Glasnik SED 22 (1982) 2
55
prebrali smo...
V reviji Most (61/62, II. semester. Trst 1981, str. 13—31) objavlja Rajko Ložar iz ZDA razpravo—polemiko z naslovom k teoriji o Skandinavskem izvoru Slovencev, v kateri je večkrat omenjena tudi slovenska etnologija, oz. kaj je slovenska etnologija naredila, kdo so bili važnejši Predstavniki stroke itd. Medtem, ko Ložar najde veliko dobrih besed za starejšo slovensko etnologijo, pa je do novejše etnologije docela negativno opredeljen, jo odklanja in ji po svoje opredeljuje naloge. To med drugimi razberemo tudi iz opombe na strani 16, kjer pravi:
„Mimogrede omenjeno Sta danes dve stvari, ki naj bi iih Slovenci, ki se zanimajo za etnogenezo našega naroda 'n za etnologijo storili: 1. se naučili vsega Etnologa na Damet in 2. tisti številni etnografi v domovini, ki Pravzaprav ne vedo kaj početi, naj bi organizirali sistematično znanstveno ekskurzijo ali potujoči simpozij v ^akarpatje ter na novo, s sredstvi 20. stoletja, dognali vse 0 Potu naših prednikov v našo domovino: geološko, botanično, zoološko, klimatično, itinerer — kje so Pravzaprav ali obšli ali prešli preko Karpatov, v kakih Prahistoričnih kulturah so bili Slovenci začasni stanovi, od kje so jemali besede za svoje razširjeno besedice, kar se vse Še danes da ugotoviti na podlagi natančnejšega Študija govorov v tistih krajih in podobno, ^ko bodo to Storili, jim ne bo treba študirati kanalov in Cest, asanacijskih naprav v slovenskih občinah, revščine bivališč in tudi ne takih reči, ki spadajo pod poglavje ••Human Relations" kot je na primer naslednji izrek neke katere svoji hčeri: „Olgica, zdaj pa le glej, s kom boš 9°vorila, ko imamo novo spalnico." Take stvari naj Popuste slavnima ameriškima kolumnistk3ma Ann Landers in Abigaili van Buren, ki bosta to mojstrsko [«¡li, ker take človeške neumnosti niso zadeva etnologije, *akor bi hotel to dokazati neki prerok „nove etnologije"
v Mubljani,"
Or,
^a mnenje k tej pripombi smo naprosili avtorico 'gičine spalnice. Avtorica (ne Olgicaf, nam je poslala *fatek odgovor:
Razumljivo je, da nekdo, ki živi daleč od doma, v družbeni, generacijski in strokovni osamljenosti, ne more razumeti tega, kar se dogaja doma. Razmišljanje o Pradomovini in preziranje sodobnega domačega dogaja-n,a. vse to je odziv na oddaljenost in osamljenost. Pri raz¡Skovanju slovenskega izseljenstva smo isti pojav uPaz¡|¡ pri različnih posameznikih, ki živijo v tujini in Cel« potrjevanje lastne identitete v čim bolj odmaknjeni
^Jeklosti.
življenje in delovanje v osamljenosti in oddaljenosti pa 1 samo težavno, ampak je lahko tudi udobno, saj si hko privoščiš znanstveno kompiliranje, ograjevanje in re*iran|e nove in stare domovine. Ob tem je zelo možno, Q ^olumnistke, bolj kot ozko strokovno zamaknjeni avt vidi¡° 2nanstverio relevantne pojave in škoda je, da °rici nista ustrezneje citirani, saj bi bilo zanimivo, °*nati njuno pisanje. Human relations so namreč predmet etnologije, celo I kot vprašanja zbiralnega gospodarstva in etriogeneze, arh ° 'n	bodo reševali predvsem zgodovinarji in
pologi s svojimi specialnimi znanji in seveda s sodelo-
anjern etnologov. Slovenci nismo prenehali biti predmet ^ ologijg živijo v občinah, v bogatih in revnih bivali-fr -hodijo jn vozijo se po cestah, jedo kuhan kostanj in nch fries, spet pjjej0 ječmenovo kavo in poznajo
^a-colo itd.
veseljem bomo šli še v Zakarpatje, a ta ekskurzija bo ne a a Počakati, ker je doma preveč dela. Tu si namreč ne0K°[iemo privoščiti sladokusne strokovne izbirčnosti, Aktivnosti in pisanja v slogu bulvarskega tiska (npr.:
„V primeru z Norvežani je naš človek prišel na pic-nic. Šele kasneje se je Norvežan povzpel na visoka mesta, ki so nosila krasne plače in je tudi tam vtisnil pečat svojega dela ameriški civilizaciji, medtem ko ga Slovenec ni" ali spogledovanja z bralci v stilu „whatever is more appealing to your taste.")
MOJCA RAVNIK
pismo
PISMO IZ LONDONA
Del pisma Koko Clark objavljamo v angleški prilogi, a ga zaradi zanimive vsebine predstavljamo tudi slovenskim bralcem:
„Smem povedati nekaj o Glasniku? Morda tega ne bi smela, ker ne znam slovensko, čutim pa se obvezano, da povem svoje mnenje o angleški prilogi. Čeprav je Kraljevi antropološki inštitut naročen na Glasnik, se bojim, da ga bere zelo malo ljudi, in jaz sem gotovo ena od teh izjem. Odkrita bom in upam, da mi ne boste tega zamerili. Upam tudi, da bodo moje pripombe pomagale pri urejanju bodočih številk.
Ne glede na dejstvo, da ne znam slovenščine, sem nb prebiranju angleških prilog razočarana. So neizrazite in ne vsebujejo spodbudnih teoretično—analitičnih predlogov . , .
... Ne zanima me preveč, kaj so slovenski etnologi počeli prej, in ne zanimajo me ponavljajoči se predlogi za sodelovanje etnologije z drugimi vedami (čeprav so tu seveda tudi izjeme). Namesto tega bi rada izvedela, kaj slovenski etnologi počnejo in mislijo sedaj in na kakšen način analizirajo svoje etnološko gradivo. Zato me čudi, da uredniški odbor ni poskrbel za dober, zgoščen prevod članka Slavka Kremenška z naslovom „Način življenja — etnološka kategorija z gospodarskim in političnim pomenom." Brati bi želela take članke in menim, da to velja tudi za druge angleško govoreče bralce.
Smem mogoče navesti dober primer angleške priloge? Časopis „Sociologija — časopis za sociologijo, socialnu psihologiju i socialnu antropologijo" ima veliko boljše angleške povzetke svojih člankov.
Morda sem bila preveč kritična do vašega Glasnika, a rada bi pomagala pri njegovih izboljšavah, pa čeprav moje pripombe včasih zvenijo zelo arogantno."
KOKO CLARK, LONDON
Opomba uredništva: Arogantne in deloma osebne kritike iz pisma nismo objavili, z veseljem pa smo objavili konstruktivno kritiko, ki bo gotovo pomagala k izboljšanju an^leSke priloge in Glasnika v celoti. Veseli smo vsake konkretne pobude, tudi iz tujine, seveda pa bi bili ie bolj veseli pripomb iz domaČih logov.