PROLETAREC
CI^HMtalFA i-ln« JA Inn/vslAnonAVA	iglicfipna
ŠTEV,—NO. 767.
Slovenske Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 25. maja (May 25th), 1922.
LETO—VOL.—XVII.
U»r»vni6tve (Office) 8S89 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
Strah pred resnico.
V Ameriki so pričeli gotovi ljudje gonjo proti na-tiorn evolucije. "Evoluoije ni", zatrjujejo. "Svet je bil ustvarjen kakor uči sveto pismo," povdarjajo v govorih in spisih. "Človek ni plod evolucije živstva," prisegajo apostoli teme in legendarnih zgodb. "Bog je ustvaril človeka takega, kakor je danes — po svoji podobi ga je naredil in z lastnim dihom mu je dal ne-omrjočo dušo", trdijo še danes ljudje, ki se prištevajo profesorjem na univerzah in k učenjakom raznih slrok.
"Nihče, ki veruje v evolucijo, ne more biti krist-m", je dejal Rev. J. C. Massee v Bostonu. W. J. Bryan norčuje iz Darwina in drugih znanstvenikov in "zastopniki" ljudstva predlagajo v legislaturah raznih dr-fav zakone, ki prepovedujejo v učnih zavodih poučevati o evoluciji.
Evolucija gre naprej, niti za trenotek se ne ustavi, ko bo ta naš mali planet postal že mrtva kroglja, razvoj šel nemoteno naprej. Iz ene oblike v drugo, daljuje svojo pot. "Vedno je bilo tako; in nikdar ne bo drugače." ipk vedno ni bilo tako kakor je danes in čez deset, petdeset, sto let, tisoč let, bo drugače mnogo drugače kakor je danes. Pristaši mračnjaštva so si napravili jbirko legend in jih krstili "sveta knjiga". Vsa ple-bena, pripadniki vseh religij, imajo taka sveta izro-
Pred tisočletji, ko je človek pričel dobivati razum iv najprimitivnejši formi, mu je postajal svet uganka, latere ni mogel razrešiti. Vse neznano mu je bilo ta-jinstveno, nadnaravno, nerazumljivo. To je bil po-telek religij.
Skozi različne periode je šla zgodovina človeštva. |Toda še danes ve le mal del človeštva odkritja, ki jih dala znanost o evoluciji sveta in stvorov, ki prebivajo na njem. In znanost odkriva naprej, njena luč taja vedno vidnejša masam. Mračnjaki so v strahu, o njihov klic iz temne noči: "Vedno je bilo tako ;or je. Evolucije ni!"
Bili so časi — nihče, ki ima kaj razuma jih ne zanikava—ko je na svetu vladal še kanibalizem. še danes dobe ostanki na samotnih otokih in afriških džun-kjer ie kanibalizem še vedno čednost človeka, tola kanibalizma stare forme v človeški družbi ni Prešel je, kakor marsikaj drugega. Vedno torej ti bilo tako kakor je danes. I.judožrci so mislili, da bo kanibalizem vedno o-Sploh se niso ukvarjali s tem vprašanjem; besedo ibalizem" je ustvarila šele višje civilizirana druž-Kanibalom ni bila poznana.
Močni so morili slabše in se gostili z njihovim . Močni so postajali še močnejši. Tako so na-močna plemena, ki so podjarmljala šibkejše rojih vsesala v svoje pleme, ali pa jih popolnoma
uničila. Taka je bila družba, ki se je razvijala iz divja-štva v milejši barbarizem. In današnji mogočni narodi so potomci najhujših ljudožrskih rodov. Polagoma je izginjal kanibalizem. Ko se je človek pričel učiti krotiti živali in ubijati divje zveri, je bil s tem dan prvi pogoj za pojemanje kanibalizma. Danes se družba zgraža nad njim. Toda v skrajni stiski se tu pa tam civilizirani ljudje še sedaj zatečejo vanj. V krajih, kjer je bila lakota najhujša, so se ljudje v borbi za življenje zatekli k ljudžrstvu. V sedanji lakoti v Rusiji so se dogodili taki slučaji. V krajih, kjer so kake ekspedicije zašle in bile tedne brez hrane, so si pomagale s človeškim mesom. Na ladijah, na katerih je pošel živež in ni bilo izgleda za skorajšnjo prijadranje v pristan, so si pomagali na enak način. Njihovim davnim pra-dedom je bilo človeško meso glavna hrana. Sedaj smo si ga nadomestili z živalskim mesom.
Človek, ustvarjen po božji podobi, ubije človeka z namenom, da ga poje. Ljudje, ki so v temi, se zgražajo. Tisti, ki se boje resnice, si zatiskajo oči pred njo. Glavarji ljudožrskih rodov so trdili, da bo vedno tako. Bili so v zmoti. Današnji mračnjaki pravijo, da je bilo vedno tako in bo ostalo. Tudi oni so v zmoti. Resnice se boje. Strah jih je pogledati nazaj v razvoj človeka, tistega človeka, ki je bil bolj žival kakor človek. In boje se priznati, da je v današnjemu človeku mnogo živali in malo človeka, ki bi bil vreden imena človek.
Imeli smo telesno suženjstvo. Tu pa tam se še danes dobe kraji, kjer je v sistemu telesno suženjstvo. Stara družba je slonela na suženjstvu. Kdor je nastopal proti njemu, je bil preganjan. Tisoči so bili mučeni in pomorjeni v borbi za odpravo telesnega suženjstva. Stotisoči sužnjev so padli pri naporih, da se osvobode. Telesno suženjstvo je izginilo. Samo ostanki se še najdejo. Med ameriškimi črnci jih je še mnogo, ki so bili v mladih letih privatna posest plantažnikov na jugu. Kdor je b^ v Zedinjenih državah v prvih letih gibanja za odpravo telesne sužnosti v boju za ta cilj, je bil preganjan, kakor se danes preganja borce za odpravo današnjega krivičnega reda, ki pa je mnogo boljši kakor je bil v prošlosti. Razvoj gre pa stopnjah. Skokov ne pozna.
Osvobojeni sužnji so se obnašali še vedno kot sužnji. Poglejte ameriške črnce na jugu. Ali pa opazujete naše kmečko ljudstvo. Pred ljudmi, ki so "gosposko" oblečeni", se še vedno odkriva in klanja. Poglejte naše ljudi pri delu. Nekak prirojen strah imajo pred bosi. Hlapčevski duh macedonskih delavcev je še mnogo večji kakor hlapčevski instinkt Hrvatov ali Slovencev. To so instinkti, ki so ostali v ljudeh iz časov, ko so nad njimi vladali grajščaki in drugi posvetni in duhovni gospodarji. Našli boste med delavci raznih narodnosti take, ki so kolikortoliko inteligentni, pa se
obnašajo kakor ovce, kadar se nahajajo v njih bližini gospodarji. Instinkti ne izginjajo čez noč. Toda izginjajo. In s hlapčevskimi instinkti izginjajo hlapci in gospodarji.
Fevdalizem je skoro povsod izginil. Kjer še obstoji, se polagoma umika. Tlaka je odpravljena. Valpetov bič ne žvižga več po plečih kmetov in sinovi grajšča-kov ne posiljujejo več hčera in žen tlačanov. Samo še gradovi in stare listine v arhivih pričajo, da se je to nekoč godilo. Grajščaki so mislili, da bo vedno tako in da je vedno bilo tako. Grajščakov ni več. Samo kak ostanek se še najde. Stari gradovi razpadajo in novi se ne grade. V borbi za to spremembo je padlo na tisoče in tisoče tlačanov. Jok mater in hčera je bil jok obupa in klicev po maščevanju. Obudil je duh upora v kmetih in trdnjave tlačanstva so se majale. Ko so bile razmajene in v glavnem odpravljene, je duh upora izginjal in stari, prirojeni instinke udanosti in pokornosti so prišli nazaj v dušo slovenskega kmeta. Pri drugih narodih je bil enak proces. Uporni duh pa ni bil zatrt. Z naraščanjem ponosa in znanja v človeku izginjajo suženjske forme. Razvoj gre naprej svojo pot. Ob stranskih potih v jarkih, v temi neznanja, pa se valjajo mračnjaki in kriče: "Razvoja ni! Vedno je bilo tako kakor je!"
Mračnjaki zahtevajo kazen za nosilce luči. Samo v tem pogledu je "bilo vedno tako". Učitelji ljudstva in boritelji za njegove interese so bili vedno preganjani v imenu pravice, kakor so si jo tolmačili tisti, ki so vladali. Mučili so jih na natezalnicah, nasajali jih na kole, obglavljali, metali jih v zapore, kjer so morali od glada in smradu počasi umirati. Delali so baklje iz živih ljudi, ker so bili pristaši religije, katera je bila nasprotna religiji vladajoče justice. Metali so jih divjim zverem in ljudje, ustvarjeni po božji podobi, so se zabavali ob takih prizorih . . . Pozneje je ta religija dobila moč in justica je prišla v njene roke. Kakor paganska justica, je morila krščanska justica, ker takratno človeštvo |e ni bilo zrelo za drugačno, bolj človeško in manj živalsko. Sveti krst sam na sebi ni naredil iz paganskega divjaka krščanskega človeka. Mesto paganskega divjaka je postal krščanski divjak — ena in ista žival.
V uporih proti tiraniji in suženjstvu so padali bojevniki svobode v najgroznejših agonijah. Duh upora je živel naprej. Borba pravice proti vladajoči justici se je nadaljevala in se nadaljuje. Natezalnic ni več. Justičnih obešanj in natikanja teles na kole ob cestah in na javnih trgih ni več. Le ostanki stare barbarske justice so še ostali. Linčanja v južnih državah ameriške Unije so taki ostanki. Starih mučilnic za izsiljenje priznanj ni več. Ostanki so še tukaj. Zasliševanje po "tretji stopnji" je en tak ostanek. Ljudstva ^se več ne preklinja za kazen. Izobčenja narodov kakor so bila v prošlosti se danes ne dogajajo. Sence takih izobče-vanj so še tukaj. Rusko ljudstvo je primera. Druga je zadnji odlok ameriškega vrhovnega sodišča, s katerim izreka, da je zakon za protektiranje otrok v industriji neustaven. Vladajoča justica je še zmerom krivična. Ampak je bolj človeška kakor je bila. In prišla bo doba, ko bo justica res justica, pravična za vse ljudi. Kajti vedno ne bo tako kakor je.
Vojne imamo. Od vsega začetka smo jih imeli. V prošlosti so bile divjaške in danes so še zmerom divjaške. Vojne ne morejo biti drugačne, ker so vojne. Toda morije danes so za spoznanje manj divjaške kakor so bile v prošlosti. Človeške niso, ker ne morejo biti. V prošlosti se je ranjence pomorilo in pojedlo, ali pa se jih je prepustilo poginu in zverem. Danes jih
zdravijo, neglede, kateri armadi pripadajo. Danes šajo napraviti vojno človeško. To se ne zgodi. Ka postanejo ljudje res ljudje, ne bo več vojen. Voji umori v kakoršnikoli obliki, zatiranja, mučenja, »s so ostanki, ki jih je podedoval rod za rodom od jih živalskih prednikov. Žival izginja iz človeka. C sovi proti organiziranim morijam so vedno jačji. (1 vek je pričel misliti kot človek. Predno postane stn ustvarjen po božji podobi, predno bo v resnici Iji svojega bližnjega kakor samega sebe, bo vzelo še p cej generacij. Razvoj bo napravil iz človeka res i veka. Študirajte zakone razvoja. Učite se o evoluc sveta. Kajti vedno ni bilo tako kakor je. In v bodo bo drugače kakor je sedaj. Na ta način boste spozn tudi pota, ki drže v socializem — v družbo, v tati bodo izginjali poslednji ostanki barbarizma.
t^®
JEKLARSKI MAGNATJE NA KOSILU PRI HARDINGU.
Jeklarski magnatje so bili na južini pri pred niku Hardingu. Govorili so o marsičem, med dru tudi to, kako pridobiti nove trge jeklarskemu trn Tudi o ameriški politiki do sovjetske Rusije so se svetovali. Koncem konca so govorili tudi o dvan; urnem delavniku v jeklarski industriji in Hardinj izrekel željo, da bi se ga odpravilo, kar bi vodil boljšim odnošajem med delavstvom in industr ci. Jeklarski magnatje so priznali, da se je res rodno žgati 12 ur na dan vse dneve v letu in so ] čeli misliti, kako bi se dal dvanajsturni delavnik praviti. Končno šine enemu v glavo srečna misel, je najboljše imenovati odbor petih oseb, ki naj preiskal delovne razmere in možnosti za odpri dolgih delovnih ur. Potem, bogzna kedaj, bo ta odi poročal trustjanskim gospodom, kaj so "pronašl Drugi dan po obedu pri Hardingu so časopisi razi čali, da je Harding izvojeval za jeklarsko delavsl osemurni delavnik. Tako se norčujejo vsega siti gi podje iz delavske raje. Urad vsake jeklarske korpoi cije natančno pozna razmere v svojem podjetju, skrajšanju delavnika so že mnogo "preiskavah",!« rezultat vsake preiskave je ta: Danes, ko jeklarski d lavci delajo 10, 12 in 14 ur na dan, jim plačajo kora toliko, da se prežive. če odpravijo 12-urno delo in vedejo osemurni delavnik, bi bilo treba zvišat: plat Če zasluži sedaj delavec $2.25 na 12 ur, bi zaslužili osemurni delavnik komaj $1.50. In plače jeklarska delavstva so danes silno znižane. Kako naj dela« preživlja svojo družino s plačo $1.50 na dan? Tok menda preiskovala ta komisija jeklarskih magna* in potem "priporočala", da naj 12-urni delavnik ost ne, ker ni praktičnega izhoda v krajši delavnik. \
Če si ne bo izvojevalo osemurnega delavnikajj klarsko delavstvo, ga jim ne bo izvojeval nihče dn gi, najmanj pa predsednik Harding.
jt
Pri zadnjih volitvah na Finskem je bilo izvoMj v razne urade 1297 socialistov in komunistov ter IH pripadnikov raznih buržvaznih strank. Ti rezultati«j nanašajo na 359 občin. Leta 1920 je bilo v 331 obfrj nah izvoljenih 1341 pripadnikov buržvaznih strank« 1373 socialistov in komunistov. Iz tega sledi, da soj zadnjih volitvah socialisti in komunisti izgubili na| postojank v prid buržvaznih strank. Nazadovanje« pisujejo notranjim sporom med socialisti in komuni!
Naše razmerje do sovjetske Rusije.
Slovanstvo in človeštvo.
"Naprej."
Kako napačno je, če se delavno ljudstvo obeša na razne narodne stranke, vidimo prav dobro na polomu, ti ga je doživela vseslovanska misel.
Slovenci smo skregani na vse strani. Z najbližjimi sosedi Hrvati imamo še nekaj stikov, pa posebno prisrčni ti sliki niso — še dandanes slišiš precej pogosto staro, žalostno neumno rimo: Hrvat je t?t! Ta rima nima prav nikake opravičbe, prišla je zgofj po tisti ne-nmni poeziji, ki misli, da je vsebina odvisna od zvoka posameznih besed. V resnici je Hrvat prav tak tat, kakor mi Slovenci, nič več, nič manj. S Srbi smo skregani prav tako. Imamo sicer stranko (liberalno), ti živi danes od samega prijateljstva s Srbi, pa njeni pristaši govore o srbskem balkanizmu prav tako zani-fevalno, kakor ponavljajo "Hrvat je tat!" pristaši nasprotne stranke (klerikalne), čeprav pravi ta stranka, da dela roko v roki s Hrvati. S tema dvema narodoma tvorimo isto državo, sploh ne maramo, da kdo govori tu o narodih, ker smi vsi en sam narod s tremi imeni...
