Poštnina plačana y gotovini ! Ljubljana, 10. maja 1940. - Leto IX. - št. 19. ITRFDN1ŠTVO- LIUBL1ANA OOSPOSKA 12 - NAROČNINA" ČETRTLETNO 15 DIN, ZA POL LETA ?.0 DIN, ZA VSE LETO SO DIN - POSAMEZNEIŠTEV. 150 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA OOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OGLASI PO TAR1FU - TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) Duhovna pripravljenost Usoda narodov ni zadeva višje sile, ampak v prvi vrsti vprašanje njihove notranje moči in pripravljenosti, s katero so se prebijali mimo vseh težav in nevarnosti, ki so jim grozile. Slovenski narod teh lastnosti ni imel. Tudi danes jih še nima. Vzroke za to v preteklosti poznamo in smo jih že večkrat povedali. Toda kdo je kriv tega stanja v današnjih dneh, ne moremo in pogosto celo ne Upamo povedati Narodna misel je med slovenskim ljudstvom omajana. Nikjer ni vrhovne vodilne misli, ki naj bi prevladovala vse druge vsakdanje zadevščine in razlike meti stanovi in strankami. Vsaka struja postavlja svoja načela za najbolj važno narodno zadevo, načelno in dosledno narodno politiko zamenjujemo s taktiziranjem in opletanjem. , ampak i« zaradi tega vzroka tudi vse slovensko ljudstvo zapadlo v brezbrižnost in malodušnost glede vsega, kar zadeva usodo naroda. To dejstvo nam v mirnih in urejenih časih morda ni bilo prav neposredno nevarno, toda sedaj in v prihodnje bo odločalo o nasi narodni usodi. Doslej za naš narod še ni bilo Usodnejšega časa od sedanjega. Vanj smo pa prišli nepripravljeni in se celo danes, ko se trde resničnosti vsi zavedamo, nikakor Ue mislimo poboljšati in vsaj nekoliko popraviti zamujeno. . Prepričani smo, da bo našo narodno Usodo reševal slovenski kmet in delavec, ljudstvo samo. Politični računarji bodo v težkih časih prvi, ki bodo ljudstvo zapustili in se prodali za skledo leče. Zato je sedaj prva naloga, da dvignemo med ljudstvom narodno samozavest in odpornost, vero v končno zmago narodnih pravic -- pa naj meti tem pride nad nas kar koli. Pregnati moramo otopelost in tujega duha, ki se je vgnezdil med ljudstvom po krivdi slovenskih ljudi in, v manjši meri, j>o krivdi tujih agitatorjev. V tem po-Rledu se je zadnja leta napravila med našim ljudstvom skoraj nepopravljiva škoda Vse samo iz dnevnih političnih računov. Tu moramo začeti brezozirno zdraviti. Mislimo namreč, da v času, ko bo moral morda narod prinašati največje žrtve za svoj °bstanek in prostor pod soncem, ni mesta za °l>otavljanje, da se žrtvuje vse tisto in vsi listi, ki so narodnemu obstanku na poti. In še to: Morda pride dan, ko JkkIo mogli Slovenci vztrajati samo, če jih bo prevzemala globoka vera v končno zmago pravice ~~ ko nas bo zagrnila tema in nam bo samo *ač te vere v naših srcih dajala moč, vztrajnost in upanje v prihodnost, v kateri bomo sPet zaživeli polno, svobodno narodno življenje. , To močno, neomajno vero vsaditi v srce slehernemu slovenskemu človeku pa je da-*es najvažnejša dolžnost. Ft. Op&zajtfcuvifr pošiljamo prve številke pre-°snovane »Slovenije« na ogled razne naslove in tudi nekaterim bivšim naročnikom. Upamo ln želimo, da jim bo list v novi °bliki všeč, sicer pa prosimo, da Uatn ga vrnejo: Uprava. SLOVENSKI NAROD IN DRŽAVA Skupina, ki o sebi zatrjuje, da je narod, se mora nujno prizadevati tudi za »popolnoma samostojno« državo, talko je naziranje naših jugoslo-venskih ideologov. Razvoj evropskega človeštva od 18. stoletja dalje brez dvoma kaže na to, da noben narod ne more prej mirovati, dokler si ne ustvari svoje države. To, bi rekli, je izkustvena resnica. Toda, kaj je »popolnoma samostojna« država? Po liberalni, individualistični demokraciji 19. stoletja se je s pojmom države izoblikoval tudi pojem suverenosti, ki pa se je v nekaterih svojih skrajnostih izkazal kot neživljenjski, ker se je po tem pojmovanju človeška družba razbijala v enote, med katerimi že ni bilo skoraj nobene skupne vezi več, in ker je tako pojmovanje suverenosti onemogočalo urejevanje vsega tistega, kar more narodom biti skupno. V društvu narodov je bil v novem veku napravljen prvi izrazitejši politični poizkus skupne organizacije narodov, v Sovjetski zvezi pa drugi tak poizkus, seveda iz zelo različnih, ideološko nezdružljivih izhodišč. Hočem pa s temi besedami, v tej zvezi; opozoriti le na dejstvo, da živimo v času, v katerem sicer še vedno živi in je še vedno močno aktualno načelo svobode in suverenosti narodov, narodnih držav, da pa se to načelo v tej dobi zelo izrazito srečuje s političnimi napori organiziranja človeške skupnosti in okrnitve suverenosti zaradi organiziranja te skupnosti. V državoznanstvu pa tudi pojem same države ni tako nesporen, kakor sc to navadno jemlje. Govorimo o Združenih državah Severne Amerike, govorilo se je o plemenskih državah v okviru nemškega Rajha, Državo-znanstvo postavlja sicer idealne pojme države, konfederacije, federacije, sestavljene in enotne države, avtonomije, samouprave itd. Ob določenih primerih pa je večkrat kaj sporno, kam naj neko politično tvorbo uvrstimo. Tako je vedno. Življenje v raznolikosti svojih tvorb je pestrejše, mnogo pestrejše, kakor da bi ga mogla znanost, ki te tvorbe raziskuje in sistematično razvrščuje, izčrpno zajeti. Živimo v dobi velikega presnavljanja. Težko je reči, kaj bo izšlo iz tega presnavljanja, kakšen bo končni rezultat tega presnavljanja v mednarodni in družbeni ureditvi Evrope. Smiselni, končni rezultat vsega tega krčevitega presnavljanja pa bi bila evropska »federacija« narodov, organizirana po principu svobode in enakovrednosti vseh narodov, a ob skupni organizaciji urejevanja vsega, kar more biti evropskim narodom skupno in kar se more le s skupnimi napori urediti, to je zlasti vrsta gospodarskih in socialnih vprašanj. Danes je sicer ta ideja od nacionalistično imperialističnih sil osmešena. In vendar je za to idejo bič svete nujnosti. Brez evropske »federacije« je konec svobode evropskih narodov, konec tiste kulture, po kateri je bila Evropa vzornica človeštva. Gotovo pa je, da ne smemo biti niti slovensko, niti jugoslovansko ozkosrčni, da ne smemo biti sužnji nekih ustavnopravnih pojmov in zgodovinskih zgledov in da moramo vsa vprašanja te ureditve reševati odkrito in pogumno, z velikim razumevanjem za stvarno dane sile in potrebe. Slovenci hočemo čim največ svobode, hočemo se kot narod kar naj-krepkeje organizirati. Hočemo, ker moramo. — Imamo kulturna in gospo-darskosocialna vprašanja, ki jih moremo rešiti dobro le sami. Slovenija mora postati močna in izrazita privlačna sila za vse Slovence, ki žive izven Slovenije in izven Jugoslavije. Ustvarjeni morajo biti ustavni pogoji, ki kodo enkrat za vselej onemogočili zapostavljanje in gospodarsko izkoriščanje Slovencev po komer koli. Čim največja samostojnost mora biti naša zahteva kljub težkim časom, v katerih živimo in ne da bi ga mogla pri tem ubraniti lastna državnost. Na drugi strani pa moramo biti modri dovolj, da ne rušimo skupnosti, ki nam je v oporo, in da ne gremo slepo za zahtevo svobodoljubja v neke skrajnosti, v katerih se more svoboda izprevreči le v svoje nasprotje. Čas, v katerem živimo, ne sme zatreti