delo, saj se njegovo slikarstvo v im pul­ zivnosti m očno razlikuje od sicerš­ njega bavarskega slikarstva tega časa. Sicer pa bi bilo večkrat tudi v tako zgoščenem besedilu um estneje posa­ m ezne splošne oznake zem ljepisnih po­ vezav, kot npr. tirolsko, koroško ipd., nadom estiti s konkretnejšim i naved­ bami izvorov, saj nam marsikdaj šele te povedo bistveno. G lavnino Steletove knjige tvorijo tehnično dovršene barvne reproduk­ cije, ki jih dopolnjujejo črnobele v katalogu. Predstavljajo reprezentančen izbor obravnavanega gradiva, ki v precejšnji m eri sledi sm ernicam v do­ sedanjih Steletovih publikacijah, med njim i pa je tudi nekaj lepih novih ilustracij, m ed katerim i moramo om e­ niti predvsem freske M arijine kapele celjske opatijske cerkve in pa grajske kapele na Turjaku. Ob vsej hvali, ki jo lahko izrečem o za ta slikovni kom - pendij, pa kaže opozoriti, da so nekaj­ krat m ed kriteriji za izbor barvna in kulturnozgodovinska privlačnost in ne nazadnje tudi dom ačnost prikazanih spom enikov pretehtali likovno kvali­ teto in um etnostnozgodovinski pomen; tako bi bilo npr. želeti več Kam nega vrha nam esto Visokega ali pa s Sv. Prim oža tudi kakšen prizor iz M ariji­ nega življenja, kjer je m ed znanim i slovenskim i prim eri m enda prvič, da se perspektiva korektno uveljavlja. K njigo sklepa katalog najpom em b­ nejših spom enikov, ki poleg kratke um etnostnozgodovinske ocene in glav­ ne literature v večini prim erov pri­ naša še shem e poslikave in podrobno naštevanje ohranjenih in ikonograf­ sko ugotovljivih prizorov. To za knjigo prepotrebno delo je prispeval Damjan Prelovšek. To je prvi prim er takšnega kataloga pri nas in zasluži vso našo pozornost. Vendar se tudi ob pregle­ dovanju tega kataloga tu in tam utrne kaka kritična m isel. V sekakor bi si bilo na posam eznih m estih želeti bolj pregledno ureditev spom enikov in, če­ tudi to ne more biti korpus sloven­ skega srednjeveškega slikarstva, bi kazalo sistem uvodne ocene poenotiti (tako ni povsod podana datacija, če­ ravno jo je m ogoče prebrati iz glav­ nega besedila — neizogibno bi bilo tudi navesti, kdaj so bile opisane fre­ ske odkrite). V časih je zaznati, da se je sestavljalec kataloga odločil za dru­ gačno (in pravilnejšo) oceno (Prilesje je postavljeno v čas 1460— 1470, v be­ sedilu še vedno sreda 15. stoletja; za m lajšo plast v Selu v Prekm urju se ni m ogel odločiti za »-italijansko usm erjenega slikarja okoli 1400«, kot je to v kazalu k tab. 16 in 17). N e­ hvaležno delo ikonografskega popisa je, kot kaže, opravil predvsem v na­ slonitvi na Steletove Zapiske, ki pa niso vselej zanesljivi. M ajhno sondi­ ranje s podatki, ki so nam na razpo­ lago, more odkriti, da bi se dala kaka drobna bela lisa v popisu izpolniti, druga popraviti. Med svetniki v lune- tah na V isokem pod K ureščkom sta npr. na št. 2 Urban (z grozdom) in na št. 6 M iklavž (s trem i hlebci kruha), m ed apostoli v tej cerkvi sta na št. 13 in 18 verjetneje M atija in Tomaž. Na M uljavi si od št. 10 slede verjetneje Matija, Tadej, Sim on ali M atej, Sim on ali Jakob m lajši in Filip. V žirovni- škem prezbiteriju je desno ob A haciju pač Erazen (z žeblji za nohti!). A po­ stel j ska m učeništva v Žirovnici (kot tista v M ošnjah in Ratečah) se dajo brez oporekanja v celoti določiti, tudi za m anjkajoča polja, ker so urejena po apostolskem Credu (kot bo to poka­ zala ena od prihodnjih