List 45.
Kako divji kostanj za živino rabiti.
Žalostna resnica je, da tisuč in tisuč vaganov divjega kostanja v našem cesarstvu vsako leto pod zlo gre, namesto da bi se porabil za to ali uno. Čeravno je uže do dobrega potrjeno, da je divji kostarjjsi prav dobra živinska klaja, se vendar v jeseni se mar kater vrtnar jezi, kako bo ta nadležni sad iz vrta spravil! Drugod ga puste ležati po tleh in po njem hodijo, dokler vsega ne poteptajo. Al ni greh zametovati sad, ki se po pravici sme kruh za živino imenovati?
Gospodarji! porabite vsak kostanjček za živino, ker jej je tečna in zdrava piča. Brez posebne priprave, brez stroškov morete to storiti: ovcam ga zmlite (šrotajte), goveji živini, posebno pa molznim kravam, ga napravljajte tako-le: Poberite divji kostanj in spravite ga na pod ali kak drug suh in zračen kraj; da ne ples ni je, se mora izprva večkrat premetavati. Plesnjiv kostanj ni za klajo in je celo škodlj i v.
Predno pa začnete kostanj za klajo rabiti, vsujte ga v kadi, katere naj stoje bolj na gorkem, najbolje v hlevu; potem vlite čiste hladne vode na-nj , in tako dolgo naj se namaka v vodi, da se napenjati začne in da se izpreza (razpoka). Takrat je uže vinsko-kis* late ga duha, in to je znamenje, da je kostanjeva moka uže zavrela, — sedaj pa je tudi čas, da se živini poklada. 2 bokala (firkeljna) sta na dan za eno molzno kravo zadosti namesti najboljega žitnega drobii.
Kedar se je živina divjega kosta&ja privadila, je zelo požrešna nanj, in kmalu se bote prepričali, da krave več roolzejo in  da je mleko dokaj  bolje.
Samo po sebi pa se razume, da naj gospodar to reč tako napravi, kedar je začel kostanj pokladati, da ga po red orna ptklada, to je, da si ga v kadčh tako pripravi, da ena kad za drugo pride na vrsto ako ga ima namreč veliko. Pa kar ga ima, če tudi malo, naj ga privošči živini.
To je najkrajša, najkoristniša in po skušnjah popolnoma potrjena pot, divji kostanj v prid obračati.