NOVICE V SLIKAH
PPICOGA »DOMOCJUBA« IN »SCOUENSKEGA GOSPODARJA«
dne 1. julija t. /. na Stadionu u Ljubljani.
JUNIJ IN JULIJ * 1928 * LETNIK III. * ŠT. 6. IN 7.
Ob orlovskem prazniku
Obe sliki zgoraj nam predstavljata novi orliški kroj bogonadarjenega slovenskega umetnika. Izredno preprost, resen, ves dekliški in obenem nežen.
Spodnja slika je prizor, ko postavljajo mogočne kamenite stebre, ki bodo tvorili eno najveličastnejših pročelij v Ljubljani. Vsak steber sestoji iz dveh delov. Vseh stebrov bo 26, visokih po 3'75 m, za stebrovjem široka pokrita veža.
——BB3
/ Sr ClntenH®«- -rvoui&ccuusu / p-\ foauLUr Xfu4>ljouvcx-
Oba antenska stolpa s pelerožično anteno. Stolpa sta iz jekla ter visoka po 120 m.
Del antenskega stolpa z jeklenim predalčjem. V krogu zgoraj: Porcelanasto podnožje slolpa.
Zgradba radiopostaje v Domžalai
Država je zgradila v Domžalah veliko radiooddajno postajo. Vse je plačala Nemčija na račun vojne odškodnine. Ta postaja se bo slišala po vsej Evropi. V Sloveniji pa še posebno natančno in močno. V najem jo je vzela naša Prosvetna zveza za 15 let. Otvorila se bo postaja jeseni. Slišali bomo lahko vsak dan razno godbo, pelje, koristne predavanja, govore, tudi cer-
v Domžalah.

kvene pridige, vremenska in gospodarska poročila, novice s celega sveta. Vršilo se bo to takole: V Ljubljani na dvorišču Gospodarske zveze je zgrajena posebna dvorana, ki se imenuje »studio". V tej dvo,-rani se bodo vršili koncerti, predavanja itd. Telefonska žica bo nesla vse to v Domžale, kjer bodo posebni stroji vse sprejete glasove spravili v anteno, ki bo povzročala radijske
Pogled na radloposlajo z vrha antenskega stolpa.
valove, ti se bodo razširili na vse strani ter prinašali iste glasove v sprejemne aparate, ob katerih bomo mi poslušali, kar nam bodo iz Ljubljane peli, godli, predavali, pridigovali i. t. d. Sprejemni aparali bodo zelo poceni, treba bo seveda plačevati neko letno naročnino. Aparate dela in montira Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Vsakdo naj se obrne samo nanjo.
POGLED STAN ■ H1SE OB POLJANSKI CESTI 192 7
Nova stanovanjska hiša, ki se gradi o Ljubljani, s 107 stanovanji.
Stanovanjska beda |e moderno zlo, ki silno slabo vpliva na lelesno in dušno zdravje naroda. Zlasti v večjih metlih, kjer Je stanovanjska beda največja, se la slab vpliv močno pozna. Stanovanjskega vprašanja ne morejo rešiti nobeni paragrafi, lemvec samo nove zgradbe. Zalo se zlasll v Ljubljani In Mariboru čudovito veliko zida. Največ seveda zasebna podjetnost, v zadnjem času se pa meslnl občini veliko prizadevata omilili stanovanjsko bedo z novimi zgradbami. Dočlm Ljubljana zida po
Gradllelii novega mostu na cesti Lesce Bled. Od lene na desno: podjetnik Stavec, prof. dr. Kasata, ki /e napravil načrt, int. Juuan, nadzornik gradnje.
večini mogočne slavbe, v katerih se bodo dajala stanovanja v najem, bo Maribor zidal celo množico enodružinskih hišic, ki bodo mogle poslali lastnina stanovalcev. Vsekakor le na la način lo vprašanje bolj socljalno rešeno: zakaj vsakdo rad stanuje In kraljuje v laslnem domu.
Novi betonski most na cesti Lesce-Bled. Starega je odnesla Sava. Novi Je 6 m višji od starega, vsled česar del klanca na obeh straneh odpade.
jugoslovanski natakarji na angleški ladji .Aslurias" na oddihu v nekem hotelu na Francoskem.
Našim izseljencem, ki gredo preko morja s trebuhom za kruhom je v veliko veselje in lolažbo. če so na ladji postrežem od laslnih rojakov, ki govorijo domač' jezik. V lem oziru je na tej ladji prav dobro preskrbljeno, ker »o nastavljeni na parobrodu po-strežniki, ki govore ludi naš jezik in lako lahko vsak potnik dobi kar želi. Sliko so nam poslali nalakarji sami, kalerim se lem potoni iskreno zahvaljujemo.
Naši izseljenci, ki potujejo na ladji ,As-turias" v Ameriko za zaslužkom Med njimi so jugoslovanski natakarji, ki služijo na ladji.
V krogu na sreai: Znani Poljšak, stro-kovni učitelj iz. Celja, o katerem se je trdilo, da je iznašel zdravilo zoper raka, kostno jeliko in še razne druge bolezni. Zdravniki pa zelo upravičeno dvomijo o trajnih in resničnih uspehih njegovega zdravljenja. Vse Poljšakovo obnašanje ob javni pravdi, ki je nastala v časopisju radi njega, kaže da bodo zdravniki morda imeli prav.