našega svobodoljubja ter napraviti iz nas ljudi, ki se izčrpavajo samo v skrbeh za sedanji trenutek. Naše svobodoljubje pa nam zopet ne sme jemati pameti, razumevanja za medsebojno življenjsko zavisnost narodov, južno-slovanskih, evropskih. Moglo bi postati usodno, če ne bi razumeli, da gre pri urejevanju Jugoslavije, tako po času, v katerem je Jugoslavija nastala, kakor po sodobnih tendencah političnega in družbenega razvoja, za individualen primer, za katerega v preteklosti ni zgleda, ki bi se kril z našim. So analogije, toda samo analogije. Vsaka mehanizacija mišljenja po zgledih iz preteklosti škoduje. Človek bi rekel, da bi bilo bolje za nas, ko bi manj gledali na to, (Nadaljevanje na 2. strani.) P/Mvud Danes se skoraj vsa zunanja in notranja politika nanaša bolj ali manj na voj.no. Tudi nevtralnih držav. Naj se govori o gospodarskih vprašanjih ali o popolnoma kulturnih stvareh — zime raj stoji od zadaj voj,na s svojimi posebnimi vprašanji, .ki se sučejo okoli dobavo ‘tvornih dobrin zase ali vsaj njibne odtegnitve nasprotniku, ali ki gredo za propagando sebi v korist in nasprotniku v škodo. 'Danes je šteti bolj ali imanj za dognano, da jo bila zasedba Danske lin Norveške eden iz.med predmetov, ki .sta jih Mussolini in Hitler obravnavala na Brennerju. O tem priča zlasti enodušno stališče italijanskega tiska, ki so jo od vsega začetka in popolnoma postavil ob tej zasedbi na nemško stran. In medtem ko je skušal biti prej stvaren in je priobčeval v enaki meri .tudi zavezniška poročila, četudi na manj vidnih mestih, je zdaj nekaj časa sploh molčal o njih. Očitno so italijanski politiki mislili, da je odločitev že .padla, in se pripravljali, Posebno Gaydova izjava, ki smo jo navedli že zadnjič, je značilna o tem pogledu. Razen tega se je začela gonja zoper vse tiste Italijane, ki so kakor koli kazali simpatije za zaveznike, zlasti za Francijo, češ da ,so to sami prikriti proti-fašisti. Začeli iso dalje napadati glasilo Vatikana >Osservatore Romano,. To je danes edini dnevnik v Italiji, ki ni odvisen od fašistične cenzure in ki stoji dejansko na stranii zaveznikov. Zato ga v Italiji precej berejo: od nekaj tisoč izvodov je narastla naklada v zadnjih letih na 170.000. Glasilo Farinaiccija »Regime Fiscista« zahteva kar naravnost njegovo prepoved. # Zavezniki seveda niso bili .slepi in gluhi. Delali so, .to pot nenavadno hitro in odločno. Velika Britanija je svoje vojno brodovje v Sredozemlju .močno pojačala in ga zbrala, na vzhodu, kjer ima na Cipru, v Palestini in Egiptu močna oporišča. Na vzhodu stoji tudi maršal Weygand v Siriji z vojsko, ki jo danes cenijo že .na pol .milijona mož, tam so pripravljene v Egiptu angleške in domače čete. Hkratu je Velika Britanija odredila, da ne smejo lastne in norveške trgovinske ladje, namenjene na vzhod, več pluti skozi Sredozemsko .morje, ampak po dolgi poti okoli Afrike. Ta odredba je dobila posebno ost zategadelj, ker je angleška vlada izrečno poudarila, da so ti njeni ukrepi v zvezi z nekimi izjavami italijanskih državnikov in častnikov. * Ob tej napetosti je postala pozorna 'posebno najmočnejša nevtralna sila Amerika. Nje,n poslanik Phillips je obiskal Mussolinija istega dne, ko je Velika Britanija ustavila svoj sredozeimeljski promet. Omeniti je še, da je šel Phillips takoj po tem obisku k jugoslovanskemu rimskemu poslaniku Hnističu. Ob istem času pa je imel laški poslanik v Washin,gtonu razgovor najprej z državnim podtajnikom Sumner Wellesom, potem pa še z državnim predsednikom samim. Vsebine teh razgovorov sicer bržkone še ne bomo zvedeli tako kmalu. Ali zdi se, da jo napetost za hip odjenjala. Morebiti so Amerikanci Ikaj namignili o tem, da bi tudi oni utegnili biti potegnjeni v spor. Tako ameriško posredovanje bi pa stra.tegično položaj gotovo močno spremenilo zaveznikom v korist. Morebiti je tudi še kaj drugega vmes. Ravno v ča,su največje napetosti sta obiskala laški prestolonaslednik im njegova soproga papeža, čigar stališče v .sedanji vojni je dovolj znano. In ko sta odhajala, ju je rimsko ljudstvo živahno pozdravljalo. Slučajno? * Zbiranje zavezniškega vojnega ladjevja v Sredozemlju je brez dvoma naperjeno zoper Italijo. Toda .nemški listi so zdajci začeli pisati, da išče Anglija .novih bojišč na jugovzhodu, začeli tudi groziti, da jo bodo prehiteli z »bliskovito vojno« in vzeli jugovzhod pod svoje varstvo, kakor so že vzeli pod varstvo Dansko in Norveško. Morebiti tudi tega govorjenja laški politiki niso preslišali? # Ce pa je prav v zadnjih dneh napetost nekolika odjenjala, pa še daleč ni popolnoma popustila. Na obeh straneh se pripravljajo dalje. Francozi se sploh že spoprijateljujejo z mislijo, da bo Italija stopila v vojno ina nasprotni strani. Rooseveltovo posredovanje imajo za odložitev in ne za rešitev spora. Sicer pa pravilno sodijo, da se bo Italija šele odločila, ko bo izid spora bolj ali mainj zaznaven. Amerika? Pa morebiti ji da dela Japonska na Daljnem vzhodu? Laški listi pa pišejo dalje .neprijazno zoper zaveznike. * V predzadnji številki smo poročali, kako je začelo napadati nemško časopisje švedsko, češ da se prav nič .nevtralno ne obnaša. V zadnji številki .smo pisali, da je nemški zunanji minister Ribbentrop Švedsko zelo pohvalil, češ da v nasprotju z Norveško zelo vestno čuje nad svojo nevtralnostjo. Danes pa lahko podamo pojasnilo tega protislovja: na sestanku sovjetskih im nemških vladinih zastopnikov, malo pred Ri.bbentropovo izjavo, je bilo na isovjetsko zahtevo siklenjeno, da bota obe državi spoštovali švedsko nevtralnost... # Medtem se po skandinavskih skušnjah vse malo države vprav .mrzlično pripravljajo. Posebno Holandija je izdala zadnje dni ukrepe, kakor da je že na pol v vojni. Tudi 'boj zoper Quislinge gre dalje. Povsod jih prijemljejo, celo na Madžarskem. Holandija gre bržčas tudi tu v prvi vrsti: po uradnem obvestilu jih je zaprla v zadnjih dneh 2i. (Nadaljevanje na 2. strani.) VOJAA i. Vojni .dogodek, .ki je v zadnjih dneh najbolj vzbujal svetovno zanimanje, je bil zavezniški poraz na južnem Norveškem. Kdor 'pogleda 'na zemljevid, vidi, da je norveško glavno mesto Oslo nekako gorišče uročnega železniškega in cestnega omrežja, ki prepreda vso južno Norveško. Očiten je torej strategični pomen tega mesta, tem bolj ker se v .njem že zgolj iz praktičnih razlogov morajo osredovati tudi prevozna sredstva in za njihno vzdrževanje potrebni material. K temu je treba še prišteti, da so pri Oslu tudi poglavitna norveška letališča. Že zadnjič smo opozorili, da nudi posest južne Norveške strategično ugodnejšo in prožnejšo notranjo črto. Z zasedbo Osla so torej Nemci dosegli v strategičnem in taktičnem pogledu veliko prednost pred zavezniki. To prednost so pa tudi do zadnjega izkoristili. Njim nasproti so stali zavezniki na daljši zunanji črti s slabšimi občili, brez vsakih letališč in s številčno slabšo vojsko. Pristanišča, kar .so jih zasedli, niso bila primerna za izladjavo težkih tankov in topov, mjihna letala so imela za seboj že daljno pot čez celo Severno morje, preden so mogla poseči v boj, in nasproti štirim ali petim nemškim divizijam, prvovrstno oskrbljenim