foštnina plačana t gotovini.
KRALJEVINA |||| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
68. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	23.	avgusta	1933.	Letnik	IV.
VSEBINA:
435. Ustava reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije.
436. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
Zakoni in kraljevske uredbe.
435.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in na osnovi § 28. zakona o evangeljsko-krščan-skih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930.
ustavo
reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije.*
I.	POGLAVJE.
Občne odredbe.
§ 1.
Reformirano krščansko cerkev kraljevine Jugoslavije sestavljajo vsi njeni verski pripadniki v kraljevini, najsi žive v organiziranih cerkvenih občinah ali pa v diaspori.
§ 2.
Reformirana krščanska cerkev kraljevine Jugoslavije sloni izključno na osnovi sv. pisma in se drži v nauku in življenju poleg apostolskega, nicejskega, carigrajskega, efeškega, kalcedonskega in atanazijskega vero-izpovedanja zlasti še heidelberškega katekizma in II. helvetskega veroizpovedanja.
§ 3.
Reformirana krščanska cerkev kraljevine Jugoslavije je ravnopravna ostalim priznanim verskim zajed-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	junija 1933., št. 126/XXXVI/361.
437. Popravek v pravilniku o gradbenih predpisih za sela, ki so v neposredni bližini mest in trgov.
438. Volilni red za volitve skupščine Del. zbornice*v Ljubljani. 139. Razne objave iz »Službenih novin«.
nicam v državi, za katero deluje z vnetim negovanjem vere in moralnega življenja in drugim kulturnim vzgajanjem svojih vernikov. Kot takšna ima popolno svobodo, javno izpovedovati svojo vero, javno vršiti svoje bogoslužje in samostalno urejati in upravljati svoje posle v mejah zakonov po svojih osnovnih načelih in ob vrhovnem nadzorstvu države. Odloča samostalno o sprejemanju ustanov, ki so namenjene za cerkvene naloge, in jih upravlja ob nadzorstvu državnega ustanovnega ob-lastva. Prav tako ustanavlja lahko tudi sklade za vzdrževanje in podpiranje svojih naprav.
§ 4.
Reformirana krščanska cerkev kraljevine Jugoslavije in njena cerkveno-samoupravna telesa so pravne osebe, sposobne, izvrševati vse pravice, ki jim kot takšnim gredo, zlasti pa pridobivati in uživati premično in nepremično imovino po predpisih te ustave in v mejah zakonov. Prav to velja tudi za cerkvene naprave, določene s to ustavo.
Imovina cerkveno-samoupravnih teles in naprav reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije služi samo cerkvenim namenom in se jim ne sme v nikakršni obliki odvzemati in tudi ne uporabljati za druge namene, razen ob ekspropriaciji (razlastitvi), določeni z zakonom.
§ 5.
Reformirana krščanska cerkev kraljevine Jugoslavije lahko vzdržuje po svojem najvišjem telesu versko-bratske odnošaje z drugimi reformiranimi cerkvami
sveta.
§ 6.
Reformirana krščanska cerkev kraljevine Jugoslavije ustanavlja lahko zaradi pospeševanja cerkvenih namenov in verskega življenja v mejah državnih zakonov društva, ki so pod upravo in nadzorstvom cerkve. Prav tako imajo reformirana krščanska cerkev kraljevine Jugoslavije in vsa njena samoupravna telesa pravico, prirejati v mejah državnih zakonov in te ustave tečaje za nadaljnje izobražanje, vzdrževati takšne tečaje, ki že obstoje, ustanavljati in vzdrževati kulturne, dobrodelne in pokojninske naprave kakor tudi naprave notranje misije. Ustroj in pravila teh naprav predpisuje državna cerkev.
§ 7.
Cerkev skrbi, da se vrše predavanja in nadzorstvo veronauka v šolah v mejah državnih šolskih zakonskih predpisov in zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930.*
Pouk iz veronauka in.a nalogo, da napravlja iz mladine krščanske značaje in verne ter pobožne člane svoje cerkve in vdane grajane kraljevine Jugoslavije, ravnaje se po predpisih državnih šolskih zakonov, zlasti pa § 1. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929.**
Veronauk se predava v vseh šolah v bogoslužnem jeziku.
Kolikor ne dobivajo veroučitelji nagrade od vzdrže-vatelja šole ali odkod drugod, jim jo daje po možnosli pristojna cerkvena občina.
§ 8.
Samoupravna oblastv.i reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije, določena s to ustavo, izvršujejo sama svoje odločbe in pobirajo svoje dohodke.
Po potrebi smejo zahtevati na osnovi § 13. zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930.* z neposredno prošnjo administrativno pomoč državnih in samoupravnih oblastev zaradi izvršitve svojih polnoveljavnih in v zakonu in tej ustavi osnovanih odločb, sodb in naredb iz cerkveno-upravnega in cerkveno-sod-nega območja in zaradi izterjave pravilno predpisanih cerkvenih davščin in taks.
Odločbe in spiski cerkveno-ohčinskih oblastev zaradi prisilne izterjave zaostalih davščin in taks njihovih članov mora overoviti pristojni senior.
§ 9.
Na osnovi in v mejah zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930.* vrši cerkveno ustavodajno oblast v reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije sinod. Uredbodajno in upravno oblast vrše v mejah te ustave cerkveno-samoupravna telesa, določena z ustavo.
§ 10.
Samoupravna telesa reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije so: cerkvene občine, seniorati in državna cerkev. Število, ime in obseg senioratov in razmejitev cerkvenih občin določa zbor državne cerkve po zaslišanju dotičnih senioratov in cerkvenih občin; ustanovitev novih občin pa odreja seniorat.
§ H
Vsako cerkveno-samoupravno telo ima pravico, izdati svoja pravila v mejah te ustave in v skladu z državnimi zakoni in pravili višjih cerkvenih teles.
§ 12.
Odredbe o pristojnosti poedinih cerkvenih oblastev, kolikor niso določene s to ustavo, izda zbor državne cerkve z odredbo, ki dobi veljavo, ko jo minister pravde odobri.
Natančnejše odredbe o pravicah in dolžnostih vseh cerkvenih častnih funkcionarjev, uradnikov in uslužben-
• »Službeni liste št. 21/7 iz 1. 1930.
V »Uradni liste št. 110/25 iz 1. 1929./1930.
cev se odrejajo s pravili, ki jih izda zbor državne cerkve.
Vsak cerkveni častni funkcionar, uradnik in uslužbenec je odgovoren za svoje uradno poslovanje in zanemarjanje dolžnosti disciplinski, grajansko-pravno in kazensko-pravno.
§ 13.
Zbori in sestanki cerkveno-samoupravnih teles so praviloma javni in niso vezani na dovolitev državnega oblastva. Na njih se sklepa z večino glasov prisotnih. Kvorum za sklepčnost kakor tudi način glasovanja na zborih in v prezbiterijih določijo dotična pravila.
§ 14.
Višje cerkveno oblastvo je upravičeno, razveljaviti po službeni dolžnosti odločbo nižjega oblastva, če nasprotuje cerkvenim predpisom ali cerkvenim zakonom, najsi ni vložena zoper njo pritožba.
Zoper vsako cerkveno-samoupravno odločbo se lahko poda pritožba preko oblastva, ki je osporjeno odločbo izdalo, na neposredno višje cerkveno oblastvo v petnajstih dneh po objavi te odločbe ali njeni priobčitvi interesentu.
§ 15.
Odločbe cerkveno-samoupravnih oblastev o odmeri, odnosno o zvišbi cerkvenega prispevka in doklad, o postavitvi cerkvenih zgradb, o pridobivanju in odsvajanju cerkvene imovine in o posojilu, so samo tedaj polnoveljavne, če jih odobri pristojno višje cerkveno-oblastvo, odnosno državno oblastvo, kolikor je odobritev državnega oblastva predpisana z zakonom.
§ 16.
Cerkveno-samoupravna oblastva rabijo v medsebojnem občevanju in v občevanju z verniki tisti jezik, v katerem se vrši pri njih bogoslužje. Vse drugo občevanje in dopisovanje kakor tudi izdajanje javnih listin se vrši v državnem jeziku (§§ 11. in 26. zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930.).
II.	POGLAVJE.
Cerkvena občina.
§ 17.
Cerkvena občina je prvostopno cerkveno-samoupravno telo, ki je organizirano zaradi skupnega izvrševanja vere kakor tudi za notranjo cerkveno upravo In upravljanje njene imovine.
§ 18.
Vsaka cerkvena občina mora imeti svoje odrejeno območje, ki obseza lahko ozemlje več političnih občin.
§ 19.
Tista organizirana cerkvena občina, ki samostalno vzdržuje stalno duhovniško mesto, je matična občina.
Tiste organizirane občine pa, ki ne vzdržujejo duhovniškega mesta samostalno, ampak so pridružene kakšni matični občini, so podružne občine (podružnice).
Tiste organizirane cerkvene občine, ki skupno vzdržujejo stalno duhovniško mesto, so združene cerkvene občine.
Verniki, ki stanujejo v enem ali v več krajih in — s pomočjo seniorata ali državne cerkve — sikupaj vzdržujejo eno župnijsko mesto, sestavljajo misijonsko občino.
Tisti kraji, v katerih žive verniki reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije brez krajevne cerkvene organizacije, sestavljajo diasporo, ki pripada neki cerkveni občini.
§ 20.
i Vsak vernik reformiranega veroizpovedanja je član tiste cerkvene občine, v katere območju živi. Samo v tej občini izvršuje svoje članske pravice.
Verniki, ki žive v diaspori, so člani tiste cerkvene občine, kateri pripadajo, in imajo v tej vse pravice občinskega člana.
§ 21.
Župnika in častne funkcionarje cerkvene občine volijo pri posebnem volilnem aktu tisti člani cerkvene občine, ki imajo glasovalno pravico, na cerkveno-občinskem zboru.
Župne upravitelje, kaplane in levite postavlja škof.
§ 22.
Glasovalno pravico na cerkveno-občinskem ziboru imajo vsi konfirmirani moški člani cerkvene občine, ki so dovršili 21. leto življenja; dalje konfirmirane ženske po dovršenem 21. letu življenja, če niso omožene ali če so vdove ali zakonito ločene, kakor tudi ženske, ki žive v mešanem zakonu: vsi ti s pogojem, da so plačali njim predpisane cerkveno-občinske davščine ali da so teh davščin oproščeni in če so ob glasovanju vpisani v volilni imenik.
