat pa so se podali na lov na divje svinje, zajce, kozliče in občasno tudi na kenguruje. V ta namen so potovali tudi od 200 do 600 kilometrov daleč. V počastitev 15. obletnice ustanovitve družine so pripravili strelsko tekmovanje med lovci in balinarji, ki se je začelo zgodaj zjutraj in končalo pozno zvečer. Najboljši strelci so bili Stefan Šemek in Bogo Franetič (moški) ter Ana Šernck in Srečka Markovič (ženske). Tekmovanje je bilo prvič na pokritem društvenem balinišču, kar je bil zanje zgodovinski dogodek. In kot je to v navadi, so potem še dolgo ostali skupaj ob glasbi ter se zavrteli tudi v ritmu polke in valčka. JOŽE GRAJ I 16 „ vestnik, % avgusta Šport Prva državna nogometna liga Mura: Beltinci 1:1 (0:1) Murska Sobota - Iwšče Mure, gledalcev 5.000. Sodnik: Vidali (Kubed). Strelca: 0:1 Črnko (7), 1:1 Bakula (55), Mura: Černjavič, Baranja, Bloudek, Breznik, Poljšak, Alihodžič, Brežic, (Stampfer), Gajser, Belec, Bakula, Chlebalin, (Kmetec). Beltinci: Mojovič, Godina, Nejman. Sirk, Bič. Šarkezi, (M. Zver), Črnko, Cirkvenčič, Baranja, Herceg, (Džafič), Škaper. KvalifikacUe za m. SNL Paloma: Renkovci 3:0 I. SHL Rezultati-1. kolo Mura: Beltinci 1:1 (0:1) N. Oprema: Izola 2:0 (0:0) PubBojm: Maribor 3:3 (1 ;O) Primorje: Gotica 1:4 (1:2) Olimp^a: Rudar (V) 1:1 (1:0) NOGOMETNI KOMENTAR Prekmurski derbi brez zmagovalca । iflT Gorica N. Oprema Maittztr Pubiacum BELTlNa MURA Rudar (V) 1 1 1 1 1 1 1 Za popolnitev tretje državne nogometne lig« vzhod je bila na Tišini kvalifikacijska tekma med Palomo Sever in Renkovci. Tekmo so dobili nogometaši iz Sladkega Vrha in se tako uvrstili v tretjo državno ligo. Zmago so si zagotovili šele v drugem polčasu, ko so dosegli vse tri gole. Renkovci so nastopili precej oslabljeni, saj so v prestopnem roku odšli kar štirje standardni igralci: Magdič, Tompa, Toplak in Balantič. Za Renkovce pa je bilo usodno, ko seje poškodoval najboljši igralec Simon Bojnec. Renkovci so igrali v naslendji postavi: B. Horvat, Kocet (S., Horvat). Koren, Kuzma, S. Bojncc (Draškovič), J. Zadravec, Balažič, R. Bojnec, Markoja. I. Zadravec, Matjašec (Tratnjek). Pred okrog 500 gledalci je sodil Klinc iz Ptuja. Plakete Vestnika Škaper tretjič, Bakula drugič športno uredništvo Vestnika iz Murske Sobote vsako leto po končani tekmovalni sezoni v prvi državni nogometni ligi podeljuje spominski plaketi najboljšemu strelcu in najboljšemu pomurskemu igralcu. Ti lovoriki so pred nedeljsko prvenstveno tekmo Mura: Beltinci v Murski Soboti podelili že četrtič. Dobila pa sta jih igralec Beltinec Štefan Škaper kot najboljši strelec prve državne lige in pralec Mure Marjan Bakula kot najboljši igralec. Škaper je plaketo dob^-« tretjič, Bakula pa drugič. ' SCT CHimpSa 1 Izola Primorje 1 1 1991/92 - Milan Kukič (Mura) »naj« strelec (15 golov) in Jože 1 (Beltinci) »naj« igralec; 1992/93 - Štefan Škaper (Beltinci) »naj* strelec (22 golov) in I stjan Cener (Mura) »naj« igralec; I 1993/94 - Štefan Škaper (Beltinci) »naj« strelec (23 golov) ii^ Marjan Bakula (Mura) »naj« igralec; 1994/95 - Štefan Škaper (Beltinci) »naj« strelec (25 golov) in Marjan Bakula (Mura) »naj« igralec. Nogomet - Na Tišini je bil nogometni turnir. Med štirimi moštvi so znagali nogometaši Bakovec. Rezultati: Bakovci : Beltrans 3:0, Tišina: Rakičan 2:1, Beltrans : Rakičan 6:2 in Bakovci: Tišina 5; 1. ŠPORTNA NAPOVED HI V športni napovedi št. 3, katere pokrovitelja sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci In Mura, je naš gost Janoš Ba-notai, športni direktor NK Nafta iz Lendave. Prognoziral je takole ______________________________________ F Pari Nap. ], MURA: N, Oprema t; K 2. 3, 4, 5. 6. 7. 8. 9. 10. Olimpija: BELTINCI Publikum: Izola Primorje: Maribor Rudar (V): Gorica Rudar (T:): NAFTA Koper: Šmartno Drava: Zagorja Šentjur: Vevče Želez. (MB): Domžale Športna napovedžt.3 1. MURA : n. oprema 2. Olimpija: ^IJINCI 3. Publikum: Izola 4. Primorje: Maribor 5. Rudar (V): Gorica 6. Rudar (T): Nafta 7. Koper: Šmartno 8. Drava: Zagorje 9. Šentjur: Vevče IČf Železnočar (MB): Domžale 1 1 0 o o o o o 0 o 1 1 1 1 1 1 o o o o 0 4:1 0 2:0 0 3:3 0 3:3 0 1:1 0 1:1 0 1:1 0 1:1 1 0:2 1 1:4 3 3 1 1 1 1 1 1 0 0 Tenis Saldhski turnir v Soboti v Murski Soboti se je v nedeljo začel tretji turnir prvega slovenska teniškega satelita. V kvalifikacijah sodeluje 40 igralcev, med njimi 19 Slovencev. Osem najboljših iz kvalifikacij se uvrsti na glavni turnir, kjer bo sodelovalo 32 tekmovalcev, med njimi tudi domačin Peter Škraban. Glavni turnir se je začel včeraj. Srečanje premurskih prvoligašev Mure in Bet-Unec v Murski Soboti Je upravičilo naziv pravega derbija. Ob polnem stadionu v Fazanariji sta se moštvi po številnih razburljivih trenutkih razšli z neodločenim rezultatom. Sodnik Vidah iz Kubeda pa Je podelil dva rdeča (Belec. Džafič) in osem rumenih kartonov (Bloudek, Breznik in Gajser pri Muri terNejman, Črnko, Cirkvenčič, Baranja in Škaper pri Beltincih). Začetek tekme je pripadal Beltinčanom, ki so igrati mirneje in bolj povezano od gostiteljev. Rezultat takšne igre Je bil vodeči zadetek. V kazenskem prostoru Mare sta se prerivala Škaper In Alihodžič, žoga Je prišla do Črnka, ki Jo Je prisebno porinit v mrežo mimo nemočnega vratarja Černjaviča. Zatem se je igra umirila in prvi polčas se Je končal brez posebnih priložnosti za gol. Zelo razburljivo pa je bilo v drugem polčasu. Že ob prvem napadu Mure Je moral Belec, kije namerno udaril Sirka, zapusUU igrišče. Prednost igralca tn Beltinčani lahko izkoristili samo nekaj minut zatem, ko so izvedli nevaren napad, Id ga je zaključil Črnko, vendar Je žoga zadela vratnico. V nadaljevanju je Mura bita napadalnejša, čeprav Je skoraj ves drugi polčas igrala z igralcem manj. Rezultat takšne igre je bil tudi izenačujoči zadetek. Gajser je z Osnega krila poslal žogo v kazenski prostor, kjer je najviše skočit Bakula in z glavo žogo porinil p nuežo. Zatem se je pričela borba za trenutke so igrali preostro, zaradi cesarje sodnik Vidah večkrat posredovati Pet minut pOv koncem pa je moral z igrišča igralec Beltinec Džafič, ki je namerno udaril Breznika Takt sejt p(yi letošrtJi prekmurski derbi končal Mez zint^ valca. S takšnim izidom so bili naposled v d< taborih zadovoljni. Sicer pa so bili naJboS*^ paženie igralci pri Beltincih Črnko p pcmi kije bit tudi strelec vodečega zadetka, . Šarkea p obrambni vrsti ter Cirkvenčič, smo pokrival Bakulo. Svojo nahgo pa je opravil tudi vratar Mojmdč, kije prvič nastopu Beltince. Pri Muri Je ttajveč pokazal Bakula, ki je bil tudi strelec zadetka. Medo^ mi pa so biB Breznik, Polšak in Alihodžič pfer seje izkazal z izvajanjem prostih strek^^ je žoga dvakrat za las zletela mimo vrni. pa je bil na golu tudi Černjavič. Pred Štefan Škaper (najboffši strelec) in Mmjmt ta (najboljši igralec) prejela spominski pl^^ Vestnika in šopka rož kot »najt pomurska p minuli tekmovalni sezoni p prvi Med odmorom pa je podpredsednik Nogok^ zveze Slovenije Ivo Kranjc podelil mladiidf'” Mure pokal kot državnemu prvaku. 1 FeriMau^ I Milorad Sakač • novi predsednik NK Nafta iz Lendave Po dveh letih Nafta prvoligaš ■ I I 1 o 1 2 1 0 1 0 Napoved [zpolhjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 11, avgusta 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: Prvo kolo prvenstva v prvi državni nogometni ligi je prineslo prcsc-netlpve izide. Zato ni čudno, da med našimi reševalci športne napovedi Št, 1 nismo našli Gstiča s štirimi pravilnimi napovedmi. Rešitev športne napovedi št 1: Mura : Beltinci 0, N. Oprema : Izola 1, Publikum; Maribor 0, Primorje : Gorica 2 in Olimpija : Rudar 9. Lendavska Nafta, ki je v minuli tekmovalni sezoni v drugi državni nc^ometni ligi zasedla drugo mesto in se uvrstila v kvalifikacije za vstop v prvo državno ligo, s Čimer je dosegla velik uspeh, četudi ni prišla v prvo ligo, se je pred novim prvenstvom zopet znašla v težavah, saj je ostala brez predsednika kluba. Naposled je krmilo lendavskega drugoligaša prevzel uveljavljeni podjetnik Milotad Sakač. Z njim smo se pogovarjali o lendavskem nogometu pred novo tekmovalno sezono. - yIdtnem pobiij« ste prev-teli voAtvo ksittsiegt dngoli-geSe. S Hetšeim »aintnoml »ie pred enim letom sem nameraval prevzeti vodstvo Nogo-metn^ kluba Nafta, ko sc je le- S« >1| 1 ta znašel v podobnih težavah, vendar sem takrat zaradi neuresničenih želja odstopil. Sem se pa vključil v upravni odbor kluba in v zadnjem času sodeloval pri kreiranju politike kluba. Da sem prevzel predsedniško funkcijo po nenadnem odstopu dosedanjega predsednika Jožeta Magyara, sta kriva tehnični vodja Janoš Bai^ai in sekretar kluba Jurij Šlebič, s katerima smo se vsedli za mizo in se dogovorili o bodoči politiki kluba. Ni mi bilo vseno, kaj bo z NK Nafta, ki se ponaša z bogato tradicijo, saj igralci niso hoteli trenirati. Držal sem besedo in prevzel funkcijo predsednika pod nekaterimi pogoji. Ti pa so, da moramo moštvo okrepiti z nekaterimi igralci in da z vsemi igralci sklenemo dveletne pogodbe ter jih obdržimo skupaj, da še naprej ostane trener Stanislav Vogrinec, ki je lani naredil mali čudež z moštvom, in da storimo vse, da se Nafta po dveh letih zopet vrne med prvoUgaše.« - Večina igralcev je ostala, moštvo pa ste taJi okrepili z nekrv-terimi novimi igralci? »Res je večina igralcev ostala. Klub so zapustili Šabjan, Kukič in VickoviČ. Razočaran sem nad odhodom Vickoviča, saj mi je obljubil, da bo ostal. Sed^ pa meje obvestil, da bo igral na Češkem. Novi igralci, ki so prišli v klub, pa so: Magdič in Tompa (Renkovci), Berendijaš (Beltrans), Dominko in Ulen (Mura), Kčveš (Železničar, Ljubljana) in Žižek (Mostje). - Kaj pa pričakujete od nove tekmovalne sezone? »V novi tekmovalni sezoni je naša želja, da v jesenskem delu prvenstva v drugi državni ligi pristanemo pri vrhu, potem pa nadalje ukrepamo. To bo vsekakor zelo težka naloga, saj je letošnja druga državna liga zelo močna, vendar upam, da bomo z zavzetim in načrtnim delom to tudi uspeli. V klubu imamo nekaj prizadevnih športnih delavcev, za športnega direktorja pa smo tudi imenovali Janoša Banotaija. ki bo to funkcijo opravljal profesionalno.« Feri Maučec 'tli,- I I Direktorica in glavna urednica Vestnika čestita prve državne nogometne lige Štefanu Skapetju ob potleittvi plakete. Fotograftja: ABtertA**^ šport od tu in tam Atletika - V Wolfsl>ergu v Avstriji je bil mednarodni atletiski miting. Med tekmoavlci iz štirih držav so sodelovali tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli lepe uvrstitve.V teku na 800 m med pionirkami je Polonca Horvat z osebnim rekordom 2:28,20 osvojila prvo mesto. Danijela Žalig je bila v skoku v višino s 153 cm prva. Denis Šeruga od Grada je bila v teku na 100 mtretja, v skoku v daljavo pa peta. Dejan Obal je bil tretji v teku na 800 m. V članski konkurenci je Cvetko Cveto 200 m pretekel z osebnim rekordom 23,12 in zasedel četrto mesto. na 100 m pa je bilo deveti. Denis Šparaš je tekla 200 m 24.87, Marija Števancc pa 800 m s časom 2:11,27. (G.G.) Nogomet - V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je Nede-lica premagala Becsv6lgye iz Madžarske s 4:1. Gole za Nede-lico so dosegli Čizmazija 2 ter Žižek in prša po enega. (FH). Atletika - Na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu v Nyiregyhazi na Madžarss^jp Barbara Berden preskop | cm in zasedala deveto ■ edaia deveto 1«»^, t - V prijateljskU" | mi je « Nogomet- . metni tekmi je Turnišče aaa^**aU vvKaeaj “ ■■■ galo Panonijo iz Gab®t(^ gttiu ranonijo li 'u is Gole SO dosegli: bar, Pal in Lacko za Tur^ U rdJ ul l.xlvl»tJ *4i ■ Dudaš za Panonijo. (F- - ' MaU nogomet - V Pohorju je bil 15. P®® p v malem nogometu lovala je tudi ekipa Ljutomera iz zasedla sto. Najboljši Strelec je pj( merčan Boštjan Cop^*' dosegel 8 golov. i>< Nogomet- Lcndavsld^ gaš Nafta je v prijateljs*^!^ premagal Olimpijo iz C fuZblA CZb dldvceffli: s 5:0. Gdc so dosegli: 2, Hranilovič 2 in (avtogol). To je bila izkuaija Nafte pred n®*® valno sezono. icbi«’. Strelstvo-VPresikij^^J , činsko tekmovanje v .. MK-puško ekipno in E***^(ll i '" ■ posamezniki i Med posamezniki igjof'' i Manuela Per^ pred ' Nogomet Mura upravičila superfmale Na stadban SCT Otonpije v [JnbQaai je Ula tekma superteala med državnim prvakom SCT (Mimpijo in pokalnim prvakom Maro iz Murske Sobote. Čeprav seje srečanje končalo z zmago STC Olimpije, so nogemeiaši Mam s svojo igro aavdmii in pokazati, da so Že na začetku nogometne sezone v solidni formi to povsem ^ravičtii sodelovauje v superfinaln. Sobočani so zlasti dobre igrati v dragi polovici prvega polčasa, ko so nadigrali gestitcQe. Tokrat seje izkazal tudi vratar Černjavič, ki je po dolgem časa z^et stal v vratih, saj Je pri vodstva Otoipjje obranil en,d- stmetrovko, ki jo Je stretjil Bozgo. To Je dalo Sobočanom nore spodbode, tako da so uspeti rezallat izenačiti; akcijo Je zakjjočil novi igralec Ros CUebaUo. Treba Je tudi povedati, da sodnik Hvalič iz Nove Gorke ni dosodil enajstmetrovke za Mare, sai Je bil sad Belcem storjen enak prekršek kot nad Novakom, vn-dar se piščalki ni oglasila. Podoben prekršek Je sodnik Hvalič spregledal tudi SCT Olimpiji, vendar Je vprašanje, kako bi se igra razvijala, če bi dosodil enajstmetrovko Mori. SCT Olimpiji pa je take postala prvi zmagovalec soperpokali, čepnv bi po prikazani igri lahko pokal pripadel tudi Muri. Novf naiji pa so za nalbolBega Igralca tekme proglisii nogometaša More Matjana Baknio. Mara je igrala v ■asiedai) postavi: čenOavk, Kokol, Bloudek, Bvez-mk, PolBik, Alihodžič, Brežic, Gaber, Beke (Kmetec), Bakala, CUebaUn. Špindlerjem in Stanko® nom (vsi Ljutomer), SD Ljutomer I. pred mer II. in SD Rudar Nogomet - V Bakovcikj __________________________.,..r,««Atf1B 2 prijateljskega nogom^ |Z : drugoligašemt dave in domačim ' Bakovci. Srečanje sej® i brez golov. I Nogomet - V prijateljs^^ metni tekmi je PolainI^^J i la Hotizo S 4:3, Upa P« 2:1. V Kapci je bil turnir veteranov, moštvi je zmagal Ldk®*" I I ^^SLj^avgusta 1995 17 J Šport kajakaško tekmovanje Mura ’95 Zmagala Rašica, Mura četrta c=lti Muri je bilo tradi- I ^Ino tekmovanje kajakašev pripravilo '^■'tiStvo Mura iz 120/' Sodelovalo jc okrog IZ sin tekmovalk 2° Hrvaške. Tck- t .i,,7^™."ietrovdolgipro-dit kroškem bro- slalomu pa v brodA »moškega ■ ajveč uspeha so imeli 1 I VM> tekmovalci Rašice iz Ljubljane, BD Mura iz Kroga je bila četrto, BD Bistrica osmo in KKK Petanjci deseti. V slalomu je bil od pomurskih tekmovalcev najuspešnejši Borut Horvat (Mura), ki je zmagal med člani C-1 Anton Skraban (Mura) je bil med mladinci K-I drugi, Martin Balažič (Bistrica) pa drugi pri članih K-1, Stanko Horvat je bit pri članih K-1 četrti, Dejan Ozbetič (oba Bistrica) pa peti. L' 'S*: i < li I I n I I I I I. " Mercator Sloga iz Gonye Radgone, ki so v leve- v prvi PMNL zasedli tretje mesto. Stojijo Hoivj/ f“čiteU), Gaberc (učitelj), Štrakl, Peklar, ’ Fogar, Fartek in AjJec (trener - vodja šole); Beziab . Bukovec, Slavič, Jaušovec, Spolar, Rotar, *'*«iFotivec. fT. Tl Mercator Sloga iz Gornje Radgone, ki so v 'ec. (T. T.) lo K b« - 'Razpored tekem ? ”"«»0 1 r. ■ Naklo. ’95 H'!-. ^90fje V( in I S*^' (Mb.l S ■ ' S Naklo U) I I : Ptadeče 3-a. !. ‘95 CUi* . rx' ’■ “S (Mb.) V. kolo 10. 9.'95 Želez. (Mb.): Črnuče Kopen Rudar(T.) Piran: Naklo Šentjur: NAFTA Mengeš: Domžale Drava: Šmartno Zagorje: Železničar(Lj.) Radeče : Vevče VI. kolo 17.9 '95 Črnuče: Vevče Želez. (Lj.): Radeče Šmartno : Zagorje Domžale : Drava nafta : Mengeš Naklo: Šentjur Rudar (T.): Piran Železničar (Mb.): Koper VII. kolo 24. 9.‘95 Koper: Črnuče Piran; Železničar (Mb.) Šentjur: Rudar (T.) Mengeš: Naklo Drava: NAFTA Zagorje : Domžale Radeče: Šmartno Vevče: Železničar (Lj.) Vlil, kolo 1. 