in oboroženim, so mogli postaviti komaj eno dobro divizijo, kakor je to priznal Chamberlain dno 7. it. m. v spodnji zbornici. Ta divizija je bila Še na vse .povrh v naglici, torej slabo pripravljena, brez težkega orožja, a brez uspešne podpore letal. II. Razumljivo je, da je ta neuspeh povzročil nemalo kritike in ostrih besed, in na Chamberlaina je -med njegovim govorom zadnji torek deževalo očitkov. Še na misel nam ne prihaja, da bi .s .potlejšnjo modrostjo delili grajo in nasvete, tem bolj ker strategično položaj za zunanjega opazovalca še zmeraj ni jasen. Vendar so že danes vidni poglavitni vzroki, .ki .so .sploh privedli do zavezniške odprave na južno Norveško. Bile so to najprej nujne prošnje norveške vlade, ki je hotela z navzočnostjo in pomočjo zavezniških čet utrditi že precej zrahljano moralo svoje vojske in svojega ljudstva. Bila je to volja do .dejavnosti, ki brez nje ni v vojni nikoli uspehov. Bilo. je to nadalje podcenjevanje števila nemških krdel. Brez dvoma je vodila zaveznike tudi želja in volja, da napravijo iz Trondhjema drugi Narvik. Če bi se jim bilo to posrečilo, bi bili imeli v rokah primerno pristanišče in primerno letališče, in vojna bi se bila najbrž že danes precej drugače zasukala. Toda angleške ladje niso mogle v 'trondhjemski fjord iin v pristanišče kakor v Narviku — Qu.iisiliingi so omogočili Nemcem, da so zasedli težko oborožene norveške utrdbe ob vhodu v fjord, pomagali .so, dia so norveški itopovi odbijali norveške zaiveznike... Popolna nepripravljenost zaveznikov ob nemškem napadu na Norveško pa dokazuje eno z vso .zgovornostjo: da namreč Angleži niso mogli imeti načrta za vojaško .zasedbo te dežele. III. Zavezniki .so se umaknili, ne da bi se bili sploh spustili v pravo bitko. Ob danem položaju je bilo to tudi edino pametno — nepotrebne žrtve bi bile samo povečale poraz. To so navsezadnje stvari, ki se dogajajo^ v vseh vojnah. A gotovo je, da je ta taktični poraz naravni nasledek političnih napak, kakor so danes vsemu svetu vidne. Te napake pa so bile, da zavezniki kljub Duinaju in Miinchenu in Pragi in Varšavi 'niso računali z nasprotnikom, ki je odločen in brez pomislekov do skrajnosti. V tem pogledu so pa gosto mnogo zamudili. Pomisliti je treba samo,, kako vse drugačen bi bil položaj, če bi bili imeli zavezniki že na predvečer severne vojpe pripravljeno močno odipravno vojsko z natančnim načrtom. Če bi bili sploh (Nadaljevanje s 1. .strani.) V naši notranji,politiki «e_ giblje, vse okoli preureditve državo in z njo v zvezi okoli volitev. Stranke in struje, ki se boje ljudske sodbe, bi se jim seveda hotele izmakniti, pa so skrivajo, kakor jo že ob takih priložnostih navada, .za državotvorna gesla. Tudi javnih volitev se jim hoče. Nasproti temu pa narašča med ljudstvom samim čedalje večji odpor. Volitve po Stojadinovičevih .načinih .sploh ne morejo .podati prave podobe javnega mnenja, .to je ugotovil sam vladni predsednik Cvetkovič. I.n dr. Hinko Križman je zadnjo nedeljo izjavil v Splitu v imenu Samostojne demokratske stranke, ki je .zvezana s Hrvaško kmečko stranko, da je zoper javno glasovanje, ki da je orod.je nazadnjaštva in potvarja svobodno ljudsko voljo. . . Sicer pa je treba pri vsem .tem poudariti, da zastopajo vise demokratične .strake nasproti zamejstvu načelo edinosti. * V 'zadnjih tednih je bilo večkrat videti, kakor da ni več Kmečko delavska koalicija (SDS in HKS) tako trdno povezana. Morebiti prav v namenu, da tako mnenje ovrže,. je prišel ina zborovanje SDS dne i. t. m. v Zagrebu podpredsednik. HKS inž. Avgust Košutič, na katerem sta obe koalirani stranki manifestirali nasproti .politični javnosti svojo enotnost. Na drugem mestu bomo pokazali, kako Hrvatje spopoLnjujejo svojo samoupravo. In kako Slovenci čakamo nanjo. imeli pripravljene strategične rezerve, dobro oborožene in gibčne, ki bi jih lahko vsak hip vrgli na vsako ogroženo mesto, kakoir jih že dolgo zahteva angleški vojaški pisatelj Liddell Hart. Zanimivo je pri tem, da je zaradi norveškega .neuspeha mnogo več razburjenja med ljudstvom in med politiki zavezniških držav kakor med njihnimi vodilnimi možmi in v vojski. Dokaz, kako tak udarec, ki na izid vojne gotovo ne more vplivati, vendar učinkuje moralno. Kajti navzlic vsemu bilanca skandinavske vojne za zaveznike ni slaba. Dejansko so v posesti severne Norveške, ki jim postane lahko oporišče za nadaljevanje vojne. Blokade Nemci niso mogli prebiti. Njihna mornarica pa komaj še šteje. In če je .nemški .zunanji minister Ribbentrop še 9. aprila zagotavljal, da ne bodo videle skandinavske dežele vso vojno nobenega angleškega ali francoskega obraza, tedaj priča zasedba severne Norveške vendarle, da so se Nemci glede zavezniške dejavnosti ušteli. Zanimivo je v teh dneh listati po angleških listih. Predvsem stvari prav nič ne olepšujejo, »Times« piše naravnost o porazu Sctelce stcanke in dem&Ucacija Uredništvo belgrajske »Pravde« je zaprosilo tajnika Hrvaške kmečke stranke dr. Krnjeviča, naj ji napiše .sestavek za njeno velikonočno številko. Dr. Krnjevič je to storil, »Pravda« pa sestavka ni hotela priobčiti. Zato ga je priobčil »Hrvatski dnevnik« dne 5. t. m. Knnjevič pravi v njem, da je daleč od tega, mešati se v jav.no življenje Srbije, kakor tudi Hrvatje odklanjajo, da bi se kdo mešal v njih.ne zadeve. Na prošnjo pa bo spregovoril o srbski demokraciji. Po sporazumu se je očitalo Hrvatom, da so z načinom, kakor jo bil sklenjen, škodovali demokratizaciji Srbije. Če bi bila pri njem sodelovala tudi srbska opozicija, bi bila demokratizacija Srbije močno napredovala. To mnenje pa je napačno. Demokratizacija se ne da izvršiti z diktatom od zgoraj, ampak ona .predpostavlja vestno in svobodno sodelovanje širokih ljudskih plasti v javnem življenju. Treba je torej najprej zbrati ljudstvo k sodelovanju in z njogo.vo pomočjo priti do oblasti. Srbske opozicionaine stranke .so pa delale ravno inarobe. Odkar obstoji Jugoslavija, je bilo za srbske politike zmeraj poglavitno vprašanje, kdo bo imel oblast pri volitvah. Vo-litvo niso bile zato, da z njimi pokažejo svojo politično moč, ampak da jo z njimi na-rede. Nasledki te politike .so očitni. Šesto-januarska vladavina je bila mogoča samo, i.n tudi drugi listi govore na vsa usta o blamaži. Prav tako ne prizanašajo vladi z očitki. Zavest moči, ki je nasledek vzgoje v svobodi, nasledek tudi prepričanja, da more le odkrita javna beseda odpraviti pomanjkljivosti in nesposobne ljudi. Ni da bi moralo tnpeti zaradi tega vojskovanja samo: kar se tiče vojaških stvari, je angleška cenzura rav tako .natančna in stroga kakor kjer oli drugod. Kako se bo vojna na severu dalje razvijala, je seveda težko reči. Nagla odločitev bi mogla priti samo, če bi se zaveznikom posrečilo odstraniti .nemška .minska poilja v Skageraku in pretrgati nemške zveze z njeno skandinavsko odpravno vojslko. Sicer utegne tudi vojna na severu oknkoiti nekje med severno in južno Norveško. Dežela miroljubnega naroda pa, ki mi hotel imeti z vojno nobenega opravka, ki tudi ni dal nobenega povoda za napad, bo bojišče dveh tujih držav in še za daljšo dobo pretrgana na dvoje. Nasledek prevelike zaupljivosti in zasluga Quislin.gov. ker ni bilo zdravega političnega življenja v Srbiji. Zanjo pa so odgovorni tisti, ki so imeli veliko besedo v srbskih političnih strankah preddiktatorske dobe. Mnogi .izmed njih imajo danes glavno besedo v srbskih opozicionalnih strankah pa trosijo svoje moči, da bi prišli do oblasti. Naj bi začeli gibanje med ljudstvom, ki jih bo prineslo v skupščino v velikem številu in brez sodelovanja v vladi. Sele potem bo .mogoče začeti z resnim delom za demokratizacijo njih.ne domovine. In samo na tak način je mogoče priti do demokratične preroditve države. Juga$l preveč težka. Italija i.n Nemčija sta na sestanku .svojih voditeljev na Brennerju rekli, da je to mogočo .storiti v dvoje brez sodelovanja Sovjetsko Rusije, Anglija in Francija pa sta spoznali, da spričo nasprotja .med Sovjetsko Rusijo in Turčijo na Moskvo ne moreta in ne smeta računati. Toda, ko jo začela sredozemska napetost nastajati, ko' .se je razvijala v ved.no hujšo vročino in ko smo imeli .