TRIBUNA časopis za študente številka 6-7, letnik XLVI Izdaja ŠOU v Ljubljani Kersnikova 4, Ljubljana tel.: 061 131 7010 /233 fax: 061 319 448 SM*4 Clavni in odgovorni urednik: David Ipavec Uredniki tematik: Božo Benedejčič (ŠTUDENT) Karla Železnik (KULTURA) Aleš Vovk (OBVEŠCEVALEC) Manca Mirnik (TORIŠČE) Polona Dragaš (DOLGOČASNEŽ) Logotip: Robert Dolinar Oblikovanje & prelom: DIEM llustracije: Adriano Janežič Karikature & strip: Tilen Jošar Križanka: Tanja Šterk Tisk: DELO TČR d.d.. Dunajska 5, Ljubljana Naklada: 10.000 izvodov Cena: 1 SIT Časopis izhaja v slovenskem jeziku. Po mnenju ministrstva za kulturo št. 415-1007/96 z dne 9.10.1996 se časopis TRIBUNA uvršča med publikacije, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Vse pravice pridržane. Kopiranje publikacije ali kateregakoli njenega dela, na kakršenkoli način dovoljeno samo s pisnim soglasjem izdajatelja. wi.guiyi.i\ *.jj\j prazniki Te dni nas večerni sprehod po stari Ljubljani spomni, da bodo kmalu prazniki. V samem mestnem jedru kar žari od belih in modrih lučk, ki skušajo v ljudeh nekaj prižgati. V nekaterih prižigajo zgolj srd zaradi potrate elektrike, drugim so bolj pri srcu. Ti se že veselijo prihajajočih praznikov in topline božičnega in novoletnega večera. Saj veste - polnočnica, božične pesmi, topel kakav in potica, novoletna zabava, počitek po praznikih in še sto reči, ki nam jih vsako leto prinese ta čas. Ko so mi povedali, da je prav med prazniki največ ljudi osamljenih, me je kar zmrazilo. Prazniki so vendar nekaj, za kar nas ne sme nihče prikrajšati. Niti nesrečna Ijubezen, niti bolezen, niti samota, niti smrt. To so vendar prazniki novega začetka. Za praznike moramo poskrbeti sami. Nanje se moramo pripraviti. Preberimo kakšno novo knjigo, obiščimo prijatelje, presenetimo starše, specimo pecivo, naredimo skromno darilo. Dajmo praznikom njihovo vsebino. Ko boste letos stopali po stari Ljubljani in po vaseh ali mestih, od koder prihajate bodite pripravljeni in naredite nekaj za svoje praznike ter za praznike ljudi okoli vas. Nazadnjak - bo rekel marsikdo, ko bo prebral zgornje vrstice. Jaz si v tem času pravim - srečnež. Bodite srečni tudi vi! božiček Božo Anže Tereb SLOVENSKI VRHUNSKI ŠPORTNIKI ODHAJAJO V TUJINO? Bliža se zima in z njo sezona zimskih športov. Smučanje je slovenski nacionalni šport. Vsaj bilo je. Vse več mladih preizkuša še ostale načine zabave na snegu. Po napovedih strokovnjakov, bo število snowboarderjev do leta 2010 že preseglo število smučarjev. Snowboardanje se šele razvija, smučanje pa bo počasi izgubilo svoje pristaše na račun snowboardanja. Slovenci imamo kar nekaj uspešnih snowboarderjev, ki dosegajo visoka mesta na tekmovanjih v svetovnem merilu. Kljub izrednim uspehom, jih ne podpirajo državne ustanove, le v majhni meri so deležni podpore domačih pokroviteljev. Ker je torej denarne podpore izredno malo, odhajajo vrhunski tekmovalci v tujino, kjer jim tuji klubi nudijo kakovostnejše treninge in možnost tekmovanja na vseh pomembnih tekmah. Biti vrhunski športnik je zelo naporno, saj so najboljši tekmovalci skoraj vsi dijaki ali študentje. V pogovoru z njimi sem izvedel, da jim Ministrstvo za šolstvo in šport ne primakne niti tolarja, kljub dejstvu, da nekateri dosegajo precej visoke uvrstitve (vsako leto več in višje), ravno tako kot smučarji. Dekleta in fantje imajo vsaj to srečo, da jim gredo na roko po šolah in fakultetah in še to ne vedno. Kajti zaradi treningov in tekmovanj, ki so predvsem v tujini, večinoma ne morejo obiskovati predavanj ali pouka, za učenje pa imajo čas le takrat, ko ni tekmovanj. Njihovi edini slovenski pokrovitelji so predvsem redki izdelovalci ali prodajalci deskarske opreme, v prvi vrsti pa starši, ki hudega denarnega bremena kmalu ne bodo več zmogli, saj postajajo tekmeci vse boljši, kar pomeni tudi dražjo opremo, treninge in tekmovanja. Poleg denarnih težav pa se snowboarderji srečujejo tudi s tem, da imajo le redka slovenska smučišča svojo ponudbo vsaj deloma prirejeno tudi njim. Bo snowboardanje ali deskanje na snegu postalo še ena obetajoča stvar, ki so jo Slovenci zavozili? Vse več naših tekmovalcev odhaja v tujino, kjer so že spoznali, da snowboardanje le ni bila samo muha enodnevnica. V tujini je v snowboardanju vse več denarja, v Sloveniji pa le toliko, kolikor vanj vložijo redki Ijubitelji. Simona Slavec - Filozofska fakulteta SPOLNO NASILJE V SLOVENIJI Urad za žensko politiko je 3. decembra letošnjega leta pripravil tiskovno konferenco o spolnem nasilju v Sloveniji. V okviru mednarodnih dnevov boja proti nasilju, ki so potekali med 25. novembrom (dan boja proti nasilju nad ženskam) in 10. decembrom (dan človekovih pravic), je dal pobudo za preprečevanje in ukrepanje v primeru spolnega nasilja. Nova kazenska zakonodaja s področij, ki zadevajo nasilje nad ženskami, nasilje v družini in kazniva dejanja v zvezi s spolno nedotakljivostjo, žal ni prinesla nič novega. Koliko je v resnici tovrstnih kaznivih dejanj, lahko le ugibamo, po uradnih podatkih pa naj bi le-ta upadla. Podatki, zbrani v prostovoljnih organizacijah za boj proti nasilju (krizni telefoni, društva itd.), kažejo na to, da so žrtve nasilja v družini največkrat otroci in ženske. Centru za pomoč mladim se javljajo mladostniki stari od 15 do 25 let z različnimi težavami: od težav v šoli, duševnih motenj, motenj hranjenja, spolnih zlorab itd. V zadnjih nekaj letih se je Vesna Leskovšek, ki vodi Center za pomoč mladim v Ljubljani, ukvarjala s 14 primeri spolnih zlorab in posilstev. Centru se dekleta javijo prostovoljno, tam pa jim nudijo pogovor oziroma nadaljnje svetovanje. Dekleta, stara od 15 do 18 let, so bila zlorabljena več let, nekatera že od zgodnjega otroštva. Večina jih je dolgo molčala in trpela, ker so bile ustrahovane. Zlorabili so jih predvsem očetje, sledijo sorodniki in družinski znanci. Večina deklic si želi izogniti prijavi, vendar pa jih na Centru hrabrijo, da se prijavijo same. Prijav s strani študentk niso dobili. Leskovškova je povedala, da so do 14. leta otrokove starosti primere spolnih zlorab obvezane prijaviti ustanove, a si po njenem mnenju raje zatiskajo oči. Prav tako nimamo urejene zakonodaje, ki bi ščitila otroke do 14. leta, saj jih zakon izključuje fcot žrtve spolnih zlorab. Zaznavanje, kaznovanje in preprečevanje nasilja v družini je precej oteženo, saj velja zasebno življenje za nedotakljivo. Ena od težav je predvsem neučinkovitost države, da bi preko pristojnih ustanov v primerih nasilja posegel v družino. Drugi večji problem, ki je s prvim tesno povezan, je seveda nizka stopnja prijavljanaja družinskega nasilja. Spolno zlorabljene deklice svoj problem največkrat potisnejo vase in pozabijo, da se jim je to zgodilo oziroma dogajalo. Vendar se jim kasneje rado zgodi, da vnovič podoživljajo te stvari. A o tem drugič. tel: 15 /6 169, iet./fax: /i 14 039 Od pottedeljka da petka miil.OOito 14.00 ure SVETOVALNICA pmt. (Hi iM9da I3M urt> ttir. tut 14.00 26.09 are tV«, #sl 14M liutljana i«»lit>«4a BOIJSmjAOTDO: 9-1»,, ooMfln* 2S,l»i.:21t>-i.K 15,«.: 1272-861 natakarjev, izpod katerih se v vsej svbji krasoti bleščijo sveže oprane bele nogavice (pravzaprav imam v spominu samo en tak primer, ki so ga potrdili še nekateri na urejenost udarjeni osebki). Postrežbaje zadovoljiva, na kaj drugega pa moji možgani trenutno nimajo pripomb. Doroteja Praznik -Filozofska fakulteta FOTOKOPIRNICA PflkoVŠkoVO NAbREŽJE ? 1 1000UUBUANA TElEfoN:06l/?20'954 V naši fotokopirnici pri Zmajskem mostu vam nudimo fotokopije A4 po ceni 8 SIT foiokopiRANJE od A5 do A5 črno belo iN koloR SpiRAlNA VEZAVA vezava diploMskik MAloq debvNi čas: od 9,00'17,00 soboiA: 10,00' 12,00 ZGODOVINA MOJE NEUMNOSTI ALI NEUMNOST NAD NEUMNOSTMI V petek, 6. decembra sem si v Cafe teatru ogledala predstavo z naslovom Zgodovina moje neumnosti ali Neumnost nad neumnostmi. Predstava je potekala v okviru festivala Ex ponto, ki ga je tokrat že četrtič organiziralo društvo B-51. To je monodrama oz. monokomedija, ki jo je v celoti napisal in izvedel hrvaški igralec Željko Vukmirica. Zgodba sama je preprosta, saj govori o življenju igralca. Toda najbolj zanimivo je, da igralec začne svojo pripoved s tem, kako je že v materinem telesu ves radoveden opazoval dogajanje v zunanjem svetu. Zgodba se potem odvija skozi različna obdobja njegovega odraščanja: od prvih korakov v šolo do odločitve, kaj bo študiral in končno diplome na zagrebški Akademiji za igro. Takrat se pri umetniku prvič pojavi dvom o smiselnosti igralskega poklica. In na tem mestu se zgodba tudi konča. Na začetku se mi je zdelo zelo nenavadno, da Željko Vukmirica za svoj nastop ni pripravil kakšne posebne scenografije ali kostumov, saj na odru poleg stola ni nobenega drugega pripomočka. Toda igralec zna s svojo neverjetno mimiko obraza in izvajanjem glasov prikazati otroka, najstnika, profesorja na univerzi ali pa svojo mamo, ne da bi se nam zdelo, da kaj manjka. Poleg vsega pa od začetka do konca v svojo predstavo vključuje tudi gledalce same, kjer pokaže svoje sposobnosti sprotnega oblikovanja nastopa. Besedilo in izvedba predstave sta dosegla svoj namen, kar se je najbolj videlo že med burnim ploskanjem med predstavo samo. Za konec pa samo še to. Igralec je nam to, čemur on pravi "neumnost". To je prav nazorno na koncu tudi pokazal, ko je hodil med občinstvom, delil svoje vizitke in zraven prosil za denarne dodatke. In uspelo mu je zbrati celih 10 tolarjev. S tem simboličnim zaključkom smo videli, koliko smo v resnici pripravljeni prispevati za umetnost. BARBARA ZYCH - FF E x P o n t o '9 6 SMETANA KUTCAS NOVA SLOVENSKA POP ZANIMIVOST Krška skupina K.U.T. GAS (oziroma njen pihalni del) se je najprej pojavil v javnosti kot spremljevalna skupina pokroviteljskih DEMOLITION GROUP. Skupaj so posneli tudi malo ploščo DEMOLITION GROUP PLAYS GASTRBAJTRS, za tem pa so se k.u.t. GAS pojavljali bolj občasno. S komadom ARE YOU LONSOME TONIGHT so sodelovali na kompilaciji ELVIS DE LUXE, ki jo je izdalo ljubljansko gledališče GLEJ. V četrtek, 28.novembra pa so v njegovih prostorih končno lahko pozdravili izid svoje prve plošče EROTIKA. Na koncertu so se predstavili v močno razširjeni, kar trinajstčlanski zasedbi, če lahko zraven štejemo tudi tri stalne back vokalistke. Kot stalni član sodeluje tudi kitarist DEMOLITION GROUP Bojan Fifnja. Žal smo po odličnem inštrumentalnem uvodu morali prisotni poslušati popolnoma nepotreben pozdravni govor predstavnika Založbe kaset in plošč RTV SLOVENIJA. Omenjena Založba se sicer ne nieni sodobno kakovostno glasbo (še najraje se kot pijanec plota drži stokrat preverjenih imen - predvsem tistih izpred dvesto let), zato je njena odločitev za ta projekt kar presenetljiva. Za to so najbolj zaslužne številne (že kar preveč izrabljene) priredbe ter mainstreamovska glasbena podoba, ki kljub bogati funkovsko-jazzovski igri kopice pihal močno izstopa iz osnovnega izhodišča. Najbolj bodejo v oči velikokrat posrečeni, a občasno hudo popačeni elementi šansona ter ogabno močni rock'n'rollovski vokali. Če k vsemu dodamo še izgled celotne skupine, so izpolnjeni vsi pogoji za nastanek nove množične pop ikone, ki vendarle poseduje določene kakovosti, ki jo ločujejo od večine bebavih slovenskih pop-posiljevalcev. NIKOLA KLAŠNJA - FF UVOZENA GLASBA NA KONCERTU V ZCORNJI ŠIŠKI Po vsaj desetih letih smo bili zopet lahko priča rockovskemu dogodku v dvorani Doma svobode v Zgornji Šiški, ki se je izkazal za nadvse primeren prostor za srednje velike koncerte (torej take, za katere v Ljubljani preprosto ni ustreznega prostora). V okviru festivala Ex-Ponto smo tam videli na delu tri tuje skupine. Najprej so v okrnjeni zasedbi nastopili puljski Spoons in odprašili dokaj verno različico rock'n'rolla, kjer ni manjkalo običajnih prvin te glasbene zvrsti. Spoons so seveda izkušena skupina, vendar jim tokrat dobršen del nastopa ni uspelo ogreti kar številnih obiskovalcev. Malce je nagajal zvok, nekaj so pokvarili Spoons sami. Prepričljivost njihove glasbe lahko prinese le enkratna skupna izkušnja, ki se tokrat kar ni hotela izpolniti. Šele proti koncu nastopa je rock'n'roll kemija začela delovati in prinesla celoti pozitiven vtis. Vinkovške Majke so tudi v naših krajih že dolgo zvezde in to ostajajo po vseh teh letih in vseh življenjskih tragedijah, skozi katere je šel pevec Bare. S skoraj povsem novo zasedbo so Majke predstavile precej drugačno glasbo obrnjeno k notranje bogatemu rhythm'n'bluesu. K temu so mestoma botrovali kar trije kitaristi in seveda izrazit Baretov vokal. Na koncertu običajno glasbenike tudi gledamo in tu se je pokazala dokaj žalostna slika, saj je Bare večji del nastopa meditiral v lastnem svetu, medtem ko so ostali bolj ali manj brezhibno opravljali svoje delo. Ko je živahnost nastopa počasi padala v brezupno enoličnost, so Majke v dodatku z venčkom starejših skladb le uspeli prebuditi takrat že nabito polno dvorano. Ko so tehniki na oder prinesli dva zvočnika, ki po prostornini nista dosegala niti desetine osrednjega ozvočenja, se je izkazalo, da bo to nosilo celotno zvočno sliko nastopa Billyja Childisha in njegovih Thee Headcoats. Takrat smo se mnogi vprašali, kaj to pomeni. Že uvodni potegi po strunah so povedali vse. Billy Childish ne potrebuje masivnega zvoka slonečega na globokem basu in silovitosti bobnarskih open. Njegov zvok in slog slonita na osnovnih vzorcih garažnega rocka 60-ih let in zgodnjega angleškega punka. Od tu Billy Childish ne odstopa niti za pol koraka. Mnogo tega je izpovedal kar z uvodno No Escape, ki si jo je izposodil pri Skyju Saxonu. Kratke in jedrnate pesmi so se potem nadaljevale skozi ves nastop, ki niti za trenutek ni izgubil prepričljivosti. Billy Chiidish je preprosto začetna abeceda izvornega rock'n'rolla, kjer je A preprosto dodal s svojo glasbo. SMETANE Tale Film Art Fest je prefrigan. Letos je izdihnil, da se bo drugo leto iz njegovih posmrtnih ostankov kot feniks vzdignil Ljubljanski filmski festival. Dajmo prostor izbrancem! PRVOKATEGORNIKI Pa ne bodite presenečeni, ko vas bo takoj na začetku usekal po glavi s kladivom tipa letošnjega otvoritvenega filma Trainspotting! Kultna mojstrovina Dannyja Boyla (Plitvi grob!) vas ne bo o strahotah, ki jih povzroči "horse" (ali kakorkoli mu ljudsko izročilo že pravi), resda naučila nič novega. Pokazala vam bo le, da sledijo celo brezupni džankiji skrbno izdelani življenjski filozofiji. Prostodušno se požvižgajo na vse, vlak življenja namerno zamujajo. Osvobojena kamera, neobičajni koti snemanja, sveža igra, podloženi s creme de la creme najboljšega rocka in b.rit popa (glej soundtrack s smetano od Elastice do Iggyja Popa, katerega Lust for life čivkajo že vrabci na strehi!). V na moč podobno kategorijo sodi Mularija (Kids) Larryja Clarka, ki po logiki vseh mogočih, pomešanih, zmešanih svetnikov, ni dobil nagrade Vodomec. In sicer na račun Življenja v pozabi (Living in Oblivion) Toma DiCilla. Iz pedagoških razlogov? Festival torej ni več tehten zbir vrhunske filmske produkcije, ampak filmski krožek? Konkretne nauke slovenski filmarji resda potrebujejo kot suho zlato (kaj pa Tat ritma Matthewa Harrisona?), kljub temu pa ne vem, kaj ima film kot umetnost skupnega z abstraktnimi nauki. Tisoč brc bi prišlo veliko bolj prav mulcem iz istoimenskega filma, ki zamenjujejo vodo z vodko in se prebujajo v kadeh, ponosni, da so, 13-letni smrkavci, sinoči naslednjo vrstnico prvič poglobljeno poučili, kaj je moški falus. Ja, človek je neučakana žival, ki rine z glavo (kakršnokoli) skozi zid (kakršenkoli), kjer pač nanese. Imunosti na belo kugo mu ne podari nič. Filmu Mularija zadnjo porcijo vrhunskosti ponudi nedorečenost, ko o bolezni nihče ne zine več ne bev ne mev, čeprav je aids v soseski. Točneje: pred koncem leže na kavč, minuto kasneje pa se nanj(o), nič hudega sluteč, "namontira" sošolec. Eh, to se lahko zgodi samo v New Yorku, boste rekli... Mrtvec (Dead Man), ultimativna kavbojka nove dobe, pospravi vse spoštovanja vredne, arhetipske dosežke starost (Peckinpah, Fuller, Leone,...). Jim Jarmusch šepeta, da je kavbojski film kot žanr mrtev, kot je to 1992 v svojem poetičnem, anti-vesternovskem filmu Neoproščeno (Unforgiven) na drugačen način sporočal že Clint Eastwood. Jarmusch ponudi v imenu modernega časa ekvivalent, nekakšen desert-road-movie, ki na konju zatava v neznano vštric z nosilnim likom. naslednjim "mrtvecem" v sedlu. Novi zakon so le še