Z Bolgari, ki tvorijo z nami tudi en sam narod, čeprav s štirimi imeni — s temi se moramo kregati, če ne nas proglašajo za sovražnike SHS. S tem smo opravili Južne Slovane. Kvečjemu če še pripomnimo, da koroški in primorski Slovenci ne spadajo več k Jugoslovanom, ampak k Nemcem in Lahom, posebno od takrat, odkar je "prepovedano" govoriti o Jugoslovanih in o Jugoslaviji. Za tiste narodneže, ki mislijo, da hujskamo proti Nemcem in Lahom, bodi izrecno povedano, da pri njih to ni prepovedano, to velja samo za kraljevino SHS, ki je hotela v svojem vseslovan-skem navdušenju rešiti vprašanje zedinjenja Južnih Slovanov s prepovedjo rabe njih imena.
Poglejmo malo k Severnim Slovanom. Vseslovanska misel se je rodila pravzaprav med Čehi. Priznati jim moramo, da so tudi največ delali zanjo, čeprav se niso n. pr. s Poljaki prav nikdar dobro razumeli in je po svetovni vojni že večkrat pretila celo "bratomorna" vojna med njimi. Tudi z Ukrajinci se dolgo niso mogli pobotati, saj jim še imena niso priznali, ker so hoteli narediti iz njih Velkoruse, da bo vseslo-vansko zedinjenje tem lažje. Zdaj imajo kot dedščino po Madžarih tega naroda precej v svoji veliki državi, zdaj jih ne razglašajo več za Velkoruse, temveč upajo, da narede iz njih kmalu dobre Čehe. Z našo državo hočejo imeti Čehi dobre, prijateljske stike, zato so prenehali govoriti o Jugoslaviji in pišejo vedno le SHS. Mala antanta je zato jako močna, čeprav brez in proti Bolgarom, pa tudi vseslovansko misel dobro podpira, kajti upati je, da pridobi v kratkem Rumunijo za vse-slovanske cilje. Čehi upajo nekaj še tudi na Italijo in naša vlada menda tudi, drugače ne bi popravljala Ra-pallske pogodbe. Morebiti ni napačna ta misel? Če damo Italiji še nekaj Slovencev, bode tako močan živelj tam, da v nekaj desetletih lahko vso Italijo poslovenijo. Potem bi bilo Jadransko morje res slovensko, Črno morje bi nam poslovanila Rumunija; Avstrija bi se ne mogla več upirati, potem bi prišla na vrsto Nemčija itd,, kmalu bi bila slovanska tudi Anglija in ž njo vse njeno svetovno gospodstvo. Kakor vidite, ni tako prazna vseslovanska misel, ta ideja je res velika in svet preobrazujoča.
Le nekako malo zaprekico moramo še prej odstraniti. To namreč, da zazdaj še niti Čehom nismo posebno naklonjeni. Če potrebujemo njihovega kapitala, ga kličemo na pomoč proti nemškemu. Ko se pa pri nas udomači in začenja delati velike dobičke, kakor se pri kapitalu razume samo po sebi — takrat začnemo tarnati, da nas Čehi izpodrivajo, da niso nič boljši nego Židje in začeli smo že tudi zmerjati jih s psovko "Slovanski Židje."
Tudi s Poljaki smo navzkriž, posebno zato, ker so v Avstriji držali vedno z Nemci in proti nam. Poljsko ljudstvo sicer ni ničesar vedelo o tem sovraštvu, kakor tudi naše ne — saj je bilo ljudstvo sploh tu in tam popolnoma nedolžno prav tako, kakor pri češkem kapitalu — saj je delala vso veliko politiko edinole visoka poljska žlahta s cerkvenimi dostojanstveniki vred, s pomočjo katerih je znala poljski narod držati trdno pod zaščito "Čenstohovske Matere božje", ki zna brez kruha potolažiti vse pobožne Poljake, kadar so lačni.
Z Rusi nismo delali nič drugače. Poznali jih nismo nič, samo to smo vedeli, da jih je strašno veliko in da so Slovani. Kadar nam je slaba predla, smo si mislili: "Rus je z nami!" in smo se tolažili s to pomočjo prav tako naivno, kakor pobožno ljudstvo z nebeškim kraljestvom: potrpimo, tam bo vse poplačanol Tega pa nismo pomislili, da je ljudstvo še bolj nezavedno, še manj izobraženo in da še bolj trpi pod carjem nego mi pod cesarjem. In ko so se Rusi 1917. leta otresli carja in iskali v medsebojnih bojih potov in sredstev, kako se otresti ne le carja, temveč tudi cari-stičnega režima, smo se v svoji slepoti posadili na sodni stol in sodili o stvareh, ki jih prav nič ne poznamo, z edino mislijo: car je bojeval proti Nemcem, boljše-viki pa ne marajo vojne, torej bi nam car lahko pomagal, boljševiki nas hočejo pa potlačiti še bolj pod nemški jarem. Iz umazanega egoizma smo hoteli, da naj trpi rusko ljudstvo še nadalje pod carjem, naj krvavi v vojni, naj umira duševno in telesno za nas, ki sami nismo imeli korajže otresti se nemštva, temveč smo mu hlapčevali zaradi — polnih loncev.
Taka je bila naša vseslovanska ideja pred vojno in med vojno. Zdaj po vojni je pa še slabejša. Tiste Ruse, ki ne marajo delati in ki zato ne smejo biti na Ruskem, tiste redimo v Jugoslaviji in jih oboružujemo proti Rusiji, kakor da bi naš lastni militarizem še ne požiral dovolj miljard. Proti celemu ruskemu ljudstvu nastopamo skupno s francoskimi kapitalisti in zadnje dni pišejo uradne vesti, da se bomo tudi v Genovi držali Francozov proti Angležem. Angleži pa tudi sami niso prijatelji Rusije, samo toliko pametnejši so, da vidijo zgodovinski in gospodarski tok in priznavajo zato Rusom vsaj nekaj "samoodločbe," dočim Francozi nikakor ne marajo s sedanjo rusko vlado sodelovati.
Prav isto je glede Nemcev. Tudi tu so Angleži u-videvnejši, Francozi pa v svojem sovraštvu popolnoma slepi. Naša vlada gre s Francozi seveda . . .
Zdaj so pa naši trgovci uvideli, da tako ne gre. Oni trgujejo in delajo dobičke, zato jim ne gre v glavo, zakaj bi z Nemci ne smeli trgovati. Čeprav gredo z vlado čez drn in strn, vendar piše "Trgovski List" 29. aprila protivladno, še več, socialistično! Žal mu je, da
Slovenci ne poznajo francoskega pisatelja Anatola Fransa (A. France), ponatiskuje njegov govor in h koncu dostavlja:
Ta govor je poštena lekcija francoskemu imperializmu, ki hoče na vsak način, da si Nemčija več ne opomore, in ki nikakor noče slišati o razoroženju.
Socialistom seveda ta pisatelj ni neznan. Citatelji "Napreja" ga poznajo in tudi kmetsko socialistično ljudstvo ve, da je ta mož — socialist. Saj je še nedavno čitalo v "Ljudskem Glasu", da je prejel Noblovo nagrado, ki pomenja milijonsko imetje, in da je vse to imetje poklonil stradajočemu ruskemu ljudstvu. Seveda so klerikalni in liberalni kapitalisti to zamolčali, ker imajo vsakega poštenjaka za neumnega, če se odreče nepredvidenim dobičkom v korist tistim, ki jih je zadela nepredvidena nesreča.
Anatol Frans je govoril sledeče:
Evropo je treba obnoviti. Gre za naše življenje. Dovolj je bojevitega duha. Seveda moramo zahtevati in dobiti dolžno odškodnino, to je koncem koncev naša pravica. Tega pa ne smemo zahtevati z otroško trmoglavostjo od enega samega naroda, zlasti ne takih vsot, katere bi nam ne mogle izplačati vse države na svetu, ko bi izpraznile vse svoje blagajne.
Ne pravim svojim rojakom: Nikar ne sovražite, pozabite! Predobro poznam človeško naravo, da bi jih k temu pozival in zaman trošil besede. Jaz pravim: Bodite pametni! Ljubite mir in ne dejajte nasilja! Kajti nasilje škoduje na obe strani, trpinči onega, ki ga izvršuje in onega, kateri ga mora pretrpeti! Francozi! Ne težite po hegemoniji (nadvladi), ki ni nikomur več mogoča niti na kopnem, niti na morju! Ne sanjajte o zmagah, niti o zavojevanjih! Ne želite si usode Velike Britanije: nimate vzroka, da ji pridate. Bodimo umerjeni: gre za naše življenje. Zmanjšajmo vojsko, skraj-šajmo vojaško službo. Nujna potreba je, da si prihranimo ta grdi, brezuspešni trošek.
V splošni bedi vseh držav je Francija morda najmanj nesrečna. Današnji dan se še prenese — a ju-trajšnji? Nesreča kroži okrog nas. Širi se po ogromnih ozemljih, vsak dan pridobiva na razmahu in se nam približuje, grozeč, da nas stare. Ako je sploh mogoče, da jo odvrnemo, jo moremo samo z enim sredstvom, z mirom, toda s pravim mirom, a ne z onim, ki obstoji iz puhlih fraz, bombastičnih gbvorov na mrtvem papirju, temveč z mirom v srcu. Ta mir obnovi Evropo.
Imejmo sočutje in ako ljubimo slavo, ako moramo biti baš prvi narod na svetu, bodimo to po razsodnosti, modrosti in pravici, ki vč kaj je mogoče in kaj je dobro, z mirnim pregledom, ki obsega vse človečanstvo. Poslušajmo lepo Goethejevo besedo: Bodimo dobri! Evropejci!
Tako francoski socialist. Če je to "Trgovskemu Listu" všeč, mu mora biti všeč tudi vse drugo, kar je v zvezi s tem. Francoski nacionalisti kriče proti A. Fransu, da jih je izdal. Tudi proti nam kriče, da izdajamo slovensko ljudstvo, kadar ga učimo, naj ne sovraži Nemcev, temveč naj se združi z njimi proti kapitalistom, ki hujskajo narode proti narodom, ki pripravljajo vojno, od katere imajo vselej dobiček, če zmaga njih država ali pa ne. Kdor hoče mir, mora biti proti vojni!
Delavno ljudstvo je pa proti vojni tudi še iz drugega vzroka. Militarizma ne moremo plačevati! Lačni smo! Če je pa premalo kruha, naj delajo mladi fantjft na polju, ne pri vojakih. Tovarne naj izdelujejo poljsko orodje, ne topov, umetna gnojila, ne smodnika! Wranglovci naj se ne pripravljajo za naš denar na vojno proti Rusiji, ampak naj delajo in naj si svoj
kruh zaslužijo! Tako je treba delati na naše razmereb velikega ruskega naroda, tako tudi do vseh Slovo! tako tudi do vsega človeštva.
Skrbimo, da bomo predvsem dobri ljudje, pote« bomo tudi dobri Slovenci!
t}^ r^^
POJASNILO NE SPREMENI STVARI.
V	zadnji izdaji Proletarca je bil priobčen čin-nek "Ameriški jugoslovanski listi ljubimkujejo i d( narno "amerikanizacijo", v katerem je bilo med dragim objavljeno tudi poročilo amerikanizacijskega odseka čikaške trgovske komore o govoru g. LupisaVi-kiča na banketu, ki ga je priredila imenovana organizacija zastopnikom neangleških listov. V 20. šteij "Hrvatskega Glasnika" pojasnjuje g. Lupiš Vukič, da poročilo o njegovem govoru ne odgovarja resnici. Tisti čas, ko je on govoril, je bil poročevalec zaposljens s telefoniranjem in ni niti čul, kaj je g. Lupiš govoril. Pozneje so ga osebno intervirali in med tem pogovorom je omenjal gotove reči, kar je potem poročevalec zmašil skupaj kot Lupisov govor. Ta poročevalec je vslužbenec amerikanizacijskega oddelka čikaške trgovske komore. V gori omenjenemu članki smo pisali, kak namen imajo razne Association of Commerce. Njim gre za pobijanje delavskega gibanja, Zato so s tako slastjo pograbili na dotičnem banketu privatna izvajanja Lupisa-Vukiča in drugih in jik potem razposlali kot govore raznim listom v objavo.
Amerikanizacija, kakor jo razumejo trgovske zbornice in podobne organizacije, pomeni lojalnost sedanjemu redu. Kdor propagira reforme ali odpravo sedanjega družabnega reda, po mnenju teh ljudi ne more biti dober Amerikanec. Nazivajo ga z "boljše-vik", "rdečkar" in podobnimi izrazi.
Razni prenapeti ekstremisti res dajejo primeren1 material vladajočim slojem, ki se zopet pripravljajo na progone. Sedaj nabirajo podatke in druge informacije. Ko bo prilika ugodna, se prične Palfaerjeva igra ponovno izvajati, četudi nekolio spremenjena. Namen takih progonov je zadeti vse delavsko gibanje in ga oslabiti kot celoto.
Delavstvo mora stati na straži. Toda ono mori zasledovati, kaj se godi za kulisami raznih "amerilu-nizacijskih" odsekov trgovskih komor in podobnih kombinacij. Nasprotni interesi ne počivajo. Dolga pojasnjevanja v omenjenem hrvatskem listu dokazujejo, kako zelo se agentje trgovskih zbornic zanimajo za delovanje med delavstvom raznih narodov v tej deželi. Najboljša amerikanizacija je tista, ki jo vrši socialistično delavstvo. Delavske mase je treba organizirati na političnem polju in strokovne unije je trebi prilagoditi današnjim potrebam. Jak proletaria! na in-dustrialnem in političnem polju bo v stanju odbijati navale kapitalistične reakcije, kadar se zopet dogode v veliki meri. Sedaj je ta naval naperjen v prvi vrsti proti unijam. In slednje bi imele mnogo ložje stališče, če se ne bi tako trdovratno držale starih potov pri svojih bojih in če se ne bi tako branile priznati socialističnih načel in se bojevati za socialistično uredbo družbe.
V	interesu trgovskih zbornic je, da se bore naprednemu delavstvu. V interesu proletariata je se bori za svoje pravice, za svoje minimalne zah in za-socializem. V Ameriki sta v medsebojnem dva "amerikanizma", kapitalistični in delavski, gače ne more biti in nobeno pojasnjevanje ne spremeniti te resnice.
SEMINTJA.
Iz Genove v Hag. — Novo "premirje". — Podobnost. — Iskanje bljižnjic. — Neuspešna taktika. — Od ljudstva je odvisno. — Ničesar se jim ne bo zgodilo. — Harding tolaži jeklarsko delavstvo. — Ključ imajo delavci.
Po vojni za demokracijo so si zmagovalci razdelili plen na način, kakor se navadno dogaja med tatovi. Nobena dežela ni dobila vsega, kar je želela, in vsaka je dobila nekaj, kar so želele njene zaveznice, da ne bi dobila. Nobena ni bila zadovoljna. Radi te razdelke in radi križajočih interesov kapitalistov zavezniških sil seje pričelo zavezništvo po vojni krhati in danes se drži skopaj le še z rahlimi stiki. Nove male dežele, plod končane vojne, tudi niso zadovoljne. In ne Romunija, ne Grška. Poražene nimajo vzroka biti zadovoljne. Tudi Rusija ne. In tako je vojna za odpravo vojen prinesla neštete vzroke za nove spore. Vojfia nevarnost zija iz vseh kotov.