že vtisk, da je prišel ča.s za usodne rešitve, bodisi z ene strani, bodisi z druge, so je v diiplomatični.h razgovorili .med Nemčijo in Moskvo, u tudi v raznih objavah moskovskega radia, da ne govorimo o drugih znakih, pojavila podoba sovjetskega delničarja, ki je prijavil svoje apetite in svojo voljo, da hoče tudi biti prisoten pri balkanski pojedini. In ta prisotnost ni prijetna ne Italiji in ne Nemčiji, no Angliji in ne Franciji, prav tako malo pa tudi balkanskim državam samim. Bolje je pojedino odpovedati, kakor pa imeti pri mizi talko nezaželenega gosta! In napetost se je zares polegla. Neki holandski list je zadnje dni zapiT .sal, da je nasprotstvo med Italijo in Sovjetsko Rusijo preprečilo aktivno sodelovanje Italijo in Nemčije v začetku voj.ne, u jo prav tako nepremostljiva ovira za takšno sodelovanje tudi zdaj, ko se najavlja sredozemska kriza. Mislimo, da je ta list prišel resnici v zadnji .politični napetosti še najbliže. SLOVENSKE__________________ POSEBNOSTI »Škofijski list« z dne 25. aprila 1940 objavlja resolucije zborovanja duhovnikov ljubljansko škofije z dne 6. marca 1940, med katerimi stoji pod točko 14. tudi sledeče: »14. Škodljivo razcepljenost v vrstah katoliškega delavstva je povzročilo predvsem to, da so zašli nekateri vodilni kroigi Jugoslovansko strokovne zvezo pod vpliv .marksističnih idej in .so miso oklenili takoj v začetku papeževo socialue okrožnice »Quadragesi.mo a:nno«. .Risanje »Delavske pravice« in delova-njo Jugoslovansko .strokovno zveze je že nekaj let tako, da se je organizacija sama, izločila iz skupnosti celotne katoliško dejavnosti. V JSZ' je gotovo mnogo vernega krščanskega delavstva; vse to vabimo zaradi edinosti v vrstah katoliškega delavstva in v interesu strokovnega delavskega pokreta, da vstopi v katoliško strokovno organizacijo ZZD. Katoliška akcija jo med delavstvom kričeča potreba. Zato se .mora v vseh župnijah, kjer stanuje delavstvo, takoj organizirati Zveza mladih .katoliških deluvcev in delavk.« SLOVENSKI NAROD IN DRŽAVA (Nafdailj evanje s 1. strani.) kako so storili nekaj Nemci, kako so storili drugo Italijani, Francozi, Angleži. Te zglede smemo študirati le z zadostnim sociološkim znanjem, z zadostnim razumevanjem sil, ki so bile tedaj in ki so danes na delu, z živim čutom za trajnost ali prehodnost enih in drugih sil, z zadostno zmožnostjo ločevanja. Če pa gledamo na te zglede z običajno človeško površnostjo, samo z željo, kako dohiti koncept za reševanje konkretno nam postavljenih nalog, potem iz teh zgledov izvajamo zakonitosti, v smeri katerih »urejanje« Jugoslavije ustvarja le vedno hujši nered. Kako malo upoštevajo neki jugoslovenski ideologi na primer silno in usodno dejstvo, da italijansko in nemško tako imenovano zedinjevanje ni imelo nikjer opravka s tako izrazito postavljeno jezikovno in kulturno, individualno tvorbo, kakor jo v razmerju do ostalega južnoslovanskega sveta predstavljamo Slovenci. Seveda je s čisto jugoslovenskega (to je velesrbskega) racionalističnega gledišča to »slabo«, toda kaj pomeni vse to proti moči tega dejstva. Vedno stojimo til pred istim usodnim vprašanjem, ali se s tem deistvom sprijazniti in na priznanju tega dejstva zidati dalje, ali pa ga poizkusiti z najstrašnejšim nasiljem uničiti. Hrvati so v nekem smislu še udarnejši primer, kakor je naš. Hrvaški primer namreč dokazuje, ^ da se more neka skupina počutiti kot narodna individualnost, ne^da bi ta individualnost bila tudi jezikovno izrazitejša. Kako malo upoštevajo ti jugoslovenski ideologi tudi dejstvo, da Jugoslavija sicer brez dvoma nudi Srbom, Hrvatom in Slovencem večjo varnost, kakor bi jo mogle nuditi posamezne »države« teh narodov, Tudi nastanek Jugoslavije ne izhaja samo iz naporov Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč iz borbe evropskih (in ameriških) demokratičnih sil proti nedemokratičnim. Le v valu te borbe je mogla Jugoslavija nastati. In nazadnje: kje je doslednost jugoslovenskih, ideologov, ko pa bolgarski narod puščajo ob strani? Kaj Bolgari niso Južni Slovani? Slovenci smo narod. Na tem ni danes mogoče ničesar več izpremeniti. Ničesar ni mogoče več. izpremeniti na dejstvu, da smo kulturna individualnost z objektivnim učinkom naroda. Če pravijo zlasti jugoslovenski nacionalisti, da hočemo s tem tudi samostojno slovensko državo, imajo na to v zgornjih izvajanjih dovolj jasen odgovor. Hočemo čim največjo samostojnost, n ne v obliki, v kateri bi okrepili vpliv nacionalistično imperialističnih sil in oslabili skupno odporno moč južnoslovanskih (in s tem tudi drugi i evropskih) narodov pred navalom imperializma.^ Jugolovensko nacionalistični očitki in razlogi kažejo jasno, kje je tisti mehanični duh, ki ga sicer nam očitajo, kje so elementi Heglovega pojmovanja države. Ko nam pravijo, da hočemo s tem, ko zatrjujemo, da smo Slovenci narod; brez ozira na levo in desno samostojno slovensko državo potem bi bilo obrnjeno res, da je v Jugoslaviji prostora le za »jugoslovenski« narod. Toda, kje je ta narod? Nazadnje se bo le treba sprijazniti z dejstvom, da so^ v Jugoslaviji narodne individualnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in da je Jugoslavijo mogoče smiselno organizirati le na priznanju teh dejstev. Le tako organizirana Jugoslavija bo notranja drgnjenja zmanjšala na minimum in s tem povečala svojo zunanjo moč. Mogla bo biti privlačna sila tudi za Bolgare in mogla bo biti med predhodnicami evropske »federacije«. Lojze ZAPISKI Izidor Koštrun: Pred novim koledarjem? Razredčeno in pospešeno nadaljevanje Torek, 26. Vil. 1938. — »Slovenec« se čudi, se »Delavska politika« čudi ker so korakali v sokolskih vrstah, ki so se vrnile iz ■nage, dr. Kramer, Pucelj, dr. Puc in dr. Marušič skupaj. Pod naslovom »Dolgotrajna posvetovanja« glosira »Slovenec« posvete zaradi nameravanega prihoda dr. Mačka v Bel-grad, pod naslovom »Rezultat poletne sopare« pa napoveduje ustanovitev številnih no-v»h strank na Hrvaškem, ki z dr. Mačkom “**> zadovoljne. (Koimaj poli leta po tem se jx> glede marsikatere teh strank pokazalo, ^a je črpala iz dispozicijskih skladov dr. ^'ojadinoviča