10. '95 Črnuče: Železničar(Lj.) Šmartno : Vevče Domžale: Radeče hlAFTA: Zagorje Naklo : Drava RudarfT.j: Mengeš Želez. (Mb.): Šentjur Koper: Piran Pri starejših dečkih je Dejan Miholič (Mura) v K-1 zasedel šesto mesto, Robi Horvat (Mura) je bil trinajsti, Stefan Gomboc (Petanjci) pa štirinajsti. Med mlajšimi mladinci je Beno Sakač v K-1 zasedel štirinajsto, Boštjan Šiftar devetnajsto, Kristjan Pintarič dvajseto in Dejan Cimerman (vsi Petanjci) enaindvajseto mesto. Med mlajšimi dečki v K-I je Boštjan Cimerman (Petanjci) zasedel deseto, Miha Kreft (Mura) pa štirinajsto mesto. V kategoriji C-1 jc Pajnhart Cipot zasedel Četrto, Miro Bokan (oba Mura) pa peto mesto. V spustu so bili od pomurskih tekmovalcev najuspešnejši Dejan Miholič v K-1 pri starejših dečkih, Beno Sakač pri mlajših mladincih in Pajnhart Cipot v C-1 (vsi Mura), ki so zasedli tretja mesta. Med mlajšimi dečki v K-1 je Boštjan Cimerman zasede! sedmo, Boštjan Šoštarič (oba Petanjci) deveto in Miha Kreft (Mura) enajsto mesto. Med starejšimi dečki je Robi Horvat (Mura) zasedel deseto, Štefan Gomboc (Petanjci) pa trinajsto mesto. Fri mlajših mladincih je Boštjan Šiftar zasedet petnajsto, Dejan Cimerman devetnajsto in Kristjan Pintarič (vsi Petanjci) dvaindvajseto mesto, V kategoriji C-1 je Miro Bokan (Mura) med mlajšimi mladinci zasedel četrto mesto. Ekipno je BD Mura zbralo 47, BD Bistrica 16 in KKK Petanjci 7 točk. Čeprav je prirediteljem v soboto zagodlo vreme, je tekmova-nej lepo uspelo. Feri Maučec c u •'i n f Mladinsko nogometno moštvo Bistrice - nori član O. SMNL vzhod. Stojijo od leve: Hodnik (trener), Hren, Maučec, Ozbe-tič, Kustec, Jakšič, Kolenko, Kustec, Dervarič (teh. vodja), Kelenc (predsednik); čepijo: Graj, J »klin, Finfonja, Graj, Kre- slin, Balažič, Knaus in Gjura. Fotografija: F. Bobovec Štefan Vai^a - trener slovenske kajakaške reprezentance Borut Horvat in Miran Vereš na svetovnem prvenstvu Končano je bilo izbirno tekmovanje kajakašev in kanuistov na divjih vodah za sestavo državne članske reprezentance, ki bo od 20. do 30. avgusta 1995 sodelovala v Ballu v Angliji na svetovnem prvenstvu. Več o tem smo se pogovarjali s trenerjem slovenske članske reprezentance in trenerjem brodarskega društva Mura iz Kroga Stefanom Vargom. - Na reki Savi Dolinki sta bili dve izbirni tekmi za sestavo državne članske reprezentance. Kako so se odrezali pomurski tekmovalci? »V zelo močni konkurenci so se pomurski tekmovalci na izbirnem tekmovanju dobro odrezali. Borut Horvat, Član brodarskega društva Mura iz Kroga, je bil med kanuisti na prvi tekmi tretji, na drugi pa četrti in je v skupni uvrstitvi zasedel tretje mesto. Šport od tu in tam Rokohorba - Na skupščini Rokoborskega kluba Ljutomer so minulo tekmovalno sezono ocenili kot zelo uspešno, saj so. v državnem ekipnem prvenstvu zasedli tretje mesto, med posamezniki pa pet državnih naslovov. Pri članih so državni II. SNL 1995/96 IX, kolo 8.10. '95 Piran: Črnuče Šentjur: Koper Mengeš: Želez. (Mb.) Drava: Rudar(T.) Zagorje: Naklo Radeče : NAFTA Vevče : Domžale Želez. (Lj.): Šmartno X. kolo 15.10. '95' Črnuče : Šmartno Domžale : Želez. (Lj ) NAFTA: Vevče Naklo : Radeče Rudar(T.): Zagorje Železničar (Mb.): Drava Koper: Mengeš Piran: Šentjur XI. kolo 22.10, '95 Šentjur: Črnuče Mengeš: Piran Drava: Koper Zagorje: Želez. (Mb.) Radeče: Rudar (T.) Vevče : Naklo Železničar (Li.) ■ NAFTA Šmartno; Domžale XII. kolo 29. 10. ‘95 Črnuče: Domžale NAFTA; Šmartno Naklo: Železničar (Lj.) Rudar (T.): Vevče Želez. (Mb.): Radeče Koper: Zagorje Piran: Drava Šentjur: Mengeš XIIL kolo 5. 11. '95 Mengeš : Črnuče Drava: Šentjur Zagorje: Piran Radeče: Koper Vevče: Železničar (Mb.) Železničar (IJ.): Rudar (T.) Šmartno: Naklo Domžale: NAFTA XIV. kolo 12. 11. '95 Črnuče: NAFTA Naklo: Domžale Rudar (T.): Šmartno Želez. (Mb.): Želez. (Lj.) Koper: Vevče Piran: Radeče Šentjur: Zagorje Mengeš: Drava XV. kolo 19, 11.'95 Drava: Črnuče Zagorje : Mengeš Radeče : Šentjur Vevče : Piran Železničar (Lj.): Koper Šmartno: Želez. (Mb.) Domžale : Rudar (T.) NAFTA: Naklo V prvaki Horvat, Lukašev in Vrbančič, pri mladincih pa Pihler in Žnidarič, Izvolili so si novo vodstvo. Za predsednika so izbrali Boštjana Pihlerja. Sklenili so tudi, da se bo klub odslej imenoval Rokoborski klub Mlekopromet Ljutomer. Spominski tek Ivana Krambergerja - V spomin na negovskega dobrotnika Ivana Krambergerja sta Ljubljančana Vlado Bračič in Stanci Kramberger pretekla 180 km od Ljubljane do Negove. V Negovi so jima je pripravil sprejem predstavniki KS Negova in Ivanova žena Marjeta. Miran Vereš, član Skotta iz Veržeja, je bi) med kajakaši na prvi tekmi drugi, na drugi pa četrti, v skupni uvrstitvi pa je zasedel tretje mesto. Oba sta se uvrstila v državno člansko reprezentanco, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu, kar jc lep uspeh.« - Do svetovnega prvenstva je še nekaj časa. Kako ga boste izkoristili? »Pred odhodom na svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah v Anglijo bo imela slovenska članska reprezenatnea še 7-dnevne skupne priprave v Avstriji, preostali čas pa bodo reprezentanti izkoristili za priprave doma. Pomurska tekmovalca bosta vadila na reki Muri.« - Kaj lahko Horvat in ^ereš pričakujeta od svetovnega prvenstva? »Ker je Borut Horvat še mladinec, ki bo nastopil med člani, bi bil zadovoljen z njegovo uvrstitvijo okrog desetega mesta. Enako uvrstitev pričakujem od Mirana Vereša. Sicer pa mislim, da imajo kajakaši več možnosti za dobre uvrstitve kot kanuisti.« (F.M.) Namizni tenis Moravske Toplice-Sobota v play off, Radgona za prvo ligo Za novo tekmovalno sezono sta te dni začeli s pripravami namiznoteniški ekipi Moravske Toliče-Sobota in Radgona, obe z velikimi ambicijami, Tretjeuvr-ščeni Sobočani v minulem prvenstvu bodo v novo sezono štartali z istim pokroviteljem. Zdraviliščem Moravske Toplice, za cilj pa so si zadali uvrstitev v končnico prvenstva. Ekipa bo letos nekoliko spremenjena, saj je klub zapustil Robi Benkovič, priložnost igranja pa bo ob izkušenih igralcih Benka in Ungerja dobil mladinski državni reprezentant Mitja Horvat. V ekipi bodo še Robi Smodiš ter perspektivna igralca Miran Solar in Gregor Kocuvan. S pripravami so Sobočani začeli 23. julija in bodo ves mesec avgust trenirali doma dvakrat do trikrat dnevno. Pionirji bodo od 6. do 13. avgusta na enotedenskih kondicijskih pripravah na Pohorju. Na državne članske priprave v Šmarjeških Toplicah od 12. do 18. avgusta so poklicani Benko, Un-ger in Horvat, na mladinske in pionirske od 18. čo 24. avgusta pa Horvat, Solar. Kocuvan. Koščak in Šbul. Zaradi visokih stroškov pa se teh priprav najbrž ne bodo udeležili. V Soboto pa prihaja na priprave italijanski dru-goligaš. za katerega igra nekdanji slovenski reprezentant Jože Urh. Po smrti Ivana Drozdeka so Radgončani na odgovorna mesta v klubu imenovali nove ljudi. Tako bo vodja članske ekipe nekdanji igralec Alojz Hojnik, delo z najmlajšimi bo prevzel Iztok Vršič, sekretarske posle pa bo vodil Ivan Rihtarič. Cilj Radgončanov je, da se ponovno uvrstijo v prvo državno ligo. Zato so obdržali najboljšega igralca Borisa Rihtariča in angažiral igralca Sobote Robija Benkoviča. Poleg Fridriha, Kuzme in Brumea pa bo z licenco lahko igral za Radgono tudi Miran Solar. Nekateri igralci Radgone se bodo verjetno priključili pripravam Sobočanov, Rihtarič in Benkovič pa sta poklicana na državne priprave, medtem ko bodo (M, U.) ostali trenirali doma. četrtek! Razpored tekem lil. SNL vzhod 1995/96 i. kolo-19. 8. ‘95 Pohorje : BAKOVCI Bistrica: Steklar Zreče: TURNIŠČE Dravinja: Paloma Kovinar; Aluminij ODRANCI: Kungota BELTTWJS: Dravograd IV. kolo-9. 9. '95 BAKOVCI : Kungota Aluminij: Dravograd , Paloma; BELTRANS TURNIŠČE : ODRANCI Steklar: Kovinar Pohorje; Dravinja Bistrica : Zreče VH, kolo - 30. 9. '95 Dravinja : BAKOVCI Kovinar: Zreče ODRANCI: Bistrica BELTRANS: Pohorje Dravograd : Steklar Kungota: TURNIŠČE Aluminij; Paloma X. kolo- 21. 10.'95 BAKOVCI: TURNIŠČE Steklar; Paloma Pohorje: Aluminij Bistrica: Kungota Zreče: Dravograd Dravinja; BELTRANS Kovinar: ODRANCI II. kolo-26. 8. '95 BAKOVCI : Dravograd Kungota: BELTRANS Aluminij: ODRANCI Paloma: Kovinar TURNIŠČE; Dravinja Steklar: Zreče Pohorje : Bistrica III. kolo-2. 9. ‘95 Bistrica; BAKOVCI Zreče; Pohorje Dravinja: Steklar Kovinar: ILIRNIŠČE ODRANCI: Paloma BELTRANS : Aluminij Dravograd : Kungota v. kolo-16. 9. 95 Zreče : BAKOVCI Dravinja: Bistrica Kovinar: Pohorje ODRANCI: Steklar BELTRANS; TURNIŠČE Dravograd : Paloma Kungota: Aluminij VI. kolo - 23. 9. '95 BAKOVCI : Aluminij Paloma: Kungota TURNIŠČE : Dravograd Steklar: BELTRANS Pohorje; ODRANCI Bistrica: Kovinar Zreče ; Dravinja Vlil. kolo. 7.10. ‘95 BAKOVCI: Paloma TURNIŠČE : Aluminij Steklar: Kungota Pohorje : Dravograd Bistrica: BELTRANS Zreče; ODRANCI Dravinja : Kovinar XL kolo-28. 10. '95 ODRANCI: BAKOVCI BELTRANS: Kovinar Dravograd : Dravinja Kungota : Zreče Aluminij: Bistrica Paloma : Pohorje TURNIŠČE : Steklar IX. kolo-14. 10. 95 Kovinar: BAKOVCI ODRANCI: Dravinja BELTRANS: Zreče Dravograd: Bistrica Kungota: Pohorje Aluminij: Steklar Piiloma: TURNIŠČE XII. kolo-4. 11.‘95 BAKOVCI : Steklar Pohorje : TURNIŠČE Bistrica: Paloma Zreče: Aluminij Dravinja: Kungota Kovinar: Dravograd ODRANCI : BELTRANS 18 vestnik, 3. avgusta 1995 a .•im.itnmr zein Pripravil; Štefan Sobočan Avto mobilizem Kako globoko v žep? Nameravate kupiti nov avto ali pa vas kar tako zanimajo cene? Navajamo cene nekaterih avtomobilov posameznih tovarn! Tam, kjer bodo cene v tuji valuti, seveda ne pomeni, da bo treba odšteti lire, marite ali šilinge, pač pa boste nakup plačali v tolarski protivrednosti, in sicer po tečaju, ki bo na dan nakupa. Cene, ki jih bomo navedli, so drobnoprodajne, razen pri ferrariju, kjer je treba dodati še 53,1 odstotka dajatev. Pri nekaterih drugih avtomobilih so cene za kak tisočak višje, ker posebej zaračunajo stroške prevoza. ALFA ROMEO 145 L3L 145 1,6L 155 1.8TS 155 2,0TS 164 2,0TS audi-------- Audi A6 2,0E Audi A6 2,0 AudiA6 I,6E Audi A6 2.6EQ Audi A6 2,8E 25.650.000 ITL 28.340.000 ITL 33.350.000 ITL 40.180.000 ITL 40.550.000 ITL 49,910 DEM 59,580 DEM 61,312 DEM 70.466 DEM 70.429 DEM BMW---------------------- 316i/5 compact 3.053.200 SIT 316i/4 3ISi/4 318 is/4 320 i/4 CHRVSLER----- Neon SE 2,0 VoyageT base 2.5 Voyager LE 2,5 Grand Voyager Grand Voyager CITROEN------ AXfirst 1,1 i 3v AX eaban l.li 5v AXtre Lli 5v AKtrd 1,5 5v 2X reflez l,4i daewoo------- Espero GLX 1,5 Espero CD 1,8 Espero CD 2,0 Racer base 5v Racer base 4v 3.397.700 SIT 3.671.600 SIT 3.866.000 SIT 4.623.900 SIT 29.999 DEM 35.138 DEM 44.331 DEM 49.287 DEM 56.392 DEM 1.298.100 SIT 1.346.650 SIT 1.452040 SIT 1.522.300 SIT 1.803.340 SIT 24.990 DEM 26.200 DEM 28.200 DEM 16.990 DEM 17.373 DEM 4S Pred mesecem dni je poslala nemška tovarna avtomobilov Mercedes-Benz na tržišče nov razred svojih prestižnih avtomobilov - Predstavitev v Moravskih Toplicah FERRARI---- 355 spider 355 GTB 355 GTS 512M 456 GT FUT--------- Cinquecento Uno 1,0 IE/5 Punto 55 S/3 Punto 55 S/5 Punto 75 SX/5 FORD-------- Fiesta C mini 162.975 000 ITL 168,225.000 ITL 176.890.000 ITL 247.500.000 ITL 293.894.000 ITL 14.425.000 ITL 14.920.000 ITL 17.690.000 ITL 18.410.000 ITL 20.640.000 ITL I.li3v Fiesta C Lli 3v Fiesta lun Lli 3v Escort L4i 3 v Mondeo CLX l,6i 5v FSO------------- Truck sundard 1,9D Truck 1,9 DC Trnek 1.9 D LB Truck 1,9 D esotermic honda----------- Civic sedan 1,5 DXI Civic sedan 1,6 ESI Accord 2,0 IS Accord 2,0 lES hvundai--------- Accent 1,3 Si 3v 16.997 DEM 17.950 DEM 19.500 DEM 24.852 DEM 34.350 DEM, 1.365.000 SIT 1.567.400 SIT 1.470.400 SIT 1.853,000 SIT 1.986.800 SIT 2.331.900 SIT 3.254.500 SIT 3.836.170 SIT 17.500 DEM Accent 1,3 Lsi 5v 18,900 DEM AccenI 1,5 GLSi 4v Lantra 1,6 GLSi 4v Sonata 1,8 GLSi 4v JAGUAR-------- XJ6 3,2 XJ6 4,0 šport KlA MOTORS -Sephia 1,6 EFl SLX Sephia 1,6 EFI GTX Sportage MRI LADA---------- Karavan 1500 Samara 1300/3v Samara 1500/3vL Niva 1600 N Niva I700LI 22.500 DEM 23.990 DEM 29.790 DEM 101.350 DEM 138.250 DEM 19.990 DEM 22.990 DEM 34.990 DEM 952.000 SIT 999.000 SIT 1.125.000 SIT 1.338.000 SIT 1.541 000 SIT MURATl------- SOODK city star MAZDA-------- 121 PRO 323 1,3) PRO 121 CTABS 626 l,8i SE se dan MERCEDES — C 180 C 200 D C 220 D C 250 D E 220 D MITSUBISHI — Colt 1,3 ELi Colt 1,3 GLi Colt 1,3 Gli SR CDL Lancer 1,3 GU Colt 1,6 GLXi NISSAN------- Mi era 1,0 L 3v 16V Sunny 1,4 LX 3 v 16V Primera L6 SLX 4v 16V OPEL--------- Corsa ECO 1.2i 3 v Corsa swing L2i 3v Astra swing 1.4i 3v Vectra ej^jression l,7D4v 11.390 DEM 1.551.000 SIT 1,743.000 SIT 2.000,000 SIT 3.225.000 SIT 4.465.000 SIT 4.968.000 srr 5.081 265 SIT 5.746.630 SIT 5.721.500 SIT 22.447 DEM 23.953 DEM 25.761 DEM 26.966 DEM 31.787 DEM 17.990 DEM 23,600 DEM 33.750 DEM 17.900 DEM 20.781 DEM 23.800 DEM 29.999 DEM ngra l,4i XE I6V 30.573 DEM 1.494.200 SIT 1.711,700 srr 2.567.100 SIT 15.856.969 ITL PEUGEOT------ 106 XN 3v 306 XN 1,1 3v 405 GR 1,8 exclusive PIAGGIO------ Porter pick-up RENAULT------ R5 five 5v Twingo Clio RL 1,2 3v R19RN l,4 4/5v Laguna RN 1,8 Espace RT SSANGVONC — Korando K-4 RS SEAT----------- Ibiza 1,05 CL Ibiza 1,6 CLX Cordoba 1,4 CLX Toledo SUBARU--------- Vivio 5V 4WD Justy J12S3V 4WD SUZUKI--------- Swift H/B 1,0 GX 5v Caafy van Swift H/B 1,3 GL 3v Samurai LU Bale no H/B 1,3 GL 3v Samurai LX Skoda---------- Felicia LX 1.182.600 SIT 1.391,678 SIT 1.348 200 SIT 1,838.400 SIT 2.479.000 SIT 3.962.000 srr 230.580 ATS 16.829 DEM 20.507 DEM 20.364 DEM 24.800 DEM 15.940 DEM 22.010 DEM 15.900 DEM 16.450 DEM 16.990 DEM 21.500 DEM 21.900 DEM 24.390 DEM 1.277.000 SIT Pictup LXBMM 1.309.000 Srr Forma n plus/BMM Fclicia GLX TOVOTA-------- Starlet 1,3 XIi 3v Corolla 1,4 xii HB 3v Carina 1,6 XLI 99 4v VOLKSWAGEN Polo 45 Polo 55 GolfCL 1,4 VentoCL 1,8 Eassat limuzina CL 1,8 Caravelle l,9D VOLVO--------- 440/460 l,8i 1.352.000 SIT 1.409.000 SIT 157.665 ATS 189.267 ATS 245.580 ATS 16.996 DEM 17.999 DEM 25.707 DEM 30.296 DEM 35.206 DEM 41.000 DEM 2.682.800 SIT Očitno je, da Avtocommerce, d. o, o., Murska Sobota računa na kupce mercedesov tudi v Prekmurju in Prlekiji, sicer teh dragih avtomobilov ne bi pripeljali v naše kraje. Za vozila razreda E je značilno, da imajo novo obliko in mnoge tehnične inovacije za manjšo porabo goriva, boljšo varnost potnikov in večje udobje. Zaradi lahke zgradbe, izredne aerodinamike in izboljšanih motorjev porabijo nove Mercedesove limuzine za 10 odstotkov manj goriva od predhodnih modelov. Vsi modeli novega razreda E že sedaj izpolnjujejo zahteve Evropske unije za koUčine izpušnih plinov. Najbolj aerodinamično serijsko vozilo Da novi Mercedesi niso več tako požrešni, gre pripisati odlični aerodinamiki. S koeficientom zračnega upora Cw 0,27 sta limuzini E 200 in £ 220 Diesel najbolj aerodinamični serijski limuzini na svetu. Prav tako so bili inženirji uspešni pri prizadevanjih za zmanjšanje teže vozila, saj so dosegli, da so nova vozila lažja od predhodnih, in to kljub večjim karoserijam, izboljšani varnosti in razkošnejši opremi. Kar zadeva varnost, je treba zapisati, da ima novi razred E najvišjo stopnjo razvoja. Optimalna struktura karoserije z velikimi deformacijskimi conami in še učinkovitejšimi zadrževalnimi sistemi v notranjosti uvrščajo ta avto med najvarnejša vozila tega I razreda. Kot prvi avtomobilski ' izdelovalec na svetu je Mercedes-Benz uvedel v razredu E omejevalnik zatezne sile varnostnih pasov, ki zmanjšuje nevarnost poškodb voznika oziroma sopotnikov. Se popolnejšo zaščito pri bočnem trku omogočajo na novo vpeljane bočne zračne vreče. Sicer pa imajo novi mercedesi bogato serijsko opremo, denimo varnostno blazino za voznika in sopotnika, zavorni sistem ?n.w xxiba^wKa ||. Vanjem podjetja Avtocommerce jih jc v . C' X* < l-k nririn sr '^Iai r a « i trt 101 , secih prišlo v Slovenijo 181, (143), nato po 18 iz razreda E in S tet z SL. Imeni kupcev teh dveh lepotcev vna (in registracijska) skrivnost, ni koliko tak avto stane: najcenejSi 102.0^ 54 odstotkov dajatev. I > 19 nasveti t^ogajanje na ljubljanski borzi Kuštanovci ! J t i r I 1 I r I ! I I 'S bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na tsrluim le vrednostnih papirjev zajemal« obdobje med - *5, 7., in ponedeljekom, 31, 7, 1995. 