List 27. Tečaj lui. i A I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta çO kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 5. julija 1895. mit&jtřtjt&ár. đMfeđMfcžfe ůb &&&& f mesta. «i «à: Če jih Politiški oddelek. so mislili poznajo, potem pač ni čuditi se jim, če ? da ustava za njih slučaj nima veljave. Ustava določuje narodno jednakopravnost, a vendar se še ni izvela v naši državi. Posebno Slovenci smo v tem oziru že mnogo skusili. Z ústavo so ravno tako do- Zaybuzs in Celje. Pred okrožnim sodiščem v Wadowicah je bila te dni sledno morale zgubiti veljavo prejšnje jezikovne določbe, obravnava zaradi nekega dogodka v Zaybuszu, ki vzbuja k*kor zgorej omenjena zaybuška predpravica. Vendar so veliko pozornost v političnih liberalnih krogih. Ves Izrael se proti slovenščini sklicevali celo na dvorne dekrete iz vznemirjen in v liberalnih krogih se pa slišijo tožbe, prejšnjega stoletja. Tega pa niso storili morda priprosti ljudje, temveč gospodje po državnih uradih ' ki bi morali da se ne spoštujejo ustavne pravice. Mesto Zaybusz je imelo na podlagi neke gubernijske naredbe iz 1809. leta predpravico, da v njem ne sme bi- vati noben žid. Meščani se še dobro spommjajo da so ústavo bolje poznati, nego občinski tajnik v malem ga-liškem mesteci. Tudi je v ustavi zagotovljeno, da morajo uradi biti jim njih predniki pripovedovali o tej stari predpravici. Ta predpravica je preminula, ko je vpeljala se decem-berska ustava, v kateri je zagotovljeno vsem jednakost v re- vsem jednako pristopni. To vse je pa le v teoriji, snici se pa pri nastavljanji višjih uradnikov ozira pred vsem na Nemce. Če pride kak Slovenec na kako višje pred zakonom in pa to da se vsakdo lahko naseli kjer hoče v naši državi. Vrli Zayluszani pa menda dosedaj niso izvedeli o teh ustavnih določbah. Zaybusz pnšel je bil neki dr. Leser odvetniški kandidat židovske vere. Nastanil se je pri neki vdovi. Prihod žida je hudo razburil Zaybuszane. Nekega večera so napali hišo omenjene vdove pod vodstvom občinskega sreči tedaj odvetniškega kandi ajnika Jankowskega. data ni bilo doma. Razgrajalci so pobili okna, vdrli v stanovanje in mnogo razbili. Postopanje Zaybuszanov se pač ne da opravičevati. Sodišče lih je pa zaradi tega obsodilo v ječo do šestih mesto, kakšen krik je po vsem nemškoliberalnem taboru. Koliko se je kričalo, ko je neki Slovenec bil poklican v pravosodno ministerstvo. Napele so se bile vse sile, da bi se preprečilo to imenovanje. Tedaj se nemški liberalci niso prav nič spominjali na ustavo, po kateri ima Slovenec ravno tako pravico do ministerskega svetništva, kakor kak Nemec. Tudi ima po ustavi vsaka narodnost pravico, da se torej tednov. Oziralo se je na to, da so morda zapeljani tudi zapeljivcev ni bilo mogoče dobiti. ce izobrazi na podlagi maternega jezika. Po šolah tudi slovenščina morala imeti jednako veljavo z nemščino: Dolžnost vlade je poskrbeti, da Slovenci dobimo potrebnih učilnic v svojem jeziku. To se pa še do sedaj ni zgodilo. Na Koroškem in v Trstu ni skoro nobene javne slovenske šole. Popolne slovenske srednje šole Slovenci tudi ni-, mamo še nobene. Vse to je protiustavno, a vendar se Izrek sodišča je vsekako opravičen in utemeljen v nikdo nad tem ne izpodtika v nemškoliberalnem taboru. zakonih. Židovski časopisi so veseli, da je ustava našla Celo tedaj kriče kadar mi Slovenci zahtevamo uvedenje zaščitnika pri kazenskem sodišči. Kričanje nemških listov narodne jednakopravnosti zaradi teh dogodkov se pa nam zdi smešno. Če so Zay- Celje je središče popolnoma slovenskega okraja h buszani teptali z nogami ustavo, so zato imeli že pri je torej le pravično, da se ondu osnuje slovenska gimna nemških liberalcih dobre vzglede. Sicer mi ne vemo i v zija To bi bilo popolnoma v duhu ustave. Nemci so se koliko so Zaybuszani poučeni o ustavnih zadevah v naši pa postavili v tem vprašanji popolnoma na stališče zay-državi, in če poznajo kaj razmere zunaj svojega ožjega buških razgrajačev. Kakor ondú ne puste vzlic ustavnim 264 določbam, da bi se smel naseliti kak Abrahamov poto-mec, tako v Celji ne puste slovenskega zavoda. Posto-panje obojih je protiustavno, a Zaybuszani se morejo vsaj sklicevati na staro predpravico, dočim bi zastonj kaj podobnega iskali v arhivu celjskega mesta. Nemški Ce-ljani pa tudi drugi štajarski Nemci so že opetovano se postavili na to saybuško stališče. Na vso moč so se branili slovenskega beležnika, slovenske posojilnice in hra-nilnice, slovenske tiskárně. Ko bi imel odločevati o tacih stvareh jedino celjski magistrat, ga bi do dandanes no-bena taka naprava ne skrunila nemškega značaja celjskega mesta. Zastopnik celjskega mesta je v državnem zboru že neštevilnokrat o tem se pritoževal. Ta mož je dosledno tako postopal, kakor bi za Celje ne veljala ustava. Ko bi Zaybuszani se bolj pečali z javnimi zadevami, gotovo bi se bili nanj sklicevali pri svoji pravdi in morda tega njih somišljenika celo imenovali za svojega častnega me-ščana. Jedna razlika je pa mej Celjem in Zaybuszem. Prebivalci poslednjega mesta bodo morali v ječi se pokoriti za to, da so se ustavljali ustavnim določbam glede jednega samega žida, nemški Celjani pa popolnoma nekazno-vano lahko kratijo pravice več tisočem Slovencev. Žanje se ne najde noben paragraf, ki bi jih silil, da priznajo državne temeljne zakone. Mi ne želimo, da bi morda Ce-ljane z ječo učili ustave, kakor Zaybuszane, a le to želimo, in zahtevamo, da se za Slovence v celjskem okraji tudi izvrši popolna narodna jednakopravnost in nemškim Celjanom, ko bi kaj ugovarjali odločno pove, da tudi v Celji velja ustava in da proti temu nimajo nič ugovarjati