in njegovega notranjega ministra.) — Sele danes se izve, da je postal ne 22. t. m. dr. Korošec 'tudi častni Blejec paradi dotičnega sikleipa občinske seje. O po-?"nih sklepih občinskih odborov na Jese-in na Koroški Beli pa še mi mogoče Poročati. — Zvečer objavi Avala same ugodne vesti o prihodu, sprejemu in bivanju dr. °|°jadiinoviča v Splitu, kjer je imel nespor-111 vodja JRZ iz namenit igotvor o tem, da o spremembi ustave in o načelu narodne in fzavine enotnosti ni govora, volitve pa bodo ??jpozneje čez leto dni. Sporazumi ne sme ■ osnova notranje pollitike, kajti njeigova . je prva resna in 'trajna vladna koon-Miiacija. Dr. Maček in združena opozicija Sadata nazaj, mi pni JRZ pa gledamo na-P^j. Ker gledamo najprej, tiudi hodimo na-P^ej, oni pa hodijo nazaj. Ta govor bo ju-|ri objavil »Slovenec« ina prvi strani z užitkom soglasja, to je z debelim tisikom. Četrtek, 28. VII. 1938. — »Slovenec« se s sočutjem ukvarja z dolgimi in mučnimi posvetovanji opozicionalcev i.n z boleznijo dr. Mačka, veseli se pa članka v »Samoupravi«, v katerem poudarja neki M. L. zanesljivo ju-soslovensko razpoloženje Slovencev, izbrainih i ..roS dr. Korošca. — Po slavnostnih doigod-St • V.isprejemu vodje JRZ se dr. n'V5a n<)v'ič umakne v Dubrovnik v initim-ka slovesnosti, ki so hitro pri kraju, na-izT; S° °d'Pe.U® v Cavtat. »Samouprava« bo n J^.nad izidom teh slovesnosti smela da-rp.s • javiti, kakšne so bile te slovesnosti v 3 kakšnimi klici so bile okrašene, oi ne bilo »Samouprave«, bi javnost še aprej mislila, da so poročila Avale resnična. , Sobota, 30. VII. 1958. — S poselbnimi črkami objavi »Slovenec« oklic dr. Antona Ko-j^Šca: »Narodni tabor v Šoštanju! Pozdraven, moj .narod! Jutri sine dan, iko iboš na v Rastnem taboru v Šoštanju prisluhnil čudovitemu snovanju svoje duše: le z iskrega slovenstvom do krepke, nezmagane ju->!0fj van,sike draavotvomosti. Tiriumfalein po- . te tvoje uutsli naj amagovrito odjekne v ™ko Pohorja, Karavank in Moz.irslko-Sal-?y*kih planini Bog živi! »Hrvatiska straža« ^javlja beležiko, da »znana Zveza fantov-?*ih odsekov ne spada v Katolišlko akcijo, *ar je ugotoviti potrebno, ker je neka oseba ^uslila, da je sveti oče nagovoril ob prillož-»°s*i skuipne avdience sllovenskih mladeni-°v K A predstavnike te telovadno-prosvetne orlganizacije, to pa ni res.« (Dalje prihodnjič.) NASI ZA MEJO Novo gibanje Y primorski emigraciji 2adnjem času je opazi,ti v primorski ga S^aciji, izlasiti organiziraini, gibanje, ki Ho JJamo zlasti Slovenci pozdraviti. Poseb-r,mi vKi't,o je postalo to gibanje, ko je del jas fantov začel izdajati svoj list in v njem . 'Kl oprtal svoj program, zlasti jasno glede v£-Hoamja slovenstva, kar simo v našem listu domenili. HieoliHor moremo presoditi, je novo gibali v ki gotovo ni talko novo, le da je sedaj Proti0 Pr°drl° 'na dan, v ostrem nasprotju ®ko- • dosedanjemu kurzu, ki ga je vodilo ost/'1 eil° im isito vodstvo. Zlasiti so 8q i? inastopili proti temu istrski Hrvati, ki domače razmere pomagale že do tega, Se Postaivili na lastna tla in preši 1. z belgradsiko centralo vse stike. Do-®r ® katerimi je vedno našlo t0, ^ »tike? Značilno pri vsem pa je tudi Prilika>Vodslvo 11 * na^° v zadnjih treh letih c'a hi sklicalo kong,res, ki so ga bj ' 1 Hrvati in del Slovencev zahtevali, da ^ 'na njem rešila sporna vprašanja, tli ;lLVf'!nslka 'Primorska emigracija doslej še Ki ; jekih uspehov kot hrvaška. Polo-jti Ae, 'Pri nas izelo otežkočen in skupnost {%.1„ ^oso^'' ker so se organizacije ra2- alni ('k s*arosl°venski liberalni im klari-116 tn.t-ia To J® zlasti vidno pri vrhlovih, ?(tcWiil' i IPT' 6,.ensitvu lte,h društev. Talko v , nismo videli niti ene skupne Sin i dveh skupin, kot bi bilo vsaj v 1(ii j'rasa,nJu .nujno potrebno. Ovire so pa .ln izvirajo zlasti iz celostne mi- ? vodilnih emigrantov iz lV>s,tun^ ,ir0T- ?^ak<) vse to vpliva na maso, .?lh Jrr*° P° ,tom’ da je včlonje- i11 da ;(v v „/aJ vseh omigmm.tov >V,Qiti členov "111 Stvu le n«kaj de- ________________ GOSPODARSTVO ______________________________________________________________ Avg. Bercieri: Preračun banovine Hrvaške Svoje dn,i smo pri nais veliiko irazprav- iPo oseiiimieseionem razmotirivamju in ijali o tem, v Ikoliikšinein oibseigii je mo- pregovorih je nazadnje 'banovina Hrva-goče dedentirailizinati dnžavme finance, ška prišla tudi stvairno do svoje fioiamiorie Vsem je še v apominu, da so ibilla inne- Ramouiprave. Dia je bila pot do toga usipe- nja hudo različna; ineikaierl so bili pre- ha težavna im. je 'bilo treba v Belgradu pričami, da se ne more decentraliizirati pflemagati ;marisikatero zaprelko, dokaizu- več kot 20 odistotlkov skupnega drižaiv- je najlbolje okolnost, da preračun ni ibil nega preračuna, drugi .spet, da je mo- sestavljen, ikakor ‘bi inormallno moral ibiti, gdče izvesti decenitralizacijo v veliiko pred 1. aprilom, temveč išdle kasneje z večjem Obsegu. Temu prepričanju pri- veljavnostjo :za nazaj in se to taiko rekoč merno je 'bilo tudi zavizemanje za samo- v olbrokih. I>ne 6. aprila je bil namreč uipravo; tisti, .ki iso Ibilli .mnenja, da se sporočen javnosti samo preračuin iizdat- more decentiralizirati te 20 odstotkov, se kov, preračun prejemlkov dne 19. aprila, zanjo niso 'tako navduševali! ikakor tisti, a uredbe, ki se nanašajo na polbiranje ki so ibili prepričani, da se da v tem po- davšičin, je ministrski sivet sprejel šele gledu doseči dosti več. Vise te razprave 25. aprila. Tako si moremo sedaj ogle- pa je končala nredba od 26. avgusta pre- dati prteračuin banovine Hrvašike in na tdklega leta, s ikatero je bila Ibanovini njegovi podlagi napraviti različne tza- Hrva.šiki prizinana finančna samostojnost, ključke. Izdatki: 1. Vrhovna banovinska uprava..............................................din 22,830.080.— 2. Oddelek za notranja dela............................................ 120,055.953.— 3. Oddelek za prosveto.................................................. 394,145.521,— 4. Oddelek za .pravosodje ............................................. 125,376.600.___ 5. Oddelek za kmečko gospodarstvo...................................... 105,087.507.___ 6. Oddelek za gozdarstvo .............................................. 36,929.762.— 7. Oddelek za rudarstvo................................................ 11,626.510.— 8. Oddelek za obrt, trgovino in industrijo ........................................................... 28,955.841,— 9. Oddelek za tehnična dela............................................ 212,318.228.— 10. Oddelek ;za socialno politiko...................................................................... 21,755.987,— 11. Oddelek za ljudsko zdravje ........................................... „ 168,840.470.— 12. Oddelek za finance.................................................... 116,524.359.— 13. Pokojnine.......................................................................................... 10,617.467.,— 14. Banovinski dolgovi.................................................... 25,986.195.— 15. Preračuinski rezervni krediti...................... ■ ■ i . . . „ 50,000.000.— Skupaj ... din 1.451,000.000.