Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
'V ' o 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Ij» ravni št vii ...il ira44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XVI.
V Celovcu, 20. januarja 1897.
Štev. 2.
Vabilo.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi dva
javna shoda,
in sicer
prihodnjo nedeljo dne 24. januarja 1897
pri Mežnarju v Št. Štefanu pri Trušnjali
na Lecji gori pri Pokrcah
v gostilni pri Mežnarju.
Obema shodoma je začetek ob 3. uri popoludne.
Razgovarj alo se bo:
O prihodnjik volitvali za državni zbor.
Po zborovanju bode prosta zabava.
Ker se bode na teh shodih govorilo o jako važnih stvaréh, s posebnim ozirom na prihodnje državnozborske volitve, naj se ga udeležijo v velikem številu vsi udje in volilci ter po njih upeljani slovenski rodoljubi ktere na shoda najuljudneje vabi	odbor.
Slovenske politične razmere.
Govor posl. g. dr. 1. (Jregorec-a v državnem zboru dné 5. decembra 1896. leta.
(Konec.)
Več kot 600 let služimo tej visoki dinastiji zvesto in požrtvovalno, kakor ne kmalu kak drugi ndrod v državi. Plačujemo davke, dajamo vojakov razmerno ravno toliko, kakor Nemci in Italijani.
Zakaj se ravnà z nami drugače v nàrodnem oziru, kakor s temi? Zakaj se nam pritrguje to, kar se drugim tako darežljivo izroča? Zakaj se poplačuje naša 600 letna zvestoba s surovim nasil-stvom na ndrodnem polju? Kdo je temu kriv? Mo-
rebiti krona? Ne, ta želi mirti. Morebiti nàrodi, ki so nam sosedje? Odgovarjam: Ne, kot taki ne, temveč le posamezne njih stranke, in zdaj bodem odgovoril. Glavna krivda, da se člen 19. pri nas Slovencih ne izvršuje, zadeva nemško liberalno stranko, od nje odvisna ministerstva in birokracijo, ktero vodijo ta ministerstva.
Gospoda moja! Rekel sem, da nam ni sovražen nemški nàrod kot tak, in tudi italijanski nà-rod ne, temveč posamezne stranke; pri nas v prvi vrsti stranka nemškega državnega jezika, nadvlade in opravičenosti le nemštva v vsi Avstriji. Ta stranka je glasovala za člen 19. drž. tem. zakona, da bi bliščala v luči prostega mišljenja, v resnici pa zato, da bi varovala nemške manjšine, — toda, da bi se ta člen uporabljal tudi pri Slovanih, temu delajo ovire, zlasti v onih deželah, v kterih gospodujejo po deželnih zborih, kakor n. pr. na Koroškem in Štajerskem. Tu ne priznava nemška liberalna stranka Slovencem niti tega, da so nàrod, ki ima kot tak pravice, ktere se morajo spoštovati, temveč pozna le še „posameznike, ki go-voré slovenski”, kakor se je blagovolil izraziti nekoč grof Wurmbrad v tej visoki zbornici.
V deželni odbor, v deželni šolski svet ne pride nikoli nobeden slovenski poslanec (Cujte !), in v predzadnjem zasedanja štajerskega dež. zbora so bili naši poslanci moralično prisiljeni, da izstopijo iz njega. Nove volitve niso ničesa izpremenile, temveč stara večina je prišla zopet neizpremenjena v deželni zbor nazaj. — Ali bodo naši poslanci zopet vstopili v deželni zbor, o tem niso do danes še nič gotovega sklenili.
Kako se počenja s Slovenci in Hrvati v Poreču, Trstu in Gorici, o tem se je čulo v tej visoki zbornici že več pritožb, toda pomoglo se jim ni. Zakaj pa ne? Tega je kriva ravno avstrijska birokracija, ki noče vmes poseči, prav do cesarjevih namestnikov in ministrov.
Prišel sem torej do druzega glavnega vzroka, ki je doslej oviral izvrševanje 19. člena drž. tem. zakona pri Slovencih.
Uradniki so pri nas skoro izključno nemški, na Primorskem italijanski. Kar se tiče njih političnega mišljenja, stoje ravno tako skoro brez izjeme v nam nasprotnem taboru. Nemška liberalna stranka je namreč vedno mojstersko razumela namestiti vse uradniške službe s svojimi pristaši. To
Tine in Barigeljc.
IX.