Politični pregled. Shod narodne stranke v Starem trgu. — V ne" deljo je imel biti v Starem trgu na Notranjskem shod narodne stranke. Iz Ljubljane so k shodu bili odšli dr. Majaron, dež poslanec Hribar in dež. poslanec Arko. Poslanci so imeli po-rocati o svojem delovanji. To katoliški stranki, ki je nedavno v Ljubljani sklenila nekako spravo z narodno stranko, ni uga-jalo. Sklenila ie zatorej onemogočiti zborovanje, da ljudje ne bodo izvedeli. kako delujejo narodni poslanci v prid ljudstva. Najela je nekaj mladih fantalinov, največ nevolilcev, da so raz-gnali shod z razgrajanjem. Gotovo je značilno za postopanje kat stranke, da so žandarmi morali dva razgrajača iz njene srede odpeljati v zápor. Na čelu razgrajalcem sta bila gospoda starotiška kaplana Pomenljivo je tudi to, da je škofijski ordi-narjat bil prepovedal g Koblarju iti na shod, dočim so trije duhovniki katoliške stranke smeli celo pomagati na Notranjskem uprizoriti skandal. To utegne marsikje vzbujati sumnjo, da škofijstvo samo neti politični prepir na Kranjskem. Narodna stranka sedaj misli sklicati drugi shod in upamo, da se drugi pot žalostni dogodki ne bodo ponavljali. V državnem zboru se sedaj vrši budgetna debata. Slovenski poslanec Ferjancič je pri tem dal razumeti, da se zopet približujejo on in njegovi somišljeniki Hohenwartovemu klubu, ko je razpala koalicija. Poslanec Robič je obžaloval, da sta odstopila Windischgrátz in Madejski in pozivljal krščanske socijaliste, naj glasujejo za celjsko gimnazijo. Nemški nacijo-nalec Steinwender je zahteval, da naj se iz budgeta izbriše 1500 gld postavljenih za osnovo gimnazije v Celji Liechten- stein je pozivljal nemške konservativce in nacijonalce, da se naj združijo s krščanskimi socijalisti. Češkim veleposestnikom je pa svetoval, da naj bodo vodje češkemu narodu. Mladočeh Pacak je izjavil. da njegova stranka ostane v opoziciji, dokler se ne premeni politika proti češkomu narodu Pri proračunu o učněm ministerstvu bode govoril grof Wurmbrand proti osnovi celjske gimnazije. Ta točka je še vedno jako osodepolna in še ni gotovo, če se vsprejme. Levica preti, da bode v tem slučaji glasovala v tretjem branji proti budgetu, ki bi potem propal, ako Mladočehi ostanejo v opoziciji. Marsikaj kaže, da za letos celjska gimnazija še ni povsem zagotovljena. Kršćanski socijalisti, ki se postavljajo bolj na nemško naroino stališče, bodo glasovali proti celjski postavki Zbornica je zadnji čas jako slabo obiskana V petek je zaradi nesklepčnosti moral predsednik sejo zaključiti. Bilo je le 97 poslancev. Manjkali so zlasti nanosi Mladočehi in razen Hohenwarta vsi Slovenci. n Kaj bi bilo, če bi pri kaki slabo obiskani seji glasovalo o Celji. Lahko bi se pripetilo, da propade. Novo definitivno ministerstvo je baje sestavil grof Badeni. Sedanji šcirje ministři ostanejo v novem ministerstvu. Grof Badeni bode samo predsednik ministerstvu, Kielmannsegg ostane minister notranjih stvarij, Bôhm-Bawerk finančni minister, Jaworski minister za Galicijo in Welsersheim deželni brambeni minister Sedanji vodja trgovskega ministerstva se-kcijski načelnik Wittek, bode imenovan za trgovskega ministra. Poljedelski minister bode knez Ferdinand Lobkowitz, pravo-sodni minister, deželnega nadsodišča predsednik Chorinsky, učni minister pa postane zopet baron Gauč Če bodo Mladočehi hoteli podpirati novo vlado, bode imenovan še poseben minister za Oeš'io. Naloga novega ministerstva bode pred vsem rešiti budget za 1896 1 in pa novo nagodbo z Ogersko. Volilna reforma se bode pa odložila, in se bode ž njo pečal še le novi državni zbor. Konservativci in liberalci so torej s svojo koalicijsko komedijo le dosegli namen, da se bodo nove volitve vršile še po starem volilnem redu. Občinske volitve na Dunaji bodo v avgustu. To je nov dokaz, da liberalci nimajo več odločilnega vpliva. Tedaj bode mnogo liberalnih volilcev, bogatih židov, še po toplicah, in imajo krščanski socijalisti v tem času največ upanja, da zmagajo Liberalci bi bili radi, da bi volitve bile v oktobru ali pa še le v novembru. Izjemno stanje na Čtškem se baje v kratkem odpravi. Z izjemnim stanjem pa pojde tudi sedanji namestnik grof Thun. Govori se, da bode naslednik njegov marki Bacquehem. Jeseni bode obiskal cesar narodopisno razstavo v Pragi. Na to raz-stavo v Prago pridejo tudi poslanci razaih slovanskih strank in bode v Pragi važno posvetovanje o bodočem postopanju slovanskih zastopnikov v državnem zboru. Poljski glasovi. — Nič kaj povoljno se ne glase izjave poljskih časopisov o nemški zjedinjeni levici. Skoro brez izjeme izjavljajo se proti temu, da bi se zopet levica vsprejela v novo večino. Pač pa poljski listi priporočajo zve o z Mladočehi. Te izjave so tem pomenljivejše, ker mar3ikaj kaže, da postane kak Poljak nov ministerski predsednik. Ogerska gospodska zbornica. — Kar ni mogel doseći Wekerle, to je dosegel Banfly. . Te dni so se imenovali štirje novi dedni člani gospodske zbornice iz vladne stranke Jednega grajšČaka je namreč cesar imenoval za grofa, tri druge za barone. Vlada pa pridobi sedem glasov, ker ima jeden teh grajščakov tri sinove, ki plačujejo tudi nad 3000 gld. davka, in torej tudi postauejo člani go-podske zbornice. Vlada ima sedaj precej upanja, da zmaga s li nerešenima proticer-kvenima predlogama. Italija. — Znano je, da je opozicijonalni poslanec Ca-valloti obdolžil ministerskega predsednika Crispija raznih sle-parij in goljufij To svojo obdolžitev je Cavalloti podprl z dokazi. Zadeva je prišla tudi v zbornici na vrsto. Cavalloti je tu dokazoval resničnost svojih trditev, a Crispiju se še vredno Mb 265 ni zdelo opraviôevati se ni