— Dohodki: I. Splošni banovinski dohodki: Nreposredni davki (zeml (arina, zgradariilina, pridobnina, rentnima, družbeni in uslužbenski davek, davek na samce, davčni dodatek din_____________625,000.000._ Banovinske doklade....................................................... 69,500.000.___ Udeležba pri skupnem davku na poslovni promet ................„______________37|500.000.___ Izredna doklada na uslužbenski davek...............................„____________________IsjjOO.OOO._________ Takse po zakonu o taksah, zakonu o sodnih taksah, vozarinske takse itd., kakor tudi samostojne banovinske takse........................ 291,500.000.— Posebna doklada za vzdrževanje srednjih in strokovnih šol . . . „_____________4^500.000.___ Užitnina na alkoholne pijače, samostojne banovinske užitnine in udeležba na skupnih banovinskih nzitninah . _________________________________________ 190,000.000.___________________________ Razni prejemki in refundacije države..............................t>____________________43,838.279._________ Neplačane dajatve iz prejšnjih let...................................... 73500 000 — II. Banovinsko gospodarstvo: Oddelek za prosveto .................................................... „______________560.000.______ Oddelek za kmečko gospodarstvo............................................. 2d 581 7'5'5 Oddelek za gozdove ..................... . ‘ ” 40,434.'155,— .Oddelek za tehnična dela ■................................................. j__________336.000___ Oddelek za socialno politiko.............................................^ 977 011 _ Oddelek za ljudsko zdravje ..............................................”________________32 770 800______ Skupaj . . . din 1.451,000.000.— Ta proračun, četudi ni še takšen, ka- obllilki, da ta ni odvisna od dotacij cen- knšneiga želi imeti banovina Hrvaška), trale. V ostalem pa nudi preračun bano- ipreoej jasno 'kaže, da niso iineili prav viine Hrv.alšlke mnogo priložnosti za pre- naši pesimisti, ki so trdili, da se od dir- motrivanjte raznih političnih, goslpodar- žavnega preračuna ne more oddvojiti po- sikih in socialnih vprašanj in bi zaslu- membnejših zaeslkov in da država tudi žil, da .se ne samo s prer.ačunisiko teh- ne more prepustiti .posameznih svojili ničnega poglleda, temveč tudi s teh po- dohodlkov neposredno samoupravi v taki gledov o njem razpravlja. Težak gospodarski položaj v Primorju Letošnja dolga in huda zima je pustila zelo hude nasledke. Vse poljsko delo je zastalo za voč^ kot mesec dni, kar je za te kraje zelo težko, če se pomisli, da zavlada v poletju navadno velika suša. Draiginj.a je kot nasledek vtojne onemogočila 'ljudem, da m si kupovali živež, ki je poista'1 izredno drag, tako da (po nekaterih krajih lij ud je stradajo. Zlasti je rtu prizadet Kras in istrski kraji, .kjer je pridelek vedno premajhen, da bi zadostoval do nove letine. Pa tudi za ti site, kt si lahko nabavijo in imajo denar, ni več lalikio priti do vsega. Mnogo potrebščin jo namreč mogoče dobiti 'le na kante, tako mesečno le 5 dkg kave na osebo, M kg sladkorja itd., ipoleig tega pa so do sedaj uvedeni trije brezmesni dnevi. Kakor povsod, je tudi v teh krajih sedanja vtoj.na imela velik odmev. Kraji so namreč na imej.i, tako da prav inaši kraji najprej čuitijo vsako spremembo v položaju. V .tem času je to zlasti hudo, ker so vsa polja obdelana, vsi travniki pa zeleni. Da vojaštvo nikjer nima do vsega .tega posebne pozornosti, pa je znano. Novi položaj in stanje, če bo dolgo trajalo, bo vsekakor pustilo v naših že tako pasivnih krajih težke gospodarske nasledke. ^Mladina ima lw±edfr Na Vnebohod so mladi ljudje pobirali po ljubljanskih ulicah darove za kočevske Slovence. Človeku jo bilo kar veselo pri srcu, ko jo videl, kako se ljudje večinoma niso branili in godrnjali, ampak skoraj vedno z veseljem dali. Tudi mladi nabiralci zaslužijo pohvalo. vendar ipa se je .gotovo vsakemu med njimi postavilo vprašanje: ali je mogoče s takimi nabiralnimi akcijami v resnici kaj pomagati? Ali je z denarjem, ki ga vržejo, mogoče kupiti ono samo zadolženo slovensko kmetijo in preprečiti, da bi prišla v tujo roke? Ali je morda mogoče s pomočjo tega denarja dati zaslužek .tistim kočevskim olovencem, ki ga nimajo? Ce ne to, kaj potem? Ker — same propagande ni mogoče jesti, ne biti zadovoljen s še tako navdušeno nabiralno akcijo, če ne prinese resnične ipomoči. Z drugimi besedami bi se to reklo: Po-moč ogrož.cni slovenski zemlji bi morala priti se od kod drugod, ne le iz ubogih slovenskih žepov. Priti bi morala v taki obliki, da bi slovenski človek vedel, da nekomu ni vseeno, kako se mu godi in da se odgovorno mesto zaveda, da je v državno korist njegova gospodarska trdnost in po njej' narodna samozavest in da mu tudi resnično pomaga. Potem bi .mogel dvigniti glavo. Dokler tega ni, so vse nabiralne akcije sicer lepa in hvalevredna dobra volja, dosti več pa gotovo ne. Nekaj tisoč dinarjev predstavlja samo ,borno miloščino, ki se ob njej tisti, ki mu je namenjena, še jasneje zave svojega položaja. Nič ne bo pomagalo, če bomo le frazarili po shodih in zborovanjih, svoje zahteve in osnovne nujnosti našega življenja pa puščali neuresničene, ali pa jih skušali odpraviti na neresne načine. Veliki gospodarski, kulturni in ves mogoči pritisk sosedov na slovenske meje je tolik, da zasluži Slovenija prav v interesu državne celote drugačno pažmjo in drugačno ravnanje, kakor vseh teh dvajset zamujenih let. Ne vemo, kaj vse bo tu brezbrižnost in krivičnost še rodila. Dobro bi pa bilo, če bi si razni možje, posebno, slovenski centralisti, razdelili odgovornost za ves nasledek, namesto da spoštovani sedijo na blazinah »svojih preteklih zaslug«. Zarjan. Hatod in (jucUh/a Slovenci imamo svoj razmeroma visoko izoblikovan knjižni jezik, ki je sam zase že najkrepkejša potrditev naše narodne samobitnosti. Ob višini jezikovne kulture lahko merimo splošno narodno kulturo pa tudi osebno kulturo človeka. Vsak živ kulturni jezik pa se razvija tako, da si išče in ustvarja, za vsak določen jjojein svoj ustrezajoči izraz. Od tega razvoja je odvisno vse duhovno življenje in znanstveno delo v narodu. VSako nasprotno prizadevanje je znamenje nekulturnosti. V to poglavje spada tudi prizadevanje, zamenjavati in istiti smisel besed narod in ljudstvo. Besedi narod in ljudstvo sta imeli pri Slovencih vedno svojo bolj ali manj določeno vsebino. Najsi je vsebina obeh besed sorodna, vendar ni ista. Če smo govorili o slovenskem narodu, smo mislili na jezikovno, kulturno in življenjsko skupnost vseh Slovencev ^ ne glede na državne meje, če smo govorili o ljudstvu, smo mislili na široke plasti naroda. Isto velja za izvajanje obeh besed. Ljudska kultura nam ni nikoli pomenila isto kot narodna kultura. Slednja raste iz prve, korenini v njej, jo obsega, a obsega z njo vred tudi vse individualne stvaritve narodnega genija, je torej po svojem smislu širša. Rekli smo »narodna galerija« in ne »ljudska galerija« in ljudska šola in ne narodna šola in vedeli smo zakaj. (Narodne so ali bi vsaj morale biti vse naše šole.) Nismo bili vselej dosledni v tem ločevanju, kar