študij pisca pričujoče ocene). S tega vidika sta v Žirovnici na št. 10 O bglavljenje Ja­ koba starejšega in na št. 4 M učenje Jakoba m lajšega. A posteljska vrsta na Vrhu nad Z elim ljen se da v celoti spo- polniti z Barnabo na čelu (št. 7 je M atija, 8 Jakob m lajši, 9 Filip), m ed­ tem ko sta št. 36 in 37 zam enjani. V Mirni na D olenjskem m anjka Janezov prizor na severovzhodni korni stranici. Teh nekaj opomb naj sam o pokaže, da je priprava takšnega kataloga zah­ tevno in nehvaležno opravilo in da je že sam nam en vsega upoštevanja vreden; vsekakor pa je to še vedno tehten in nenadom estljiv del knjige, ki bo prišla na častno m esto v slo­ venski um etnostnozgodovinski biblio- Janez Höfler OLBRICH BLAŽIČEK: Barockkunst in Böhmen. Artia, Praga 1967. 193 strani, 157 slik. KURT WOISETSCHLÄGER-PETER KRENN: Alte steirische Herrlichkei­ ten, Styria, Gradec 1968. 95 strani, 216 slik. Pisanje knjižnih ocen nam zadnja leta ne gre kako posebej od rok; zlasti tujih um etnostnozgodovinskih del, ki bi jih bilo vredno oceniti, se je nabralo za dober kup. Prav m alo pa je znakov, da si bo kdo od pišočih ljudi naše stroke vzel čas in poskušal poravnati zam u jen o. . . Tudi s pričujočim i vrsticam i, ki jih posvečam dvem a knjigam a iz om enje­ nega kupa, seveda komaj za spoznanje zm anjšujem naš dolg do novih ali bolje že kar dovolj starih in neoce­ njenih publikacij. Odbral pa sem dve deli, za kateri m enim , da ju med tistim i, ki obravnavajo srednjeevrop­ sko in torej nam bližjo um etnost, ne bi sm eli prezreti, četudi sta izšli eno pred sedm im i in drugo pred šestim i leti. To sta delo Olbricha B lažička Ba­ ročna um etnost na Češkem, ki je izšlo v založbi A rtia v Pragi leta 1967 in sm o ga dobili k nam v nem škem pre­ vodu (Barockkunst in Böhmen) in knjiga Alte steirische Herrlichkeiten, katere avtorja sta graška kolega Kurt W oisetschläger in P eter K renn, izdala pa jo je založba Styria v Gradcu in nosi letnico 1968. Im e Olbricha B lažička je že štiri desetletja tesno povezano s preučeva­ njem češkega baroka. Za našo upo­ rabo se je pisec najbolj u veljavil s pregledom o kiparstvu (Socharstvi ba­ roka v Gechach, Praga 1958), znan pa je tudi po razpravah o slikarstvu, gra­ fiki itd. Seveda je preučevalcev, ki so se doslej ukvarjali s posam eznim i pa­ nogam i v češkem baroku, za dolg se­ znam. Blažičku pa gre nedvom no za­ sluga za najnovejši sintetični prikaz celotnega um etnostnega ustvarjanja na Češkem v 17. in 18. stoletju. Podobno kakor v času gotike je za­ cvetela um etnost v tej deželi tudi v baroku. Češka, ki leži v središču Ev­ rope, je skozi stoletja odsevala vplive različnih kulturnih tokov, a je tudi sam a prispevala k evropski um etnosti svoj delež. Praga je bila v baroku m esto, kam or so prihajali ustvarjalci iz vodilnih um etnostnih dežel, postala je središče, ki je vsrkavalo in hkrati izžarevalo in ki je kazalo poteze m ed­ narodnega, a tudi specifično češkega snovanja. V češki inačici evropskega baroka sm o priče značilnem u razvoju tega sloga: češka posebnost je v iz­ rednem m nogozvočju in ubranosti um etnostnih panog, v dosežkih, ki se kosajo z vrhunskim i deli evropskega baroka, značilno pa je tudi prelivanje in izzvenevanje češkega baroka v ob­ m očje ljudske um etnosti. Pravilna je B lažičkova ugotovitev, da čeških del nikakor ni m oč obrav­ navati kot nekakšno varianto nem ­ škega baroka. Med m ojstri, ki