rekel, da je křiv in ne, da ni nejo v visoko peč, kjer se žgo, da postanejo gladke Po kriv, tem\ eč katero deluje poudarjal je svoje zasluge za domovino, za preteku 16—18 ur se stvari v peči dobro sežgo. Blago Vv 53 let. Vse lepo, toda vsak obtoženec se se ohladi. Dober mora skušati obtožbe oprati, Crispiju se pa to ni zdeio potrebno, to pa le zato ne, ker se ni upal z opravičevanji oprati in je vedel, da mu se ne more ničesar zgoditi, ker ima za seboj v zbornici večino, katera pleše, kakor on hoče. In res, ko se je predlagalo, da naj se stvar izroči posebnemu odseku imajo čist glas. pusti tako dolgo stati, da se v več dneh polagoma i / porcelán je popolnoma bel, jako trd, pol prozorn in se školkasto lomi. Take posode iz porcelana v pretres in poročanje. se je ta predlog odklonil in sklenilo z glasov Crispijevih privižencev, da se vsa zadeva odloži večino za šest mesecev. Nečisti Crispi ostane še torej nadalje na kr- Vsekako so pa dnevi njegove samooblasti tudi že šteti. milu Makedonija. Po poročilih prihajajcčih iz Bolgarije, Porcelán se slika s tako imenovanimi porcelanskimi barvami, ki se stro v terpentinovem olji. Barva obstoji iz prašnatih kovinskih okisov, pomešanimi s svinčenim steklom ali boraksovim steklom. Barvajo se stvari s co- se vstaja v Makedoniji vedno širi. Podporo dobivajo vstaši iz pičem, in potem se lahko žgo. Bolgarije. Povod vstaji jei nezadovoljnost v Makedoniji živečih Bolgarov ne mara, da sicer prjkriva vstajo, to pa zaradi tega, ker svet 2vedel o nezadovoljnosti Makedoncev na- Porcelan so Kitajci znali že delati v najstarših časih, pram turški upravi. V Bolgariji je vse močno zavzeto za vstajo, Četudi je v Evropi je pa iznajden še le 1703. leta in se je hitro razširil. za kjer vstaše, dočim * se v Srbiji ne zmeûijo vstaja ravno v onem delu Makedonije, Bolgarska vlada sicer o tej zadevi. ni zavzela lisča, vendar je očividno, da bode morala z narodom potegniti. Turška vlada upa s silo vdušiti nemir v Makedoniji, karnor poslala močno posádko vojakov. Mej turškimi vojaki id vstaši Mi Ml Ml M' Kmetijstvo. I* r* je bilo že več krvavih bôjèv. piizadeva tuđi ž lepo poravnati vstajo in se pa turška vlada baje Shod dolenjskih kmetijskih podfružnic razne gariji s duhov v Makedoniji. če ta delovala za ena Bol- po mir) en je i • < . I ; -Nm t l« ♦ Novem mestu * ' a (Konec.) . (i o V s * % I besedi se gosp. ravnatelj Pire, ki pravi, da je naše pleme p.otrebno zboljšanja, če hoćemo li mi w&mk Obrtnija. ................................M..........................M.«.............?................................M £ » — 1 » Porcelán i Najžlahtnejše glinasto blago se dobiva iz ilovice, v ✓ - ■ • » » •• • . . • . napredovati. Posebno nam primanjkuje sposobnih bikov. • 4 Glavni odbor se je dosedaj oziral zmiraj na vse ;kraje . • jednako in je nakupil za Dolenjsko tudi veliko jednobar- i * % vene živine. Kar se tiče plemena samega, je stvar podružnic, kateri ni nobenega i železa, - tako imenovane porcelanske da si izbereta tisto pleme, ki za vaše kraje najbolj prsti. To porcelanska prstse,ino m pomeša s pripravno in glavna družba se bode z veseljem ozirala na » V čisto kremenčevo kislino a pa mavcem. vaše zahteve in dala to, kar si bodete sami zbrali. Skr Iz te snovi se delajo potem razne stvari s prosto bite pred vsem za to, da dobimo dosti bikov. Imamo roko na lončarskem krogu ali p « s kalupi. sicer zakon o številu potrebnih bikov v vsakem okraji ali se Za votle stvari rabi se lončarski krog ; le za to, da ta zakon se premalo strogo izvršuje. . . «. * a , % da oblika, se stvar dene še v kalup iz mavca in prvi točki vzporeda se oglasi še predsednik g. Rohrman, kateri pojasnjuje v daljšem govoru, da je sploš- •TJ* ! -đ tt f. T"^ m t m . f I J i LS « - ' Dotični kalupi se nemu pomanjkanju krme in od tod izvirajočemu slabému končno zvrti. ť I * € - * h ii j* # ' 'iff : Porcelanske ploče se pa Jp^k • • ™ j # « fi v ♦ * "*> * popolnoma napolnijo s jako redko snovjo • ' * • I ' - « 4 ■» i * . k I Bfc__ . » » . _ — ob stenah usede ne več tekoča plast. Sedaj se še ostala tako slabo razvita. Dokler ne bodemo začeli po Dolenj kratkem se krmljenju največ pripisati, da je naša živina po deželi še i • tekočina z nategačo ali na Tako se dobe porcelanske stvari z kak drug način ven spravi, skem živine bolje rediti, tako dolgo časa nam tudi naj tenkimi stěnami, boljše pleme ne bode dosti pomagalo. Skrbeti je tedaj Ploskaste stvari se iz vlitih plošč, se da zboljšujemo našo živino tudi z boljšim krmljenjem. obdelajo na izbočenem kalupi, podobném preobrnenem Govornik opisuje potem, da se število živine množi krožniku in se naposled obkrožijo s šablona. % • i ' Manjše stvari se pa narede s stiskalnico. Narejene . « . . . , t * * A a stvari se posuše v zakurjenih prostorih in potem se pa okrajů novomeškem je y teku zadnjih 20 let naraslo šte , a da se množi tudi število ljudstva. Na Dolenjskem imamo od 1869. do 1890. za 18.000 glav več goveje živine. denejo v razbeljeno peč, kjer se kmalu toliko strdijo se lahko posteklene. da vilo goveje živine od 16.649 glavna 23.832 glav in tudi število ljudij je poskočilo od 44.000 na 48.000. Te šte- bele Stvari, ki se vzamejo iz peči, so trdne in popolnoma vilke nam kažejo, da je vendar brez leska in prstene ter se rade umažejo. za ljudi in več krme za živino. Njive se čim dalje bolj Kar se tiče glazure porcelana, sestoji iz tekočine širijo, zato pa ginejo pašniki in sploh prostori za pride- fino zmlete porcelanske snovi, z dodatkom vode in mavca. lovanje krme. Velika napaka je to, da so se pašniški deli •J® \ V to se utaknejo porcelanske stvari in potem posuše. Ko