trgajoči kitarski rifi Neila Younga in Johnny Depp kot nadvse dostojna, poživljajoča nadomestitev Johna Wayna. Antonija (Antonia's Line) Marleen Gorris, oskarjevec 1996 za tujejezični film, stoji ob strani logiki, da stoji svet na ženskah, ki edine skozi čas ohranijo širno vitalnost. Te njihovi moški, ki so predstavljeni kot posiljevalci, godni osemenjevalci ali senčni sledniki ženskih karizmatičnih osebnosti, enostavno ne premorejo. Antonija poka od liberalističnih, emancipiranih žensk in, ja, tudi feminizma, ki pa ne vlije nikomur hude krvi, prej le kakšno temeljno novo spoznanje. Vse v redu renomiranega švedskega režiserja Boja Widerberga že v naslovu poudari, da ]e čisto O.K., če izza katedra v varovance letijo iskrice skritih podpomenov, ki se jim brbotavi srednješolski hormoni seveda ne uprejo. Nenadni, nepojasnjeni izostanki so opravičeni, dokler hotna učiteljska avtoriteta med glavnimi odmori odpetih gumbov drvi k tebi v posteljo. Ko tvoj žar potihne, pogleda iz nje troglava pošast zavrnjene ženske. NOSTALGIKI, POZOR! Slovenci smo zgledni "jugonostalgiki". Dokaz: jugoslovanski kandidat za oskarja Lepe vasi lepo gorijo novinca Srdjana Dragojeviča je spravil ljubljansko publiko v ekstazo, nič manj pa ni napolnila dvorane Odtrgana tragedija Gorana Markoviča. Kljub temu, da stojita žanrsko in narativno na nasprotnih bregovih, predvsem pa kvalitetno sploh ne dosegata drug drugega. Premoč prvega je nedvomna, njegovo oko najbolj pronicljivo, ko preide v ironijo, sicer pa mu kot celoti vendarle nekaj umanjka. Felix Boža Šprajca, spodrs festivala, dvoran ne bo napolnil niti po najbolj prepričljivih moledovanjih potencialne publike. (Ne)srečnik potrdi le sveže narodno reklo, da slovenski film ni vreden niti časa, ki ga pokuri preudarno žvečenje dveh kokic. A ne zapadimo očitanemu, splošnemu trendu sadističnega pljuvanja po vsakem novem padcu slovenskega filma. Bodimo raje tiho in si mislimo svoje! PRIMOŽ JESENKO - AGRFT STRIPBURCER V AKCIJI Novi bum na tržišču. Stripburger je svojo vsebino zapakiral na enkraten način. Enostranske stripe na temo človekovih pravic je zaprl v škatlico s 24 karticami, dva je natisnil na embalažo in jih dal tiskati v butični nakladi 300 izvodov. S pomočjo Zavoda za odprto družbo Slovenije, so poleti povabili na natečaj okoli sto domačih in tujih avtorjev. Svetovna mreža Stripburgerjevih "dopisnikov" je odreagirala s 50 prispelimi stripi. Komisija v sestavi: Katra Mirovič, Boris Bačič, Aldo Milohnič in Barbara Borčič, je bila pri izboru stripov večkrat v dilemi, ali strip še ustreza temi ali. Čeprav je s tem pravzaprav že prikrajšana človekova pravica avtorja stripa in njegovega svobodnega ustvarjanja. Tema je bila zastavljena precej široko, zato da se ne bi avtorji ujeli v stereotipno predstavo o človekovih pravicah. Z izborom so hoteli pokazati, da morajo biti človekove pravice prikazane dosti bolj široko, kot sicer so. V začetku januarja bo izdaji sledila razstava originalov v Kudu. JANEZ GOLIČ KARLA ZELEZNIK - FF za DOMOVINO! Metelkova je prižgala bakle in zažarela za 'ex.' Dan republike 'ex.' domovine Jugoslavije. Teater Gromki se je obrnil k občinstvu in z gledališko predstavo z naslom Dan publike in obudil spomin na nekdanji praznik. Na mrzli ' Metelkovi se nas je trlo bolj malo, smo pa zato toliko bolj uživali v pirotehničnih in akrobatsko-kaskaderskih točkah med ruševinami bivšega sistema. Teater Gromki je za glavna dejavnika v svoji eklektični drami postavil vreme in drago mu občestvo. Ob raznih gledaliških točkah na meji mogočega nam je zastajal dih. Tudi vreme je zahtevalo svoje in dejavno posegalo v naše počutje, ki smo ga morali greti s kuhanim "skvoterskim" vinom. Gledališki spored je zaključil koncert Slovenskega kvarteta pozavn in Nebojša Šavija. V 'hangarju' (na toplem) je slikar Marko Jakše razstavil svoje neizdane naslovnice, ki jih ni izdala ena slovenskih založb. Prav za konec smo se lahko naposlušali muziciranja skupine Miss Evening & The Boys v Channel Zero. Naj vas spomnim, da se je gospa Evening na Novem roku '96 ogrnila v slovensko zastavo. Če ste pozabili spominski datum: 29. 11. 1943, lokacija Jajce. 53 let kasneje s prizorišča KARLA ŽELEZNIK - FF CROSSMANOVA NACRADA NAŠLA LASTNIKA Od srede, 11.12., znani rezultati scenarističnega natečaja, oziroma Grossmanove nagrade, ki je k sodelovanju povabila študente obeh univerz. Nagrada je bila podeljena v dvorani Slovenske kinoteke. Sledila je krajša projekcija ter klepet z udeleženci natečaja, študenti in profesorji AGRFT. Komisija profesorskih eminenc: Janez Drozg, Karpo Godina, Igor Koršič, Franci Slak, Igor Šmid in Miran Zupančič je prebrala 48 scenarijev 35 piscev in jih v ožji krog uvrstila deset. Med njimi je sklepčno na prvo mesto postavila scenarij Noč v hotelu Boštjana Matjažiča. Zaradi kakovosti pa priporoča še dva scenarija, in sicer Učna ura profesorja Plevnika Klemna Piska in Scenarij Maše Cvelbar. Darovalec nagrade ostaja anonimen, za odkup pa je prispeval 250.000 SIT. Na tem mestu vas opozarjamo, da Grossmanova nagrada čaka na vaše predloge tudi v letu 1997. Začnite s pripravami. Scenarije za kratke dokumentarce, igrane in eksperimentalne filme bodo sprejemali od 1. junija do 1. oktobra 1997. KARLA ŽELEZNIK - FF COPTIC RAIN CLARIONS END (DYNAMICA) Brez posebne medijske pozornosti v naši sredini deluje duo Coptic Rain. Za tem imenom se skrivata dva neutrudna ustvarjalca: Katrin Radman in Pero Penko. Oba sicer vzporedno delujeta še v (vsaj) dveh projektih: April Nine in Cyber Bass. Kot da se v domačih logih brez posiljevanja v vseh mogočih publikacijah in radijskih ter TV oddajah ne da prodreti. Pero in URBANE SOBE ZA MINUS OBJEKTE V tej številki vas bom seznanila s projektom, ki bo popestril obrežje Ljubljanice oziroma poskrbel za neposrednejšo komunikacijo med sprehajalci in Ljubljanico, ki je bila že stoletja nazaj eden izmed tistih dejavnikov, ki je omogočil nastanek belega mesta. Reka ni navdihovala zgolj Prešerna v njegovi izjemni poeziji. Prisluhnil ji je tudi Plečnik, ki je obrežja Ljubljanice arhitekturno oblikoval, in to tako prefinjeno, da še danes navdihuje marsikaterega slehernika, ki svoji tankočutnosti pušča prosto pot. In med njimi se je znašlo tudi nekaj umetnikov in arhitektov, ki so Plečnika tako močno začutili, da si želijo (ker verjamejo, da bi se umetnik z njimi idejno strinjal) v njegovo urbanistično-arhitekturno umetnino poseči s svojim projektom. Toda kje ob Ljubljanici bi lahko našeli ustrezni prostor, ko pa je že vse zazidano? Pa so ga našli. Italijanski neoavandgardist Michelangelo Pistoletto in grški arhitekt Christos Papoulias sta lani začela sodelovati s seminarjem profesorja Aleša Vodopivca na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Tema njune delavnice je bila razvitje posebnega mestnega prostora za Pistolettove Minus objekte. In razvil se je projekt Urbane sobe za Minus objekte Michelangela Pistoletta. Urbane sobe ne bodo več galerija, temveč nekakšen pol javni pol zasebni prostori, ki jih bodo zgradili blizu Čevljarskega mostu. Gre za inovativen poseg v urbani prostor - mestno tkivo, in sicer tako, da bodo urbane sobe nameščene pod nivojem višine mesta, torej nižje od zrcala gladine reke. Pistolettova umetnost, Papouliasova arhitektura, naravni in urbani prostor pa se bodo tako združili v časovno-prostorsko kompozicijo. Projekt bo trajen, v njem pa se bodo občasno lahko predstavili tudi drugi umetniki, ki bodo želeli dopolniti zastavljeno idejo. Projekt pa je spodbudil tudi skladatelja Alda Kumerja, ki je za prostore ustvaril skladbo Architempi, ki jo je nedavno v predstavitvi projekta za javnost v Mali galeriji s performansom pospremila Cristina Pistoletto. Direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je povedala, da je projekt predlog Moderne galerije za program Evropskega meseca kulture 1997. Poudarila je tudi, da je ta izviren poseg v mestni prostor ne le umetniško dejanje, ampak je tudi v sozvočju s kakovostjo okolja, predvsem s historičnim mestnim tkivom in Plečnikovo arhitekturo oziroma še več: kakovostjo tega področja bo projekt še dodatno poudaril. Vendar ovijmo besedilo v pogojnik, saj kljub temu, da je projekt že popolnoma pripravljen za realizacijo, je še vedno zgolj zamisel in je še zmeraj v osnutku proračuna mestne občine. Res pa je, da je zamisel uvrščena v načrt obnove obrežij Ljubljanice. ** Dokler pa se mestni možje še odločajo, ali denar bo ali ne, pa si lahko v Mali galeriji ogledamo razstavljene makete in ustvarimo svoje mnenje o (ne)pomembnosti projekta. Po moje je to izziv za Ljubljano, za Slovenijo. MAJŠA Katrin dokazujeta eno - s kakovostno, znotraj zvrsti zagotovo izvirno in domiselno glasbo si lahko razmeroma uspešen tudi zunaj naših meja. Kljub nepriljubljeni odločitvi, da v živo svoje glasbe ne bosta predstavljala, sta kot Coptin Rain objavila že tretji album Clarion's End za berlinsko založbo Dynamica. Hkrati sta malce pred tem kot April Nine uspela za nemško Hyperium objaviti album Sandglass. Obe plošči se glasbeno dokaj strogo ločita, s čimer zadovoljujeta kriterije različnega poimenovanja. Kot Coptic Rain strežeta z nabitim zvokom, kjer prevladujejo ostri kitarski riffi, podloženi z natančnimi udarci 'ritem mašine'. Katrin glas je po novem popačen le še na ustreznih mestih, a celo v ostrejših prehodih ostaja razumljiv in melodičen. V splošnem je Clarion's End običajno zgrajen izdelek, pesmi so zaokrožene in soočeni smo s skoraj klasično delitvijo na kitice in refren. bogate, saj skupaj z roko v roki stopajo trip-hop, atnbientalna elektronika in skoraj pobezljana ritmika. In zadnji dokaz prodornosti dela Pera Penka. Kaj bi ga Laibach prosil za pomoč, če ne bi bilo njegovo delo povsem trdno? JANEZ GOLIČ PLODNI DNEVI 19. 11.1996 je bila v galeriji Škuc otvoritev razstave "Plodni dnevi", mlade akademske slikarke Katarine Toman. Razstava sodi v nekajletni cikel Prve samostojne razstave v galeriji Škuc. Katarina Toman se je rodila v Ljubljani leta 1968, kjer je prav tako končala svoje šolanje na Akademiji za likovno umetnost. Ko sem vstopila v galerijo, nisem vedela, kaj naj storim. Nikjer ni bilo nikogar, samo prijetna glasba v ozadju me je vodila po razstavi. Poskušala sem se vživeti v ambient. Kar mi je najprej padlo v oči je bilo polno različnih stolov, različnih barv. Sedem na enega in se zastrmim v vsako sliko posebej. Tudi slike so polne različnih barv. Zanimivo je, da se z njimi mešajo male figurice ljudi. Najbolj všeč mi je slika Nebesni planetek. Predstavlja Zemljo in na njej nas ljudi. Nekateri so se že stopili z vesoljem! V drugi sobi je zopet klopca, ki pa je bele barve, kot so bele male skulpture na vrhu visokega podstavka. In nazadnje še tretja soba, ki je polna rož. Rožnata preproga, rožnata zofa, rožnate slike, rože, rože, rože. Zraven se mešajo ogledala in ne boste verjeli, še strojček za kavo. Vsepovsod so človeške figurice, ki se nagajivo smejijo in ti govorijo: "Usedi se, vzemi si čas in poglej. Poglej okoli sebe in obogati svojo siromašno dušo. Daj ji hrane, ki ji primanjkuje v tem svetu naglice. Usedi se na stol, klopco, zofo, preprogo, med rože. Saj si vendar ti tisti, ki je visoko nad vsemi stvarmi in imaš vse pod sabo. Vse je podvrženo tebi. Vendar glej, da te ta misel ne prevzame, kajti vesolje te lahko posrka vase in se v njem izgubiš." Razstavo sem si ogledala dvakrat in šele nato sem izvedela, da umetnica razstavlja svoja umetniška dela, ki so pomešani z njenimi predmeti iz vsakdanjega življenja. Gledalec naj bi ob razkritju njene zasebnosti občutil zadovoljstvo in ko bi odhajal bi si umišljal prav drugo umetnost, tisto, ki ni prisotna. POLONA GROBELNIK - FF DRUCACNI FILMH? Znotraj tega okvira pase dogaja ogromno stvari, ki Coptic Rain dvigajo nad povprečje. V prvi vrsti so to stalni preskoki v ritmu, ki (tokrat) niso izvedeni na silo, ampak le še stopnjujejo notranjo razgibanost posameznih pesmi. Najlepši primer za to je Rejoice, z zanosnim refrenom in razpoznavnim 'metalnim riffom', ki je vsekakor možna uspešnica. Podobno je s priredbo Presleyeve Devil In Disguise. Celo manj uspele skladbe so aranžersko dovolj Letošnji 12. dnevi gejevskega in lezbičnega filma so potekali med 1. in 8. decembrom v Kinoteki. Otvoritveni dan je simbolično sovpadal s svetovnim dnevom boja proti aidsu, ki so ga proslavili v nočnih urah tudi v klubu K4. Film Costa Brava, ki je odprl festival, pa te kuge 20. stoletja sploh ne omenja. Nasprotno. Gre za lahkotno čustveno komedijo, ki na preprost in nevsiljiv način opisuje ljubezen med dvema ženskama ter deluje na gledalca zelo neobremenjujoce. Prav nasprotno lahko trdim za večino filmov, ki so sledili. Gejevski ali lezbični, vsi so izpostavljali različne skrajnosti od umorov, sado-mazohizma, prostitucije, transvestizma in pornografije. Redki so se sploh ukvarjali s homoseksualnostjo kot problemom ("Mestna pravljica" in "Sebastian" govorita o homoseksualni ljubezni odraščajocih fantov). Naravnost in brez dlake na jeziku so spregovorili o svojih potrebah in užitkih ("Leni psi"), prostituciji kot načinu preživetja ("Razglednice iz Amerike", "Beli nastavljač") in mojstrih preobleke ("Stonewall"). Brez tematike aidsa seveda ne gre ("Zabava je moja"), zanimivi pa so bili tudi napol dokumentarni filmi podkrepljeni s pogovori ("Shinjuku boys", "Celuloidni klozet"). Po filmih sodeč, se s svojimi homoseksualnimi čustvi obremenjujejo le odraščajoči, ki še niso izoblikovali svoja emocionalna občutja. Odrasli pa so naveličani, da veljajo za obrobneže, zato svojo posebnost še potencirajo. Vse v smislu - iz ene skrajnosti v drugo. Ob tem je zanimivo se to, da so iz gejevskih filmov izključene ženske (te se pojavijo le kot zavrte matere, mladoletne prostitutke ali obremenjene gospodinje), iz lezbičnih pa moški. Zvezde filmov so torej izključno istospolne. Sicer pa tudi heteroseksualni filmi izključujejo homoseksualce - vsaj večinoma. Gledalci so eno ali drugo. Tudi v Kinoteki ta teden so bili. Tako kot sprotni prevodi filmov, za katere bi bilo včasih bolje, da jih ne bi bilo. Drugačni filmi? Kakor za koga. BARBARA VODOPIVEC - FDV INFORMATOR december 1996 Študentska organizacija Univerze v Ljubljani Kersnikova 4, Ljubljana tel.: 131 70 10, fax.: 319 448 http://www.sou.uni-lj.si ŠTUDENTSKI SERVIS Borštnikov trg 2, Ljubljana Uradneure: pon. - pet. od 7. do I4.ure pon. in sre. od 14.30 do 17.ure dežurstvo: tor., čet. od 14.30 do 17.ure V času dežurstva ne vpisujemo novih članov in ne podaljšujemo članskih izkaznic! TEL: 125-5500, fax.: 221-244 V bližino Študentskega servisa te pripeljejo avtobusi št. 6, 1, 9 in 3. Najbližji postaji sta pred Filozofsko fakulteto in pred Dramo SNG. NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO OKTOBRA JE ŠUDENTSKI SERVLS ODPRL DVE NOVI POSLOVALNICIV LJUBLJANI, IN SICER V ŠTUDENTSKEM NASELJU ZA BEŽIGRADOM (Kardeljeva pl.) IN V ROŽNI DOLINI (Cesta 27. aprila ) ! NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO ŠTUDENTSKI SERVIS BO DECEMBRA ODPRT VSE DELOVNE DNI. V TOREK, 31. DECEMBRA 1996, BO ODPRT SAMO DO 10. URE; V PETEK, 3. JANUARJA 1997, BO ŠTUDENTSKI SERVIS ZAPRT. SAMO ZA VAS, ČLANE ŠTUDENTSKEGA SERVISA ŠOU !!! Na vašo željo smo odprli novo telefonsko številko, na kateri lahko izveste vse o svojili zaslužkih prek Študentskega servisa. Med vami so tudi študenti invalidi, ki težje dobijo primerno službo. Zato smo se odločili, da vam bo informacije posredoval eden izmed njih. Če vas bo zanimalo, ali je podjetje že vrnilo izpolnjeno napotnico, ali je račun že plačan, ali je vaš zaslužek že nakazan, do katere višine je znesek neobdavčen in podobne informacije, pokličite vašo novo telefonsko številko 090 55-54. Prijazen študent bo odgovarjal na vaša vprašanja od ponedeljka do četrtka med 8. in 17. uro, ob petkih pa med 8. in 14. uro. Telefonska številka 090 55-54 bo namenjena izključno za informacije o nakazilih. Da vam bomo lahko na ta tako vroča vprašanja odgovorili hitro, imejte pripravljeno številko tekočega računa ali hranilne knjižice. Pokličite nas od ponedeljka do četrtka med 8. in 17. uro, ob petkih pa med 8. in 14. uro. S Telekomom smo dosegli dogovor, da bo vaš klic obračunan po najnižji možni ceni, ki znaša le 23,40 SIT na minuto pogovora. Zaooslitve Povprečne cene študentskega dela so med 360 in 1000 SIT/h, odvisno od vrste, zahtvnosti in trajanja dela. Za strokovna dela je najnižja