1 s® j« v dogovo- I odločilo, da sc s ultoejo ludi ®aSol te™sestanki trgu jejo i na borzi, tilu odločitev je v Ste-lem ‘j-----------“ uvedbe elek- BIS (Ic-sestanka *_ Itftkn rfk^siTiA v 'm sestanki, izjema prvi torki v mesecu. poslov na borz- 25.7 ■-pftko računalnikov). J« Ljubljanska borza ^roroiiJft za javnost v J‘*''uobi v Nika d d 21® ‘'®*nico, V njem l>aite!5S’S^ “»bičkom, ki s strani rcvi-uiaša 96« •^nstanta . _ _. Skupšči-'®“>s W P» katerem se Iti Tp>- Cia rA7ArbA Vr rm&ob.k d, o, o. li' t I 10,128 mi tozerve v znesku de 8o ‘Wflijev, na dividen* tolarjev ncraiJ' pa ostane •Ipigtin ip'u dobiček. Med tbiin q'_ sprejela tudi 'iKJrznA^i^^^bi imena Nika ''Nik, hiša, d. d. i a ter' in razvoja prečiščeno be- '■l preiSnj. [»Kih sprememb ’’ »bvestila ni bilo, druiije/* tečaja so zunaj , v ponedeljek pa je poskočil njen enotni tečaj na 9417 ob skromnem prometu 57 tisoč tolarjev, V sredo je padel enotni tečaj delnice VIPP z 41350 na 41256, ko je bilo za 330 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 41200 ob prometu 288 tisoč tolarjev, V petek jc njen enotni tečaj porasel na 41250, ko Je bilo za 83 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 41295 ob prometu 165 tisoč tolarjev. Borzna Rotacija B -obveznice z obveznico LEK 2 je bil sklenjen aplikacijski posel v sredo v skromni vrednosti 26 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 99,2. Aplikacijski posel je bil v sredo sklenjen tudi z obveznice Občine Zagorje, in sicer po tečaju 98,0 v vrednosti 4 mio tolarjev, v petek po tečaju 98,1 v vrednosti 71 tisoč tolaijev, v ponedeljek pa po tečaju 98,4 v vrednosti 4 mio tolarjev. Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica jc v četrtek z 99,8 porasel na 99,9, ko Jc bilo za 774 tisoč tolarjev prijavljenih aplikacijskih poslov. Za 4,17 odstotka na 100,0 je v petek poskočil enotni tečaj obveznice Slovenske zadružne kmetijske banke d.d. (SZB 1), prometa pa je bilo za 2.4 mio tolaijev. Predsednik vaškega odbora Kuštanovci Milan Fib) je povedal, da so imeU namen najprej urediti najpomembnejše vaške ceste. Kovačicina ni bila predvidena v okviru programa zgoraj navedenih sredstev, zato vaška skupnost in krajevna skupnost za gradnjo te ceste ne moreta prevzeti nobene odgovornosti in ne dovolita delitev svojih sredstev. Dušan Poredoš, vaščan Kuštano-vec, je povedal, da niso proti graditvi te ceste, toda prepričani so, da so drage vaške poti še bolj pomembne. Dodal je, da niso proti gradnji ceste, ampak naj dajo zagotovilo, da bodo sami krili stroške in da n^ ves dobljen denar prepustijo njim. Drago Sandor, član vaškega odbora, je izrazil zaskrbljenost, če ne bodo imeli dovolj sredstev in bo morata potem to cesto plačati krajevna skupnost, kot se je zgodilo v sosednji vasi - Otovcih, Emilija Horvat In Ludvik Smodiš, naročnika drage ceste, sta dejala, da jo bodo sami financirali. Od stare občine pa so dobili 30 odstotkov vrednosti, kar Jim pripada. Delno so za cesto že plačah, ostalo pa bodo v prihodnje in bodo najeli tudi posojilo, če bo potrebno. Predsednik Krajevne skupnosti Mačkovci Franc Sukič je povedal, da je sporno cesto predlagala še stara občina in da je on samo podpisal. Na zahtevo občanov je kasneje podpisal tudi, da pogodba za to cesto ne velja. Poleg tega pa ta preklic niti ne more veljati, saj se lahko pritožijo le osem dni potem, kolje napisano v javni objavi. Torej so rok zamudili Že za več mesecev. Župan puconske občine Ludvik Novak je razložil, da bodo še letos poteg tega začeli z gradnjo občinske ceste Mačkovci - Kuštanovci (cesta proti Križevcem), katero bo v celoti financirala Občina Puconci, naložba pa bo stala nekaj več kot 30 milijonov tolarjev. Kot so povedali vaščani, imajo ti prepiriri svoje korenine že v preteklosti. Med njimi vlada prava papirnata vojna; podpis pogodb, umaknitev pogodb, sestanki se vr-£l!jO: Vaščani se sami o tem. kdo ima prav, ne morejo duguVOriti. Zato Je vaški odbor vso zadevo predal na Upravo za notranje zadeve. A, NANA RITUPER bodo narejene? Vas z nekaj več kot petdesetimi Ušami, razmetanimi po okoliških bregovih. V Kuštanovcih ni niti trgovine niti gosilne, še avtobus redko zapelje (ja, tako da eni hodijo na postajo v Moščance, dragi pa v Mačkovce; kakor Je pač komur bliže. V vasi imajo kar 14 kilometrov cest in cest. V glavnem so poti, ki vodijo po tej razčleni vasi, makadamske, do nekaterih zaselkov pa so še posebno v zimskih mesecih in deževnih dneh slabo dostopne. In ceste delajo vaščanom največ preglavic. njen enotni tečaj poskočil na 99,0 ob sicer skromnem prometu 83 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa je bil ponovno prijavljen aplikacijski posel, tokrat v vrednosti 323 tisoč tolarjev po tečaju 98,3. Nespremenjen enotni tečaj (100,3) je tako v sredo kot v četrtek zadržala obveznica RSL 1, skupno je bilo za 16,3 mio tolarjev prometa, v petek je njen enotni tečaj porasel na 100.4 in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek ob skupnem prometu 2,1 mio tolarjev. Enotni tečaj obveznice RSL 2 je porasel v sredo s 106,0 na 106,3, ko Je bilo za 10,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 106,6 in se na tem nivoju zadržal tudi v petek ob skupnem prometu 10,8 mio tolaijev, v ponedeljek pa na 106,7 (14 mio tolarjev prometa). Za 0,4 odstotne točke na 94,0 je porasel v četrtek enotni tečaj obveznice RSL 11, ko je bilo za 261 tisoč tolarjev, naslednjega dne porasel na 94,5 ob prometu 262 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa kar na 96.0 ob 21,9 mio tolarjev prometa, Z 99,7 na 99,8 je porasel v sredo enotni tečaj obveznice RSO 1 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 423 tisoč tolarjev prometa, v petek je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 98 tisoč tolarjev po tečaju 99,5, v ponedeljek pa sc je njen enotni tečaj vrnil na 99,8 (335 tisoč tolarjev prometa), 28. julija je enotni tečaj obveznice RSO 2 z izkoriščeno davčno olajšavo poskočil za 1,8 odstotne točke na l0b,0, prometa je bilo za 889 tisoč tolarjev. V četrtek je porasel s 97,8 na 98,0 enotni tečaj obveznice SKB 1, ko je bilo za 8,4 mio tolarjev prometa, nasledpjcga dne pa poskočil na 99,8 ob 34,6 mio tolarjev prometa. Nespremenjen enotni tečaj je v sredo zadržala obveznica Sklada za razvoj (SKR 1), ko je bilo za 344 tisoč tolaijev prometa, v petek pa je bit prijavljen aplikacijski posel po enakem tečaju v vrednosti 574 tisoč tolarjev. Borzna kotac|ja B -redne delnice Enotni tečaj delnice BTBRJe padel v četrtek z 11265 na 11233, ko je bilo za 1,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 6,7 mio tolarjev po tečaju 11290, v ponedeljek pa je njen enotni te^j padel na 10990 ob 6,6 mio tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestanku je padel enotni tečaj delnice Dadas s 73747 na 73042, ko je bilo za 1,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 71746 ob 17,7 mio tolarjev prometa, v Četrtek pa poskočil na 75013 (29,7 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 75517, ko je bilo za 26,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 77021 ob 20,3 mio tolarjev prometa. V petek je porasel s 13290 na 13514 enotni tečaj delnice Fin-media, ko je bilo za 203 tisoč V Kuštanovcih sedaj urejujejo dve cesti - prvo od Separacije do Varosa ter cesto miioo Mlekarne, t. i. Kovačiči no cesto. Največ hudih besed je bilo izrečenih zaradi druge ceste. Za asfaltiranje prve so se dogovorili na svetu Krajevne skupnosti avgusta lani, kjer so se med drugimi dogovorili za prioritetni vrstni red asfaltiranja v njihovi vasi. Najprej je prišla na vrsto cesta skozi Varaš in novembra so s Cestnim podjetjem podpisali pogodbo. Poleg lega pa so nekateri vaščani nekaj dni kasneje podpisali pogodbo še za Kovačicino cesto, Za posodobitev cest v Kuštanovcih pa jim je stara občina namenila 4,806.563,00 tolarjev. Nekateri dokumenti navajajo, da gre ta znesek za ceste v Kuštanovcih, brez ločnega definiranja. Drugi pa opredeljujejo, da gre za cesto skozi Varaš 3,017.530,00 in Kovačicino cesto 1,789.513.00 tolarjev. In tu je nastala težava. Vaški odbor trdi, da uradno za to drugo cesto niso vedeli in da ves denar pripada njim. Vaščani okrog Kmračicine ceste pa. da je denar namenjen tudi njim in da je za vsako cesto občina dala 30 odstotkov od vrednosti ceste, ki jo posodabljajo. Protest iz Razkrižja K šolij ogretem« oiračj« v OMiBskem sveta Ohčhte LJateoier Je te dni dodala Še nekaj stopinj ta£ Krakraa skupnost RazkriŽJe, Uje »a občinski parlament aastoTib doka) mter protest oziroma krttiha na račun Komisije za volitve, hnenovanja hi mandatna vprašanja ter samo delo občinskega parhunenta. Zi^aj gre? Krajevna skupnost Razkritje je naslovila na Občinski svet predlog za sestavo njegovih odborov, in sicer za vsak odbor po enega kanidata s podrobno obraziožitsijo. omenjena komisija pa ni npošte-vala niti enega njihovegi predloga. Dva kandidata jc sicer uvrstila na listo, vendar po mnenju KS-a na v neprave odbore. »Ker gre za čisto strankarsko manipulacijo, v delu takšne občine ne mislimo dolgo sodelovati. Občinskemu svetu pa zamerimo to, da se ne more dvigniti nad strankarske interese in videti dejanskih problemov, s katerimi se srečujemo v krajevnih skupnostih. Kot vse kaže, se za območje Razkrižja ponavlja zgodovina »vedno jc bilo potisnjeno ob rob, le redki politiki so se zavzeli za to območje. Svetu občine zamerimo zlasti to, da nalog iz demografsko ogroženega in obmejnega območja KS Razkrižje ni uvrsti] v prve prioritete, čeprav bi bilo to območje do uh sredstev najbolj upravičeno. V kolikor booO jRiri tekle naprej, kofso doslej v občinskem svetu, bomo na zbora krajanov zahtevali, dl tedupuTr VK ČlSPi sveta, Uk čutijo. so razkriški. Prav tako bomo zahtevali, da odstopi tudi podžupan in se posveti ustanovitvi samostojne lazkrilke občine,« se končuje protest. td ga je podpisal predsednik Sveta KS Razkrižje Ivan Gtdenko. J. GRAJ V Pristavi bo v nedeljo praznično športno društvo Pristava je bilo ttstanovjjeno pred tremi leti, aamen nstanovteUev pa je bU bil vzp^ttjaitie športnorekreativne dejavnosti na vasi. Prva naloga, ki so si jo zadali, je bUa zgraditev pravega športnega Igrišča. »Najprej smo skupaj z gasilskim društvom dokupili del zemljišča«, pravi Branke Modllc, predsednik gradbenega odbora. »Zeasljišče je sedal v lasti gasilcev, nam pa je dano v ^otabo«. Zbiraaje piedračmmv je pokazalo, daje Inveslltilta vredna dobre 3,2 mUlioBa tohi^v, več kot polovico te vsote pa je vredna asfaltna prevleka. »Pomembno Je«, nadaljuje ModUc, »da so krajani na zadajem referenduma izglasovali samoprispevek, s katerim so, poleg sredstev za gramoziraaje cest in cestno razsvetljavo v naselju, zagotovili sredstva tndi za naše Športno igrišče«. Tako je KS Stročja ras prispevala skoraj sredstev oz. 2.050.00(1 tolarjev Iz krajevnega samoprispevka, ŠD Ihtava 733.000 tolarjev oz. skoraj 1/4,182.000 domači gasHci, 100.000 Agencija za šport, preostala sredstva pa so zagotovili dragi manjši donatorji. naslednjih letih se je igrišče večkrat selilo od Hrastja do Pevčevega gozda in nazaj. Za vaško-gasil-ski dom so se vrnili leta 1982. »Danes v ŠD delujeta dve nogometni sekciji«, nam je povedal predsednik društva Zdenko Makoter. »Prva ekipo igra v 2. pomurski ligi, od druge, mladinske, ki Jo trenira Polde Kosi, pa pričakujemo, da bo nosilec športnega dogajanja. V kratkem bomo ustanovili še odbojkarsko, strelsko in namiznoteniško sekcijo«. Strelska je pred leti že bila močno uveljavljena, prav tako pa tudi kolesarska. Z možnostjo športnega udejstvovanja doma, bo mladi rod ostajal na vasi, ali kot pravi Modlic: »Boljše, da so na igrišču kot pa na cesti«. stalni nogometni postavi so igrali Joi£ Mur^. Franc Šterman. Jože in Drago Pavličič, Drago Rajh, Anton Vršič. Peter Kocbek, drugi pa občasno. Leta 1953 so se prvič predstavili drugim na tekmah s Stročjo vasjo in Podgradjem. V Danes se lahko krajani Pristave pohvalijo z novim športnim igriščem. primernim za rokomet in mali nogomci. uporabno pa bo tudi za odbojko, košarko in bad-mi n ton. Svečana otvoritev igrišča bo v nedeljo, 6. avgusta. Že dopol- i dne bodo potekale revialne tekme ekip v malem nogometu. Uradni program z nagovorom, blagoslovitvijo in kulturnim programom se bo začel ob 14.00 uri. V ekshibicijskem programu bo med motornimi zmajaiji nastopi! znani zmajar Gajser, na ogled pa bo tudi štart toplozračnega balona. Namen veselice z izbrano domačo jedačo in srečelovom jc zbiranje dodatnih finančnih sredstev. Člani Sd imajo namreč dolgoročne načrte - zgraditev odbojkarskega in teniškega igrišča ter manjše rekreativne tiimske steze. Vse skupaj naj bi v prihodnjih letih postalo športno-rekreacijski center. Pa še nekaj zgodovine! Organizirano Športno delovanje sc je v Pristavi začelo leta 1949, ko jc Jože Pavličič v vas prvič prinesel usnjeno Žogo z zračnico. Največ -so igrali odbojko in nogomet -najprej na Pavličičev! gmajni, potem pa na zemljišču zadruge. V GORAN OHMAN V Dolini pri Lendavi je bilo slovesno Sedem desetletij gasilstva Na slovesnost 7(l-letnice Gasilskega društva Dolina je pri^o veliko gasilcev iz lendavskega gasilskega poveljstva in tudi iz nekaterih društev v sosednji Hrvaški. Po svečanem mimohodu so se zbrali pred gasilskim domom. O domačem društvu je govoril predsednik Jožef Kiš. Nato je lendavsku župnik Jožef Etemad blagoslovil obnovljeno gasilsko orodišče in nov gasilski prapor. Pester kulturni program so pripravili domači kulturniki. Zvrstilo se je tudi več govornikov, pa tako tudi državnozborska poslanka Maria Poz-snoncez. Pokroviteljica prireditve je bila krajevna Urbarialna skupnost. Predsednik Gasilske zveze Lendava Jože Kocon, starejši, je društvu podelil gasilsko plamenico II. stopnje, s katero gaje odlikovala Gasilska zveza Slovenije. Priznanja lil. stopnje pa so dobili: Franc Gyurkač, Jožef Toth, Istvan Toth, Franc Szabo in Jožef Kiš. Občinska gasilska odličja pa so prejeli: ženska ekipa GO Dolina, Jožef Toth, Lajos Gal, ' prometa, na’ na 26816 ob 4,8 Jv četrtek PtomJ ? “'n ip.K na mio ''"ni »g*;. ■'-‘V ^^'žlTStih X, 'Omioto- ž ^*tice na !