§ 23.
V tistih cerkvenih občinah, v katerih cerkveno-občinski zbor to sklene, imajo lahko poleg žensk, navedenih v § 22., glasovalno pravico na cerkveno-občinskem zboru tudi konfirmirane omožene ženske, ki žive v mešanem zakonu, če imajo tudi njih možje glasovalno pravico po § 22.
§ 24.
Glasovalne pravice na cerkveno-občinskih zborih nimajo tisti člani:
1. ki pridejo v stečaj ali pod skrbstvo;
2. ki jim je s cerkveno sodbo odvzeta glasovalna pravica, za dobo, določeno v sodbi; in
3. ki so obsojeni ali v preiskavi ziradi zločinstva 'i zaradi prestopka, storjenega -z koristoljubja ali zop r javno moralo, za čas, dokler trajajo pravne posledice.
Za akti”ne službe v vojski ali straži, ki je o;aško organizirana, se glasovalna pravica na cerkveno-občinskem zboru ne more izvrševati.
Pod točkami 1. do 3. navedene osebe ne morejo izvrševati glasovalne pravice, tudi če so vpisane v volilni imenik.
§ 25.
Cerkveno-občinski organi so: cerkveno-občinsko pred-sedništvo, cerkveno-občinski prezbiterij (cerkveni odbor), diakonat in cerkveno-občinski zbor v mejah njim predpisane pristojnosti.
§ 26.
Predsedništvo cerkvene občine, prezbiterija in cerk-veno-občinskega zbora sestavljata župnik, odnosno kjer je več župnikov, po službi najstarejši župnik, in cerkveno-
občinski skrbnik. Ta dva sta pravna predstavnika cerkvene občine.
§ 27.
Vsaka cerkvena občina mora imeti prezbiterij, ki je njen upravni organ.
Člani prezbiterija so:
1. po svojem zvamju:
redni župniki in župni upravitelji, cerkveno-občinski skrbnik, redni diuhovnik-veroučitelj, učitelji in kantorji cerkvene občine;
2. po izvolitvi:
člani cerkvene občine z glasovalno pravico, ki jih izvolijo člani cerkvene občine z glasovalno pravico.
V cerkvenih občinah, kjer je v6č rednih duhovnikov-veroučiteljev, učiteljev in kantorjev, volijo člani cerkvene občine z glasovalno pravico enega izmed njih za člana prezbiterija.
§ 28.
Za prezbiterja so lahko izvoljeni samo tisti moški člani cerkvene občine, ki so dovršili 30. leto starosti, imajo glasovalno pravico na cerkveno-občinskih zborih in se posebno odlikujejo v cerkvenem življenju. Njihova služba je častna.
§ 29.
Število prezbiterjev določi seniorat po številu duš, ko je zaslišal občino, vsako šesto leto, upoštevaje pri tem, da ne more biti v najmanjši cerkveni občini poleg članov prezbiterija po zvanju izvoljenih članov manj ko 4, v največji cerkveni občini pa ne več nego 24 izvoljenih članov.
Po ugotovljenem številu rednih prezbiterjev se lahko izvolijo po potrebi tudi njihovi namestniki v razmerju, ki ga določi seniorat.
§ 30.
Člani prezbiterija se volijo za šest let in se uvedejo v dolžnost s tem, da opravijo predpisno prisego, ki ji predpiše obrazec državna cerkev. Polovica teh članov kakor tudi vsi člani namestniki izstopijo iz prezbiterija vsako tretje leto in se odrede nove volitve. Pri prvih volitvah se določi z žrebom, kateri člani naj iz prezbiterija izstopijo; potem pa izstopijo vselej tisti, ki so dovršili šest let kot prezbiterjl.
Prezbiterji, ki so Izstopili se lahko ponovno izvolijo v prezbiterij; v takem primeru ne prisežejo vnovič.
§ 31.
Prezbiterij vrši vse posle cerkvene občine, ki ni* odrejeni diakonatu ali cerkveno-občinskemu zboru. (
§ 32.
Diakonat je organ cerkvene občine za karitativne posle in ga sestavljajo po enakem številu moški in ženski člani občine, ki jih izvoli prezbiterij. Njihovo skupno število ne sme presezati števila prezbiterjev.
§ 33.
Naloga in področje diakonata je skrb in briga za onemogle siromašne in bolne ter sicer materialno in moralno zanemarjene člane cerkvene občine.
§ 34.
Cerkveno-občinski zbor sklicuje cerkveno-občinsko predsedništvo po zborskem pravilniku, ki ga predpiše zbor državne cerkve.
§ 35.
Cerkveno-občinski zbor pretresa letno poročilo in predloge cerkveno-občinskega prezbiterija in diakonata iz območja cerkveno-občinskega življenja in sklepa o njih, kolikor obsezajo pridobitev, odsvojitev in zadolžitev cerkveno-občinske imovine, sklenitev cerkveno-občinskih posojil, postavitev cerkveno-občinskih zgradb, ustanovitev mest župnika, veroučitelja, učitelja, levitov in kan-torjev in določitev njihovih prejemkov; usvaja dalje letni sklepni račun in proračun cerkvene občine in ustanov pod njeno upravo in nadzorstvom kakor tudi ključ občinskega prispevka in doklad; končno določa o glasovalni pravici iz § 23.
§ 36.
Odločbe cerkveno-občinskega zbora so polnoveljavne, ko jih odobri pristojno senioratsko oblastvo.
§ 37.
Cerkvene občine urede lahko svoje cerkveno-občinske zbore tudi na osnovi zastopstva. Natančnejše odredbe o tem predpiše zbor državne cerkve.
§ 38.
Za stalnega župnika cerkvene občine je lahko izvoljen polnoletni moški pripadnik reformiranega veroizpo-vedanja, državljan kraljevine Jugoslavije, neoporečenega življenja, ki je predpisno dovršil srednjo šolo in reformirano bogoslovno visoko šolo ali fakulteto, ima usposobljenost pred izpitno komisijo reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije in ga je ordiniral škof reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije ali njegov namestnik. Župnik je moral služiti vsaj dve leti kot kaplan ali kot župni upravitelj v kakšni cerkveni občini in dovršiti 24 let starosti.
Kljub prednji odredbi dovoli lahko minister pravde ob dokazani potrebi na škofov predlog, da se izvoli za župnika cerkvene občine duhovnik, ki je pridobil usposobljenost pred izpitno komisijo kakšne druge reformirane cerkve ali ki je tuj državljan ali ki ga je ordiniral kakšen duhovni poglavar druge reformirane krščanske cerkve, ocnosno tega namestnik. Duhovnik, tuji državljan, sme biti samo začasen župnik, odnosno kaplan.
Ne smejo biti duhovniki cerkvenih občin osebe, ki ne znajo popolnoma jezika, H ga govore člani cerkvene občine ali ga govori vsaj večina članov občine, razen če ga sami kot takšnega izvolijo in če minister pravde to odobri.
§ 3«.
Duhovnik, ki ni zadobil usposobljenosti za rednega župnika pred izpitno komisijo reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije, mora opraviti dopolnilni strokovni izpit, ki ga predpiše državna cerkev. Brez tega sploh ne more biti uveden v duhovniško dolžnost niti se ne more smatrati izvolitev za povsem polnoveljavno.
§ 40.
Pred ordinacijo in uvedbo v dolžnosti morajo župniki podpisati veroizpovedanje reformirane cerkve, in sicer
heidelberški katekizem in II. helvetsko izpovedanje s svečano zaobljubo, da bodo oznanjali božjo besedo v njih smislu z besedo in z dejanjem.
§ 41
V pristojnost župnika cerkvene občine spada: pridi-govanje, podeljevanje svetotajstev, dušno pastirstvo, veronauk, pouk konfirmandov, nadzorstvo nad vero-naukom in cerkvenim petjem, konfirmacija, poročanje in pokopavanje vernikov ter voditev cerkvenih matic.
§ 42.
Za skrbnika cerkvene občine je lahko izvoljen samo tisti član cerkvene občine, ki, razen pogojev, določenih za prezbiterja v § 28., ni proti cerkveni občini v nikak-šnem službenem razmerju, ne prejema od nje plačila ali nagrade, in ki je državljan kraljevine Jugoslavije. Njegova služba je častna; mandat pa mu traja tri leta.
§ 43.
Cerkvena občina postavi lahko po potrebi in običaju: učitelje, veroučitelje, kantorje in druge uslužbence, vse te pa izvoli prezbiterij.
§ 44.
Od cerkvene občine prejemajo redne prejemke: župnik, župni upravitelj, kaplan, levit, veroučitelj, učitelj in kantor. Najmanjši znesek njih plače določi zbor državne cerkve. Večji znesek njihove plače in plače ostalih uslužbencev določi cerkvena občina sama.
§ 45.
Pogodba o prejemkih iz § 44. se praviloma ne more izpreminjati; če pa se vrednost določenih prejemkov zbog neizbežnih okolnosti trajnega značaja toliko izpre-meni, da z ene strani ne zavaruje uradnikom in uslužr bencem cerkvene občine možnosti dostojnega življenja ali pa da z druge strani preseza možnost obremenitve cerkvene občine, je treba pogodbo o prejemkih po razmerah tega časa izpremeniti.
Ce se interesenti o teh vprašanjih ne morejo sporazumeti ali če njihovega sporazuma pristojno cerkveno oblastvo ne odobri, odloči o tem cerkveno sodišče.
III.	POGLAVJE.
Seniorat.
§ 46.
Več cerkvenih občin sestavlja seniorat, ki je neposredno višje oblastvo za njihovo cerkveno upravo in ureditev.	>
§ 47.
Seniorat vodi senioratski zbor in senioratski svet po senioratskem predsedništvu.
Predsedništvo seniorata sestavljata senior in senioratski skrbnik. Ta dva sta pravna predstavnika seniorata.
§ 48.