poprodali kajžarjem in tako zgubili za prejšnje posestnike. so popolnoma suhe, se denejo v kostne iz ilovice in de- V nadaljevanju trdi, da je treba sedaj na malem prostoru 266 več pridelovati, kar je mogoče le z intenzivnim obdelo-vanjem in gnojenjem travnikov in pridelovanjem krme po njivah. Zato pa je treba primernega pouka. Končno predlaga: Kmetijska družba naj skrbi za to, da se bode priredil po vseh občinah Dolenjske posa-meznim krajem primeren popoten pouk o obde-lovanji in gnojenji travnikov in o pridelovanji J. t s krme po njivah. Predlog se jednoglasno sprejme. Pri drugi točki vzporeda: „Kaj je ukreniti dolenj-skim podružnicam, da bi dobile cenejšo živinsko sol", se oglasi za besedo gosp. Fr. Kastelic iz Novega mesta, ki pravi, da so sedanja določila za dobavo živinske soli dosti pretrda. Ker je živinska sol tudi veliko predraga, če bi jo hoteli tako prodajati, kakor se zahteva v novi postavi, predlaga, da bi se glavna družba obrnila s peticijo na vlado, naj bi se postava še jedenkrát prenare-dila, in sicer v tem smislu, da bi bilo sol laglje in ce-neje dobivati. Kajti po sedanji postavi jo ne kaže nobe-nemu naročevati niti posamezniku niti družbám. Za tem se oglasi g. župnik Šmidovnik iz Prečne, rekoč, da je sedanja sol premalo čista. Goveja živina jo še mora, konji jo pa nočejo. Predlaga torej, naj bi se„ glavna družba za to potegovala, da dobimo boljšo sol. Predsednik g. Rohrman omenja, da so pritožbe za-stran soli opravičene, da je sol res predraga. V novejšem času se čujejo tudi pritožbe, da je sol slabo denaturirana in da prouzročuje majanje zo b. Če je to res, potem ^ celo ne kaže kupovati take soli. Ko je še gosp. Sever ize Kostanjevice opazil, zakaj bi se ta sol ne prodajala tako, kakor sploh druge monopolně reci, n. pr. tobak, kuhinjska sol itd., sta bila oba predloga, g. Kastelica in g. Šmi-dovnika, jednoglasno sprejeta. Pri tretji točki dnevnega reda: „Kako je pospeše-vati prašičjo rejo po Dolenjskem", se oglasi gospod Rohrman, kateri najprej opisuje veliko važnost prašičje reje za dolenjske posestnike, posebno odkar se je odprla z dolenjsko železnico dobra pot za izvažanje praši čev. Po lanskih poročilih se je iz Dolenjske izvozilo za 75.000 gld. prašičev ; koliko se jih je pa doma poklalo in raz-prodalo? Ti uspehi morajo Dolenjce spodbujati, da se še bolj poprimejo prašičje reje. Prašičja reja je doma na spodnjem Dolenjskem v okraji št. jernejskem, kostanje-viškem in doli proti Krškem in Brežicam Ti kraji zala-gajo vso Dolenjsko s prašiči. Treba je tedaj gledati, da se prašičje pleme po teh krajih zboljšuje. V nadaljevanji priporoča, da bi se za te kraje skusilo angleško berkširsko pleme namesto jorkširskega, ker je to premehKo in nesposobno za pašo, tudi če je mešano z našim plemenom. Berkširsko pleme je utrjeno in se lahko pase celo poletje do pozne jeseni. Praseta se hitro razvijajo in dobro uspevajo tudi v menj ugodnih razmerah, kar se o jork-širskem plemenu ne more reci po dosedanjih izkušnjah. Na Angleškem izpodriva berkširsko pleme povsod že jork-širce in tudi pri nas v Avstriji se povsod pohvalijo z berkširskimi prašiči. Končno predlaga, da naj kmetijska družba nakupi pet berkširskih čistokrvnih mrjaščekov in naj jih brezplačno odda v okolico št. jernejsko za po-skušnjo, in sicer takim gospodarjem, ki so znani zaradi dobre prašičje reje. Predlog se jednoglasno sprejme. V % m Po tem predlogu opozoruje g. ravnatelj Pire na-vzoče gospodarje, naj ne prodado sedaj preveč prašišev, ker se je nadejati, da bodo prašiči v jeseni prav dragi z ozirom na prašičjo kugo, ki se je na Ogerskem prikazala in pomorila že več tisoč svinj. Po končanem tem vzporedu se oglasi k besedi g. župnik Peterlin, ki pravi, da nima Dolenjska v glavnem odboru kmetijske družbe nobenega zastopnika za svoje interese. V glavnem odboru so sedaj zgolj Ljubljančanje in Gorenjci, kar ne more biti vse jedno za Dolenjsko, katera ima tudi svoje potrebe in potřebuje tudi zastopa. Prav bi bilo, da bi bile v glavnem odboru primerno za-stopane vse tri strani naše dežele, zato predlaga: Kmetijska družba naj skrbi pri dopolnilnih volitvah v glavni odbor za to, da bodo tudi Dolenjci primerno zastopani v glavnem odboru. Predlog se jednoglasno sprejme potem, ko je še ravnatelj g. Pire pripomnil, da mora slehernega veseliti, ko vidi, da so se začeli Dolenjci tako zanimati za kme-tijsko družbo in njeno delovanje. Ker se nihče več za besedo ne oglasi, zaključi predsednik ob 3/4 1. uri popoludne zborovanje zahvaljujoč se vsem udeležencem, ki se za dobro stvar niso zbali ne truda ne pota, in želi, da bi se Jzačela z današnjim dne-vom boljša doba za delovanje dolenjskih podružnic in sploh dolenjsko kmetijstvo. Telegrafičnim potom so pozdravili zborovanje ce-sarski svetnik in predsednik c. kr. kmetijske družbe g. Murnik in načelnik kmetijske podružnice v Žužemberku g. Koncilija. . , Preosnova davkov. (Dalje.) Davek za krošnjarje določil se bode po tem, kolikor nesejo stalna podobna podjetja v dotičnem kraji. Računalo se bode za krošnjarja in za vsacega njegovega pomoćnika po 1 gld. 50 kr. do 15 gld., za vožnjo žival izimši pse 3 gld. do 32 gld. Kdor bi krošnjaril po več deželah se mu bode davek nekoliko višje odmeril. Davek bodo krošnjarji morali plačevati za celo leto naprej. Davek bode odměřilo davčno oblastvo prve stopinje, proti kateri odločbi se je moč pritožiti na deželno finančno oblastvo. Podjetja, ki jeden del leta prodajajo na jeden, drug del leta na drugem kraji, se ne zmatrajo za krošnjarje, temveč jim določi davek pridobninska davčna komisija za vsak kraj. s ] ~ Trgovcem, ki hodijo na semnje, odloči