(Barigeljc pri Tinetu na novega leta dan. — Pismo Co-flnovega Petra iz Ljubljane.)
Včeraj sva bila s Franco prav Židane volje. Veš, moja Franca je včasih sicer huda, pa boljša, kakor pol grunta. Tako sva te vendar pričakovala, pa ker nisi prišel, sva sama večerjala. Pri glažku dobrega mošta sva imela svoje pogovore. Seveda sva se najprej pogovarjala, kako sem jaz gospodaril in ona gospodinjila. Ona terjala je od mene in jaz od nje prav ojster račun. Skregala se pa nisva, ker sva dobro gospodarila obadva. Ej, z mojo Franco se ja dà. Ona ti je prava slovenska gospodinja^ Dela pridno, ne sramuje se nobenega dela, živi tako, kakor je živela njena mati. Judovskega blagà ne najdeš v naši hiši in šiva vse sama zase in za otroke. Veš, to je v kmečki hiši velika «numera". Ko bi v vsaki kmečki hiši žene tako gospodinjile, kakor moja Franca, potem bi bilo ve-bko boljše pri nas. — Mi znamo samo tožiti čez davk, ki ga nam država nalaga; a veliko večjega davka, ki si ga sami naložimo, tega velikokrat ne vidimo. In ta nas jé, pa nas bo tudi požrl, če pojde tako naprej.
Seveda je račun od najinega hiševanja „štimal“. Kako bi pa tudi ne, saj imava čistega dobička čez 500 gld. in to je za Barigeljca, ki včasi tudi po svetu rad pogleda, vendar veliko.
Ko sva po „rajtenžiu trčila na zdravje, začela je Franca govoriti tudi o politiki. Moja Franca je res žena, ki „pdše“ v devetnajsto stoletje. No tega se seveda ni naučila v naših koroških šolah, ampak v tistih „bindišarskih“ unkraj Karavank, ktere naši nemškutarji tako zaničujejo, kajpak samo za to, ker nam pravih ne privoščijo. Drugače bi bilo na Koroškem preveč Franc, in te bi delale nemškutarjem preveč sitnosti in skrbi.
Spočetka sva govorila prav resno o dogodkih preteklega leta. Potem me je začela malo zbadljivo popraševati, kaj vendar mislim o prihodnjem letu. Kakoršno vprašanje tak odgovor. Veš Tine, malo korajžen sem že bil, ker sva s Franco že ne-kolikokrat trčila poprej in začel sem tako nekako:
Draga Franca, prihodnje leto bo prav imenitno; le škoda, da ga bodo le tisti doživeli, kteri poprej ne umrjó. Začelo se bo, kakor vidiš in čutiš, z zimo in gorje tistim, ki nimajo gorke obleke.
Vreme bo celo leto prav neprijetno, — če ne bo solnca in toplote pa lepega vremena.
Pa če bo tudi lepo vreme, bo nemškutarska kultura na Koroškem prav slabo rodila, ker je zmiraj manj tacih „bizgecev“, ki bi šli na „lim“ nem-škutarčkov.
Pri letošnjih novih volitvah nemškutarija ne bo veliko poslancev pridelala. Tembolj pa bo napredovala naša reč. — Vpeljali bodo tudi ravno-pravnost ali pravico za vse nàrode, pa ne v Avstriji, ampak v Ameriki. Sicer pa bo letos pri nas na Koroškem ostalo vse bolj pri starem, ker mi Karošci smo vendar „fortschrittlich“ in to se toliko pravi, kakor stare piskre popravljati, da novi ne pridejo na vrsto.
je pa povzročilo pri nas Slovencih silne neprijetnosti, nepravičnosti in sovražnosti, in to v treh ozirih.