so ustvarjali na čeških tleh, je bilo prav gotovo poleg drugih tudi m nogo N em ­ cev. Presojanje baročne um etnosti po nacionalnem poreklu ustvarjalcev pa bi bilo hudo zm otno, saj so bila teda­ njim ljudem nacionalna opredeljeva­ nja poznejšega in tudi še našega časa povsem tuja. Tudi druge evropske de­ žele kažejo po svojih um etnikih v ba­ roku m ozaični etnični sestav. Tako je m ogoče v celoti soglašati z A. Ma- tejčkom , ki vidi v češki ustvarjalnosti »sam oraslo in plodno vejo m ednarod­ nega baroka«. Nekaj podobnega se je v skrom nejši m eri dogajalo tudi pri nas. Tudi Slo­ venija je s pridom presnavljala tuje pobude. Kakor na Češkem zasledim o v baroku tudi v naši um etnosti, ki je sicer pogosto nastajala pod rokami prišlecev, lastne likovne poteze in, si parva licet com ponere m agnis, nekaj­ krat je tudi z naših tal odm evalo v srednjeevropski baročni um etnosti kar dovolj glasno. Blažiček obravnava razvoj v sedm ih poglavjih. Sleherno od njih zaokrožuje s tem, da predstavi sočasno dogajanje v arhitehturi, kiparstvu, slikarstvu in grafični um etnosti. Tako sledim o raz­ voju v vsej njegovi razsežnosti. Poleg vrhunskih m oči kot so, postavim o, v arhitekturi G. B. M athey, G. Santini ali arhitekti iz rodbine D ienzenho- fer, v kiparstvu M. B. Braun, F. M. Brokoff ali I. F. Platzer in v slikarstvu K. Škreta, P. J, Brandl, J. K upecky ali W. L. Heiner, se zvrščajo pred nam i nešteviln i drugi, ki prenašajo vodilne zam isli v provinco in v široke plasti poljudnejšega in ljudskega sno­ vanja. Češki barok, kot se nam v besedi in sliki predstavlja s strani v B lažič- kovi knjigi, je nedvom no odkritje tudi za tistega, ki mu um etnost te dežele ni neznanka: presenetljiv je zaradi italijanskih potez v tlorisih in bogati plastičnosti svojih palač in cerkva, v barvitosti svojega slikarstva, ki se včasih razpoje po flam sko, in spet v berninijevskem kiparskem postulatu, na katerega cepijo dom ači m ojstri lastna spoznanja. O m enil sem že, da je odlika knjige v sintezi, ki je strnila dolgoletna in sistem atična preučevanja češkega ba­ roka. Med tem i deli najdem o mnogo m onografskih obdelav um etniških osebnosti in več kom pleksnih obrav­ nav celotne baročne dobe na Češkem. B lažiček podaja to izredno obsežno in m nogovrstno snov v klenem in razum ­ ljivem jeziku, ne da bi pri tem po­ enostavljal ali opuščal specifičnosti posam eznih, za spom enike češkega baroka bistvenih pojavov. N advse zgo­ vorno podpirajo besedilo izbrane slike, ki jih ni m alo in ki so vse dobre. K njiga je izčrpna in tudi na zunaj m ikavna inform acija o češkem baro­ ku. Lahko bi jo im enovali kam enček, ki je m anjkal v mozaiku evropskega baroka, pa tudi okno, ki se vabljivo odpira h globljem u spoznavanju tega cvetočega obdobja češke kulture. Pri B lažičkovi knjigi sem poudaril odločilno vlogo učinkovitih fotografij. Prav tak poglavitni elem ent pa je fotografija tudi v naslednji knjigi, ki jo hočem om eniti. To je delo Alte steirische Herrlichkeiten Kurta W oi- setschlägerja in Petra Krenna, vodij G alerije starejše um etnosti in D eželne orožarne v Gradcu. Če ostanem o pri fotografijah kot odločilnem m ediju um etnostnozgodovinskih publikacij, je treba povedati, da je avstrijska Šta­ jerska že pred leti prek izbranih po­ snetkov, ki so sprem ljali zgodovinske tekste, opozorila na svoje um etnostno prem oženje. To so bila zajetna dela pokojnega