■ A- Banke bit ^*kTtrrh,i- po tečaju vrednosti 25 ti’ naslednjega dne je Celjt M I g M 0 CavtB prvNs bteTCBV a. CMSO Ce.2K TflMfah«: MM ^>^<>^£1100« LJMLJABM CfBta S4. kJuMItaM l»*SS. ktetgk*! Oa 01-^7 ^•rtla«n*«(a CMt* 9-S, CZOOO Merttior vocz 2»>46O ValctakB: CMl »-4CO Trgovanje na OTC OTC - redne delnice z 10 loti delnice GEA Colle-gc je bil prijavljen aplikacijski posel v sredo po tečaju 2250, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj poskočil na 2500 ob prometu 125 tisoč tolarjev. TONČKA BOŽINOVIČ Istvan GOnez in Istvan Tivadar. J. Ž. I 20 reportaža Portugalska (3.): grobovi Pokopališče v Albnfeiri je nekaj, kar bi moral videti vsak obiskovalec joga Portugalske. Pa dvomim, da ga sploh kdo obišče. Nekateri pač poznajo le smer hotelska soba-plaža-restavracija-postelja. Škoda, kajti prav na takih intimnih mestih kraja spoznaš ljudi in njihovo doživljanje smrti. Grobovi v Albufeiri niso grobovi, kakršne poznamo pri nas. Ni zemlje, ni grmičevja ali rastočih rastlin. Podolžni grobovi, kjer so krste zakopane v zemljo, so obdani z belimi (prav vsi) keramičnimi ploščicami; v grobnicah, podobnih našim kapelicam, so krste položene ob stenah druga nad drugo; najbolj zanimivi pa so za nas prav gotovo grobovi, kjer so krste za nekakšnimi vitrinami, ki se lahko odprejo. Ta okna so potem okrašena z zavesicami, cvetjem, slikami, tako da so vsaka zase podobna majhnim oltarčkom aU do-mekom. Podobno so spravljene tudi žare s pepelom, le da so tam okna manjša. Prava zadaja počivališča! Tako kot dimniki in grobovi, so nekaj posebnega tudi cerkveni zvoniki, kar vse le dokazuje, da je tudi (le) tako mogoče spoznati veUčino ljudi. BERNARDA B PEČEK > r I * t'? k 1^ J«-,, z^-i ■■ir **« L'* iL-*i ■ ■ ■ \ V J. E-S- .JiIm ■■ f L-. ia •iji?"'''* ' ' ai L S3 52 51 50 sa^ 37 5€ - I ' ■ '■•m' t =.J6r’ 45 i.7 J 1 ■f: I s " •• 1* bfl 170 r.l fc-174 ij l?;s ,. n I 1 * V -- s :s 1 .■ i-rr ;..-.s4• M / i i I I 4Hn^ 15V-.' I K J 1i i J I- 4 ;! J5 j avgusta 1995 21 1 I I J 'l I I I kronika Kaznivo pridelovanje indijske konoplje Policijska žetev na enem hektarju konoplje je kaznivo dejanje, za mak pa Zakon o proizvodnji in prometu z mamili določa, da mak smejo gojiti •^^tijske zadruge, podjetja in kmetje na podlagi dovoljenja ki ga določa predpis, in po poprejšnji pogodbi, -^gni s podjetjem, pooblaščenim za odkup maka. htie - ^fsjetr^u v druge namene, se sme gojiti brez dovoljenja, 4>el> M površine obvezno prijaviti pristojnem organu v vl^^ Uprave za notranje zadeve Murska Sobota so ’*'rlem letu^ obravnavali 15 kaznivih dejanj v zvezi z mamili. V pre-'^^^sjaidi ovadb zoper 10 storilcev zaradi storitve kazni- OTidh 3 proizvodnje in prometa z mamili In 5 kazen- aitvanja osumljencev zaradi kaznivega dejanja omogočanja uničili 814 sadik konoplje, 100 gra-Uranu ^®^®8l* s® 5 gramov hašiša, 2 grama op|ja In v v manjših količinah - v tako imenovanih »šutih". Se Več W0¥ ^pečevali osumljencev zaradi kaznivega dejanja omogočanja icev mamil j® tudi na nki;_ ''“»locju vs. ___________ peljali v Mursko Soboto v bližino čistilne naprave, polili z bencinom in zažgali. ObSirno vse večji problem. poročali li^ VattnitTi. bn.____________ ?*i U ^icer v ' -HtUiika m v pr> pa So nam na Up- “* to v Pfvi povedali. Tai,- DQirwt.i *___v . t®ga l®ta obl bin.. I . _i. . . > PO Od >«■ člena R Slovenije rtiainiKi^J^^l^odnja in pro-Jrpo 197 kaznivo deja-zakona mamil). ®o ovadili 6 kaznivi dejanji , ostab ito- ■ P® na mamilo hero 2.5^® poročali o rpJti.Vj — ■ ^['^odu tPcjnem Okto? P" bolgarski K bistvu ’i,®ncev?. mamila he- ;-^^n®mu državnemu t' ' dfpti Še več ‘'•lirske 'Obravnavali Prodaja! ma- ^®‘^®nec L' ••'■ m K n zasegli 7,5 gra-preprečiti, da dve živije^ osum* iz PotnU’ R, L. ii prodajal ma- ' ■ *n K. D., oba iz L tj®'”'!® heroin r*- teh šenji. ^aj, ko ^11 r- ' hilKu^ J so prebra- Podilke, pri. razumeli Namen je bil dober, toda... Cisto vsa stebla konoplje pa le niso zgorela. Kriminalistična služ. baje predstavnikom EOjraških povedano, kajti to ni le'industrijska rastlina, ki daje predivo, ampak še - mamilo. Zdi se tudi, da so pridelovalci bili preveč naivni, ko so se zanašali na ustna »zagotovila«, da jim nasadov ne bodo poželi, ker naj bi šlo za »študijske« poskuse. Študijska pridelava na neograjenih in vsakomur dostopnih parcelah! Kdo bi temu resnično verjel? Kriminalistična služba je torej ob pravem trenutku poskrbela za uničenje nasadov. Morda pa bo »halo«, ki je zdaj nastal, pripomogel, da bomo v Sloveniji še sami pretehtali, kaj neki ta indijska konoplja dejansko je. Zdaj je gojenje prepovedano in kriminalistična služba je ravnala po predpisih. Pritožbe so seveda možne. Delavci soboške Komunale, ki jih je najela policija, so na šestili parcelah poželi 10 traktorskih prikolic konoplje in primesi. Vse so zapeljali v Mursko Soboto in sežg^. Najprej so kosili na parceli v Šalovcih, od koder je tudi naš posnetek. Ililhihv-v ra------- -ibi prireri 2Prikazati triK ^sl,,L'"?b/i.No, krimi- po. m pri tri' služila krimi- ttiti- '‘“Siiiiij. . ■■ "V. Mimi- ^'S(1 . PririlL? J® J® 1,4 uničiti ’tS*’®klarja Površini *t*iEki Vsebujejo 'opatih dnevov iz Izakove c omogočila, da so si v Ižakovci h nabrali tolikšne količine konoplje, kolikor so menili. da bodo potrebne za prikaz na prireditvi. Smeli so vzeli le stebla, ne pa tudi listov in vršičkov konoplje, saj je v njih prepovedano mamilo. Prireditelji Blijraških dnevov pa so kljub temu (ne)upra-vičeno ogorčeni. Trdijo namreč, da so imeli ustna zagotovila, da jih ne bo nihče vznemirjal pri pridelavi. Absolvent biotehnične fakultete Dejan Rengeo iz Šalovec, tudi sam prizadeti pridelovalec, sicer pa član »bujrašev«, je celo pripravil Poslovni načrt za lan in konopljo ter v njem med drugim zapisal: »Cilj naše dejavnosti je, da ljudem prikažemo. kako so Še nedolgo nazaj naši stari starši gojili lan in kon(> pljo. kako sojo spravljali, negovali, spreli niti, tkali in tako dobili blago za obleke in druge stvari. Želimo spomniti ljudi na domače platno, iz katerega lahko izdelamo marsikaj: od obleke do zavese. Veliko orodja za predelavo seje še ohranilo na podstrešjih, veliko pa so ga nespametni razžagali in uničiti. Prav bi bilo, da vsi, ki so nekoč delali domačo prejo, popravijo obstoječe orodje in sc malo za zaslužek, malo za hobi začnejo uk-variati s to prastro obrtjo. Končno: želim vzbuditi interes za vlaganje v predelovalni obrat, saj tržišče išče izdelke iz lana in konoplje.« Policija pojasnjuje Tik pred sklepom redakcije smo dobili še pisno informacijo Urada kriminali- stične UNZ-Ja. službe Gre za tolmačenje določila Zakona o proizvodnji in prometu z mamili, konkret-nejft >poglavja*, ki se nanaša na indijsko konopljo. Omenjeni zakon določa, da za mamila veljajo proizvodi in substance naravnega ali umetnega izvora, z uporabo katerih se lahko ustvarjajo stanja odvisnosti in utegnejo povzročiti okvare zdravja ali kako drugače ogroziti Otrhi^h-Vse^^^^^^tienadru- so pre- Bili so naivni in veijeli policiji Taki so bili torej motivi, ki naj bi vodili pridelovalce, a so pozabljali. da je gojenje konoplje pre- kanabis rastlina (podčrtal Š. S.), smola kanabisa, ekstrakti in tinkture kanabisa. Policija v svojem pisnem pojasnilu nadalje omenja 12. člen Zakona o proizvodnji in prometu z mamili, kjer piše, da organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom, smejo v znanstvene namene pridobivati opij nadalje gojiti rastlino koka oziroma izdelovati preparate s psiho-aktivnim učinkom iz rastline kanabis, če dobijo dovoljenje organa, ki ga določa prepis republike oz. avtonomne pokrajine. Gre seveda za predpise iz časa bivše Jugoslavije, ki na podlagi ustavnega zakona veljajo tudi v samostojni Sloveniji. Nikakor se niso prenaglili »v vseh primerih, v katerih je ukrepal Urad kriminalistične službe tukajšnjega UNZ-ja, so.bile predhodno opravljene potrebne analize, s katerimi je bilo potrjeno, da gre v zadevnih primerih za kanabis in da ta vsebuje psiho-aktivno substanco tetrahidrocana-binol (THC), Urad je tudi opravil potrebne konsultacije s strokovnjaki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ... t. j. s strokovnjaki, ki so po svoji strokovnosti najbolj kompetentni za podajo strokovnih mnenj o vprašanjih odvisništva in glede vprašanja, ali je kanabis šteti za mamilo ali ne. in pridobil sledeče mnenje: * O tem, ali je določena snov mamilo ali droga, se tako niti v pravnem niti v vrednostnem smislu ne odloča in ocenjuje glede na koncentracijo aktivnih snovi v drogi (v lem primeru gre za THC pri kanabisu). Koncentracija aktivnih snovi je pomembna pri toksikoloških oceni v smislu presoje pričakovanega učinka in možnih posledic neke psi-hoaktivne snovi oziroma droge. * Nekdo, ki se je namenil kupiti drogo, je to storil zaradi želje-nega in pričakovanega učinka in ob nakupu ne ve. kolikšna je dejanska koncentracija aktivnih snovi, in to velja za vse ilegalne droge. * Kadar posameznik kupi seme indijske konoplje in jo prideluje, Jc gotovo prL(:akoval in želel dobiti snov s pričakovanim psihotropnim učinkom in je torej vedel, da vzgaja snov, ki je deklarirana kot mamilo tudi v našem pravnem sistemu. Tako zaenkrat še velja tudi v naši zakonodaji. daje kanabis ilegalna. V'; Mlajši bralci konoplje ne poznajo, saj je več ne pridelujemo, starejši pa seveda veste, kakšna je ta industrijska rastlina. Je ta, ki jo kaže fotografija (posneto v Noršincih), takšna, kot ste jo pridelovali nekoč ali pa kake druge vrste? človekovo integriteto v telesnem, duševnem a1i socialnem pomenu. V tretji točki 4. člena Zakon določa. da se prepoveduje proizvodnja in uvoz tetrahidrocanibinola vseh i zorne rje v in izdelovanje preparatov (pripravkov) s psi hoa k livnim učinkom iz rastline kanabis (indijska konoplja). Odločba o seznamu mamil (Uradni list SFRJ, št.70/80) določa seznam mamil. Pod zaporedno številko 69 je označeno kot mamilo tudi kanabis (indijska konoplja), in sicer se pravi prepovedana droga, tako v smislu pridobivanja in preprodajanja. To stališče jc bilo preverjeno tudi v konsutla-cijah z ostalimi kolegi v našem Centru, ki poznajo to problematiko. Nedvomno je torej bilo dokazano, daje šlo za mamilo, ka. terega pridelavo zakon direktno prepoveduje.« s. SOBOČAN Fotografiji: A. Abraham SIoTcsnasti ob zlati obletnici Gasilskega društva Moto vile 1 so se začele s sveto mašo, ki jo je v motoviiski kapeli daroval župnik Štefan Kuhar, nato pa so se nadaljevale s kulturnim programom pred gasilskim domom. Nastopili so osnovnošolci in ljudske pevke domače vasi. Seveda pa so tudi na tej motoviiski slovesnosti podelili pohvale in prizBanja. Izročil jih je predsednik slovenskih gasilcev Ernest £6ty. Priznanji za 40 let uspešnega dela sta prejela Anton Čontala in Štefan Kren os. Za SO-fetno uspešno gasilsko delo pa so priznanja dobili: Jožef Frumen, Lovrenc Mencingar ter svojci pred kratkim umrlega Franca Graba. Gasilske plamenice IU. stopnje pa so podelili Antonu Flisarja, Antonu Mencingarju in Gasilsko društvo Motovilci. MAJUANCA FERKO, foto.: N, KUHAR Zgodilo seje... Utopitev T gramoznici v preteklem tednu sc na območju pomuija k sreči ni zgodila prometna nesreča, ki bi terjala človeško življenje, žal pa se je tragedija zgodila drugod. V soboto okrog 20.05 ure je v gramozni jami v Bakovcih utonil 184etni mladenič. V ponedeljek dopoldne, ko so ga izvlekli iz vode, so ugotovili, da gre za N. J. iz Bakovec. Trčil je v kolesarja Na magistralni cesti na Hotizi se je v soboto kmalu po 22. uri zgodila prometna nesreča, kajti Venčeslav H., ki je vozil kombinirano vozilo, je zaradi tesnega prehitevanja trčil v kolesari a Ivana L., ki je dobil hude poškode po glavi in so ga zato prepeljali na zdravljenje v soboško bolnico. Padel je s traktorja David R. iz Lenarta sc je v petek peljal z osebnim avtom po regionalni cesti iz smeri Brc n go va proti Zgornji Senarski. V tem naselju je pri domačiji številka 11, kjer jc nepregledni ovinek, trčil v zadnji del traktorja, ki gaje vozil Anton F, iz Cogctinec. Ta je tudi padel s traktorja in se hudo poškodoval. Pridržani do iztreznitve Policissti Policijske postaje Ljutomer so v nedeljo pridržali do iztreznitve Roberta P., ki je hudo kršil javni red in mir na prireditvi v Mali Nedelji. Prijavili ga bodo še sodniku za prekrške. Z vročekrvneži pa so imeli opravka tudi policisti drugih postaj oziroma oddelkov policije. V petek so intervenirali trikrat, od tega dvakrat zaradi razgrajanj v zasebnih stanovanjih in enkrat na javnem kraju. Prejšnji četrtek so policisti posredovali kar petkrat: štirikrat zaradi kršitev javnega reda in miru na javnih krajih in enkrat v zasebnih prostorih. Predzadnjo sredo so policiste poklicali trikrat na pomoč: enkrat na javno mesto in dvakrat v stanovanja. V torek so posredovali štirikrat, v ponedeljek pa trikrat Kaže, da so sc ra^rajači po prihodu mož postave umirili. Kdo krade po hotelih? Doslej neznani storilec je v nedeljo med 12.45 in 14. uro nepovabljen vstopit v nezaklenjeno sobo hotela Terapija v Radencih in gostu Dominiku K. ukradel denarnico z dokumenti in 28.000 tolarji. O podobni kraji v istem kraju smo poročali v prejšnji številki. Treba bo ukrepati, da ne bo nadaljevank. Nenadoma na vozišče Pešec Tomaž. R. jc 24. julija najprej stal na robniku pločnika vozišča v Partizanski ulici v Gornji Radgoni, a se je premaknil in stopil na vozišče v hipu, ko je mimo pripeljala z osebnim avtom Anastazija A. S telesom jc zadel v desni bok osebnega avta, nakar ga je odbilo nazaj na pločnik, kjer je tudi obležal s hudimi telesnimi poškodbami. Vlomilec v Izviru v noči na 25. julij je nekdo skozi okno skladišča vlomil v samopostrežno trgovino Izvir v Peli sovcih. Odnesel je več škatel različnih cigaret in okrog 6.000 tolarjev gotovine. Skupna škoda znaša 51.000 tolarjev. Zazdaj Še ni znano, kdo naj bi to storil. Trčila traktor in avto Jože K. se je predzadnjo sredo peljal s kmetijskim traktorjem po nekategorizirani poljski poti in se v križišču z lokalno cesto v naselju Domanjševci vključeval v promet. Tako je zapri pot vozniku osebnega avta Ernestu N. Prišlo je seveda do trčenja, v katerem se je traktorist hudo poškodoval. Vlomilec na Tišini v tišinsko Potrošnikovo trgovino Mokoš in tamkajšnjo okrepčevalnico se je v noči na 27. julij splazil vlomilec. Odnese) je denar tn različne vrste cigaret in tako povzročil kar za 270.000 tolarjev škode. Morda veste, kdo naj bi to storil? Vsega je kriv dimnik Materialna škoda, nastala zaradi požara, znaša 150.000 tolarjev. Gorelo je v četrtek ob 9.20 uri v zasebni garaži na Kroški ulici v Murski Soboti. Na podlagi dosedanjih ugotovitev sklepajo, daje do požara prišlo zaradi kurjenja v kotlu, ki je imel v podaljšku za odvod dima salonitno cev, ki pa je bila v stiku s slamo, pa se je ta zaradi vročine vnela. Še kje drugje bi se našlo kaj takega. Pištola se je sprožila So ljudje, ki imajo orožje, ne pa tudi dovoljenja zanj. So tudi ljudje, ki z orožjem sploh ne vedo »strokovno* rokovati. Za taka so »proglasili« tudi J. H. in M. K s Pušče pri Murski Soboti, zato ne preseneča, da se je pištola, za katero nista imela dovoljenja, sprožila in zadela J. H, K sreči so poškodbe lažje. Orožje so policisti odnesU. Ilegalci pa kar prihajajo v ponedeljek so na mejnih prehodih zavrnili 35 tujcev, v torek iš, v sredo 37, v četrtek 17, v petek 36 in v nedeljo 39 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo, V prejšnjem tednu so poUcisti izsledili 20 tujih državljanov, ki so mejo prestopili ilegalno. Največ, m sicer kar 13, so jih odkrili v torek, 25. julija, od tega 8 državljanov Zvezne republike Jugoslavije, 4 Romune in 1 Hrvata. Tihotapec orožja Ponavadi je tako, da tihotapstvo orožja ali nabojev odkrijejo pn tistih, ki vstopajo v Slovenijo. Za spremembo je poskrbel nek nemški državljan, ki se je 27. julija pn-peljai v Slovenijo s Hrvaškega čez mejni prehod Mursko Središče-Pe-tišovci, pri katerem so našli 52 različnih nabojev za orožje. s. s. 22 vestnik, 3^ avpjsta jjsS < ' gg « «■ E s £ Ž i?55S««l’ .a 1 ' ,S d E ' S u “«3 a«ž^—i ? = |,ag „ g 85 •« fr.Gw «d •n S o o CM CM CM I ■ televizijski spored od 4. do 10. avgusta iia: š; 2^::^ " i « E i? ZE 1= I" UJ crt" DOC OH <>O L 0 IIJ □ UJ O "J yJ L •z. 39 -ja a o sg =>9 <3^ >Q o in < 23 Z Lil O (D Z Lil g in Z LU > O w < ■z. Lit > O in < z Lil > O in — SSoo^PP S O;=rt-cMjQ.t; 2. • a- « ®d I Oo ® -2g g —•3oO P > vi > > § >Q ' « » J3 9 .. -jS,-. g S > = ' o rt rt 5 VI 3 S " S .0 5 M X Ta 44 .2 ’2 ?