davek pristojna komisija za tišti kraj, kjer bivajo. Kmetje, ki le včasih izdelke kakšnega stranskega obrta peljejo na trg, se ne zmatrajo za take trgovce in se ne obdačijo. Domači trgovski potovalci, kateri niso nastavljeni s stalno plačo, se zmatrajo za samostojne trgovske agente in se ondu obdačijo, kjer imajo svojo zalogo, ali kjer 261 stanujejo. Trgovski potovalci, ki imajo stalno plačo, pri-dejo kot pomočni delavci svojih gospodarjev pri obda-čenju v poštev. Inozemski trgovski potovalci, ko pridejo po poslu v Avstrijo, plačati bodo morali na [leto najmanj 40 gld. Ravno tak dávek bodo plačevale inozemske tvrdke, ki pošiljajo svoje potovalce v Avstrijo. V poslednjem slučaji potovalcem samim ne bode treba še posebej davka plačati. Davek odloči davčno oblastvo prve stopinje v do-tičnem okraji, kjer je inozemska tvrdka ali inozemski potovalec prosil za dovoljenje, trgovati v Avstriji. Davek se plačuje za celo leto naprej. Potovalne zaloge se obdačijo za vsak kraj posebej, in sicer davek določi davčno oblastvo takoj za ves čas nameravane vršbe in se tudi za ves čas plačati mora. Vsako leto, v katero seže vršba, računa se za celo leto. Ta davek se ne računa v družbin kontigent. (Dalje sledi.) Kmetijske raznoterosti. Polaganje detelje. Nekateri gospodarji mislijo, da mo- rajo vsekako svežo deteijo zrezati, predno jo dajo živini. Nekateri mislijo, da potem detelja manj napenja, drugi, da se pri krmi prihrani. Oboje pa ni osnovano. Pri rezanji se zgubi več krme, nego bi jo tako raztresla živina. Pri zrezani krmi, živina vselej nekaj pusti v jaslih. Zrezana krma se hitro ugreje in spridi. Tudi ni nič manja nevarnost zaradi napenjanja pri zrezani krmi, nego pri nezrezani. Rezanje napravlja le delo. Potrebno je le tedaj, ko se prehaja od suhe na svežo krmo. Češnje spravljati. V Angliji poskusili so na nov način shraniti češnje. Denejo se v steklenice, ki se dobro zainase in zakopljejo kje na vrtu. 0 Božiči so baje take češnje še sveže. To se pac lahko poskusi ! - * I « i.........................................».....................................•...........................»i a ^iSUj Poučni in zabavni del. iM\t M ..................................................................................?.IMIipMI.IMM ft Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) IX. ♦ (Dalje.) Prvi del je 18 milj dolg, in obseza zapore vzhod-nega brda, drži od San Juan del Norte do krnice Sv. Frančiška in od morja do zapore št. 1. bode voda imela visokost morske gladine. Na vrhu bode prekop širok 280 in na dnu 120 čevljev in globok 28 čevljev. Povprečni prerez bode meril 5712 kvadratnih čevljev, dočim meri pri sueškem překopu samo 3700 čevljev. Ta del bode prav za prav podaljšanje pristanišča; tla so povsod pro-dovita in se že kopljejo z Slavenovimi zajemalnimi stroji. Zapora št. 1 s strmcem 31 čevljev je kakor vse druge 650 čevljev dolžine in 80 čevljev širine. Skozi njo bodeta lahko šli ob jednem dve ladiji po 2500 ton. Tla te zapore so iz trde gline. Zgraditi se bodo morala iz železa in cementa, kakor tudi vse druge. Zapora št. 2 bi bila dve milji od zapore št. 1. Mej njima teče sedaj mala reka Dezeado. Jez v zvezi zapora št. 1 vzdigne vodo za 20 čevljev nad dolino in po tej krnici bode držal kanal, samo deloma po preseku; do zapore št. 2. s strmcem 30 čevljev in z granitnim dnom. Tako se dno kanala po-vzdigne za 61 čevljev nad gladino morja. Zapora št. 3 s strmcem 43 čevljev bode 12 3/4 milje od Atlantskega morja, in skoro dve milji od zapore št. 2. Mej zaporami št. 2 in 3 in nad záporo št. 3 hočejo reko Dezeado obdati s kamnitimi bregovi in tako narediti umetno krnico ; nad zaporo št. 3 bodo umetne stene nje v dolgosti P/s milje, povprek 21 čevljev visoke in umeten presek bode potreben samo v dolgosti !/3 milje, in s tem deli dobi se umetno jezero 3 milje dolgo in od 30 do 70 čevljev globoke. Gladina te krnice bode 106 9 « ■ čevljev višje nego gladina morja. Tako bode nad vsako zaporo vodna krnica, ki bode mogla dati neobhodo množino vode brez škode za višino vode v překopu. Tri milje od zapore št. 3 začenja se prerez vzhodnega vodnega raz-dela. Hrbet Kordiljerov 2*02 milje širine delà vodni razdel in tu je treba za prekop presek srednje globočine 14 čevljev. V tem preseku je največ trdi granit, ki dopušča najmanjšo globočino in strme bregove. Ta granit se bode dal porabiti za zgradbo pri Atlantském morju in pa za tlakanje kanala, kjer so mehka tla in bode treba tlaka-nja. Na obeh straneh preseka so znatne vodne sile iz gorskih potokov, katere mislijo porabiti za gonenje ko-palnih slrojev in osvetljavo delà. Čas, ki je potreben za napravo tega preseka, lahko služi za merilo za napravo vsega kanala, kajti drugod se bodo lahko delà istočasno vršila. Podjetniki jamčijo, za skončanje delà v štirih letih. JB* % Del Sv. Frančiška (San Francisco) začenja se od vodnega razdela in se končava z jezom Ochoa v daljavi 12V2 milj- Blizu hrbta vodnega razdela se začenjata kar na potu prekopa reki Dezeada in Limpio, ki tečeta v na- ^^ 1 iž^B fil ▼ 1 f ». • - i ^ t i o. ' i • 4 F T -*■», - ' ♦ BS- V " /,-■*"; "^r i sprotni smeri. Z uporabo njiju strug se delà jako olaj-šajo in pocenijo. 