* » »
Ekonomska konferenca v Genovi je končala s svojim poslom. Njen konec, njeni uspehi in neuspehi so laki, kakršne smo navajali pred pričetkom konference. "Genovska konferenca ne bo dosegla drugega, kakor dala spoznanje, da je blagostanje ene dežele odvisno od vsake druge dežele. Vzrokov, ki ovirajo to blagostanje, ne bo še odpravila. Ona je le ena izmed številnih konferenc, ki so se vršile po vojni in se bodo vršile v bodoče, ako se preje ne vžge nov svetovni požar." > . . .
To nevarnost vsi čutijo. David Lloyd George je predlagal medsebojni sporazum, s katerim bi se drža-vezavezale, da za toliko in toliko časa ne bodo podvze-male agresivnih dejanj: To je, da bodo priznale obstoječe meje in da sporov ne bodo reševale z orožjem. Tak začasen sporazum je bil narejen in bo v veljavi za okoli osem mesecev. Potem se ga morda podaljša. Ver-saillski mir ni pravičen in vlade se tega zavedajo. Toda storjenih napak nočejo in ne morejo popraviti. S časoma bodo gotove pogoje morda ublažile. Vojne odškodnine, ki jih zahtevajo od Nemčije in drugih držav, bodo znižane. Nekatere meje bodo potom poznejših dogovorov in pogajanj premaknjene. Imperializem in kapitalizem, jedro sporov, bosta ostala. S tem ostanejo vzroki za vojne. Premirje med državami v kapitalistični družbi ne more biti trajno. Pravo premirje med narodi pride šele v socialistični družbi, kjer bodo interesi splošnosti prvo in privatni interesi zadnje vpra-ianje.
* * *
Listi, naklonjeni Rusiji, so pisali o velikih ruskih zmagah v Genovi. Kapitalistično časopisje vseh dežel pripovedovalo o ruskem fiasku na genovski konferenci. Vsa konferenca kot taka je bila fiasko. Zmag ni bilo na nobeni strani. Zmagale so mržnja, ljubosumnost, zavist, nezaupnost, in vse te čednosti so spremljevalke družbe, ki sloni na svetosti privatne lastnine. V pijn se zbere nova konferenca v Hagu, katere namen bo nadaljevati z razpravami za obnovitev ekonomskih itikov z Rusijo. Rusija se ni udala diktatom kapitalizma v Genovi in se tudi v Hagu ne bo. Ampak bo popu-liala, ker je to edini način za ekonomsko obnovo Ru-
sije. In kapitalistične sile bodo popuščale, ker rabijo Rusijo vsled svojih dežel. Druga ilrugi so potrebne. Za sporazum so potrebni kompromisi. Dogme in visoka revolucionarna načela tu ne veljajo. Propaganda pa naj se nadaljuje. Kar je še važnejše: vzgoja delavstva na podlagi znanstvenega socializma naj se z vso energijo vrši naprej. Družba bo drugačna, kadar bo ljudstvo drugačno.
...
V Ameriki je že dolgo v teku velika propaganda za priznanje sovjetske Rusije. Rusija potrebuje to priznanje vsled sebe bolj kakor ga potrebujejo Zedinjene države radi sebe. Zato se ameriška vidna in nevidna vlada upira priznati vlado v Moskvi. iPogoje ji daje, kako mora urediti svojo hišo, da se bo dopadlo ameriški legalni in denarni vladi. Propaganda za priznanje bi bila afektivnejša, če bi imeli tu mogočno delavsko gibanje. Ker ga še nimamo, ne more biti afektivna.
...
Komunist Ludwig Lore je priobčil v listu "The Worker" članek, v katerem razpravlja o zedinjeni fronti delavstva. Kadar pišejo taki ljudje članke, so v eni vrstici za enotno fronto, v drugi napadajo tiste, s katerimi bi morali nastopati v skupnih akcijah. Lore se boji, ako pride do enotne fronte proletarijata v tej deželi, da bodo imele glavno besedo "reformistične" stranke. Zato čas za tako fronto po njegovem mnenju še ni zrel. Z bojem proti "reformističnim" strankam je treba nadaljevati, da se jih temeljito oslabi. Potem bi imeli vodilno besedo v zedinjeni fronti "čisti" revolucionarji. Kar trdi Lore, je imperialistična psihologija. Francija bo postala prijazna Nemčiji, kadar bo Nemčija toliko oslabljena, da ne bo več nevarna Franciji; kadar bo toliko izčrpana, da ne bo mogla več postati gospodarsko in politično jaka dežela. Nekateri ameriški komunisti so za zedinjeno fronto. Lore jim bere levite. Med drugim pravi, da se morajo komunistične stranke najprvo utrditi. To se ne dogaja, kajti skoro povsod gredo nazaj. Med ekstremisti so večni boji, kar je naravno. Nadalje pravi Lore: "Tu v Zedinjenih državah se tisti elementi, ki so bili pred par leti tako navdušeni in prepričani o 'oboroženem uporu" in prerokovali za absolutno gotovost, da se socialna revolucija v tej deželi dogodi v "par mesecih", sedaj vesele v nadi za obnovo zedinjene fronte. Na zadnji seji centralnega odbora Workers Party za New York je bil n. pr. stavljen predlog za zedinjeno fronto pri novemberski volilni kampanji. Predlagano je bilo zediniti Workers Party, Socialistično stranko, Socialistično delavsko stranko, Farmer-Labor Party in druge delavske skupine za enotno listo kandidatov v opoziciji proti kapitalističnim interesom. Pod obstoječemi okolščinami bi to zedinjenje dalo reformističnim strankam prevladajočo pozicijo. Komunistično gibanje v Zedinjenih državah je bilo razbito v letu svojega poče-tka vsled kopiranja evropskih metod in nemislečega požiranja evropskih idej. Pazimo vsaj sedaj, drugače bomo v našemu gibanju napravili enake napake kakor smo jih v prošlosti."
...
Zedinjena fronta pride, kadar se ekstremisti nekoliko pomirijo sami med seboj. Danes se napadajo. Komunistična stranka je izdala zelo dolg proglas, v katerem svari ameriško delavstvo pred "šarlatani", ki so organizirali Workers Party. Morda bo "Znanje" ali pa "Slovenija" priobčila ta proglas in očitke napram vodjem Workers Party. Materija] lahko oba lista dobita v glasilu komunistične stranke "The Workers Challenge". Ker je stvar njihova zadeva, bi bilo vsaj v in-

formativne svrhe potrebno, da pojasnijo svojim pristašem mnenja najčistejših o novoodrešeniški stranki.
* * »
Omenjamo te reči raditega, da se delavstvo uči od ekstremističnih vodij spoznavati zavoženost njihove taktike. In raditega, da delavstvo spozna solidnost preizkušene taktike socialistične stranke. Zedinjena fronta proletarijata — da, mi smo zanjo in delamo zanjo. Ali te fronte ne bo, dokler ne bo delavstvo izprevidelo, da ni bljižnic v socialistični red. Ker jih ni, mora delati po sigurni, stari poti, ki je plod dolgoletnih bojev, izkušenj in žrtev zavednega delavstva v vseh in-dustrialnih deželah. Prostor za ameriški proletarijat je pod okriljem socialistične stranke. Vihravi fanatiki pripovedujejo o njeni smrti in jo vsaki dan trikrat pokopljejo. Socialistična stranka je prebolela krizo. Trez-nejši elementi, ki so se ločili od nje, se vračajo. V teku par let bomo imeli stranko, ki bo resnična predstavnica večine ameriškega delavstva. To se bo doseglo z delom. Delati za ta smoter je naloga sodrugov, vseh zavednih delavcev, ki imajo razum na pravem mestu. Sanjači lahko razpravljajo v svojih katakombah ali -kjerkoli. Njihovi razdiralni vplivi obledevajo. Delavstvo jih spoznava. To je dobro znamenje. Polagoma bomo prišli do zedinjene fronte tudi v tej deželi.
* * *
Rangvald A. Nestos, governer North Dakote, je pred kratkim predaval pred člani čikaške trgovske komore o propadu Nestrankarske lige v North Dakoti. Pri zadnjih odpoklicnih volitvah v imenovani državi so doživeli uradniki, izvoljeni na programu Nestrankarske lige, občuten poraz, ki je oslabil vso organizacijo, izvajanje Liginega programa pa so dale odpoklic-ne volitve v roke sovražnikom Lige. A. C. Townley, ustanovtelj in predsednik Nestrankarske lige, je re-signiral. Liga gre resnično navzdol. Njen program je za farmarje dober, delavcem, v kolikor se jih dotika, pravičen, toda bila je prešibka za izvajanje svojih načrtov. Med organizatorji Nestrankarske lige je bilo precej takih, ki so zapustili socialistično stranko in eksperimentirali s svojo taktiko v Ligi. Mislilli so, da so našli bljižnico, pa jo niso. Tudi farmarje je treba vzgajati. Odpoklicne volitve v North Dakoti so to pokazale. Glasovali so za svoje nasprotnike proti svojim interesom. Isto vrši delavstvo. Mesto za vse, ki hočejo spremeniti sedanji družabni red, je v socialistični stranki.
* * *
Kongres je svoječasno sprejel zakon, največ pod pritiskom javnega mnenja in ne vsled svoje lastne človekoljubnosti, s katerim je imel namen — če ga je imel — protektirati otroke pred izkoriščanjem v industriji. Že dvakrat je prišel pred zvezino vrhovno sodišče. Obakrat je bil proglašen neustavnim. Otroke se torej lahko vposljujejo, njihove mlade moči se sme črpati za privatni profit. To je za profitarje dobra razsodba. In zakon je na podlagi konstitucije morda res neustaven. Točke v konstituciji imajo dvojen obraz in na dva načina se jih lahko tolmači. Vprašanje je le KDO jih tolmači.
* * *
Če bi bilo v kongresu sto socialističnih zastopnikov in če bi imeli socialistično stranko z miljon ali dva miljona članov, kopico dnevnikov in revij, bi najbrž isto vrhovno sodišče, kot ga imamo danes, izreklo, da je zakon za protekcijo otrok pred izkoriščanjem v industriji USTAVEN. In končno, če bi imeli tako zastopstvo in tako stranko ter časopisje, bi bilo vrhovno sodišče tribunal ljudskih zastopnikov, ne pa zbor petih sodnikov, ki jih sedaj imenuje predsednik
republike. Da, "če", vedno ta "če". Če bi imeli... Ker nimamo, delajmo, da bomo imeli tako stranko, ča sopisje in urade v svoji oblasti. Od ljudstva, od ami riškega delavstva je odvisno, kedaj bomo mi VRHOV
NO sodišče. Sedaj so še drugi nad nami.
* » *
Kongres je pričel razpravljati o sodnijskem posla panju proti vojnim kontraktorjem, ki so olajšali Zve zino blagajno za miljone dolarjev. Celo pol miljona do-larjev je dovolil za to preiskavo. Milijonarskim patrio tom se ne bo ničesar zgodilo. Miljonov, ki jih je pri-spevalo ameriško ljudstvo z direktnimi in nedirektnini davki, jim ne bo treba povrniti. Tam, kjer so zakoni za varovanje ljudskih interesov, zakoni za protekfo nje otrok neustavni, je ropanje državnih blagajen si strani multimiljonarskih patriotov ustavno. Stoteri slučaji so nam to dokazali. Ameriško delavstvo jih ne vidi. V masah glasuje za stare stranke in jim daje v roln sodišča in vso drugo politično moč. Nekateri se tem čudijo. Nič ni čudnega v stvari. Ljudje težko zapopa-dejo resnico. Nekoga je treba, da jim jo pove in razjasni. In ljudje še ne razumejo. Ponovno je treba dokazovati. V tej republiki imamo še malo takih, ki bi rai-krivali resnično -sliko.
Na konvenciji bratovščine železniških kurjačevil strojevodij je bil stavljen predlog, naj unija zbere fooi pet miljonov dolarjev za ustanovitev lastnega dnevnika, ki bi bil bojevni organ organiziranega delavstva a
delavske interese. Predlog je propadel.
* * *
Zadnji petek so buržvazni dnevniki prinesli poročilo o konferenci jeklarskih magnatov s predsednik« Hardingom, kateremu so dali velik naslov "Hariiii dosegel osemurni delavnik". Pred nekaj tedni je Elbeit H. Gary, načelnik jeklarskega trusta, podal nekako statistiko, v kateri pravi, da se odstotek delavcev, ki delijo dvanajst ur dnevno, znižuje. Sistem po nekaterih jeklarnah spreminjajo v toliko, da manjšajo šteti dvanajsturnih delavcev in večajo število deseturoik delavcev. V splošnem pa so delovne razmere v jeklarski industriji enake kakor so bile pred zadnjo veliki stavko jeklarskega delavstva. V zadnji majski izdaji ji slika, ki kaže jeklarske delavce priklenjene k tovarnam. Naslov slike je "Gibanje jeklarskega delavstva"
Stvar je zelo dobro pogodena.
* * »
Teden dni nazaj so bili jeklarski magnati na juii-ni pri predsedniku Hardingu. Harding jim je priporočal več stvari. Vse, kar so govorili med seboj, ni prišlo v javnost, ker znajo taki ljudje skrivati pravo slik*I svojih namenov in načrtov. Znano je, da jih je pred-1 sednik opozarjal, naj, če le mogoče, skušajo odpravi-1 ti dvanajsturni delavnik. Magnatje so to obljubili ill imenovali odbor petih oseb, ki bo preiskaval možno® za odpravo dvanajsturnega in vpeljavo osemurnega d« lavnika v jeklarski industriji. Jeklarsko delavstvo ■ ostalo priklenjeno, dokler se samo ne osvobodi veri« Mala popuščanja od strani magnatov so le poslediJ uporov jeklarskega delavstva. Ampak so neznatna. Po-1
leg vsega pa so jeklarskemu delavstvu temeljito zoiifl » » *
Neodvisne jeklarske korporacije se združujejo ill vse je v redu. Kadar se združujejo jeklarski delavci,j« druga stvar. Magnatje tega ne dovolijo, kakor nidfl kajzer in car dovoljevala revolucije. Kadar bodo prifrH ke ugodnejše, vremena jasnejša, bo za delavstvo klarski industriji zasvetilo lepše solnce. Najprvo« mora otresti verig.
Sanje nad škafom perila.
Ben Hecht.
Ob pondeljkih je prihajala prati perilo. Ob sredah je prihajala čistiti sobe. To je bilo že dolgo nazaj. Spominjam se tega le še površno. Bila je sloka, tanka in polna nadlog.-Zelo rada je govorila. Spominjam se, da so se pritoževali nad njo radi njene zgovornosti. Bila je dobra delavka, ampak govorila je preveč. Utrudila je človeka do smrti s svojo zgovornostjo. O čem neki more sloka, drobna ženska, polomljena od nadlog, govoriti ves dan? Zanimivo bi si bilo to zapomniti. Toda jaz se ničesar ne spominjam razun v kolikor je pripovedovala o svojem možu.
To je bil izvrsten mož. Imeniten človek. Soprog, kakršnega se ne najde več v današnjih časih. Slok, lepe črne oči, velik. Da, bil je popolen, veličasten zakonski mož. Na nesrečo je bil že mrtev.
Umrl je že davno. V svoji najboljši svežosti. Ampak ona ga ni nikdar pozabila. Vedno je govorila o njem — o svojem možu Lužniku. Enkrat sem jo dobil v kuhinji ko je obedovala, in tedaj mi je pripovedovala
0	njem. Migljaji o njem so bili že prej. Toda to pot je bila povest popolna, cel životopis. Ali bolje, zgodovina. Kajti uspehi mr. Lužnika so zaslužili, da se ga spominja zgodovina.
