Naroča se pod naslovom: „Koroški Slovenec'4, Lidovà knihtiskdrna, Wien V., Margaretenplatz 7. Rokopisi se naj pošiljajo na n a s 1 o 'r : «k-uton Machàt. Wien V., Alargareten|)l * 7. Ust sol pc&IItlMo» gospodarstvo In prosveto Izhaja vsako sredo. Stane celoletno: K 100-— polletno : K 50'— četrtletno: K 25'— Za Jugoslavijo celoletno: 15 Din. polletno : 8 „ čet'-"Mno : 4 „ Leto!. Dunaj, 8. junija 1921. 5112. *w~' ------------n«niiniMninT~iiiinM«ii iiiÌnimÌìwÌTw ■!■■■■«■r'«kopravnosti naših slovenskih rojakov in državljanov z nemškimi ne le, kadar gre za davke in druge dolžnosti, ampak tudi, kadar gre za pravice iu zahteve, katere so nam itak mednarodno po senžermen-skem miru garantirane. Pri oddajanju javnih, občinskih, deželnih in državnih služb mora Slovenec ravnotako prihajati v, poštev kakor Nemec. Na slovenskem ozemlju bomo zahtevali take učitelje, duhovnike, sodnike in urad- nike, ki z našim ljudstvom čutijo in znajo njegov jezik pisati in govoriti. V naših ljudskih šolah se mora ves pouk prva leta vršiti v maternem — slovenskem jeziku in še le zadnja leta tudi v nemškem. Zahtevali bomo slovensko gospodarsko šolo v Št. Jakobu in gospodinjsko šolo v Velikovcu, na naših meščanskih in srednjih šolah pa več temeljitega pouka y slovenščini. Smo stranka reda in miru, stranka gospodarskega in kulturnega napredka, stranka narodne sprave in narodnega zbližanja; zato pa bomo c.s^ro nastopali proti onim, ki hočejo širiti raznarodovanje in potujčevanje; kajti to je nekulturno, ker ubija v človeku verski čut in ljubezen do milega materinega jezika, s tefa pa tudi ljubezen do domače grude, do lepih naših šeg in navad in narodne pesmi. Vemo, da ta naš strankin program odobravate; zato pa dne 19. junija oddajte svoje glasove za „E£orosico slovenslco miratile©!" Kdor ne gre volit, podpira nasprotnika l Maši kandšdafia so: KcindlSciaiE -v narodno skupščino : 1. Vospernik Janez, posestnik v Podravljah. 2. Aichholzer Franc, učitelj v Ločah. 3. (lasti Anton, posestnik v Štebnu pri Beljaku. 4. Kraiger Ferdo, posestnik v Štebnu v Podjuni. Deželni zbor zn Sp. Koroško: 1. Kraiger Ferdo, posestnik v Štebnu v Podjuni. 2. Dr. Franc Mischitz, nrofesor v Borovljah. 3. Poljane Vinko, župnik v Škocijanu. 4. Grili Anton, nosestnik v Plaznici, obč. Bela. 5. Carf Jurij, kolarski mojster v Velikovcu. 6. Šlajher Miha, posestnik v Logavasi. 7. Breznik Štefan, gostilničar v Pliberka. 8. Nedved Janez, posestnik v Krčanjah pri Grebinju. t- 9. Wertìe Valentin, puškar v Borovljah. 10. Prosekar Matija, posestnik na Piešiveu pri Kotmaravasi. Vodstvo Koroške slovenske stranke". Deželni zbor za Zg. Koroško : 1. Vospernik Janez, posestnik v Podravljah. 2. Gastl Anton, posestnik v Štebnu nri Beljaku. 3. Groblaeher Vinko, trgovec v Dieščxca&. 4. Kriegl Franc, posestnik, Zahomc. 5. Rauter Vinko, poljedelec, Mele pri Brdu. $ Celovec, dne 27. majnika 1921. Glasovnice ..Koroške slovenske stranke" “SUplS v Celovcu, Vetrinjsko obmestje 2S/i (Mohorjeva pisarna) tudi na dan volitev. Na ■■ ------------^ razpolago bojo v večji množini tudi okrožnim tajnikom. « SC m 11? m m o o Leta 1914. smo morali postaviti zadnjega moža. Nihče ni smel manjkati! Leta 1918. so nam odrekli domovinsko pravico na naši rodni zemlji. Volilna pravica, ki nam je edino še ostala, Vas kliče na volišče! Vaša narodna čast zahteva, da se je poslužite in volite vsi do zadnjega: Šolsko vprašanje. Brezdvomno je, da zavzema pri vsakem narodu in v