Rešitev bi lahko našli v podjetju Komentar Pred nedavnim je družbeno poli­ tične forume kakor določen krog javnosti v 2alcu in deloma izven njega vznemiril primer, ki se je pri­ petil v Juteksu v zvezi z nekateri­ mi spremembami v delitvi dohod­ ka. Medlem ko so prvi skušali za­ devo razjas'niti (in so jo tudi raz­ jasnili) ob upoštevanju vseh oko­ liščin, so jo drugi »pojasnjevali« po »sistemu« natolcevanja in preti­ ravanja, s prizadevanjem, ki skuša običajno iz muhe narediti slona. Ne glede na to, da tudi ta poskus ni uspel, pa se zdi vredno osvcîtiiti dejansko ozadje. V čem je stvar? V podjetju se je našel nekdo, ki je hotel po ilegalni poti (ponoči) priti do določenih podatkov, ne za­ vedajoč se pri tem, da bi mogel priti do njih tudi kako drugače namreč pri belem dnevu, ko poslu­ je u'itrezna služba. Avantura j: uspela in tako je član kolektiva s svojim »odkritjem« povzročil ne­ potrebno zmedo. Stvar se je še to­ liko bolj zapletla, ker je bil med tem časom vodilni uslužbenec od­ soten, organizacije in organi zno­ traj podjetja, pa očitno niso bili to­ liko pozorni, da bi jo rešili v svo­ jem okviru, se pravi v okviru ko­ lektiva. Pri tem velja omeniti, da je sprožila pobudo za »akcijo« čla­ na kolektiva zadnja revizija pra­ vilnika o delitvi osebnega dohod­ ka, ki jo je opravila ustrezna ko­ misija skupaj z delavskim svetom podjetja. Oba organa sta namreč na osnovi analiz, ki so pokazale, da osebni dohodki prebijajo plačne maso za 23 odstotkov, sklenila, da bodo v aprilu izplačali temu pri­ merno nižjo akontacijo. S sklepom so se strinjali vsi, obvestilo pa je bilo 8 dni na oglasni deski. Potem je prišlo ponovno do revizije pra­ vilnika, po katerem naj bi osebne dohodke znižali za 17 odstotkov Tu pa se je porajala napaka, ker so hoteli dohodke znižati linearne in ker pač linearno zniževanje osebnih dohodkov bolj prizadent nižje kakor višje dohodke. Vendar je res, da razponi v Juteksu nisc bili postavljeni v nesorazmerjih Tu bi bilo treba še zlasti upošte­ vati dejstvo, da je Juteks opravi) svojo rekonstrukcijo z velikim de­ ležem lastnih sredstev, pri čemer je ta sredstva prispeval iz osebnih dohodkov. Medtem ko so v podjet­ ju znašali v zadnjih letih najvišji osebni dohodki okrog 35 tisoč di­ narjev, so bili v drugih sorodnih gospodarskih organizacijah skorai še enkrat tolikšni. Občutno nižji kot drugod pa so bili tudi dohodki delavcev. Ce pa je zdaj rekon­ strukcija opravljena in če ekonom­ ski izračuni utemeljujejo poveča­ nje dohodkov, je logično, da dob' višje dohodke tisti, ki je poprej več prispeval — po znanem stavku: kdor skupnosti več daje, več od nje sprejema. Problem linearnega znižanja do­ hodkov so sicer v Juteksu rešili vendar bi ga bili lahko rešili tudi brez nepotrebnih razprav izven podjetja; če bi seveda samouprav­ ni organi skupaj s sindikalno in partijsko organizacijo pristopili k reševanju. Zato ne bi mogli reči da je rešeno tudi tisto osnovno vprašanje, zapopadeno v izvoru, iz katerega je vzniknil ta primer in iz katerega bi lahko kdaj drugič vzniknil kak drug podoben primer Ta izvor pa je vsekakor v prešib­ kem organizacijskem kakor idejne političnem delu v podjetju. Tam kjer je to delo urejeno in dovolj dejavno, je skoraj izključeno, da ne bi mogli rešiti še tako zamota­ nega problema brez pobud od zu­ naj, in še celo brez takšnih »inter­ vencij« posameznikov. Kdo je po­ temtakem