On je bil vojak v armadi, v češki armadi. Mogoče, da je bila avstrijska armada ali ruska armada. Za veličino mr. Lužnika je bilo vprašanje, katero armado je počastil s svojo navzočnostjo, malenkostna, brezpomembna stvar. On se je bojeval. Dva cesarja sta mu pripela hedalje na njegova velika prsa. Prišel je domov v spremstvu godb in glasnikov, ki so razglašali njegovo glorijo. To je bilo že dolgo časa nazaj.
Potem je prišel mr. Lužnik s svojo ženo v Ameriko. In kakor povsod, so tudi v Ameriki kmalo spoznali Lužnikove talente in veličino. Filozofi so si šteli v čast govoriti z njim. Političarji so se zatekali k njemu a svete. Javnost ga je nagradila za zasluge.
Na nesrečo sem že pozabil, kaj je mr. Lužnik dobrega storil in v kaki formi je dobival nagrade. Pripovedovanje vdove je bilo nejasno v tem oziru, nejasno, toda čustveno in ganljivo. Čas jih je spremenil v še večjo nejasnost. V glavnem se spominjam njenega dol-: jega obraza, prevzetega od nadlog, kako se je razjasnil ob spominih na veličino mr. Lužnika in njena polomljena angleščina je postajala zgovornejša.
Njegova smrt je bila malo manj kakor javna nesreča. Ampak javnost je nestanovitna. Kmalo ga je pozabila. Čez pet let se ni nihče več spominjal mr, Lužnika. Nihče razun vdove. Ona je nadaljevala s če-Sčenjem svetinje njegovega spomina. Menda je bilo ravno to vzrok, da je govorila nepretrgoma. Pritožbe proti nji so bile morda posledica njenih solznih oči in rečnega poveličevanja pokojnega mr. Lužnika. V tem času je bil mrtev že celih petnajst let, ampak njegove
1	asluge in njegova veličina je postajala vedno svežejša »srcu njegove vdove.
Življenje ji ni bilo milo in jo poslalo v kleti prati perilo drugih ljudi, poslalo jo je v stanovanja čistiti sobe drugih ljudi. Prihaja mi v spomin, da skozi pet lel, ko sem jo poznal, je postajala tanjša in slokejša, vedno bolj utrujena od nadlog. Skozi ves ta čas ni nikdar prenehala slaviti velikega mr. Lužnika. Njeni hvalospevi so celo naraščali. Končno so narasli preveč, Mrs. Lužnik, uslužbena za dnevno plačo, je porabila polovico dne za pojasnjevanje radovednim sose-jkunomr. Lužniku. Zato so jo odslovili.
Spominjam se, da je jokala in da je njen obraz izgledal čezmerno dolg, in da so me njene oči prešinile s pomilovanjem zanjo. Ampak pomiril sem svojo žalost z mislijo, da ima Mrs. Lužnik sanje za tolažbo
—	sanje o veličini mr. Lužnika. In to je več, kakor
imajo za tolažbo ljudje, ki žive v večjem blagostanju. * * *
Vsega tega se spominjam zato, ker sem danes zopet videl mrs. Lužnik. Videl sem jo po dvanajstih letih in prvi hip je nisem niti spoznal. Spremenila se ni. Se zmerom je sloka in tanka, in polna nadlog. Ampak v tem trenotku so bile njene nadloge čudaško dramatične — tako dramatične, da se je zbirala okoli nje množica ljudi. Bilo je na vogalu Van Buren-ove in Federalne ceste. Ljudje so se prerivali in gnječa je postajala večja. Kot človek brezdelja, ki nima nobenega opravka razun skrbeti za težavno preživljenje, je naravno, da sem se tudi jaz vgnetil v množico in stal v nji nekaj minut, poslušajoč kričati neko žensko. Navsezadnje, kot posledica vztrajnosti in potrpežljivosti
—	dveh glavnih čednosti v takih slučajih — sem se prerinil v med izvoljene — v ospredje polkroga, od kjer sem lahko opažal kaj se godi. Videl sem dolgo, tanko žensko posegati z rokami po gentlemanu, ki je izgledal natrkan, oblečen v razcapano suknjo. Mož se je je branil najboljše ko je znal, toda zdelo se mi je, da mu je upadel pogum. Po njenem kričanju je bilo spoznati, da hoče prisiliti tega človeka iti z njo domov. Potem mi je padlo na um, da je to mrs. Lužnik.
Prišel je policaj, in mrs. Lužnik, čuteča, da je pravica v tej situaciji na njeni strani, ga je pozdravila kot svojega zaveznika.
"Moj mož", je na ves glas razjasnjeyala. "On ne domov z menoj. On zmirom pijan. Jaz pa garam. Že leta mu dajem ves svoj denar, on pa zmerom pijan. On z menoj mora domov."
Ljudje v gneči so se režali. Ampak jaz — jaz sem strmel. Torej to je mr. Lužnik, vzorni, grandiozni, ve-ličastveni mr. Lužnik! Ne, brezdvomno je to njen drugi mr. Lužnik. Toda če je temu tako, potem mrs. Lužnik laže policaju. Kajti pojasnjevala mu je, da že leta in leta vzdržuje nehvaležnega, ničvrednega Lužnika — in sedaj noče iti domov z njo.
"Kaj je vaše ime?" jo je vprašal policaj.
"Mrs. Lužnik", je odgovorila, loveč sapo. Množica se je smejala.
"In to je vaš mož?" je vpraševal policaj.
"Mr. Lužnik", je odgovorila na ves glas. Nato je mr. Lužnik sam posegel v pogovor. Ni bil kljubovalen in izzivajoč, ampak trdovraten. On nikakor ne gre domov. Rajše gre najprvo v ječo, kamor naj ga spremi policaj. Skozi petindvajset let mu je napravila ta ženska življenje neznosno. Ampak sedaj se je uprl. Da, napil se ie.
"Kako rad bi bil sedajle pijan", je tarnal mr. Lužnik, ko je policaj oba, s strogim izrazom uradnika postave, odvel stran.
Množica, ki se je še zmerom režala, je pričela razhajati. Kratkočasen prizor iz življenja priprostih ljudi
—	mali burlesk na mestnem vogalu. O, da, kaj pa junak moje mladosti, prijatelj cesarjev, državnikov in filozofov — veliki mr. Lužnik?
"Sanje preko škafa za pranje", sem si zapisal v moj dnevnik in deloma je že v tej opazki povest.
..ss j*
Denar ne napravi iz bedaka modrijana. Ali na tisoče pametnih ljudi mora v današnji družbi ostati nevednih, ker nimajo sredstev, da bi se učili.
Jože Ambrožič v frančiškanski Edinosti "obsodil" socializem.
K. T.
V 58. štev. glasila slovenskih frančiškanskih kramarjev je bil priobčen "članek" "Žalostna obsodba socializma", v katerem je sledeči odstavek:
"V zadnji številki "Edinosti" smo priobčili med dopisi tudi dopis izpod peresa mirovnega sodnika Jožefa Ambrožiča iz Alexandra pri Canonsburgu, Pa., kjer je ta mož napisal tudi tele značilne besede: "Kar se pa tiče socializma, sem videl pod tem praporjem, ki ga drže nekateri radi osebnih koristi tako visoko, toliko gnjilega, da sem stal pred alternativo: Ali vse sku-kaj pustiti, ali pa še naprej vleči še večje ignorante, kakor sem jaz, v korist druzih."
Potem pojasnjuje frančiškanski člankar, da je bil Jože Ambrožič "navdušen pristaš socializma in slovenskih rdečkarjev . . . Bil je eden izmed najbolj delavnih in najbolj agilnih in tudi najbolj inteligentnih voditeljev rdečkarije in vedno v prvih vrstah . . . Ako se je slednjič čutil v svoji poštenosti tako daleč primora-nega, da je javno nastopil in tako strašno obsodil . . . nauk, katerega se je dosedaj držal ... je moral imeti silno važne vzroke zato. Slovenski delavci, pomislite te besede. To je strašna obsodba socializma, to je svarilen klic vam vsem. Tu, delavci . . . čitajte, kar vam pove socialist, mož, ki je skušal socializem spoznati do dna . . . Mr. Ambrožič ni naš somišljenik, vsaj do sedaj ni bil . . . Vendar, priznati mu moramo, da je bil moža dovolj, da je svojo zmoto javno priznal . . ."
Da, zapira mi sapo, kajti to je strašanska obsodba. Šmentana reč, sam mirovni sodnik tako bojevito obsodi socializem. Škoda, da se ga ne more privesti pred njegov sodni tribunal, kjer bi ga lahko dal obglaviti ali ga na kak drug način spraviti s sveta. Potem bi bilo prijetno. Imeli bi samo republikance in demokrate. Jože je sedaj menda republikanec. Vidite, to je postal zato, ker so republikanci pošteni ljudje. Oni se sicer bore za urade, toda ne vsled svojih osebnih interesov — nikakor ne! Sempatam se čuje o korupciji med republikanci, ampak to so sama obrekovanja laž-njivih socialistov, ki bi radi očrnili republikance in demokrate. Taka je ta reč. Jože Ambrožič je drugače dobra duša. On ne obsoja tjavendan. Zato je postal mirovni sodnik. Bojevite nature sploh niso za tak poklic.
Nekoč je dobil ambicijo postati pisatelj. Oglašal se je v takratnem "Glasilu SNPJ.", in urednik mu je pridno pilil njegove umotvore. Treba priznati, njegove črtice so se ljudem dopadle. Ljudem se namreč marsikaj dopade. Nekateri hudoumneži so trdili, da Jože "plonka" svoje povesti iz virov, ki jih pisateljski krogi imenujejo "literarna tatvina", ampak dokazov ni nihče prinesel na dan. Jaz mimogrede to omenjam, ker je stvar že davno javna tajnost.
Jože Ambrožič je na ta način postal famous v slovenski javnosti. To ni bila povsem nijegova zasluga. Menda jo bo precej pri Jožetu Zavertniku. Jože Zavert-nik ima namreč to napako, da je bil vedno preveč prijazen z ljudmi, ki so se mu laskali, ker je mislil, da so odkritosrčni. V resnici so imeli svoje namene, katerih Zavertnik ni čutil. To je bila njegova človeška slabost. Hinavcev ni lahko spoznaval. In tako se je dogajalo, da so se njegovi "najboljši" prijatelji ob prvi priliki prelevili v njegove sovražnike in nasprotnike.
Jože Ambrožič iz Canonsburga je eden izmed lakih. Preje "prijatelj" je kar naenkrat spoznal, "da ji v družbi ljudi, ki zasledujejo samo osebne koristi,"
Še pred tem "spoznanjem" je Jože Ambrožiipl stal navdušen jednotar. Prišel je na konvencijo in postal glavni odbornik. To je za naše razmere veli čast. Naš pisatelj je postal še slovitejša oseba.
V vojnem času je v njemu v prvth mesecih razbijalo avstrijsko srce. Ob neki priliki je dejal, da se vse-lej čuti nekako razigran, kadar čita o uspehih avstrijske armade in njenih zaveznic. Tudi tega mu ne šfr jem v greh. V Avstriji so ljudi učili patriotizem, f marsikakem socialistu ga je bilo precej. Socialisti, 1» di če so res socialisti, so namreč koncem konca vendarle ljudje. Ljudje pa imajo različne patriotizme. Al pa so v njih mali ostanki prejšnjih patriotizmov. Još Ambrožič je nato postal "navdušen" pristaš ideje zedi-njenja Jugoslovanov v enotno državo na federativni republikanski podlagi. Celo plakal je navdušenja e& krat v Chicagi na konvenciji JRZ., in drugič v Sprinf-fieldu. Morda še kje drugje, kar meni ni znano.
Potem, ko so pričeli risati v Versaillesu nov zemljevid, in je mladi Aleksander postal kralj Srba, Hrvata i Slovenaca, je postal Jože Ambrožič razočaran, k ko vraga, da se za miljonski fond, broječ šestdeset tisočakov, ne bi mogla doseči ena federativna republika ! Marsikdo se je čudil. Nedolgo prej so še zvesto prisegali v Springfieldu na program JRZ. in vsled teji programa, da bi bilo delo olajšano, so na springfield-ski konferenci, ki je bila neuradna, Sklenili odvesti JSZ. iz socialistične stranke. Ugovorov ni bilo. Ti» pričeli od udeležencev prihajati šele par tednov pozneje in Jože je bil eden očetov znane lawrenske ko«-frence. Vidite, tako "spregledujejo" ljudje, ki enkrat plakajo, drugič ploskajo in se navdušujejo, končno p vse skupaj obsodijo. E. Kristan jim je bil bog. Mn«-žice so ga pozdravljale kamor je prišel. No, da neb-teri so metali tudi kamenje, toda masa, med katero jt delal, ga je rada imela. Versaillski mir mu je vid prejšnji ugled.
Jugoslavija je postala zedinjena in pričel se jt z njo denarni promet. Dva "socialista", Trbovec il Ambrožič, ter en "svobodomiselc", Verderber, so orfr< nizirali nekako agencijo za pošiljanje denarja v stari kraj cenjenim rojakom od dragih bratov v svobodni Ameriki. Precej cenjenih bratov, članov SNPJ., ki» pomrli, so imeli tu posmrtnine — nekateri uradniki I jednot in društev pišejo tudi smrtnine ali usmrtnini -1 ne'vem kako je pravilnejše, katere so bile namenjeni I ljubim sorodnikom v staremu kraju. Vsled vojne*! jih preje ni moglo odposlati. Tega denarja se je na-1 bralo precej. Veste, kjer je denar, tam je prilika kij■ zaslužiti. Zato se je ustanovila tista Ambrožič-Terbl vec-Verderbar agencija, toda njeno pravo ime seffljl zabil. Kako so se posmrtnine pošiljale, koliko so vofl prizadeti komišna, mi tudi ni znano. Sami ne poved® drugi pa tudi ne vedo. Najslabše pri tem je šeto,fl mnogi dragi sorodniki zelo dolgo niso dobili svot,ll so jim bile poslane. Krive so bile vojne razmere. aH roma kaotične razmere v prometu po vojni. Česobifl še kaki drugi vzroki, ne vem. Dogodilo se je, da ječlt-fl vek poslal od tu naprimer sto dolarjev, za kar jedil bil recimo 2000 kron. Če se je denar kje na potu al držal, ali če se naslovljenca ni moglo najti vsled pil kvarjenega naslova, je prišel ta denar nazaj. Kerfl valuta med tem padla, je prejel odpošiljatelj mesto sil dolarjev recimo osem dolarjev. Nekdo je spravil rail ko, ki je med številom sto in osem. Zato so imeli Sili ser in druge agencije mnogo neprili'k. Bognedaj, ti

ANTON ČEHOV:
DUEL.
Za "Proletarca" poslovenil Jože Vidmar.
bi jaz podtikal omenjeni trojici slabe namene pri njihovi agenciji. Komišna so se polakomnili. Cenjenim bratom v SNPJ. to ni ugajalo, ali pa so jim bili nevoščljivi — kdo ve. Trojica je trdila, da je v vsej zadevi sama nevoščljivost. Jaz ne vidim ljudem v duše, ako jih nimam pred seboj, zato res ne vem kako je bilo. Fantje so bili vseeno užaljeni vsled očitanj, in ker jim je seja gl. odbora jednote izrekla grajo, ki je bila koncem konca nedolžna, so resignirali. Službe, ki sta jih imela Verderbai>-in Terbovec, niso bile ravno najslabše. Mučeništva je precej v njih, pa se že prestaja. Ambroiič je bil zopet razočaran. Kako to, da cenjeni bratje tako slabo spoštujejo svoje vodje in odbornike! Res težka uganjka.