vsaki državi šolstvo najvažnejše mesto in vsaka stranka zastopa napram šolskemu vprašanju svoje stališče, vplivati, fia se isto uveljavi v smislu njenega narodnega verskega in socijalnega programa. V novejšem času se mnogo razpravlja o šolski reformi. Govori in piše se o narodni šoli, verski šoli, svo kodni šoli (kakor jo zahtevajo zlasti soeijalni demokrati); tudi o delovni šoli, ki naj hi vzgajala mladino k praktičnemu delu in še drugih tipih, ljudskih in strokovnih izobraževal: šč se sliši mnogo. Zalo je potrebno, da tudi naše citate! je in člane K. S. S. nekoliko pobližje seznanimo z reformnimi načrti in smotri, ki jih zasleduje novodobna šola, da razvijemo svoj lastni šolski program, katerega bo zastopala in skušala uveljaviti naša Koroška slovenska Stranka. Samostojni šolski program nam je ne-' obhodno poti-cben, ker le potom njega pridemo rio zdrave reforme naših zastarelih utrakvisti-čnih šol in do preonosne demoralizujočega šolskega sistema, ki nikakor več ne odgovarja | niti današnjim potrebam ljudstva, niti duhu časa. Svetovna vojna, ki je takorekoč zrevoiu-cijonirala cel družabni red in podrla temelje nosilnega c. k. avstrijskega vladnega režima, je utrdila ' samozavest tudi malih narodov in z novimi državnimi oblikami .postavila države pred čisto novi položaj. Mesto diktature posameznih državnikov in nemškega imperializma je’ stopila v veljavo ljudska volja, bi bo končno odločevala o novi ureditvi državnih, narodnih, šolskih, verskih in socijalnik vprašanj. Ker se izraža ljudska volja v okvirju po-samervih političnih strank, ki imajo na upravo države razmerno števihi prebivalstva, katerega zastopajo, več ali manj upliva, skuša vsaka stranka svoje člane tembolj organizirati in strankin program med istimi udomačiti. Kaj bo zahtevala Koroška slovenska stranka z ozirom na reformo našega šolstva? K. S. S. bo pred vsem zahtevala prcustro-jitev naše ljudske šole v s m i s 1 n narodnostnega principa in upoštevajoč določbe St. Germainskega miru tako, da bodo nudile koroški slovenski mladini zadostno prilike, priučiti se obeh deželnih jazikev, torej tudi slovenščine v besedi in pisavi. Ta zahteva, kakor tudi, da bodi zgrajen ves ljudskošolski pouk na podlagi materinega jezika, je povsem naravna in ima veljavo pri vsèh narodih, torej se mora upoštevati tudi pri nas. Živimo na meji dveh velikih narodov, zato rabimo znanje obeh deželnih jezikov, dočim je tudi v vzgojnem in etičnem oziru neobhodno potrebno, da se odkaže pouku v materinščini tisto mosto, ki mu gre po vsej človeški pravici. Zato bomo zahtevali natančno upoštevanje tozadevnih določb St. Germainske pogodbe, ki so označene v § 67. in 68. K. S. S. vstraja nadalje na tem, da se o-hrani verski pouk neskrajšan v ljudski šoli in da ostanejo tudi nadalje v veljavi verske vaje za učence. Stojimo na stališču, da je brez verskega pouka nemogoče vzgajati mladino. Reforma v smislu „svobodne šole“ bi dovedla mladino samo do še večje neposlušnosti in pokvarjenosti, kakor vlada danes itak že vse povsod. Zahtevali pa bomo tudi od cerkvene oblasti, da bo veronauk v slovenskih krajih poverjen izključno le slovenskim vero-učiteljem, duhovnikom. sklenjeno za ki najbolje pozna Vaše potrebe in je edina v stanu zastopali Vaše narodne, gospodarske in kulturne koristi. Hclor ne gre velii, podpira nasprotnike ! rni-vrwrr-.