(o G 2 2 A o g B g o '3 2 7 -^5 /; rt - ■“ - , i 4 5 f. e ■: rt G < ;s. rt G a> > 5 s > £ Cl, fr 6 ’2 5 a I s * i J Srž p ES:!£Sii3!Sooo n ? M N O 1'" o ed X ■iSSrJ? -52Š1?I »A i-2 •2 ™ ti u iij o.iciPiF.od >,a “SoŠPr^MPo ff.S 0[^i.«So >£^.0-1 ' 3 *'~'s ppi «£§t!1 s a 7i23; o£ S30 ^^^h7gi.0iy H ' S ’ 2PŠ^SS|^5®in , .gp^gji" a , g.t)isi' ^"^ “3 E'^-! »-S-š ^2 g = is" si (OjS-^TCkC-Skr^S^-^ 2S «T «5» |i2S'O S.?;S_s g 3^iZ|šs^=* • A7sh72 rt*; , JCCd jj O n 4; v B o^s- e 4! Si 2 č Sl S 2 5 '"» •S fr 3 - n--2i — e TS ct >V3 O 'ul o ed * u-» č * ' il IN :G VT p. • rt CM jZ I 5 2 K) . = rt < cc « g E s « rt = »A as.^Sf e a77š5SEg7^s-e ~lSii»liaSl1s=i;7i sjiitHisss«; O <>l . P"®2-; a &2 :?a TJ ' w ' a ZC <2 s? rt4 ’ 01 D, o " -■ -.- fr G.^ u rt &O ’" szi Fa?^o «n v ' - 's^ ■ "* .9 3 -z — - S ‘".ifrtfrJprt C—\2 to lA d> rt' C £135 § Š » H?'" g |£}.3h®"®š=s .So.sls=;s7 .£ c* * *i e r B fl- c >?g»fi'3 CCS rt- i-f .S» rt rt -"95 0,44 .: (A * »<> ^ ® rt ’ S fr frOc^Grtfr^^tO -i^7?'g ’ = E a Ofr>^ '"—frrtS rt P rt C o o a o .s " v § 3 O. 3 ao rt -? Ct9 B C^-C*efr5^"" 53 rtfn fr t rti F ‘^'=7 4-1 = c* I * :i*!p ir^g ® o 2 _ CM -S. o — ' o - . S.Z 1 s c MA ifl o O tl7/ 'J c lA c i. s S ž." v 2SS,5 t: v „• 6 «1 I o 3§a5 rt rt ’ rt •C« c Q : i s,.E a.s?:S E-E^l _ E > ,0 > S-"7 g s"’ 7 , -5'i “* I H ' 5» '^•Sar.O''’ ■25 Sa "'^ '- .i • ^ .a.“ ri - * > S ■« z i a S .= S-š ,1 =I š ‘I §gS7SSo7W^^p;o- . .d|gl7^iŽ^ = |S^ .d5ils;8|^|s SŽSg««c?5"=a4S'2«S as« 5 =7 • ■= fr tS , .2 tJj**' k3 * 1-, ^-5 . rt ■o»<» o, - Ž «-5 _ 2a:G^ G tf i H’ s 3 -521 -, - e 37n3 - e P^?o.Š| § > fr a " S .G eb^ oG^frij^-S^^SSCkS. " & ' o i &.f3 s * ,n .5 " E4- = sZ^-S j;7^ ' S lis °:g°4;l.s7 £i".E p ; o.™P^.t6MXb;ccS£ B ® fT .2* p fr Jf "" = S'^?o?es=sss'=' . o7="^‘ |.2»»a.§’' 2 4vie.5 = pS7 .oSSgg p « Q . b gs gp .i , .SS « o 2« c .T Bc;.o o- o, E K .2 " _ S *'52" d StSr^jm u _ P “ c' o H o c M S e ’-£2seSPSc=e O^frBfrfr-CAfrfr — G«O^.4S B^HfrC/^GhS G G A 2-- i 9 ' fr 2 *• E" s 2 fr «0 s ' ’ " 5s -H I ' g 5 ”35 ® T tn M u e M § Si P ( o o 2 G ■E «S2^^7|I J c -■ ^ H g - ► o » Q I p '3 ■g a. 3 « 'c — 2 ?'^s I77 tu .5 r- E « « S S7 S-SS ■~ 3 •« ”* ■o N 2 CO CC < •N Q < S p S Z; S S g*«. ■ -v., a .S H -d ' 4p a o c ■£^2 ? ii = s «'2 i „„ gh^25 S 9»'S»zo^ .s. » rt o « « ' o =115'“'^- > ■”« d'^ &•* ■> 3 S " "Ng £ o « g 7„j; o3a-3“— O rt oO h* “ s. »N -Ž S o * A ' » K o ff 2 . E=rH O ' 12 DC IZ> fr A J -J (/) 44 fr - ™ p z eo'^ "q »S ■5“ C 2 2 -ja • Ž "'‘S E tA * :«7 CMjfr 5rM7 'Po ra 1 — ff. o Ck. »< lA rt lA 2 P , S o «S5x h^-?"a! jd 3 • V5 v • r^ !► rt - £ 2 -. Sr v9 dt a . o S S2 “ fr .1 rt J c “O'3 » rt s al '7w-b fr S _ n 2 £7 «'»2 5 i p S e fr. 8 CL rt ^1 3 ® "3 " a 2o s > 2 'o iš'® c « J« r -gMs35|,:z ®ae^-E23E fr. * — CM G, fr fr d sl«I ž g.,8 o C'^ rt 00-^S’Ok- rtlJ rt C rt I " o o rt SS2 —‘O E a*^ gfM rt »acM -^ = 1 ča Šh 5- -"vifrrt^tACM 3 ■ “ 5 v 5 frT * I □ .Si c o fr __ aO^ rt fiSž G 5 o ”* 2 C C .ac, A rt rt fr 5., s.^ <*j 13 rt G I a 3 » rt o v o 2» ^o-caA.o'^ a 3§ s2| s s o r, M O , . Ji « c n i, •• f S. S" ^55^1 dl!"" MA P z , o oiS B“ .S — o ( — c® I 6g£g"O-s2f; E IcEl'^?5 H s'5 nl&g N 2 c rt a O (M -.7.,7« g rt rt-r ■ g;^ J?T^ G rt C* ■g« e-- ■ r: ' ti JLvp' 5 a. S5^ s: S« OS 'S ' . o A ■» o I m »fr fr X c p® 'S c •- . ____________ > I 3 I® S g7-S2 o &O o - “N 9 Z ^pFl. „ o o g P'X^S oCv, S*".SP-;;d 'rt 2fr$4? GO OOCMIG - _n i> ''G A od ij G— OI IC rt 44 O . o,' rt 6^ _ c^ fr oB^m] s o - as ■* « s ' F^ifli ''sssSisSi-sjgh- rt »rt S ralla ' "" ■ .jL?s2;t-"2s i - fi ’j 'Jj s 3; H i 20 s S.£ , , 7 I ^7 s SoŽI sis-lSo 71^^:5Z:H54p2p S. 3 £ C’- «» fr^šjo-a^ &=£*A - »_ "g ^7^2:^'^ ■' s=>£sl = QŽai !11 rt jgS^2^ib.y=g-gg=. až2 LSOw fr_i‘* p2Fy5-a:2s?:5S“r^s I® ' So Z’£~^ ^5:1 »sS .hh?liD|; J SJ ' I 5 hh!?= silFZii-insitšn S.S-|- g . :2;g5 7.M^ o ’ r: « > ^.1 2 - l,ai 4; ?7a',-o .192,° ' ' o?; ! ah nA CM š.2.n-g.g-o -? <■ eo O fr I Oi^lF-o^d OoO iJs ' ;;;|e o.rt-c*frS t^fr fr — Ci^ .1-1™ .rt O -------- o c ® G iZ s • , .s- ■s 3 s v “ = 'C: « s - 7* 27 fr. IR J • : ;3S 5 J ■ § ; ool 2o a,, a« ""-6 ? ) o“o fr't7 — ■*^QV^_ . OHeoO" "^■S g S.A'P ’ ŽšSiS 7 Sm « co rt V ? » n o š fr rt "£ ® ° u' .JZ rt O — t» E I- » i ' g a a, (S :§. “ a E I " « fe « J^ S .S O rt fr- ,¥ v "i — V5 tCI 'g 8. v • I 'S a "j5 o7o S, " > ? .s s.^ s * « • - ’ '-5:^1 E ? ^ ..- s. rt VT ' S S *’ 2^ G. (A 30 O < DC l— 'Sfr fr 4 I . « » 5 2 o ’ fr fr 52 £ tt S"! vt rt N C i> o SE- ■: S!fi» 6.togtj£45l ”• £o7 B c fr . ao - • e«! ss:;-"? »en 1 "='ž>~ 2 I :□ e 'S - i f ” J ■■ |#l'Sii- rtifrO G fr €4 LjA>O'OOiLrt G X »N lA oO 91 rt rt fr fr — rt S. »A •* » ■« ’i ■S,2r.^ co- « s Sl §I — = u " j3>^§ ž in vc. s o < 'O J? lA rt y (T 0 > 7.>j .M 'C 8.8“ 51iž^iS^l|17|.h i«i;.3S7i535Ži|8|, £gg g §^2 F'13®? S ? 22 5.s^ * t5 ; ' £ fi S.s p ' o -^o x<^ 5 t ?■ ' :42'B4e * iSi * O •c ■5* . -2" ' «iOc->3:= rt ■ "tt.-, G'fi.2^'c;«rtrt33£ ' *-:3 3 “ a1 s 7 I S .2 s .3 > l*?H»|^^^25p22 ' S g .2 A * .“ . J B S rt i -G» 1-* • <«? 5 5S »■ rt O > O g .2 rt 0-2 *— J« rt W~i rt I N *>''] a *§ u o g =s s « B* v> o rt e- o e 5 T3 5._5--,v' .S £ .S I ■§ 7 5* >■ e ~ « fr« fr, .S fr -O »u Si ' i o siiss ■On« sesgf-' StIvš-IOj; ria£|7lh0sUI! ai* , s-So I 55*f ?p.|5" I“lsj7.3h5? |gž£o:g1-csh---«"^' I • fr»rtQ£fOio’aoo BdO^ fr-* .T fr rt .c : :gg §-2 = g č g .ž o is S? M g . 0.^(...iiiOiS. ■go «9 = s_a- -'aS-^-s irf J O I A vt - __ iP3A>Ni> m fr'''»j:Li XI ■» »ci^jC_m v “ .0 « oS-..^9S» I o o___________2 5 0 0 .HuBJo __ i?P?iš7h|=?f5«.?HssSig3shs VT U 4» « ■*' X^ŽLrt9i^^ 'cm .5 rt.— ©.SEg eCi*-.^ — — — 0OoCi!o'r'027^ra' S"' '^1^1 -H ^2 ■'E.SS. '.&fi-T TO r fr> I < »A g G — I fr 2 fr O B 3 s A C% E HA g ., ? = 2 S " ^ ■ax2_. ""S7fb« ■ 5^72 11 slp|(57§«i-53; ■“ 3 S s s .2.‘a 7 I g ® ' = .fi7^-^ g feS". ' ^a hT g .s ■ v, _J > S■3«K:3 u fr o t . B F - -»Sp wa fr A ij CM o S > S * > IM n ■fr —i**' T ■ -*1 CM 2 *? AS 3 6 ■ ^P^1PS«.,W .M«*---- O B. F ■*. ^ n ’* H (S 6 » Z 1^ ^•n7 S ® s«^ 5 a' 9 -^s_ «S2! so;?2-p;3j37 Ol, ' A**i3^T3 .gviCMflu — v»F'fr— ’3'^ 2 & g CM -7-= s “ c7t STJ —' frH ž in d ■a i^ni CC il s 5 =5 S rt O, a rt ft, 2 G« S^'« I .£ g 3 s 5 ii^riiZ k- fr C*i ** fc- J S fr • s A -o 'S fr c sl >53 p n w Jrt ;§š t— DC = E :j c o ® ” ' i g fr rt " £ » S W) .'’aN’“s-o“? . I _ O * rt &■—* c*> C-LLjfr-MAizSiGEM . •* C*5 WS K., tt'” • c - B I 'M "J =’S.’' rt g S(§ Š »M G SžŽ a S. 2 5 o S <5 " a« — 31= ‘=«.3 3 5 S ?- " . atu TJ ., -M ps|M11?L8S HraPvi g g2 ’ “-H, r £ rt fr-Srt — ^G^^o rt “P ^§ls '^h^o'= »■»■^jSŽSo I 'H^a iS'S>ds.S .gioNr^-SSgSoa žs|5h7p.iH|;il i5=3Ts|d5l.S5|Mi «> 3 « 5 .s- a = ^5° — > s I s-g'g 5 §.177fe!2 N u « • G N •=. ^ a &S oo 5 g S JS- £.n- rt o & A O o o rt; 3 rt e A «SS2 hJl' - " i B- s o 5 s rt Q fr* 3 >* fr" 'H 5i S/ —'G Ck 5? lO ■s* cd JI Sž > <-» rt G r2M7|Q^7.p " ■"igSligs* 7-= s c-s s .2 VJ c . . A ■p s fr is a? . 2 cn c 7 So " ■0 »s M rt ’" 2P rt C C g e ;H.° 3 č _ n 'fr .K Q .2 -S § S rt _ -it "* 2 « - G J4 5Ais7 = -|ss^S7Nas-.£§»=| ess^-.ivg .'■'32s:3'^s5s3 ■^®Zg-"Si?=3.s7Sfo i^S- e ■;'R"co3'^*'’2”^n'£-t2.p'S-J(g 'lili 1^ "gssel p 7 £ c Cl. > VJ .M lA B fr (A oo , Id fr « H 2 I -fr 4 (4 I* § ■ 5 fr « s s s ' »E.nTS s u ■ C Vi Ss.^piSpaia « -n« «1 rt rt fr 91 ■ CM .5 fr n U -Z V ■*' iž^ŽLfr^o ' rM .5 fr ?2o ci!Q«?.o375.S I £“■? o 5 .5 S S o .& j,o .g 3 e.s s ■ 2252X;:§aSi Bwš--< r&3i fr <1- ■ = .; S5"afi S c fi I ..s. 5*- o*-C^Ž5^ goa^^^as|2|^5?^ wfl,ii>-5P I* ' g2p£s .,3$p “•SgS^sS^Ss »Sg^g SSp^L ■5^2^ . ‘ *z^(£ ' -=,__□ «1 Z2 G 91 f- - i£ ■g I ■ *Ci H- • ’ -« f 25l| »STiO - o :53 ? 5~ i .^i: S O « < I c *<» A o 'ff ‘ -c s E ro . E OoSPuR ' i"E . š"!zžsni“|j fi”o e 2 * 5 P.Sii 2'> = «®-3-“ = .2^ §1-5 2 s 2,3 g-^ o vguiZ^:2| Bm *"£xOir,T’W^^2'-* ' v5'g22S^grfž’«c i± _ _• .X 5? tl .51 O -M «1 y 2'2 6- o rt 4 ' 2 SSlS.l 2 g.* i ‘=^ e,o4 2> t* S t rt t g rt ra" £.2'5:2 'sili« ils^lsE ^■3 »2;? š; S •n G fr jL*i ■• rt o 'B 'S 'p S*^©—c^S^^Sa c :S -! « —I co C I . fr DC lii § ? * li k »s IG’'as5iS» ^*^2fnS^ir*E‘-5 baOicm ^c.S: M . -.1 c .3 rt S (M i“ 3 'S sl S.i g C= ' B * fr ? s'O z; a Ž CkO d G « N •Iž . rt Oč , G, o s 3° ' "•■= "Z rt rt S -"1 "Z rt rt CM n 4A tp z-« O O p ■is;?- a2 2 O DC ■2 C2i < S .ra£.s|’<3i77 B.‘oSlpS;EJ3 g ^rM9.«frcM^3 ja ,3 <-4 fr" * rt s M > rt o c fr * ._ .u * s ;7' s .E .fi G 2 cg-S"? J S g g.E --^pS8.Saff||£^"' .710 2 a M 2,« o g *" E "2 ’ .1.,, . -sza c~z ' a a c ,1 ?? rt rt rt a Hai-E g c o o £ G C H CM .S W ■fr fr 1 K .51 K rtZ CM L o Ji s >,> = ?ž'3-7“ «► f*l N » -* .Sl § s o rt B Pk 3 X I CM rt \ S istds'. --.■ifirh vhHsasiifi! s ° Ks.*" > 24“- F SŽ:S51 “ .' I o I S>„ feS ISŠŽioi^S A I A I fflOAZviBB = ‘-S—a« cS-S‘3-I'cS;S,3 sHS Jt.. «s 4^2 .3 Prt (3 p iniFi ^S* (.2 I »fr S E " o J (A CM CM Ort A ji 1 >S 2; '. p l H2p°E| Sl;3 F rt^vs»rf § a fr c* rt 4 52 c fr 2 ’ i S® , Z rt . .G " C w O .P rt m "* '-* 2Q g ® e =" e ’h=^ CM 3 o^SF^oS gM uaA. ŠS I o§ I c ' § s q1 - ."S^i v SS:;'^ gg" g|a 9^A2'ia^ .S4S . * S S -S Ž rt >■ dTC O .«J 'jSKS“7£g 6-5.0 T3.Hsr.gB z:coco o g,.Z2:B I SS-g",2 g ^.= 3"S"'2~o-cS*5 ^■^p7yi’dO5 CM G2'^-J--K?»n G " S ;T|?h§saF:i’riiž’' ;3 fr ' - >r. .HA 2o CjiOG — "• 'c>2O 5 § • g = e S o a '■ IS e « - " d ’ ' S" 5 -0^.5 lA tA 2 tn CC ■S Q < ■■Esa ■S7,„a 3 < * S 6 -’■ 43 o . «S 1p§.2SS tS^A « i sIt Pa E° ’? «»s s? f I a 'S ■g-a^ 1; .-.JJ E ! I 7 [£ rt *7 o r;? I 5 5*. -o s S2 'S . E-S.s^ž' '.SJI f g± »f'.-- —. ■d 3 5 3 “3 «■; ;?=7 * E z t; s; c fr a * s Š !S.S^ in •> <. a “ A c . iS ** «A VS s o g g gs2^ S72*- §a - "Hi ®S , (A c ' 7 n : rt ■ G * C CM — 2 u «‘^a5cmui 0^-n^-E „ I 5 £ a S “ E 'i ti 42—"“' " — 2 N -“ — rt |z“5 91 rt rt rt « —i - fi ® ’2 . sS-T s « (M , O rt S -■ rt rt —«- ,2 91 I s|ffS3?!= a^OZ(Li£z (ACM ;=* C- O-rt ® ,r -9 4.-» ■< O. E2 rt vt C O S .g I A o o 44 V> rt "» 5 ss ? «^«2 C“M! SSS|«M«„ »J? ..s^z.hc 5 ^^'bS ' 511« = ^P:;J = ISe h!lM7^l s^šill^^iMli- °jS3:g SS 5.g'fiSc ** .s s» S3 a i " 4 - o g •Cl A CM fr i s . oc " s . I « S ' -S’ M 0L, p M = Id e Ol, S V3 fr 52 'S ici Si C * 2 ICM 1^ ao*J3 •'o^e^cjsža S^jsŠ S«<2"b^lZcm ■C ' ££-§-5 slgSN^s o « (J. o VI ' ■» oe-rM’^r;.S s 5 lA . ?p « .5 I 10.«.« >2ag“^27o_3Sej zSSasSj^S'^.- c- 3 a -?■ p -a b. > 2 Ž 6 ■^-a- .». ? B J« A • 7.« :j ■ H g^ša^sag gi „ . pgškfs:«; **<*"'* ".d Ss a s «q. « ' tl ■aSPSoc o n 5 g 9 -s-S:iz?-e'Iq B'£-151 s «® SS so.ii &’£ n 12 2i=a7-,?pe5 E® 2 •giSoiaiK '86421:^ ' ’ S5?5^|7 27ŠS7.- . ? Q » - ...^ E: «c. fr • p i ■S2 s A O ■a I g ra 93 o 5 tM Vi J rt Z 4 ° 4 e 2 5 “ — s E .s M u I o o SrŠ CM O •8 E s " - s o G c — rt rt oo ± “aig^ 'S‘"S2c7’S<;;^S ir<^ *2 fr fr 7? H> "H fr “ S ' 3 .g 'S < & rt- A, C S □ VI «» Q G “ 2 S S = 5-a7S£ g s '1^ '=7 “3 ■ - w o a g "S ” s “ -g fr 1«* ii^ G ^00- A s fr I ■g I li G «- '^aS-c 6 1' a j " c £ -38 £ J-; p,« G •fr ’ ' (_ J » Ft 3 i2;3:.2= ’5 “ 4 2? c •; <ž> 'g rt n ts < O 2j e• g S.7 Si g J SS ■ £^Sag.a,S£a®:;. 5« 7S5§£la5šS'------- s5'S g=o • 2r: ’dv,57 ■?= ap7^ ' : « - -3'a Sl^7el!a9;£WES7 ur O (A (d p. rt rtc- .SiLJ •a -2 S* rt 'B ® £vi s v, rt"",^ f —5^ 6*-O^9i'g »""^9 "Ts • Be • tSiS S ■ 23"Jt'EBS s 2 (n DC ■S CZ) § S5I 91 rt ’2«>r: 35 ' — " S77hiJ ■ CC v« rt fr — • rt iA» eS^?=EJ£ “--lia s-E- 7« 3 £ £ c'a>‘2 o p .3 .5 g lO« “ J, — E s s-N -I s 7 7 'E g s ”.g-5 2^S'a?5« S=&13B':§c™o - £ eŠ.SE7S “■ !> S|11.2 § , . E "‘.«o>^ = iSlll7-?tž1p}(5 :. - S 2 Z S rt yp-■« n 5 o S? . _ i** SP —. rt JV »t »2 ©2 Ta35" 5 O «>> v g oo CM rt « rt S iSg: 2:3 ”1 !Č ' F3S'^frooS^ |'3s y^g'“' g l7;lhi§5 fr CM — R O O G o e o a £ rt -SBh — 7 S S - , .§3 I I I I I ^stnik, 3, avgusta 1995 23 )5 I 3 J E ! C 7 9 N N veste? "Ogradnega kviza je Knjigarna in papirnica dobra KNJIGA M, Sobota) . Ptejsnjič odsevi mladosti pl a ti 5 3 H času v t' spraševali, kako pravimo stalno enakemu se Zemlja zavrti okrog svoje osi. Odgovor je ”’ste vedeli ali pa se niste Jonk^' pa ste seveda prav odgovorili. Izžrebali smo ki Vogrinčič iz Tropovec. Čestitamo! ^UPON St. 47 - ALI VESTE? “O' np f**!,’^'**’ napisal tele besede; Narod si bo pisal sodbo p ja ne bo in ne talar!? Odgovore pošljite najka- zelo - ALI VESTE? V Šolskih klopeh Afn b • li snin Ti,,.?™ razred. Imeli smo uro likovne vzgo živi) razred. Imeli smo uro likovne vzgoje, Ilustrira-^nje Sošolec Jernej ni znal narisati kobile, Name- Psa. Narisal je tudi ježa in volka namesto domače- Irino in Katarino smo se tako smejale, da '"'"'OnhnZta razredu. Učiteljica nas je opozorila na pri-®nje. To je bil moj najlepši dan v šoli. y bazenu Ko se je šola končala, so se začele počitnice. Mesec dni sem bil pri dedku in babici v Serdici. Hodili smo se kopat v Mursko Soboto. Skakali smo tudi s stolpa in se vozili po toboganu. Motilo me je to. da je bil bazen preplitev. Zato smo šli v olimpijski bazen. Tam smo splavali do dna in odlagali Robijevo uro. Eden jo je odložil, drugi pa jo je moral najti. Nekaj časa smo se lepo igrali, ko pa je prišel iz vode Aleš, je rekel: »Ure ni!« Skoraj bi se jokal. Vsi smo šli pod vodo in jo iskali približno pol ure. Končno je Aleš zakričal: »Našel sem jo!« Bil je ves srečen, enako tudi mi. Potem smo uro pustili pri miru. Ob petih smo šli domov. Mene je vse peklo, ker sem bil preveč na soncu. Ko sem bila košček paphja Naredili so me v veliki tovarni, ki seji reče papirnica, Tam sem sedela nekaj mesecev, nato so me odpeljali v trgovino in me zapakirali v neko čudno stvar, ki me ni in ni izpustila. Naenkrat me je nekdo odnesel k sebi domov. Name so risali, pisali in delali z menoj vse mogoče stvari. Ko sem bila umazana, so me vrgli v koš. Tam sem čepela nekaj dni. Potem me je bradati moški vsipal skupaj z drugimi smetmi na tovornjak. Dolgo smo se vozili, preden smo sc pripeljali do odlagališča odpadkov. Šoferje zatrobil, prišel je vratar, dvignil zapornico in tovornjak je odpeljal naprej. Ustavil se je pri globoki jami, nato je priklopil dvigalo in nas izsipal. Zapihal je močan veter in me odnesel na ograjo. Mimo mene so hodili ljudje in živali. Neki fantek je stopil k ograji in me snel. Ker sem bila lepo pisana, me je odnesel domov. Za nalogo je moral narediti tr-ganko. Poleg mene je prinesel še druge papiije in jih strgal na drobne koščke. Namazal nas je z lepilom in sestavil šopek pisanih papirnatih rož. To je bila trganka. Obesil jo je na steno. Tu seje moja pot končala. _ STANKA LEBAR, 3. raz. OS Prežihovega Voranca, Srednja Bistrica Živimo drugače Nekoč je prišla k nam moja teta z družino. Vstopila je v kuhinjo in prižgala cigareto. Ker pri naši hiši nihče ne kadi, nismo navajeni cigaretnega dima. Mama je odprla okno, jaz pa sem odšla v dnevno sobo. Mama je rekla teti, da pri nas nihče ne kadi in jo prosila, naj gre kadit ven. Teta je res odšla in bila je užaljena. Tisti dan pa pri nas ni prižgala nobene cigarete več. In tako je prav. Želim si, da bi zaradi užaljenosti vsi prenehali kaditi. MARTINA KURBO, 4. b OŠ Križevci DINA KAVAŠ, 3, raz. OŠ Odranci MARJAN GIDER, 7. b OŠ Sveti Jurij Ženitev Sonce 4 I 3 U vioijoiA Vijesjanui- Nekoč je srnjak zaprosil smo, če bi se z njim poročila. Dolgo jo je moral nagovarjati, ko je le privolila. Gostija je trajala tri dni in tri noči. Ko so se gostje razšli, sta šla mladoporočenca spat. Srnjak je hotel imeti veliko prostora in je ubogo smo porinil vstran. Ona pa je bila užaljena in je sklenila, da ga bo zapustila. Tako je tudi bilo. Razšla sta se in se nista nikoli več videla. Vsak si je našel drugega partnerja. KLEMENTINA LESIC, 2, a OŠ Grad '9i, a c* pl Sonce je vir vsega, niti sreče in ljubezni ni brez njega. Kadar sonce posije, mrak se skrije, ljubezeft vzklije. MARJANA RADUHA, 5. a, OŠ Bakovci Wet et Wet hit, je škotska . lestvic in popu- znova na tudi v resni- pravo ime je to pri petju ni '■ ga spremenili Vtf' hii^r Fant” povzročil nova spot za se med Je valja pravijo, tLk niso J ®t>si v-j uaiu. Ogledal- Potem ' ^“'^aospot, jim J '^l Maijetica Sem majhna marjetica. Najdete me na travnikih, v sadovnjakih, parkih in vrtovih. Cveteti začnem spomladi. Imam drobne, okrogle in zelene liste. Moji cvetovi so majhni. So belo-rdeče barve. Sem zelo majhna, tako da se komaj vidim iz trave. Zato me ljudje večkrat pohodijo. Otroci nas nabirajo in si spletajo vence. NINA HOZJAN, 2.raz. Podružnična OŠ C ven Vesele in prijetne počitnice! Groza v bližini Napad na Sarajevo, Unprofor ne stori ničesar. Spe! napad na Gorazde, ubitih je 20 ljudi. Le zakaj se 10 godi? Bosna - žrtev zlega. Karadžič - zlo! Žalostni ljudje! Bosna propada, oj, le zakaj, Bosna!? TOMAŽ LAPOŠA, 8. a OŠ Cankova je postalo zelo žal, da so pri teh letih videti tako naivni. Se manj pa si žehjo, da bi zaradi takšnega videospota prišli na spisek nezaželenih skupin, Niso bend, ki bi želel šokirati na takšen način, kajti raje imajo dobro in nežno glasbo. Takšen je tudi njihov najnovejši album Picture This, s katerim so verjetno uspeli prav zato, ker je osnovan na baladah. Tako na albumu ni nobene hitrejše skladbe. V začetku so naredili nekaj nežnih skladb, druge pa so nastajale kar same od sebe, spontano, iz srca. In po glasbi sodeč so skladbe namenili vsem romatičnim in zaljubljenim dušam ne sama Škotske, ampak vsega sveta. Saj se zaljubljajo tudi drugod. 