Člani senioratskega zbora 30:
a)	po svojem zvaaju:
1. senior in senioratski ockrbnik ali, če sta ta dva zadržana, njihova namestnika, kot predsednika;
2. duhovni in posvetni senioratski svetniki;
3. vsi redni župniki in župni upravitelji, misijonski župniki, kaplani, leviti, veroučitelji in duhovniki, ki službujejo v javnih zavodih in napravah v območju se-niorata;
4. duhovni in posvetni zapisnikar;
b)	po izvolitvi:
1. cerkveno-občinski prezbiterji v tolikšnem številu, kolikršno je število župniškib mest, ki jih vzdržujejo matične, podružne in misijonske občine;
2. dva predstavnika učiteljev, odnosno stalnih misijonskih delavcev posvetnega reda, ki so pod oblastjo seniorata.
Veroučitelji duhovniki, ki so nastavljeni v javnih zavodih in napravah, kakor tudi kaplani imajo na senio-ratskem zboru samo posvetovalno pravico.
§ 49.
Člane senioratskega zbora po volitvi volijo prezbiteriji cerkvenih občin: matičnih, podružnih in misijonskih, in to člane iz točke 1., črke b), § 48. vsak prezbiterij zase od enega zasedanja zbora do drugega, člane iz točke 2., črke b), § .48. pa vsi prezbiterji skupaj z navadno večino glasov za tri leta.
Prezbiterji podružnih cerkvenih občin glasujejo lahko pri volitvah članov senioratskega zbora skupaj s prezbiterji svoje matične občine.
§ 50.
Senioratski zbor ima pravico in dolžnost, skrbeti za notranje posle seniorata v mejah njemu predpisane pristojnosti.
§ 51:
Senioratski zbor si predpiše sam svoj poslovni red in posvetovalni statut, toda ta in oni kakor tudi morebitne njune izpremembe in dopolnitve veljajo samo za naslednji sestanek zbora.
§ 52.
Senioratski zbor se sestane redno enkrat na leto, po potrebi pa tudi večkrat. Skličeta ga sporazumno senior in senioratski skrbnik, in to vsako leto v drugi senioratski občini, o čemer odloči zbor sam vnaprej
§ 53.
Senioratski svet rešuje nujne vazne posie seniorata od enega zasedanja senioratskega zbora do drugega, izdaja svoje odločbe v imenu in v zastopstvu zbora, pripravlja dnevni red senioratskega zbora, mu predlaga predloge v rešitev kakor tudi poročilo o svojem poslovanju in je njemu odgovoren. Nujnost se mora ugotoviti zapisniški.
Člani senioratskega sveta so:
1. senior in senioratski skrbnik ali njiju namestnika, kot predsednika sveta;
2. po en duhovni in posvetni član senioratskega zbora in en zapisnikar, ki ga izvoli zbor sam.
§ 54.
Razen seniorja in senioratskega skrbnika ima se-niorat tudi še te-le častne funkcionarje: štiri senioratske
sodne svetnike: dva duhovna in dva posvetna; enega pravobranilca in dva senioratska zapisnikarja: duhovnega in posvetnega. Razen tega osnuje lahko senioratski zbor po potrebi tudi še druga izredna mesta častnih funkcionarjev, prav tako tudi uradniška, in to z odobritvijo -zbora državne cerkve.
§ 56.
Senioratske častne funkcionarje, ki morajo vsi biti državljani kraljevine Jugoslavije, volijo po volilnem pravilniku, ki ga izda zbor državne cerkve, prezbiteriji matičnih, podružnih in misijonskih cerkvenih občin. Njihovo izvolitev potrdi senioratski zbor, pred katerim opravijo takoj predpisno prisego.
Prezbiteriji podružnih občin volijo lahko senioratske častne funkcionarje skupaj s svojo matično občino.
Cerkvene občine, ki so v zastanku s plačilom senio-ratskih prispevkov in jim pristojno cerkveno oblastvo ni dovolilo odložitve tega plačila za določen čas, se ne morejo udeležiti volitev senioratskih častnih funkcionarjev.
§ 56.
Senior, senioratski skrbnik in tudi ostali častni funkcionarji seniorata se volijo za deset let. Po izteku tega roka prestane njihov mandat; prav tako pa tudi, če poda kdo izmed njih ostavko ali če umre ali če je odstranjen od svoje dolžnosti na osnovi cerkveno-sodne sodbe ali iz razlogov, navedenih v § 19. zakona o evan-geljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije; če so pa to duhovne osebe, tedaj, ko se kdo upokoji ali ko mu iz kakršnegakoli razloga prestane služba župnika v senioratu.
§ 57.
Za seniorja je lahko izvoljen samo redni župnik iz območja dotičnega seniorata.
§ 58.
Dolžnosti seniorja so: voditi nadzorstvo nad častnimi funkcionarji in izvrševati odločbe, ki jih izdajo senioratska in državno-cerkvena oblastva; skrbeti, da se oznanja v vsaki cerkveni občini božja beseda, da se natančno izvršujejo verska načela, da se običaji in verski obredi pravilno opravljajo in da izpolnjujejo častni funkcionarji svoje dolžnosti vemo in vestno.
Če je zadržan, ga nadomešča v dolžnosti duhovni zapisnikar seniorata.
§ 59.
Za senioratskega skrbnika je izvoliti samo člana reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije, ki izpolnjuje vse pogoje, ki se zahtevajo za cerkveno-občin-ske prezbiterje. Ni da bi moral biti iz istega seniorata.
Če je zadržan, ga nadomešča po službi najstarejši senioratski sodni svetnik.
IV.	POGLAVJE.
Državna cerkev.
§ 60.
Vsi seniorati skupaj sestavljajo državno cerkev, ki , vodi njih skupne posle.
§61.
Državno cerkev /upravljata svet in zbor državne cerkve po predsedništvu, predstavlja jo pa predsedništvo.
§ 62.
Člani zbora državne cerkve so:
1. škof in državno-cerkveni skrbnik ali njuna na-mestnika) kot predsednika;
2. vsi seniorji in senioratski skrbniki, odnosno če so njih mesta nepopolnjena, njihovi namestniki;
3. iz vsakega seniorata po en predstavnik duhovnikov in prezbiterjev seniorata;
4. sodni svetniki državne cerkve, in
5. ostali častni funkcionarji državne cerkve.
§ 63.
Zbor državne cerkve se sestane enkrat na leto, skliče ga pa škof sporazumno z državno-cerkvenim skrbnikom, če pa sta ta dva zadržana ali sta ti mesti nepopolnjeni,
pa njiju namestnika.
Kraj zasedanja zbora državne oerkve določi pred-sedništvo.
§ 64.
Zbor državne cerkve je vrhovno upravno obla st v o in v vseh poslih, za katere niso cerkvena sodišča pristojna, vrhovno apelacijsko in razsojajoče oblastvo.
§ 65.
Zbor državne cerkve si dš sam poslovni red in posvetovalni Statut; toda ta in oni kakor tudi slučajne
izpremembe in dopolnitve v njih veljajo šele za naslednje zasedanje.
§ 66.
Člani sveta državne cerkve 90:
1. po zvanju:
škof, državno cerkveni skrbnik, duhovni ln posvetni zapisnikar, državno-cerkveni pravobranilec in državno-cerkveni blagajnik;
2. po izvolitvi:
dva duhovna in dva posvetna člana sveta, ki jih voli »bor državne cerkve i»med svojih članov.
Za državno-cerkveni svet veljajo iste odredbe, ki veljajo za senioratsko-cerkveni svet.
§ 67.
Razen škofa in državno-cerkvenega skrbnika ima državna cerkev tudi te-le častne funkcionarje: deset državno-cerkvenih sodnih svetnikov — po polovici iz duhovnega in po polovici iz posvetnega staleža —, enega pravobranilca, enega blagajnika, enega računskega preglednika in dva zapisnikarja; duhovnega in posvetnega. Razen tega osnuje lahko državno-cerkveni zbor po potrebi tudi druga izredna mesta častnih funkcionarjev, prav tako tudi uradniška mesta.
§ 68.
Glede volitev, trajanja in prestajanja mandatov častnih funkcionarjev državne cerkve veljajo odredbe §§ 55. in 56., ki veljajo tudi za senioratske častne funkcionarje-Njih izvolitev potrdi zbor državne oerkve, pred katerim opravijo predpisno prisego.
§ 69.
Za škofa je lahko izvoljen samo stalni župnik ali profesor z isto kvalifikacijo, državljan kraljevine Jugoslavije, z najmanj tremi leti službe v kraljevini, ki si je pridobil s svojim vzornim življenjem in vnetim delovanjem za blaginjo cerkve in države občno spoštovanje. Voli se za deset let.
Izvoljeni škof mora imeti svoje redno župnijsko mesto.
Poverjeno zvanje se izgubi, če prestane škofu služba cenkveno-občinskega župnika ali če se ugotovi prestanek kakšnega izmed pogojev prvega odstavka ali če postane škof za službo nesposoben.
Škofova izvolitev se potrdi s kraljevim ukazom na predlog ministra pravde.
§ 70.	'
Ob bolezni, trajnem odsotstvu ali smrti nadomešča škofa v pravicah in dolžnostih duhovni zapisnikar državne cerkve.
§ 71.
Škof ima pravico in dolžnost, paziti na čistost reformiranega nauka v cerkvah in šolah, nadzirati cerkvene občine, seniorat, duhovnike, cerkveno-samoupravne častne funkcionarje in uslužbence in opravlja zaradi tega po potrebi kanonične vizitacije, posreduje skupno z državno-cerkvenim skrbnikom v službenem občevanju med osrednjimi državnimi in poedinimi cerkvenimi ohlastvi, skrbi za uporabo cerkvenih predpisov, ordinira kandidate za duhovno zvanje in posvečuje oerkve.
Škof in državno-cerkveni skrbnik skupaj sta pravna predstavnika cerkve.
§ 72.
Za skrbnika državne'cerkve, ki vodi skupno in v sporazumu s škofom cerkvene posle, se lahko izvoli moški posvetni, v oerkveno-pravnih vprašanjih izkušeni član reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije, ki je že bil cerkveni častni funkcionar in ki obenem izpolnjuje tudi vse tiste pogoje, ki se zahtevajo za senioratskega skrbnika.
Izvolitev državno-cerkvenega skrbnika ni vezana na kraj njegovega prebivališča in bivanja ter velja, ko jo potrdi minister pravde.
§ 73.