-.T'y -.T-Bavncr>.nnn 1 ■ihi» mi•»•jgKKifjT: Podlistek Ptičjak Sittien iz Borovljan. Šimen je bil po svojem poklicu puškar. Izdeloval je celine, t. j. one železne puškine dele, ki vežejo leseno kopito z železno ali jekleno cevjo in nosijo petelina. Glavno orodje, ktero potrebujejo borov-ski puškarji, je poleg kladiva, vendar le pila; zato imenujejo v Borovljah puškarje v domačem narečju „pileje“; po onem delu puškinem pa, kterega puškarji kot strokovni delavci izdelujejo, razločujemo med ’ puškarji več strokovnih vrst. Tisti, ki izdelujejo lesena kopita, so ,,kopitarji" ali „šiftarji“. Naš Šimen je bil torej, ker je izdeloval celine ..celinar". Vendar pa mu nikdo,^ kdor ga je poznal — in poznali so ga daleč naokoli — hi rekel „celinar“ Šimen, ampak le „ptičjak‘‘ Šimen. V tistih časih, ko je živel ptičjak Šimen, še ni bilo od oblasti prepovedano ptice loviti in jih doma v kletkah ali frvovžih imeti. Celinar Šimen je torej lahko, kadar se mu je zljubilo, prosto in svobodno lovil ptice. Ker pa je ta posel opravljal zelo pogosto, ker so nadalje to vedeli ljudje po celih Borovljah, pa tudi y, sosednjih vaseh, in ker je imel v svoji sobi, ki mu je obenem služila tudi kot delavnica, na vseh štirih stenah obešeno vse polno najrazličnejših kletk s uticami pevkami vseh vrst, kar jih je tedaj bilo znanih v Spodnjem Rožu, ni čudno, da so ga povsod imenovali „Ptičiaka“. Pa zelo bi se motil kdor bi mislil, da je ptičjak Šimen lovil ptice s tem namenom, da jih prodaja v Celovcu ali premožnjšim ljudem v Borovljah; prodajati vlovljene ptice '#i denar, bi bil on smatral za .sramoto in greh. V svojem življenju ni prodal niti ene; kvečjemu, da je temu ali onemu prijatelju ali gospodu na njegovo posebno prošnjo podaril kakega slavca, ki je posebno lepo pel, ali pa kako taščico, ki se je odlikovala s posebno živo ru-menordečo barvo na podvratku in na prsih. Sredi prejšnjega stoletja, ko je Šimen živel, izdeloval celine in lovil ptice, puškarija v Borovljah še ni bila tako visoko zasvita, kakor je dan danes. V Borovljah so tedaj izdelovali po največ le puške za vojake; novih vojaških pušk pa država v mirnih časih ni potrebovala mnogo; lovskih pušk pa so v onih časih še prav malo naročevali. Za to so imeli bo-rovski puškarji tedaj mnogokrat zelo malo dela in vsa borovska puškarja je bila še neica-ko v povojih. Ko se jo Šimen učil za celinarja, pošiljal go, je njegov mojster vsak teden enkrat, in sicer vsako soboto v Kožentavro; tam so prevzemali avstrijski častniki in orožni mojstri razno puškine dele, ktere so izdelovali puškarji v Borovljah; tako je Šimen šel vsako soboto popoldne z nekaj celinami v žepu skoz Dobravo. V Dobravi je bilo tedaj najmanj stokrat toliko ptic, kot jih jo tam dandanes; gozd, obsegajoč ponajveč borovje, pa tudi nekaj smre-kovja m mecesnovja, se jo tedaj še nepretrgoma razprostiral od Podljubelja in Podgore do Resnika, od Borovelj pa do Goričan. Mojstrova pa je pošiljala Šimna kaj rada na kmete, največ po mleko, pa tudi po druge potrebščine in poljske pridelke, ..na Loko po moko, na Kočuho po muho, v Šmarje to po Meto," kakor so se tedaj stari ljudje šaljivo x-adi izražali. Tako je Šimen kot puškarski vajenec preživel več časa v gozdih, na travnikih, na polju in sploh pod milim nebom, kakor pa doma v delovnici svojega mojstra, pri kterem se je učil za celinarja. Torej se ni bilo čuditi, da je poznal, že zgodaj vse vrsto ptic, ktere so prepevale po gozdovih, po kterih je on hodil takorekoč vsak dan. Ker pa je imel nepokvarjeno srce, rad gledal in nabiral