Pred vsem se pritožujemo, da se naši ljudje v svoji domovini le redkokedaj, jako težko ali celo sploh ne nameščajo na izpraznjene službe, 'crkoTT- " ščina, ktero je celo dr. Menger imenoval neopravičeno, rekoč : Najbolj opravičena zahteva vsakega nàroda naj bode, da se njegovi sinovi ne izključujejo iz službovanja po sodiščih in upravah. No, naši sinovi so malone izključeni. Ako se slovenski jurist oglasi za kako državno službo, se pogosto niti ne zasliši, ne dobi nikake podpore. Prejšnji ces. namestnik v Gradcu, baron Kiibeck, je rekel nekemu petenti! : „Idite, ne potrebujemo nobenega Slovenca!" (Cujte! Cujte!) In ako se kak Slovenec posveti javni službi, ne pride dalje in se često na jako krivičen način zapostavlja. Opazujem javno življenje že nad 30 let in sem v tem dolgem času videl že več slovenskih sodnijskih slug, pisarjev in vzlasti slovenskih davčnih eksekutorjev (Veselost), toda slovenskega okrajnega glavarja, ki bi bil še živ, nisem videl nikoli. Znana sta mi le dva okr. komisarja slovenske nàrodnosti, ki sta napredovala, da sta postala okrajna glavarja, toda le jeden izmed njiju je bil nastavljen na slovenskem ozemlju, drugi se je moral v povsem nemško okr. glavarstvo na Koroško obrniti.
Skoro bi se ne motil, če bi trdil, da na slov. Koroškem in Štajerskem ni niti jednega slovenskega glavarja in prav težko kak okr. komisar. In vendar prebiva tu nad pol milijona Slovencev. To je jako krivično postopanje od strani državne uprave.
Naj povem neki slučaj, ki se je pripetil zadnji čas in ki pojasnuje, kako se slovenski uradniki prezirajo.
V mestu na Spodnjem Štajerskem je bila razpisana služba poštnega upravitelja, za ktero sta prosila dva poštna kontrolorja. Starejši in sposobnejši opravlja že dalj časa službo VIII. činovnega razreda in je torej mlajšemu nadrejen. Vendar so starejšega sposobnejšega kontrolorja prezrli, ker je bil Slovenec, ter podelili mesto mlajšemu, in to pri jednem in istem uradu.
Taki slučaji se žal često dogajajo in nàrod-nostni prepir le še poostrujejo. Takemu krivičnemu postopanju se pa pridruži še drugo, da namreč večina tujih uradnikov ni zmožna našega slovenskega jezika; nas ne razumejo, in mi istotako
Vidiš Franca, mačke bodo lovile v novem letu miši, psi bodo lajali in nemškutarji se bodo zaganjali v Slovence, kakor v starem letu. Vsak psiček bo zacvilil, če mu boš na rep stopila, in vsak nemčurček se bo oglasil v liberalnih „caj-tengah”, če mu boš resnico povedala. Nemškutarji in liberalci bodo vedno svoje stare kvante pogrevali in v eno mer svoje burke poganjali, nem-škutarski uradniki nam kmetom nemške dopise pošiljali, — če bomo mi tako neumni, da jih bomo sprejemali. Meni seveda ne smejo kaj tacega storiti in tudi ne bodo, saj vem in tudi ti Franca veš, da se tudi v kanclijah že bojijo Barigeljca. — Kar se mi je sanjalo potem, to ti jutri povem, a zdaj ti le še povem, kako sem jo Franci za novo leto zapel:
„Sem presneti kerlc jest,	Mi ostuden liberaluh,
Barigeljc mi reko,	In še bolj nemčurski duh,
Imam prav mirno, tenko vest, Jaz ga pičim, da gorjé, Želo prav ojstró.	Zato pa vsi se me bojé.“
Potem mi je prinesel Tine pismo, ktero mu je pisal Cofinov Peter iz Ljubljane, kamor se je pred adventom oženil. Pismo se je glasilo:
„Ljubi Tine! Dolgo je že tega, kar sem Ti zadnjič pisal. Sporočit Ti imam pa zopet par novic. Naznanit Ti moram, da je mojo ženko skoro zadela nesreča. Obtičala ji je namreč kost v grlu, in sva morala takoj hiteti k zdravniku, kjer se je pa pokazalo, da ni nobene nevarnosti, pač pa sem videl, kako zna moja Špela — zijati! Ko ji namreč zdravnik reče, naj malo usta odpré, zazijala je tako, da je dohtar rekel:	Pri vas pa ni treba aparata,
da bi pogledal v grlo. Nesreče se ni bati, rekel je zdravnik dalje, kajti tukaj vidim, da vas je kost le malo popraskala po grlu, a kosti bo pa le še
lpll?“" TVai-očajte in razširjajte „Mir6S!
ne moremo občevati z njimi v svojem materinem jeziku. V resnici je le malo uradnikov vseh kategorij, tudi profesorjev, ki bi bili slovenskega jezika v besedi in pisavi povsem zmožni, največ le v majhni meri, mnogi pa celo nič.