jasnosti jezika ni bilo v korist. Udomačili so se pri nas izrazi kakor narodna pesem, narodni ples, narodno blago, narodna umetnost. Pri slednjem izrazu je dvoumnost vsebine kar očitna. Po vojni pa so neki časopisi začeli prav naifterno istiti besedi narod in ljudstvo in prvo uporabljati v pomenu druge. Pisali so: narod se je zbral, narod je to obsodil, narod je navdušen in podobno. »Narodna prosveta« je izpodrinila ljudsko prosveto. Tudi prevajalci zakonov in zakonikov so v tem grešili. Mnogi naši razuminiki so jim iz za-niikrnosti in umske lenobe sledili, ne da bi se bili zavedali, kako nasilje delajo našemu jeziku in kako ga kvarijo. _ Naj nihče ne misli, da gre tu za kako jezikovno dlakocepstvo. Redkokatera beseda se v javnem in političnem življenju pogosteje uporablja, ko beseda narod in njene izvajanke. Spričo vsebinske tehtnosti te besede mora nastati iz njene napačne rabe prava pojmovna zmeda, ki more služiti edinole politični demagogiji. Z ničemer se ne da misel bolj prikrivati iu potvarjati kakor z nejasno^ dvoumno besedo. Jasnost v tako važnih pojmih, kakor je pojem »narod«, je pogoj za jasno, načelno politiko. Kdor te jasnosti ne želi, ima nekaj za bregom. Oporozoriti moramo, da gre pri zamenjavanju oziroma istenju besed narod in ljudstvo za mnogo več kot za prizadevanje po izenačevanju slovenščihe s srbohrvaškim jezikom. Jugoslovanski unitaristi so se od nekdaj prizadevali^ da zabrišejo razliko med tem, kar imenujemo narod v državnoprav-nem in v našem, pri Slovencih prvotnem pomenu besede. Zato tudi izrivajo besedo na-r.°d vs tujko nacija. A ta tujka vsebinsko daleč m tako jasna in enoumna, kakor beseda narod. Najpravilneje jo še uporabljamo v pomenu državnopolitičnega naroda. »Nacionalen« lahko pomeni isto kot naroden v našem ali v jugoslovenskem smislu, lahko pa tudi pomeni isto kot patriotičen ali domoljuben. Opraviti imamo tu s celim klopčičem pojmov, posebno če pomislimo na politični prizven besed nacionalizem in nacionalističen. Mislim, da Slovenci lahko izhajamo z besedami narod in naroden. Narodna zavest nam pomeni isto kakor nacionalnost in državna zavest isto kot patriotičnost. Slovenci snvd si izoblikovali svoj pojem narodov v tuji državi in smo se zato navadili ločiti narod od njegove državne organizacijske oblike. V Jugoslaviji smo Slovenci državen narod, kar prej nismo bili. O jugoslovanskem narodu pa bomo govorili le o državnopolitič-nem smislu, torej takrat, kadar hočemo označiti skupnost vseh državljanov Jugoslavije. K tej skupnosti spadajo seveda tudi državljani jugoslovanskih narodnih manjšin. Iz drugih razlogov ko jugoslovenski unitaristi zamenjavajo besedo narod in ljudstvo neki levičarski politiki, ker na kratko istijo narod s tem, ,kar imenujemo delovno ljudstvo. Tudi to istenje povzroča samo zmešnjavo v pojmih in ne služi spoznavanju tega, kar imenujemo politično stvarnost. Pomen besede^ narod ni odvisen od političnih računov in želja, njen pomen nam je postal očiten v zgodovinskem razvoju, in znanstvena analiza tega pojma more samo potrditi, kar je življenje ustvarilo. Spoštujmo svoj jezik, čistimo pojme in postavljajmo pravo besedo na pravo mesto! R. M. HetnštU UuUucHo-pzofiapahdM (ibn Kakor znano, so izdelali Nemci tehnično dovršen film o delovanju svojega letalstva v nemško-poljski vojni. Ta film predvajajo zdaj po balkanskih prestolnicah i.n navdušujejo z njim balkanske narode za nemško kulturo in tehniko. Pred kratkim so kazali ta film tudi v Bukarešti pred izbranim občinstvom, med katerim so se nahajali tudi zastopnik kralja i.n vlade ter visoki častniki. Nemški letalski ataše v Bukarešti fe imel pri tem na zbrano občinstvo govor, v katerem je poudarjal smisel tega filma, ki naj dokaže, kako bliskovito zna udariti nemška zračna sila. KULTURNI PREGLED 99Ob priliki66 stoletnice NAŠE REVIJE Dejanje objavlja v aprilski številki sestavek srbskega federalista dr. Živo-jina Perica: Federativna Evrojpa im federalistična Jugoslavija. (Članek spada v vrsto prispevkov, ki jih pišejo za revijo tudi Neslovenca, doslej Oršanie, Paul-Ludvvig Landsberg in Perič.) Pisec je zagovornik federacije v Evropi sploh, enako tudi v državah z različnimi narodnostmi. Njegovo mišljenje pa je zanimivo toliko bolj, ker se kot Srb im federalist tudi s srbskega stališča dotika vprašanj, ki so pri njih doslej imeli im še imajo prav Srbi veliko odgovornost. Najprej ugotavlja napake po končani vojni in zmagi zaveznikov, ki mi bila resnično zmaga »prava in pravice«. Z ugotavljanjem in presojanjem napak povojne Evrope pa se druži vprašanje najnovejše Evrope, ki bo sledila sedanji vojni. Po mirovnih pogodbah se je razdelila Evropa na 'zmagovalce z oblastjo in vplivom im na premagance. Ni bilo enakosti, torej tudi ni moglo 'biti mitru, ki lahko zavlada le med enakimi. Društvo narodov je služilo zmagovalcem, da so do konca izkoristili zmago in držali diktirani politični in gospodarski red. iNova Evropa, ki jo zavezniki, tudi zdaj obljubljajo, bi bila nova zmota, če bi bila diktat le ene strani, ne pa »delo miru na podlagi sporazuma obeh vojskujočih se strank«. Novi mir mora biti pravičen mir. Po 1. 1918. bi bila morala biti Eviropa organizirana v federativno državo, slonečo na načelu pravne enakosti vseh narodov. Vendar so zavezniki povsod, tudi v Srednji Evropi ustanoviti več suverenih držav,, ki so bile nesolidne zaradi svoje notranje neurejenosti, ker so dali »v teh državah polno oblast v roke Je enemu narodu, tako da je vsaik od teh narodov dobil mogočost, da organizira državo v svojo korist na unitaristično hegeinonistični podlagi, čeprav so imeli proti druge narode in narodne manjšine, Iki so se bolj ali manj približevali njihovi večini.« V okviru naše države, pravi Perič, se je obrnila smer v federacijo po prvi Cvetkovičev! vladi; Stojadimovičev kabinet je bil privrženec unitaristične im centralistične organizacije države, ki jo je pojmoval kot izraz velikosrbske hegemon istične ideje. Toda »v 20. stol. tudi v Jugoslaviji ni bilo mogoče vladati na absolutističen način.« Federacija je bila nujna. Zato je nova Cvetkovičeva vlada začela novo urejanje na osnovi avtonomnih banovin, to je na osnovi zvezne države. Perič podčrtava, da jo more edino ta osnova ohraniti. »S svojim fede-raliiziran jetrn prispeva Jugoslavija k > splošnemu miru, obenem pa predstavlja poroštvo notranjega miru v sebi, ki ga vseh 20 let unitarizma im centralizma mi mogla niti imeti miti najti.