vsakovrstne gozdne cvetlice in pri tem z nekim posebnim veseljem rad prepeval pesni „Kako rožice sveto in ptičice Bolj kot kedaj prej se je po vojni pojavila potreba za pouk in vzgojo šoli odrasle mladine, ki je zapustivši ljudsko šolo popolnoma zapuščena in zanemarjena ter cesto izročena kvarljivemu vplivu slabe družbe. Zato bomo zahtevali, da se za mladino od 14 do 18 leta vpelje obligatni nadaljevalni pouk (nadaljevalne kmetijske, obrtne in gospodinjske šole), v katerih naj bi se mladeniči in dekleta pripravljali za svoj bodoči poklic in vzgajali k ljubezni do dela in domače grude. Kjer pa tò ne bo mogoče, bo stranka skušala isti namen doseči z ustanovitvijo „deških klubov“ in „žen-skih društev". Še le na podlagi šolskega programa, kakor smo ga ravnokar začrtali, smemo pričakovati, da bo šolska vzgoja dosegla svoj smoter in nam dala „vrle, značajne ljudi in državljane", kakor to navaja stari ijudskošolski zakon. Odstavek 1. avst^jjske ustave, ki se glasi: Avstrija je demokratična republika, njena za-konodaja izvira iz ljudstva, Vam daje pravico in nalaga dolžnost, da se te pravice poslužite in s tem pokažete, da hočete biti upoštevani, da ste faktor, s katerim mora računati avstrijska uprava.. To svojo voljo boste izrazili, a o-benem glasovali za naš program 19. junija 1921 z glasovnicami, glasečimi se na ime „Koroška slovenska stranka". Zato, slovenski volilci, storite vsi svojo dolžnost. ŽENE IN DEKLETA! Ali veste, kako ste točne in kako se Vam mudi, kadar Vas čaka kofe! Bodite tako točne tudi dne 19. junija in ne pozabite, oddati glasovnici za „K oroško slovensko stranko". Kaj je treba vedeti volilcem! 1. Čaš in kraj volitve. Volitve v deželni zbor koroški in narodno skupščino na Dunaju se vršijo v nedeljo dne 19. junija t. 1. na voliščih in v času (od jutra do večera), kakor so to določile volilne oblasti in mora hiti javno razsrlašeno. • 2. Listine, ki jih je treba vzeti seboj na volišče, so: a) glasovnica „Koroške slovenske stranke"; b) legitimacija, katera je neobhodno potrebna samo za volilce, od katerih se ve, da jih najmanj polovica občinske volilne komisije ne pozna. 3. Glasovnice «Koroške slovenske stranke" imajo sledečo obliko in vsebino: pojo", je pač umevno, da je rasila od dne do ,dne njegova ljubezen do narave in do vsega, kar ena goji in redi. Njegovo zanimanje za ptice in ptičje petje pa je bilo tem bolj umljivo, ker je bil do gotove meje ptičjak tudi njčgov joče, njegov mojster, njegov za par let starejši prijatelj, in ker so si sploh tedaj v Borovljah ‘iz gole ljubezni do ptic in ptičjega petja delavci radi v jeseni nalovili nekaj najboljših pevcev, ki naj jih črez zimo pri delu za dobro hrano razveseljujejo s svojim petjem. Ptice pa je lovil Šimen prav za prav že v onih mladostnih letih, ko je še hodil v eno-; razredno ljudsko šolo v župnišče. Seveda še ni bil kot deček Izvežban ali izurjen ptičjak, ampak nespreten in neroden. In kakor nespreten in neroden lovce pač ustreli kakega neprevidnega zajčka, težko pa previdnega srnjaka ali premeteno in zvito lišico, tako je tudi Šimen kot desetleten deček lovil le one ptiče, ki niso posedno previdni, bolj počasni, in take, ki naravnost, rekel bi, nespametno in neumno gredo v nastavljeno jim past. Vseeno pa bi se ne smelo trditi, da ni že tedaj natančno vedel, kje, kako in ktere ptiče kot najboljše pevce da lovijo priznani, stari ptičjaki. To vse je dobro vedel, toda kakor si jo prizadeval, jih v vsem posnemati, vendar tega s svojimi otroškimi zmožnostmi ni mogel doseči. (Nadaljevanje sledi.) 