55^' f f* . I -: T Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER ^Of» uOC^ floviceee 'C v. j Fantje skupine Wet Wet Wet so porabili za snemnje svojega velikega hita samo dve uri in pol, kar seveda sedaj z nasmehom priznavajo. Marti pa je šokantne scene za videospot snemal dva dni. Ampak ne, da bi bile te scene prezahtevne, ampak se je ves čas smejal in so morali snemanje neštetokrat po-navijati. Zveste Martijeve oboževalke HH pa so odkrile, da nosi na roki prstan. On pa se ob tem samo rja smeje in pravi, da je to samo okras in da ni poročen. Tudi fantje iz skupine o tem nočejo nič govoriti. Zakaj pa tudi bi, Marti j c že šest let srečno zaljubljen v Hfl Ejleen Catterson. Oboževalke pa lahko še vedno izbirate med drugimi člani skupine Neilom Mi-tchellom, Graehemom Clarkom, mS Tomom Cunninghamom in Gre-amom DufTinom. Glasbena uganka Ne, ose pa niso napadle Zorana Predina, kot ste nekateri napisali. Napadla gaje ljubezen, in to je izrazil v svoji skladbi Napad ljubezni. Iz kupčka dopisnic s pravilnim odgovorom smo izžrebali Tadejo Sukič, MartuijC 38,69203 Gornji Petrovci. Čestitamo! Potrdilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke: Kaj dela Jure Košir, ko ne poje in ne snema plošč? Odgovor: Kupon št. 15 Odgovore s kupončkom pošljite na dopisnici na naš naslov: Podjetje za informiranje. Ulica arhitekta 13, 69000 Murska Sobota, s pripisom: Pop Rock Noviceee. Novice od tu... Andrej Šifrerje v Kaliforniji posnel materiale za svojo novo kompaktno ploščo, ki naj bi izšla septembra. Pri snemanju je sodeloval tudi duo Dva Jurja, katerega sestavljata smučarja Jure Košir in Jure Franko. V ožji izbor za nastop na Novem Rocku ’95 so se uvrstile skupine Dicky B. Hardy, A Je tol, Interceptor, Ksenija Jus, Skytower in soboška skupina Psych«*Path. Koncert bo nekje septembra, gosti pa še niso znani. ... in tam Marky Mark za rekreacijo in boljšo kondicijo boksa s svojim prijateljem profesionalnim boksarjem Tigrom. Sedaj pa bo Tiger pomagal peti Marky Marku, Tigru pa glasba ni nekaj novega, saj je že pred leti napisal skladbo No Merey. Skupina Peari Jam sodeluje pri snemanju albuma Niela Yo-unga. ki naj bi kmalu izšel in se bo imenoval Mirror Bali. Po izidu bo turneja in skoraj zagotovo je, da bo Peari Jam njegova spremljevalna skupina. AUDIO - VIDEO - CD /MsliOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS; 069/32-465 24 vestnik, 3. avgus^J^' vestnik Anketa: Kaj veste o komarjih in kako se jih otepate? Z roko, flajckanco kuhano pomarančo v teh vročih poletnih dneh je bilo skoraj najbolje posedati ali poležavati kje v senci, in to s čim manj oblačili na sebi. Seveda se je prilegla tudi kakšna osvežilna pijača. Če pa zato ni bilo časa, je prijal tudi večerni hlad. In vse bi bilo lahko v naj lepše m redu, če nas ne bi nadlegovali komarji; še posebno nadležna je samica, ki se želi napiti naše krvi. Čeprav jih uspemo kar precej uničiti, se jih ne moremo rešiti, kajti razmnožujejo se izredno hitro. V zadnjih letih jih je pri nas sicer nekoliko manj, in to predvsem zaradi izsuševanja močvirij, proti škropivom pa so, kot kaže, postali dokaj odporni. Njihovi piki nas precej srbijo in povzročajo vnetja, lahko pa so tudi strupeni. In kaj so nam o njih povedali naši naključni anketiranci? JOŽE RIHTARIČ, Tu-rjanci - Najprej nam je pripovedoval, daje bilo komarjev nekoč več. On že ve, saj Jih Je v svojih osmih in pol desetletjih življenja dodobra spoznal pa tudi podobno drugo zalego. »Komar ' ima 3 noge na vsaki strani, eno dolgo pa še naprej, da z njo piči in se mu pri tem ni treba pripogniti,« je malce hudo- mušno opisal komarja. Povedal je tudi, da mu ponoči pridejo v sobo in kratijo že sicer kratek spanec. Podi jih ponavadi kar s flajckanco za muhe ali pa le z rokami, če mu letajo okoli glave in nima ravno pri roki flajckance. Ce ga pa že kateri uspe pičiti, mu nastane goba in ga srbi. O vzrokih za to, da je danes komarjev manj, pa je dodal; »Lastovke, ki jih je danes več, jih pojejo; nekdaj nisi smel postati v senci, ze si bil ves pogrizen.« noči v stanovanju. Med spanjem pa ga ne motijo, ko že trdno zaspi. Zato pa je zjutraj ves popikan. Proti srbežu se namaze s hyd roči klinom, pa je. Je proti škropljenju; »Zakaj? Naj živijo!« MARTA JAUŠOVEC, Kupetinci: »Komarjev ne maram in si jih doslej tudi nisem podrobno ogledovala, zato tudi ne vem, koliko nog imajo. Mogoče šest? Največ se jih zadržuje tam, kjer so kakšna močvirja, pa tudi na travnikih jih je polno. Pozimi pa se potegnejo nekam v zidove ali kam drugam. Kako se jih otepam? Ce se kateri usede 11. svetovno srečanje Citroenov Eppur si muove J H: 'a' « _ J »In vendar se stavek, ki ga je Galil*® y izrekel pred inkvizirip^ sodiščem, ko je odhajal it sodne dvorane, kjor so 8“. obsodili na smrt. Odvre«"' moral tezo, daseZen^l^ v vesolju in se vrti okoliš in potrditi, daje središče vesolja, časp^l* dokazal pravilnost U' trditve. Špačkaiji pa s srečanji dokazitjejOi* j kako učinkovito giblje^ P zemeljski obli in še kljubujejo modernejšim udobnejšim avtomobilom^ name tako, da ga vidim, ga udarim z roko, v stanovanju pa večkrat uporabljam šprej proti komarjem. Malo sicer smrdi, vendar je potem vsaj mir. Imamo tudi pleskico, s katero jih lahko pokončamo. Alergična pa nisem nanje, le zasrbi me malo tam, kjer me kateri piči.< BRANKO PINTARIČ, ’-špr Petanjci: »Naša doma- čija je tik ob reki Muri, HEDVIKA FRAS. Krajna - Komarji jo zelo motijo, mlajši sin pa ima vedno močno reakcijo na pik, »Danes Jih ni več toliko kot nekoč, ampak v vinogradu jih kar mrgoli, Zato nerada hodim tja, posebno ne ob večerih.« Po njenem prepričanju imajo komarji dosti nog in živijo v močvirjih, radi pa se zadržu- _______________________' jejo tudi v senci. Doma za obrambo pred komarji in drugim mrčesom ne uporabljajo pršilnikov, prisegajo na stare metode. V hiši imajo avstrijske muholovne trakove. »Pri glavnem vhodu ali na večjem oknu pa pomaga pomaranča, v katero je zabodenih veliko klinčkov. To pomaga. Verjetno jih odganja vonj po klinčkih.« Da, najbrž to res pomaga, ker pravi, da jih v hiši ni. Če se pa že zgodi, da jo kateri piči, pik takoj blaži s hladno vodo iz domačega vodnjaka. BORIS PLANINŠIČ, Murska Sobota - Kljub naglici, v kateri je bil, nam je utegnil povedati, da imajo komarji šest nog in da grizejo vsepovsod. Pri zaščiti prisega na šprej Autan. Pravi, da ga pogosto uporablja, predvsem pri ribarjenju. Če komarja sliši, pa ga preganja kar z rokami. Posebno nadležni so po- zato smo komarjem še posebno izpostavljeni. Toda letos je še kar znosno. No, junija, ko je deževalo, jih je bilo kar precej, zdaj pa se večkrat niti ne spomnim na' nje. Mogoče jih je manj zato, ker tu mimo poteka zelo gost promet in J jim to ne ugaja - ali jih motijo izpušni plini ali ropot. Zdi se mi, da ima komar šest nog, njegov pik pa Je lahko tudi strupen. Največ jih je v okolici mlak oziroma vode, ker vanjo ležejo ličinke oziroma jajčeca. Ko me kateri piči, me zasrbi. Seveda mu ne pustim, da bi se do konca napil moje krvi, ampak ga brž udarim oziroma preženem. Na oknih pa nimamo zaščitnih mrež, čeprav bi to najbrž kaj pomagalo. Ker jih zaenkrat ni pretirana veliko, mislim, da ni potrebno škropljenje iz zraka, kot so to storili pred leti.* JELKA KLEMENT, Banovci: »Stanujem v okolici Banovskih toplic in zdi se mi, da komarjem to okolje ne prija ravno najbolj. Sicer pa me nimajo posebno radi, tako da me ne vznemirjajo preveč. Zame so muhe dosti bolj nadležne in moteče. Drugi domači pa se večkrat hudujejo zaradi komarjev. Svoj-čas smo jih ubijali po stenah, tako da so nastajale zanimive freske, zdaj pa raje vsak dan vstavimo neke vrste tableto v posebno napravo, ki je priključena na električno omrežje, in to zelo pomaga. Le redko se zgodi, da ti kateri komar zabrenči okoli ušes. To res nekaj stanc, vendar za miren spanec ni predrago. Podnevi, ko smo večinoma vsi v službi v Murski Soboti, kjer imamo gostinska lokala, pa je še večji mir pred komaiji. Pravzaprav se govori, da nas napadajo oziroma pikajo le Na športnem letališču Skoke pri Mariboru se je od 25. do 30. julija zbralo reč kot 1400 spačkov iz petih celin in 31 držav - iz Avstralije, Nove Zelandije, Južne Afrike, ZDA, Kameruna, Bahreina, da vseh evropskih držav niti ne naštevamo. Največ, kar 3S2 spačkov, je prišlo iz Nemčije, En avto pa je prišel celo iz Srbije, 3 i L. I I ■■■■ . i .' l samice.c JOŽE GRAJ, ALEŠ SKALIČ LADA CENTER • AVTOTRGOVINA 'V 62231 Pernica, Vosek 6d (obcesti Maribor-Lenart), tel,: (062) 640 540 SEHilB ponedeljek-petek od 8. do 16, ure, v soboto od 8. do 12. ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA ■-74č' - posojila brez pologa do 5 let - obrestna mera že od 8,5 % - lada Samara 1300, 3 vrata, samo 999,000 SIT - mesečni obrok samo 26.000 SIT - najugodnejši lizing za kmetovalce in podjetnike - sistem: STARO ZA NOVO OB NAKUPU PODARIMO: POOBLAŠČENI PRODAJALEC p revi e ko, preproge, tehnični pregled IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA »rezervni deli »avtomehanika • avtokeparstvo •vulkanizerstvo Borut Jagodič I P ■ '¥ . Leta 1935 je takratni predsednik Citroena Jules Boulanger naro^“ izdelavo avtomobila naslednjimi značilnosti^ mora v njem prepeljaO ' □ kilogramov krompiO* vina, naj ima takšno da bo lahko kmetica prek polja košaro z j^^ J ne bo razbilo, mora 1^ eno hlajen motoG adpira, ter ne sme zračno se odpira, ter ne sme več kot pet litrov benc>* kilometrov. Prvič so g® ji prestavili 8, oktobra avtomobilskem seja)'' * , vi?’ fb Srečanje je trajalo od torka do nedelje, Člani razUčnih slovenskih sekcij Kluba Slovenija pa so prireditev popestrili z različnimi tekmovanji - športnimi, avtomobilskimi in družabnimi. Tri ure na dan pa je bil organiziran tudi bolšji trg, kjer so prodajali in kupovali vse, kar si lahko zamisliš in ima vsaj najmanjšo zvezo s temi avtomobili. Od delov za avto, do dodatkov za avto, nalepk, ur... ■f: :<3; •t •5- V R 7 Srečanje se je jih je odšla domov, stopetdesetih . nadaljnje z ogledoi® jK države. V enem led® j* _ . X 4« IfilnUl ogledali njuvečje naravne Slovenije, žal jih P* Prekmurju ne boi®? Naša Slovenija p® 'Tjit dolgo ne ho imel® gostov iz tobkih 5*^(1 j gUSlUT IOU*W --jj »» 1 držav, kot jih je svetovnem ■* bil Upajmo, da je to pd znala Lzkarisrtli. a IzLojisltd, Besedilo: A- »esenuo; n- *u i Fotografija: J- 18» 1995 25 vestnik M z« lil I ( I ib S* t ft »j* -k P" '''l I II re- I tif' jd** i I f. Skhii" Člen ter 3. aUnee 16. Člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti 'M Republike Sloveoije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestruktariraiOe >> privatizaciio (Ur. list RS št. 71/94). dalje zakona, ter ponudbe sklada z dne 28. 7. 1995,. ORGAN UPRAVUANJA DRUŽBE ^OKAVILISCE moravske toplice, d. o. o., Kranjčeva 12, MARTJANCI ponuja vsem upravičencem ODKUP POSi4)VNEGA DELEŽA DRUŽBE Z UPORABO NAČINA INTERNE RAZDELITVE IN NOTRANJEGA ODKUPA nanaša na odkup dela poslovne-Tn.d- tlrtiaii ZdravihŠce Morarakc d. o, o., in sicer: ■ . 33,33% navadnega poslovnega deleža dniž^^^ 12,37% osnovnega kapitala 1 2 načina interne razdelitve, • 66,66% navadnega poslovnega deleža )='enak 24,74% osnovna kapitala načina notranjega odkupa. ;^ba se nanaša izključno na upravičence. "Predeljuje zakon: navadnega poslovnega deleža navadnega poslovnega deleža 1 kot Jih 2.1, bivši zaposleni in upokojeni družfce Zdravilišče Moravske TopUcc, * t^Iji družinski člani zaposlenih.vendar vrednost vplačil, s ka-dbn 2.1, toponu- * interni razdelitvi, ne bo do nicnJ poslovnega deleža name- ock razdelitvi in zgolj za preosta- »era^jvrednosti poslov-"^^fj^nega interni razdeUtvi. wlkut^ deleža v okviru notranjega SodeittiJ' "t^žen le v primeru, če upravičenci 4, intemi razdelitvi delnic. deleža 33,33% navadnega poslovnega pitalaosnovnega ka-tve uporabo načina interne razdeli- S-pS’2^2.^96.000.00 SIT, *^leža navadnega poslovnega Pitala jo enak 24,74% osnovnega ka-ftiiv- I. uporabo načina notranjega 222 “pustovanju 50% popusta, znaša tvpi SIT. ** ^'tjuiine v okviru interne razdehtve ■L čle** ^j^P^ttvijo lastniških certifikatov iz Pisčane^* 7LPP, oziroma potrdil za manj iz-udo i^ove plače iz 25, a-člena ZLPP, "“““-i izplačane neto osnovne ''Ptavič*^^' ^iona ZLPP, pri čemer morajo Ptto k« "^jPtoj uporabiti potrdila in Selc 7, vp2“ske certifikate. So ODraJj i^ipnine v ukvin notranjega odkupa - . /‘“VI v aolfivini „ .......s«!!. d bo 3. ? vdh - krajih, ki spadajo v KS Radoslave! - so se odločili, da bodo pripravili Teferenduin za krajevni samoprispevek. Če bo glasovanje uspelo, bodo uvedli STetni krajevni samoprispevek. zbrali na bi 16.000,000 tolarjev, ki bi jih namenih za asfaltiranje krajevnih cest, lokalne ceste Radoslavci-Gajševci ter za gradnjo vodovodnega omrežja med Radosia- vci in SitarovcL (G, G.) vičenci sodelovali v interni razdelitvi in notranjem odkupu po tej ponudbi. 9. organ upravljanja družbe Zdravilišče Moravske Toplice, d. o. o. poziva vse upravičence, da v roku 90 dni od objave te ponudbe v VESTNIKU in na oglasni deski družbe predložijo potrdila za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a-čkna ZLPP, oziroma lastniške certifikate. 10, upravičenci predložijo potrdila oziroma certifikate na sedežu družbe Zdravihščc Moravske Tophce. d, o. o., vsak delovni dan med 8. in 12. uro. II. organ upravljanja bo v roku iz točke 9 te objave zbral potrdila oziroma lastniške certifikate ter predložil Skladu potrdilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o dejansko razknjiženih potrdilih, oziroma lastniških certifikatih. 12, če organ upravljanja v roku iz točke 9 te objave ne bi predložil skladu potrdila o razknjiženih potrdilih oziroma lastniških cetrtifika-tih, lahko upravičenci v nadaljnjem roku 60 dni uveljavijo svoje pravice po zakonu neposredno pri Skladu, V tem primeru morajo upravičenci pooblastiti skupnega zastopnika za sklenitev in izvedbo pogodbe o odkupu poslovnega deleža v okviru interne razdelitve in notranjega odkupa. Obveznost organa upravljanja o predložitvi potrdila o razknjiženih potrdilih oziroma lastniških certifikatih iz prejšnje točke te ponudbe preidejo na skupnega zastopnika upravičencev. 