« Perič zaključuje sestavek z ugotovitvijo, da so Srbi sami pričeli uvidevnti, da je srbsko-hegemonistični režim nujno povezan s sistemom diktature, zaradi ka- Dr. J. Regali: OPOMBE K JUBILEJNI SLOVENSKI UMETNOSTNI RAZSTAVI 3. Res je sicer, da je tudi drugod v Evropi 'kakovost umetnostnega ustvarjanja, čeprav ga pospešujejo in ponekod celo ukazujejo od zgoraj državne oblasti, v zadnjih desetletjih neverjetno padla. V nemirnih in neustaljenih časih resnična umetnost ne cvete, :in kar že je, je ali sredstvo za propagando alii je pa površna. Revolucije so res tudi v umetnosti potrebne, iskanje novih potov je nujno in ga je treba samo pozdraviti. Vendar je pa bistvo vsake umetnosti harmonija in lepota. Vsaka veja umetnosti mora popolnoma dbvladati svoj način izražanja. Zato mora vsaik umetnik najprej postati popolnoma kos izraznim sredstvom, to je tehniki, pisatelj jeziku in slogu, slikar pa risbi, barvi in razsvetljavi. Brez popolnega znanja risanja, obvladanja koloirita im razsvetljave ni slikarske umetnine. Impresionizem je bil revolucija zoper »asfalt« im akademijsko šablono, v bistvu le tehnika barv, pov- Uredniku »Slovenčeve« kulturne rubrike se je ob stoletnici rojstva Emila Zolaja zdelo potrebno, vredno in primerno, da »v glavnih mislih« ponatisne članek, ki ga je »db priliki« te stoletnice napisal glavni urednik katoliškega švicarskega dnevnika »Vaterllamd«. Naj nam bo dovoljeno, da se tudi mi seznanimo s temi »glavnimi mislimi«, in sicer z nekaterimi najbolj znamenitimi in maj-bdlj značilnimi med njimi. Slovejo namreč takole: »... Nietzsche je Zolaja takole označil: »Zola pomenja veselje do smradu.« Jakob Burckhardt... pa se je za njegovo označbo poslužil besede nekega Nemca: »Če bi mogli psi govoriti, potem bi Zolaja napravili za svojega Shakespeare ja.« Tudi Francozi sodijo o njem enako ostro... Zola sploh ni bil pesnik in je bil, kakor ga je označil Benetto Croce, sploh brez vsakili pesniških motivov. Njegovo pisanje je bila igra laika z znanostjo, ki se je šele porajala, ali pa sploh niti znanost ni bila. Njegova dela ne obravnavajo vprašanj pesniške umetnosti, ampak vprašanja narodnega gospodarstva, naravoslovja in sociologije. (Če smo prav razumdli, je torej »glavna misel« zadnjega stavka sledeča: velika krivda Zolajeva je v tem, da ni bil literarni teoretik — »njegova dela ne obravnavajo vprašanj pesniške umetnosti« —, temveč pisec družbenih romanov. Ali da s tako priostreno švicarsko helebardo zarožljamo še pri nas: Cankarjev »Hllapec Jernej« ni umetnina, 1. ker ne obravnava »vprašanj pesniške umetnosti« in 2. ker nasprotno obravnava, če smo natančni, vprašanje iz področja socialno-politične zakonodaje, namreč: vprašanje starostnega zavarovanja poljedelskih delavcev. — Op. ur.) Zolajevi romani niso pesnitve, ampak policijski raporti in kinematografski dojemi o senčnih straneh in boleznih življenja. Nikdar iz njegovega dela ne zaveje poezija, ampak vsa diše po bolnišnicah, po kloakah, v resnici smrde. Toda tudi to je treba povedati, da Zola sam ni imel tega poželenja po smradu, pač pa publika, ki je njegove romane terega bodo trpeli končno oni sami. Misli tudi, da se bo šovinizem »umaknil miselnosti, ki bo sprejemljivejšo za odkrit in širokosrčen federalizem«. V isiti išteviilki je sestavek dr. S. Gogale Problem voditeljstva. Voditelj more biti notranje in osebno kvaliteten človek, ko soljudje priznajo njegovo osebno vsebino. iNeko nasprotje mu je vodja, ki hoče le dresirati in disciplinirati. Ne takih vodij, marveč notranje avtoritativnih vodnikov potrebujemo tudi Slovenci. Avgusta Gaberščik-Smolej prevaja vrsto slovaških povojnih lirikov, Gregor Kos priobčuje črtico Tombola, Vida Taufer pesem Rožmarin. Sledijo dokumenti in knjižna poročila. u. zpela pa se ni do (popolnosti v oblikovanju. Oblikujoča umetnost pa mora znati predmet tudi oblikovati. Če bi 'bila doba, 'ki je nastopila po impresionizmu, združila pridobitve impresionizma v barvah in svetlobi iz dovršenim oblikovanjem, bi biila sedanja oblikujoča umetnost res nova in resnična umetnost. Tako je pa zapadla v skrajno primitivnost. Tudi naš mladi umetniški rod je Obsedla primitivnost, Iki ji je tuje spoznanje prvin oblikujoče umetnosti. Kdor zanikuje vse pridobitve stoletij, še ni umetnik. Čisto na novo ustvarjati sam dz sebe ne more nihče. Le Bog je iz nič ustvaril svet. Iz samih umstvenih razglabljanj, posebno če so še plitva, in iz razbrzdane domišljije ne more nastati umetnina, kvečjemu reprodukcija občutkov. Umetnina je vedno harmonija vsebine in izraza. Naš mladi umetniški rod ni šel skozi klasiko. Kdor res že vse zna, lahko dela tudi poskuse, ne da bi se osmešil. Rod, ki je zraste! že pred zadnjo svetovno vojno, je bil še vzgojen v klasiki. Akademije, če so bile tudi mogoče res že okostenele, so trdo vzgajale; treba se je bilo naučiti risanja in modeliranja od kraja do konca in učiti leta in leta tehničnih spretnosti. Dobra šola se še požirala. — Zola sploh ne spada v zgodovino poezije in tako imenovane lepe literature, njegovo mesto je v zgodovini materializma ... Spomin na Zolaja živi ne kot na pesnika, temveč kot na eksponenta skrajnega naturalizma in materializma. Njegovi romani so dokumenti za to, do katere stopnje so glave druge polovice 19. stoletja zabredle v zmešnjavo, popolnoma prevzete od lažno znanstvene prevare, ki danes živi le še v glavah odmirajočega rodu in spada le še v preteklost...« (»Slovenec«, 5. apr. 1940.) Spričo teh »gllavnih misli«, ki jih je po švicarskem listu raztolmačil »Slovenčev« kulturni poročevalec Slovencem, se človeku zazdi, da bi bil zdaj, ko bodo kmalu minila že štiri desetletja od Zolajeve smrti, nemara že čas, da najdejo v luči te razdalje pravično in brezstrastno razmerje do pisatelja »Rougon-'Macq nartov«, silovitega odvetnika iz Dreyfusove-ga procesa, in do njegove naturalistične umetnosti tudi tisti, ki jim to doslej iz kakršnih koli razlogov Iše ni bilo dano. D. š. Knjiga za nas Dr. H. Buuer — H. G. Ritzel: Von der eidgenossischen zur euroipaischen Fodera-tion. Europa Verlag, Ziirieh, Ncw Yonk. — V našem listu moramo zabeležiti izid’ zanimive knjige, ki podaja razvoj bolj ali manj imperialistično zasnovanih držav v bodočo zvezo evropskih držav in narodov. Dva izvedena človeka podajata razglede na zgodovinsko in sodobno življenje evropskega zahoda, ugotavljata mogočosti njegovega prepada ali obnove in prihajata do. zaključka, da leži odločitev v rokah evropskega človeka. V tem smislu opozarjata na etično zasnovo švicarske zvezne države iin na njen konkretni zgodo vinski postanek, zaradi česar se njena ideja prijetno razlikuje od dunajske »Pameurope«, od amerikanske »Union now« in od angleške »Federal Union«. Zato je ta knjiga pisana naravnost za današnji čas, posebno za nas Slovence. Slikarska razstava v Obersnelovi galeriji V nedeljo 5. t. m. je bila v novii Obersne-lovi galeriji zaključena prva slikarska razstava mladega slovenskega slikarja Franceta Godca. Strokovne ocene o Godčevem delu spadajo v umetnostne revije (glej tudi oceno St. Mikuža, uimet. zgodovinarja v »Slovencu«). Mi omenjamo to razveseljivo dejstvo, da jo g. Obersnel odprl mladim slovanskim likovnim umetnikom brezplačen prostor, da se predstavijo svojemu občinstvu. Dela Fr. Godca kažejo v olju veliko linijsko dognanost in harmoničnost v barvah; pravi izraz svojega človeškega umetniškega hotenja pa je položil v tempera — dela. Bolezen nova, grdo oportunstvo! Močvir, ki žc topiš nam v kali iiude, ki v te zagazil je Sloven do brade: Kako naj ti po naše rečem? — Kljunstvo! Ti paznouho zajčje trepetunstvo! Beseda krepka ti iz ust ne pade, predevaš sklepe, kakor mačka mlade; prekleto ti vsestransko omahunstvo! Josip Stritar. pozna našemili starejšemu umetniškemu roclu, čeprav jo eksperimentira!. Gotovo je,