kriv? Direktor? Ne, di­ rektor, četudi vodilni uslužbenec je vendarle en sam človek, sicer odgovoren, toda v podjetju imamo razen njega še delavski svet in upravni odbor in imamo družbene politične organizacije, skratka, ko­ lektiv. Vsi so sokrivi! dhr Priljubljen kraj je Rogaška Sla­ tina. Vsako leto -prihajajo tja tuji in domači gostje. Vsak tretji gost letos je iz tujine, in to največ iz Avstrije. Najtežja pa je pot od Celja do Rogaške Slatine, kjer je cesta izredno slaba. V samem kraju pa predstavlja ozko grlo v prometu tudi železniška proga, ki teče skozi kraj, in to deloma celo po glavni cesti. Pravijo, da ni dneva, ko se ne bi na tirih pre­ vrnil kakšen kolesar ali motorist. Večkrat pa se zagozdi cela vrsta avtomoibilov, če pripuha vlak. Ur­ banistični načrt predvideva pre­ stavitev sedanje proge, toda to bo terjalo velike investicije, ki jih še ne bodo kmalu zmogli. s. KAKO SO ZNIŽALI CENE v državnem frizerskem podjetju v naši občini so znižali cene. Znižali so jih taiko rekoč v tistem trenut­ ku, ko je bilo jasno in glas­ no povedano, da je treba znižali cene nu nivo lanske­ ga decembra povsod tam, 'kjer so jih neupravičeno dvigali. .In kako so to naredili:* To so naredili zelo eno­ stavno. — Nič lažjega ni. ka­ kor znižati cene. so rekli. - Narediš ushtgo. se pravi, ostrižeš lase in namesto, da ibi zaračunal več, zaračunaš manj. Kaj je bolj enostav­ nega! Recimo, da je znesla usluga 110 (üirarjev. kar je pravzaprav mulo. toda reci­ mo, da jo zuižtiuio za 10 di­ narjev, kar je še manj, pa dobimo okroglo številko, ki bi nekako ustrezala lan.ske- mu п1л^оји. Torej bomo zni­ žali cene. — Se .strinjamo, so rekli. — Znižanje cene 'bo imelo še to ddbro stran, da bomo imeli več stranik in več prometa in zato torej tudi več dohod­ ka. 1 reba bo le malce hitre­ je migati s škarjami. — Potemtakem se vsi stri-^ iijamo. da znižamo cf^ne'í' ~ .Seveda. Teoretično ni nobenih zadržkov. Kaj pravi, teoretič­ no — Da namesto več zaraču­ namo ni»nj. Teoretično bi lahiko šli še niže. — Tako je. — Ce pa bi hoteli zdaj te­ orijo sipremeniti v prakso, se moramo zavedati, da teorija f)d prakse vselej nekoliko (»dsitopa. Teorije ni mogoče nikoli ali vsaj skoraj nikoli natanko in stoodstotno spre­ meniti v prakso. — Saj to je tisto. Praktično znižanje na- cen potcmtaikem ne more biti v sikladu s teoretičnim znižanjem; vidite, in zdaj »mo iatn. Cjre namreč za to, da bomo v praksi znižali ce­ ne na ta način, da jih bomo /nižali od 110 na 140 dinar­ jev. Marsikdo bo verjetno pomislil, da jih s tem dvigu­ jemo, vendar se moti. Če smo prepričani, da jih s tem znižujemo, ne more biti nih­ če prepričan nasprotno. Je iniko? .Seveda je. Ce Ismo že dolžni sipra- viii cene na nivo lanskega decembra, jih moramo nujno znižati, zniževanje cen pa je največkrat odvisno verjetno tudi od tega. kalko ga kdo razume. Prepričani smo, da ^mo ga mi razumeli prav, kajti če ga ne bi. ne bi zni­ ževali cen. íNi to logika? Tako je. Saj imamo opraviti z lasmi, ki rasejo nedaleč od možgan. — To pomeni, smo za to, da tudi praktično znižamo naše cene. In tako so v državnem fri­ zerskem podjetju v naši ob­ čini — seveda no zatrjeva­ nju ŽEPOCUTGEV (kar je nov izraz, ki pa ga v pravo­ pisu ni) znižali cene svojih iisluig v veliko veselje vseh tistih, iki jim rasejo lasje in brade, kalvor tudi v zado- voljistvo najnovejših ukre­ pov. A. Konica Potrebno bo še boljše delo Posebno