Letos sem priredil več ljudskih shodov, kamor so prišli tudi vladni komisarji; k jednemu je prišel mlad grof, k drugemu star grof (Veselost). Toda nobeden ni umel niti jedne slovenske besede. (Cujte !)
Poznam sodnijskega uradnika, ki mora imeti v roki Janežičev slovar, da more umeti slovenske stranke. (Čujte! Cujte!)
Latinski pregovor veli : „Ignoti nulla cupido”, to je : Cesar človek ne umeje, za to se ne briga. Tako je z našimi uradniki, ki slovenskega jezika ne umejo; ne brigajo se zanj, zaničujejo ga celo in sovražijo nàrod slovenski.
Govornik navede na to več značilnih slučajev, in potem nadaljuje:
Nam Slovencem vladajo štirje deželni načelniki: dva namestnika iu dva dež. predsednika. Vsi štirje so nam tuji, nobeden dobrohoten, dva celo odločna nasprotnika, namreč namestnik v Trstu in dež. presednik v Celovcu. Tem bi primerjal le še prejšnjega namestnika štajerskega, barona Kii-becka. (Ugovarjanje.) Pod to trojico smo mi Slovenci morali najhujše pretrpeti. Tudi še tako opravičenim zahtevam so se ti gospodje trdovratno upirali, zlasti na polju podržavljene šole. Neka občina na Koroškem se je morala nad 20 let boriti, da si je priborila slovensko ljudsko šolo. (Cujte! Cujte!) V tej visoki zbornici sem povodom zadnje budgetne debate dokazal, da se nad 6000 slovenskih otrok na Koroškem in Štajerskem niti v kršč. nauku ne podučuje v lastnem jeziku, (Cujte! Cujte!) in da ni boja za slovensko šolo v Trstu in Gorici ne konca, ne kraja. Kaj se je zgodilo vsled tega? Dočim so skušali omenjeni gospodje deželni predstojniki cesarju zveste Slovence zatirati, je nastala in se okrepila pod njih prizanesljivim nadzorstvom ^Irredenta italiana in Irredenta teutonica".
Irredenta italiana se je uprla že proti državnim naredbam, in na Koroškem in Štajerskem smo doživeli proslavljanje Bismarka, kar mora vsak avstrijski patrijot, zlasti sedaj po famoznih hamburških razkritjih, globoko obžalovati. Pod temi gospodi se je jelo ščuvati nemško in laško prebivalstvo proti slovenskim Stanovnikom, kar je jako obžalovanja vredno, ker je nevarno že miru v deželi. Naj navedem par dokazov.
Slovenska šolska družba, ktero je provzročil nemški nŠulverein“, je ustanovila v Velikovcu na Koroškem ljudsko šolo pod vodstvom šolskih sestra. V noči po slovesni otvoritvi so bila lepemu novemu poslopju okna razbita. (Cujte! Cujte!) Takega barbarstva nismo mi Slovenci proti številnim šolam nemškega šulvereina na Slovenskem ozemlju še nikoli zakrivili.
Še jeden vzgled. Clan te visoke zbornice, neki češki veleposestnik, je bil letos v Beljaku ter je videl moža, ki je šel po ulici in glasno vpil: „Vse Slovence se mora pomoriti, še danes mora biti jeden slovenski pes mrtev !“ *)
To so žalostni pojavi silnega ščuvanja, ki je zavladalo. A ukljub temu je poročal dež. predsednik
polovica na dnu želodca, druga polovica pa je že gotovo prebavljena, kar je ob enem dokaz, da ima vaš želodec lastnost ptiča noja (Štravsa). Zaradi kosti ni se vam nikdar treba bati, da bi obtičala v grlu, kajti, ako tako zazijate, ko zdaj, smukne vam prav lahko zajčeva glava z ušesi vred skozi grlo. No, sem ji rekel domu gredé: ta te je pa dobro poteftal.