3/4 milje daljave od gorskega hrbta se struga reke Limpio poglobi povprek za 16 čevljev, da se dobi globina neobhodno potrebna za prekop. Jez Ochoa, »* * ki bo 1900 čevljev dolg in največ 70 čevljev visok, vzdigne gladino reke San Juajia na štiri čevlje nižje gladine Nikaraguiškega jezera. Mej gorskim hrbtom in jezom Ochoa bode v dolgosti kake tri milje in z največjo visokostjo 60 čevljev treba umetnih bregov in nasipov, ker se svet povsod dovolj ne vzdiguje. Del sv. Frančiška a % bode 8V2 milje - daljave držal po umetnih krnicah, napravljenih s poplavljenimi dolinami jako globokimi in ši-rokimi, a le 2y2 milje pojde prekop deloma in milje popolnoma po umetnem preseku. Jezernorečni del začenja se z jezer Ochoa, kateri vzdigne vodo reke San Juana na 106 čevljev nad morsko gladino v jednako visočino z gladino krnice št. 3. Gladina jezera Nikaragua na 110 čevljev nad morsko gladino jeza in razlika jezera daje 8/4 palca strmca na miljo v dolgosti 24 milj plovljanja po reki za svobodni tek vode jezera in reke, ki daje okolu 20.000 kubičnih metrov vode vsako sekundo in dopušča hitrost 3/4 milje na jedno uro. Ta jez omogočuje svobodno plovbo po vsi reki 268 do jezera s prehodom okolu 1000 čevljev širine izključivši 28 milj višje pragove Tora, in z globočino 28 do 130 čevljev. Strugo reke bode treba očistiti na srednjo globino 2 čevlje v dolgosti 28 milj nad pragovi Tora. Redni občni zbor »Glasbene Matice« bo v so- boto dne 13. julija t. ljanske čitalnice. ob uri zvečer v prostorih ljub- 41 tem lija t. vlakom, povratek ob }U- Slovensko planinsko društvo priredi dne izlet na Sv. Višarje. Odhod iz Ljubljane z opolnočnim uri zvečer. očiščenjem bode prekop na dnu 125 čevljev širok in na vrhu pa od 500 do 1000 čevljev. Na treh krajih bode treba uravnati strugo, ker reka delà prevelike ovinke za plovljenje. Da se dobi plovni kanal 30 čevljev globokosti, bodo Družbi sv. Cirila in Metoda so od 10. apr t. darovali: G. F. Stegnar, deželni poslanec, 1 bralni stroj, 77 kr. in 6. si. podružnica v Mariboru 24. apr. 210 gld. jun.-60 gld.) (večje svote so podružnici izručili : precast. g. stolni dekan L. Herg 10 gld., dr/ H. Schmirmaul gld., g. Josip Sigi, kapelan v Kamencah, gld i. t. d.) ; si. „Iz morali očistiti Nikaraguiško jezero v dolgosti 14 milj od vanakademiska podružnica" v Gradci po g. blagajniku Fr. vzhodnrga brega za srednjo globino 10 čevljev v mehkem glinastem dnu. Jezero ima podolgasto okroglo obliko in 110 milj dolgo in 45 milj široko, in pa v sredi po- je vprek 130 do 150 milj široko. Od San Karlosa, kjer Hrašovcu, c. kr. sodniku, 139 gld. 42 kr. ; župnija Breznica na Gorenjskem pokroviteljine 108 gld. 63 kr. ; župnija Kranjska gora pokroviteljine 100 gld. ; „Neimenovanec" iz Gorice 100 gld., si. ženska podružnica v Gorici po denarničarici g. J. Dekleva 100 gld-i požrtvovalna ženska podružnica v Sežani po teče reka San Juan iz jezera do ustja rečice Lažasa, kjer blagajničarici Mariji Skrinarjevi zopet 50 gld. ; g. Fr. Vertovc prekop pojde z jezera proti Tihem morju jezero dolgo v Velikih Zablah kot dedič pokojnega vč Vinka Stubelja, 5G1 2 milje. Zapadni del jezera obstoji iz gorskega ka menja in voda plitva na 1400 čevljev od ustja pre vikarja v Gabrijah volilo 40 gld. ; g. Olga Harinova, kot bla-gajničarica „Prve belokranjske podružnice v Črnomlji", 35 gld. 39 kr. ; kopa. Treba bode poglobiti tukaj reko. f Zapadni del začenja se pri jezeru in drži do Tihega v. c. g. Ražun v Celovcu 35 gld. 39 kr » Ne- znanec" 35 gld. ; si. podružnica za Velikovec in okolico po vč. predmestnem župniku Fr. Treiberji 26 gld. 76 kr., morja 17 04 milje daleč. liv 2 milje pojde prekop po nabranih na prvem svojem letošnjem zborovanji v St. Jurju umetnem preseku in bxL milje pa po krnici Tola. Umetni na Vinogradih ; bi. g Josipina Tolazi v Logatci 10 gld bi. presek, ki ima zvezati jezero s to krnico, ima 9 milj dol- gosti > in najglobokejši njegov del, . Matilda Sebenikar v Rakeku v nabiralnik nabranih 10 gld : si. „Notranjska posojilnica" v Postojini prispevek za 1 1895. preseče greben vod- v znesku 10 gld M. Vičič v Postojini v družbin nabi- mej jezerom in Tihim morjem, bode 43 ™lnik nabranih 10 gld m ga, razdçla čevljev globok in 153 čevljev nad morsko gladino in bode » Avgust Druiar v Kranji 10 gld.; najvišja točka nikaraguiškega prokopa. 17 2 milje od je- dr. de Franceschi in dr. Schiffrer v Novem Mestu 10 gld. posojilnica v Žužemberku kot da- Leopold Schwentner, knjigo- mesto nagrobnega venca rilo za letošnje leto 10 gld.; zera bode dno prekopa široko 120, površina pa 210 čev- tržec v Brežicah, 10 gld. kot ustanovnik pri tamošnji naši ljev. Potem bode v dolgosti petih milj, kjer bode najglo- podiužnici ; g. veletržec Kollman v Ljubljani v nabiralnik na bokejši presek, dno široko 80 čevljev. Přišedši in pre-seka, bode šel prekóp po strugi reke Pio Grande, branih 8 gld. ; gospica ; Ivanka Narobe iz Trzina v domačem s rokostjo 80 čevljev v dnu in 184 čevljev na vrhu. Krnica ^ i * % ^ Talo bode 51/«, milje dolga in 4=1/2 milje ne bode treba Vrhniki, nabiralniku nabranih Mirko Gruden, gld. dr. Vilfan v Rado vij ici 8 gld sin davkarja v na Vrhniki, 7 gld. in sicer gld nabranih v nabiralnik v gostilni pn pošti na gld pa pn Ivanu Majaronu v Borovnici; nobenega delà, in jez La Flor bode 1800 čevljev dolg in W I _ « . M — • 70 Čevljev širok in bode poplavil 40 akrov travňikov in * " -, . • < i gozdov. Srednja širina krnice bode okolo milje in globo- . a ~ čine 30 do 70 čevljev. Mej krnico Talo in Tihim morjem Fr. Kocelj gld. 20 kr. ; z Jesenic 5 gld. ; vč. profesor Komlanec v Kočevji 4 gld. kot donesek nekaterih tamošnjih članov podružnice v Ribnici vč. župnik Josip Skollc v Železnikih 4 gld. nabrane v družbin nabiralnik ; Krajec v Novem Mestu 3 gld. 84 kr. ; sl. načelništvo ženske in s strmcem 42 čevljev vsaka in družnice v Kameniku bosta zapori št. * jf. a I I V * 0 zápora št. 6 s morski plimi primernim strmcem, od tod bode družbinem nabiralniku, 1 gld. 2 gld. je daroval 50 kr. Rode, po- je bilo v in g. i1 • 4 l1 2 in miljo z morsko