značilno za letošnji občni zbor občinskega sindikalne­ ga sveta v Slovenskih Konjicah, ki je bU. minulo nedeljo, je bila široka in zelo stvarna razprava o številnih problemih in nalogah, ki jih morajo opravljati organiza­ cije na terenu. Poročilo o delu sindikatov v občini so delegati dobili že pred letno skupščino. S tem jim je bila dana možnost, da so lahko na sestankih v podruž­ nicah podrobneje razpravljali o vseh vprašanjih iz dela svoje or­ ganizacije. Iz razprav delegatov se je dalo razbrati, da vodstva or­ ganizacij v podružnicah vedo za naloge, da so jim znane težave, toda v praktičnem delu in izvaja­ nju še ne najdejo vedno ustrez­ nih obilk. Ko so ocenjevali delo organov upravljanja, posebno še v eko­ nomskih enotah, so menili, da ni dovolj te organe izvoliti in jim dati formalno pravno podlago, temveč bo potrebno poskrbeti za njihovo aktivno delo in reševanje tistih zadev, ki spadajo v njihovo pristojnost. V njihovih poslovni­ kih pa je še dosti takih določil, da morajo sklepe obratnih delav­ skih svetov potrditi še osrednji delavski svet. Tako se postopek za rešitev določenega vprašanja iz proizvodnje, razdelitve sred­ stev ali podobno kar precej zavle­ če. To pa povzroča, da delavci zgubijo zaupanje v te organe, pa čeprav so jim najbližji. Slabo luč na delo takih organov daje tudi odgovor predsednika DS ekonomske enote v nekem večjem podjetju, ki mu ni bilo znano, kaj vpliva na boljši dohodek njiho­ vega obrata. Dokaj podrobno so analizirali obveščanje proizvajavcev v gospo­ darskih organizacijah. Še vedno se dogaja, da so delavci v podjet­ jih o zelo važnih odločitvah se­ znanjeni šele takrat, ko se te že izvajajo in uresničujejo. Nekaj takih primerov je bilo prav v zadnjem času ob urejanju izpla­ čil osebnih dohodkov. Seveda so takemu načinu dela sledile raz­ lične kritike, negodovanja in po­ dobno, vse skupaj pa je politično ие1о neugodno vplivalo na delav­ ce. V razpravi je več delegatov posebno poudarilo, da se take stvari v sedanjem času ne bi sme­ le več dogajati in da jih bodo sindikalne organizacije v podjet­ jih ter ustanovah morale v kali preprečiti. Isto velia tudi za pred­ loge vanžejših občinskih predpi­ sov, o katerih bo odborniki zbora proizvajavcev morali večkrat se­ znanjati svoje volivce. Nekaj zelo dobrih pripomb je bilo danih na račun varnosti pri delu in še posebej na priučevanje novih delavcev, ki se prvič vklju­ čijo v proizvodnjo. Le redkokdaj mu v obratu, kamor je dodeljen, podrobneje pokažejo proizvodni postopek in ga seznanijo z delom posameznih strojev. To nalogo bi moral opravljati srednji strokov­ ni kader, vendar tega ne dela. A^ečkrat je sUsatì izgovor, da za to ni časa, da je proizvodnja na prvem mestu itd. Posebej so delegati opozorili tu­ di na naloge, ki jiih bodo morale organizacije opraviti v sedanjem času, posebno v gospodarstvu. Nekateri podatki namreč kažejo, da v posameznih podjetjih ne iz­ polnjujejo proizvodnih in ostalih nalog, delovna storilnost ne na­ rašča v predvidenem obsegu, kar vpliva tudi na doseženi dohodek in na osebne dohodke. Istočasno bo v občini potrebno misliti tudi na združevanje podjetij, zlasti v obrti. Kolektivi pa ob tem nimajo vedno pravega razumevanja. Občni zboir je torej pokazal, da so lodborniki in delegati dobro analizirali svoje delo 'ter istočas­ no ocenili stanje, v katerem se na­ hajajo. Izvršitev predstojećih na­ log pa v veliki meri