Kazimir s takimi "sodrugi' ne bo mnogo pridobil. Ambroiič po svojem mišljenju ni bil nikdar socialist. Pristopil je v organizacijo, ker je bila takrat taka moda. Liberalec ali pa socialist, to je bilo nekaterim vseeno. Tudi Terbovec je bil socialist in dokler je bil v uradu SNPJ., je redno plačeval prispevke. Vidite, to je zato, da se človek izogne očitkom od kakega "prenapetega" sodruga. Tudi Trugar je po tem, ko se je naveličal napadati socialiste, postal sam clan čikaške-(a kluba. Še aktiven je bil in priznati se mu mora, da dokler je bil v Chicagi, je tudi delal v klubu. Terbovec ni bil nikdar aktiven in tudi Ambrožič ne, vsaj v kolikor je meni znano. Tudi sedaj imamo take sodruge, ki imajo danes članske knjižice vsled gotovih okolščin, pa jih bodo zavrgli, kakor hitro pridejo v drugo atmo-1 sfero. Včasi so unijski voditelji bili člani socialistične stranke, zato, da jim je stranka v času stavk stala ob strani.
Jože Ambrožič bi bil svoj dopis v Edinosti lahko malo bolj raztegnil in povedal strmečemu slovenskemu delavstvu, kdo so ti elementi, "ki dvigajo rdeči prapor tako visoko radi svojih osebnih koristi." Tudi jaz bi rad vedel njihova imena. Če so v odborih naših jed-not, naj se jih razkrinka. Morda bodo cenjeni bratje »pet izrekli kake graje. Vsi menda niso zakopani v "gnjilobo."
Komišen je napravil v naši napredni in nenapred-ni javnosti že precej neprilik. Schneller, ki je želel v začetku vojne postati avstrijski konzul in je šele mesece pozneje skril Franc Jožefovo sliko v klet, je imel v načrtu "reinšurati" članstvo Kranjske itd. katoliške jednote, za pomagača pa je dobil patra Kazimirja. Oba sla si pokvarila ugled pri dobremu katoliškemu član-[ stvu imenovane jednote. Gl. tajnik Zalar je na priredbi nekega ženskega društva, ime sem pozabil, v Jolietu j dejal, da je njihova jednota največja katoliška podporna organizacija na. svetu. Mož je bil pod vplivom opojnih duhov. Ampak videl sem, da so mu ljudje verjeli. Potem se je pričelo srečkanje za "niarelo" in jaz sem jo k sreči zadel in jo podaril nazaj društvu. Težko je dopovedati članstvu, ki misli, da pripada k taki ogromni organizaciji, da potrebiye "reinšuranja." šneler in Kazimir nista dobila komišfta, jednota pa hira ob strani Klepetceve Svete Družine. Pogrebnik Nemanič bo nredil pogreb, kadar bo treba, kakor ga je za Šnelerja. lato padajo mučeniki v nenapredni javnosti. V napredni pa zopet na drug način, kar je potrdil naš mirovni sodnik v Alexandra ali kjerkoli že miri prepirljive ljudi.
vj®
Koliko je socialistov med slovenskim delavstvom v Zedinjenih državah? Če občujete s širšim krogom ljudi in potujete po deželi, boste pronašli, da jih je več tisoč. Toda so taki, ki se prištevajo med "boljše" socialiste, zato, ker nikamor ne spadajo.
(Nadaljevanje.)
—	Ni jih še, — je dejal Šeškovski, otepaje blato s sebe. — Kaj bi? Tačas dokler se stvar ne prične, pojdimo, poiščimo udobno mesto. Tukaj se človek nima kje obrniti.
Šli so naprej ob reki navzgor in so se kmalu skrili. Kočijaž — tatar, je sedel v kočijo, sklonil glavo na ramo in zaspal. Dijakon je počakal še kakih deset minut, potem pa je zlezel iz sušilnice, snel črni klobuk, in se je jel plaziti med grmovjem in progami koruze po bregu navzgor; da bi ga ne opazili, se je neprestano oziral na vse strani in je večkral počenil; z drevja in grmovja so padale nanj debele kaplje, trava in koruza sta bili mokri.
— Sramota! — je mrmral privzdigujoč svoja mokra in umazana oblačila. — Če bi bil vedel, bi ne šel.
Kmalu je zaslišal glasove in zagledal ljudi. Lajevski je utaknil roke v rokava in je sključen hitro hodil gor in dol po majhni poljanici; njegova sekun-danta sta stala prav pri bregu in sta zvijala cigarete.
"Čudno ... — je pomislil dijakon; ni spoznal hoje Lajevskega. — Kakor starček."
—	Kakšna brezobzirnost je to od njih! — je dejal poštni uradnik, ko je gledal na uro. — Mogoče je sicer pri učenih ljudeh zamujanje v redu, toda zame je to svinjarija.
Šeškovski, debel človek s črno brado, je prisluhnil in rekel:
—	Gredo!
XIX.
—	Prvič v življenju vidim! Imenitno! — je rekel von-Koren, ki se je pokazal na poljanici in je stegnil obe roki proti vzhodu. — Poglejte, zeleni žarki.
Na vzhodu sta izza gor zasijala dva zelena žarka in to je bilo v resnici lepo. Vzhajalo je solnce.
—	Pozdravljeni! — je nadaljeval zoolog in je po-kimal sekundantoma Lajevskega. — Ali nisem prepozen?
Za njim sta šla njegova sekundanta, dva zelo mlada oficirja enake postave, Bojko in Govorovski, v belih bluzah, in suhljati, odljudni doktor Ustimovič, ki je nesel v eni roki nekak zavitek, drugo pa je imel na hrbtu; kakor navadno je nesel v nji palico. Pozdravil ni nikogar; ko je položil zavitek na tla, je poslal tudi drugo roko na hrbet in je zakorakal po poljanici.
Lajevski je čutil trudnost in zadrego človeka, ki mogoče kmalu umrje in vsled tega vzbuja splošno zanimanje. Želel si je, da bi ga kmalu ubili ali pa da bi ga odpeljali domov. Vzhod solnca je videl sedaj prvič v življenju; to rano jutro, zeleni žarki, vlaga in ljudje v mokrih škornjih so se mu zdeli odveč v njegovem življenju, nepotrebni in so ga motili; vse to ni imelo nobene zveze s preživljeno nočjo, njegovimi mislimi in čustvom krivde, in vs^ed tega bi najraje odšel, ne da bi počakal dvoboja.
Von-Koren je bil opazno razburjen in si je prizadeval, da bi to skril. Delal se je, kakor da ga bolj, kot vse drugo, zanimajo zeleni žarki. Sekundanti so bili v zadregi in so se spogledovali drug z drugim, kakor da bi se vpraševali, zakaj so tukaj in kaj naj prično.
—	Mislim, gospoda, da nima smisla, da bi šli še kam naprej, — je rekel Šeškovski. — Tudi tukaj je dobro.
—	Da, gotovo, — je potrdil von-Koren.
Nastopil je molk. Ustimovič, ki je korakal gor in
dol, se je naenkrat hitro okrenil k Lajevskemu in mu dejal polglasno tako od blizu, da mu je dihal v obraz:
—	Najbrž vam še niso utegnili naznaniti mojih pogojev. Vsaka stran plača 15 rubljev, če pa eden izmed nasprotnikov pade, plača drugi vseh trideset.
Lajevski je bil že prej znan s tem človekom, toda šele sedaj je prvič razločno ugledal njegove motne oči, trde brke in suhi jetični vrat: oderuh ne pa zdravnik! Njegova sapa je imela neprijeten, goveji duh.
"Kakšni ljudje se dobe na svetu", — je pomislil Lajevski in odgovoril:
—	Dobro.
Doktor je pokimal in je spet zakorakal, in bilo je videti, da mu ni prav nič za denar, temveč da ga je zahteval enostavno iz sovraštva. Vsi so čutili, da je že čas pričeti ali končati to, kar je že pričeto, toda niso ne pričenjali ne končevali, temveč so hodili, stali in kadili. Mlafla oficirja, ki sta bila prvič pri dvoboju, sta sedaj malo verjela v ta civilen, po njihovem mnenju nepotreben dvoboj; pozorno sta ogledovala svoje bluze in gladila rokave. Šeškovski je stopil k njima in je tiho dejal:
—	Gospoda, napeti moramo vse sile, da hi se dvoboj ne vršil. Treba ju je pomiriti.
Zardel je in nadaljeval:
—	Včeraj je bil pri meni Kirilin in mi je potožil, da ga je včeraj Lajevski zalotil z Nadeždo Fjodorovno in vse sorte.
—	Da, tudi midva veva to stvar — je rekel Bojko.
—	No torej vidite . . . Lajevskemu se tresejo roke in vse sorte . . . Tako niti pištole ne vzdigne. Biti se s takim človekom je pravtako nečloveško, kakor če bi se dvobojeval s pijanim ali tifoznim. Če ne dosežemo sprave, tedaj je treba dvoboj vsaj odložiti, ali kaj . . . To je taka hudičarija, da je človeku sram gledati.
—	Pogovorite se s von-Korenom.
—	Ne poznam pravil dvobojev, naj jih hudič vzame, in jih ne maram poznati, mogoče bo mislil, da se je Lajevski ustrašil in me poslal k njemu. Sicer pa naj, če hoče; rečem mu.
Šeškovski je šel neodločno k von-Korenu, med potjo je pokašljeval in šepal na eno nogo, kakor da bi mu bila zaspala; vsa njegova postava je dihala lenobo.
—	Tole vam moram povedati, dragi gospod, — je pričel pozorno ogleduje rožice na zoologovi srajci. — To je zaupno . . . Pravil duela ne poznam, naj jih hudič vzame, in jih ne želim poznati, in razsojam ne kot se-kundant in vse sorte, temveč kot človek, pa je.
—	Da. No in?
—	Če sekundanti predlagajo spravo, jih navadno nihče ne posluša, in predlog se smatra za nekaj formalnega. Samoljubje pa je. Toda jaz vas pokorno prosim, da si pozorno ogledate Ivana Andrejiča. On danes ni v normalnem stanju, takorekoč, ni pri zdravi pameti in je naravnost pomilovanja vreden. Pripetila se mu je nesreča. Spletk ne morem trpeti, — Šeškovski je zardel in se je ozrl: — toda v tem slučaju smatram za potrebno, da vam zadevo pojasnim. Včeraj zvečer je zalotil svojo madame pri Njuridovu z . . . nekim gospodom.
—	Kakšna ostudnost! — je zamrmral zoolog; po-bledel je, se namršil in glasno pljunil. — Pfuj!
Spodnja ustnica mu je zadrgetala; stopil je stran od Šeškovskega, ker ni hotel več poslušati; in kakor
da bi bil nehote pokusil nekaj grenkega, je zopet gi no pljunil in je to jutro prvič s sovraštvom pogledi Lajevskega. Njegova razburjenost in zadrega sta ■ nili; stresel je z glavo in glasno dejal:
—	Gospoda, kaj pa pravzaprav čakamo; Zakaj« začnemo?
Šeškovski se je spogledal z oficirji in je skomigni z rameni.
—	Gospoda! — je dejal glasno, ne da bi govoril posebej komu. — Mi vama predlagamo, da se pomiril med seboj!
—	Končajmo hitro z formalnostmi, — je dejal von Koren. — O spravi se je že govorilo. Kakšna format nost pride sedaj na vrsto? Gospoda, dajmo hitro, ia teče.
—	Toda mi vseeno vstrajamo pri svojem predlogu
—	je rekel Šeškovski s skesanim glasom, kakor človi ki se mora vmešavati v tuje zadeve; zardel je, položil roko na srce in nadaljeval: — Gospoda, mi ne vidimo vzročne zveze med žalitvijo in duelom. Medžalitvijo, ki ijo včasih vsled svoje človeške slabosti drog drugemu prizadenemo, in med dvobojem ni ničesir skupnega. Aikademično izobražena človeka sta in p tovo ne vidita v duelu nič drugega kot zastarelo, pralno formalnost in vse sorte. Tako tudi gledamo nanj, sicer ne bi prišli sem, ker ne moremo dopustiti, da bi v naši navzočnosti ljudje streljali drug na drugega, pi je. — Šeškovski si je otrl pot z obraza in je nadaljeval:
—	Končajta vendar, gospoda, vajino nesporazum^ nje, podajta drug drugemu roko, in peljimo se domov, da proslavimo spravo. Častna beseda, gospoda!
Von-Koren je molčal. Lajevski je opazil, da gledajo nanj in je rekel:
—	Jaz nimam ničesar proti Nikolaju Vasiljiču. me smatra za krivega, sem se pripravljen opravičiti pred njim.
Von-Korena je to užalilo.
—	Gospoda, — je rekel: — vi očividno želite,di bi se vrnil gospod Lajevski kot velikodušen človek in vitez, toda jaz ne morem ne vam ne njemu napraviti ti usluge. Tn samo zato, da bi praznovali spravo, da bi prigriznili in mi razlagali, da je duel zastarela formalnost, ni bilo treba zgodaj vstajati in se peljati deri vrst daleč iz mesta. Duel je duel, in delati iz njega nt kaj še bolj nespametnega in lažnjivega, kot je v resnici, nima smisla. Želim, da se bijeva!
Nastopil je molk. Bojko je vzel iz šatulje dve pištoli: eno so dali von-Korenu. drugo Lajevskemu. Sito ie nastala zmešniava, ki je za trenutek razveseli zoologa in sekundante. Izkazalo se je. da ni bil še nihče izmed navzočih niti enkrat pri dvoboju in nihče ni vedel točno, kako se je treba postaviti in kaj mon početi in aovoriti sekundanti. Toda potem se je I ko spomnil in je jel smehljaje se razlagati.
—	Gospoda, kdo se spominja, kako je opisano mi Lermontovu? — je vprašal von-Koren smeje se.-1 di pri Turgenjevu se je streljal Bazarov z nekom...
—	Česa neki naj se človek spominja — ie rek nestrpno Ustimovič in se ustavil. — Odmerite razd: pa ie konec.
Napravil je kake tri korake, kakor bi kazal, kak je treba odmerjati. Bojko je odštel korake, njegov k variš pa ie izvlekel sabljo in na skrajnih točkah razprr skal zemljo, da bi zaznamoval barjero.
Pri vsesplošnem molku sta protivnika zavii svoje prostore.
"Krta", se je spomnil dijakon, ki je sedel r movju.
,	(Dalje prihodnjič).
runu .t.	>	"	=
| GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
0 AKTIVNOSTIH V SPRINGFIELDU IN DRUGO.
SPRINGFIELD, ILL. — Kakor povsod, kjer so premogarji organizirani, tako smo tudi tukaj na stavki, Njen potek se mirno nadaljuje. Premogarji, ki ima-' jo svoja stanovanja, so zaposljeni z raznim popravljanjem ali pa z obdelovanjem vrtov. Tu pa tam se tudi kakega najde z "influenco", ki pa ni nevarna. Saj smo v suhi državi in suši smo se že skoro privadili.
Prvi majnik je za nami. V mnogih krajih so ga praznovali, tu bolj, tam manj, kakor je že delavstvo medno in razpoloženo v enem ali drugem kraju. Kot le poročano, je imel dne 30. aprila naš socialistični klub št. 47 JSZ. prvomajsko proslavo, ki je dobro izpadla, Izmed zunanjih govornikov nas je posetil .loško Oven, ki je s svojimi navdušujočimi besedami mnogo pomagal naši organizaciji. Že na proslavi je pridobila deset novih članov. Najbolj se mi je dopadlo, ko je na govornikove pozive prvi prikorakal visok mlad mož in se dal zapisati v klub. Imel je solzne oči, kajti razumel je govornikova izvajanja. Pred letom in pol je prišel iz domovine. Povedal je, da je bil štiri leta v vojni. "Mnogo sem že videl in čul, veliko izkusil, toda takega govornika še nisem slišal. Vse, kar je govoril, je resnica." In pridružil se je socialistični stranki ter se naročil na "Proletarca."