površino in s 120 če viji širine v dnu 280 čevlji širine na vrhu, tako bode Fr. Šlibar, — gostilničar v Selcih, nabranih v tamošnji na- biralnik. dobrotnikom, podaljšanje pristanišča, ki se še le zgradi. Misli se zgraditi mol 900 Í milj dolg na jedni in 825 milj dolg na drugi strani in davo nove šole v Velikovci. Prav iskreno se zahvaljujemo vsem naklonjenim so se nas spominjali zadnji čas. Družba letos i, if' tako se vzame morja okolu 100 akrov za pristanišče i ki potřebuje posebno izdatnih sredstev za zavode v Trstu in zi- mnogih krajev radi groznega po*reca ne bo tako velike podpore, kot je bila navadno. bode v zvezi z delom kanala do zápore št. G popolnoma zadoščalo za bližnjo prihodnjost. Naj rodoljubi po drugih srečnejših krajih to nadomestiti blago-volili. Dosedanjim in prihodnjim dobrotnikom kličemo: „Bog (Dalje sledi.) p o v r n i ! " Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. i f 1 I »i 4Š: Vsesokolske slavnosti v Pragi dne 29. in 30. junija vdeležilo se je tudi 24 hrvatskih in 14 slovenskih Sokolov, katerim so se prirejale od strani Čehov najprisrčneje Novice. ovacije. Vsesokolska slavnost je bila nekaj velikanskega Poleg francoskih gimnastov in amerikanskih Sokolov je bilo pri slavnosti 18 čeških sokolskih žup s 312 društvi in blizu 8000 Članov Velikanskemu sprevodu na čelu je jezdilo 60 Sokolov, Okrajna učiteljska konferencija slovenskih in zastav je bilo 200 velikih in več stotin manjših in godb 15. nemško-slovenskih ljudskih sol v Ljubljani, bode dne 13. juli ja Javne telovadbe se je vdeležilo 4000 Sokolov. ob uri dopoludne v poslopji I. mestne deške petrazrednice v Poljskih ulicah. Orodje gasilnega društva v Vipavi so slovesno blagoslovili dne 29. junija. 269 - • t — Kronski bankovci. Načrti za nove bankovce po 50, 100, 500 in 1000 kron so že izdelani. Bankovci po 50 kron bodo približno tako veliki kot sedanji desetaki, potem bo pa vsaka vrsta nekoliko vecja. Bankovci po 1000 kron bodo veliki, kot sedanji tisočaki. — Županom v Cerknici je izvoljen g. Alojzij Po-gačnik, posestnik in trgovec v Cerknici, predsednik krajnega šolskega sveta cerkniškega in c kr. okrajnega šolskega sveta iogaškega. — Vodovod v Logatcu prično graditi prihodnji mesec in upajo, da bo dodělán prihodnjo pomlad. Napeljali bodo studenčno vodo izpod bližnjega Smolevca Logatec, ki je bil dosedaj zelo na slabém glede vode, bo z vodovodom mocno pomagano. — Zavarovalnica zoper delavske nezgode v Trstu. Dopolnilne volitve v predstojništvo zavarovalnice zoper delavske nezgode za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo više sa dne 15. julija t 1. v Trstu in sicer volijo letos: II. kategorija (železnice, rudarstvo in fužinarstvo, obdelovanje kovin, stroji, orodje itd); IV. kategorija (kamnje in prsti, stavbeni obrti) in VI. kategorija (papir, usnje, žagani in drugi les, iiskarne) Z ozirom na to, da je zavarovalnica velike važnosti za podjetnike in za delavce in je le pravično, da so v njej ^astopniki iz vseh imenovanih kronovin, se pa iz neke strani delà na to, da pridobe samo Lahi gospodarstvo pri tem važnem navodu, sestavil se je v Ljubljani posebni volilni odbor, ki vse volilce podjetnike in delavce vabi, da se najmnogobrojneje m'eleže volitve in jim v interesu ednotnega postopanja priporoča da se voli: V II. kategoriji kot zastopnik delodajalcev gospod Viljem Tonnies, solastnik továrně na stroje v Ljubljani, kot zastopnik zavarovancev pa gospod Grustav Keiniger, c. in kr. višji mojster v arzenalu v Pulju ; v IV. kategoriji kot zastopnik delodajalcev gospod Filip Supančič, stavbeni mojster v Ljubljani in kot zastopnik zavarovancev gospod Franc Kalmus poslovodja v tovarni za peči Avg. Drelse v Mjubljani ; v VI. kategoriji kot zastopnik delodajalcev gospod Rudolf Mangold, -zastopnik delniške družbe „Leykam — Josefsthal" in tovarnar v Trstu in kot zastopnik zavarovancev gosp. Karol Riiting, faktor tiskáme Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. — Rezervisti iz okra;ev prizadetih po potresu (mesto Ljubljana in okraji ljubljanska okolica, Kamnik in Kranj) so -oproščeni tudi jesenskih orožnih vaj. Zamujenih letošnjih spo-mladnih in jesenskih vaj tem rezervistom ne bode treba na--domestiti. — Prvi na Triglavu. Prva sta letos dospěla na vrh Triglava dne 24. junija t. 1. ob spremstvu vodnikov dva An-■gleža. Kotline po Triglavu so napolojene še vse s snegom in sicer po nekaterih krajih še več metrov na debelo ; vendar gi-neva zdaj sneg kar vidno. — Ogenj je uničil v Drskovcah pri Zagorji na Krasu -dne 26 junija t. 1. štirim gospodarjem vsa poslopja. Zgorelo je tudi 7 prašičev. — Uboj. V neki gostilni v mestnem logu v Ljubljani ,|e nastal dne 29. junija zvecer mej dvema koscema, bratoma Presto pni k iz Lesnega brda in konjederčevimi hlapci prepir, ki je končal s tem, da je edt-n koscev odbil hlapcu Sitar-ju s &oso roko, raniencu je odtekla kri in je umrl. Nova teorija o potresih. Profesor na češki politehniki v Pragi K. N. Zen- » . ger izdal je 1 1885. knjigo „Die Meterologie der Sonne und ihres Planetensystems", v kateri je na podlagi dvanajstletnega svojega opazovanja postavil hipotezo, -da so vse prikazni, ki prouzročujejo silna porušenja .na naši zemlji kakor: nevihte, motenje magnetnice, severne zarje, visoke plime, potresi in ognjeni izbruhi v najtesnejši zvezi z dogodki na solnou. V omenjenih dvanajstih letih fotografoval je profesor Zenger solnce vsak dan — mnogokrat tudi po večkrat na dan — in te fotografije so po njegovi trditvi najboljši dokaz, za njegovo hipotezo ; kajti takrat, ko je na solncu bilo največ peg, bakelj in protuberancij, godila so se največja porušenja na zemlji. Mnenje profesorja Zen-gerja potrdil je tudi francoski učenjak Marchand v obširnih, na opazovanja observatorija Šentmaverskega pri Parizu naslanjajočih se razpravah, katere je ravnatelj Mascart v januvariju 1887. 