13. morebitna prodaja poslovnega deleža Sklada upravičencem po tej ponudbi bo izvedena na podlagi sklepa o privatizaciji, sprejetega na upravnem odboru sklada in v obliki enotnega poslovnega deleža, ki bo na podlagi pogodbe pripadal skupnim lastnikom - upravičencem po tej ponudbi - in glede katerega bodo lastniki v pravni skupnosti. 14. to ponudbo organ upravljanja posreduje zaradi izvajanja svojih obveznosti po zakonu, upravičencem pa je znano gospodarsko stanje družbe, oziroma so jim na sedežu družbe na razpolago vsi potrebni podatki in dokumentacija o tem, zato družba in Sklad izključujeta kakršnokoli jamčenje za stvarne ali pravne napake na družbi, njenih sredstvih, pravicah ah obveznostih in/ali poslovnem deležu, ki je predmet te ponudbe. 15, upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri privatizaciji ponujenega poslovnega deleža na sedežu družbe pri g. ŠKERGET - LOGAR, Organ upravljanja družbe Zdravilišče Moravske Tophce.d, o. o. POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOV, d. d. 69000 MURSKA SOBOTA, KOCUEVA 14o, tel.: (069) 32 897, telefaks: (069) 32 898 POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA, d. d. Delničarje Pomurske investicijske družbe, d, d. obveščamo o dosedanjem nakupu deležev podjetij: IL dražba dne 8. 3. 1995 I. živila Kranj, Naklo 2, Kemična tovarna Moste 3. Tovarna bovdenov in plastike Lenart 4, Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer III. dražba dne 10. 7. 1995 5. Murales Ljutomer 6, Prehrana Lendava 7. Hmezad inženiring Žalec 256.969.000 SIT (100% izklicne cene), 77.585,000 SIT (104% izklicne cene), 22.309.000 SIT (92% izklicne cene}. 8,320,000 S1T (92% izklicne cene). 97,350.51 8 SIT (116% izklicne cene), 3.103,239 SIT (154% izklicne cene), 554,000 SIT (100% izklicne cene). POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2, d. d. Zaključen je vpis delnic s 30% povečanjem kapitala. Delničarjem Pomurske investicijske družbe 2, d, d. se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje. Zaradi nadatjniega interesa vlagateljev certifikatov v našo družbo in zakonske možnosti naložbe certifikatov do konca leta 1995 smo ustanovili POMURSKO INVESTICIJSKO DRUŽBO 3, d. d. Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah LB Pomurske banke d, d. Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. avgusta 1995, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. •BRAMAC’ Vse za streho. S 3(Hetnim jamstvom, v vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! ’-s8f Z i. »Poletni fiotesarsla za vsq * ' f jr I- ■ 'h •w OTnoŠKAf Ar* JI c A i i 'i ma 3,5 % J B«9., I -i L ■ ' i 4 ij P^aC^.t-i)r4flbfnK zapade v measG ......... 1.1^ I v tla: •MO.; prej s popustom gorsko .golčiš ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■ " ■ . 29.775,80 14.468,70 . S p plaSfno Kartico- M kadico zauparla najmanj KHujfc ■_ f 41 :lift >MERKUR 26 vestnik, 3. avgusta RUDI POREDOŠ motorna vozila AVTO M, pooblaščeni prodajalec za avtodele. Na zalogi Fiat, Scione-ri, Tempra, Tipo, Punlo, Uno. Avto M, Babinci 56 pri Ljutomeru, tel.: 31 507. m2834 RENAULT 18, VISA 11 RI. prodam. Filovci I. in3029 RENAULT !8, letnik 1984, zelo ugodno prodam. Žižki 77. m3O32 renault TLS 16, prodam v celoti ali po delih. Murski Črnci 55. m3036 RENAULT 5, letnik 1991, prodam. Tel,: 57 520. m3037 ZASTAVO 750 prodam. Tel,: 51 212. m3046 TOVORNI MERCEDES 608. Tton-ski. registriran in avtogeni varilni aparat prodam. Murski Petrovci 15. mJOil ZASTAVO 128, letnik 1986, prevoženih 76.000 km. registrirano do maja 1996, prodam. Informacije po 15. uri na tel.:32 592, m3O54 RENAULT 19 RT 18. servo volan, temna stekla, prodam. Dolič 101. m3083 MERCEDES 22 - 32, prikolico KASSBOHRER - palet ni sistem in terensko vozilo disel prodam. Strukovci 26. m3O9O LADO SAMARO 1300, letnik 1987 in vinski sod. 300 I. prodam. Košarovci 2. m3O95 FORD SIERO 1-3. letnik 87, prevoženih 86.000 km, prodam. Tel.: 4t051.m3103 PEUGEOT 309 GTI 200», letnik 1987, prevoženih 65.000 km, prodam ali zamenjam. Renault R4 GTL, letnik 1988, prodam. Alfa 33/ 1.5, letnik 1984, prodam za 3400 DEM, m3i07 LADO Samaro 5V, letnik 1989, ugodno prodam. Informacije po tel.: 46415. m3111 GOLF, letnik 1981. ugodno prodam. Štefana Kovača 110, Turnišče. m3120 živali NESNICE, MLADE JARCICE, pasme hi sel - novi in golden komet super brauti (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za Gostilna GOMBOC Puževci Od petka, 4., do nede(je, 6. avgusta, vas vabimo na prave domače kaline z bujto repo. Vabljeni! - SONČNI -KOLEKTORJI. TOPLOTNE ČRPALKE it • napeljava za ogrevanje Tel,: (062) 653 351 U Pokliči in uživaj g -g 001609-474-2662 r fTOflEDITCR • M v • I t I p I • I ZANESLJIVO HUJŠANJE OB NORMALNI PREHRANI lal.O61 S71 87S n GRADBENO-TEHNIČNA TRGOVIN otvoritev v petek, 4. avgusta, ob 12. uri Gregorčičevi ulici v BELTINCIH vsakih lOjarčic 10-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393. Gostilna Benč^, Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen, Bezno-vci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak. Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Huber, Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hisex, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180. in pri Francu Movrinu, Petanjci 98 c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m2824 TRI BREJE KRAVE prodam. Mla^ tinci 19. Martjanci, m2963 KRAVO prodam. Čevljarska 15, Turnišče. m3O73 PUJSKE prodam. Plečnikova 9. Krog, m3IOI DVE BREJI KRAVL stari 6 in 7 let. prodam. Informacije: Mostje 5. m3122 POSLOVNI PROSTOR, v izmeri od 80 do I20 m’, komunalno urejen, za mimo obrt v Murski Soboti ali okolici, vzamem v najem. Informacije po tel,; 57 210 ali 26 532, po 15 uri. m3094 DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavi prodam.Tel.: 45 016. m3097 VINOGRAD s počitniško hišico, 25 atov, v okolici G. Radgone, prodam. Informacije zvečer, po tek: 61 346. in3106 HIŠO v Murski Soboti ali bližnji okolici vzamemo v najem. Kasneje možen odkup. Tel.: 23 261. m3110 VISOKOPRITLIČNO STANOVANJSKO HIŠO v Mostju 40 a prodam. Informacije po tel.: 76 191. m3l23 GRADBENO PARCELO v Gornji Bisirici prodam. Tel.: 76 191. 013124 kmetijska mehanizacija razno posesti POČITNIŠKO HIŠICO z vinogradom in sadovnjakom na filovskem bregu prodam. Tel.: 21 681. m3028 ENONADSTROPNO HIŠO v Kopitarjevi I v M. Soboti prodam. Tel,: 21 149. m3045 OPREMLJENO HIŠO v Lendavi z vrtom ugodno in na obroke prodam. Tel,;76 814. m3O58 HIŠO v Murski Soboti v bližini centra prodam. Informacije med 19. in 20. uro po tel.: 70 372, m3O59 MEŠANI GOZD na 1,20-hektarski parceli v Šalovcih ugodno prodam. Tel.. 48 365. m3062 KLEPARSKO DELAVNICO z vsemi stroji in prostor za trgovino z mešanim blagom v Veščici pri Ljutomeru zelo ugodno oddam v na-jem.TcI.: 062 758 207. m3064 PROSTOR, namenjen za trgovino ali mirno obrt, dam v najem. Tel. 22 445, m3066 NEOPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti oddam. Informacije od 20. do 21. ure po tel.; 48 379. m3071 PARCELO v Mali Nedelji prodam. Informacije od 14. do 20. ure po tel.. 061 727 650. m3O85 CLAAS DOMINATOR 80 z adap-teijem za koruzo, visoko tlačno ba-lirko Claas Velger in samonakladal-no prikolico 18 M3 prodam,Tel,:57 450, pol8 uri. m3043 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO in puhalnik prodam. Tel.: 48 360. m3060 KOMBANJ ZMAJ 142, z obema adapterjema in mulčarjem. prodam. Prvomajska 10, Turnišče. m3O7O KOMBANJ ZMAJ 142 in brejo kravo prodam. Lukačevci 5. m3077 KROŽNE BRANE, 24 diskov, lič-kalnik koruze in plug 14 12 prodam. Strukovci 1. m30S6 ROTACIJSKO KOSO, molzni stroj VESTFALIJA in obračalnik prodam. Td.; 42 888. »3104 VILIČAR EISLINGEN, 2.5 tone, obnovljen in elektro viličar do 800 kg nosilnosti ugodno prodam. m3IO9 ŽITNO sejalnico, 17-redno, ugodno prodam. Nedelica 12. m3119 TRNOVA DRVA (na metre) prodajamo z dostavo. Tel.: 47 011. m3027 STARO OPEKO BIBER, 1000 kosov, in gozd na dveh parcelah, 30 in 60 arov, v Adrijancih, prodam. Tel.: 21 811.013030 KOTNO KUHINJO, novejšo, ma-hagoni, z vsemi električnimi priključki, za 2500 DEM in mešani gozd na 60-arski parceli v Kuštano-vcih prodam. Informacije od petka naprej na tel.: 46 705. m3O44 PREKLICUJEM listek za vpis mleka dne 18. 4. 1994. Številka lista HV - 26294 - 9, Franc Jug, Gede-rovci 27. m3047 LES - bukove deske in plohe - ga-brove deske ter jesenove deske in plohe prodam. Tel.: 82 268. m3O63 TERMOAKUMOLACIJSKO PEČ ELIND 2D prodam. Tel.; 21 843. 013076 BELO SPALNICO, staro eno leto, prodam. Tel.: 24 407. m3084 PREKLICUJEM veljavnost spričevala 3. letnika srednje šote za gostinstvo in turizem, smer turistični tehnik. Lidija Železen, Dolga ul. 98, Moravske Toplic«, m 3087 SUHE HRASTOVE ali jesenove deske, debele 3 cm ali plohe debeline od 8 do 15 cm, kupim. Tel.: 77 255. 013093 PREKLICUJEM veljavnost lista za vpis mleka za junij v hranilno knjižico št. 16476-4 HKS Panonka M. Sobota, izdanega na ime Ernest Kranjec, Košarovci 24. m 3601 NOVO DVOKRILNO OKNO 120il40 cm, s termo zasteklitvijo prodam. Tel,: 23 553, po 20 uri, mtu 500 1 domačega vina prodam. Tel.: 79 178. m3102 VINOGRAD, domače vino in koruzo v storžih poceni prodam. Tel.: 87 957. m31O5 TERVOL, trdi in mehki, ugodno prodam. Informacije na tel.; 33 003. m3ll4 BELO VINO (šmarnica bio) prodam. Informacije po (el.: 51 415 ali Palatin, Pečarovci 83. ra3115 LUŠČENO KORUZO, večjo koUči-no, in belo vino prodam. Tel.: 70 641. m3121 NA MADŽARSKEM je bil ukraden traktor z dvigalom MTZ, modre barve. Poštenega najditelja čaka nagrada 20.000 šilingov. Prijave sprejemajo na Policijski postaji v Lendavi. m3125 storitve ROLETE, ŽALUZUE, J ZAVESE, izdelava. ‘J vis.Tel,:O6O9 616 - 17O.ni3W delo IZDELUJEM vse vrste bet^ izdelkov, po naročilu. Gorički 55, Čemelavci. m3w' NEMŠČINO za sredice Sole _ . 'T'-l ' dii lo po dogovoru. Tel.; m3IO8 srečanja VDOVEC, star 42 lel, zaposlen v Avstriji, dobro situiran, z lastno hišo v Sloveniji, brez otrok, želi spoznati pošteno žensko za skupno življenje. Ponudbe na upravo lista. m3113 Sredi vinogradov v kraju Goritji Radgoni, od kod**^.^ razgled po večjem del“ Prekniiiija, je razvaliiiat_l“1®^ fAfdMFTflfiia. V ictavbL lu fotogratiia. V stavbi, _____U..J_________ pravijo Hudrga, so bila p* vojni razna srečanja, .. j maju - prazniku dela. časa ne le na-čel, srfiiJfi ampak jup«v> -- / itakodStJ^J »zdelal« to stavbo, zlasti nadstropje in nadstrešje. Mar ntu . h; nedogled? - Fotografu^* I -II I I I I Samostojne podjetnike ali pravne osebe vabini I k sodelovanju pri organizaciji avtomatske J distribucije napitkov na območju Pomurja- j Prijave pošljite na na slov: Automatic servis, d. o- j Cona mestne obrti Št. 6, 66310 Izola J VILICE za prenašanje okroglih bal za prednjo in zadnjo hidravliko: vilice so pomične, velikega premera, bom bi rame na koncu, kar omogoča varno delo. Kovaštvo Mušič Mengeš te. (061)738 619 Odšel si, oče in mož. dragi, se vrnil več ne boš. A v srcu mojem je ostala rana, ki se zacelila ne bo. V SPOMIN Janez Petek iz Gomilice 26 GARAŽNA. DELAVNIŠKA IN DVORIŠČNA VRATA 2 BViomatiko in vpmvljBolšv* a FERINA MARIBOR. Limbažlui c. 3Sa, tel. (062) 1«» *£. I ZDE|rEX d.0.0. EXPORT . IMPORT Finančni Ingoniring ODSLEJ TUD) Ml V POMURJU. OptemeaMHe IVO/denar po zelo ugodni obroitni mori in krudtoroenapmmottttvartt posogla. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tal.-taMfBks: (009)32»48 iHp. " ■'i |Bt£rT,4wt9 a 6. avgusta minevtijo 3 leta, odkar si se tiho poslovil od nas. Toda vse, kar so ustvarile tvoje pridne roke in kar nam je darovalo tvoje dobro srce, ostaja z nami. Hvala ti za vse. Spomin nate bo živel v naših srcih do konca naših dni. Združeni smo s teboj v molitvi. Tvoja zena in vsi tvoji, ki smo te imeli radL i 0 j Minuli sta dve žalostni leti, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. V SPOMIN 6. avgusta bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je tragično zapustil dragi mož, oče, sin, brat in sorodnik Franc Gomboc iz Doijraih Slaveč Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašale cvetje in prižigate sveče. Vsi, ki smo ga imeli radi Odšla si liho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla, a v naših srcih Še živiš. Čeravno leto dni v grobu mirno spiš-Solza, žalost te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 4. avgusta bo minilo žalostno odkar nas jc zapustila mama, tašča, stara mama in bab* Marija Žiško iz Lucove 10 Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno spominov, ko smo bili še skupaj. Hvala vsem, ki postaj-ob njenem grobu, ji prinašate rože in prižigate sveče. Vsi tvoji najdraigi V 41. letu se je tragično življenje dragemu sinu in brat ZAHVALA Jožetu Ruži^^ iz Kupšinec Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, mu cvetje, sveče, darovali svete maše in ga pospremil*" d* njegovi zadnji poti. Žalujoči: domači ter sestre i« bratje ll' 1 I 35 y^ik,_3. avgusta 1995 27 % flE J at ■ [I [» it ji Ik * KI io I# d if I. «1 t’ te !l- I I I i I 1 a t i 1 f t 0 I lA vsako lepo misel Odšla si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla. v SPOMIN 7. avgusta minevata dve žalostni leti, odkar je tragično preminila naša draga hčerka, žena, mamica, sestra, snaha, tašča in sorodnica Mira Balek iz Šalovec in spomin nanjo, za vsak obisk pri 4 ---*auaajvi #-•*» vvxi#n |,f j siTOu. darovano cvetje in prižgane sveče - prisrčna hvala. f^si njeni najdražji Že leto dni te zemlja krije, a v mislih z nami si... 2. avgusta mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast Stefan Janko Iz Salovec V SPOMIN Vse bolečine in težave si prestala, daj Bog, da boš v grobu mirno spala! ( I v L' 2AHVALA V 74. letu nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Helena Veindovfer roj, Markovič iz Lendavske 15 v Rakičanu Ob boleči izgubi sc zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in nama izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Kuzmiču za besede slovesa. Hvala tudi Pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba. Vsem skupaj šc enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sin Janez z ženo Milico, vnuk Zoran in brat Ante L Ni več besed, ne stiska rok. ostal je le spomin in trpek jok. Ko si odhajat, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel, a usoda je hotela, da si za vedno odšel. Le naša srca vedo, kako boli, I ko več med nami tebe ni. a V SPOMIN 3. avgusta mineva žalostno leto, ko nas je tragično zapustil dragi mož, oče, brat, stric, svak in boter Emil Gomboc iz Mačkovec 38, Ne čas ne solze ne morejo ublažiti bolečine v naših srcih, praznine v našem domu. Samo spomini na dneve, ki nam jih je bito dano skupaj preživeti, nam dajejo moč. da živimo. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Globoko žalujoči: žena Emilija, hčerki Sandra in Sabina in ostalo sorodstvo Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, podarite svečko ali cvet. Pj/ njegovi naJdražJi Pl" ____ _____________ __________ dat dom, dvorišče ... Hi ^inun te išče, Litthn, pridnih rok za vedno nam ostaja. 