4. Kot legitimacija zadostuje krstni list, domovnica, potni list, tobačni list i. t. d. 5. Volilec, ki stopi v volilni lokal, pove svoje ime, bivališče in hišno številko (ako zahteva, volilna oblast, se tudi izkaže s kako pod točko 4 navedeno listino), nakar dobi od predsednika ovitek (kuverto). Potem se poda v celico (zagrajeni prostor), kjer od drugih neopažen vloži prepognjeno glasovnico (torej oba listka, ne da bi jih pretrgal) v kuverto, izstopi in zaprto kuverto odda volilni komisiji. S tem je volitev končana. H TEDENSKI PREGLED Avstrija. Pogajanja za rešitev vladne krize. Dosedaj se še ni posrečilo rešiti vladne krize, marveč se še pogajanja med krščanskimi socijalci in velenemei nadaljujejo. Zborovanje avstrijskih krščanskih soeijal-cev. Na Dunaju se je začelo zborovanje avstrijskih krščanske socijalne stranke, ki bo trajalo tri dni. To zborovanje, ki je največje važnosti za nadaljni politični razvoj v Avstriji, je postalo nujno potrebno, ker so se pojavile v krščansko-socijalni stranki glede zunanje politike velike razlike, ki so privedle konečno do vladne krize. Strankin načelnik Kunschak je poročal.o strankini organizaciji, poslanec dr. Seipel pa o političnem položaju. V svojem poročilu je odkrito riznal, da je izbruhnila v krščansko socijalni> stranki sami kriza in da je kriza v v vladi samo posledica krize v stranki. Povdarjal je potrebo, da se spremenijo statuti in organizacija stranke take, da do takih kriz ne bo moglo več prsti. Trianonska pogodba in Zapadna Ogrska. Kakor znano, je Ogrska trianonsko" pogodbo podpisala, ki določuje, da pripadejo zapadno-ogrski komitati Avstriji. Ogrska pa se sedaj brani, izpolniti to točko pogodbe in se na zvit način sklicuje na noto, katera je bila priložena trianonèki pogodbi. V tej spremljevalni noti je antanta namreč dovolila, da se o načinu predaje zapadnogrskih komitatov sme O-grska naravnost z Avrstrijo sporazumeti, pri čemur so dovoljene tudi male spremembe meje v medsebojnem sporazumu z Avstrijo. Sklicujoč se na to točko, zahteva sedaj Ogrska od Avstrije znatne spremembe meje v svojo korist, kar pa seveda nasprotuje smislu pogodbe in note. Ker tudi antanta o tem načinu razlaganja pogodbe in note noče nič slišati, bo Ogrska prej ali slej morala predati zapadnoogrske ko-mitate Avstriji. Polkovnik House na Dunaju. Amerikanski polkovnik House, Wilsonov prijatelj, je prispel dne 7. t. m. iz Berlina na Dunaj. V nemški prestolici je imel polkovnik House važne razgovore z nemškimi državniki in drugimi vplivnimi osebnostmi. Tudi na Dunaju namerava stopiti polkovnik House v stik z vodilnimi možmi, z namenom da si pridobi jasno sliko o položaju Avstrije, o katerem hoče v Ameriki natančno poročati. Domneva se, da polkovnik House ni prišel na Dunaj v politični, ampak gospodarski misiji in da je njegova naloga, po nalogu amerikanskih kapitalistov proučiti gospodarske razmere v Avstriji. Razdelitev zlatesra zaklada Avstro-ogrske banke. Vprašanje razdelitve zlatega zaklada Avstrijsko-ogrske banke se je rešilo na sledeči način: Od 50 miljonov zlatih kron dobi: Oeho-slovaška 15^2 milijona, Jugoslavija 7, Poljska, Rumunska in Italija 25, Avsrija in Ogrska skupaj 7% milijona. ( Zaupniki in volilci »Koroške slovenske stranke”! Poskrbite vsem Vagirti sorodnikom, prijateljem, prijateljicam in znancem, tudi takim, ki stanujejo izven