Lahko si tega novega sodruga vzamemo za vzgled. štiri leta se je bojeval za ono razdrapano Avstrijo, "za vero, dom, cesarja," kakor so tam govorili, u svobodo, kajti tudi v Avstriji so trdili visoki gospodje, da se bort za svobodo, toda ta boj ni bil za svobodo. Človek, ki veliko izkusi in dobi potem priliko postati bojevnik za odpravo sistema, ki povzroči taka gorja kakor so se dogajala v vojni in po vojni, nora postati dober bojevnik.
Včasi je bilo drugače, človek je bil tam "potrjen", in morda se je povzpel tudi do "markiranja" "cuks-firarja". Ko je svoja tri leta odslužil, je odšel v Ameriko. Tukaj so se postavljali taki "junaki": "Kaj boš ti, ii nisi bil soldat!" Kadar so govorili o svoji vojaški službi, so se jim razjasnili obrazi. Za drugo se niso brigali, razun morda za pitje, harmoniko in karte. Pri pijači so reševali važna in nevažna vprašanja ter kritizirali. Ce so se malo opili, so morda postali tudi so-eialisti. Prepirali so se, kdo je naprednejši' in za take stvari, napredka pa ni bilo nikjer. Vse to je slikal govornik z živimi besedam v splošno zadovoljstvo nav-»čih, »'
Tudi sedaj ni vse v redu med delavci. Eni so ne-nktivni, drugim gre vse prepočasi, pa žele ene hitre odločitve. Dobe se taki, ki trdijo, "da socialisti ne bodo nikoli nič dosegli", in se najdejo drugi, ki so med nami bolj redki, ki vidijo luč v S. L. P. ali v bog zna kaki stranki. Vse je revolucionarno, nadrevolucionar-no, ultrarevolucionarno, kapitalisti pa se ne ozirajo na nas, ker smo vsi skupaj šibki, nesložni ter drug drugega preprečujemo, kaj je najboljša pot za dosego preobrata. Nekateri so proti volitvam in za revolucionarne akcije. Toda ne volijo in tudi revolucionarnih akcij ne podvzamejo. Za vse je treba maso, masa pa le sitnari in s- svojo brezbrižnostjo vzdržuje razmere kakor so. "Vse je treba zrušiti", pravijo nekateri. Kdo bi se vedno pričkal s takimi ljudmi. Vsak socialist je a preobrat, tisti, ki so 'zunaj naših vrst pa kličejo: "Kedaj boste pa kaj naredli. Saj ne boste ničesar dosegli. Vse je treba razbiti, pa z nova začeti." Taki so ljudje. Z besedami pobijajo nasprotnike, s tem pa ne ubijejo niti muhe. Nasprotnik je vedno jačji. Masa kritizira tiste, ki se zanjo bore, češ, da bi vendar mo-gli "nekaj napraviti." Da bi sama pomagala — to ne.
Imam svoje izkušnje, kakor jih ima več ali manj vsakdo drugi. Spominjam se leta 1908, ko sem bil na potu za delom v Coloradi. Prišel sem s tremi drugimi tovariši iz unijskih rovov v Wyomingu. Dobili smo delo v rovu na visokem griču, ki so ga zvali Black Diamond. Delali smo približno dva tedna. Med tem smo se seznanili z raznimi ljudmi, ki so bili večinoma Italijani in nekaj drugih. Prišli smo pri delu v dotiko tu: di z nekim poznajskim Poljakom. Ker smo bili mi štirje člani unije, smo se čutili dolžne agitirati za to organizacijo. Vprašali smo med drugim tega Poljaka, zakaj ne pristopi v unijo. Mož se je izgovarjal, da je boljše delati v rovih, kjer se ne dela po unijski pogodbi. Dejal je, če bi bil rov unijski bi moral delati samo osem ur, tako pa lahko dela kolikor hoče. Pipka-zali smo mu svoje karte, menda zato, da mu z njimi dokažemo, da nismo njegovega mnenja. Videli smo, da je bil mož iznenaden. Sledil je še kratek pogovor nakar smo se razšli. Drugi dan ob 10. dopoldne sta prišla v rov superintendent in bos in nam ukazala, naj se poberemo iz prostorov, češ, da ne potrebujejo propagatorjev unije ampak premogarje. To je bilo delo Poljaka. Mi smo se en čas obotavljali, deloma, ker nismo razumeli vsega, kar nam je trobil "super" in deloma, ker se nam ni nikamor mudilo. Angleščine smo bili slabo zmožni. Ker se nismo takoj pokorili povelju, nam pomoli pod nos svetlo cev. Bil je revolver. To pričkanje ie trajalo dve uri. Ob 12. smo šli vsi iz rova na obed. Zunaj pozove superintendent vso gručo v krog in ukaže iznenadenim premogarjem, ki so bili kakor omenjeno večinoma Italijani, naj si gre vsak po svojo puško. Vsakdo je namreč imel v tistem kraju svojo puško. Prinesli so puške, seperintendent je ponovno potegnil svoj revolver in ukazal naši če-tvorici naj pobere "svoje cunje" in odlazi iz kraja. šli smo, spremljevalci pa so nam sledili sedem milj do bližnjega mesteca, katerega ime se v tem tre-notku ne morem spomniti. Ko smo dospeli tja, je bila že noč. Gazili smo po snegu, kajti stvar se .je godila v januarju. Zima v coloradskih hribih je res zima. Za naše delo v omenjenem rovu so nam dali plačo v čeku, ki pa ni bila pravilna. Pritožiti se nismo imeli kam, niti se ne bi znali, če bi bile kje v devetem mestu kake instance, čeke smo zmenjali šele v Lead-villu, Colo. Spali smo v salunu pri nekemu Nemcu. Zjutraj smo se pripravljali, da si dobimo kaj jesti, toda predno smo šli iz salu,na, sta prišla dva šerifova deputija in vprašala salunarja, če ima kake tujce. "Štirje so prišli sinoči", je odgovoril. Deputiji nas pogledajo in vprašajo za naša imena. Povedali smo. Oni so jih že imeli napisana. Bosi gori na hribu so jim dali informacije o nas. Zagrozila sta nam, če se hitro ne poberemo, da nas zapro. Rekli so, da smo "organizatorji", in ker nisem znal takrat toliko angleščine, da bi mi bila ta beseda v angleški izgovarjavi znana, nisem niti vedel, kakega hudodelstva se me dolži. Odšli smo na postajo in kupili vožne listke do Leadvilla. Tako so nas preganjali — "grinarje". Tista masa, ki je tako udano prinesla puške in nas izgnala kakor o-kužence, je tudi "kikala". In dolžila je unijo, da je kriva, ker so slabi časi in ji očitala odgovornost za vse druge nadloge, človek premišljuje o takih stvareh in vidi, da preobrati s takimi masami ne prihajajo tako kot bi ta ali oni želel. Ampak ljudje težko razumejo. Dovolj o tem.
Poleg naše proslave prvega majnika se je dne 1. maja vršila tu skupna proslava, pri kateri so bili Lit-vini, Nemci, Hrvati, Američani in seveda so bili tudi Slovenci navzoči. Program je bil raznovrsten. Nastopila so štiri pevska društva in mlade deklice s petjem in deklamacijami. Ena je imela v rokah rdečo zastavo in deklamirala o prvem maju, prazniku pro-letariata. Med govorniki je nastopil poddistriktni predsednik od OMW. Tolmačil je stavko in njen potek po svojih nazorih, ki so različnejši od nazorov vodilnih krogov premogarske unije. Po njegovem mnenju bi bila edina rešitev situacije, da se skliče izred-
na konvencija in se vrže stare odbore. Govoril je o plačah, o znižanjih, kakršne zahtevajo kompanije, in o govoricah, da se bo premogarska unija razcepila. Dejal je, da se to ne sme zgoditi. Prepagiral je enotnost unije in naglašal potrebo "ene velike unije." Govornik iz Chicage je govoril o Rusiji in slikal njene uspehe in njeno bedo. Vsa stvar se je namreč vršila v pomoč Rusiji. Kot mi je znano, se je v ta namen nabralo okoli sto dolarjev. To je že druga taka akcija v našem mestu.
Predno končam, opozarjam vse tiste, ki so zaostali s članarino pri klubu, naj jo poravnajo. Prihodnja seja se vrši 28. maja ob 2. uri popoldne v S. N. D. Želeti je, da vsi, ki se smatrajo članom kluba, poravnajo prispevke, tisti, ki ne mislijo več plačevati, pa naj to povedo.	,
Mislim, da izrekam mnenje vseh naših sodrugov s tem, da izrečem zahvalo vsem, ki so pripomogli k uspehu naše prvomajske proslave. Upam, da bomo v bodoče imeli še več takih priredb, prvomajskih in drugih.
Ne morem si kaj, da ne bi priporočil tistim, ki pošiljajo svoje otroke v cerkev, pa se prištevajo naprednim, da bi lahko našli boljši način za vzgajanje svoje dece.
Pisal bi še več, pa zaenkrat zadostuje. Imam slabost, da me ljudje nimajo preveč radi. Vsled tega bom odstopil tudi od tajništva. Toda ostanem aktiven za organizacijo in bom nadaljeval z dopisi.
A. BES JAK.
DELAVCEM V RAZMIŠLJANJE.
CHICAGO, ILL. — Ker nisem privezan na dom, prihajam v dotiko z ljudmi, bodisi na priredbah, ali na agitaciji in na raznih sestankih. V razgovorih z njimi spoznavam njihova mišljenja in mnenja, ki jih imajo o raznih stvareh. Mnogo jih je, ki mislijo, da so dobri socialisti ali pa svobodomiselci, kar je nekaterim itak vseeno. To so seveda, le v svojih mislih, kar ne koristi niti njim ne nikomur drugemu.
Če nisi organiziran, če nisi aktiven v socialističnih vrstah in ne širiš ter podpiraš socialistične liste, si mrtev za delavsko gibanje. Kapitalizmu ne moreš biti škodljiv. In garanja za izkoriščevalce ne bi bilo nikdar konec, ako bi vsi ljudje tako mislili, kakor taki "jaz sem dober socialist."
Organiziran si v strokovni uniji. Dobro, toda ali si šel sam v njo, po lastnem nagibu? Vem, da je med vojno nastalo precej unij vsled takratnih razmer. Dobili so se ljudje, ki so jo organizirali, in marsikdo je bil takorekoč prisiljen od večine pristopiti vanjo. Takrat je bila vojna in imeli smo "dobre" čase. Takrat je bil Wilson "dober" predsednik. Časi se spreminjajo. Prišla je kriza, Wilson je postal "zanič" in delavstvo je izvolilo Hardinga. Dobrih časov še ni nazaj, delavstvo pa tirajo v stare mizerne razmere. Med vojno so imeli kapitalisti bogato žetev. Delavcev je primanjkovalo, za naročila se je pa mudilo. Zato so bili primorani poviševati plače in tudi unija je bila tu in tam priznana, kjer je preje ni bilo. Seveda so tudi cene potrebščinam šle kviško, toda plače so bile v splošnem vendarle primerne. Delavci so mislili, da bo dela zmerom dovolj in da plače ne bodo šle nikoli več navzdol.
Kapitalizem je danes organiziran tako mogočno in pretkano, kakor nikoli poprej. Proti njemu so v boju le socialistične in druge radikalne organizacije. Tako-zvane konservativne ameriške unije so indirektne podpornice kapitalističnega reda in mu niso nevarne. Gompers n. pr. ni nasprotnik kapitalizma.
Kapitalisti postavljajo kandidate na demokratski in republikanski listi. Delavstvo pa zanje glasuje. In med temi jezelo veliko takih, ki mislijo, da so "dobri" socialisti. Njihova napaka je, da ne vedo, kaj je socializem in nimajo pojma o socialistični organizaciji. Sedaj se jeze, ker so brez dela.
Kdo pa je kriv, da si brez zaslužka? Sam si odgovoren za obstoječe razmere, ker si mrtev za razredni boj in s teboj vred miljone tvojih tovarišev. Danes si brez dela, jutri greš na štrajk, tako da te kapitalizem tlači k tlom na vse načine. Potem se pa jeziš in preklinjaš. Še premalo izkoriščajo ljudi. Toliko bi jih morali, da bi se prebudili iz duševne lenobe.
Pride volilni dan, tam te lakaji bosov vprašajo, kaj boš volil, ti jih prestrašeno pogledaš in si izbereš
listo republikanskih ali demokratskih kandidatov. I jiš se, da ne bi dela izgubil, če bi volil drugače, če pa nimaš, upaš, da si ga boš na ta način pridobil, Dokler bo vladala taka ignoranca, seveda ne napredka. Organiziraj se, sotrpin, tudi na politifn polju, kajti tu je trdnjava, ki omogoča kapitalizmu! po tebi.Ako je politična moč dobra za kapitaliste,® ra biti dobra tudi za delavski razred.
Socialistična stranka vodi boj delavstva proti l> pitalizmu na političnem polju. V njej je vaše mesto, akt hočete biti res dober socialist.
Postani član te stranke in delaj v nji za social« preobrat. Če si nedelaven, si tudi kot član mrtev J stvar. Širi socialistične liste in čitati jih moraš tli sam.
Pristopite v socialistične klube. V teh se borite a predrugačenje razmer.
Podpirajte in čitajte "Proletarca", ker je to edia pot za izobraževanje delavskih mas v socialistična duhu. Samo na ta način bomo napredovali.
F. P. BENCHm.
USPEHI KOOPERACIJE.
ALIQUIPPA, PA. — V kolikor so nam dovoljett le naše moči in obstoječe razmere, smo tudi tu prosit vili praznik mednarodnega delavstva prvi maj. S» delovanjem italijanskih sodrugov smo priredili ve* lico in nekaj drugega programa. Delavska himna, li se je igrala ob tej priliki, je navdušila naše vrste, I kajti na dan prvega maja je zaveden delavec v dok navzoč na vseh proslavah delavstva v seh krajih sw ta. To nam daje ponos, vero v našo silo, ki bo enkrat zavladala v družbi.
Ker že omenjam Italijane, naj povem, da so si letos ustanovili svoj socialistični klub. Tu je bil poprej en sam Italijan, ki je že več let pripadal socialistični stranki. Včlanjen je bil v pittsburški organiia-ciji. Ko je izvedel, da imamo Slovenci tu svoj ki S. P., je pristopil k nam in sodeloval z nami. Vti-krat smo se pogovarjali z njim, da bi bilo dobro poskušati tukaj organizirati italijanski socialistični klub: če sex ne bi moglo dobiti zadostno število čt nov za njihov klub, naj se jih za začetek dobi vsij nekaj v naš klub. Italijanski sodrug je šel na agitacij« med svoje rojake in jih dobil zadostno število za » stanovitev organizacije. S posredovanjem tajnika našega kluba so dobili italijanskega govornika, sklican je bil sestanek in organizacija italijanskih sodrugov v tem kraju je bila ustanovljena. Po dosedanjih znamenjih je soditi, da se bo njihova postojanka soci* listične stranke lepo razvijala. To je dokaz, kaj v« premore kooperacija. Mesto, da bi se slovenski ii italijanski delavci sovražili med seboj, so rajše koo perirali in delujejo skupaj za skupno osvobojeijt vseh delavcev vseh narodnosti.
Rojaki delavci, marsikje še nimate socialističnem kluba. Ustanovite si svojo bojevno organizacijo in 4 delajte ter izobražujte v nji za boje na političnem ii gospodarskem polju. Kjer mogoče, delajte v krogu kluba tudi na kulturnem polju.