Državno-cerkveni duhovni sodni svetniki, ki jih je pet, se volijo izmed rednih žu.pnikov ali profesorjev z duhovniško kvalifikacijo, posvetni sodni svetniki, katerih je tudi pet, pa izmed posvetnih članov v območju držav-, ne cerkve.
§ 74.
Za državno-cerkvenega blagajnika sme biti izvoljen samo redni župnik.
V.	POGLAVJE.
Sinod. § 75.
Sinod je ustavodajni organ reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije. Vsaka tri leta ga skliče predsedništvo državne oerkve po predhodni odobritvi kralja.
§ 76.
Sinod sestavljajo vsi člani zbora državne cerkve.
§ 77.
Sinod sklepa redoma z navadno večino glasov. Ne more skleniti polnoveljavne odločbe, če ni prisotna najmanj polovica članov.
§ 78.
Sinod si predpiše sam svoj poslovnik, ki se v istem zasedanju ne more izpreminjati, in odloži svoje seje; lahko pa izda tudi pred iztekom triletnega roka odločbo, da dokončuje svoje poslovanje ali da se razpušča.
VI.	POGLAVJE.
Cerkvene šole.
§ 79.
Reformirana krščanska cerkev kraljevine Jugoslavije vzdržuje šole, ki so ji po državnem zakonu zajamčene, jih upravlja, jih smatra, kakor svoje dobrodelne in kulturne naprave, za svoje sestavne dele, vzgaja v njih svojo mladino po osnovnih načelih in jo poučuje v mejah državnih zakonov in materinščini.
§ 80.
Reformirana krščanska cerkev kraljevine Jugoslavije upravlja svoje vzgojne in učne zavode po svojem šolskem statutu in v soglasnosti z državnimi zakoni.
VII.	POGLAVJE.
Upravljanje imovinskih poslov.
§ 81.
Reformirana krščanska cerkev kraljevine Jugoslavije upravlja samostalno syoje imovinske posle po osnovnih cerkvenih načelih in v mejah državnih zakonov, pa
ob vrhovnem nadzorstvu države.
' **
§ 82.
Cerkveni imovinski posli se upravljajo po predpisih
o cerkvenem računovodstvu in gospodarstvu, ki jih izda zbor državne cerkve, odobri pa minister pravde.
§ 83.
Nepremična cerkvena imovina ter imovina ustanov in skladov, ki jih upravljajo cerkvena oblastva, se sme odsvojiti samo z odobritvijo državne cerkve.
§ 84.
Nepremično imovino je treba tako upravljati, da se ne zmanjšata njen obseg in možnost donašanja dohodkov.
§ 85.
Skladi in ustanove se upravljajo ločeno od ostale imovine. Dohodki cerkvenih ustanov in skladov se smejo uporabljati samo v svrho, za katero so namenjeni. Če je to zbog izpremenjenib razmer nemogoče, je zbor držav-
ne cerkve na predlog cerkvenega oblastva, ki upravlja ustanovo ali sklad, poklican, da odloči po pristanku državnega ustanovnega oblastva o tem, da je uporabiti dohodek v namen, podoben namenu ustanove. Doker se ne izda takšen sklep, ostaneta ustanova in sklad lastnina cerkve in se mora njun čisti dohodek po odbitku stroškov za upravljanje po cerkvenem qblastvu, ki ju upravlja, plodonosmo naložiti. Glede skladov izda odločbo o uporabi njihovih dohodkov v namene, podobne namenom sklada, ko nastopi isti primer kakor pri ustanovah, državna cerkev samostalno na predlog oblastva, ki sklad upravlja.
§ 86.
Izdatki cerkveno - samoupravnih teles in njihovih naprav se poravnavajo v prvi vrsti iz dohodkov njihove imovine, cerkvenih taks in prispevkov, iz daril in na-klonitev, iz dohodkov ustanov in skladov in iz morebitnih doklad na te imovine, iz morebitnih prispevkov po-litično-upravnih občin in stalne državne podpore. Kolikor ne bi zadoščala ta sredstva za ostvaritev naloge oerkveno-samoupravnih teles in njih naprav, smejo ta za nedostajajoče pokritje izdatkov razpisati tudi doklado, označeno v § 8. zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi z dne 16. aprila 1930.*
Za poravnavo izdatkov cerkveno-samoupravnih teles in njihovih naprav se ne sme nikoli uporabiti cerkvena imovina, marveč samo dohodek.
§ 87.
Letne potrebe višjih cerkveno-samoupravnih teles in občnih skupnih cerkvenih naprav ugotove s proračunom za to pristojna cerkveno-samoupravna oblastva; prav tako pa tudi dohodke, ki služijo za njihovo poravnavo, upoštevaje pri tem imovino in številčno stanje vsakega cerkveno-samoupravnega telesa, skladov in ustanov in imovino poedinih svojih članov.
Letno potrebo cerkvenih občin ugotovi s proračunom pristojno cerkveno-občinsko oblastvo. V tem proračunu morajo biti določena tudi bremena, razpisana za potrebe višjih cerkveno-samoupravnih teles.
Za cerkvene občine, ki nočejo sestaviti proračuna in ne določiti v njem dohodkov, potrebnih za pokritje vseh zakonitih izdatkov, in ga ne sestavijo v roku, ki ga jim določi senior, stori to oboje obvezno pristojni senior sam, izvzemši predpis doklad.
§ 88.
»
Vsak član reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije, ki je dovršil 21. leto starosti, mora dajati cerkvene prispevke v tisti občini, v kateri je član, odnosno v tistem senioratu, ki mu njegova občina pripada.
Za delo nesposobni člani cerkve se ne morejo prisiliti, če nimajo imovine ali dohodkov, da bi prispevali za potrebe cerkveno-samoupravnih teles in njihovih naprav.
Načela, po katerih se naj vrši določitev prispevkov, predpiše državna cerkev enotno.
§ 89.
Razen cerkvenih prispevkov je vsak član dolžan, plačevati cerkvi tudi doklade, ki se po pokazani potrebi v smislu zakona odmerijo in predpišejo po ustanovljeni stopnji na njegov neposredni državni davek. Za osnovo služi davek iz predhodnega leta.
Načela za odmero cerkvene doklade iz prednjega odstavka predpiše vsaka cerkvena občina zase.
Za 50% predpisane cerkvene doklade je oproščen tisti član cerkve, ki ima v rodbini šestero ali več svojih otrok pod 15 leti.
Člani cerkve, ki niso polnoletni, so zavezani plačilu cerkvene doklade samo, če imajo osebno imovino ali dohodek, na katero ali na katerega plačujejo državni davek, ali če žive v zakonu.
Ce se zbog primerov iz predhodnega odstavka zmanjša župniški dohodek, se mora preliminirati razlika v občinskem proračunu.
§ 90.
Ce ima kdo, ki je član ene cerkvene občine, v območju drugih cerkvenih občin davčne objekte, imajo tudi te druge občine načeloma pravico, terjati od njega, dasi ni njihov član in kolikor je za to potrebe, plačilo cerkvene davščine glede rut davčno vrednost njegovega davčnega objekta. Kateri teh občin in v katerem razmerju naj ta oseba plača cerkvene davščine, ugotovi pristojno cerkveno oblastvo kdaj pa kdaj po zaslišanju prizadetih občin, pri čemer da prednostno pravico za to plačilo vselej tisti občini, kateri je to glede na njeno gmotno stanje najpotrebnejše.
VIII.	POGLAVJA,.
Občni sklad državne cerkve.
§ 91.
Za zavarovanje morebitnih izrednih potreb cerkve ustanovi lahko zbor državne cerkve občni sklad državne cerkve; vanj se lahko stekajo, dokler ne doseže višine, ki mu jo določi zbor, po sklepu zbora poleg lastnih dohodkov in njemu namenjenih dobrodelnih daril in volil, tudi še deli občnih cerkvenih dohodkov. Natančnejše odredbe o tem skladu predpiše državna cerkev.
§ 92.
Občni sklad državne cerkve upravlja državna cerkev.
Dohodki sklada se smejo uporabljati šele, ko doseže hklad njemu določeno višino.
IX. POGLAVJE.
Pokojninski sklad državne cerkve.
§ 93.
Da se zavarujejo pokojnine rednim in misijonskim župnikom, stalnim veroučiteljem in kantorjem, levitom in župnikom, nastavljenim v državnih zavodih in napravah, če vobče ne bi imeli pravice do pokojnine iz državnih sredstev, ki odidejo zbog nesposobnosti za nadaljnje delo iz svoje službe, prav tako pa tudi, da se zavaruje vzdrževanje njihovih vdov in sirot, ustanovi državna cerkev poseben sklad, za katerega veljajo enake odredbe, kakor za občni sklad državne cerkve.
X. POGLAVJE.
Cerkvena sodišča in cerkvena disciplina.
§ 94.
Pod cerkveno sojenje spadajo cerkveni prestopki in prekrški, sporni cerkveni-upravni posli in zakonske pravde, kolikor nimajo te imovinsko-pravnega značaja in ne spadajo v pristojnost državnih sodišč.
Sojenje o cerkvenih prestopkih in prekrških ter sojenje o spornih cerkveno-upravnih poslih ureja statut o cerkvenem sodstvu, ki ga izda državna cerkev.
Za cerkveno-zakonsko pravo in zakonsko pravdno postopanje veljajo posebni predpisi, ki jih tudi izda državna cerkev.
§ 95.
Cerkev izvršuje svojo sodno oblast po svojih sodiščih.
Cerkvena sodišča so:
1. cerkveno-občinsko sodišče;
2. senioratsko sodišče, in
3. sodišče državne cerkve.
XI. POGLAVJE.
Prehodne odredbe.
§ 96.
Kljub odredbam § 10. se določi število prvih senio-ratov v novi cerkveni organizaciji po tej ustavi na 4, in to: severni, vzhodni, južni in zapadni seniorat. Obseg teh senioratov določi dosedanji zbor državne cerkve.
§ 97.
Prva volitev škofa in državno-cerkvenega skrbnika po tej ustavi se izvrši v treh mesecih od dne njene uveljavitve; sicer se izvrši ta volitev v istem roku od dne izpraznitve teh mest.
§ 98.