urna postavka od 600 do 800 SIT/h. Oktobra so bila najpogosteje na voljo naslednja dela: - Za fante: anketiranje (750 SIT anketa), selitve in razkladanje (600- 1000 SIT/h), proizvodna dela (450 SIT/h), figurant na terenu (450 SIT/h), terenska prodaja... - Za dekleta: prevajanje razgovorov in besedil (1500-2500 SIT/h), razdeljevanje letakov na ulici in po stanovanjskih naseljih (450 SIT/h), delo v administraciji (450-600 SIT/h), vnos podatkov (450 SIT/h), anketiranje (750 SIT/anketa), lažja ročna opravila (zlaganje v kuverte, lepljenje etiket (400-450 SIT/h)), terenska prodaja (20% od prodanih knjig), čiščenje (400-550 SIT/h), proizvodno delo (400-450 SIT/h)... Za fante so bolje plačana dela oddana sproti, delo izven Ljubljane, strokovno delo in zastopniška dela - terenska prodaja. Za dekleta so ves čas na voljo predvsem dela v zahtevnejši administraciji, prodaji, strežbi, čiščenju in akviziterstvu. Dela, ki prihajajo na ŠS beremo in oddajamo večinoma sproti, zato je potrebno na primerno zaposlitev čakati v prostorih ŠS (največ možnosti za pridobitev zaposlitve je med 7. in 13- uro). Med 10. in 11. uro si lahko privoščite malico, saj v tem času ne oddajamo del, razen v primeru, ko želi naročnik dobiti študente takoj. V vrsto čakajočih za delo je sicer vpisanih precej kandidatov, toda večina jih vendarle ne čaka ves čas na delo. Polegtega imajo prednost pri oddaji zaposlitev tisti, ki gredo iz vrste, kar pomeni, da imaš precej možnosti, čeprav si vpisan v vrsto med zadnjimi. Kdor v dveh mesecih ne vzame dela prek okenca zaposlitve, avtomatično izpade iz vrste, zato naj se vanjo vpisujejo le tisti, ki trenutno res iščejo delo ! Dela, katerih ne uspetno oddati sproti, objavljamo tudi na informacijskem ekranu (touch screen). Na njem so v času uradnih ur Študentskega servisa ves čas na voljo tudi številne informacije o delovanju ŠOU. Tako lahko s pritiskom na ekran dobiš informacije o .trenutnih cenah prehrambenih bonov, prostih stanovanjih, dogajanjih na športnem in kulturnem področju, delovanju Mednarodne študentske pisarne, Študentskega servisa in še marsičem. Banka podatkov Za dela, ki zahtevajo posebna znanja (računalništvo, znanje tujih jezikov...) kličemo študente tudi na dom, saj jih iščemo iz naše banke podatkov. Zato je pomembno, da pri vpisu izpolniš vprašalnik na osnovi katerega dobimo potrebne podatke o znanju in sposobnostih študentov. Več boš vpisal, več možnosti imaš, da dobiš zanimivo delo !!! Denarna pomoč Študentski servis nudi svojim članom denarno pomoč v obliki brezobrestnega posojila, ki ga morajo vrniti v dveh mesecih. Višina pomoči znaša 30 % od zajamčene plače v predpretekletn mesecu, dobijo pa jo lahko študenti, ki so v zadnjih šestih mesecih prejeli vsaj eno izplačilo prek Študentskega servisa. Trenutno višina posojila je 10.232,00 SIT. Posredovalnica sob V prostorih Študentskega servisa deluje tudi posredovalnica sob. Ponudba stanovanj oz. sob je trenutno kar solidna, kar je predvsem posledica manjšega povpraševanja v počitniških mesecih. Trenutno je na voljo okoli 70 stanovanjskih enot. Stanovanjske enote med katerimi prevladujejo eno oz. dvoposteljne sobe, so na voljo v vseh ljubljanskih občinah, nekaj pa tudi izven Ljubljane. Cene ležišč se v povprečju gibljejo od 100 do 300 DEM + tekoči stroški, garsonjer in stanovanj pa od 400 DEM mesečno navzgor. Posredovalnica sob deluje od pon. do pet. od 8. do 14. ure. Informacije o razpoložljivih stanovanjih oz. sobah dobite na informacijskem ekranu v času uradnih ur Študentskega servisa! ŠS-POSLOVALNICA KERSNIKOVA 4 Kadarkoli se želiš izogniti gneči (se posebno v času počitnic) ne spreglei... poslovahiice, ki se nahaja na Kersnikovi 4, v pritličju levo! V poslovalnici lahko hitro dvigneš ali oddaš napotnico, podaljšaš člansko izkaznico in dobiš številne informacije (o nakazilih, napotnicah...) v zvezi s poslovanjem Študentskega servisa. Telefonske informacije: 131-70-10 URADNE URE: PON., SRE. TOR., ČET. PETEK 8.30-14. in 14.30-17. ure 8.30-14. in 14.30-16. ure 8.30 do 14. ure OSTALE POSLOVALNICE 1. ŠS - POSLOVALNICA VRHNIKA Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika, tel:754-565, fax: 754-575 URADNE URE: PON,TOR.,ČET. 9. -13- SREDA 12. - 17. PETEK 9. - 12. 2. ŠS - POSLOVALNICA RIBNICA Gorenjska cesta 7,1310 Ribnica, tel., fax.: 860-710 URADNEURE: PON., SRE., PET. 8.-12. TOR., ČET. 14. - 18. 3. ŠS - POSLOVALNICA GROSUPIJE Taborska 2 ,1290 Grosuplje, tel., fax.: 761-019 URADNE URE. PON., TOR.,SRE, ČET. 13. -17. PETEK 9-13. 4. ŠS - POSLOVALNICA KOČEVJE Trg zbora odposlancev 41, 1330 Kočevje, tel. 855-939, fax: 855-634 URADNE URE: PON., SRE., PET. 14.-18. TOR., ČET. 8. -12. ŠTUDENTSKA VLADA_______ Študentsko vlado sestavljajo: resor za kulturo, ki ga vodi Gregor Verč; (tor.,čet. 11.-12.), 2. resor za izobraževanje, ki ga vodi Nataša Juranji; (tor. 8.-10. ure), 3. resor za socialo in zdravstvo, ki ga vodi Franci Strajnar; (sre. 11.30-13.30), 4. resor za založništvo in medije, ki ga vodi Lenart Rihar; (tor. 10.-12., čet. 8.-9.), 5. resor za šport, ki ga vodi Matjaž Pečovnik; (pon. 11.-13), 6. resor za medn. sodelovanje, ki ga vodi Blaž Strojan; (tor. 9.-11.), 7. resor za turizem, ki ga vodi Jernej Zajec; (pon.,čet. 12.-14.), 8. resor za finance, ki ga vodi Matej Pirtovšek; (čet. 10.-12. ), 9- predsednik ŠV pa je Gregor Macedoni (uradne ure po dogovoru). KULTURA Pripravili smo vam izjemne popuste za naslednje kulturne prireditve: VLADO KRESLIN 18.12. GORENJSKI SLAVČEK 17.12.V Operi PREDBOŽIČNI KONCERT 22.12. ANN PAPOULIS 21.12. ARIZONA DREAM 30.12. v CD Prodaja vstopnic na INFO točkah ŠOU na K4 in v Rožni dolini. GALERIJA KAPELICA: 18. december: otvoritev razstave Francija Purga "What Makes Me Look Like This?". PLESNI STUDIO INTAKT KJE SM0? Plesni studio Intakt ima stalne prostore v mali dvorani študentskega naselja v Rožni dolini, c. 27. Aprila, Ljubljana (pri menzi). Javni prevoz do dvorane: mestni avtobus št:l4, izstop pri študentskem naselju. INFORMACIJE: Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Tanjo osebno v pisarni Plesnega studia Intakt, Kersnikova 4, Šou - oddelek za kulturo, ali pa po telefonu 061 131 70 10 int. 286 vsak torek in četrtek med 1030 in 1230, (telefax 061 319 448). USTVARJAJMO IN PLEŠIMO SKUPAJ! PRISRČNO VABLJENI Popusti za kulturne prireditve v dogovoru z drugimi kulturnimi institucijami, ki jih študentom omogoča ŠOU Kultura: SNG Drama, MGL, SMG, Opera in Balet, Slovenska filharmonija, CD, Festival Ljubljana, Slovenska Kinoteka... Informacije o načinu uveljavljanja popustov dobite na INFO točkah ŠOU. TEDENSKI PROGRAM: PONEDELJEK: Tehno - etno kavarna, 22. - 02. ure; d.j.: D.J. Nataša, TOREK: Kick it, 22. - 02. ure; d.j.: D.J. Kemal, SREDA: Fanka nam manka, 22. - 04. ure; d.j.: D.J. JAMirko, Režija: Heawy Les Wanted, ČETRTEK: Študentski žur, 22. - 04- ure; d.j.: D.J. Igor, PETEK: Independance, 22. - 04. ure; d.j.: D.J. Umek, SOBOTA: Loony Toons, 21. - 04. ure; d.j.: D.J. Y!OC, NEDELJA: Gytime, 22. - 04. ure; d.j.: D.J. Nataša. PROGRAM V DECEMBRU: • ponedeljek, 16. december: FILMSKA GLASBA - Miha Zadnikar, • torek, 17. december: LUKNJE V OMARI - modna revija študentk oblikovanja NTF v režiji Primoža Ekarta, ¦ sreda, 18. december: LIVE PAINTING. INDEPENDANCE 20. 12. MATRLK PARTY, D.J. AL, DJ. P. TWIN, D.J. KIAL, 27.12. OLDIES GOLDIES PARTY. MATRK MUSIC -20.12.96 D.J. KIAL, D.J. AL DJ. P.-TWIN NOVO LETO V KLUBU K4!!! Odštevajte skupaj z nami v filmskem duhu že od nedelje, 29. decembra!!! Parada d.j.-ev. SEE YOU SEE ME - silvestrovanje v različnih časovnih področjih preko interneta. Študentska skuoina ŠP(a)S se pripravlja na predstavitev svojega dela v obliki plesne predstave FRAGMENT, ki bo 9- in 10. januarja v dvorani Plesnega teatra Ljubljana (Prijateljeva 2, Lj-Prule) ^ Delo plesne skupine temelji na kreativnosti plesavcev, ki se kaže skozi razvoj lastnega giba. Vabljeni! IZOBRAŽEVANJE 1. POCOJI ŠTUDIJA NA UNIVERZI V LJUBUANI: Projekt "Pogoji študija na Univerzi v Ljubljani! (PŠUL) nadaljuje s svojim bojem za študentske pravice: • vse, kar vas žuli, vam dela krivico in povzroča sive lase, nam sporočite v nabiralnik, ki bo obešen v avli prostorov na Kersnikovi 4 (obregnili se boste vanj, ko boste šli po bone). Mi pa vam v zameno za zaupanje obljubljamo neizprosen boj za to, da vašo tegobo odpravimo. • projekt PŠUL je za Vaše študijske težave na razpolago VSAK ČETRTEK od 12. do 14. ure; vodja projekta: Maja Korc, sodelavca: Tamara Ažman in Matevž Pezdirc. 2. ŠTUDENTSKA ORCANIZACIJA LJUDSKE TEHNIKE fŠOLT): ŠOLT organizira 30 - urne jezikovne tečaje (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, ruščina in španščina). Ugodno ceno za študente omogoča Vaša Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Na ŠOLT-u se lahko udeležite tudi tečajev fotografije in drugih tečajev iz svoje široke ponudbe. Za dodatne informacije in vpise se oglasite na ŠOLT, ŠD Rožna dolina, blok XI in VII ali pa po telefonu na št.: 12-33-128,271-187 vsak dan od 8. do 16. ure, ob petkih do 13. ure, ob sobotah pa do 12. ure. 5. OPRAVLJANJE VOZNIŠKEGA IZPITA: ŠOU omogoča opravljanje vozniškega izpita po najugodnejših cenah. Obrnite se na avtošoli ROAL, Kolodvorska 6, tel.: 317-251 IN 0609/640-303: pon.-čet. od 11. do 16. ure in PROMET OREL, Tbilisijska 54, tel.: 264-997; od 17. do 19. ure. Cene vožnje so zelo ugodne - 1 ura vožnje je za študente 1.400,00 SIT, tečaj CPP pa je brezplačen. 4. TEČAJI RAČUNALNIŠTVA: Ugodne cene računalniških tečajev! Obrnite se na: KOMPASXnet. Pražakova 4, 1514 Ljubljana tel.: 305-270, 305-434, 1321-041 fax.: 317-996 in HOUSING Computers, Vodovodna 100, Ljubljana tel.:06l 168 40 40. 5. POTOPISNA PREDAVANJA: Tudi letos nadaljujemo s projektom Potopisna predavanja. Vsi študentje, ki vas zanimajo oddaljene dežele, neznane kulture in eksotična narava, lepo vabljeni na predavanja. 16. december ob 20. uri: ZDA (Andrej Grmovšek), 23. december ob 20. uri: OD EKVADORJA DO ČILA (Natalija Mazej) VSTOP PROST!!! 6. ŠTUDENTSKE ORCANIZACIJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV: Študentski predstavniki fakultet, ki se zanimajo za ustanovitev študentskih organizacij visokošolskih zavodov članic univerz, lahko dobijo dodatne informacije v času uradnih ur na ŠOU, Kersnikova 4, soba 107, vsak torek od 12. do 14. ure, vodja projekta: Tilen Kokelj. 7. URADNE URE: Nataša Juranji (ŠM za izobraževanje): torek 8.00 - 10.00 Ida Mihelič (pomočnica - za dotacije): sreda 10.00 - 12.00 SOCIALA IN ZDRAVSTVO 1. Boni: Bone uporabljajte do onemoglosti (beri: sitosti). Opozarjamo pa na pričakovani ostrejši nadzor, kajti ob plačilu z bonom je potre-bno predložiti tudi študentsko izkaznico ali potrjen itideks. Vlada Republike Slovenije je sprejela uredbo o subvencioniranju študentske prehrane. V uredbi so določene novosti, zato si to temeljito preberi: - študentje z invalidnostjo I. kategorije in študentje, ki že imajo otroka so upravičeni do dodatnih 5 bonov na mesec. Posamezni upravičenec lahko uveljavi le eno izmed podlag za dodatne bone in samo eden od staršev ima pravico do nakupa dodatnili 5 bonov. Dokazila o upravičenosti dodatnih 5 bonov prinesite na resor za socialo in zdravstvo, v sobo 107, Kersnikova 4 in sicer: • v ponedeljek in četrtek od 9.00 do 12.00 uro in od 14.00 do 16.00 ure • v torek od 9.00 do 12.00 ure - izredni študentje in študentje na podiplomskem študiju so upravičeni do bonov le v primeru, če niso zaposleni oziroma vpisani v evidenco iskalcev zaposlitve pri Republiškem zavodu za zaposlovanje. Dokazila o upravičenosti do bonov izkazujejo z zdravstveno izkaznico. Redni študentje pa ob dvigu bonov predložijo študentsko izkaznico oz. potrjen indeks in osebni dokument. Vsi študentje so upravičeni do 20 bonov mesečno. 2. Nuina pomoč v iziemnih socialnih stiskah: Pomoč je namenjena tebi, če si svoj problem poskusil-a rešiti s pomočjo državnih in humanitarnih institucij, pa si bil-a zaradi specifičnosti problema zavrnjen-a, potrebuješ pa hitro rešitev problema. V takem primeru se oglasi na pogovor pri prorektorju za študentske zadeve na Univerzi v Ljubljani ali pri psihologinji v Študentskih domovih na Cesti 27. aprila 31 v Ljubljani. Po nujni presoji ti bomo poskusili rešiti problem. Da pa bi lažje samostojno rešil-a problem, ti svetujemo nekaj naslovov: • Slovenska Karitas, Ciril-Metodov trg 9, Ljubljana; Skupina Betanija za pomoč študentkam mamicam in družinam, tel. (061) 323186, 1320119; • Študentski servis, Borštnikov trg 2, Ljubljana; nudi iskanje zaposlitve, denarno pomoč, pomaga ti najti čimcenejše prenočišče, tel.: (061) 1254062, 1255500. • v 58-ih območnih enotah izvaja program Rdeči križ Slovenije; več o njihovi dejavnosti lahko izveš na naslovu: Mirje 19, Ljubljana, tel. (061) 1261200. 5. Trenina asertivnosti. samopomočna skupina žensk z bulimiio: • Treningi asertivnosti so namenjeni študentom ljubljanske Univerze, ki imajo težave zaradi neasertivnega vedenja, kar rezultira predvsem probleme pri opravljanju študijskih obveznosti. Biti "asertiven" pomeni prepoznati pravice, ki jih lahko uporabljaš in braniš, ustvariti si jasno sliko o tem, kako čutiš, prepoznati vrednost teh čustev, izraziti sebe bolj jasno in preprosto... • Bulimija je v nasem primeru tista vrsta ravnanja, ko po prekomernem zaužitju hrane izzovemo slabost in to hrano izbruhamo. Poudariti pa moramo, da to lahko postane skrit in zelo pogost način reševanja stisk. Samopomočna skupina daje vsem, ki imajo omenjene težave, možnost, da z drugimi podelijo svoje izkušnje ter tako pridobijo podporo. 4. Celosten pristop k motnaiam hranienia: Skupina deluje v Kazini, Kongresni trg 1, soba 75 in 76. Oglasite se lahko osebno ali po telefonu št. 126-22-71, vsak petek od 14.00 do 17.00. 5. Skupina za ženske z motniami hranienia: Dodatne informacije dobite vsak četrtek, ob 18. uri, v Ženski svetovalnici, Slovenska 53, telefon št.133-05-89. 6. Kondomati: Študentje, ponovno lahko kupujete kondome s kondomatov. Kondomate je prevzel v najem podjetje UNOCOM. Cena kondomov je nižja, kot je cena enakih kondomov v lekarni ali drugi trgovini. Za 2 B žetona za telefon dobite škatlico v kateri je 6 kondomov. Želimo vam varen sex. 7. Avtoštoparske izkaznice: Na Kersnikovi 4, na mestu, kjer prodajajo bone lahko kupite avtoštoparsko izkaznico. Cena avtoštoparske izkaznice je 500,00 SIT in ste nezgodno zavarovani za primer invalidnosti in smrti. Zavarovani ste pri zavarovalnici Triglav. Izkaznica velja tudi v tiijini. Hitreje se štopa in varneje potuje v svet. Zavarujte se! Želimo, da vam ustavi vsak voznik, ki bo videl v vaših rokah avtoštoparsko izkaznico. 8. Posredovalnica sob: Posredovalnica sob deluje na študentskem servisu, Borštnikov trg 2. Sedaj že štiri leta brezplačno posredujemo informacije med študenti - stanojemalci in stanodajalci. Posredovalnica ima ves čas na razpolago več stanovanjskih enot, največ eno in dvoposteljne sobe pri družinah. Če ste brez sobe, poglejte na "touch screen" na ŠS in mogoče boste dobili ravno takšno sobo kot jo potebujete. 9. Klub študentov invalidov V maju je bil ustanovljen klnb študentov invalidov. Študentje invalidi imajo drugačne in večje potrebe kot ostali. Če si študent invalid se pridruži klubu. V klubu boste nakopičene težave poskušali rešiti najhitreje. Začasni sedež kluba je v Mesten logu 72, ŠD 4, apartma 30. Klub ima tudi telefon in fax, številka pa je 1250-023. Pokliči jih. Informacije o vseh dejavnostih dobite v sobi 107, Kersnikova 4, na resorju za Socialo in zdravstvo. ŠTUDENTSKA ZALOŽBA casopis turitiko znanosti scripta ŠTUDENTSKA KNJICARNA vabi! Na voljo je velik izbor (254 naslovov) družboslovne literature po znižanih cenah od 30 do 50 % za študente. Na policah "svoje knjigarne" boste našli tudi literarne prvence, poezijo in študentska glasila svojih kolegov. Knjigarna posluje v avli Kersnikove 4 vsak delavnik od 10. do 14. ure. Tel. 131-70-10 / int. 296. Informacije o razpoložljivi literaturi dobite tudi na internetu: URL http://www.kiss.uni-lj.si/knjigarna NOVO! NOVO! KODA Paul Virilio: HITROST OSVOBODITVE (La vitesse de liberation) NOVO! NOVO! Dr. lqor Crdina: STAREJŠA SLOVENSKA NABOŽNA KNJIŽEVNOST (ponatis) Dr. Jasna Štrus: SPLOŠNA ZOOLOCIJA Knjižna zbirka BELETRINA: Gerhard Roth: Zimsko ootovanie Zimsko potovanje je roman enega vodilnih sodobnih avstrijskih pisateljev. v katerem so kontrapunktično izrisane vse tipične obsesije današnjega srednjeevropskega človeka. Matiaž Pikalo: BILE Bile so Pikalova četrta pesniška zbirka, s katero nam dokazuje, da je še vedno tu in da je boljši, kot je kdajkoli bil. Pod našo streho izhaja tudi Very Cyber, Indeed. Sestavljen je iz člankov, zbranih iz celega sveta, ki govore o mreži (Internetu) in Ijudeh (vsaj tako pravijo uredniki). Vse, ki želite sodelovati pri nastajanju novih številk VCI-ja, lahko svoje prispevke odložite na vci@kud-fp.si. ŠPORT 1. ŠPORTNO IZOBRAŽEVALNI TEČAJI: TEČAJI BADMINTONA - nadalievalni Kraj: BTC, dvorana BIT Cena: 4.000.00 SIT / 10 ur Pričetek: 9. 