Kakor sem razvidel iz listov, mislijo ustanovili politično organizacijo tudi na Burgettstownu. Priporočam jim, naj ustanove socialistični klub JSZ,, zdi» žene s S. P. Nič ne rečem zoper S. L. P., toda izkušnje so pokazale, da take dogmatične sekcije v ameriške« delavskem gibanju ne morejo uspevati. Drži se jib le gotov krog idealnih ljudi, mase, brez katere ne moremo ničesar pomembnejšega doseči, pa je izven u-ših vrst.
Ves ta "mi smo edini, ki bomo izvojevali Mj bodočnost," je le fraza, ob kateri se opajajo ljudje, li se zbirajo v malih sektah in si nadevajo ime "stM ka".
Kaj nam pomaga veliko govoriti in še več obeti in slikati krasno bodočnost, če pa vršimo taktiko, ki tera je preveč odtujena masam. Socialistična strani« je vedno skušala biti v najnaravnejših vezeh z ljudskimi množicami. Sedaj skuša z organiziranjem unij a politično akcijo stvoriti res jako stranko, ki bo kaj ili la v razrednem boju ameriškega proletarijata.
Videli ste že "štatljivega" konja. Zastonj ga prig nja voznik. Toda naenkrat hoče potegniti na način,k kor da je v stanu vse napraviti. Ker to ne gre, m
semtetrtja in rine nazaj, dokler se ne utrudi. Taki so lekateri ljudje v delavskem gibanju, takozvane "leve frakcije". Kar naenkrat dobe vero, da se bo v teku par mesecev vse spremenilo. Pa se zalete s svojim vozom. Kito obstane, naprej ne morejo, pa rinejo nazaj. Številne take primere lahko najdemo iz zadnjih časov. Materi se streznijo iz čezmernega, napačnega navdu-ienja, pa gredo nazaj v stranko. Večina pa jih ostane potem brezbrižna in kvečjemu, da še zabavlja. "Vsi so enaki!"
V	začetku dopisa sem poročal o prvomajski proslavi v Aliquippi. Omenil bom na kratko, da sem dobil i! starega kraja pismo od sestre, ki mi piše o veličastni proslavi prvega majnika v mojemu rojstnemu kraju. Vse delavstvo se je že na predvečer prvega maja zbrali na griču Marečku (navesti bi morali tudi kraj. — M) kjer so zakurili kres in pričakovali dneva. Ob igodnjem jutru so naznanili streli iz topičev, da je praznik mednarodnega delavs#a tu. Na griču je villa rdeča zastava mednarodnega bratstva. Vršili so se govori in manifestacije. V pismu nadalje omenja, da je delavstvo tam organizirano in zavedno bolj kot kedaj poprej. Vsi verski prazniki so obledeli pred veličino praznovanja prvega majnika.
V	Zedinjenih državah še nismo tako daleč. Tu bo treba še veliko orati. Razredna zavest je tam večja kalif tukaj. Tukajšnje domačo delavstvo je zelo prežeto z duhom patriotizma, v kakoršnem jih vzgaja denarna gospoda stoprocentnega amerikanizma.
To se bo počasi spremenilo, kajti izkušnje so delavstvu takorekoč usiljujejo in radi tega mora spre-edati. Od delavstva samega je odvisno, kedaj da se Mi. Zavedni proletarci pa naj uče in organizirajo nase, kajti brez učiteljev in organizatorjev ne bomo dobili brezbrižnih, nezavednih množic v naše vrste.
JACK KOT AR.
MODROVANJE ELYSKIH OVClC.
ELY, MINN. — Kaj se še ne boste izpreabrnili brezvierci? Kaj vndr mislte? Vas bua vse vrah vzevl - buh mi grejhe adpusti. N, pa saj gasput vam že adpustia brezvierstv, samu de kaj cierku padpierate; ta delate gaspudi narviečja žalašt k nadaste nič za cierku. Pamislte vndr kakšne "špencje" ima cierku in gasput!
Kulk ja sam porč kaštavl
Brezvierci prevte: le pagleite, delavci, kakšn "porč" si ja dav naprevt gasput, kkr kakšn miljener, isjavglažih, Mar dajte pa pravic gavort! Gasput sa rejs dali naprevt glažav "porč", tu pa zatu, de se nabua talk farbe panucalu kdr se bua faravš farbal, taku sa sami gasput rekli in jim jatza vrjat. Gasput na lažeja-ta pa tudi varčni!
Maj spiet gavare zaval "kare", k imaja gasput spiet nova. Naj ja imaja saj sa ja sami kpili! Kpili sa ji pa zavole nas. Tista lanska ali predlansk kuplena i "kura" je bla taka adparta, ta nova je pa zaparta. Kpili sa ja pa zatu — kajbuate čvekali — zatu k' muaraja likat jit iz sv. zakramenti. Včasi sa čisto premuačeni bimalitve, pa namoreja tak v adperta kara h bavniki. Sebi še lhku prehladli, marde bi še vmarlil Buh nas okvari take nesrieče! Zatu sa kpili zaparta kara, de toama na smartna ura gvišnu prevideni iz sv. zakramenti. Kakšni sa vndr aldje! Mnde bi radi vidli, de bi si gasput še kakšna balejzn nakapali.
Vse suvrte grdu abrekujaja našga gaspuda, ti na-I (ravini brezvierski aldje. Prevja: piet lejt ja na Elij, pasi je kupu žea dva "ambatavila", v star kraj se ja Hclev na "špncier", cigare kadi k'padgurc in kaj vem Ha vse kaj. Prevja: pa paglejte kulk pa an delavc pršpa-Kra v petih leitih? Delavci pa naznaja šparat taku k ■maja gasput, za tu pa nič nemaja! V star kraj sa šli ■iispnt jaa, ampk za puat sa jim muagli žlahtniki pandit dnar, taku sa sami prevli. De sa jih pa tam Hlisali", pa tuadi nej za vrjat. Kdur ja že šlišav tista ■ljndbak se ja ankat tam zgadila, navem glih kej, ampk
■	jipaarsničnaj! K sta pršla dva žndarja pa fajmaštra, pa Bsa jim rekli de naj anmav pačakata, fajmaštr sa pa šli Htlaravi pa sa pagliedali v čarne bukve, pa sa nejsta-■bdarja več premknila. Naš gasput bi lhku glih taku Inriedli, če bi se jih kdu prtiknu, al pa zamašval bi H p.Zatu pa dakih tyi ne vrj^mema, da bi kdu gaspuda
■	ušieškav.
Pa na tist se tudi jeze, k gasput huadja na "parti" in se včas' zamde tud čez punuč. Saj na hudja radi — kaj pa čja! Aldija sa žea taku brezverni, da na na-benm parti več na mualja, in gasput gredua na parti samu zatu, da aldi spreabračaja; navsakm parti, k sa gasput zraven, se muara molt paprajt k se začne jst, ne pa kkr žvav. Če pa prideja anmal ksnu damu, pa tud nanaprevjaja grejha, saj sa mladi in pa fant. Kaj bi jim bli taku navaščliv!
Vsih jeziku si pa tudi nejtreba zbrusit, če sa gasput dabili "kuharca". Kaj buada brez kuharce? Saj imaja tud v starin kraji fajmaštri kuharce (le kplan mora biti sam). Sestra nazna več kuhat za mladga gaspuda. Najev si je osmnajstlejtna kuharca. Sevede sa ja najeli, saj brez je nejsa muagli bit. Oni zmeraj akul hua-dija, pa sa večkrat zamudli južna, še večkrat pa večier-ja pr sestri. Zdaj pa k imaja sami sja kuharca, jim bua pa prprevla kdr se jim bua palibilu, taku da ne-buada lačni hadili spat.
Sevede gasput najraji taka vzemeja za kuharca, k ja friška, da se hitru zabarne in da je pridna pa pabuažna; sevede, pa de tudi ubuaga kar gasput reče-ja. Jast pa previm, de sa gasput prev nucali kuharca, drgači bi ja pravgvišnu ne bli najeli. Mislim pa tudi, da se buada zdaj tud akul havza ali faravža bel držal kkr sa se pa paprejt.
Ja papravici rečanu, de bulga gaspuda be prav ga-tov ne muagli dabit k sa ti gasput. Kaku ani tudi delaja namejst adbuarniku! Vs dnar k ga dabijo za cierku, kar sami nuasija na banka. Blagainik ja Iuhku prav vesiev km >nei patreba imt abenga truble iz dnarjem. Adkar sa ti gasput tukaj, ša tudi ankrat nej blu patreba adbuarnikam skrbit, kaku se bua dnar sprevu. Saj prem buh naj da dovgo živleja tacimle gaspudi k jih imama mi.
če pa brezvierci še zdaj na buada dali nič za cierku, buada pa gasput vse jih imiena kar iz prižnce brali, de jih bua lhku prav paštenu sram. Taku se tudi prav spaduabi za nardit iz tacim k nič ne dadua za cirku. Paglejte ga kum-pa-tarja, kak se ja an spreabar-nu in kaku padpira cirku! Zakaj ja bi se vi tadrugi ne?
Ta tanova gaspudava kara bua tudi več kasalina panucala kkr ga je una tastara. Kam buama pa vndr šli h službi božji, če na buama dali za kasalin, čm reč, za cirku?
Pa še dost bi se dalu pavedat, pa najbua za dons. Če buate pa ša kaj abiarali gaspuda, jih pa vam žei spiet pavem da jih buate siti!
Aistan, mijav, mijavl
POJASNJEVANJE IN ZAHTEVA.
TOLLESTON, IND. — Cenjeno uredništvo: čital sem v listu Proletarec št. 762 napad na mojo osebo kot predsednika SNPJ. Ker pa imamo v Garyu, Ind., samo eno društvo, ki spada k tej organizaciji, je bil napad naperjen na moio osebo. V tem smislu ni bil napad samo na mojo osebo ampak na vse društvo Nova Svoboda, št. 271, Gary, Ind. Jaz vas poživljam, da priobčite ime dotične osebe, katera je ono stvar prinesla v list, da prekliče vso stvar. Tako zahteva celo društvo, ker je tako enoglasno sklenilo na redni seji 7. maja 1922., da se pove, da ni to resnično, kar stoji v dotičnem članku zaradi tiste listine JSZ. Jaz sem jih v navzočnosti članov, prečital, ne pa jih vrgel v koš, ker to je velika laž in članstvo je sprejelo in ker se lahko prepriča v društvenemu zapisniku. Ker je pa večina članov tisto stvar protestirala da se tisto ne tiče naše organizacije in dnevnega reda. Jaz kot predsednik kar se mene tiče SNPJ. in njenih pravil nočem debatirati sam kadar vidim, da je večina članov proti da bi članstvo kršilo pravila SNPJ. Pravila bi jim dokazav, da nimajo smisla. Pravila SNPJ. ali SNPJ. nima nič opraviti z drugim organizacijam kakor samo ono kar njena pravila prinašajo. Kot predsednik dotičnega društva nemorem pustiti vsakemu članu ali kdor bi prišel v dvorano debatirati. To je brez smisla. Zato imamo konvencije, da mi pustimo vsakemu debatirati. Potem ni treba ne pravil in ne konvencije. Dokler bom jaz predsednik kakega društva, ne pustim drugega debatirati samo kar se tiče ustave in pravil SNPJ. Jaz spoštujem tista pravila, katera je potrdila konvencija in jih nikakor ne dam kršit. Oni, kateri pride s takimi lažmi na dan, ga še enkrat poživljam kot predsednik
društva Nova Svoboda št. 271 ali član našega društva, na.j pride na sejo in mi tam dokaže pred članstvom ono laž. Če je pristranski, ga poživljam na debato med celim slovenskim narodom, pa me naj prestraši s svojimi lažmi pred narodom kot on misli da mu dokažem kaj pomeni mednarodno mnenje socializma, da bo vidu ali se jaz bojim ruske kuče pobit ali ne. Da ga vidim pred celim pokom kaki socijalist da je da on iz-vešči svoje mnenje kaj zna ali če da ga narod posluša ali mene kot naprednega med slovenskim narodom. Jaz vem naprej da se ne bo odzvav ker on zna da ima mrzle pete če bi prišel z menoj na debato, on preneha bit kot napredni socialist s slovenskim narodom. Jaz ga pripoznam za nič izobraženega človeka ne pri organizacijah in ne z narodom. Vsi tisti ki baj pišejo se podpišejo. Tak ki laže ga je sram podpisati svoje ime. Kar sem tukaj obelodanil v Proletarcu sem tudi podpisal in mene ni sram da vidi slovenski narod kaj je moje mnenje da se lahko pokažem pred narodom kot predsednik društva Nova Svoboda št. 271, Gary, Ind. Jaz hočem delati kar zahtevajo pravila SNPJ. pa nič drugega. — JOSEF BALKOVATZ.
Pripis: Spoštovano uredništvo: Prosim vas obelodanite tistega kateri mi je bil tako dober za tako laž, ker vem, da ga imate, drugače se gotovo ne držite ustave Amerike. Jaz znam, da ker ste dobili čarter za poslovanje. Če ga ne dobim z lepa ga bom dobil prek sodnije. Noben dopisnik se nima pravice priobčiti brez imena.
(Priobčili smo ta dopis samo z malimi popravki. G. Josef Balkovatz se čuti užaljenega vsled neke notice, v kateri je rečeno, da se je pri nekem društvu v Gariju nasprotovalo apelu JSZ. za pomožno "izobraževalno akcijo. Izgleda, da bi jo tam zelo rabili v svoj lastni prid, potem bi se ložje ponašali "pred celim slovenskim narodom." G. Balkovatz ne zanikava, da se je stvari tudi pri njegovem društvu nasprotovalo, ravno tako sam potrjuje, da se mu je zdela akcija, propagirana v pismu, proti pravilom SNPJ. in proti dnevnemu redu. Vsakdo si namreč lahko tolmači pravila po svoje. Tolmačenja raznih sodnikov o konstituciji ameriške republike se razlikujejo, g. F. Balkovatz jo pa tudi tolmači po svoje. Vsakdo ima namreč to pravico, razun v vojnem času, kajti takrat ni dovoljeno poljudno tolmačiti točke v konstituciji, ki govori o svobodi govora, tiska in zborovanja.
Obžalujemo, da ne moremo ustreči g. Balkovatzu z obelodanjenjem imena dopisnika. Z debato pred celim slovenskim narodom torej ne bo nič, kar je vsekakor škoda. Ampak mi si tolmačimo konstitucijo Amerike po svoje in se ravnamo po tem. — Ured.)
IZ UPRAVNIŠTVA.
Za nas ni počitnic. — Naprej do cilja.
—	Socialistični tisk najboljši agitator
—	Uspehi par dnevov dela. — Naloga socialističnih klubov. — Posledice pro-hibicije. — Sličica iz Somerseta, Colo,
DOBRO BI BILO RAZJASNITI.
CHICAGO, ILL. — "Znanje", glasilo novopečene in mimogrede povedano sedaj po komunistični stranki obsojene "Workers Party", piše v zadnji številki kako nujno je, da širijo hrvatski drugovi med slovenskimi delavci v Ameriki "Delavsko Slovenijo" — "edini slovenski delavski list v Ameriki".