Odredbe prvega odstavka § 38. glede šolske kvalifikacije, izpitne usposobljenosti in ordinacije se ne nanašajo na duhovne osebe, ki jih zateče ta ustava, ko stopi v veljavo, na njihovih položajih.
XII. POGLAVJE.
Končne odredbe.
§ 99.
Ko stopi ta ustava v veljavo, prestanejo veljati cerkvene ustave in drugi organizacijski predpisi, ki so veljali dotlej v poedinih delih države.
§ 100.
Izpremerabe in dopolnitve te ustave sklene sinod z večino treh petin vseh članov sinoda, minister pravde pa jih predloži, ko jih usvoji, kralju v potrditev.
§ 101.
Ta ustava, ki jo je izdal sinod reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije na osnovi § 28. zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930., stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 11. maja 1933.; št. 48.400 U-426.
Aleksander s. r.
Minister pravde:
B. Maksimovič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde B. Maksimovič s. j
Banove uredbe.
436.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 3391/5.
Občina Šmihel-Stopiče, v srezu Novo mesto, bo pobirala od dneva razglasitve v Službenem listu v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din 100-—,
b) od	100	1	vinskega mošta Din	100-—,	.
c) od	100	1	piva	Din 100-—,
č) od	hi	stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 50-—,
e) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 15-—,
g) od prašičev Din 10'—,
h) od drobnice Din 5‘—,
i) od 100 kg uvoženega mesa- vseh vrst Din 25-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. avgusta 1933.
/
437.
Popravek.
V »pravilniku o gradbenih predpisih za sela, ki so v neposredni bližini mest in trgov«, objavljenem v 67. kosu »Službenega lista« z dne 19. avgusta t. 1. pod št. 432, je pri podpisu po pomoti izostal datum: >■ ■ ■ v Ljubljani, dne 26. julija 1933.«
Razne obče veljavne odredbe.
438.
Štev. 1509/33—7.
Volilni red
za volitve skupščine Delavske zbornice v Ljubljani, sprejet na seji skupščine dne 6. avgusta 1933.'
Skupščina Delavske zbornice v Ljubljani je sklenila na svoji seji z dne 6. avgusta 1933., da se nadomesti volilni red z dne 9. februarja 1928. z naslednjimi določbami, ki stopijo na mesto čl. 25. do 59. statuta zbornice.
Clen 1.
Cas volitev določa ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Volitve se morajo izvršiti najkesneje v roku 3 mesecev od dne razpisa .volitev.
Člen 2.
Področje zbornice tvori za volitve v skupščino eno volilno okrožje.
Glavni volilni odbor.
Člen 3.
Volitve vodi glavni volilni odbor, katerega tvorijo:
Odposlanec ministrstva za socialno politiko, predsednik ali od uprave določeni predstavnik dotedanje Delavske zbornice in predsednik ali podpredsednik (delojemalec) okrožnega urada za zavarovanje delavcev na sedežu zbornice, če ni v službenem odnosu z zbornico, blagajnik dotedanje Delavske zbornice ter po en predstavnik vsakega v dotedanjem plenumu zbornice postoje-čega kluba. Ako je predsednik (podpredsednik) OUZD v službenem odnosu z zbornico, odredi predstavnika delavska grupa ravnateljstva iz svoje srede z večino glasov.
Pri ugotavljanju definitivnih volilnih rezultatov sme prisostvovati delu glavnega volilnega odbora s posvetovalnim glasom po en predstavnik vsake kandidatne liste, imenovan na kandidatni listi.
Predsednik glavnega volilnega odbora je odposlanee ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
I	•	,	v
t	:
Člen 4.
Ko odredi ministrstvo za socialno politiko volitve in imenuje svojega odposlanca, skliče ta člane glavnega volilnega odbora, ki ukrenejo sledeče:
a) izdajo nalog organom zavarovanja, da se izdelajo volilni imeniki;
b) določijo točne dneve volitev;
c) imenujejo člane in namestnike krajevnih volilnih komisij ter določijo višino odškodnine za njihovo delo;
d) določijo, kje in kako se imajo vlagati kandidatne liste;
e) določijo obrazec za volilni imenik;
f) določijo obrazec za kandidatne liste;
g) določijo obliko glasovnice in način, kako se te nabavijo;
h) določijo krajevne volilne edinice.
Dnevnice članom glavnega volilnega odbora določi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 5.
Glasovanje se vrši po krajevnih volilnih edinicah (Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev, njihovih ekspoziturah, podružnicah in bratovskih skladnicah), čijih organi obsegajo najmanj 100 volilcev in katere določi kot krajevne volilne edinice glavni volilni odbor. Vse področje zbornice razdeli glavni volilni odbor na krajevna volilna okrožja, in sicer tako, da sta glasovanje in kontrola čim lažja in popolnejša.
Male zavarovalne edinice se lahko priključijo večjim sosednjim edinicam.
Volišča smejo biti tudi v krajih, kjer dela večje število delavstva in kjer ne obstoje organi zavarovanja.
Za večja mesta sme glavni volilni odbor določiti večje število volišč.
Glasovanje se mora izvršiti v prostorih in na področju zunaj podjetja, razen v primerih, kjer so podjetja čisto osamljena in preveč oddaljena od pripravnih prostorov za glasovanje.
, Clen 6.	*
Glasovanje se more vršiti samo ob nedeljah. Glavni volilni odbor more po potrebi odrediti, da se v nekaterih krajih sme glasovati tudi v soboto pred volitvami ali v soboto in nedeljo.
2.	Reklamacijski odbori.
Clen 7.
Glavni volilni odbor vrši posle reklamacijskega
odbora.
3. Krajevne volilne komisije.
Clen 8.
0 razgrnitvi volilnih imenikov, razdeljevanju glasovnic, razglasitvi kandidatnih list, zbiranju glasovnic in njihovem preštevanju odloča krajevna volilna komisija, ki sestoji: iz predsednika, katerega odredi iz vrst državnih ali samoupravnih uradnikov predsednik glavnega volilnega odbora, in enega predstavnika Delavske zbornice • iz vrst volilcev dotičnega kraja, katerega določi upravni odbor Delavske zbornice.
Take krajevne volilne komisije se postavijo za vsako volišče.
Delu krajevne volilne komisije pri sprejemanju
glasovnic in pri ugotavljanju volilnih rezultatov prisostvuje s posvetovalnim glasom po en predstavnik vsake kandidatne liste iz dotičnega kraja, imenovan na kandidatni listi.
Za člane krajevnih volilnih komisij se imenujejo na isti način tudi namestniki. Vse stroške za volitve, izvzemši onih za objavljanje kandidatnih list, nosi Delavska zbornica.
Clen 9.
Krajevni volilni odbori se sestanejo takoj, ko dobe nalog od glavnega volilnega odbora. Oni objavljajo in razgrinjajo volilne imenike in pozovejo volilce, da pregledajo volilne imenike in zahtevajo popravke.
Clen 10.
Vsi organi delavskega zavarovanja so dolžni zadostiti v čim najkrajšem roku zahtevam glavnega volilnega odbora in mu staviti na razpolago potrebne prostore, osebje
in sredstva za delo.
Malomarnost ali neposlušnost pri tem poslu se bo smatrala za disciplinaren prestopek in bo v primeru pritožbe glavnega volilnega odbora odgovorna oseba kaznovana potem disciplinskega sodišča po predpisih pravilnika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
4. Sestava volilnih imenikov.
Clen 11.
V volilne imenike se morajo vpisati vsi delavoi in nameščenci brez razlike spola, ki so do dneva razpisa volitev zavarovani proti bolezni pri ustanovah za zakonsko obvezno zavarovanje delavcev na podlagi stanja prijave na dan volilnega razpisa in plačujejo za Delavsko zbornico odrejeno doklado.
Clen 12.
V roku. ki era je odredil glavni volilni odbor, so dolžne vse določene krajevne volilne edinice izdelati
volilne imenike, v katere je vpisati vse osebe z glasovalno pravico na področju te volilne edinice.
Krajevni organi delavskega zavarovanja, ki niso razglašeni kot volilne edinice, so dolžni poslati prepis teh spiskov krajevni volilni edinici, kateri so priključeni.
Clen 13.
Tako sestavljeni volilni imeniki morajo biti razgrnjeni v vseh volilnih edinicah in njim priključenih nižjih organih zavarovanja 10 dni. Krajevni volilni odbor je dolžan obvestiti vse delavstvo, da so volilni imeniki razgrnjeni, kakor tudi o načinu, kako se zahteva poprava imenika.
Vsak član zbornice ima pravico, da v gornjem roku volilne imenike pregleda, prepiše, objavi, natisne in da zahteva bodisi zase bodisi za drugega njih popravek.
Clen 14.
Popravek se mora zahtevati ustno ali pismeno pri organih, kjer je imenik razgrnjen. Ko se zahteva popravek, se morajo predložiti dokazi, da ima dotična oseba glasovalno pravico v smislu čl. 33. teh pravil ali da je nima.
Vse te pritožbe se imajo poslati na sklepanje glavnemu volilnemu odboru, ru je dolžan o njih sklepati najdalj v roku petih dni od dneva, ko jih je prejel.
, Odobrene spremembe se vpišejo takoj v volilni imenik.
5.	Potrditev kandidatnih list.
Clen 15.
Glasovati se more samo za potrjene kandidatne liste.
Clen 16.
Pravico do kandidiranja imajo samo začasno ali stalno koalirane delavske in nameščenske strokovne organizacije, ki so do dneva razpisa redno registrirane pri Delavski zbornici.
Delavska zbornica je dolžna dati glavnemu volilnemu odboru poročilo, katere delavske strokovne organizacije so bile pri njej na dan razpisa volitev registrirane..
Clen 17.
Kandidatno listo predajo osebno najmanj trije predstavniki organizacije, ki jo predloži glavnemu volilnemu odboru, zajedno s pismenim potrdilom organizacije, da so predlagani kandidati redni člani te organizacije.
O sprejemu kandidatne liste mora izdati glavni volilni odbor prinosilcem potrdilo, v katerem mora biti naznačena vsebina predložene liste.
Clen 18.
Na vsaki kandidatni listi mora biti navedeno z imenom, priimkom, poklicem in krajem stanovanja najprej ugotovljeno število kandidatov, za njim istotoliko namestnikov za člane zbornico. Kandidati za člano in njihove namestnike morajo biti člani organizacij, ki jih predlagajo.