1. 1997 ob 16. uri TEČAJl SOUASHA Kraj: dvorana Squashland, BTC Cena: 4.500,00 SIT / 10 ur Termin: vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 9-45 dogovor o časovni izvedbi tečaja TEČAJI JADRALNEGA PADALSTVA Kraj: Kimflv - Vodice Cena: 160 DEM ( začetni t. ) 125 DEM ( nadaljevalni t. ) Termin: po dogovoru, prijavljeni pokličejo na tel. (061) 823-086 g. Marinčič ali ga. Kunaver TEČAJI JAHANJA Kraj: KKJežica, Stožice 28, Ljubljana KK Norik - jahalni center Janhar Cena: 9.000,00 SIT / 10 ur 11.000,00 SIT/12 ur Pričetek: individualno po dogovoru Prijave na zgoraj navedene tečaje potekajo na vseh INFO točkah ŠOU. 2. REKREATIVNA VADBA: Vpisi v športo - rekreativne programe za II. semester študijskega leta 1996/97 bodo potekali od 3- februarja 1997 dalje na vseh INFO točkah ŠOU. Prijavnina: 3-000,00 SIT/ semester na vseh INFO točkah ŠOU. OBVESTILO!!! Med semestralnimi počitnicami bodo izvedena naslednja ligaška tekmovanja: - odbojka, - košarka, - mali nogomet. Prijavnina: 1.000,00 SIT/ekipo. Prijave se bodo zbirale na INFO točkah ŠOU do 27. januarja 1997. 5. SMUČANJE: SMUČARSKITABORIV TUJINI AVSTRUA-KATSCHBERG Oddaljenost od Ljubljane je cca. 160 km, smučišče se razprostira na nadmorski višini od 1600 do 2100 m. Udeležencem je na razpolago preko 70 km urejenih smučišč, ki so povezana s 15 sedežnicami in vlečnicami. Termini: 1) 1901.1997 - 25.01.1997, max. 30 oseb 2) 25.01.1997 - 31.01.1997, max. 30 oseb Cena paketa: 365 DEM FRANCIJA - TIGNES Prvomajska smuka na visokogorskih smučiščih prekrasnih Savojskih Alp (1550-3500 m). Neskončni kilometri smučarskih prog za vse vrste smučarjev so med seboj povezani z ogromnim kompleksom vlečnic, sedežnic in celo dvema smučarskima vlakoma. Termin: 25.04.1997-04.05.1997 Cenatabora: 419 DEM FRANCIJA-LES ORRES 62 km smučarskih prog se razprostira na nadmorski višini od 1650-2720 m. Kompleks je opremljen s 23 žičnicami. Termin: 1) 10.01.1997-17.01.1997 2) 17.01.1997-24.01.1997 Cena tabora: 365 DEM ENODNEVNI SMUČARSKI IZLETI Kranjska Gora, Rogla, Krvavec, Vogel... Cena: bo objavljena naknadno in vključuje avtobusni prevoz in smučarsko karto in strokovno vodenje Informacija: datumi izletov bodo objavljeni naknadno. NOČNA SMUKA - Straža na Bledu Cena: bo objavljena naknadno in vključuje avtobusni prevoz in nočno smučarsko karto (17.00 - 20.00). Informacija: datumi izletov bodo objavljeni naknadno. V pripravi so še nekatere druge enodnevne smučarske destinacije v tujini. POČITNICE BOOM POČITNICE na ROGLI Oddaljenost od Ljubljane je 122 km. Smučišče Rogla (1087 -1517 m), 15 km urejenih prog, 2 sedežnici, 9 vlečnic, 3 otroške vlečnice, umetni sneg, namestitev opreme na smučišču. Tekaške proge: 12 km urejenih prog. Termini: 15.31997 - 22.31997, max 40 oseb / BOOM POČITNICE / cena paketa: 25.990 SIT 22.31997 - 2931997, max 40 oseb / BOOM POČITNICE / cena paketa: 25.990 SIT SMUČANJE V SLOVENIJI •t, -V VOCEL - (snovvboard tabor) Visokogorsko smučišče od 570 do 1800 m nad.v. Ima 23 km urejenih smučarskih prog, 3 sedežnice, 5 vlečnic, proga po Žagarjevem grabnu (8,5 km), ki pelje v dolino. Za tekače je na voljo 7 km urejenih tekaških prog. Termini: 25.1. - 1.2.1997, max. 25 oseb 8.3. -15.3.1997, max. 25 oseb Cena: 280 DEM KRVAVEC - (zimski tabor) Visokogorski smučarski center na 32 km od Ljubljane ponuja svojim obiskovalcem 33 km urejenih smučarskih prog, od tega cca. 20 km umetno zaseneževanih. Termini: 16.2. - 232.1997, max. 30 oseb Cena: 270 DEM MARIBORSKO POHORJE (zimski tabor) Preko 200 ha urejenih smučarskih terenov je medsebojno povezanih s sistemom vlečnic in sedežnic. Smučišča so raspredena od 325 do 1347 m nad.viš. 80 km prog zajema krožno kabinsko žičnico, 2 dvosedežnici, 17 vlečnic; umetno zasneževanje snežnega stadiona. Termini: Cena: 1.3. - 8.3.1997, raax. 30 oseb 270 DEM KRANJSKA CORA fzimski tabor) Termini: Cena: 1. 2. - 8. 2.1997 14.2. - 21.2.1997 270 DEM Smučišča v Kranjski Gori se razprostirajo od višine 810 -1570 m na 29 km urejenili prog, 3 sedežnice, 16 vlečnic; ^Sdelno umetno zasneževanje. Urejenih tekaških prog je 40 km med Kranjsko Goro in Planico. penzion Saturn, max. 20 oseb Porentov dom, max. 20 oseb. UČITELJSKI TEČAJI ALPSKECA SMUČANJA IN SN0WB0ARDINCA TEČAJ UČITEUA ALPSKECA SMUČANJA I. STOPNJE Namen tečaja je seznanjanje kandidatov z osnovnimi pedagoško-didaktičnimi in metodičnimi načeli na področju poučevanja alpskega smučanja. Tečaj bo potekal na Voglu. Termini: 24. 03. 1997 do 28. 03. 1997, max. 30 oseb Cena: 340 DEM TEČAJ UČITELJA ALPSKEGA SMUČANJA II. STOPNJE Na tečaj se lahko prijavijo kandidati, ki imajo predhodno opravljen tečaj učitelja I. stopnje (prejšnji vodniški tečaj). Namen tečaja je seznanjanje z nadaljevalno šolo tehnike in metodike alpskega smučanja, ter izbire kandidatov za vključevanje v nadaljni proces izobraževanja strokovnih kadrov za delo na tem področju. Tečaj bo potekal na Voglu. Termini: 24. 03- 1997 do 30. 03. 1997, max. 20 oseb Cena: 530 DEM TEČAJ UČITELJA SNOVVBOARDINGA I. IN II. STOPNJE Namen tečaja je seznanjanje kandidatov z osnovnimi pedagoško -didaktičnimi in metodičnimi načeli na področju učenja snowboardinga. Tečaj bo potekal na Zelenici. Termini: 19- 02. 1997 do 23. 02. 1997, max. 20 oseb Cena: 470 DEM LJUBELJ - teden turne smuke in snowboardania Ste se mogoče naveličali gneče in urejenih smučišč? Radi odkrivate nove dimenzije "bele opojnosti"? Bi radi smučali po še nedotaknjenem snegu? Da, potem je skrajni čas, da se nam pridružite na tednu turnega smučanja in snvvboardanja na Ljubelju. Ture bodo potekale v osrčju naslednjih gora : Stol, Vrtača, Pavec, Begunjščica, Zelenica, Veliki vrh, Javornik, Kladivo, Storžič, vsaj enkrat pa se bomo spustili v Avstrijo. ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 22 Termini : 1.2.-8.2.1997 Sraučanje 152. 1997 Snowboardanje 8.3. 1997 Smučanje Cena: 260 DEM MEDNARODNA PISARNA 1. OPEN SOCIETV INSTITUTE SLOVENIA razDisuie štipendiie za študiisko leto 1997/98 za: - dodiplomski študij. smeri: ameriške študije, umetnostna zgodovina, klasični študiji, kulturna antropologija, mednarodni odnosi, angleška literatura, zgodovina, politične vede, sociologija. - podiplomski študij. smeri: ekonomija, vede o okolju, zgodovina, pravo, srednjeveške študije, politične vede, mednarodni odnosi in evropske študije, sociologija, socialna teorija, jugovzhodnoevropske študije, študije spolov; Informacije: OSI, Vegova 8, Ljubljana, tel.: 125 64 50, vsak dan med 10. in 14. uro. Rok prijave: 10. januar 1997 2. UNIVERZA V FREIBURCU. ŠVICA. razpisvije podiplomske študijske programe za leto 1996/97 na filozofski, pravni in ekonomski fakulteti. Informacije dobite direktno na naslovu: Secretariat de 1 Institut de 1 Europe orientale Universite de Freibourg Misericorde CH-1700 Freibourg/Suisse tel: 004137 29 7524, (po 3.11.) 004126 300 7524 fax: 004137 29 9786, (po 3.11) 004126 300 9786 e-mail: philosophie@unifr.ch SKLAD "ALEXANDER ONASSIS FOUNDATION" razpisuje štipendije za raziskovanje in študij v Grčiji: - do 5 dvomesečnih podiplomskih štipendij za osnovnošolske in srednješolske učitelje grškega jezika, literature, zgodovine in civilizacije, - do 10 enoletnih štipendij za podiplomski študij, - do 5 enomesečnih raziskovalnih štipendij za uveljavljene univerzitetne profesorje, - do 5 šestmesečnih štipendij za univerzitetne raziskovalce. Razpis je namenjen vsem državam, ne le Sloveniji. Kandidati za štipendije si morajo originalne prijavne obrazce priskrbeti sami, tako da zanjc pismeno zaprosijo sekretariat fondacije: Alexander Onassis Foundation Foundation's Secretariat 7, Eschinou Str. 10558 Athens Rok prijave: 30. januar 1997 SMITHSONIAN INSTITUTION. Washinqton razpisuje podiplomske, pred- in postdoktorske štipendije za družboslovna in naravoslovna področja v ZDA za študijsko leto 1997/98. Rok prijave: 15. januar 1997. AVSTRIJSKA VLADA razpisuje štipendije za poletje 1997 in študijsko leto 1997/98. Roki prijav so najpogosteje 15. aprila 1997. TURIZEM ŠOU turizem in šoort POTOVANJA ZA NOVO LETO FRANCIJA Doživite sanjski in nepozabni Pariz s sprehodi po življenja in zgodovine polnih, starodavnih uličicah, z ogledi veličastnih, svetovno znanih znamenitosti, posedite v rajskih zasneženih vrtovih in zaužijte pravo silvestersko zabavo. PARIZ od 28.12.1996 do 311997 (7 dni) samo 299 DEM (1/3,4 + Z ) in 329 DEM (1/2 + Z) VELIKA BRITANIJA Trafalgar Square s spomenikom Nielsonu in narodno galerijo, obala Temze, umetniško navdahnjeni Covent garden. Se želiš voziti s podzemno železnico, se slikati z gardistom, srečati Jacka Razparača in Sherlocka Holmesa, doživeti vožnjo z rdečim double deckerjem, obiskati trgovske hiše in doživeti najbolj nori dan starega leta? Želiš še več? Zato se odpravi s ŠOU TURIZMOM v prestolnico združenega kraljestva Velike Britanije. LONDON od 28.12.1996 do 31.97 (7 dni) samo 349 DEM (YH + Z) 0 ITALIJA V Rimu ima vsak kamen svojo zgodovino in če bi ti kamni lahko spregovorili, bi nam gotovo laliko razodeli mnogo skrivnosti starih rimskih ulic. Pojdite z nami in si privoščite sprehod po "večnem mestu". Kamni verjetno ne bodo spregovorili, gotovo pa boste nad mestom navdušeni. RIM od 29.12.1996 do 2.1.1997 (5 dni) samo 169 DEM (YH + Z) SLOVENIJA Obdaja jih prelep gorski svet, nedotaknjena narava in obilica svežega zraka, kjer Vam ponuja obilo možnosti za aktivno praznovanje novega leta. PODLIUBELT od 29.12.1996 do 2.1.1997 (5 dni) samo 12.500 SIT (YH 1/4-8 + PolP. + SIL. V.) samo 17.000 SIT (motel 1/2 + PolP. + SIL. V.) HRVAŠKA RAB Iz sive in mrzle Ljubljane na sončni otok Rab raed palme in oljke. Iz norega velemesta med mirne zalive in nore večere z dalmatinskim vinom. Namesto sivega betona in izpušnih plinov, svež morski zrak. hotel Eva: od 29.12. 96 do 2.1. 97, samo 19500 SIT (1/3, poln penzion + svečana večerja). POLJSKA Pridružite se ekipi ŠOU - turizma, pri najbolj nori in odbiti varianti na Silvestrovo v deželi, kjer ne manjka vodke in piva. KRAKOW od 28.12.1996 do 3.11997 (7 dni) samo 19-900 SIT (hotel 1/2 + Z) VZHOD Ste si kdaj zaželeli, da bi preživeli Silvestrovo drugače? Da bi videli, kako se na novo leto pripravlja Budimpešta, nato pa preživeli najbolj noro noč v letu sredi Prage? Če želite poiskusiti vino, ki ga je okušal že kralj Matjaž, pojesti dober madžarski paprikaš in se zabavati kakor Švejk ob vrčku piva, ste ravno pravi. Pridružite se nam! BUDIMPEŠTA + PRAGA od 27.12.1996 do 1.1.1997 (6 dni) samo 329 DEM (1/2 + Z) + 1 večerja + pivnica + čarda + kosilo TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE: V sodelovanju z društvom turističnih vodnikov in agencijo Palladio: 18. 11. 1996 - 6. 12. 1996, vsak dan od pon. do pet. 15.30 - 18.45, OŠ Prežihov Voranc + 3 avtobusni izleti, samo 22.000 SIT. ZA INDIVIDUALNE POPOTNIKE: SOPOTNIŠKA CENTRALA Sopotniška centrala ti omogoča posredovanje med individualnimi popotniki ali manjšimi skupinami pri iskanju dodatnih soptnikov ali družbe za individualna potovanja. S tem si boste delili stroške, zabavo, jdružabna srečanja in vse kar se na potovanjih dogaja. Prijavite se lahko na INFO točkah in na SPD Erazmu. Vsak teden bomo vaše prošnje tekoče vnašali tudi na internet in jih objavljali na plakatih. Poleg tega pa bomo imeli tudi uradne ure, kjer vam bomo lahko pomagali iz prve roke. NOVOST: ZARADI BOLJŠEGA POSREDOVANJA SMO VAM NA VOLJO VSAKO SREDO OD 13.30 DO 14.30 NA ŠOU Turizmu SOBA 108 ( OSEBNO ) LAHKO PA NAS POKLIČETE NA tel.št. 131-70-10 int. 290, 291 VSAKO SREDO OD 18.30 DO 19.30 (Borut). POLEG TEGA PA NAS LAHKO NAJDETE TUDI NA INTERNETU, KJER BOMO POSREDOVALI INFORMACIJE MED POPOTNIKI NA homepage K4: http://www.sou.uni-lj.si/info/sopot.html IN homepage ERAZMA: http://www2.ARNES.SI/GUEST/LJERAl. Izpolni obrazec. ki ga dobiš na INFO točki ŠOli, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana in na SPD ERAZEM, Trubarjeva 7, 1000 Ljubljana ali ka preko Interneta: http://www.sou.uni-lj.si/info/sopot.html SOPOTNIKI SOPOTNIKOM - Na SPD Erazmu so pripravili vprašalnik, s katerim želijo zbrati vaše izkušnje s popotovanj, ki jih bodo posredovali vsem ostalim študentom. Vprašalnik dobite na SPD Erazmu, Trubarjeva 7, 1000 Ljubljana. Slovensko popotniško društvo ERAZEM 1ZKAZNICE 1. Mednarodne študentske izkaznice ISIC 1997 veljajo od trenutka izdaje do 31.12.1997. Uveljavljate lahko študentske popuste na smučanju, v muzejih, galerijah, ob nakupu letalskih, ladijskih, železniških in drugih vozovnic doma in v tujini, kjer te popuste nudijo (imamo brošuro s seznamom popustov po državah). Prinesite fotko, dokaz, da ste študenti (indeks, potrdilo, našo študentsko izkaznico) in 650,00 SIT (ali 555,00 SIT s kuponom za popust). 2. Mednarodna izkaznica za mlade do 26. leta FTCTO: Omogoča podobne popuste, predvsem jo priporočamo tistim, ki potujete v Turčijo. Prinesite fotko, osebni dokument in 700,00 SIT (the izkaznic trenvitno ni na zalogi, so pa naročene, zato prej pokličite). VOZOVNICE rezervacije, železniške vozovnice, ladijske vozovnice, informacije o ostalih ugodnih vozovnicah AU PAIR - VAROVANJE OTROK V TUJINI Anglija in Španija: Potrebujejo dekleta, ki bi varovala otroke 6 mesecev, lahko tudi več (ne pa manj). Prijaviti se morate dva meseca pred odhodom. Za Španijo ni obvezno znanje španščine, pač pa drugih jezikov (predvsenv angleščina). Nemčija: Prav tako traja delo 6 mesecev, vendar pa se je potrebno prijaviti 6 mesecev pred odhodom (zaradi pridobitve delovne vize). Novo - Varovanje otrok v Amerikl!!!!!! Traja eno leto, primerno za dekleta, stara 18 do 26 let, ki že imajo nekaj izkušenj z varstvom otrok in ki bi rade preživele nepozabno leto v Ameriki, se izpopolnile v znanju angleščine in predvsem nič potrošile. Ostali pogoji: samo za dekleta, prijaviti se 4 mesece pred odhodom, mednarodno vozniško dovoljenje, vsaj srednješolska izobrazba, dobro znanje angleščine, dokaz o nekaznovanosti, prilagodljivost pravilom au-pair programa. Prednosti: brezplačna povratna vozovnica (iz 14 večjih evropskih mest - za nas najprimernejši Dunaj), ogled New Yorka in krajši tečaj za delo (štirje uvodni dnevi), viza, zdravstveno zavarovanje, non-stop telefonska linija v primeru težav. Na začetku plačate depozit 500 $ kot garancijo, da boste res v Ameriki kot au-pair, ki pa ga po 12 mesecih dela dobite nazaj (podpišemo pogodbo). V zameno za 45 ur vašega dela na teden vam skrbno izbrana družina nudi sobo, hrano, 125 $ na teden (115 $ za otroke, ki so stari 2 leti ali več), izobraževalni tečaj do 500 $ (3 ure na teden) in 2 tedna počitnic. Za vaše dobro počutje in varnost poskrbijo v ta namcn zaposleni svetovalci, ki vam priskočijo na pomoč v primeru težav. Vse dodatne informacije dobite na Erazmu, splošne v času uradnih ur (12h-17h), za natančnejše pa se oglasite ob sredah od 17h do 19h. CAMP AMERICA Vsako leto odide v ameriške kampe okrog 7000 mladih, ki so pripravljeni delati z otroci. Preko Erazma jih pošljemo vsako poletje okrog 60 (70% prijavljenih). Na voljo so štirje programi: • camp power. program je primeren za tiste, ki niso pripravljeni ukvarjati se z otroki, so pa pripravljeni pomagati pri ostalih delih v kampu (v kuhinji, v pisarni, urejanju okolice). Ta program se svetuje tudi tistim s slabšim znanjem angleščine. ¦ familv companion: Gre za ameriško inačico au-pair programov. Deset tednov (po dogovoru tudi več) preživite pri ameriški družini, kjer pazite otroke in opravljate lažja gospodinjska dela. Za ta program se sprejemajo samo dekleta z izkušnjami in po možnosti z vozniškim izpitom. ¦ camp counsellor: Za ta program se prijavi in je sprejetih največ kandidatov. Delate kot vzgojitelji in ste odgovorni za skupino otrok 24 ur na dan, torej kampa ne morete zapuščati. Učite jih raznih dejavnosti, ki jih obvladate (šport, kultura...). Zahteva se, da ste odgovorni, da imate izkušnje, predvsem pa veselje in voljo za delo z