zavisi od tega, kako bodo v praksi, to je v podružnicah znali vključiti vse članstvo ter pri tem zagotovili take oblike dela, v katerih bo vsak organ v podjetju ali ustano­ vi našel svoje mesto in vlogo. V. L. Henrik Blazinšek 80 lei Naš celjski jubilant je svoj vi­ soki osebni praznik dočakal zdrav in vzravnan ikljub viharjem, ki mu v preteklosti niso prizanašali. Pri tem je njegovo življenje bile pestro po doživetjih, njegovo ljudsko — prosvetno delo. v ce­ ljskem okraju pa bogata setev. Henrik Blazinšek se je rodil 8. junija 1882 v Vitanju, a se je kmalu preselil v Vojnik, kjer so njegovi starši prevzeli posestvo bolnega sitrica. Tu je v šoli nanj najbolje vplival učitelj in pisec Tone Brezovnik. Zibudil mu je ljubezen do knjiige in še posebej do pesništva. Leta 1896 se je vpi­ sal v leto prej ustanovljene slo- vensko-'nemške vz.í)orednice na celjski gimnaziji. Nezadovoljen z razmerami v te­ daj nemškutarskem Celju se je po treh letih presola! v Ljublja­ no, )kjer se je močno posvetil tudi petju in glasbi. Po 6 letih gimna­ zije se je z vso ljubeznijo odločil za učiteljski poklic, ki ga je do­ segel po polletnem hospitiranju na vojmški šoli. Tu je sodeloval v i>evskem zboru, ki ga je vodil Radoslav Škoflek, pa itudi z di­ letanti ob »Županovi Micki«, ki je bila prva gledališka igra »v Gradbena dejavnost v.konjiški okolici bo letos ne­ koliko manj gradenj kot jih je bilo v preteklih letih. Pri stano­ vanjski gra,dnjii ;bo vsekakor de­ ležen precej sredstev iz stano­ vanjskega sklada 32 stanovanjski blok, vendar pa bo letos dograje­ na le polovica stanovanj. V Zre- čah nameravajo nadaljevati grad­ njo nove šole, v Ločah pa se pri­ pravljajo na dograditev. V načrtu za letošnje leto je bila tudi do­ graditev zdravstvenega doma, kjer bi nekatere prostore prido­ bila tudi podružnica zavoda za socialno zavarovanje. Spričo se­ danjih omejitev pa ni izgledov. Vojniku. Pot đlužbe ga je peljala nato skozi Frankolovo in Pre­ bold do Zibike pri Šmarju, od koder ga je prva svetovna vojna potegnila v svoj vrtinec. ' Že poleti 1914 je prišel v rusko vojno ujetništvo, iz katerega si je ohranil napisane spomine. Ži­ vel je v taboriščnih zamljankah v Bijisku v Sibiriji, nato je delal pri kmet'jh, se kot delavec pre­ selil v bližino Azovskega morja in nazadnje k sladkorni rafineri­ ji v Korjukovki v Ukrajini. Med­ tem je doživel tudi oktobrsko re­ volucijo. Z druigimi ujetniki je nekoč prenočeval v samotni sibirski va­ si Bistri j Istok, v njenem gleda­ lišču. Tu v velikih, lesenih, iz­ redno bogato dekorjranih prosto­ rih je nad odrom prebral napis; »Sejte dobroje, lepoje, večnoje!« To nenadejano srečanje s civili­ zacijo v Aziji mu je ostalo nepo­ zabno. Po treh in pol letih se je vrnil domov ,in se kot šolski upravitelj v Zibiki z navdušenjem oprijel dela. V revni občini je na svoje stroške postavil gledališki oder in vadu igre. Ustanovil je me­ šani, moški in mladinski pevski zbor in jih vodil. Organiziral je tu prvo mladinsko knjižnico. Tudi zibiški učiteljski pevski kvartet se je javno uveljavil. Uglasbil je več itekstov k igram. Tudi bliž­ nje šole so v tej smeri tekmovale z Zibiko, tovariško povezane med seboj. Pred drugo svetovno vojno je Henrik Blazinšek stopil v pokoj in se z družino naselil v svoji hišici za Ljubljansko cesto v Ce­ lju. Okupacija ga je občutno pri­ zadela. Ko mu je sin odšel v par­ tizane in se je njegova hčerka ob osvoboditvi .Starega piskra v Ce­ lju decembra 1944 rešila v pros­ tost, je bil oče kot talec prepe­ ljan Y Gornji grad. Le čuden slu­ čaj ga je obvaroval pred ustre- litvijo. Nemci so ga odvedli na­ zaj v Celje, v zapore Starega pis­ kra. Za svoje delo ni nikdar prejel nagrade niti odlikovanja. Sam pravi, da so mu največje pri­ znanje pomenile besede neke biv­ še učenke: »Hvala vam, da ste nam napravili tako lepo mladost' Žal mi je, da ne učite več. da bi to storili še našim otrokom!