Vpisal sem se tudi že, kakor si mi nasvetoval, pri frančiškanih v Mohorjevo družbo in nesel Srebrnjak na aitar te naše zjedinjene Slovenije. Pa kdor ima smolo, ta se spodtakne tudi ob svoji senci. Kakor hitro sem namreč opoludne pokosil, letel sem naravnost k frančiškanom, in ko pred samostan prišedši kar po štiri stopnice naenkrat preskočim, zaletim se na istih v nekega patra, kte-rega prej nisem videl pred seboj, in — bumf, ležala sva on na desni, jaz na levi strani stopnic, a moja očala so priletela ob zid ter šla na sto kosov. Ko se pobereva, reče mi pater: „Za božjo voljo, kaj pa je vendar, da tako drvite, kakor zverina; ali kdo umira, ali kaj je ?“ — „Ne, gospod pater", mu odgovorim, „mudi se za vpis v Mohorjevo družbo", ter stopam naprej, z rokavom si drgnivši vmazani in potefcani klobuk. Pater je nekaj mrmral, pa nisem razumel kaj; le tako nekako se je glasilo, kakor ^zverina, divjak" ali kali. Potem jo pa hitro krenem na porto (k vratom), kjer me je sicer prijazni in uljudni frater tudi še malo ofluhtal. Pozvonil sem namreč malo bolj trdo, tako da se je zvonec razlegal po celem samostanu, kar priskoči frater iz svoje celice ter zagrmi nad menoj, kaj vendar je, da tako razgrajam. „Nič, prav nič ta-cega, g. frater; prinesem le naročnino za Mohorjevo družbo, in ker sem se bal, da zamudim, sem pa
koroški naši zbornici: '„Na Koroškem vlada najlepši narodnostni mir." (Veselost.) S takimi deželnimi predstojniki ne bode dosegel gospod mini-sterski predsednik svojega namena; ndrodnostnega miru ne bode mogel pri nas napraviti. To velja tudi o nekterih ministrih in njih uradih, v kterih sedi žali Bog le preveč sovražnikov Slovanov, ki le predobro umejo o pravem času preprečiti vsako akcijo, ki je v prid nàrodne jednakopravnosti.
Gospod pl. Gautsch je že drugič naučni minister. Jugoslovani smo mislili, da se je mej neprostovoljnimi svojimi počitnicami nekoliko poboljšal. (Veselost.) Toda jako smo se motili. Zaman smo naznanjali svoje zahteve v visoki zbornici, zaman jih podpirali v budgetnem odseku; šolski boj traja še vedno in je dobil vsled zadnjih imenovanj, ktere je odredil naučni minister za Koroško, nove hrane. To je namreč imenovanje novega deželnega šolskega nadzornika in novega ravnatelja na učiteljišču. Upali smo, da se bodo imenovali za to v ndrodnih zadevah objektivno misleči možje. Žal, da moramo konštatovati, da se ni tako zgodilo.
Ker torej gospoda Zindler iu Linhart ostaneta na svojih mestih, zato je vse šolstvo na Koroškem in Štajerskem v rokah treh naših povsod znanih in najhujših sovražnikov. (Cujte! Cujte!)
Tovariš Kobič se je vsled tega v budgetnem odseku pritožil ter opozarjal na veliko razdraženost, ki je vsled tega nastala v vsem slovenskem nàrodu. Njegova ekscelenca je na to odgovoril, da je te službe podelil z dobrim premislekom in z ozirom na vse okoliščine. (Smeh.) Po mojih informacijah je stvar druga.
Gospoda moja! Tu imam nemški časnik. V tem listu je prevod nekega odstavka, ki je bil v znanem slovenskem časniku brez popravka objavljen; ta list se tiska v Ljubljani. Prosim gospoda predsednika, da mi dovoli, da preberem ta odstavek (bere):
Profesor na ljubljanski realki je prebral imena učencev na obrtni izobraževalni šoli. Ti učenci, ki so skoro brez izjeme slovenske narodnosti, in jih le malo ali prav nič ne umeje nemškega, so odgovarjali s „tukaj\ Ta nedolžna besedica je razjarila nemškega profesorja tako, da je zavpil: Vsak mora z „hier“ odgovarjati. Toda večina učencev ni te zapovedi umela in nekteri so zopet odgovorili s „tukaj“.