občine ali okraja glasovnice »Koroške slovenske stranke“ in jim priporočajte, da volijo z nami. Vsak glas šteje, najsi bo v katerikoli občini Koroške ! Vclika povodenj na Nižje Avstrijskeiu. Zvečer in v noči od 1. do 2. t. m. je nastala v političnih okrajih St. Polten, Lilienfeld, Waid-hofen in Scheibbs uničujoča nevihta in povodenj, kakoršne ni bilo v teh krajih od leta 1897. Opustošenja, ki jih je povzročila povodenj in škoda, je še mnogo večja kakor pred g4. leti. Zvišanje postnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. V zvezi z novim finančnim planom se bodo zvišale tudi poštne, brzojavne :in telefonske pristojbine. Kakor se sliši, se bodo telefonske pristojbine zvišale za 150%. Čehoslovaška. Obrambna zveza med Cehoslovaško in Ru-munijo proti Oarrski. Besedilo obrambne zveze med Cehoslovaško in Rumunsko proti Ogrski, ki se je te dni objavilo, ima sledeče bistvene točke: Za slučaj, da Madžaidja, kakor se imenuje Ogrska v pogodbi, brez izzivanja napade enega poerodbenika, je drugi dolžan, napadenemu pomagati. Nobena pogodbena država ne sme sklepati brez znanja druge stranke pogo-deb s kako tretjo državo. Pogodba velja dve leti. Mala ententa. V Belgradu se je mudil te dni rumunski zunanji minister z nalogo, da sklene ožjo politično in gospodarsko zvezo z Jugoslavijo. Dosedaj so že sklenjene sledeče pogodbe med državami male antante: rumunsko-poljska, rumunsko-čehoslovaška, grško-jugo-slovaska ter čehoslovaško-jugoslovanška pogodba. Naloga malQ antante je, da brani vse mirovne pogodbe, na katerih so interesirane zmagovite države srednje in vzhodne Evrope. Italija. Stavka državnih uradnikov v Italiji. Državni uradniki v Italiji so začeli stavkati, ker jim vlada ni dovolila zahtevanih dra-ginjskih doklad. Nato je vlada odpustila celo vrsto državnih uradnikov, kar pa je stavko samo še poostrilo. Služba v brzojavnih uradih, pri sodniji in na srednjih šolah je popolnoma ustavljena. Na poštnih uradih se vrši skrajno skrčena služba in še ta samo pod varstvom policije. Italijanski ministrski predsednik Gio-litti in finančni minister Bonomi hočeta na vsak način čuvati državno autorito in vstraja-ta na odpustitvi državnih uradnikov, ki so vodili to uradniško gibanje. DNEVNE VESTI IN DOPISI Borovlje. Oblasti, posebno orožništvo, se zadnji čas še precej trudijo, da se vendar enkrat napravi konec kaljenju javnega reda in miru in bi ponehali napadi na Slovence. U-krajno glavarstvo je čisto pravilno prepove dalo točenje žganja v sobotah in nedeljah. 2a-libog so se v zadnjem času zopet pripetili ne-kteri slučaji, da to še vse skupaj nič nepomaga, to pa zavoljo tega, ker oblasti krivca ali sploh nič ne kaznujejo ali pa premilo. GOletnega sivolasega delavca Vertiča, kterega so vrgli iz tovarne na cesto, so na poti z Dolan na Bajdiše v gozdu napadli in bi ga tudi pretepli, ako bi ne bila v pravem času prišla mimo dva gospoda. Na Humperku so napadli pri belem dnevu večjo slovensko družbo iz Borovelj, napada se je udeležil tudi neki vojak z golim bajonetom v roki. Pri Cingalcu je razgrajal neki nemškutar, potem je na cesti z odprtim nožim v roki pretil, da zabode vsakega, ki pride iz gostilne. Na Dobravi so napadli slovenskega puškarja Grundnerja pred njegovo hišo, ko je sedel na klopi. Ko je ušel pred razgrajači v svojo hišo in skušal vrata zapreti, je eden vdrl za njim v sobo, ga zgrabil za vrat in ga davil in grčil, da je komaj prišel k sebi. Kožentavra. Jugoslovanskemu