<: Naprednemu šolniku — jubi­ lantu, znanemu po svoji srčni kulturi, po ljubezni do resnice in oravice, po zavesti predanosti slovenskemu ljudstvu, želimo še mnogo sončnih let. F. R Komisija dela Komisija za izvajanje predpi­ sov o delitvi čistega dohodka v Slcvenskih Konjicah je že pričela z delom. Na občini menijo, da bo njeno delo toliko lažje, kolikor bodo že gospodarske organizacije in njihovi organi upravljanja sa­ mi reševali svoja vprašanja. Pred­ vsem pa bo potrebno poiskati no­ tranje rezerve, znižati stroške in urediti osebne dohodke. V neka­ terih podjetjih menijo, da imajo preveč zaposlenih delavcev ter da bo potrebno njihovo število delno znižati. Tega ukrepa pa se je že poslužila tovarna orodja in li­ varna v Vitanju, pa tudi v konji­ škem trgovskem podjetju pravijo, da bodo morali resno razmisliti o tem. koliko delavcev jim je po­ trebno za redno poslovanje pod­ jetja. Bil je lep dan številnim praznovanjem ob dnevu mladosti in 70 letnici mar­ šala Tita so se pridružili tudi go­ jenci doma »Dušana Finžgarja«. 24. maj je bil njihov dan, dan samoupravljanja v domu. Ver­ jetno je bil to edinstven poskus, ko so gojenci dejansko imeli v rokah vso upravo. Že prejšnji dan je vse vrelo. Vsak posameznik je hotel kar največ prispevati, da bi organi­ zacija praznovanja dobro stekla. Eni so krasili okna s smrečjem in zastavicami, drugi so čistili in urejali sobe, tretji so se na veliko umivali. Vrvež in veselo delo sta se vlekla dolgo v noč. Naslednji dan je bil za vse, za celotno domsko skupnost velike­ ga pomena. Marsikdo se je vpra­ šal: Kako bo stvar izpeljana? Fantje so zjutraj sprejeli dol­ žnost — »služba« se je torej pri­ čela. Na »delorvnih mestih« je bilo vse v redu, priprave za kulturni program ob odkritju reliefa Du­ šana Finžgarja, ki ga je izdelal in poklonil domu akademski ki­ par prof. Ciril Cesar, so skrbne potekale. Ob napovedanem času se je slavje pričelo. V uvodnih besedah je predsednik domske skupnosti pozdravil vse goste iz ostalih domov, predstavnika za­ voda za prosvetno — pedagoško službo tov. Jančičevo, člane upravnega odbora in vse gojence, nato pa spregovoril o pomenu praznovanja in dneva, ki ima obeležje resnične samouprav. Sle­ dil je kratek življenjepis narod­ nega heroja, Dušana Finžgarja, nato pa so gojenci izvedli kratek kulturni program. Po programu je sledila slavnostna večerja, na­ to pa zabavni večer s plesom. Bilo je res lepo praznovanje Žal, da niso prišli vsi tisti, ki so bili povabljeni. Doživeli bi prese­ nečenje, doživeli bi dan mladost­ ne prešernosti, smelosti, skupne­ ga dela, praznovanje mladih, ki še s svetlejšimi očmi gledajo v svojo bodočnost. J. V. V zvezi s člankom Nevsak­ danja zgodba, objavljenim v dvajseti številki našega lista, smo izvedeli, da so bili piscu posredovani netočni in lažni podatki, ki so imeli po vsej priliki ta namen, da bi tako v širši javnosti kakor v zdrav­ stvenih krogih oblatili nekega zdravnika, ga prikazali'v naj­ slabši luči in mu s tem skuša­ li škodovati. Ker je bila razen tega zgodba posredovana z mesta, ki bi mu lahko pripi­ sovali družbeno odgovornost a tu zadeve vendarle niso pre­ verjali, čuti pisec članka dolž­ nost, da so predvsem v njiho­ vem in potlej še v svojem ime­ nu prizadeti osebi opraviči, pri čemer izraža istočasno tudi za- dovoljsitvo, da gre v resnici vendarle za človeka, v čigar moralno podobo ni mogoče dvomiti! S tem, upamo, smo prizade- jano krivico popravili, da pa bi bilo zadoščeno celotni zgod­ bi, velja opozoriti, da bi vča­ sih ponekod temeljiteje pre­ verjali to, kar posredujejo da­ lje in da bi skušali vselej ugo­ toviti, ali imajo recimo opra­ viti s podatki, ki so pocestno opravljanje oziroma ljudske (v smislu sosedske) govorice ali pa imajo opraviti s podat­ ki, ki so resnica! To je toliko važnejše tedaj, kadar se zdi, da ima določen problem lahko neko pomembnejšo veljavo; toliko važnejše pa tudi zato, ker je obravnavanju takih problemov še zlasti zahtevno. Da bi se zato v nekaj prepri­ čali ali da bi nekaj dognali, ni dovolj sprejeti brez pridržka vse tisto, kar »ljudje pravijo«, kajti znano je, da ljudje dosti­ krat marsikaj pravijo. Važno je predvsem, ali je res kar pra­ vijo in ali pogosto ne pravijo samo zato, da bi pravili! Ško­ do, ki jo običajno takšno go­ voričenje dela komurkoli ali čemuikoli, je vselej težko po­ pravljati in poleg tega, da v prvi vrsti prizadene to, kar je njen predmet, zmanjšuje hkra­ ti ugled in zaupanje v tistega, ' ki jo neposredno povzroči. Iz tega preprostega razloga na primer opravljivost in njej so­ rodne »panoge« človeškega »udejstvovanja>< v življenju že od nekdaj nimajo nikakrš­ nega priznanja, Teh nekaj stavkov naj bi bi­ lo opozorilo, da je za tisk zre­ lo samo to, kar je resnično in se zato da tako ali drugače dokazati! Uredništvo ; Prometno vzgojo v šolo V šmarski občini so izredno sla­ be ceste, toda promet se vseeno naglo razvija. Doslej so se društva ljudske tehnike trudila, da bi tu­ di mladino vzgajala in ji posredo­ vala osnovna znanja iz cestno- prometnih predpisov. Pri šmar- skem lobčinskem odboru pa so imenovali še posebno komisijo za varnost in prometno vzgojo. Pred kratkim so vsem osnovnim šolam poslali letošnjo izdajo cestno-pro- metnih predpisov, da bodo to snov lahko posredovale učencem. Svet za šolstvo je sprejel njihov predlog in sklenil, da z novùTi šolskim letom vpelje eno uro te­ densko pouk prometne vzgoje v vseh osnovnih šolah. To je močno utemeljeno, ker so prav otroci pogostokrat krivi za prometne nezgode. Pri pionirskih odredih so v teh dneh izvajali kolesarske vožnje, da so mladi vozači lahko poka­ zali spretnost in znanje promet­ nih predpisov. Ves mesec maj pa so preko šmarskega radijskega oddajnika ipripovedovali ugan­ karske prometne zgodbe, ki so jih mladi poslušavci reševali. Ob tem so trije reševavci sprejeli le­ pe nagrade: Tonči Kralj iz Polj^ 3000 din, Marta Planinšek iz Kor- pul 200 din in Mirko Napast iz Crešnjevca 1000 din. Ta akcija pa je segla preko meja šmarske ob­ čine, saj so se oglašali reševavci celo iz Selnice ob Dravi, Vurber- ga, Bizeljskega. Celja, Kompol. Slovenske Bistrice in drugiih kra­ jev. Komisija pri občinskem od­ boru bo nadaljevala delo in bo poskušala organizirati veČ tekmo­ vanj za pionirje in tudi odrasle še v jesenskih dneh. s.