To je profesorja silno razkačilo in zakričal je: „Vam bodem ta „tukaj“ že izbil; kako si drznete reči „tukaj“ (Smeh), vi, kranjski „Iausbub“! (Čujte!) S temi besedami je priložil dečku nekaj zaušnic. Deček je tekel, profesor skočil za njim prav do vrat in rekel: ,Poberite se! Kdor ne govori nemški, tega imam pravico vèn vreči !“
Kdo je neki ta mož? Ta mož je tisti, kte-rega je Nj. ekscelenca gospod naučni minister smatral za najvrednejšega, da ga je imenoval ravnateljem na celovškem učiteljišču. (Cujte! Cujte!) Ne bodem izgubljal o tem nadalje nobene besede več, temveč sklepam le sledeče: Nj. ekscelenca gospod naučni minister je poznal lastnosti tega napačnega pedagoga, ali jih ni poznal. Ce jih ni poznal, tedaj se ima zahvaliti koroškemu dež. predsedniku, da ga je speljal na led. Ce ga je pa poznal, je pokazal, da noče napraviti narodnega miru na Koroškem, temveč da hoče boj (Tako je), in lahko rečem zato, da sedaj tak ne spada pod tako ministerstvo, čegar predsednik je slovesno izjavil, da hoče napraviti narodni mir. (Prav dobro !)
takoj od kosila semkaj prišel." — „Ja, ja, saj se vam vidi," odvrne mi frater, „saj imate še nekaj repe na bradi". Poglej no, bešterga, sem si mislil, klobuk in očala sta odletela od mene, a ta mrvica preklicane repe je pa morala ostati na bradi. — Vidiš, take-le sitnosti sem moral prestati, prej ko sem oddal svoj obolus za Mohorjevo družbo.
Kaj pa okna velikovške šole, ali jih še kaj pobijajo? „Nur zu“, bomo pa druge napravili. Težko čakam poletja, da pridem s Špelo zopet enkrat gledat na Koroško. Boš potem tudi Ti videl, kako zna ona usta odpirati.
Da si mi zdrav dotlej ! Bog živi tebe, Bari-geljca in vse koroške Slovence! Tvoj
Goflnov Peter.“
Raznoterosti.
Dvojna mera. Na Moravskem in v Šleziji je za 3 milijone Slovanov (Cehov in Poljakov) 9 in za 850.000 Nemcev 20 državnih srednjih šol. Jeden češki dijak stane 43 gld. na leto, jeden nemški dijak pa 208 gld. Suhe številke kažejo, pri čem smo Slovani v naši Avstriji.
102 let bolehna. V občini Št. Jakob pri Bocenu umrla je zadnje dni kajžarica Marija Trenka, 102 let stara. Najbolj čudno pa je pri tem to, da je starka živela v uboštvu, poleg tega pa še nikdar zdrava ni bila.
Visoka starost. Dné 28. decembra 1896 umrl je v Nemšici na Češkem J. Dobrovolnoy, ki je imel že 117 let. Zapustil je 106 letno vdovo.
poslovanja porotnih sodišč v Celji in Celovcu, in potem konča tako-le:
„Gospoda moja! XI. sezona te visoke zbornice se bliža naglo svojemu koncu, in mi Slovenci smo še vedno v neodločenem boju za svoj ndrodni obstanek. Marsikdo bi obupal; mene napolnuje to z začudenjem. Kajti ako se majhen, ubog, nesrečen nàrod vzdigne, vse moči napne, se ne boji nobene žrtve, da si pribori pravico za svoj nàrodni obstoj,
—	je to občudovanja vredno in vspodbujevalno. Zato hočemo in bodemo vstrajali, tembolj, ker vidimo znamenja, da se naša pravična stvar vendar bliža polagoma konečni zmagi. Kajti prvič se slovanski avstrijski nàrodi vedno bolj bližajo drug drugemu, spoznavajo se natančneje, vsled tega se tudi ljubijo in medsebojno podpirajo. To daje slovanskim nàrodom sposobnost, da zavzamejo v kratkem času z močjo in častjo ono mesto, ktero jim je previdnost božja odločila.
Drugič vidimo, da se največji nasprotnik nà-rodne jednakopravnosti, nemško-liberalna stranka, hitrih korakov bliža svojemu propadu. Nikdar več ne bode prišla ta stranka z dosedanjimi močmi v visoko zbornico. S tem pa izgine oni pritisek, ki teži že toliko let na naših vladah, da ne morejo biti vsem narodom jednako pravične.
Dalje je še opomniti, da je nastopil velik duševni preobrat : Materijalistično naziranje sveta, ktero je podpirala nemška liberalna stranka, se začenja umikati krščanskemu mišljenju; le-to se vidno ojačuje, nàrodi se zopet obračajo h krščanskim idejam in s tem tudi h krščanski pravičnosti, in to je glavni pogoj prave, pravične in resne sprave med ndrodi.