Slovenski delavci v Ameriki — pravi modro "Znanje" — so zgubili svoj list v teku vojne, dobro "Znanje" pa je našlo zanje sedaj "Delavsko Slovenijo" — tisto "Slovenijo", ki je ob času predsedniških volitev propagirala za Hardinga. Harding je bil kajpak kandidat, če že ne socialistične, pa vsaj delavske stranke, ki ima svoj glavni stan na Wall Streetu v New Yorku. To pa še ni vse. "Delavska Slovenija" si hoče delati sedaj kredit s kolektami, ki jih vodi organizacija prijateljev sovjetske Rusije. Toda predno priporoča "Znanje" slovenskim delavcem "Delavsko Slovenijo", bi bilo dobro, da nam pojasni tole: Ali ve "Znanje", če je urednik "Delavske Slovenije", Frank Novak, že poravnal svoto, ki jo je pred leti skolektal za štrajku-joče pod okriljem W. F. M., na pristojno mesto? V kolikor je piscu teh vrstic znano, dotičnik tega še do pred nedavnim ni storil.
V interesu slovenske javnosti je, da se zadeva pojasni. Pojasniti ima to slovenski javnosti "Znanje", ki vodi med svojimi čitatelji propagando, naj priporočajo "Delavsko Slovenijo" slovenskim delavcem v Ameriki. Shall we know? Eden, ki je radoveden.
Vroči poletni dnevi prihajajo in marsikdo si il li počitnic. V gotovih podjetjih in uradih imajo lisi benci po par tednov p^itnic s plačo. V drugih si» ra počitnice vsakdo vžeti sam, ako more in če i« sredstva. Neprostovoljne počitnice ima danes oj( pet miljonov delavcev in delavk. To niso počitni* kajti pomanjkanje in večna skrb, kako se v taki kril preživljati, dela dneve neznosne. Tudi nad pol mijl na premogarjev ima sedaj počitnice. Še pred štrajko« jih je bilo par sto tisoč brez dela.
Počitnice imajo svoj pomen le tedaj, če ima ili vek na strani nekaj sredstev in če je za čas odsotna! od dela plačan; in če v dnevih, ko je kje na deželi,i kjerkoli že nabira novih moči, nima skrbi, kje bo« kal delo, kadar bo konec počitnic. Kakor rečeno,! nekaj takih ljudi. Slovenski delavci delajo večinonui obratih, ki ne dajejo počitnic drugače, kakor kadar j industrialna kriza, ali pa, če človeka odslove vi kakršnegakoli vzroka.
Vsakdo, ki si služi kruh z delom, bi bil opran« do par tednov počitnic. Kadar si bo družba ustvaril pravičnejši gospodarski red, bo delavec rešen sfal v borbi za obstanek, kajti delo bo imel zasiguranl ravno tako bo imel priložnost uživati vse sadove,! jih nudi življenje v civilizirani družbi. Taka drofll pride, kadar zavlada socializem.
Poletni dnevi so tukaj, toda za socialiste ne M menijo počitnic. Niti ne za delavstvo kot celota. Sil cialisti morajo voditi delo agitacije naprej, najfl leto, jesen ali zima. Kadar zavlada naša pomlad, ■ bomo oddahnili. Ako ne mi, pa tisti, ki pridejo um mi. Dotlej poznamo samo delo za socializem, p«M tistega, ki ga moramo opravljati, če hočemo iiflfl Kajti profitarski sistem nam ne dopušča mnogo čatl za druge posle, kadar nas rabi. Včasi, kadar ni iijkfl dov za delanje profitiv s tem, da industrija obnlifl je, nas odslovi in ne vprašuje, kako se bomo prezivw li. Socialistična družba bo skrbela za ljudstvo, s«B nja skrbi za profitarje in varuje v prvi vrsti njilM interese; interesi ljudstva so za današnjo družabni uredbo postranskega pomena. Vse to dokazuje, da« na ljudstvu ležeče, kedaj si preuredi gospodarski« stem. In nadalje dokazuje, da je ljudstvo še nevtifl da si ne zna pomagati iz današnje mizerije in giH zato treba učiti. Za take učitelje so pozvani sodil sti — taki, ki res poznajo socialistične nauke. .NajhM še vzgojevalno sredstvo za delavske mase je soc^H stični tisk. Vzgojevalno nalogo med slovenskim prtbfl tarijatom vrši "Proletarec." Širite ga in ne zanei^| jajte tega dela niti v vročih poletnih dnevih. Mi smemo poznati počitnic — ne poprej, dokler ne boS izvedli svoje naloge.
*
Sodruginja Frances A. Tauchar se je mudila ufl nji teden v La Sallu in okolici, kjer je agitirala tuli pridobivanje novih naročnikov Proletarcu. RenlH njenega dela v par dneh je enaintrideset naročniiM Nekoliko kooperacije, malo vztrajnosti, pa se doidH uspehi. Charles Pogorelec iz Pennsylvanije poroča,® so uspehi njegove agitacije, vpoštevajoč sedanje a^H mere brezposelnosti in stavke, povoljni.
Naše delavstvo mora pričeti čitati z razumnH mnogih naselbin nam poročajo sodrugi in somišljgfl ki, da so se ljudje udali brezplodnemu "kikanja*! pijančevanju. To je slabo znamenje. Pijača človetajH mami, da pozabi za trenotek na mizerijo, slabolfl in druge nadloge, ki ga oklepajo, ampak nadlogeij
lejo. Da se jih odpravi, iztrebi s koreninami vred, je treba treznega, smotrenega dela. To delo se lahko o-pravlja v socialistični organizaciji. Kdor opazuje situacijo po naselbinah, mu Dostaja vedno jasnejše, kako nujno je, da se med to maso razširi list, kakor je Proletarec. Navajanje delavstva k čitanju dobrega vigojevalnega lista, kakor je naše socialistično glasilo Proletarec, je edino sredstvo za odvračanje našega delavstva od pogubnih vplivov pijančevanja, ki škoduje delavstvu kot posameznikom in kot celoti.
Vsaka naselbina bi lahko imela socialistični klub; morala bi ga imeti. Pod sposobnim vodstvom bi ta klub vodil propagandistično delo za socializem po najuspešnejši poti. Skrbel bi za duševno in telesno razvedrilo. Pod njegovim vodstvom bi se moralo vršiti «e javno življenje v naselbini. V mnogih krajih še nismo tako daleč. Razna poročila o naprednosti v tej ili oni naselbini so le pena, ki se razblini, kakor hitro
se malo globlje pogleda ta "napredek".
*
Prohibicija se je izkazala za škodljivo vsem tistim narodom v tej deželi, ki prihajajo iz dežel, kjer je pitje piva in vina v navadi. Te navade se ne dajo odpraviti s prepovedmi, kakršne so navajeni dajati v ameriških takonodajah. Poleg vsega je čezmerno pitje pijač posledica ekonomskih razmer. Tam, kjer je delavstvo najbolj izrabljano in živi v najslabših življenskih razmerah, se največ pije. Ameriški reformatorji se ne trudijo odpraviti vzrokov za socialna zla. Prepovedi, to je njih sredstvo. Socializem pozna zdravila, toda predno jih bo mogel vpotrebiti, bo moral dobiti moč. Iloč odvisi od njegovih pristšev. Pridobiva mu jih socialistični tisk.
*
Anton Majnik iz Somerset, Colo., se je pred 11. meseci v rovu ponesrečil. Zlomilo mu je nogo. On ni bil sam vzrok te nesreče. Družba, kateri je profit več kakor pa varnost delavcev, je zanemarjala varnostne naprave. Družba dela dobičke naprej, kajti človeškega materiala ima dovolj in po ceni se ga dobi, posebno v sedanjih časih. Anton Majnik ne živi v sijajnih razmerah, kakor nihče, ki je onesposobljen za delo. Kljub gmotnim težavam hoče obdržati list in je pred nekaj dnevi obnovil naročnino in poslal $1.25 listu v podporo. Marsikak delavec, ki je v boljših gmotnih razmerah, se brani naročiti na ta list. Marsikomu se ne zdi Skoda potrošiti par dolarjev za nepotrebne reči. Proletarec je vsakemu sloveiskemu delavcu potreben, toda
se tega ne zavedajo vsi. Zato je agitacija težaven posel. *
Do naročnikov, ki jim je potekla naročnina( imamo eno prošnjo. Poročali smo že, da imamo eno osebo v uradu manj, kajti upravnik lista se mudi na agitaciji po naselbinah. Da nam prihranite delo, ne čakajte tirjatve iz upravništva, ampak pošljite naročnino takoj, ko vam poteče. Sedanja številka Proletarca je 767. Ako je številka v oklepaju poleg vašega naslova manjša kakor 767, je to znamenje, da je vaša naročnina pote-Ua. Obnovite jo čimprej. Ako morete, pridobite Proletarcu tudi kakega novega naročnika. Vsakdo lahko stori vsaj toliko, da pridobi vsako leto par novih naročnikov.
*
V naš urad prihajajo pisma, ako imamo v zalogi lo ali ono knjigo. V pojasnilo vsem prizadetim omenjamo, da imamo v zalogi le tiste knjige in brošure, ki so označene v ceniku knjig na zadnji strani Proletarca.
Listu v podporo.
SODRUGOM V CLEVELANDV.
IX. Izkaz.
YUKON, Pa. — Frank Sedminek .....,.«»...$ .10
CHICAGO, ILL. — F. R. Benchina $1; J. Jereb 75c; Pet. Verhovnik 25c; F. Pretnar 50c;
skupaj................................ 2.50
(Svoto izročil F. R. Benchina). CHICAGO, ILL. — Jugosl. soc. klub št. 1 JSZ... 30.00 CLEVELAND, O. — Jugosl. soc. klub št. 27 JSZ. 40.00 CHICAGO, ILL. — Frank Petrich, provizija od
oglasov.............................. 5.00
CHICAGO, ILL. — Družba pri sodr. Udovichu: Po $1: Lekš, Brus, Orient, 111.; Jerry Mar-kioh, Orient, 111.; F. Godina, Z. Novak in F.
Petrich, Chicago, 111., skupaj ............ 5.00
SOMERSET, COLO. — A. Majnik ............ 1.25
HERMINIE, PA. — J. Kaus..................50
WHITE VALLEY, PENNA. — Jos. Britz 50c., J.
Frank 25c.............................75
CLEVELAND, O. — V. Jurman .............. .50
Skupaj v tem izkazu ...................$ 85.60
V zadnjem izkazu.................... 436.25
Skupaj do 20. maja ....................$521.85
POROČILO O RAZPEČANIH ZNAMKAH •J« S. z* za mesec april 1922.
t ►3 Mesto Q	Redne znamke	Dualne znamke	Izred. znamke.	Konv. znamke.	Prejemki	Gl. stanu Soc. stranke	ill M o
\rk., Jenny Lind ....	7	6		2	$ 5.20	$ 1.30	$ 1.62
111., CarlinvilJe ......	. 18	5		12	13.15		
111., NoHomis .......	. 13	5		1	6.45		
Lil., Springfield .....	. 5	S		6	5.55		
111., Chicago N. 1	. 50			32	31.00		
111., Chicago N. 224 .	. 7	6		11	9.35		
111., Virden .........			7			11.10	13.87
Ind., Indianapolis . . . .	. 10				3.00	1.00	1.25
Iowa, Madrid .......			14				
Kans. Gross .......	1	4	9	1	2.20	.50	.62
Mich., Detroit N. 114 .	. 22			10	13.00		
Mich., Detroit N. 210 .	. 15				4.50	3.70	4.62
Ohio, Collinwood ....				10	5.00		
Ohio, Girard ........				8	3.90		
Ohio, Cleveland .....	. 40				12.00		
Ohio, Glencoe .......	. 7	1			2.45	4.80	6.00
Pa., Herminie ......	. 13	10		28	21.40		
Pa., Avella .........	. 24	10			10.70		
Pa., Cuddy . .,.......	. 15				4.50		
Pa., Hostetter ......	. 7	1			2.45		
Pa., Lloydell .......	. 32				9.60		
Pa., Luzerne .......	. 6			5	4.00		
Pa., Sygan .........	. 24				7.20		
Pa., W. Newton .....	14	2			4|90		
Pa., Lawrence .......			50				
Pa., Irwin ..........	. 10	12			7.20	17.90	22.37
Utah, Murray ........	6	6		4	5.90	1.20	1.50
At Large:							
John Ban, Verona, Pa.	6				1.80	.60	
Total ..........	.351	70	80	130	$196.40	$42.10	$51.85
				Rednih Dualnih Izjemnih			
Znamk na roki-dne 1.	aprila				.341	190	246
Znamk dobljenih od gl. stana. .					.700	100	80
Skupaj ..........					1041	290	326
Znamk razpečanih glasom poročila					.351	70	80
Na roki dne 30. aprila.					.690	220	246
Seje socialističnega kluba St. 27, JSZ., se Trle vsa-drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako ietrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne ▼ klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodrugi je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-lirajo s socialističnim gibanjem, pa Se niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako po-migajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva nalogi delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pi vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
Konvenčnih znamk razpečanih 130 in odračunajeno zanje gl. stanu stranke $65.00.-—članov v aprilu javi jeni h 571.
Tajništvo J. S. Z.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba St. 114, JSZ., se vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
VLJUDNOST VELJA V ŽIVLJENJU.
Uljudnost je v življenja veliko vredna. V političnemu življenju Williama McKinleya je prišla uljudnost skoraj v pregovor ter mu je napravila pot k slovesu. Aprilska izdaja "Manufacturer's News" razpravlja o dejstvu, da surovost ne izvaja velikih izvrševalnih možnosti. Glavarji industrije, od Carnegija pa do Edisona so si priborili svoje visoko stališče, potom svojih človeških lastnosti ter dosegli s tem, da so jih občudovali vsi njihovi sodobniki. Carnegie pravi v svojem življenjepisu, da mu je k poznejšim uspehom veliko pripomogla uljudnost. Uljuden prodajalec ruši gore ter izpremeni skopuha v zapravljivca. Neznosnosti človeka se pa v mnogih slučajih ne sme pripisovati njegovi surovosti. Razlog je čisto navaden: njegov želodec ni v redu. Najbolj kislo razpoloženje izgine, kakorhi-tro je želodec v redu. Trinerjevo Grenko Vino je najboljša pomoč, da prežene slabo razpoloženje. Izčisti črevesje, povrne tek in odpravi nervoznost. Imejte Trinerjevo Grenko Vino vedno pri roki. Kupite ga danes pri svojem lekarnarju ali prodajalcu zdravil. (Adv.)
VAŽNO ZA ROJAKE V HERM1NIE.
Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomisleci, it. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
jtJtjf
Med prepričanim socialistom in med takim članom, ki je v klubu "kar tako", je velika razlika.
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialities! dne-
vnik.
Naročnina: $6.60 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri
mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
wwywwwvvuvvwwwwv
SEVEROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
it. Kdfe . rjdcJ e r] 1 Te
5EVERA5
hair POMADE
Izvrstna, pripraVd za ne<o las, idedlna, zardVilnd, irj čisid.
CENA 25c Vprasijie \J lelvarr)ul).
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
John Plhak & Co.
1151-1153 W. 18th Street •
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
Povej tvojemu prijatelju,! je v njegovo lastno korist, i postane čitatelji in namen Proletarca.
f MM»n
Kadar...
Kadar mislite na potovanj« f stari kraj;
kadar želite poslati svojim i rokrajskim sorodnikom, prijitt ljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drag | ^ starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESARE 70—9th AVE.
new york, n. v
nI slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOlfflSTOWN, Pi
NAZNANILO.
GIRARD, O. — Seja jugoslovanskega socialist nega kluba št. 222, J. S. Z. se vrši vsako četrto d ljo v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem domu i Girardu. — Rojaki delavci, pristopite k naši orgu zaciji in postanite bojevniki za delavsko stvar vi stah socialistične stranke. — Frank Kramar, orgui zator.
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljs-oje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem
Sašu.
JOSIP PAVLAK
1814 So. Throop St., Chicago, 111.
Telefon Canal 5903.