otroki. • cc-special needs: Delo s fizično ali duševno prizadetimi - nujne so izkušnje. • cc-infirmarv assistant: Za tiste, ki ste končali srednjo zdravstveno šolo ali ste študentje visoke zdravstvene šole ali medicinske fakultete. V kampu opravljate delo medicinske sestre (oz. brata). Vsi, ki se boste prijavili do lebruarja, imate enake možnosti, da boste sprejeti (seveda so pomembna tudi priporočila), pozneje (najkasneje do aprila) pa so možnosti vedno manjše, zato pohitite s prijavo. Delo traja 9 -10 tednov, oditi morate po možnosti že začetek junija, v kateri kamp in s kom boste šli, ne morete izbirati. Plačilo je razmeroma majhno (220-670 $), imate pa plačano povratno letalsko karto London-Nevv York-London , namestitev in hrano, vizo in zdravstveno zavarovanje. Brošuro s prijavnico dobite pri nas, prijavnico čitljivo in podrobno izpolnete in jo z dvema fotografijama prinesete nazaj. Z Uršo, pooblaščeno intervjuverko, se dogovorite za intervju. JEZIKOVNI TEČAJI Posredujemo šole angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine in španščine v tujini. Tečaji so vseh stopenj in prilagojeni nivoju znanja slušateljev. Organiziramo tudi namestitev pri družinah ali v študentskih domovih (za tečajnike). Obiščite nas, še posebej smo vam za ta program na voljo ob ponedeljkih. ERAZEM IN POTEPUH: S tem projektom skušamo dobiti čimbolj sveže informacije od popotnikov, ki so se vrnili s potovanja, za popotnike, ki se nanj odpravljajo. Vprašalniki so na voljo na Erazmu, najbolj izčrpne oz. koristne informacije bomo nagradili z novimi popotniškimi knjigami. Informacije bodo na voljo na Erazmu in v K4 na Info točki, vnašajo se tudi na Internet. Najkasneje do konca leta bo v naši poslovalnici na voljo monitor, kjer boste lahko brskali po Internetu, predvsem ko boste potrebovali popotniške informacije, glede katerih vam bomo svetovali, kako jih najdete. Home-page Erazma: http:/www2.ARNES.SI/GUEST/LJERAl Žrebanje študentskih kuponov za ladijsko karto bo 13-12.1996, zato pohitite. S študentskim kuponom lahko uveljavljate 15 % popusta pri izdelavi izkaznice ISIC. SPD ERAZEM, Trubarjeva 7,1000 Ljubljana uradne ure: pon-pet, 12h-17h tel: 061/1331076 fax: 061/1332-084 NACRADNE ICRE: Pošljite najbolj zanimivo - lepo, nenavadno, eksotično, izvirno,... RAZGLEDNICO. Na koncu leta bomo skupaj s STIMOROLOM podelili nagrade za naj razglednice! Pa svojega naslova ne pozabite pripisati!) Naš naslov: ŠOU turizem, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana. Pošljite KUPON iz ŠTUDENTSKEGA POPUSTNIKA BOGATE NAGRADE ŠE ČAKAJO, vendar ČAS SE IZTEKA ŠTUDENTSKI MINISTER ZA TURIZEM: JERNEJ ZAJEC uradne ure: ponedeljek in četrtek 12-14 ŠOU TURIZEM - http://www.sou.uni-lj.si/turizem/ OBVESTILA Študentska organizacija Univerze že drugič izdaja knjižico kuponov z ugodnostmi in popusti, ki tokrat nosi naslov Študentski popustnik. Glavni namen Študentskega popustnika je isti kot lani, torej olajšati živijenje študenov v Ljubljant in okolici. Letos smo v Študentskem popustniku zbrali 110 kuponov 65 podjetij s skoraj vseh področij in z veljavnostjo do konca leta 1997. Popustnik je namenjen vsem dodiplomskim študentom vpisanim na Univerzo v Ljubljani v študijskem letu 1996/97. Dodatno sporočilo študentom: Študentske popustnike lahko dobite samo še do 30. decembra 1996 na prodajnih mestih za študentske bone (Kersnikova, Rožna dolina) Objavljamo pa tudi nekaj neljubih napak, ki so se misteriozno vrinile v Študentski popustnik: 1. Pri kuponih Mladinske knjige Trgovine d.d. je pravilno, da omenjeno podjetje nudi študentom ob predložitvi kupona iz Študentskega popustnika 10% popust na papirniški material in darilni program, in ne kot piše na kuponu za pisarniški material. Popust velja le v papirnicah. RAČUNALNIKE, TISKLANIKE, KNJIGE, ter vse iz papirniškega, knjižnega in darilnega programa lahko od sedaj kupite tudi na KREDIT po ugodni obrestni meri T+5/6 do T+5,5%. Pričakujemo vas v vseh prodajalnah MIADINSKE KNJIGE TRGOVINE D.D.. širom cele Slovenije. 2. Pravilni naslov podjetja ALPO Art je: ALPO Art d.o.o. Koprska 94, Ljubljana, e-mail naslov pa se pravilno glasi: postmaster@alpoart.si in URL: http://www.alpoart.si. Opravičujemo pa se tudi podjetju Hewlett-Pac;kard za tiskarsko napako pri tiskanju imena podjetja. ALPO AZl d.o.o. Podjetje za računalniški inženiring 3. Popustnik šftnda 5PO0J d.O.0- UJUBLJANA podivtie za šport m r o.o. Gonanova 22. Ljubljana (na Fakuttetl za iport) tel.: 140 21 21,140 10 77 int. 234 fttnes, aerobika, joga, savna (parna in suha), bazen, ročna masaža, solarij, hydro jet masaža 1. Informativna mapa Študentske organizaciie Univerze v Liubliani: Izdali smo Informativno mapo ŠOU, ki vsebuje vse potrebne informacije za novopečene študente. "Bruci" jo lahko dobite na prodajnih mestih prehrambenih bonov. 2. INFO točke ŠOU: Kersnikova 4 (151-70-10 int. 248): pon. - čet. od 8. do 13- ure, od 14. do 19. ure, petek od 8. do 14. ure, Rožna dolina (274-258): pon., tor. od 9. do 13. ure, sreda od 15. do 18. ure, čet., pet. od 9. do 12. ure. Piran (066/75-868): vsak dan med 9. in 12. uro, Bežigrad: zaradi selitve je do nadaljnjega zaprta. 5. Služba pravne pomoči za študente: Študentka, študent! Če imaš kakršnokoli težavo pravne narave, se lahko v času uradnih ur oglasiš v službi pravne pomoči za študente na Kersnikovi 4 (1. nadstropje), kjer ti bomo nudili brezplačno pomoč. Uradne ure: PON 13. -15. ure TOR 10. -12. ure SRE 10. -12. ure GET 10.-12.ure V času uradnih ur nas lahko tudi pokličeš na številko 131-70-10 int. 282, 283- Berite Informator in obiskujte INFO točke in lepo Vam bo na zemlji. Postavljene so nove domače strani ŠOU, ki vsebujejo mnogd informacij o sami Študentski organizaciji, o programih, ki jih za vas pripravlja ter še druge zanimivosti. http://www.sou.uni-lj.si/info/ ŠOU Informator izdaja Infonnacijska pisarna ŠOU v Ljubljani, za kateroje odgovoren Aleš Vovk. Za dodatne informacije, pripombe alipredloge, se obrnite na Polono Čehovin. Informadjska pisarna ŠOU, Kersnikova 4, Ljubljana; tel: 131 70 10 int. 281 Jax.: 319 448. Študentski tekoči račun http:// www.n-lb.si , /O Ijubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., UUBUANA Kerjejutri nov dan. SEGAVI POTOPISI ALJASKA "Pristali smo v Anchorageu, vretne je..., upamo, da vamje bil let..." S tem so moje sanje postale resničnost. Deset mesecev sem nato preživela v kraju Eagle River (okrog 10 000 prebivalcev). Kraj je 20 kilometrov SV od Anchoragea, ki je največje mesto na Aljaski (okrog 200 000 prebivalcev, polovica vsega prebivalstva Aljaske). Tam sem hodila v 4. letnik državne srednje šole kot "exchange student". Živela sem pri ameriški družini, ki sem jo spoznala preko Kompasa in AYUSE (an Academic Year in the United States of America). Zgodovina se je na hitro odvrtela tako, da je Aljasko pred 255 leti odkril ruski raziskovalec Vitus Bering. Tu naokrog se jepotikal tudijames Cook in zapustilkar nekaj zemljepisnih imen. Danes znameniti pomorščak stoji na robu Anchoragea in gleda proti morju. Leta 1867 pa je Rusija vse ozemlje prodala ZDA za banalno vsoto denarja. Leta 12 tega stoletja so Aljasko razglasiU za ameriški teritorij, leta 59 pa je postala zvezna država ZDA. Aljaska. Pred mano seje odprla naravna gmota. Prostrana gorovja, ki midijo zavetje eskimskim in indijanskim vasem, ledeniki, močvirja, jezera..., kijih dobro poznajo divje živali. V to sliko pa se vrinja ameriški način življenja s fast foodi. Življenski tempo večine družin na Aljaskije bolj malo prilagojen naravnim pogojem in je zelo podoben načinii življenja ostale ZDA. Na Aljaski je namreč pol leta sneg, hud rnraz in pa veliko teme. Vse to zelo vpliva na človekove sposobnosti in tako na voljo do dela in življenja. Poletije veliko svetlobe in človeka kar razganja od energije. Delovnik in šolski nrnik pa nista prilagojena, kakorje narava, ki pozimi počiva, poletipa je zelo dejavna, ampak sta čez vse leto nespremenjena. Ljudje so na Aljasko prinesli tudi vso mogočo tehniko, toplo gredo, si zgradili velike hiše...in skušajo iti v korak z ameriškim standardom. To je seveda razumljivo, vendar je tod na Aljaski še bolj v neskladju z okoljem. Prebivalci Aljaske veljajo za prijazne, kajti težki pogoji jih silijo k povezanosti in vzajemni pomoči. Sem pridejo večinoma živet Ijudje, ki so naveličani mase Ijudi in pa mest v spodnjih 48-tih državah (tako pravijo prebivalci Aljaske preostalemu delu ZDA brez Havajev). Najti je pisanost različnih ras, predvsem v Anchorageu in okolici. Ni veliko visokih zgradb, zaradi pogostih potresov. Manjši potres je bolj ali manj običajen pojav. Hiše so lesene in barvaste ter za moj občutek bolj slabo izolirane. Jaz, kot otrok toplejših krajev sem vseskozi spala v dveh puloverjih, kajti v vseh teh mesecih se nisem navadila na nizke temperature. Cest ni prav veliko, zaradi velike površine in razgibanega terena. Največ jihje vAnchorageu in okolici. Če se voziš kakšne tri ure v eno srner ponavadi prideš do table "THE END OF THE ROAD". Tako je poleg avtomobila pogosto prevozno sredstvo tudi letalo za dve, štiri ali šest oseb. Zato je na Aljaski veliko dobro nrejenih letališč. Poleg tipičnih ameriških športov in dejavnosti, je velik povdarek tudi na dejavnostih, ki so prilagojene okolju. Pozimipredvsem tek na smučeh, vprežne sani in smučanje. Tekaškeproge so dobro urejene, medtem ko se smučišča ne morejoprimerjati z evropskinii. Poletipa predvsem hribovstvo, ribolov... Toplo obdobje traja na Aljaski le kakšne tri mesece, zatoje za vrtičkarstvo čas kratko odmerjen, za kmetijstvo pa ni prav primerno. Na Aljaski še vedno živiprecej Indijancev in Eskimov, katerih kultura pa je še vedno zatrta. V zadnjem časn jo sicer skušajo obuditi tudi zaradi turizma, sevedapa to ni karje bilo. Domorodci živijo predvsem v notranjosti Aljaske, kamor ceste ne peljejo, pa tudi v večjih mestih. Eni so prilagojeni in vključeni v moderni način življenja, drugi pa ne sprejemajo sodobnega načina življenja in živijo na robn. Država Indijancem in Eskimom mesečno plačuje določeno vsoto denarja kot odškodnino. Nekateri obupanipa ves denar porabijo za alkohol in spijo v domovih za brezdomce. Ponekod so cele vasi podvržene alkoholu in taka vas je res žalostna slika, ki kaže na očiten propad in vso bolečino. Tudi na mestnih iilicah naletiš na skupino pijanih in včasih tudi kakšen ztnrzne. Na cestah pa lahko vidiš tudi primerke divjih živali. Predvsem losi so redni cestni potepuhi. Včasih pridejo prav do hiše in jih lahko krmiš s korenjem in solato. Prav to neposredno prepletanje med divjim in civiliziranim (večjo ali manjšo človeško agresivnostjo) je značilno za Aljasko. Teja Hlačer -Filozofska fakulteta TAKO RAZMIŠLJAM ŠOU TURIZEM V torek, 10.12.1996 je v prostorih kluba K4 potekal prvi t.i. Dan ŠOU turizma. V celodnevnem programu so nam sodelavci turistične ekipe skušali predstaviti rezultate uspešnega minulega dela. V letu 1996 je s ŠOU-om letovalo 2000 potnikov. Hkrati so želeli tudi nakazati težave, s katerimi se srečujejo pri opravljanju svoje dejavnosti. Težave se kažejo predvsem v pomankanju denarnih sredstev, v preobremenjenosti zaposlenosti v ŠOU pisarni in v premajhnem zanimanju slovenskih podjetij za sofinanciranje dejavnosti ŠOU-a. Seznanili pa so nas tudi z novostmi, s katerimi bodo skušali kakovostno izboljšati svojo ponudbo. Med številnimi novostmi bi radi izpostavili dve: možnost nakupa letalskih vozovnic za vse destinacije v "zadnjem trenutku" in možnost potovanja v 16 evropskih prestolnic s kartico EUROLINES, drugod po svetu pa še s kartico BACKPAKER. DVICOVANJE 1N PADANJE Dvigovanje poteka počasi - gre strmo navzgor; padanje pa je hitro, ker gre navzdol Ljudem si zanimiv, ko se dviguješ. Takrat te občudujejo. Višjekotsi, bolj te tudtspoštujejo - velikokrat ker: - hočejo (od tebe) imeti koristi; *je to 'zanimivo'; - bi to tudi sami hotett; - ti uresničuješ, kar si tudi sami želijo pri sebi; - imaš večptistašev. Končno jeboljse sodelovati z uspešneži, če hočeš tudi sam dobiti vsaj delež uspeha. Ko padaš, pa si sani; razen kolikor te še zaničujejo, ponižujejo in se ti maščujejo ali vsaj zadoščujejo samim sebl (Če oni niso visoko oziroma če so nizko, si ti zdaj še nižje in seveda pod njimi.) Ko si na vrhu, lahko delaš 'kar hočeš'; si polbog, ki ga občudujejo. Nekako se hočejo poislovetiti s teboj. Ko si na dnu, lahko drugi delajo s teboj 'kar hočejo'. ¦Človeka velikokrat in seveda prevečkrat cenimo predvsem po zunanjosti, na primer po uspehu. Človeško namje zelo težko (celo nemogoče) sprejeti reveža, bolnika... Raje se priključimo boljšemu od nas - kot da bi se uhadali z nekom, s komer na zunaj 'nima smisla'. Čepa se že ukvarjamo s slabšim, se največkmt nad njirnpovišujemo. Stremimo za visokimi stvarmi - veliko več' v pozunanjenem smislu, dejansko boljmalo pa v duhovnem. In lako se prevečkrat izpridimo. Pri vzpenjanju smo velikokmt nepošteni. Zato 'po potrebi' drugega izkoriščamo, uporabljamo prebrisanost, hinavščino - kajtipomembnejši namje nspeh -predvsem lastni, seveda. Tudi ko se ne moremo več dvtgati ali celo, ko padamo - hočetno to prikriti. To itnamo namrec za sramotno, ponižujoče. Družba na nasgleda kotna nekoga, ki ni dokonca uspel oziroma se ni ohranil na višini. Tudi ko padamo in se lovimo, se nočemo soočiti z dejstvi in potem preudarno nadaljevati. Raje se pogrezamo še nižje, samo da našega padca še ne bi odkrili. Premalo se zavedamo dejstva, da je naše življenje sestavljeno iz dvigov in padcev. Ti niso samo v smislu kupčka in dolinice; gre tudi čez gorovja in prepade, kjer so tnšinske razlike ogromne. Inpritem negresamoza en dvig oziroma padec, temvečjih je za celo življenje (pre)polno. Če pa bi se med sehoj spoštovali, bi drugega vrednotili vedno cnako - koje nad alipod nami. S tem bi tudi več naredili tako količinsko kot kakovostno in bili bipredvsetn res Ijudje in ne toliko bitja z živalskim nagonom tekmovanja, izpodrivanja-Zato Ijubimo! To pomeni: Bodimo z drugim v dobrem in hiidem, v veselju in žalosti, v dvigovanju in padanjuf UUBEZEN Predstavijam svoj Dnevnik razmišljanj. Tako se začne: Prvo raztnišljanje želim posvetiti svoji naj besedi, vsestranskemu ključii, V njej najdem osnovo in vrhunec, tuje bistvo in cilj vsega. Da sem svojo zatnisel lažje uresničeval, sem nadaljeval s posameznimi in tisti trenutek prevevajočimi mislimi. - Ljiibezen je največji zaklad. • Ljubezenje darovanje. - Bog ~ Ljubezen. - Prva in največja zapovedje zapoved Ijubezni. - Količina Ijubeznije količina bogastva. - Vsaka dobra stvar vsebuje Ijubezen, Potem se mi je ustavilo. Nisem več vedel, kaj naj o tem še napišem. Spraševal sem se: Zakaj o Ijubezni ne znamo povedati več? In prišel mi je odgovor: Zato, ker imamo premalo opravka z njo. Samo prava Ijubezenje Ijubezen. Ostalo jeponaredek. ZanimaJ me je vzrok za pravkar ugotovljeno: Kaj je nasprotje Ijubezni? Ali je to sovraštvo ali ... samoljubje? Sovraštvo je natnreč odklonilen odnos do bližnjega. Vendar sovražnik priznava obstajanje slednjega. Samoljubje pa je odnos samo k samemu sebi, Samoljubnež se sploh ne zaveda, dajepoleg njega sočlovek. In zakaj Ijudje ne moremo biti (vedno) v Ijubezni? Ker smo samoljubni, ker stno trgovd, poslovneži v slabšdlnem pomenu. Ker gledamo na končno korist najprej in predvsem pri sebi. Preveč Ijubezni ne more biti, In vsak sijo želi čimveč, jopotrebuje čimveč. Če je ne dobi, jo mora dajati; kajti brez opravka z Ijubeznijo nam ni živeti. Naj bo Ijubezen še naprej vodilo (mojega) življenja. David Ipavec, « urednik Študentom, ki se zanimajo za cenejša potovanja in nočitve v slovenskih turističnih krajih, pa bo na voljo brezplačna brošura o "MLADINSKEM TURIZMU V SLOVENIJI". Na koncu novinarske konference sta se odprli še dve pereči vprašanji: o slabi povezavi pisarne ŠOU TURIZMA in INFO TOČKE ter o tem, da študent, ki ne izhaja iz političnh krogov ŠOU-a oz. nima z njimi tesnejše povezave, skorajda nima možnosti, da bi se prijavil za katerega izmed boljših izletov. Gotovo se je mnogim od vas že dogodilo, da ste povpraševali, kdaj se lahko prijavite za izlete in nihče o tem ni imel pojma, kar naenkrat pa ste presenečeni ugotovili, da so vsa mesta že zasedena. Za to so ministri krivili slabo povezavo med tremi INFO točkami in slabe delavne pogoje na INFO točkah. Do neke mere se z njim strinjamo, sicer pa so nam obljubili, da se bodo razmere izboljšale. Kako bodo obljubo