Med kandidati morajo biti delavci raznih strok. V delavski skupini kandidirajo lahko tudi funkcionarji delavskih strokovnih organizacij.
Med prvimi kandidati na listi morajo biti delavci iz najvažnejših gospodarskih strok.
Katere gospodarske stroke so najvažnejše, določa glavni volilni odbor na podlagi predloga upravnega odbora Delavske zbornice in objavi skupno z razpisom volitev.
Za zelo važne stroke gospodarstva, katerih delavstvo je grupirano in oddvojeno od ostalega delavstva ter predstavlja za zbornico zelo važen faktor (prometno osebje, rudarji), more glavni volilni odbor na predlog upravnega odbora zbornice odrediti, da ta stroka delavstva voli v posebni kuriji. V tem primeru se bodo kandidati na vsaki kandidatni listi te stroke navedli posebej in oddvojeno; delavstvo te stroke voli posebej in njihovi glasovi se računajo kot oddani samo za te kandidate. Glavni volilni odbor odredi v takem primeru za to stroko število kandidatov, v kolikor to odgovarja številu volilcev te stroke napram številu volilcev ostalih strok.
Nameščenci, ki spadajo pod za«on o penzijskem zavarovanju od 12. maja 1922. in vsi ostali nameščenci, ki vrše važne posle v smislu čl. 324. obrtnega zakona, glasujejo v posebni kuriji za liste, katere predlože organizacije zasebnih nameščencev. Število na to grupo odpadajočih kandidatov (namestnikov) bo odredil glavni volilni odbor po predpisih prejšnjega odstavka.
Razen originala so dolžni predati predlagatelji v roku 3 dni po potrditvi liste 10 izvodov natisnjene kandidatne liste za vsako volilno mesto.
Člen 19.
Zajedno s kandidatno listo je predložiti:
Pismeni pristanek vsakega kandidata in namestnika, da sprejme kandidaturo na listi dotičnega predlagatelja; dokaze, da imajo kandidati vse pogoje, katere predpisujeta zakon in statut za izvrševanje te funkcije. Kandidira se lahko samo na eni kandidatni listi. V spornem primeru je veljaven kandidatov pristanek na prvi potrjeni listi; dokaz, da so predlagatelji volilci.
Člen 20.
Glavni volilni odbor se mora uveriti, ali je sestavljena kandidatna lista tako, kakor je to po statutu predpisano in mora opozoriti predlagatelje na nedostatke, pri čemer jim mora dopustiti rok za izpolnitev, ki pa ne sme biti daljši, kakor do dne, ko se mora vlaganje list končati.
Člen 21.
Vlaganje kandidatnih list se pričenja z dnem,'ki ga odredi glavni volilni odbor, najkesneje pa trideseti dan po razpisu volitev in traja najdalj petnajst dni.
Člen 22.
Glavni volilni odbor odloča o pravilnosti liste. Ako ugotovi, da je lista v redu, jo mora potrditi, zahtevati, da se mu predlože v roku treh dni natisnjeni izvodi liste in razposlati natisnjene izvode krajevnim volilnim odborom. V primeru, da glavni volilni odbor potrditev liste odkloni, mora dati predlagateljem zadevni pismeni °dlok, proti kateremu je dopustna v roku 24 ur pritožba ua ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, čigar odločitev je končnoveljavna.
Ako se odpove kandidat po potrditvi liste kandidatskemu mestu, lista s tem ni razveljavljena.
6.	Razglasitev kandidatnih list.
Člen 23.
V vsakem olfraju, kjer so razgrnjeni volilni imeniki, morajo biti razgrnjene tudi natisnjene kandidatne liste najmanj pet dni pred dnevom volitev. Volilci si morejo te liste vsak čas ogledati in jih prepisati.
Potrjene kandidatne liste bodo nosile številke po redu, kakor so bile od glavnega volilnega odbora sprejete.
7. Ukrepi pred glasovanjem.
Člen 24.
Ako je vložena samo ena kandidatna lista, proglasi glavni volilni odbor vse kandidate te liste za izvoljene.
Člen 25.
Volilci, ki delajo najmanj 5 km oddaljeno od svojega volišča, imajo pravico zahtevati pismeno od krajevnega volilnega odbora najkesneje pet dni pred volitvami, da se jim dostavijo pismeno glasovalne kuverte in glasovnice za volitve. Prejete glasovnice morajo volilci poslati po pošti tako, da prispejo h krajevnemu odboru najkesneje do zaključitve glasovanja.
8.	Način glasovanja.
Člen 26.
Na dan volitev se sestane krajevni volilni odbor ob
8.	uri dopoldne. Seji morajo prisostvovati vsi člani ali njih namestniki, morejo pa ji prisostvovati tudi predstavniki kandidatnih list. Najprej se mora napraviti zapisnik, v katerem se ugotovi, kolikšno je skupno število volilcev, koliko, kako in kam je razposlanih glasovnic. Potem se prične sprejemanje glasov. Sprejemanju morata prisostvovati stalno vsaj en član volilne komisije in en predstavnik liste. Ako ni predstavnikov liste, morata prisostvovati glasovanju stalno dva-člana volilne komisije ali njih namestnika.
Člen 27.
Glasuje se osebno, neposredno in tajno.
Ko se prične sprejemanje glasov, se morajo pripuščati došle osebe na volilno mesto po redu, kakor prihajajo.
Volilni odbor bo na podlagi veljavnih legitimacij (krstni list, prijavni list, davčne knjižice, poslovnih in drugih dokumentov) ugotovil identičnost došlih in če je j volilec vpisan v volilnem imeniku. V poseben zapisnik se morajo vpisati priimek, ime in tekoča številka volilca v volilnem imeniku.
Volilec dobi potrebna navodila za glasovanje in prazno kuverto ter glasovnico vsake kandidatne liste. Nato se napoti v zaprt prostor z navodilom, naj da v kuverto glasovnico, za katero želi glasovati, nepretrgano, druge glasovnice pa raztrgane.
Vsaka kandidatna lista ima glasovnice posebne barve, katero odredi glavni volilni odbor v sporazumu s predlagatelji liste. Vsaka lista sme biti samo ene enostavne barve.
Po zaključku sprejemanja glasov mora krajevni volilni odbor najprej primerjati, če se število sprejetih kuvert ujema s številom volilcev, vnesenih v zapisnik, nakar en član volilnega odbora odpira kuverte in jemlje iz njih glasovnice. •	,
Pred drugim članom volilnega odbora se morajo zbirati glasovnice po kandidatnih listah.
Kuverte, ki ne vsebujejo predpisanega nepretrganega glasovalnega listka (glasovnice), ali vsebujejo imena kandidatov izven list, ali neraztrgane glasovnice za razne liste in organizacije, katerih liste niso potrjene, se zbirajo ločeno in so brez vrednosti.
Več neraztrganih glasovnic v eni kuverti za enega in istega kandidata velja kot en glas.
Po izvršenem odpiranju se izvrši preštevanje, koliko glasov je dobila poedina kandidatna lista. Sprejete glasovnice se morajo takoj zložiti, zaviti in zapečatiti.
Ves ta posel se vpiše v zapisnik, v katerega more staviti tudi vsak član volilnega odbora in prisotni predstavnik kandidatne liste svoje pripombe.
Po zaključku glasovanja se izvrši končno štetje veljavnih in neveljavnih glasov in število glasov, ki so odpadli na vsako kandidatno listo. Izgotovljeni in podpisani zapisnik volilnega odbora se mora zapečatiti in poslati zajedno s prejetimi glasovnicami glavnemu volilnemu odboru, ki jih čuva do sklepa skupščine Delavske zbornice in ministra za socialno politiko.
9.	Ugotavljanje volilnih rezultatov.
Clen 28.
Glavni volilni odbor se sestane drugega dne na seji, kateri morejo prisostvovati tudi predstavniki kandidatnih list. On odpira poslane mu zapisnike krajevnih volilnih odborov in ugotavlja, ali je bilo vse pravilno izvršeno.
Na podlagi zapisnikov se ugotavlja in sešteva, koliko je katera lista dobila glasov.
Sklepa samo glavni volilni odbor, a predstavniki kandidatnih list izjavljajo eventualno svoje pripombe na zapisnik.
Clen 29.
Volilni rezultat se ugotavlja tako-le:
Skupno število vsake liste se deli z eno do šestdeset in vsak tako dobljeni zaporedni količnik se zapiše eden pod drugega za vsako listo. Mandati članov in namestnikov se dodeljujejo po vrsti oni listi, ki ima največji zaporedni količnik.
Ako je samo še eden nedeljen mandat, a imata dve listi zaporedni mandat, se odloči z žrebanjem.
Razdelitev mandatov po listah se vpiše v zaključni zapisnik glavnega volilnega odbora. Izvoljenim članom zbornice in njihovim namestnikom mora dostaviti glavni volilni odbor legitimacije o izvolitvi.
V primeru glasovanja v posehni kuriji se dodeljevanje mandatov oddvojenim kandidatom vrši posebej po istiii principih na podlagi števila za njih oddanih glasov.
Clen 30.
Zaključni zapisnik glavnega volilnega odbora z vsemi zapisniki krajevnih odborov in pritožbami proti volitvam se izroči verifikacijskemu odboru Delavske zbornice.
Clen 31.
Proti nepravilnosti volitev se more pritožiti vsaka organizacija, ki je registrirana v Delavski zbornici, v roku treh dni po zaključku volitev. Pritožba se preda glavnemu volilnemu odboru, ki jo je dolžan poslati s svojim poročilom v roku treh dni verifikacijskemu odboru Delavske zbornice.
Clen 32.
O pravilnosti volitev in o pravilnosti dela glavnega volilnega odbora pri razdeljevanju mandatov odloča skupščina zbornice, ko je zaslišala poročilo verifikacijskega odbora. Člani Delavske zbornice, ki bi bili nezadovoljni z odločitvijo zbornice o potrditvi .ali nepotrditvi spornih volitev ali mandatov, se morajo pritožiti pri ministrstvu za socialno politiko proti rešitvi skupščine.
Ako v teku 15 dni po prejemu pritožbe in volilnih aktov minister za socialno politiko ne razveljavi spornih volitev ali ne odredi glede njih preiskave, postanejo sklepi skupščine pravomočni.