1. předložil akademiji znanostij v Parizu. Profesor Zenger je le tej akademiji že dne 29 aprila t. 1. poslal pod naslovom: „La catastrophe de Laibach, 14. avril 1895" razpravo o ljubljanskem potresu. Izvedši to, prosil je poslanec g. Ivan Hribar o tem potresu malo razpravo, ker je bil prepričan, da bode njegova teorija brezd voj beno zanimala inteligentni del ljubljanskega prebivalstva, kakor so se z zanimanjem čitale razprave o ostalih treh potresnih teorijah. Gospod profesor bil je tako prijazen, da mu je ustregel v obširnejšem pismu. Gos. Hribar je potem priobčil to razpravo v „Slov. Narodu", po katerem je mi priobčimo. Električni toki — uzroki potresov. Znano je, da skupine meteoritov perijodično, t. j. v gotovi letni dobi prehajajo zračni krog náše zemlje ali pa se mu vsaj približujejo. Ta nebeška telesa pa se gibljejo po kometarnih potih, v podolžnih elipsah okolo solnca, katere so tudi pota nekaterih dobrih znanih kometov. Mogoče je tedaj naprej določiti, kdaj se bode nahajala zemlja bliže teh potov ali jih bode celo přeřezala. Tedaj pa padajo vsled zemeljske privlačnosti pritegnjena telesa kot zvezdni utrinki ali meteoriti na našo zemljo svetio žareč in pogostoma močne poke v zraku prouzročujoč. Dokazano je, da so te svetlobne prikazni elek- . . * trične in ne samo prouzročene vsled ogretja z veliko hitrostjo (do 120 kilometrov za sekundo) v ozračju padajočih teles. Spektrálná analiza kaže iste prikazni, kakor jih nahajamo, če analizujemo s prizmo električno luč. Ta telesa prihajajo k nam iz interplane-tarnega prostora, v katerem je čisto druga napetost ali kjer ima elektrika drug potencijal, kakor na naši zemlji. Zato nastajajo mej njimi, kadar se dotaknejo gorenjih plastij našega zraka, silne električne spro-žitve, vsled česar svetijo najbolje, ko prihajajo v zrak, izgubljajo pa svetlobe, ugašajoč z rudečim žarom, ko se približujejo trdni površini naše zemlje in ko se ob njo zadevajo. Ta telesa potujejo tedaj v sklenjenih eliptičnih potih ravno tako, kakor premičnice in kakor : naša zemlja okolo solnca, napravljajoč okolo solnca eliptični pas, kateri na gotovem kraji prere-zava zemeljsko pot. V interplanetarnem prostoru je jako nizka temperatura, po Pouilettu nižja ko 400° C 270 mraza. V tako nizki temperaturi morajo se plini spre- Češkem na treh krajih pođsutje v rudokopih. To do minjati v trdna telesa; prostor interpîanetarni je te- kazuje najbolje, da je imel ljubljanski potres elek daj sicer brez zraka, vendar pa napolnjen s prahu tričen postanek. podobnimi telesi, ki se s planetarno hitrostjo gibljejo Kakor na našej zemlji, tako se nahajata tudi v eliptičnih potih okolo solnca, katero deluje jednako na solnci čegar električni navod je temu uzrok mogočnemu elektro dinamičnem stroju, t. j ob jednem dve točki največjega porušenja v istej širjavi 18° se kot mogočni magnet in kot ogromno elektrizovano verno od ravnika in v zemljepisnej daljavi 180° ođ telo. Prostor okolo solnca je tedaj ob jednem ogromno sebe oddaljeni t. j. nasproti ležeči (na zemlji pri otoku mogočno električno in magnetno polje, v katerem sv. Tomaža na jednej in v indokitajskem morji na dobe telesa, ki se v njem gibljejo, velik električni po- drugej strani). Od časa do časa (za 12*6 dnij*) nahaja tencijal, oziroma, da se nahaja na njih velika elek- se vselej jedna teh točk največjega porušenja, kjer trična napetost,, katero obdrže na vsi svoji eliptični zlasti napravljajo pogubni cikloni (na kopném v Ame-poti okoli solnca, ali jo prenašajo isto tako kakor v riki cikloni, v indokitajskem morji tifoni), sredi solnca fizikalnem laboratoriju pri znaném poskusu z Aro- obrnjena k našej zemlji; ker pa električna sprožitev novo palico. Padajoč v naše ozračje, prenašajo torej, gre ;vselej po najkrajšej, to je po onej poti, kjer na- brzojavni žici jednako potegnerii iz bližine solnca zemeljski obli, solnčno elektriko ; le-ta pa, prehajajoč ha ja najmanje upora, nahaja se središče največjega solnčnega porušenja v najpripravnejšej poziciji za v ozračje in na zemeljsko oblo, prouzročuje vrtinčna . delovanje na ; našo zemljo. Tako se dajo razkladati gibanja zraka in tekočega jedra zemeljske oble, tako perijodična porušenja zračnega ravnotežja in porušenja imenovane ciklone. ■ * \ elektrpmagnetična, kakor tudi podzemeljska ali seis- Kakor se zračni cikloni odlikujejo po .-ogromnih mehaničnih učinkih, rušeč hiše in razvaljujóč cela mesta, podirajoč gozde in sušeč cele reke in jezera, t * • • 1 " Tr • ' * . • / . - . 4 -r a ga pristne uhane Izvedelo se je pa, da je tat bil neki sluga, kateri je večkrat nosil soprogu pisma do raznih Ijubimk je bil nedavno odpustil, ker ni bil zvěst Prestop h katoliški veri. K katoliški veri je pre-stopila baronica Frida Rautzan, sestra Bismarckovega zeta. za en funt poštnine prosto pošilja: Buczacz, Galicija. (6) i M M M M M M H M M ► 4 L i M Loterijske srećke. Tržne cene. V Brnu dne 3. julija t. 1 90, 13, 89, U, V Ljubljani dne 29. junija 1895. Pšenica gld. 8 50 kr, Na Dunaji dne 29. junija t. 1.: 17, 57, 16, 75, 2 rž gld. 6 50 kr., ječmen gld. 6 50 kr., oves gld. 7 kr, V Gradci dne 29. junija t. 1 30, 13, 44, 27, 2 ajda gld. 7'— kr., proso gld. 8 — kr., turšica gld. 8 20 kr, leča gld. 11 kr., grah gld. 10 — kr., iižol gld. 11 kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) priporoča M M ii M ) i K i H M J. Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki