žENI V SPOMIN PAVEL KUNAVER Težko, skoraj nemogoče je opisoti z besedomi človeka, ki le je zvesto spremljal in vodil nad 60 let, saj ni besed za vsa čustva - od blaženosti do smrtnega strahu, od tihega uživanja sredi nedotakn jene narave, norovnih planinskih vrtov do brezkončnih razg ledov z visokih vrhov, od najlepšega doživetja glosbe, ki jo posreduje ljubljena roko, do srečnih nasmeškov in toplega stisko roke, ko sem se vročol z goro - in to tisočkrat in tisočkrat. Od mladih nog sem spoštoval in cenil žene - tega me je naučilo mati, ki sem jo oboževal. V pravem času sem dobil v roke Duboisovo knjigo, ki mi je $poštovanje do žene, do njene posebnosti in vrednosti do kroja ulrdila in me za vse življenje rešilo nepremišljenih dejanj in misli. Tako se je naključi lo, do sem neke nedelje proti koncu zime l. 1914 no Duno· Iu nodo­ mestovol učitelja v tečaju za slovenske otroke - in glej, pred menoj je sede o zlato­ laso deklica osemnajstih let, z odprtimi usti in žareč ih oči poslušala, kor sem pripo­ vedovol in opisoval z navdušenjem mladega človeka o naših prelepih gorah in skrivnoslnem podzemlju noše mole, a z norovnimi bogastvi tako velike Slovenije. Gledala sva se prvič v življenju, in se zagledalo za vse življenje. V prostem času mi je razkazalo tisti Dunaj, ki vnemo ljubitelje glasbe, in ljudi, ki ljubijo umetnost, nokopičeno v muzejih in starinskih stavbah, po tudi lepoto hribov in gora bližnje okolice tega lepega mesto. V njej je vladal duh, ki se Ie do krajo ujemal z mojim. Doma so sprevideli, do gre zares in zo vedno, če tudi je vojno že viselo v zraku. Peš sem odšel čez gore in doline v daljno Slovenijo. Težko je bilo slovo, mračno ·Ie bila bodočnost, soj je grozil svetovni krvavi spopad. A zo ljubezen ni pregrode. n srečo je hotelo, do sem do leta 1917 prebil v bližini Dunaja, v njeni bližini, v njeni družbi preživel nepozabne ure ob zvokih, ki jih je izvabljala iz svojega ljubljenega klavirja, v gozdovih Dunajskega Golovca, kjer sva sanjalo o najinem cilju: skupnem življenju in pohajanju po slovenskih gorah. le kot ženo sem jo prvič peljal no Planjavo, ko sem dobil frontni dopust. Bili so sončni dnevi, ozračje po je zlokobno grmelo od bobnenja topov, soj soško fronto ni bilo daleč. Ogledala sva si še Stol, Bled in podnožje Gorjancev. Lepota noše domo­ vine noju je razvnemala. Vrnil sem se nazo'\ na bojišče, zaneslo me je celo v Razaj ob Piavi, od koder sem čez hribe gledal si ni Cimone dello Pollo, in sosede, krvovo rdeče v sončnih zahodih, krvave od prelite krvi podlih vojo,k-ov. Preden se je zrušila storo, trhlo Avstrija, je bilo že pri meni v Ljubljani. Iz ruševin tistega čoso, ko so se podirale in porajale države, sva odhitelo v tišino goro, v Kam­ niške planine. In že so nama pokazale svojo moč. V dolini kaos, , gore po mirne in ponosne, balzam na rane, ki jih je zasekalo vojno. Nespremenjene so zrle no zasneženo polja v dolinah, kjer so umirali od mraza in lakote zapuščeni konji bežeče armade. Pomlad noju je s cvetjem pozdravila no Storžiču in Zaplati, in kmalu noto še samotni Grintovec in čudovita Skuto, kjer se nama je pridružil mladi nepozabni Stanko Tominšek. - Prihajalo je materinstvo. Zimske gore so še samevale, mi po smo zmrzovali ob ognju v stori pastir!>ki bajti no Sidražu vso noč. Zjutraj smo predrli gosto meglo - in že je Sonce pozdravilo bodočo mamico z vsem svojim zimskim sijajem, soj je blešča lo z neba, z meglenega morja globoko pod nami, in še z ledu, ki je pokril strmo Kom­ potelo, kjer se nama je odprl pogled no Kamniške olonine, vse v led in sneg zakopane. Kako je zdaj doživljalo vse to o čemer sem ji nekoč pripovedoval na daljnem Dunaju! Klanjali so se ji milijoni belih, rosn ih narcis no Gol itci, sam Triglov jo je pozdravljal, Slovenko, ki se je vrnilo v domovino, kralj gora obdan z visokim spremstvom. Srečo je si jalo z nebo in njenih oči, ko je gledalo lepoto cvetja in goro - in kmalu noto še očke najinega prvenca. - Bomo zdaj ostajali doma? Ne! Spoznalo je moč p laninske narove, njenih blažilnih in vzgojnih vplivov no človeka. Rado me je pošiljala v gore, samega ali s šolsko mla­ dino, soj sem se vročal domov poln najlepših doživljojev, - in pripovedovanj ni bilo ne konca ne kroja. 