držali, pa boste videli sami, čeprav menim, da se bodo težko uprli skušnjavi, da ne bi najprej poskrbeli zase in za svoje prijatelje. Poleg kritike pa smo našim ministrom vseeno dolžni pohvalo, saj je izbira res zelo pestra in cene primerne, pa tudi sama organizacija Dneva ŠOU turizma je bila, lahko rečeva, skorajda popolna. MOJA LJUBEZEN kadilci versus biopersone ALENKA CODEC "Prve Ijubezni so bile bolj otročje, dopisovali smo si, obkroževali odgovore na listkih (Bi hodila z mano? Da ali ne.), To seje dogajalo še v osnovni šoli. Kasneje, v srednji šoli pa sem imela že "resnega fanta". To so bile v primerjavi z osnovnošalskimi že resnejše Ijuhezni, V osnovni šoli se je zadeva navadno hitro odvila, narazen sva šla še predenje bilo komu sploh jasno, pri čemje, V večini primerov se je zgodba zaključila tako, da je pustil on mene ali pa jaz njega. Osnmmošolske Ijubezni, pač. Primoža sem spoznala že zelo kmulu, in sicer v času svojega študija, Zgodba je bila zelo zapletena in podrobnasti ne hi preveč na dolgo in široko razlagala, ampak glede na vse zaplete se je po moje vse skupaj zelo lepo končalo. Mislim, da je Primož istega prepričanja kotjaz in tako zdaj teče ostno leto najinega skupnega življenja. V bistvu sva po tem, ko sva se spoznala, "hodila" približno dve leti in kasneje ugotovila, da bi lahko živela skupaj. Nato sem se najprej preselita od stttršev in ta odločitev je bila zameprecej težka, sajsem bila nanješe vedno navezana. Bilapasem trdno prepričana, da hočem živeti s Primožem, Natoje vse prišlo spontano -poroka, kasneje otrok. Zdelo se namaje, da je poroka nekaj normalnega in v tem smislu niti nisva hotela biti nekaj posebtiega. Ceprav osebno nimani ničproti skupnemu živtjenju "nakoruzi", itnam tudi 'prijatelje. ki tafeo živijo. Ampak tnidva sva se tako odločila in zaenkrat sva kar srečna, Potem jeprišel sin, ki najuješe boij zbližal in zdise mi, daje bila ta odločitevpametncu saj sem bila že dovolj zrela za otroka. Sicerpa irnam ijubezniveč, vsako vsvojem "predalčku"-sina, moža, najbližje, glasbo intako naprej. Ena brez druge ne gre, vse so med sabo povezane, po tudi rešujejo se ena z drugo. Vse me napolnjujejo, mislim, da ne bi mogla brez kalerekoli od njih. Zdi se mi, da sem z določenimi Ijitdmi tako lesno povezana, da si v tem trenutkn ne morem predstavtjati, kako bibilo, če bi prekinila stike. S tistimi, kijih imatn rada, sem si zelo blizu. Pri Ijudeh nasploh sem precej pozormi na dobre medčloveške odnose, veliko dam nanje. Mislim, da Ijudi nepodcenjujem - če mije nekdo, denimo, samo znanec, mislim, da bi bila zanj prav tako ptipravljena narediU veliko. Jasno, da potem pričakuješ neke vrste odgopor - če ne zavestno, pa vsaj v obliki ncke želje. Drugo vprašanjeje seveda, v koHkŠni meri to dobiš. >> Pogovariala: Doroteia Praznik - Filozofska fakuiteta Polona Grobelnik - Filozofska fakulteta AIDS Mnogo je tem med nami, o katerih ne govo-rimo ali se šepetajo samo v zaprtih krogih. Ena izmed njih je tudi AIDS. Začetek javnega osveščanja sega v leto 1990. Takrat je bil AIDS tema o kateri se ni govorilo. Ljudje sploh niso poznali bolezni niti niso vedeli, da je z njo človeštvo resno ogroženo. Mnenje mnogih Ijudi je, da se do danes ni še nič spremenilo. Res, da je prvega decembra mnogo rdečih pentelj, vsepovsod so letaki in kondomi. Ampak, ali je vse to potrebno? Škoda podrtih dreves za papir, dela tiskarjev, mislih na lističih (Kondomi niso šli v škodo. Vsaj ena dobra plat te pobude). Ljudje brezbrižno prejemajo v roke propagandni material, na naslednjem vogalu pa ga prav tako brez zanimanja odvržejo v smeti. Enako je rdeča pentlja samo okrasek na majici. Plakati, ki visijo vsepovsod so že nekaj vsakdanjega. Zakaj? Preprosto, ker je Dan boja proti AIDS-u postal že nekakšen praznik. Na ta dan se ga vsi spomnimo, a že naslednji dan vse pozabimo (Sppmin je mogoče še v kondomih, če niso bili porabljeni že taisti večer). Tudi stavek »Pomisli, preden se ljubiš« je popolnoma obrabljen. Postal je zgolj stavek. Vendar vseeno pomisli, s kom deliš najzasebnejše trenutke. Ali se zavedaš, da lahko vso to veselje v hipu mine?! Veliko ljudem se poraja vprašanje, od kod je naenkrat prišla ta bolezen. Mnogi so mnenja, da je ta virus znanstvenikom ušel izpod nadzora. Spet drugi, da je nastal z mutacijo. Kljub pomislckom nekaterih, da je bil virus namerno spuščen, je zame to še vedno prehuda obtožba. Tudi sama se zavedam, da ni ušel iz Pandorine skrinjice, pa tudi z Lune ni padel. Bolj ko premišljujem, več vprašanj imam, na katera ne morem odgovoriti. Ni več odgovorov, ki bi se preprosto odgovorili z da ali ne, ker odgovorov sploh ni. S čim smo si zaslužili takšno trpljenje? AIDS je med nami, AIDS bo med nami, o tem je potrebno razmišljati, o tem je potrebno govoriti. Prav zato je geslo letošnje pobude »En svet, eno upanje«. Govori o strpnosti do obolelih. Do njih moramo biti strpni, da lahko živijo svoje življenje. Ne smemo se boriti proti njim, kajti to je stvar, ki se tiče nas vseh. Ne obračajmo jim hrbta, kajti nič drugacni niso, kot ostali bolniki. Tudi oni prestajajo hude čase, hujše od vseh nas in prav zato najbolj potrebujejo, da nekdo skrbi za njih, jim daje toplino in ljubezen. Človek ne misli, da se to ne more zgoditi tebi, saj vendar lahko doleti mene, tebe, njega... Zbudim se. Prižgem. Oddidem v mesto z namenom oddati sporočilo, da prihajam na Sicilijo. Na avtobusu mladina, ki se pelje popoldan-skemu pouku naproti. Govorijo o morebitnem pristopu k maturi v septembrskem roku, ker je do junijskega premalo časa. Oddam sporočilo in se v mislih skušam postaviti v siciljski krog. Brezuspešno, kajti mimo pripelje avtobus LPP in takoj imam mokre hlače. Ta mokrota povzroči temnejši odtenek. Saj ne, da bi vedno ko pripelje mimo avtobus imel mokre hlače, ampak tokrat se je voznik LPP-ja ustrašil voziti 3 cm proti levi in tako je lahko ščistil vsako stnetko ob robu postajališča. Uboga pritlična gospa, ki je v obraz dobila siv sneg in rjavo tekočino! Upam lahko samo, da je njeno vidno, čutno in okusno zaznavanje delovalo v polni meri, kajti redko kje ti danes ni potrebno plačati pogrinjka. Tu je bilo vse zastonj. Njej pa še naravnost v obraz, na katerem imamo organ za okus. Sedmice pa kar ni. Že 40 minut. Brez odločitve mi telo, ki noče stati na mrazu, napove odhod na kosilo. Očitno mu moram slediti, saj si ne morem privoščiti razcepitve. Pridem v lokal, se posedem k prvi mizi. Od nekje kar nekaj piha. Ugotovim, da ima restavracija zaradi volje postrežnikov odprta vrata med prostoroma za delitev kosil. Po tem, ko postrežnica že pobere moje naročilo, ugotovim, da se mi ne bi dalo še v lckarno po tablete za prehlad ali kaj podobnega. Sklenem se presesti v prostor za ogrado in poiskati mojo postrežnico. Slednja se klati po kuhinji, tako da je ni na spregled. Ko pa končno pride, drvi z mojo juho k prejšnji mizi. Ker ima očitno težave z razdaljo, vidi da me ni pri mizi šele, ko položi juho na mizo. Ženska se čudi. Jaz jo obvestim o lastni premestitvi zavoljo blagega vetriča, ki je nastal zaradi notranjih kadrovskih olajšav pri raznašanju hrane. Ker raznašalka hrane ni ravno dobra govornica, je raje nekaj zamrmrala in mi obrok vseeno lepo prenesla k novo izbrani mizi. Težava se je pojavila, ker je v tem megalomaznem parterju omenjene dvorane stregel nevljuden postrežnik, ki po moje dela raje vse drugo kot streže hrano. Prejšnja raznašalka hrane se je mogoče zbala, da ji ga po obredu kosiljenja ne bom privoščil, toda uštela se je. Po zaključku kosila in pred prižigom opojne snovi ga ponudim delomrznežu v parterju, v katerem sem dejansko kosilil. Na moje presenečenje ga vzame in pove, da ga bo dal znanki. Bon za študentsko kosilo, namreč. Mojega kosiljenja še ni tako hitro konec, ker srečam pri izhodni mizi znanko in znanca, h katerima na povabilo prisedem. Še enkrat se dimim. Zlepa začne nekdo v okolici nekaj sikati in klicati. Ker imam ime, se oglašam nanj. Če ga kdo pozabi, pride v poštev tudi priimek. Tokrat ni bilo ne ime ne priimek, zato sem se odločil narediti sebe za ravnodušen osebek. Ker postaja hrup zelo močan, se obrnem in ugledam ne ravno zanimivo osebo, enake starosti kot jaz ali največ leto starejšo, ki s znanko žveči zelenjavna vlakna. Očitno ¦ vegetarijanki planet. Šit. Tudi na pogled ne najbolj mikavna zelenjavarka mi zabiča, da ne smem kaditi, ker je to prostor za nekadilce. Nakažem ji na pepelnike po mizah in ljudstvo, ki se dimi. Nje to ne zanima. Mene pa ona ne. Kadim dalje in upam, da ona žveči rastlinska vlakna neobremenjujoče. Očitno jih ne, ampak... Da bo meni ukazoval star nekdo kot jaz? Zelenjavar? Konj že nisem jahal z vsakim, ki zelenjavo žre in dimi se ne. Koliko si nekateri drznejo vdirati v mojo zasebnost. Če je pepelnik na mizi, ni zastonj. Očitno so v lokalu narobe polepili znake za prepoved kajenja v prostorih, kjer ponujajo pepelnike. Če je res zelenjavarka sploh videla kakšen protikadilski znak. Biopersoni sta potem odjadrali in odvihrali iz lokala, jaz pa sem se zadimil. Po skupni kavi z znancem in znanko mi je uspelo dobiti sedmico. Po dvajsetih minutah zmrzovanja. Pač. Z željo po Siciliji. MALA SOLA SPOLNE LJUBEZNI MOLK UBIJA UUBEZEN Če se partnerja ne pogovarjata, se največkrat tudi neijubita. LJudje govorimo skozi ves dan. Večkrat slišinib, da ženske najraje govorijo o modi in včasih o spolnosti. Moški pa v glavnem razpravljajo o spolnosti in redko o modi. Pogosto se ne branijo preveč podrobno opisati dogodke pretekle noči. Drugače pa je, ko sta partnerja skupaj z namenora izkazovanja teiesne Ijubezni. V vcčini primerov molčita. Najmanj 70 odstotkov moških preide na 'delo' brez besed. Čeprav partnerja ljubijo in z njim uživajo tudi spolno, je kljub vsemu vse nekako Vkrču'. Zakaj? Krivda je v neutemcljenih predsodkih, Strinjamo se, da končno stvar niti ni tako enostavna. Med drugina lahko rečemo, da nimamo pravih oziroma udomačenih izrazov za spoine organe, samo spolno dejanje, različne tehnike. Kdo pa želi partnerju izreči vse te 'svinjarije? Pa vendar bi si moral vsak paj- vsaj izmisliti nekaj ljubkih izrazov, Potrebno je le nekoliko domišljije. Partner bo hitro doumel, česa si drugi želi. Pomembno mu je pojasniti, da je vse to čudovito. Molčeče mirovanje in uživanje bo neredko v drugem izzvalo vsaj občutek dolgočasnosti. Kdo pa si tega želi? Zato dopustimo, da partner uživa v naši nasladi. Povejmo mu. Vseeno pa upoštevajmo, da so ie nekaterim všeč prostaški izrazi. Pripravlja: Peter Rock UNITRON VSEZA PROJEKCUO HAJiM M PRODAJA PROJEKCUSKEOPREMI PROJEKTORJI, GRAFOSKOPI, PROSOJNICE, DIAPRCUEKTORJI, PLATISIA, DODATKI,.. Stegne27,1000 Ljubijana Te}.:{061)159 15 35,574 840 Fax.: 061/159 04 09 e-mail: unitron@perftech.si Nina Hribernik -Ekohomsko poslovna fakulteta LULCKI ,n LULIKE Ko dedek in babica še nista bila dedek in babica, temveč fantek in punčka, so bile stvari drugačne. Ko je fantek zrasel v fanta, je šel za hlapca in ko je deklica zrasla v dekle, je hkrati postala tudi dekla. Tako je bilo in ubogala sta ljudi, katerim sta služila, ne da bi vedela za besedo enakopravnost ali se o njenem pomenu spraševala. Še kasneje sta se babica in dedek kot ženska in moški spoznala, se zaljubila in poroka ju je rešila služenja. Od tedaj sta delala zase, za družino, ki sta jo ustvarila, Dobila sta hišo s precej zemlje. Moški je hodil na delo, služil denar in plačeval račune. Ženska je skrbela za otroke in za to, da je bil domek topel in prijazen. Imela sta se rada in otroci so jima pomenili vse. Bili so srečna družina. Moški je opravljal edino delo, ki ga je veselilo in bil je zadovoljen. Je bila zadovoljna tudi ženska? Ne vem. Gospodinjenje se ji je priskutilo še kot dekli, vendar je imela moža in otroke rada, zato je bilo tokrat delo lažje. Danes dedek in babica še vedno živita v isti stari hiši, njunim otrokom se dobro godi in vnuki ju imajo radi. Odkar je dedek upokojen, ga zaposluje delo okrog hiše in v njej. Ne pomišlja, preden se loti likanja ali pomivanja posode. Babici to olajša delovni dan in oba sta dobre volje. Imata se rada in nobeden se nima za nadrejenega. Sta potemtakem enakopravna? Seveda, saj sta tudi vedno bila, samo drugačno delo sta opravljala. Tako! Lucija Marovt -Fakulteta za družbene vede ON in ONA? Priznajte: odnos moški - ženska je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi. Imate pomisleke? Zaprite oči. Globoko vdihnite. Predstavljajte si, da se z ljubljeno osebo z roko v roki v mesečini sprehajate po peščeni obali. Tanko črto, kjer se zlivata rahlo valovanje morja in prostrano zvezdnato nebo, lahko le slutita. Stopata tesno drug ob drugem, da lahko čutita svoji telesi. Lahen vetrič se komaj opazno poigrava z lasmi. Bosa stopala se mehko ugrezajo v toplo mivko, vajin korak je počasen, rahlo obotavljajoč, a usklajen. Prsti se prepletajo. Z očmi se nežno božata. Naj nadaljujem? Ob zvezdnem utrinku se oba sanjavo zazreta v nebo. Tiho se nasmehneta, saj vesta, da sta si zaželela isto - da bi trajalo večno. Melodija, ki vama jo poklanjata valovanje in piš vetra, vama polni dušo in telo. Neslišno vsrkavata vonj po morju in mivki. Vajini srci sta polni ljubezni, vse, kar čutita, je čista in neizmerna sreča opojnega trenutka. Romantično - ali morda za koga malce preveč osladno? Morda pa res. Zato, ker ste ravnokar odložili časopis, kjer ste brali obširen članek, kako se ženske povsod borijo za svoje pravice, kako se pritožujejo, da njihovo delo ni dovolj cenjeno (in plačano), kako nenehno sklicujejo okrogle mize, kjer zahtevajo enakopravnost. In upate, da vaša draga danes popoldne ne bo vsakih pet minut znova začela razpravljati o tem. Ker potem ne boste prepričani, če jo lahko sploh primete za roko. Ko vam bo morda dovolila, boste omahovali, ali je primerneje, da se oklenete njene leve ali desne roke. Malce kasneje si boste spet razbijali glavo, če gresta v njen najljubši lokal po poti, ki jo vi izberete, saj sta bila zadnjič pač v vašem najljubšem lokalu, izbiro poti do tja pa ste prepustili njej. V sebi boste prcmlevali, če ji je res prav, da ste naročili pijačo za oba in ko bosta odhajala, se boste ubadali z mislijo, če res ni bilo preveč pokroviteljsko, ker ste ji pridržali plašč? Pri slednjem verjetno malokdaj naletite na neodobravanje, kajti kavalirstva se nikoli ne branimo. Kljub neštetim klicem po enakopravnosti. Sploh pa - ko bosta nekega poletnega večera spet ob morju, bosta skupaj zrla v zvezdnato nebo. Blagoslovil vaju bo zvezdni utrinek in veter bo šepetal vajino melodijo. Takrat vaju bo toplo morje zapeljivo zvabilo v svoje naročje. Začutila bosta neizmerno strast, ko bosta začela postajati eno. Enkrat, dvakrat, trikrat... Iskreno - menite, da obstaja na svetu ena oseba, ki v takem trenutku premišljuje o enakopravnosti!?! Vsekakor je sporna trditev, da si družba ni prizadevala za enakopravno in enakomerno porazdelitev vlog med spoloma v razvoj dejavnosti države in družbe. Ne najbolj očitno ali vsaj razpoznavno dejstvo je, da družbeni napredek sprožijo akterji' določene družbe, ki delujejo v okviru svojega relevančnega sistema. Očitno je v primeru vzpostavitve domnevne enakopravnosti v političnem območju delovanje pobudnic usmerjeno v nek drugi vrednostni sistem. Sicer bi bila sprememba (praktično in teoretično) vidna oz. dejansko občutena. Razumljiv vzrok je prešibka moč "boja". Vedno je namreč teoretično in tudi praktično mogoče kršiti soglasje in vloge dodeljene od družbenih ustanov. Seveda ob dejstvu, da se zavedaš možnih posledic, ki te bodo po ustavi zadele. Očitno smo na mestu, kjer zmanjka Manca Mirnik - Filozofska fakulteta. Fakulteta za družbetie vcde ENAKOPRAVNOST ALI PONOSNA SEM, DA SEM ŽENSKA Nova vroča tema je prinesla nove (in stare) ideje, zamisli, predloge. Na vsakemu od nas pa je, da jih združi in udejanji na svoj lasten, nezamenljiv način ter tako doseže temeljno pravico vsakega posameznika: biti to, kar je. Dimitrij Komic -Fakulteta za družbenc vede *ZENSKE V PODHODU? Izhajajoč iz Aristotelove postavke ugotavljam, da je edini pravi suženj, ki ga lahko zahteva navaden človek, njegova žena. Slednja ima namreč vlogo "braniteljice" udarcev razrednega sistema, ki zadevajo moža. Za začetek bi mi kdo očital skrajno nespametno gledanje človeka pred zastorom prihajajočega stoletja. Dejstvo je, da se je urejen boj za (enakopravno) politično udejstvovanje žensk v javni (politični) sferi začel s