dr. Rochusa Kohlbacha. V rednost teh del je bila nem ara manj v um etnostnozgodovinskih zaključkih kot prav v prezentaciji dotlej neob­ javljenih zgodovinskih podatkov in pa, kot rečeno, v bogastvu dobrih slikov­ nih inform acij. K njiga o štajerskih um etnostnih za­ kladih zasleduje nekoliko drugačne cilje. V razponu od rom anike v 11. sto­ letju do izzvenevajočega baroka ob začetku 19. stoletja želi predstaviti z 216 posnetki najpom em bnejše štajer­ ske spom enike arhitekture, slikarstva, kiparstva in nekaterih um etnoobrtnih dejavnosti. Je torej razkošen slikovni album o kulturi v štajerski deželi, album , ki je odbran s prem islekom : enkrat po pom em bnosti spom eniškega gradiva in drugič po učinkovitosti fotografije. Oboje povezuje še drugi poglavitni elem ent te knjige — um et­ nostnozgodovinska beseda. V uvodnem sestavku podajata avtorja pregled o razvoju um etnosti na Štajerskem v osm ih stoletjih. V posebnem poglavju pa je zbran strokovni kom entar k sli­ kam. Prav s tem i podatki, ki se opi­ rajo na um etnostnozgodovinska dog­ nanja zadnjih let, se dviga nad pov­ prečje um etnostne slikanice. Se več: z uspehom zapolnjuje vrzel, ki jo vse prepogosto občutim o, med strokovno zgoščenim i, topografskim i opisi spom e­ nikov na eni in elitnim i publikacijam i za um etnostne sladokusce na drugi strani. D elo je prav gotovo koristno za do­ m ačo in tujo rabo. In če se še enkrat povrnem k fotografiji, bi rad povedal, da jo je posnel zgledno, s prim erno mero dokum entarnosti in vendar ne nedom iselno eden od avtorjev, dr. W oisetschläger. Šteti mu je v dobro, da se je znal ogniti vabljivostim foto­ grafske učinkovitosti, ki kaj rada sprem lja knjige, kakršna je opisano delo, in ki bi jih brez škode lahko pogrešali tudi v nekaterih naših um et­ nostnozgodovinskih publikacijah iz zadnjega časa. Sgrgej Vrišer JOHANN MICHAEL FRITZ: Gesto­ chene Bilder. Gravierungen auf deu­ tschen Goldschmiedarbeiten der Spät­ gotik. Böhlau, Köln/G raz 1966. 592 strani, 429 slik. V vrsti knjig o zlatarstvu je v zad­ njih desetih letih izšlo m nogo del, od katerih je bilo m ogoče nekatera zasle­ diti tudi v naših knjigarnah. Med njim i so prevladovali predvsem pri­ ročniki, kakor npr. U llstein Silberbuch (Frankfurt/M. 1968), U llstein Juw ellen - buch (Frankfurt/M. 1972), H. Brunner, A ltes T afelsilber (F. Bruckmann, M ün­ chen 1964), M. M einz, Schönes Silber (K eysersche V erlagsbuchhandlung, M ünchen 1964) in G. Taylor, Silver (Penguin Books 1956, 1963). N ekatere izm ed teh knjig im ajo predvsem re­ prezentančen značaj, oprem ljene so z vrsto bogatih barvnih fotografij in z bolj ali manj obsežnim i strokovnim i teksti; taki sta npr. G. Gregorietti, Gold & Juw elen, B ertelsm ann K unst­ verlag, G ütersloh, 1971 in W. H olz­ hausen, E. Kesting, Prachtgefässe, Ge­ schm eide, K abinettstücke, W asm uth, Tübingen. V vrsti publikacij o zla­ tarstvu pa zasluži posebno pozornost knjiga Johanna M ichaela Fritza: Ge­ stochene Bilder s podnaslovom Gra­ vierungen auf deutschen Goldschmie­ dearbeiten der Spätgotik, ki je izšla 1 . 1966 v založbi Böhlau (Köln, Graz). Zaradi neobičajne tem atike, tehtnosti obdelave in dognanih zaključkov je knjiga vredna, da nanjo opozorimo. Na prvi pogled se zdi, da raziskuje ozko om ejen problem — graviranje nem ških zlatarskih izdelkov v pozni gotiki, vendar se pokaže, da je pom en knjige m nogo širši in za preučevanje