Učenci I. letnika novoustanovljene Kmetijske nadaljevalne šole u I.aškem.
Gojenci Srednje vinarske in sad/arske šole v Mariboru.
Gojenke gospodinjskega tečaja i> Voklem pri Kranju.
R
o sfms/ic/n potresu v Do Idriji
i
•U
Razvaline v Plovdivu. Razvaline tobačnih skladišč v Cirpanu
Besedilo glej naslednjo stran!
Katoliška cerkev v vasi Kaločli po potresu. V krogu: Car Boris in njegova sestra Evdoksija obiskujeta razrušene kraje.
Hiša v Čirpanu (11.000 prebivalcev), središče potresa. Popolnoma razdejano.
Plovdiv, glavno mesto južne Bolgarije, ki je po potresu največ trpelo. Šteje okrog
•*■••'. »jf'^-
100.000 prebivalcev. • Porušenih 1800 hiš, 6000 znatno poškodovanih, 25 ljudi mrtvih.
Nova po potresu nastala reka v vasi Papazli, ki je tudi popolnoma razdejano.
Ko so se Bolgari pripravljali na veliko soboto dne 14. aprila l.l na svojo pravoslavno veliko noč, jih je prehitel ob '/»12. uri grozen potresni sunek, ki je povzročil eno največjih nesreč, ki so kedaj zadele Bolgarijo. Da pa je bila nesreča polna, je sledil dne 18. aprila ob '/alO. uri zvečer še silnejši sunek, ki je v središču potresa razrušil še to, kar je prej ostalo.
Strašna je bila noč v Plov-divu, lepem mestu južne Bolgarije. Zemlja se je neprenehoma zibala, hiše so se podirale in prah razrušenih stavb se je dvigal tako
gosto, do nisi videl dva metra pred sobo. Med rušenje hiš se je mešalo vpitje in klicanje n« pomoč, jokanje nesrečnih ljudi, ki so begali no vse strani, pa v strašni temi in prahu niso našli izhoda.
Prav tako grozno je bilo v okoliških vaseh, kjer se je med jok in stok ljudi mešalo še divje lajanje psov, in otožno meketanje živine, ki se je trgala od jasli.
Mesli Čirpan in Borisov, gred sto porušeni do tal. Zelo veliko so trpele katoliške cerkve latinskega obreda, manj one slovenskega obreda.
Ljudstvo stanuje na prostem.
Ranjenci lete na prostem.
Podrla hiša v Plovdivu.
Ministrski predsednik Ljap-čev je poročal v narodni skupščini, do so bili ubiti 103 ljudje, 672 ranjenih, okrog 10.000 hiš popolnoma porušenih, 10.500 no polovico. Škoda se ceni nad eno milijardo dinarjev.
Mladi bolgarski car Boris, ki je izredno plemeni! značoj, visoko izobražen mož, obenem pa demokratičen in ga ljudstvo naravnost obožava, je obiskal vse prizadete kraje ter osebno delil podporo. Spremljala ga je njegova
sestra Evdoksija, silno preprosta mladenka ter globoko verna katoličanko.
Ves svet je pokazal svoje sočutje do ubogih Bolgarov, ki jih je v zadnjem četrtletju že obiskalo toliko težkih nesreč. Zato so prihajali prispevki od vseh strani, zlasti visoka je bila podpora belgrojske vlade in svetega očeto. Bolgarskemu ljudstvu je bilo to splošno sočutje v veliko tolažbo. Razrušeni kraji se sedaj po možnosti že popravljajo.
Dve srbski ciganski deklici pri čitanju.
Konec Prpičeve razbojniške tolpe.
Dne 30. maja je bila v Zagrebu * razglašena sodba nad razbojniško Prpičevo lolpo, ki ima veliko zločinov in umorov na vesti. Na smrt so bili obsojeni Krkič, Prpič, Brdarič, Vrbanec, Krmpofič in Smojver. Na dosmrtno ječo Vu-kovič, Budak pa na 15 let. Na sliki sede od leve na desno: Krkič, Prpič, Budak, in Brdarič. Sloje: Vrbanec, Krmpotič, Vuko-vič in Smojver.
Zrakoplov italijanskega generala Nobile nad mestom Stok-holmom na Švedskem.
Italijanski general Nobile je hotel poleteti z velikim zrakoplovom „Ilalia" na severni tečaj. Zrakoplov pa je ogromna in nerodna reč, zato je bila ta vožnja zelo drzna. Že ko je plul iz Italije nad Slovenijo, so ga močni vetrovi zelo zanašali. Mnogo huje je pa to seveda v ledenih severnih pokrajinah. Končno se je Nobilu menda res posrečilo, da je priplul do severnega tečaja, kamor je spustil križ in italijansko zastavo, toda na potu nazaj ga je zadela nesreča. Zadel je ob neko ledeno goro, na kateri čaka rešitve kakor je sporočil z ra-diobrzojavom. Pa bo težko dobiti še živega.
Znani ruski general Wrangel je v 50. lelu starosti umrl. Po ustanovilvi ruske boljševiške države Je ustanovil takozvano belo armado, ki so mu jo pa boljševiki štrli, sam pa je ubežal v Evropo, kjer je še vedno zbiral prostovoljce (ruske begunce) zoper Rusijo. Tudi pri nas so bili znani „vranglovci\ ki jih pa naši ljudje nimajo v dobrem spominu.