častniku Pavlu Sirniku, ki je leta 1919. padel v Goričah blizu „Stajrarja“, so svoj čas njegovi tovariši in prijatelji vzidali v hišo, o kteri jo padel, spominsko ploščo s slovenskim napisom. To je pač tako, kakor če se komu postavi nagrobni kamen. Zdaj so pa šli neki ljudje in so vso spominsko ploščo, ki je iz črnega mramorja, tako pobelili, da tudi od blizu ničesar ne moreš Citati, niti imena vojaka, kojemu v čast so vzidali ploščo. ;; VOLIVCI! VOLIVKE! Ko pojdete dne 19. ju-nija volit, ne pozabite, da so te volitve plebiscit za „K oroško slovensko strank o“. Šmarjeta v R. Z nemške strani se nam vedno zagotavlja, da hočejo z nami pravično in dobrohotno postopati, da nam hočejo iti na roko, da nas tako pridobijo za se. Mi pa smo tega mnenja, da se mora po senžermenski pogodbi itak postopati z nami pravično, ker so po tej mirovni pogodbi vsi državljani rupubli-ke Avstrije v vsakem oziru enakopravni in tudi enakoveljavni. Zraven pa imamo seveda tudi pravico ostati to, kar smo bili vedno m kar smo tudi danes in kar hočemo ostati za vekomaj, namreč Slovenci in Slovenke. ..slovenski fantje, pri Dravci doma“. Nemci pa samo tako pravijo in govorijo, kakor da hočejo na-pram nam biti objektivni in pravični, v resnici pa so krivični in pristranski. Pravico, ribe ti, od Kočuhe pa doli do Freibacha, je imel ano naš pristaš p. d. Cigovcev. Zdaj pa so mu Nemci to pravico kar črez noč vzeli, samo zato, ker je pač Slovenec, in jo dali učitelju Husu. Ravno tako, ali še bolj krivično pa so postopali z našim občinskim lovom. Mi kmetje imamo na leto po divjačini, ki je v našem obširnem lovišču, sedaj najmanj 10 do 12 tisoč kron škode na naših njivah, travnikih iri na polju. Ta občinski lov bi se tudi čisto lahko na dražbi oddal za kakih 14.000 kron na leto. Pa kaj so napravili. Največjemu našemu bogatašu, ki ima najmanj 10 miljonov premoženja, so oddali brez vsake dražbe kar tako nod roko občinski lov za borih 2450 kron. dasiravni drugi inte-resentje ponujalo take najemnine, da bi z njo vsaj deloma revnim kmetom in kajžarjem poravnali škodo, ktero trpijo po divjačini na svojih posestvih. Zato pa lenim besedam naš1 h Nemcev tako dolgo ne moremo verjeti, dokler jim ne sledijo tudi dejanja. MOŽJE IN FANTJE! Ali se še spominjate, kako točno ste bili vsi na svojem mestu, bo so Vas 1. 1914 poklicali k vojakom? Bodite tako točni tudi dne 19. junija, sai Vas kliče na volišče Vaša „K oroška slovenska strank a“. BrtwMW’niWMigMgaiwrmBBawgaBa^^ S1 BF?®? 'ffza f litBiiiiill SE PRIPOROČA ZA (BIRO, OKUSNO IN CENO IZDELANO VSAX0V8STWH BRUŠTEVHIH, TR50WNSKIH 1:1 DRUGIH TISKOillN. NABIL OKUCEV I.T.B. - 1 aaa jojj-uujoj jcnamjaa, jenu □ v g Cibisi t, ISiitERtEig 2245 priporoča svoj zavod E za izdelovanje ^ Erg:esksliin dunajskih [jefiinpiaoio (klavirjev). Tutìi export ! jim Tntmno inmnnnnanna-in-rnciDooooo i rijte svojo potrebo tJač v iEjcenejši trgovini I lan J za ljudsko obleko r Duna; Rsinprecži s orfersir.SO ogel Arbeitergasse, postaja cestne železnice O, 13, CpI. Najvecja izbera gotovih hlač v vsaki | kakovo.^ti in ceni v vseli vzorcih v zalegi Modne hlače, hlače za slabo vreme, ra črne hlače, ..bričes“ platnene hlače, ® sij strnks- in žametne hlače, hlače za ® deco in dečke. tj Prosta EurocSaja sa vsakega! Pri sklicevanju na ta inserat 5% popusta mmm Udftiateli: Sirotek Bohumil. — Odgovorni urednik: Žinkovskv Jo-’p. — Tiska Lidova ♦iskarna (kom. družba), Wien, V., Margcreienplatz 7.