francosko buržuazno revolucijo. Pred približno sto leti pa je ženski tudi bila dodeljena splošna volilna pravica. V osemdesetih letih tega stoletja se je pojavila velika težnja po resnejših razpravah ter prizadevanjih, da bi se na delovna mesta, kjer je potrebno odločati o političnih zadevah, namestilo (tudi) ženske. Tudi Svet Evrope je omenjeno dejavnost vzel pod drobnogled in jo nekoliko poudaril. Zavzemal se je namreč za polnopravno in dejansko enakost spolov pri upravljanju, vodenju ter usmerjanju državne politike. Nesporno je, da je ekonomska odvisnost žensk že zdavnaj umaknjen razlog, ki govori v prid neenakopravnosti pri odločanju in vodenju. S spremembo političnega sistema - prehod iz socializma v večstrankarsko družbo (demokracijo) se je delež žensk v parlamentu naše države (prej Jugoslavija, danes Slovenija) zmanjšal. Ob hlastanju po zahodnem razvojnem vzorcu, ki poudarja politični pluralizetn in tržno ekonomijo, je očitno nujno sprejeti tudi postopek maskulinizacije parlamenta. Če sprejemamo zahodno prakso (in teorijo), posredno sprejemamo tudi ustroj zasedenosti mest, ki sprejemajo odločitve, oz. natančneje, odločitve (samo) izvršujejo. V Franciji, ki ima demokratično tradicijo (za razliko od Slovenije) pomeni to, da se odločitve sprejemajo na predlog in želje ljudstva, kamor sodijo tudi ženske. Na Norveškem, ki ima najbolje urejeno socialno in družinsko politiko, so ženske zasedle kar nekaj pomembnih položajev. Vendar jih je večina še vedno izključenih iz političnega odločanja, saj ostajajo na nižjih, manj pomembnih položajih. sposobnosti, energije in želj. Torej? Potem je očitno sprejemljiva obstoječa delitev spolnih vlog. Če pa ima katera težnje po vzpostavitvi enakopravnosti - vse silnice usmerite v delovanje. Nihče vas ne ovira. Glede denarja pa ste, tako ali drugače, neodvisne. Ni tako? Andrej Novak -Fakulteta za oreanizacijske vede KDOSE BOJI FEMINIZMA? Vse se je začelo z zelo očitnim namenom. Potrebno si je bilo izboriti enake pravice kot jih imajo moški. Nobenih razlik, poznali bomo le še enakopravnost. A? Česa? Kaj pa je enakopravnost? Je to enakost pred sodiščem, enake pravice, enake možnosti? Morda, vendar to še ne pomeni enake želje, enake sposobnosti, enake vloge. Narava je potrebovala miljone let, da je izoblikovala to, kar smo. Vsak se je nekako ujel v svoje načelo bivanja, prevzel odgovornost za svoj del razvoja. Vse naj bi obstajalo v sozvočju, vendar danes te besede ne uporabljajo več niti v slovarju. Časi postajajo androgeni, vse naj bi bilo dvospolno, ženske so sposobne narediti vse, tako kot moški in celo bolje, če verjamemo skrajnim feministkam. Čestitam! V kratkih sto letih so se ženske prelevile iz šivalnih in kuharskih strojev v enakopravna ponosna bitja. Raziskave kažejo, da so v možganski zasnovi celo v prednosti pred moško enačico. Telo naj bi bilo trpežnejše, saj živi mnogo dlje od moškega. Je kaj sploh ostalo moškim? Hočemo enakopravnost. Vrnite nam naš del možganov!!! Vendar je resničnost drugačna. Kljub svoji vzvišenosti ženske še niso prve dobitnice Nobelovih nagrad na področju znanosti; šah še vedno ne igrajo bolje. Le kaj naj to pomeni? Velikokrat sem slišal, da so moški uspešnejši v tehničnih stvareh, ker so pač bili tako vzgojeni, ženske pa naj bi bile vzgojene v duhu lonca in igle. Prav. To tudi pomeni, da so ženske najboljše v kuhinji in šivanju oziroma krojenju. Rad bi srečal kako feministko, ki bi mi povedala koliko medalj so pobrale na zadnjih desetih kuharskih olimpijadah? Kateri kreatorji so svetovno najbolj uspešni? Stvari postajajo smešne. Zares iščem razloge, da so ženske toliko boljše, vendar jih pri najboljši volji ne najdem. Dejstvo je, da je bilo moško in žensko telo ustvarjeno s točnim namenom. Če bi bil v zmoti, potem v športu ne bi obstajale moške in ženske zveze, da šaha ne omenjam. Vsak ima svojo vlogo in tega ne gre pozabiti. Danes na ženske mečejo slabo luč nekakšne samozvane feministke, katerih glavna lastnost je, da že več let niso doživele poštenega spolnega vrhunca ali pa je oče pozabil svojo vlogo. Ženske ne potrebujejo nikogar, da jim govori in jih prepričuje, da so boljše. Vsaka zase naj si vzame, kar ji pripada, naj se dokaže in uveljavi, kar ji je z zakonom dano. Narava je kruta, vendar pravična. Nikomur ni z rojstvom dana prednost pred zakonom. Vas motijo plače? Vas sprašujejo o načrtovani nosečnosti? Ne odlašajte, pričnite s stavko, storite kaj, vendar ne stokajte in ne bodite nevoščljive ob reklamnih plakatih jumbo vrste. Noben spol ni boljši, so le posamezniki s tem, kar si izborijo. Ne poslušajte drugih, storite kar veste, da je prav. Dejan Steinbuch Pravna fakulteta POLITIKAIN ŽENSKE Urad za žensko politiko Vlade Republike Slovenije je 26. 11. 1996 pripravil novinarsko konferenco, katere namen je bil razčleniti slab volilni izid žensk na letošnjih parlamentarnih volitvah. Direktorica Urada Vera Kozmik (na volivah je kandidirala na listi LDS) je postregla s podatkom, da je bilo Ietos v Državni zbor izvoljenih le 7 predstavnic nežnega spola, kar našo državo uvršča na rep evropskcga povprečja. Povprečen delež žensk v politiki je v državah Evropske unije namreč znaša 17,6%, medtem ko se pri nas lahko pohvalimo s 7,6 % deležem političark. Kaj to pomeni? Med drugim tudi to, da Slovenija odstopa celo od svetovnega povprečja (10%). Vera Kozmik, ki sicer ni bila izvoljena, je prepričana, da je vzrok v tem, da so ženske preprosto težje izvoljive. Tudi določeni deleži, ki so jih nekatere stranke uvedle pred volitvami, se niso obnesk. Zlasti jo je slabo odnesla Združena lista, kjer je bilo na volilnih listah kar 30% žensk. Očitno je torej, da slovenski volilec oz. volilka ni naklonjen(a) feminizaciji politike. Je to ostanek patriarhalnosti naše družbe, ali pa gre zgolj za pomanjkanje "pravih" kandidatk? Kakorkoli že - pravijo, da imajo volilci vedno prav. Žal se bodo morale s to resnico sprijazniti tudi ženske. Razen - če se preselijo in kandidirajo v Skandinaviji. Tam je žensk v parlamentarnih telesih v izobilju.... Na zgoraj omenjeni tiskovni konferenci je poleg Vere Kozmik sodelovala tudi Milica Antič, ki je ocenjevala možnosti za izvolitev žensk v različnih volilnih sistemih. V igri so trije volilni sistemi: večinski, proporcionalni in kombinirani. Milica Antič je prepričana, da je za ženske najmanj ugoden ravno večinski sistem, medtem ko je najboljši proporcionalni. Takšna trditev je seveda izrečena na pamet in ne vzdrži presoje. Težava "najboljšega" volilnega sistema ne razreši edinega vprašanja: Zakaj so ženske v slovenski politiki slabo zastopane? Odgovor seveda nima prav nič skupnega z vrsto volilnega sistema. Obstoječi proporcionalni sistem je ženskam prinesel slab volilni izid. Milica Antič kljub temu meni, da je za ženske najboljši. Po kakšni logiki vendar? Vsakomur mora biti namreč jasno, da ženskam v Sloveniji v tem trenutku ne more pomagati prav noben volilni sistem. Žal. Razmere so pač takšne, kakršne so. Prav zato pa je zelo žalostno, ker se je Urad za žensko politiko odločno in navijaško opredelil za določeno referendumsko možnost. Pa naj še kdo reče, da ženske v politiki vedo, kaj hočejo. Barbara Borlak -Fakulteta za druzbene vede P>LEČNIKA DAR ŽIVLJENJA Glede na osnovne razloge je krvodajalstvo eden najdejavnejših odnosov do zdravja, po obsegu pa je najpomembnejša solidarnostna dejavnost nenadomestljive človeške pomoči. Kako je poleg krvodajalstva razširjena tudi osveščenost o darovanju organov, pa smo izvedeli na obisku pri gospe Herti Štuflek -strokovni sodelavki Rdečega križa Slovenije. Kdaj ste začeli z dejavnostjo osveščanja ljudi o darovanju organov? Zakon o presajevanju organov je bil v Sloveniji sprejet leta 1985, leto kasneje pa še pravilnik o natančnejših pogojih za odvzemanje organov. Rdeči križ je že takrat pripravil pismeno obvestilo tem, na katerih področjih bi lahko sodelovali.. Tako smo najprej anketirali krvodajalce na različnih področjih Slovenije. To Darovalec zivefi po moii smrh specifično populacijo (ki tako ali tako že daruje kri za soljudi) smo vprašali, če bi bili pripravljeni po svoji smrti darovati organe. Odziv je bil presenetljiv, saj se je od 87% do 93% ljudi odločilo, da bi to storili. Kasneje smo naredili program, kje naj bi začeli z dejavnostjo osveščanja ljudi; šli smo na krvodajalske akcije, tečaje prve pomoči, tečaje za bolničarje in pomožne bolničarje... Izdali smo tudi kartico DAROVALEC ORGANOV in zloženko. Vsak, ki podpiše kartico, s tem pristane na to, da je pripravljen po svoji smrti darovati notranje organe. Izkaznica je takšne velikosti, da jo lahko nosimo med osebnimi dokumenti. Če pa se posameznik odloči, da ne želi ostati darovalec, kartico enostavno zavrže. Kje lahko študentje dobijo izkaznico DAROVALEC ORGANOV? Dobijo jo lahko na vseh Območnih organizacijah Rdečega križa v Sloveniji, pri Republiškem odboru Rdečega križa Slovenije v Ljubljani, pri vseh transfuzijskih oddelkih splošnih bolnišnic in pri Republiškem zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Lahko pa pokličete tudi na telefon 061 12 61 200 in vprašate za več pojasnil. Koliko izkaznic ste že izdali? Izdali smo jih že okoli 100.000, a jih je še vedno premalo, ljudje še riiso dovolj osveščeni. Potrebno je pristopiti nevsiljivo. Vsaka stvar se danes tudi denarno vrednoti, če hočeš kamorkoli priti potrebuješ denarna sredstva. Kako pa je s krvodajalci v Sloveniji? V Sloveniji daruje kri letno 100.000 ljudi. V 43. letih je 3.647.272 krvodajalcev darovalo 1.172.799 litrov krvi. To nedvomno pripomore h kvalitetnejšemu zdravstvenemu varstvu, to pomeni nešteto rešenih življenj. V dogovoru s ŠOU ste že izpeljali krvodajalsko akcijo za študente. Kako bo s tem v prihodnje? Lansko leto smo se povezali s ŠOU v Ljubljani. Skupaj z njimi in RK Ljubljana smo spomladi izpeljali prvo krvodajalsko akcijo. Nekaj študentov je prišlo, kar je zelo dobro, tako da imamo v načrtu vnaprej dogovorjene datume krvodajalskih akcij. Vse kaže, da bodo dogovori s ŠOU rodili uspehe. Krvodajalska akcija je bila tudi 21.11., za tiste v prihodnosti pa boste še obveščeni. Vsi skupaj si želimo, da bi bilo čimveč ljudi pripravljenih pomagati ljudem. Zahvaljujemo se vam za pogovor in vam želim še veliko uspeha pri vašem delu. Študente pa vabim na krvodajalske akcije, poleg tega pa si na naštetih naslovih poiščite kartico DAROVALEC ORGANOV! V COPATAH Aleš Golli je triindvajsetletni študent arhitekture. S svojo predstavitvijo Plečnikov del je zmagal na Microsoftovemu natečaju za najboljšo domačo stran. Vabimo na obisk k Alešu, da si ogledate njegovo stran o Plečnikovem delu: http://www.pasef.ef.uni-lj.si/plecnik/ Kje si dobil idejo za predstavitev Plečnikovih del? Predstavitev Plečnikovih ljubljanskih del na "digitalnem" mediju ima svojo zgodovino. Ideja se mi je porodila že pred leti, ko sem začenjal s študijem arhitekture, računalništvo pa je bilo moj hobi že precej dlje časa. Takrat je bila v računalništvu vroča tema t.i. večpredstavnost (multimedija), podobo kot je danes Internet. Jasno mi je bilo, da so Plečnikova dela predvsem zaradi svoje vizualne atraktivnosti izjemno zanimiva tema za večpredstavni CD-ROM, ki bi imel strokovno-izobraževalni, pa tudi poljudni značaj. Tako sem pred več kot dvema letoma poiskal kontakt z uglednimi avtorji, ki proučujejo dela Jožeta Plečnika. Direktor arhitekturnega centra DESSA g. Andrej Hrausky je bil naklonjen zamisli o predstavitvi Plečnikovega dela na CD-ROMu. V istem času je skupaj z autorjema prof. Janezom Koželjem in dr. Damjanom Prelovškom intenzivno deloval na projektu izdaje vodiča po Plečnikovi arhitekturi v Ljubljani, pri katerem ima pomembno mesto tudi slikovni material znanega arhitekturnega fotografa Damjana Galeta. Je bila najprej narejena predstavitev ali je bila stran narejena zaradi natečaja? Sam sem se osebno odločil, da bom sodeloval na natečaju, ker sem imel dovolj znanja in izkušenj s področja izdelave predstavitev na Internetu. Ko sem tehtal med različnimi temami, ki sem jih imel v mislih, sem se naposled odločil za predstavitev našega projekta "Plečnikova Ljubljana na CD-ROMu"; menii sem, da bi popularizacija same teme povečala možnost za izvedbo projekta. Kako dolgo že oblikuješ strani? Prve strani sem postavil za študentski servis KISS v času, ko sem dobil "pravi" dostop do Interneta. Ker včasih tudi programiram, mi tehnologija WWW, ki je precej enostavna, ni predstavljala ovire. Kako poteka izdelave strani in koliko časa porabiš zanjo? Kot sem že rekel, sem porabil za samo izdelavo predstavitve slaba dva tedna, pri tem pa je potrebno upoštevati, da sem imel gradivo že zbrano. Izdelava spletnih strani se zanče s temeljitim premislekom o konceptu in grafični podobi. To je najpomembnejša faza dela. Potem sledi izvedba, pri čimer se je pomembno držati izhodišč, saj ima lahko le tako celotna predstavitev enoten videz. Vsebino se navadno razdeli na hirerahično urejene posamezne strani, oblikuje se grafične elemente, nekateri od teh se pojavljajo na vseh straneh, nekateri so značilni za posamezno stran... pri konkretni predstavitvi za natečaj se je bilo potrebno posvetiti predvsem izdelavi nekaterih "aktivnih" elementov, ki se jih navadno še ne uporablja; gre za animirane gumbe, ki ob prehodu miške ali ob pritisku spremenijo podobo in še za cel kup podrobnostmi, s katerimi sedaj ne bom utrujal. Microsoft je imel s tem natečajem namfp stimulirati avtorje spletnih strani, da bi začeli uporabljati nove možnosti pri izdelavi Internet predstavitev, ki jih je ponudil to leto. Si delal predstavitev sam ali s sodelavci? Na temeljih CD-ROM projekta,iz katerega izvira material za predstavitev, sem veliko večino dela opravil sam. Dve glasbeni temi je prispeval moj prijatelj Gregor Popovič. Sicer pa so mi pomagali tudi raoji sodelavci Primož Marolt, Tomaž Štih in Tomaž Štupnik, s katerimi pogosto sodelujem. Računalništvo je preveč obsežno, da bi lahko imel katerikoli posameznik v mezincu vso znanost. Časi garažnih projektov in genijalnih programerjev posameznikov so minili, danes je ključno dobro funkcioniranje teama. Seveda govorim sedaj o bolj splošnih okvirih, ne le o predstavitvah na Internetu. Kaj boš naredil z nagrado, če to ni skrivnost? Mislim, da glede na naravo računalništva, ki zahteva neprestano vlaganje v opremo, kupovanje novih komponent inmenjavo celegasistema naleto dodve, čeželišostatinatekočemzrazvojem, nebom imel pretiranih težav, kako uporabiti nagrado. Na obisku ie bila: Karla Železnik. Zuhra Handanovič -Pedagoška fakulteta UMETNOST? - NE BI, HVALA! Osnovnošolski predmetnik naj bi razbremenili odvečnih vsebin, kamor so uvrstili med drugim tudi likovno in glasbeno vzgojo. Umetnost je po deležu ur s tretjega mesta, v dosedanjem predmetniku, padla na predzadnje mesto v predlaganem predmetniku. Osnovna šola bi trajala devet let, urnik likovnega pouka pa bi izgledal takole: od 1. do 3. razreda - 2 uri tedensko; vodi ju razredni učitelj, ki verjetno nima veliko likovnih izkušenj; od 4. do 6. razreda -1 ura tedensko, vodi jo likovno izobražen pedagog; od 7. do 9. razreda - likovni pouk bi bil izbirni predmet. Pri izbiri pomagajo starši, ki pošljejo svojega otroka h "koristnejšemu" predmetu!? Pri vsebinski prenovi osnovne šole so strokovnjaki in strokovnjakinje izhajali iz rezultatov primerjalnih razčlenitev in neposrednih primerjanj predmetnikov obveznega izobraževanja trinajstih (13) evropskih držav. Verjetno ni naključje, da v izbranih državah število ur namenjenim umetnosti z leti obveznega izobraževanja pada. Ravno tako ne smemo spregledati, da od štiriindvajsetih (24) članov Nacionalnega kurikularnega sveta, ki odločajo o vsebini osnovne šole, ni niti enega strokovnjaka z likovnega ali glasbenega področja.Takšno ravnanje ima lahko usodne posledice za slovensko družbo. Likovno izražanje je v zgodnjem in mladostnem obdobju človeka zelo pomembno za razvoj ustvarjalnega mišljenja. Psiholog Peter Russell je dokazal, da enakomerno poudarjanje besedno-analitičnega in estetsko-sintetičnega mišljenja prinaša nadpovprečne rezultate na obeh področjih. V Meadovi šoli v mestu Bryam v Connecticutu so otroci polovico časa preživeli pri umetniških, drugo polovico pa pri "rednih" predmetih. Uspeh pri matematiki in drugih predmetih se je povečal. Uspeh cele šole je bil v vseh predmetih nadpovprečen (Peter Russell: O možganih). Kdor odloča o razvoju naših