Clen 33.
Deloma ali v celoti razveljavljene volitve se morajo ponoviti.
10.	Sklicanje novo izvoljene skupščine.
Clen 34.
Novo izvoljeno skupščino mora sklicati predsednik dotedanje zbornice najdalj v roku dveh mesecev. Ako tega ne stori, jo skliče minister za socialno politiko in narodno zdravje.
11.	Prehodna odredba.
Clen 35.
Izvzetno od odredb člena 16. tega volilnega reda imajo pri prvih naslednjih volitvah pravico do vlaganja kandidatnih list vse delavske in nameščenske strokovne organizacije, katerih pravila bodo odobrena od pristojne oblasti in ki bodo registrirane pri zbornici do dne vlaganja kandidatnih list.
Ta volilni red za volitve skupščine Delavske zbornice v' Ljubljani je bil sprejet na VIII. seji skupščine dne 6. avgusta 1933. in odobren od g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje pod St. br. 31051/33 z dne 16. avgusta 1933.
 ——
439.
Razne ob'ave iz „Službenih novm“.
Številka 135 z dne 19. junija 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. maja 1933., štev. 52.554. so napredovali: iz
IV.	položajne skupine 1. stopnje v III. položajno skupino
2.	stopnje: dr. Vičar Leopold, sodnik apelacij-skega sodišča v Ljubljani, ter starešine sreskih sodišč: .dr. Močnik Ivan v Višnji gori, dr. Rajhman Blaž v Prevaljah. Premerštajn Kajetan v Logatcu, dr. Sašelj Josip v Šmarju, dr. Lešnik Alojz v Mariboru, Romih Božidar v Novem mestu, dr. Kobč Ernest v Ljubljani, dr. Tomšič Rihard v Črnomlju, dr. Hočevar Vojteh v Brežicah, dr. Lozar Fran v Kostanjevici, Potočnik Anton v Šoštanju, dr. Šumenj a k Slavko v Murski Soboti ter dr. Prešeren Jakob v Škofji Loki.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga; Tiskarna Merkur d, d. s Ljubljani! njen predstavnik; Otmar Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 68. kosu IV. letnika z dne 23. avgusta 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
I- No. 4388/7.	2098
Razpis.
Razpisujejo se službe banovinskih zdravnikov združenih zdravstvenih občin Velenje (srez slovenjgraški), Stari irg pri Črnomlju (srez črnomeljski) in Litija ter mesto zdravniškega uradniškega pripravnika v javni bolnici v Celju in v javni bolnici v Murski Soboti.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo, dovršeno zdravniško pripravljalno službo (staž). Prosilci za mesto banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine morajo dokazati poleg tega še vsaj šestmesečno bolnično prakso v porodništvu.
Prošnje je predložiti kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 31. avgusta 1933.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. avgusta 1933.
*
K V - No. 3617/3.	2100-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo mostu čez Kokro v Luknji v km 16-7 banovinske ceste I. reda št. 4 Kranj— Tupaliče—Jezerski vrh—državna meja L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. septembra 1933. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 215 tehničnega oddelka, odseka za ceste, železnice in mostove Ljubljana. Gajeva ul. 5/II. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se Proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri I. odseku tehničnega oddelka.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 199.653-12.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novicah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. avgusta 1933.
*
K V _ No. 154/6.	2099—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in montažo osebnega dvigala za zdravilišče na Golniku L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. septembra 1933. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 63 tehničnega oddelka v Gledališki ulici št. 8 v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomoč-
ki se proti plačilji napravnih stroškov dobivajo med uradnirpi urami pri tem oddelku.	'
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za dobavo in montažo dvigala brez zidarskih in drugih del Din 138.000-—.
I Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah : in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske
banovine v Ljubljani,
dne 18. avgusta 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 19/33—3	2085
Amortizacija.
Na prošnjo Esta Rudolfa, mestnega računskega inšpektorja v pok. v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev.
Dve obveznici posojila mestne občine ljubljanske št. 1953 in 1954, nominale po Din 200-—.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 11. avgusta 1933.
Og 28/33—3	2086
Amortizacija.
Na prošnjo dr. Marušiča Draga, bana Dravske banovine v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Kmetskega hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani r. z. z n. z., št. 1572. v znesku 45.324-— dinarjev.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 11. avgusta 1933.
*
A 157/32—44.	2065—3—2
Oklic,
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči in poklic dediča neznanega bivališča.
Dolinar Franc, posestnik v Vel. Dolini 4, srez Krško, rojen leta 1847.,
je umrl dne 22. avgusta 1932. in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje.
I. Možnost je, da se vsi dediči še .liso priglasili in da je torej mogoče kateri dediič neznan.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedin-sko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila.
II. Dedič Štefan Petrič, sin Petriča Jožeta in Štrajner Ane, roj. 21. decembra 1865., čigar bivališče je sodišču neznano — baje se nahaja v Zagrebu — se poživlja, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču.
Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z oistalimi dediči in z g. Colaričem Francetom iz Slivja, ki je bil postavljen za skrbnika temu odsotnemu dediču.
Sresko sodišče v Kostanjevici, odd. L,
dne 11. avgusta 1933.
*
I 128/33-6.	2094
Dražbeni oklic.
Dne 26. septembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgor. Velka, */• vi. št. 25, Zgor. Velka, */• vi. št. 195-
Cenilna vrednost: Din 6.816-—.
Najmanjši ponudek: Din 4.544-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 27. julija 1933.
*
I 194/33—7.	2093
Dražbeni oklic.
Dne 27. septembra 1933. dopoldne ob devetih bo v podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Škalce. vi. št. 169.
Cenilna* vrednost: Din 16.299-—.
Vrednost pritikline: Din 575-—.
Najmanjši ponudek: Din 10.866-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	f
Sresko sodišče v Konjicah, odd. II.,
dne 3. avgusta 1933
I 387/88—6	1963
Dražbeni oklic.
Dne 29- septembra 1933 dopoldne cb 8. uri bo pri podpisanem sodilš&u v sobi št. 5 dražba nepremičnin hiša št. 152 v Laškem s stavbiščem in neizgo-tcvljeno stavbo: zemljiška knjiga Laško, vi. št. 259.
Cenilna vrednost: Din 208.880’—.
Najmanjši ponudek: Din 104.440-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Laškem,
dne 18. julija 1933.
1 280/33-5	1894
Dražbeni oklic.
Dne 29. septembra 1933. dopoldne ob poldevetih bo pri podpisa-sanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljišče (pašniki in gozd); zemljiška knjiga Sv. Marko, vi. št. 8.
Cenilna vrednost: Din 4.044-65.
Najmanjši ponudek: Din 2.697-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, dne 13. julija 1933.
E 1112/32—18.	2095
Dražbeni oklic.
Dne 30. septembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Zgor. Porčič, vi. št. 136, 2. Zg. Porčič, vi. št. 147.
Cenilna vrednost: 1. Din 8.037-56,
2.	Din 7.175-40.
Vrednost pritikline: Din 539-—.
Najmanjši ponudek: Din 10.581-30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na Mražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 1. avgusta 1933.
*
E IX 1130/33—11.	2019
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 193 3. do p. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vi. št. 934.
Cenilna vrednost: Din 32.384-—.
Najmanjši ponudek: Din 16.192-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobfi veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 29. julija 1933.
I 13/33-6.	2002
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v šobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Besnica, vi. št. 216, pare, št. 887/88, gozd.
Cenilna vrednost: Din 5607-80. Najmanjši ponudek: Din 3073-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 1. avgusta 1933.
•j.
E IV I 679/33.	2070
Dražbeni oklic.
Dne 6. oktobra 1933. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rače, vi. št. 670.
Cenilna vrednost: Din 31.705-—. Najmanjši ponudek: Din 21.137-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IV.
dne 5. avgusta 1933.
*
E IV 4731/32.	2091
Dražbeni oklic.
Dne 6. oktobra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Jakobski dol. vlož. štev. 1.
Cenilna vrednost: Din 180.006-10. Vrednost pritikline: Din 6.800-—. Najmanjši ponudek: Din 120.004-66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. p priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati »lede nepremičnine v škodo zdražitelja. k- ie ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 11. avgusta 1933.
I 195/33—8.	2092
Dražbeni oklic.
Dne 11. oktobra 1933. dopoldne ob devetih bo v podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zbelovska gora, vlož. štev. 506.
Cenilna vrednost: Din 17.883-50.
Najmanjši ponudek: Din 11.922-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Konjicah, odd. II.,
dne 10. avgusta 1933.
*
E 402/32—15.	1997
Dražbeni oklic.
Dne 15. oktobra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Staritrg, vi. št. 173, obstoječa iz stavbene parcele št. 159, mereče 23 m2 ob cesti, ki vodi iz Slovenjgradca v Staritrg, na kateri stoji leta 1930. na novo zgrajena, z opeko zidana in krita hiša. Poleg hiše je vrt in za hišo drvarnica.
Cenilna vrednost: Din 51.481-—.
Najmanjši ponudek: Din 25.740-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenjgradcu,
dne 2. avgusta 1933.
I 403/33—3.	2055
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1933. dopoldne ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin : zemljiška knjiga Črna, vi. št. 33
Cenilna vrednost: Din 53.531-23.
Najmanjši ponudek: Din 35.687--—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražil) en e m naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku,
dne 7. avgusta 1983.
*
I 97/33—7.	2012
Dražbeni oklic.
Dne 19. oktobra 1933. dopoldne devetih bo pni podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velesovo, vi. štev. 90, pare. št. 647 stavb išče s hišo, pare. 648/1 vrt, 627 vrt in 628 pašnik in njiva.
Cenilna vrednost: Din 7.216’—.
Najmanjši ponudek: Din 4.810’60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 2. avgusta 1933.
I 106/33—7	.	1927
Dražbeni oklic.
Dne 23. oktobra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gorjuše, vi. št. 65, t- j. hiša št. 50 z gospodarskim poslopjem ter 12 zemljiškimi parcelami ter srenjskimi pravicami.
Cenilna vrednost: Din 51.186-95.
Vrednost pritikline: Din 2725’—.
Najmanjši ponudek: Din 9692’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici,
dne 20. julija 1933.