1923! No Farškem lazu v Kamniški Bistrici so mladi skavti postavili svoj prvi tabor, živeli v naravi, po zakonih, ki noj oblikujejo novega, srečnega, korislnego človeka. Manjkolo je vodij. Vprašal sem ženo, ali noj se prikl jučim organizaciji in pomagam. To bo žrtev, to terja svoj čas. Brez obotavljanja je pritrdila: »Seveda, pomogoj 1« Z drugim sinom v naročju me je naslednje leto obiskala v taboru pod Stolom in me 336 337 navduševalo za delo :z mladino. Vse leto sem hodil na izlete z mladino, in ko sem se vročal, me je z dvema Alovicomo ob sebi na oknu veselo pričakovalo. Hitel sem v srečni dom, da sem se kor spodtikol, noto po svo skupaj gledalo skice in razvijala fotografije. Po svoie so sodelovali otroci. Ze naslednje leto ie aktivno poseglo v delo, prevzelo gospodinjstvo v taborih in skrb za saniteto, seveda brez vsakih olajšav. Bili smo enaki med enakimi, t udi mi smo plačeva l i tabornino zase in za najin naraščaj, ki se ie uči l življenja v neposrednem stiku z naravo, čim je shodi l. Ustanovila je svojo četo naj mlajših članov, jim postalo drugo mati in vodnica in Y21ro­ iala pri tem dellll vse do druge svetovne vojne. še danes se mnogi že o siveli možje spominioio tistih srečnih dni in neštetih izletov no hribe in gore, po nje, ki jih Ie znalo voditi in jih pripravljati za življenie. S pogledi no človeka, no njegove pravice in dolžnosti, no naravo, so bili njeni mladi skavti dobro pripravljeni na bližajoči se svetovni vihar. A tokrat nos je bilo doma že šest. Do bi bili čim več v naravi in čim več v gorah, sva najelo kočico no Smečjih mlakah v gozdu tam, kjer stoji danes po~tojo žičnice no Veliko Planino. Kakšni časi I Vedno v stiku z gozdarjem Spinom, lovcem Kemper­ lom, z gozdnimi delavci, med srnami in gamsi. Vse gore so nos bile po lne, posebno zunaj stezo, kjer je naravo še skoraj prvobitna. Po še tja v kofo je pripelja lo svoje volčiče, - kor po trideset, - do so taborili med silnimi smrekami in hod ili na gore z njo in menoj. Bilo jim je vse - moti, gospodinjo, vodnico v naravi in učiteljico. To polno življenje z nami domačimi, z volčiči, kakor so se imenovali njeni gojenci, živ­ ljenje :z. naravo in glasbo, nos je osrečevalo. Druga svetovno vojno nos je ločilo od gora. S terase sva se oziralo v bele gore tam za vsilieno mejo. A gore podnevi in zvezde ponoči so nos 1olažile, koko ničevo je vse to, kor F>Očenja div/·i okupator. Zenina modrost in njen duševni mir je vsaj trem nošim ljudem rešil živ jen je. Zasijalo je sonce svobode. Otroci so odrastli. Okoli noju po so se zbrali stoteri krožkarji in taborniki. Zena ·,e bilo povsod zraven, ko smo od Slavnika nad Jadranom do Boča ,na severu, od Trig avo do Gorjancev in še pod zemljo z mladino prehodili osvobojeno domovino. No Kop iščih sva potem najelo kočico zo pozImI in poleti. čudovito leta! Soma sva prehodila vse, kar nama je bilo dostopno, posebno mimo običajnih potov v so- Avtor Povel Kunaver z dnižino v Kamniški Bislrici motne kote Kamniških planin, v Julijce leto za letom, 1 10 Bržotnov, Poldov in Lakotov rovi, oblezla sva vse med Trento, Planico in Bohinjem, kor je bilo še zo najine moči. Bivokirolo sva teden dolgo v jami v Lopi pod Oltarji, po pod škrlotico, ob Kriških fezerih. Kakšna lepoto! Na taborih je skoraj vse do zadnjega gospodin(ilo in pomagalo bolnikom. Odkrilo je romantični kot pod ledeniško grbino zo no j1no kočico za Ribčevim lazom. čudovit i dnevi pozimi in poleti I In vedno je bilo neznansko srečno v naravi 1 Najini fantje pa so že hodili svoja pota. N ikomur ni branilo, četudi je trepetalo zo onega, ki je izbral nebesne višave, iz katerih je omahnil v smrt; po onemu, ki je izbral najhujše stene, in nazadnje samo Himalajo. Trepetala sva, ko je hodil po Trisulu, Anapurni in Makaluju. Po za onega ki se je posvetil temnemu podzemskemu svetu noše čudovite Slovenije I Srečno sva jih objemalo, ko so se vročali k svojim družinam in prisluškovala njihovim včasih fantastičnim pripovedovanjem. Skoraj do z.odniego ie bilo skrbno, nesebično gospodinja na mojih taborniških taborih. Po tudi zvesto občudovalko nočnega nebo in njegovih čudes, kadar sem se posvetil zvezd­ nemu nebu. Povsod z menoj, čutečo občudovalka velike učiteljice Narave. Po še tja sva za tedne dolgo zašla, kjer so naravne sile ustvarile noj lepše v Evropi: na obe strani prelepega Matterhorna, na jug in sever silnega Mont Blanca, na vzhod in zahod Visokega Oisano . . . . A srečo mora dogoreti do kroja. Prišel je prelepi mesec januar 1976 v Bohinju. Večino dni sva prebilo tam, tudi novoletno noč pod zvezdami, kakršnih v dolgih desetletjih še nisem doživel. Po gore, da še nikoli tokih v spominu, ki sego v davno mladosti! In noto zadnja noč zopet pod zvezdami, zjutraj prelepo ožoricne gore, ko sva se poslavljala od Bohinja, v začetku februarja. Postalo mi le tesno. Ali ie to zadnje slovo? Ali bom še kdaj tu? še so zadoneli Beethovnovi velicostni akordi izpod njenih prstov. še sva se potem oziralo v Kamniške planine pa gor v zvezdno nebo. 6. februarja ie prišlo kakor strelo z jasnega nebo in 1 O. aprila so se zaprle za vselej oči, ki so s svojim sijajem vnemale mladino za vse pravično, dobro in lepo. Ni je več na oknu, ko prihajam domov. Temo me sprejme, ko odprem vrata. Obrniti se bo treba tja, od koder pride pomoč - k mladini, goram in k zvezdam no nebu ... V BOSNO - PONOSNO MAURA FURLAN Prva zapreka nas je čakala že 500 m od štarta in sicer v obliki železniške goske, ki zahtevo žig, ne vem katere šole in noče doti 30 % popusta. Ker po je bil pust že mimo, se je bilo treba zadovoljiti s 25% popustom, da smo sploh še ujeli vlak. Sarajevo je bilo ob sedmih zjutraj dokaj živahno. Po kratkem ogledu mesta smo se z vso kramo preselili na čengič Vilo, od koder vozi vlak v Fočo. Toda kdor zida pa lačo nesreče, moro poslavljati kamen na kamen. Ko namreč pri• spemo tja, zvemo, do je razneslo v bližini plinovod in da je vprašanje, če bo vlak sploh peljal. »Morda smo prvič in zadnjič v Sarajevu in rovno tokrat mora eksplodirati ta plin!« Na vlaku gre vse »po domače«. če je sprevodnik žejen, moro po logičnem zakonu piti. Ker pa gostilna na srečo ni ob progi, se vlak ustavi pred studencem in ko se kislo smejoči sprevodnik vrne no vlak, mehanizem odklopoto dalje. Zamuda je seveda poglavje zase! But, take it eosy, boy, ne sekiraj se. V Foči smo bili seveda deveto čudo. »Evo strance. Da nisu možda Englczi ili Fran­ cuzi,• smo slišali od vsepovsod. Mi pa smo se smejali; kol do bi le Angleži in Fran­ cozi potovali po svetu. Domačini niso spravili besede iz sebe, ko smo se »zokempi­ roli« kor mednje ob Drini. Utrujenost je lepo nujnost in ker jo spoštujemo, smo poč legli. No, so legli; nekateri smo se namreč odpravili no ogled Foče in ugotovili, do je v modi večerno »šele.nje«. Najprej smo mislili, do ie kakšen praznik, toda koledar ni hotel pordeti kot tisti domačin, ki smo go povprašali. Ampak stvar ni tako eno­ stavno. Treba je hoditi natanko po pravilih: fantje levo, dekleta po po naslednjem ključu (neporočeno - desno, poročena in zaročena - zlota sredino). Dobro pre- ventiva 1 338