otrok, se mora zavedati, da na njih sloni razvoj mlade države. Bomo dopustili izgubo nepretrganega razvoja narodove kulturnega prepoznavanja? Neodvisnost države je edinstvena priložnost za potrditev njenega kulturnega bogastva. Moč države je v njenem izročilu. Duša države je njena umetnost in kot je že Platon dejal, da je država tem boljša, čim boljša je glasba! KO SEM BIL ŠTUDENT SAŠO HRIBAR "Rdzlika mecl tistim, kar človek je, in tistim, kar misli, daje,je trpljenje." Tako Sašo Hribar, povzema 37 let svojega bivanja. Vrtca ni obiskoval, z osnovno šolo se je srečal v Grosupljem, njegova srednja šola Je bila Poljanska gimnazija, na koncupa je pristal na študiju metalurgije in višji tehnični varnostni šoli. "V osnovni šoli, natančneje v 7. in 8. razredu sem najprej začiitil, kaj pomeni 'cogito ergo sum'. Kajpomeni bitiglavni, glavni kot otrok, gazda' cele šole. Takrat sem živel v Grosupljem. Tisti, ki so se vozili iz okoliških krajev so bili manj-vreden del. Pravili sniojim vozači. Iz časa gimnazije se danes dobro spomnim prvega stavka, ki ga je izrekel naš razrednik: 'Vozaci vstanite!' Najprej sem nekaj trenutkov samozavestno opazoval obraze sošolcev, ki so vstajali, nato pa: Hudiča, saj jaz sem vendar vozač.' Ta občutek, da sem sedaj v koži tistega, ki sem ga prej podcenjeval, me je precej zafrustriral tako, da sem takrat naredil odklon od normale. Počutil setn se ogroženega in bil nasprotje vsemu, kar je takrat obstajalo. Nasprotje življenju, sistemu, vsem navadam... Skratka -poskušal zbežati od Ijudi, ki so mi takrat krojili usodo. Prepričan sem bil, da vsi vedo, da sem vozač, kar je v meni sprožilo večvrednostni kompleks. Češ: Res sem vozač, vendar sem drugačen vozač, boljši od vas.' Iz te drugačnosti sem zabredel v hude težave. V študijskih letih sem ,se vanje samo še globlje pogrezal. Še bolj sem iskal družbo, ki je na robupreživetja, kije (takrat sem tako mislil) svobodna. Nisem vedel, da so tisti, ki se zadržujejo po raznih cukrarnah, ki prosjačijo s steklenico v roki, čisto navaden drek' po domače povedano. Mislil sem, da so to Ijiidje, ki so presegli mejo spoznanja in se tako borijo proti sistemu. Z njimi sem se družil cele dneve. Malo sem šel nafaks, nuilo študiral in bil proti. Imel sem občutek, da so vsi v primerjavi z menoj 'totalne nule'. Neprenehoma sem iskal, veliko razmi-šljal in se pogovarjal sam s seboj na dolgih sprehodih po Koščakovem hribu. Potreboval sem ogromno časa do spoznanja, da jim ne pripadam. Imel sem srečo, saj sem bil s pokojnino pokojne rnatere materialno dobro preskrbljen. Postavljati sem si pričel realna vprašanja - ali se dobro počutim in nanje iskreno odgovarjal Iz megle se mije tako oblikovala resnične podoba sveta, iz katere sem jasno videl zgrajene stolpnice in sebe kot razvalino. Srečo sem imel, ker sem bil takrat še dovolj tnlad, da sem se lahko lotil gradnje. Moja študentska leta so bila potovanje, na dno. Pri 24. sem okusil bedo tega oziroma svojega življetija, bit sem na dnu, vendar vseeno izoblikovana osebnost. Vedel sem, kdo sem, kaj sem inpredvsem kaj hočem." Pogovarjal: Mitja Blažič Fakulteta za družbene vede OSEBNOST Kot ste lahko zaznali so v zadnjem tednu na Valu 202 sprejemali glasove za osebnost leta 96. Ker pa je študentska populacija najbolj kritična, smo se v uredništvu odločili, da bostc lahko glasovali za osebnost ŠOU-a leta 96. Ker vemo, da je pohval zelo malo, vam bomo omogočili, da boste izbrali tudi osebo, ki vam je bila najmanj pri srcu. Vsakdo lahko torej glasuje dvakrat: enkrat s pozitivno in enkrat z negativno oceno. Poleg imena in priimka osebe pa vas prosimo, da navedete tudi razlog za takšno odločitev. Vaše predloge pošljite ali osebno prinesite v uredništvo Tribune - za razvedrilo do 20. 1. 1997. Lahko pa nas tudi pokličete vsak delavik med 12.30 in 1330 uro na telefonsko številko 131 70 10 int. 233- Med glasovalci bomo izžrebali tudi osebo, ki bo odšla z nami na enodnevni izlet po Sloveniji. Zagotavlamo vam 100% "PURE ŽUR" zato pohitite z vašimi ocenami. Opomba: Da ne bi prihajalo do zamer med študenti, lahko glasujete tudi anonimno. * / Miško Piško Risko -Zoološka fakulteta ZAMENJANO DARILO Kakor vidiš, sem žal še samski. Bil sem sicer zaročen, toda zaroka se je razdrla. Kako je do tega prišlo, ti bom zdaj opisal. Prazniki so bili pred vrati. Ker sem boječ do ženskega spola in ker sem bil povrhu še zaljubljen, se nikakor nisem mogel v družbi svoje zaročenke sprostiti. Zato je bilo zanjo primerno darilo toliko težje najti. Po dolgem premišljevanju sem se odločil, da ji bom poslal par umetelnih rokavic in pismo. V trgovini sem srečal sošolko, ki je zase kupila spodnje hlačke. Po nerodnosti prodajalke sta bila enako zavita paketa zamenjana in sošolka je odnesla rokavice, jaz pa sem nevede položil pismo k hlačkam. V pismu se je vsak stavek nanašal na rokavice. Sedaj pa si predstavljaj! Moja zaročenka blaženo sedi pod jelko in prejme darilo s pismom, ki je navedeno spodaj. Draga Sassy! Dolgo sem premišljeval, s čim bi ti napravil veselje in ti dokazal svojo Ijubezen. Zadnjičpa sem končno opazil, kajpotrebuješ in ti pošiljam v priloženem paketu. Rad bi bilpoleg tebe, ko sijih boš nataknila; še rajepa bi tijih sam nataknil; najrajepa - šele v pismu ti upam priznati - bi tijih ob prvi priložnosti snel inpokril z vročimi poljubi ter Ijubkoval dehteče meso, ki so gapokrivale. Vsekakor želim, da v njih preživiš lepe trenutke, sajso zelo lepe in bodo mnogim všeč. Namenoma sem izbral manjšo številko, a sčasoma se namreč raztegnejo. Veliko lepšeje, če se tesno prilegajo. Imeli so daljše do sklepov, pa sem si mislil: Čim krajše, tem boljše. Saj tudi sama veš, da se kratke hitro snamejo. Tudi s krznom podložene bi ti lahko kupil, ampak take bi te lahko ščegetale; poleg tega soprevroče in bi sepod njimi potila, kar sem opazil tudipri sošolki in prodajalki. Na obeh sem jih pomeril in smojih z združenimi moani sneli. Najprej sem ti hotel kupiti nsnjene z bogatim narodnim motivom. S tem bi se gotovo lahko postavljala, če bi šla na zimske počitnice v Švico; vendar sem se spomnil -pod njimi bi komaj dotipal tisto, karsi upam in želim prositi. Nepozabijih, če boš kdajpovabljena v izbrano družbo. Vzel sem namenoma take, ki se hitro snamejo -če bo sila in se bo tebi in gostu mudilo. Kadarpa bo bolj toplo, jih lahko na sprehodu nosiš v roki. To boposebnoprivlačno vparku in na sprehajališču. Tudi v bližnji kavarnijih lahkopoložiš na mizopoleg torbice. Dolgo ne bodo ostale čiste, ker imajo nekateri umazane roke. Kakor veš, jih moški snamejo - kojih praviloma dami ni potrebno. Čejih hočeš očistitijih enostavno polij zbencinom in se z njimi usedi na sončno mesto vparku - da seposušijo. Pazi, da jih ne zmočiš; sicer lahko postanejo trde in te lahko ožulijo. Zato naj bodo vedno namazane sprimerno mažo, da ostanejo mehke. Še nekaj: Če bi ti ne bile všečjih lahko greš zamenjat. Prodajalec ti bo radpokazal druge. Ko bodo strgane, jih prosim ne vrzi stran. Z njimi bi si brisal očala. Razen tegapa bodo prepojene sposebno vonjavo - ta me bo spominjala nate tudi, ko boš dalečstran. TvojMiško SRUOD TIUOLI ŠPORTNO REKREACUSKI CENTER 1000 Ljubljana,Celovška 25 tel.: 061/131-51-55, fax: 061/316-861 URniK REKRERCIJE i DRSRLIŠČE torek,petek: od 20.30 do 22.00 ure sreda,četrtek,sobota: od 20.00 do 21.30 ure sobota,nedelja: od 10.00 do 11.30 in od 14.00 do 15.30 ure prazniki: sobotni urnik ZLATI KLUB-SAVNA ponedeljek,sreda, četrtek,nedelja: od 10.00 do 22.00 ure (mešano) torek: od 10.00 do 22.00 ure (ženske) petek: od 10.00 do 13.00 ure (ženske) in od 13.00 do 24.00 ure (mešano) sobota: od 10.00 do 24.00 ure (mešano) KOPALIŠČE ponedeljek-petek: od 9.00 do 11.00 ure torek,petek: od 18.00 do 23.00 ure sreda,četrtek: od 18.00 do 22.00 ure sobota,nedelja,prazniki: od 10.00 do 20.00 ure VODNA AEROBIKA ponedeljek,sreda: od 20.30 do 21.30 ure T P S torek: od 16.00 do 19.00 ure FITNES SPORTSTUDIO ponedeljek-petek: od 9.00 do 23.00 ure sobota,nedelja,prazniki: od 10.00 do 20.00 ure AEROBIKA ponedeljek,sreda: od 20.00 do 21.00 ure in od 21.00 do 22.00 ure torek,četrtek: od 21.00 do 22.00 ure Polona Dragaš - Fakultcta za družbcne vede KRONIKA MLADIH Mlada kri je bila že od nekdaj najbolj vročekrvna, zato smo se na Ministrstvu za notranje zadeve pozanimali, kaj so mladi "ušpičili" v prejšnjem mesecu. Na žalost nam ni uspelo dobiti le podatkov o tem, kaj so zagrešili študentje, saj na MNZ ne vodijo takšne statistike. Sicer pa sami dobro veste, kaj ste počenjali, pa tega ne bi smeli. Mladi od 18 do 25 let, kar naj bi po letih nekako ustrezalo študentski populaciji, so v novembru zagrešili 105 kaznivih dejanj. Med njimi so prevladovale predvsem tatvine (44) in goljufije (19), nato pa telesne poškodbe (15). Zgodili so se tudi 3 ropi in štirikrat je prišlo do poškodovanja tujih stvari, dva primerka pa sta pri ubijanju dolgčasa povzročila splošno nevarnost. Vroča kri pa se je pokazala tudi na področju zadovoljevanja spolnih potreb. Tako je enkrat prišlo do spolnega nasilja, ko se mladenič ni mogel upreti ženski lepoti, drugič pa je bila zlorabljena slabotna oseba. Ni kaj, morda se mladenič zanima za alternativne načine zdravljenja in je skušal osebi vliti malo pozitivne energije, ta pa je to narobe razumela in ga prijavila. Iznajdlivi pa niso bili le fantje ampak tudi dekleta. Neko dckle se je oeitno naveličalo biti vir naslade moškim. Odločila se je, da bo tudi sama kaj iz tega iztržila. Zato je združila prijetno s koristnim in začela s prodajanjem telesa. Vendar očitno lahko kaj kmalu tudi tu ostaneš brez službe in končaš pri sodniku za prekrške. Tako, povzeli smo nekaj najštevilčnejših in najzanimivejših kaznivih dejanj. Upamo, da je bilo študentov med njimi čim manj, saj se je naši generaciji malokdaj v zgodovini godilo tako lepo kot dandanes, kar se pa spolnosti tiče, pa... Vanda Cigale - Filozofska fakulteta li KAJ Bl REKEL MURPHV Študentsko življenje je lahko za marsikoga zelo stresna in naporna stvar, zato je najbolje, da se človek na vse skupaj lepo pripravi. Z nekaterimi stvarmi se je treba preprosto sprijazniti. Najkoristneje bo, če že v začeku (ko te prijemlje depresija) osvojiš dejstvo, ki ti pride prav ob vsaki priložnosti: "Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo." Verjemi, svet se ti bo zdel svetlejši. Drugo dejstvo, s katerim se boš spopadel, bo tvoj urnik obešen na oglasni deski. Vedno je narejen tako, da največ časa izgubiš med predavanji. Da si ne bi preveč belil glave z nepotrebnimi stvarmi, samo droben nasvet - enostavno zmanjšaj obiske predavanj in upaj, da jih nekdo, ki sedi v isti predavalnici, ne bo. V najboljšem primeru bo fotokopirni stroj teden dni pred izpitom pokvarjen. Za boljši občutek še enkrat pokukaj na področje dobrega starega Murphyja in preberi tudi izreke o posledicah: "Nič ni tako lepo, kot se zdi." Prav verjetno se ti bo zgodilo, da boš ravno pred izpitom začel ugotavljati, da so najpomembnejši zapiski neberljivi. Torej začni malo prej in se hkrati zavedaj, da lahko delaš dan in noč pa nikoli ne boš naredil dovolj. Po določenem času študentovanja vsak (še tako nadebudni) študent ugotovi, da je gradivo, ki je nisi prebral, vedno pomembnejŠe od tistega, katero si. Ne obremenjuj se. Murphy je bil rožnogled; vsak profesor razpiše najmanj tri izpitne roke. Ne daj se zavesti ob lepem izreku, ki te popelje med oblake: »Na izpitu je dovoljena uporaba gradiva!« Obstajata dve možnosti: na izpit lahko prineseš tono knjig, ki jih nisi prebral, ali sošolčeve (morda celo svoje) izpiske. Po zakonu verjetnosti boš prav zvezek ali knjigo, v kateri je odgovor na zastavljeno vprašanje pozabil doma ali pa odgovora nikakor ne boš našel. Po nekaj neuspelih poskusih se končno spraviš k sebi in se odločiš za odločilni korak - potrebno bo študirati. Kot naročeno pa ti prav v tistem trenutku pride v roke beležka, na kateri z mastnimi črkami piše: Jutri pa RES začnem študirat!' To ti je zakon. Vse življenje si čakal na to priložnost. Ker odložiš študij na jutri..., se začneš naenkrat ukvarjati s stvarmi, za katere nisi imel nikoli časa. Končno narediš nekaj zase. Začneš si širiti obzorje, splošno razgledanost. Vse to pa je daleč od tistega, kar si nekoč (oktobra) napisal v indeks. Včasih te še zanese na stara pota, a ker si začetek študija odložil na jutri, raje sedi, dvakrat globoko vdihni in počakaj, da napad mine. Pretiravanje nikoli ni dobro, čeprav prinese rezultate. Lahko se ti zgodi, da študij prehitro zaključiš. Zavedaj se, da je cilj bolje doseči pet minut kasneje kot nikoli (enako velja za vožnjo po avtocesti ob poledici). V vsakem primeru - ne trudi se preveč, da bi končal prehitro, razen če te moti družba faraonk v tvoji sobi ali izvenuniverzitetno udejstvovanje tvojih sosedov. To lahko čisto preprosto uskladiš s svojim načrtom širitve obzorja. Če so glasni in imajo okrepčilo, se jim pridruži. Vendar upoštevaj dejstvo, da začnejo kosila v restavraciji deliti ob dvanajstih. Najbrž ti bo uspelo prihraniti malce denarja za en obrok (zamisli se nad sabo - paziti bo potrebno na bioritem in zdravo prehranjevanje). Sodiš med študente, ki jih mika zdravo življenje!? Med te sodimo vsi! Prav ti bo prišel vsak letni čas. Pozimi te vabijo bele poljane - človek se mora po vseh naporih študentskega vsakdana malce sprostiti in se ohladiti od napornega študija. Imaš res veliko možnosti, da se poškoduješ, veljavnost zavarovalne police pa ti je potekla pred nekaj dnevi. Pomlad te zaziblje v prijetno sanjarjenje in lahko si odpočiješ od vseh zimskih naporov. Poletje je čas izpitov in kar samo te zanese, da pogledaš v knjige. (Včasih se je potrebno odreči načelom.) Drži se zakona: »Če lahko gre narobe tudi Murphyjev zakon, bo narobe tudi šel!« Bodi brez skrbi. Naredil boš letnik in jeseni boš imel dosti časa, da začneš znova. Pa veliko zabave in srečen skok v novo koledarsko leto! KOZOROC Splošno: Vsak kozorog ima veliko možnosti za uspeh, Čeprav se včasih tega ne zaveda in je lahko črnogled. Nekateri pripadniki tega znamenja so častihlepni in prizadevni; drugi pa bi radi nekaj dosegli, vendar jih ovirajo razni zadržki. Lastnosti: Praktičen, potrpežljiv, šegav; črnogled, skop, zavtsten, preveč pozunanjen, častihlepen. Osebnost: Ena najbolj prikupnih kozorogovih lastnosti je trpek smisel za humor. Ženska: Pravijo, da značilne kozoroginje ni. Nasploh vzbuja usmiljenje in sočustvovanje. Nai>kljub svojemu milemu pogledu je to dejansko razumna in prebrisana oseba, ki išče sebiprimemega moškega. Vnasprotnem bo raje ostala sarna. Zelo veliko ji pomenijo vamost, ugled, spoštovanje in položaj. Njena življenjska energija ji omogoča, da si poišče ustrezno delo. Uspeh doseže tako s kuhalnico kot s peresom. Naj bo začetek visoko ali nizko, ona se vedno znajde na vrhu. Zakon (dom, družina) je navadno edini vzrok, zaradi česar zanemari svoje življenjsko napredovanje. Je vzornega vedenja. Ne p r e n e s e poniževanja. V Ijubezenskih odnosih se zelo težko sprosti, Je romantične narave. Veliko da na običaje. Kot življenjska sopotnica je dobra in skrbna mati. Zanimajo jopredvsem uspešneži. Moški: Moški kozorog je neodločen, omahljiv, vendar telesno močan. Kljub svoji prijaznosti je divje stremuški. Naskrivaj hrepeni po odobravanju. Ima mehko srce in prijateljsko čud. Sevedaje to njegova notranjost, kipri nekaterih ne pride nikoli na dan. Pretvarja se, da lahko živi brez pohval. Dejansko obupno potrebuje s strani drugih potrdilo o svoji kakovosti. Obnasa se izbrano in zadržano, resno in trezno. Pri njem ni prostora za igrivosti in norčije. Všeč so mu težko dostopne ženske, saj je v Ijubezni vztrajen in potrpežljiv. Zaradi šibkega zdravja navadno ne doseže visoke starosti. (Wo AN6EIA OČlSČeNO KOKITO N€BA.., ^mo §1 ucuoe^e... x STRIP y Slovenski stripartisti! Za vas odpiramo na zadnji strani Tribune novo rubriko x STRIP y. Namestite svojo mino v obliki enostranskega (jasno!) avtorskega stripa do nove eksplozije. Prizemljili vas bodo naslednji pogoji: udarni strip, nekaj osebnih podatkov, telefon, naslov in dolga številka žiro računa, kamor vam bo naš vrhovni nekaj simboličnega nakazal. Poleg stripa želimo avtorje tudi na kratko predstaviti. K sodelovanju vabimo že aktivne stripartiste, tiste v povojih in tudi tiste na pol poti. Osebno se uredništvu lahko pokažete ob ponedeljkih med 12.30 in 1330 ali nas v tem času pokličite na 131-70-10 ter zahtevajte Tribuno.