1 165/33—4	#	1935
Dražbeni oklic.
Dne 25. oktobra 1933. dopoldne ob p o 1 d e s e t ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Obrh, vlož. Štev. 28.
Cenilna vrednost: Din 1031’—.
Najmanjši ponudek: Din 688’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-b.enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic. ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Črnomelj, odd. II., dne 27. julija 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 849.
Sedež: Braslovče.
Dan vpisa: 10. avgusta 1933. Besedilo: Josip Pauer, trgovina z me-
šanim blagom in deželnimi pridelki.
1. Izbriše se dosedanji lastnik Pauer
Josip,
2. ■ vpiše pa se novi lastnik Muršič Rok, trg. v Braslovčah.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. avgusta 1933.
Rg Pos II 143/4.
*
850.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 14. avgusta 1933. Besedilo: Logar & Kalan.
Obratni predmet: trgovina z manu-fakturnim blagom.
Izbriše se dosedanja lastnica tvrdke Logar Ivanka in prokuristinja Logar Iva.
Vpiše se sedanji lastnik tvrdke Vidmar Srečko, trgovec v Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. avgusta 1933.
' Fi 389/33. — Rg A I 34/6.
*
851.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. avgusta 1933. Besedilo: Ljubljanska gradbena družba z o. z.
Izbriše se ing. Likarju Boleslavu podeljena prokura.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. avgusta 1933. 391/33. — Rg C II 35/20.
*
852.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. avgusta 1933. Besedilo: Splošna maloželezn. družba d. d.
Vpiše se član upravnega sveta Mencinger Anton, banski svetnik v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 12. avgusta 1933.
Fi 407/33. — Rg B III 40/6.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se Izpremembe in
dodatki pri nastopnih zadrugah:
853.
Sedež: Celje,
Dan vpisa: 4. avgusta 1933.
Besedilo: Kmetska posojilnica za celjsko okolico v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 20. julija 1933. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani načelstva:
Anten Mahen, Alojzij Rustja, Franc Pušnik, Karol Stožir, Anton Kajtna in Franc Vengušt.
Likvidacijska firma: Kmetska posojilnica za celjsko okolico v Celju v likvidaciji.
Podpis firme: Dva likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Okrožno sodišče v Celju, odd. I.. dne 3 avgusta 1933.
Zadr. I 280/89.
854.
Sedež: Gorje.
Dan vpisa: 14. avgusta 1933.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Gorjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Šimnic Jakob, vpiše pa član načelstva Šimnic Andrej, pos. sin iz Krnice št. 14. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. avgusta 1933 Fi 47/33. — Zadr. II 17/70.
*
855.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. avgusta 1933.
Besedilo: »Novinarski dom«, stavbna in gospodarska registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbrišeta se člana načelstva dr. Kramer Albert in dr. Kulovec Franc, vpišeta pa člana načelstva dr. Windischer Franc, glavni tajnik zbornice za TOI v p. v Ljubljani, Knafljeva ul. 15/1, in dr. Berce Lojze, urednik »Slovenca« v Ljubljani. Igriška ul. 3.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. avgusta 1933.
Fi 396/33. — Zadr. IX. 241/3.
*
856.
Sedež: Skaručna.
Dan vpisa: 14. avgusta 1933.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Skaručni, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Vode Jernej, vpiše pa član načelstva Jenko Jo-■ sip, posestnik in župan v Vodicah 21., ki je načelnik zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. avgusta 1933.
Fi 409/33. — Zadr. IX 91/3.
Konkurzni razglasi
857.
St 13/33—2.	2103
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Pahorja Franca, trgovca z manufakturo in konfekcijo v Kranju, Kokrško predmestje 25.
Konkurzni sodnik: Gregorc Jurij, starešina sreskega sodišča v Kranju.
Upravnik mase: dr. Ženko Fran, odvetnik, Kranj.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Kranju, dne 29. avgusta 1933. ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 24. septembra 1933. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 30. septembra 1933. ob
9.	uri.
Okrožno sodišče, v Ljubljani, odd. III..
dne 18. avgusta 1933.
*
858.
St 14/33—2.	2102
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Pahor Ljudmile, trgovke v Kranju, Savsko nabrežje 61.
Konkurzni sodnik: Gregorc Jurij, starešina sreskega sodišča v Kranju.
Upravnik mase: dr. Ženko Franc, odvetnik, Kranj.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču dne 29. avgusta 1933. ob 9. uri. Oglasitveni rok do 24. septembra 1933. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 30. septembra 1933. ob
9.	uri.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. avgusta 1933.
*
859.
S 30, 32—94.	2105
Odprava konkurza.
Prezadolženem Tvrdka Kuhar & Hrovat, manufakturna trgovina v Mariboru, A tek-and rova cesta, registrovan pod firmo Kuhar & Hrovat, Maribor.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 30/32—1 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker se je sklenila poravnava po § 169. kcnk. zak.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 5. avgusta 1933.
*
860.
Sa 3/33—5.	2104
Sklep.
Poravnalna stvar:	Ozimek Fran-
ce iz Sel pri Šumberku.
Pri naroku pred sreskiim sodiščem v Trebnjem dne 24. maja 1933. sklenjena poravnava, sprejeta s potrebno večino § 46. zak. o p. p. i. k., se v smislu § 51. cit. zakona potrjuje.
Dolžnik plača razen prvenstvene terjatve poravnalnega upravnika Mastnaka Franceta, javnega notarja v Trebnjem, na stroških postopanja, ki pridejo do popolnega kritja (§§ 47., 50. p. z.) vsem priglašenim in priznanim upnikom 61% v devetih dvomesečnih obrokih, od katerih zapade prvi dne 1. avgusta 1933. K poravnavi sta pristopila kct poroka dolžnikov oče Ozimek Jože, pos. v Selih pri Šumberku št. 4, in njegov brat Ozimek Miha, pos. ondod št. 2, ki sta pristala na to, da je poravnava proti njima izvršljiva v smislu § 60. p. z.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 17. avgusta 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Tehn. št. 1638/1.	2053a—2—2
Razglas
o I. pismeni ponudbeni licitaciji za gradnjo, oziroma prezidavo objektov na drž. cestah št. 2. 49, 50 in 52.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani razpisuje
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo
v skrajšanem roku 15 dni na dan
I. septembra 1933. ob 9. uri v prostorih tehničnega razdelka, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
Vse natančnejše podatke glej prilogo k »Službenemu listu« št. 66 z dne 16. avgusta 1933.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani,
dne 16. avgusta 1933.
*
štev. 161/33.	2078—2—2
Prodaja lesa.
Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani,
Stari trg št. 34, prodaja potem pismene ofertalne licitacije dne 25. avgusta 1°33.:
1. 1400 m1 posekanega iglastega lesa in ca 250 m3 bukovine za hlode iz razlaščenega dela gozdov veleposestva Turjak;
2. 1250 kom. posekanih jelovih dreves
na razlaščenem delu veleposestva K. Auersperga v Kočevju, in sicer v revirjih Grčarice B in Kočevje.
Natančni pogoji se dobijo pri gornjti upravi.
n-
Štev. 161/33.	2079—2—2
Dražba lovov.
Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg št. 34, oddaja potem pismene ofertalne licitacije dne 28. avgusta 1713. Ib v na razlaščenih delih veleposestva Turjak: Mačkovec 545dia, Mokric 320 ha, Medvedica 175 ha. Odstrel: petelini;, srnjaki, jeleni, gamsi, divji prašiči.
Pogoji se dobijo pri gornji upravi.
*
Št. 3/749/33.	2084—3—1
Oddaja dveh lokalov v carinarnici.
Mestna občina ljubljanska razpisuje za četrtek, dne 7. septembra 1933. ob
II. uri dopoldne v sobi št. 11 v mestnem gospodarskem uradu ustno licitacijo za oddajo dveh lokalov v stanovanjski koloniji carinarnice ob Vilharjevi cesti. Lokala sta namenjena za špecerijsko ali delikatesno trgovino.
Pismeni licitačni pogoji se dobe v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 12.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 18. avgusta 1933.
*
St. 1166/33.	2096
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Kamušič Josip z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advo-
katov s sedežem v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 10.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1933.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani.
predsednik:
dr. Žirovnik Janko s. r.
*
Narodna banka 2097 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. avgusta 1933.
Aktiva.	Dinarjev
M ot al na
podloga . 1.902,182.921.31 (-f 1,369.284-69) Devize, ki niso v podlogi 50,496.568'18 (-j- 4,812.085"27) Kovani novec v niklju 262,824.406'50 (-j-10,669.759"—) Posojila . . 2.248,437.308-25 (+13,362.192*34) Vrednostni
papirji . .	13,320.000"—
Prejšnji pred-
jemi državi 1.816,320.13P34 (4-Začasni pred-jemi gl. drž.
blagajni .	600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda 46,845.05 T81 (+
Vrednosti ostalih fondov . . .	6,755.851*30	(—
Nepremičnine ... .	158,196.742-24	(4-
Razna aktiva 120,216.898'76 ( + 7.225,595.87969 Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180.000.000-—
Rezervni	,
fond . . .	66,893.514"71	(4-	7a"	)
Ostali fondi	8.553.853T1 (-j-	1130"	)
Novčanice v
obtoku . . 4.270,787.530-- (-33,694.065--) Obveze na
pokaz . . 1.082.527.393-50 (4-33.666.979-71) Obveze l rokom . . . 1.316,191.124-25 (4- 1,130.000--) Razna pasiva 300,642.464*12 (-j-29,459.385 3o)
7.225.595.879-69
Obtok in ob veze . . . 5.353.314.923-50 Celotno kritje . . . 35"53°/o Kritje v zlatu . . . 33"57°/„
Obrestna mera: po eskomptu
oo lombardu.......................*	•
Razne objave
Objava.
Izgubil sem orožni list. glaseč se^ na lovsko puško dvocevko, na ime: Drašler Jožef, Dražica, p. Borovnica. Proglašam ga za neveljavnega.
Drašler Jožef s. r.
, 7K* . 9%
2090
241.124-61)
8.812-50)
19.000--)
58.445-601
60.801.05)
Izdala kraljevska banska uprava Dravske banovine. Drednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Michtilek v LjubljanL