'VnJa, ■ -"vetije, vsakega osrečiti si znala, pred usodo neizbežno vsa nemočna si zaspala, tila je praznina in velika srčna bolečina. »ani ZAHVALA V naših srcih je bolečina, pri nas doma praznina, ker ne moremo verjeti, da nas je v 35. letu zapustita draga žena, mamica, snaha, hčerka, sestra in sorodnica Dragica Matuš iz Salovec Oti k iT|lLh| se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, šlevilli n7'' brijateliem in znancem, ki so jo v tako velikem svtf^ premili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, prispevke za ureditev pokopališča, nam pa izrekli Iskreno bi se zahvalili vsem dobrim sosedom in 'n " vaSčanom, ki so takoj prišli na kraj nesreče in pomagali, nas pa tolažili, ali vse zaman, naše srce Bfigreh - osebna hvala g, duhovniku Viliju Kerčmarju za Ljjjjj,®^red in pevcem za odpete pesmi, Marjanovim in učiteljem OŠ Šalovci za govor ob slovesu. Avtoi), * sosedom, prijateljem, botrinam, znancem, snemu prometu M. Sobota in Pogrebništvu Banfi. Vsem Se enkrat iskrena hvala. ________________________ fnresr, sr/tpivt Marjan in Bojan, tast in tašča, besko^ mufa, sestra z družino, družina Novak družine Lepoša in Skalič iz Salovec in ostalo v* o£e in mama, sestra i čruiino, družina Novak iz sorodstvo MAMICI kotnu bolečino izlijeva, le komu dušo naj odkrijeva, bo glavo, le komu naj podava roko. ^do . ^iubll, kdo bo naju k sebi stisnil, zlatu mamica, ni več! IJ-letni Matjan in S-mesečni Bojan Bdeči cvetovi na gomili, drobne lučke tam gore, a pod to gomilo ljubi sin in brat predragi že tri leta mirno spi. Bela smrt mnogo prerano te je vzela. a nam zasekala globeke srčne rane krvaveče, katere zacelila le ona bo nekoč. ^■julija V SPOMIN našemu ljubljenemu franku Berkeju iz Vaneče minila tri leta žalosti, ko nas je zapustil ljubi sin in dragi brat. tkjlečij^ ■ "i^Sove zahvaljujemo vsem, ki postojite ob hi grobu, položite cvetko ali prižgete svečko. žalujoči; oče, mama in brati družino Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dvevi hudega trplenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Z bolečim srcem sporočamo, da nas je v 51. letu po dolgi in hudi bolezni za vedno zapustila naša draga Marija Kološa roj. Vrečič iz Stare ulice 10 v Murski Soboti Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala duhovnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke in govornici g. Hertl za ganljivo slovo. Zahvala tudi kolektivu Mure, sodelavkam brigade 416. 365 in prikrojevalnici TMO. Posebna hvala osebju kirurškega oddelka za nego in skrb, posebno sestri Agici Farič najlepša hvala za pomoč in nego v času bolezni. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerka Bernarda z možem, vnukinja Janja, mama, sestre in ostalo sorodstvo Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne utre, nihče me nežno ne poboža, in vse molči, odkar te ni. Le komu naj svojo bol izlijem, ie komu dušo naj odkrijem, ie komu naslonim naj glavo in komu naj podarim roko. V SPOMIN 6. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar nas je prezgodaj zapustil dragi mož in oče Zvonko Horvat iz Nedelice Mimo in tiho si prenašal bolezen in si želel še malo živeti, a upanje je bilo zaman.Odšel si tja. od koder ni vrnitve, Hvala vsem, ki se ga spominjate ter postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in in sveče. žalujoči: žena Heleaa, hčeiJci Suzana in Nataša Odšel si liho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla, a v naših srcih še živiš, čeprav dve leti v grobu spiš. Solza, žalost te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 4. avgusta minevata dve žalostni leti, odkar te več ni med nami, dragi mož, oČe, tast, dedek in pradedek Franc Mikola iz Stanjevec 19 Hvala vsem, ki mu krasite grob. Žalujoči: njegovi najdražji DEDI Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tiha se nam zdi. Tvoje: Glorija, Sabina in Andreja Zakaj usoda posega tja, kjer Je najmanj zaželjena, vzame ti, kar st imel najraje, tudi ti sl imela rada ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Delo, ljubezen in trpljenje, bilo tvoje je bilo življenje, draga mati, nam ostaja zdaj praznina in v srcih velika bolečina. V 87. letu je sklenila svojo Življenjsko pot Marija Špilak iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in sorodnikom, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, na svete maše, nam izrezih sožalje in jo pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala dr. Tobijevi in medicinskemu osebju pritličja internega oddelka Splošne bolnice M. Sobota za pomoč v zadnjih dneh, g. kaplanu za opravljen obred ter sosedi Pavli Šipoš, ki nam je priskočila na pomoč. Vsem Sc enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni najdraž/t Vse bolečine in težave si prestal, daj Bog, da boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 71. letu nas je za vednerzapustil dragi mož, oče, dedek in brat Jožef Tkalec , iz Črenšovec Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku To m e tj u za poslovilne besede in Pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 74. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oČe, tast, dedek, brat tn stric Anton Kuhar iz Murske Sobote Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali vence in cvetje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Farkašu za poslovilne besede. Še posebej pa se zahvaljujemo dobri sosedi Šolarjevi, ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani in nam pomagala. Vsem še enkrat iskrena hvala ! Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli zelo radi DEDKU Tako težko sc bo naučiti živeti brez tebe in sc sprijazniti z mislijo, da te nikoli več ne bo. Vnukinji: Andreja in Mateja ' Kujski val - grozni val Ni ŠaloTski župan Aleksander Abraham je svojo občino razglasil za del države Indije. S tem je svojega občana državljana Dejana Rengla - Džointa rešil pred policijskim preganjanjem. Konoplja na Regiovi njivi je namreč s tem iz Canabis indica postala Canabis domestica. Odkar so pred leti zavrtali v zemljo, so se v teh krajih začele dogajati čudne reči. Nekaj je moralo uiti iz zemlje. Znaki zla se pojavljajo v najbolj nepričakovanih in nenavadnih oblikah in videti je, da je od takrat naprej vse možno. Naši sodelavci na resen in nepristranski način beležijo razne pojave, ki jih v normalnem življenju ne HJJ5KI ♦ ♦ * Škulj -Novosibirsk je iz Kmetožerke poslal naslednji telegram: ttProvinca pokorjena, desetina uvedena, pšenica pokupljena po diktiram ceni, Kmetožerka v lasti Ljubljane. Vdani kmetje pozdravljajo svojo sveto prestolnico. Vračam šele * + * Drago Šiftar - Čarli, ki je bil predviden za naftnega ministra s sedežem na pe-tišovskih poljih, je po posredovanju Apju Mariške I srečujemo in ki pri nas zbujajo strah. Veliko primerov smo zavrnili, upoštevamo samo izjave pametnih, treznih ljudi, ki nimajo prav nobene koristi od tega, da bi si izmišljali stvari. zaradi katerih bi gotovo imeli samo težave in sramoto, ' Brane T, je pri kopanju vrta naletel na krvavo človeško srce, b je še utripalo. Poklical je sosede, da so ga na lastne oči videli in so pripravljeni prestati tudi preizkus z detektorjem resnice, tako daje laž izključena. Obvestili so policijo, ki je iz nerazumljivih razlogov ni bilo več ur. Srce je medtem naglo razpadlo v prah. Policaji so vzeli vzorec zemlje in odšli in nikoli niso obvestili očividcev o rezultatih analiz. Naša poizvedovanja so pokazala, da v policijskih zapisnikih ni nobenih beležk o tem dogodku. Pri Rajsko-vih je družina kokoši so spuši^ale čudne glasove od kleke-tanja, sopihanja do renčanja, svinja je mijavkala. Vsi so zbežali od hiše in ves dan preživeli pri sorodnikih. Drugi dan je Metod previdno odšel proti svoji hiši in z olajšanjem Lendavski pereči Ko sem se ondan srečal s sorodnikom JanČijem, sem slutil, de bova spet načela kakšno »žensko« vprašanje, pa ni bito tako. Zdi se, da je že obema dovolj »opravljanja« ločenk in vdov; ludt zato, ker je bilo treba pred kratkim prositi odpuščanja. Zest int je zdelo, da ne bova imela o čem besedovati, a se je pojavN nova tema. »Veš, kaj je novega?« me je vprašal, potem ko sva v Petiso^ cih pila brizgance. »Vedno se kaj najde,« sem mu odgovoril. »Tega, da bodo zasuti vse ribnike, prav gotovo ne veš,« tneit podučil. »Spet si kaj narobe slišat,« sem mu zabičal. ... »Res jel Veliko tistih, ki so izkopali jame, material pa porait' za zavažanje močvirnatih njiv in travnikov, v tako nastatejtO" I izgubil ttCarli ibil ta nesojeni resor. ne loči kisa od ter- pentinaN Zdaj je v Janševi senčni vladi prevzel ministrstvo za kmetijstvo. Edina težava: boji se traktorske prikolice in govorniškega odra. ♦ * * Državni zakladnik Gaspari se je zahvalil nekdanjemu soboškemu občinskemu finančniku in zdajšnjemu marijanskemu županu Franezu Czipotu -Mettemichu, ker mu je veliki kombinator pri sestavljanju proračuna zaupal svojo zvijačno metodo »deliš vsem, ostane pa tvojim«, V TeSanovcih, Cipotovem rodnem kraju, bodo začeli graditi Hum-, boldtovo univerzo. * * Ljutomerski gubernator Tomi Nemec - Thoniniy je Prezidiju Prekmursko-Pr-leške Republike obljubil, da bo uvedel mitnice na vseh gorskih prelazih proti Ptuju. Bratuša je že začel kopati tunel. * * ♦ Ker so tovornjakarji odpovedali naslednji štrajk na dolgovaškem mejnem prehodu, je lendavski župan Jožef Kocon - Nikoli] Drugi ob publiciteto. Razmišlja o zapori zračnega prostora z mrežami proti toči. Vestnik z vami vsak četrtek! I zvečer sedela " pri mizi, ko se pa so dali ribje mladice, zdaj pieganja nek inšpektor. »Saj to je nemogoče,« sem se jel zgražati. Vem namreč, daj na območju moje občine veliko novejših jam, ki so zaradi izkopa gramoza, precej pa je tudi starejših, ki so pes dica kopanja zemlje zaradi izdelave domače opeke. V se redijo žabe, drugod pa so ribe. So pa tudi ljudje, kit zavozili močvirnati svet, zemlje zanj pa seveda niso do Z neba, ampak so jo izkopali na koncih svojih parcel. nastalih jamah pa so začeli gojiti ribe kot svoj konjiček, popravo enovrstne prehrane. Znano je namreč, da rib malo jemo. »RibnilMV ni odkrival in fotografiral sam, antpaitl ugotovil, da lačna živina spet uporablja svoje : glasove. To je bilo pred dobrim letom in se od takrat ni ponovilo. Sosedje so pričali o resničnosti tega dogodka. Gotovo ste slišali o primeru, kako se je na policah lomilo steklo in so lonci in druga posoda leteli po zraku kar sami od sebe. Naš prijatelj veterinar nam je povedal o dogodku, ki mu je bil sam priča. Krava je skotila kačo, ta je zlovešče zasikala in pobegnila. Od groze od । takrat ne more dobro spati, pa tudi domači so pretreseni in ne marajo govoriti o tem. Kravo so takoj dali zaklati. Povezali smo se s tujimi raziskovalci nenavadnih pojavov in na njihov nasvet povabili izkušenega exorci-sta, ki zdaj posvečuje nekaj primernih In sposobnih ljudi v skrivnosti izganjanja. Ko bodo pripravljeni, bodo premagali zlo, ki sedaj neovirano prevzema oblast nad našimi dušami. V primeru, da ste sami priča nenavadnim pojavom, ostanite mirni in nas nemudoma obvestite, kajti če bomo hitri in odločni, lahko skupaj premagamo zlo. Kiyski val - mali oglas Naročite' lahko obeske in posvečena znamenja, ki jih je blagoslovil sam sveti Oče in zanesljivo varujejo pred čari, uroki in klopi. Prav tako zanesljivo deluje težka voda, žeg-nana in pakirana v lične stekleničke, po 50 kapljic vsaka. je stresla hiša in je iz dimnika padla pred njih Črna mačka, s človeškim glasom zaklela in nato pobegnila skozi zaprta vrata. Za dogodek smo izvedeli, ker je bil pri njih ravno takrat na obisku nečak, študent na teološki fakulteti, in je bil pripravljen pričati o tem dogodku. Mizar, kije popravil vrata, je o čud- ni poškodbi vrat povedal, da $o bili robovi j luknje osmojeni. M. G.-ju je med vožnjo z avtomobilom nekdo trkal na streho in klical na pomoč. Ustavil je, pregledal avto in ni našel nič nenavadnega; peljal je naprej, a se je vse skupaj ponovilo. Avto od takrat stoji za hišo in nihče ga ne upa več voziti. Na domačiji Metoda U. so vse živali pri hiši med sabo zamenjale glasove. Na veliko grozo domačih je krava lajala, pes je kikirikal, Vestnik z vami in za vas! SPOŠTOVANI NAROČNIKI, ZVESTI BRALCI VESmiKA! Tumišče: cene pujskov Zadnji četrtek v juliju so rejci na sejmu pujskov Turnišču ponujali 69 živali, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Za par so zahtevati od 10.000 do 15.000 tolarjev, lastnike pa je zamenjalo le 16 pujskov. S 1 I Vaš I —— ■r -L tudi tokrat ni pozabil na vas! Cene sadja in zelenjave Vsi, ki boste pravočasno poravnali naročnino, boste lahko srečni izbranci in teden dni gostje TtMu IMrtaln 6*rDji L]iU|aM RaiitM tiotHMr V enem od slovenskih naravnih zdravilišč. o potnikih (izžrebanec bo lahko s seboj popeljal še enega dopustnika) bo žreb odločal konec avgusta, zaslužene počitnice z VESTNIKOM pa boste lahko uživali septembra ali oktobra. JiSiBk ttjn JtMU Mtl Brutn HrttiriN MtrdlM Kreib libMlM Kinnl« rinCt«iii CuUCi Kmtn KiMpIr Štltlt CitM 120 to ISO 200 270 I4D 4S 120 120 140 120 35 01 250 250 340 300 200 to 150 154) 200 to 1W 300 ISO 1« 221 350 300 300 Id 160 leo 140 100 so 140 000 bil z njim še nekdot« Pomislit sem, da je bil ta »nekdo« kmetijski pospeševalec, je inš^ktorja za prostor skušal prepričati, da s temi kmetijska pridelava ne trpi, a sem pozneje zvedel, da k nekdo drug, ki mu prav tako ni do »ribičije«. _ . j »Krav v moji oMini skorajda že nimamo, je pa še bikov, ki se še kar redijo. Vse več kmetov sena ne sprav P’ ampak ga na travnikih kar sežiga ...O pridelovanju ki naj bi nadomestile prvotno primarno pridelavo, je od ševalcev slišati vse manj. Tudi rib v potokih ni, da bi jih na lovili. Ljudje so torej ukrepali: dali so izkopati jame in vanj« dali krape in druge ribice. Potem pa se pojavita okoljevarstvm inšpektor in njegova žrtev ter zahtevata uničenje bivalncgv^ prostora za živa, nedolžna bitja. Saj to je nezaslišno,« T menil moj sogovornik in utko sočustvovat s prizadetimi tet Ribniki, kot slišim, niso novi, ampak stari deset in vec Tisti, ki so jih dali izkopati in z izkopano zemljo »sptam nerodovitne njive, niso bili poučeni, da so »Črnograditc I Zdaj jih proglašajo za grešnike in jim grozijo z bagerji. Le r’ za vraga, pa so ^preganjalci« hodili doslej? Ne morem si pomagati, da ne bi za sklep izustil ene »j nc ffWftirTt cui rv: ui 4« ORfcp tr** ' ■' jLJin uradne osebe preganjajo ribice iz vode, one, ki se (nastavljajo) na pločnikih, pa pustijo v mirul ' Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmišču pri soboškem AgroservisnP'*' dajali 44 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le Štiri- Znamka Letnik Prev. km. C«»* Renault 18 Lada Niva Citroen Visa Zastava 126 P BMW318i Audi 100 Jugo 45 A Mercedes 200 D GolfJXD Renault 5c Citroen AX Opel Kadet 1,4 D Lada 1300 Ford Escort 1,3 GLX 1988 1989 1982 1982 1985 1986 1986 1981 1987 1992 1993 1989 1987 1990 153.000 64.000 73.000 74.000 126.000 127.000 81.000 203.000 92,000 26,000 25,000 113,000 89,000 76.000 200.000 5 J 2.500 DEM 62.000 sn 11-300 DEM 12.500 2.000 0^5 9.000 8.700 D^ 9.400 16.500 PEM Moja domača banka L___ /6 Pomurska banka -lUunta [ MeoialHšfcj Pomorske boke zd>e, 01. aTgBsti 1995, । (7, iTicmuansu rnoBisn nue zone, vi. ngaso o4 2«. 7. t WS od 00.00. SKdaji te«aj Banke Slovenije r4i> ' 1995 od 00.00 dalje. Drživa Enota Banka Slovenije Naknp Avstril* FtukU* NemčDi Itolps $nci ZDA 100 100 100 im 100 1 1.157,9596 2.355,7478 8.144,8963 7,0877 9.808,8962 112,4403 1.135,00 0 1.^5:!^' 2.305,00 8.085,00 6,88 d.: 9.605,00_ 111,30 tl3.^ Če ste varčevidec LB Pomurske banke in ste v ladnjih 121” vezaK tolarska ali devizna sredstva, vam priporočamo jn DOLGOROČNI TOLARSKI DEPOZIT S lOb uuLuunvuni lui-nnoiu ucrv^ii o . Ljmi' ki vam omogoča, da dobite tekmo z inflacijo in dobiček v obliki S" vnih obresti! - Najnižji znesek vezave: 100.000 SIT - Doba vezave; 12 mesecev j - Obrestna mera: izhodiščna (osnovna), ki velja za mesecev, povečana za stimulacijo in premijo 9,47% - - Izplačilo obresti: če vežete znesek nad 500.000 SIT, se l^ - odločite za izplačilo obresti mesečno, trimesečno afi Podrobnejše informacle dobite v vaši enoti LB Pomurske b^ jobit® Dolgoročni depoziti LB Pomurske banke vam omogočajo. tekmo i inflaciio in dobiček v