Slednjič sem mnenja, da mora velika nevarnost, v kteri je bila monarhija pred kratkim in
—	ne vem sicer — je morda še sedaj, vendar odpreti državnikom oči in jih opozoriti na one stebre monarhije in dinastije, ki so bolj zaupljivi in gotovi, kakor vsa dvo- in trozvezna politika, — mislim namreč avstrijske nàrode. Toda zadovoljiti jih mora vlada, oprostiti jih vsake skrbi za njih nàrodni obstoj.
In tako v vseh ndrodih zadovoljena Avstrija sme brez strahd zreti v bodočnost, naj že pride, kar hoče. S tem končam. (Živahna pohvala iu ploskanje.)
Koroške šole.
Govor g. drž. poslanca A. Koblar-ja v 555. seji državne zbornice dné 5. januarja 1897.
Visoka zbornica ! Dasiravno je mnogoskušano slovensko ljudstvo danes po odklonitvi celjske gimnazije prejelo od nemškega nàroda grenko krogljico za novoletno darilo, vendar mislim, da to slovenskemu ljudstvu ne bode vzelo poguma, marveč da se bode ojačilo in iskalo svoje prijatelje tam, kjer jih more najti. Mislim, da se bode ljudstvo tembolj z vsemi silami potegovalo za to, kar mu gré. Po božjem in natornem pravu in po državnih osnovnih postavah ima slovensko ljudstvo pravico, zahtevati šole v materinem jeziku.
Skozi 300 let se je vojskovalo slovensko ljudstvo zoper barbare, t. j. zoper Turke; bilo je zid, da se barbarstvo ni moglo razširiti po Evropi. Mnogo je trpelo in se vojskovalo z bratskim hrvat-skim nàrodom in bilo je kar največ skušano. To je prvi kulturni boj Slovencev. — Drugi boj za kulturo se je pričel 1. 1848. Takrat se je začelo slovensko ljudstvo zavedati in zahtevati slovenske šole. Kakor veste, ta borba žalibog še vedno ni končana.
„Prav neubrana je pesem, ki se že dolgo glasi iz Koroške." S temi besedami, ktere je spregovoril gosp. posl. Dobernig v zadnjem proračunskem razgovoru, se popolnoma strinjam. Ali ta pesem se samo zavoljo tega tako slabo glasi, ker silijo mirno slovensko ljudstvo, ktero prebiva ob Dravi, da se mora potegovati še le za natorno pravico, ktero drugi nàrodi že imajo : da se naj namreč v ljudskih šolah poučuje na podlagi materinega jezika. Ker se je zbudila nàrodna zavest in se vedno bolj pripoznajo zdrava pedagogična načela, čul se bode ta klic po koroških dolinah tako dolgo, da bode nehalo v ljudskih šolah nasilstvo nasproti koroškim Slovencem. Le potem bode zavladal od pre-svitlega vladarja in od vsega slovenskega ljudstva zaželjeni mir. Jedna najpoglavitnejših nalog učne uprave je, da ta mir ravno v šolah podpira z vsemi močmi. Vlada pa doslej ali ni imela dobre volje, ali pa ne moči, delati za ta cilj. S pomočjo okrajnih glavarjev in učiteljev je samo skušala zadušiti nàrodno gibanje koroških Slovencev. Pa nobena vlada ne bode mogla s tem, da potlači upravičene želje ljudstva, doseči nàrodnega miru, marveč samo s tem, da upelje postavno ravnopravnost v šoli. (Pritrjevanje.)
Na vprašanje, zakaj ne branijo koroški poslanci sami pravic koroških Slovencev, je odgovor lahek: ker 120.000 koroških Slovencev zavoljo famoznega liberalnega volilnega reda, še nima svo-
J||gr' Zalite vaj te po vseli gostilnah.
*) „Die Windischen muss man einmal sammtlich um-bringen, noch beute muss so ein windischer Hund todt sein.“
G. govornik našteva dalje krivice, ki se godijo Slovencem pri sodiščih, opisuje delovanje justičnega ministra,
jega zastopnika. In če se potegujejo zastopniki raznih avstrijskih dežel za nemštvo v Celji, ki je menda v nevarnosti (?), poklicani smo slovenski poslanci tem bolj, dà, naša dolžnost je, da branimo slovenstvo svojih koroških sorojakov, ki je po ljudskih šolah res v nevarnosti. (Pohvala.)
V ministerskem odloku od dné 2. sept. 1848, št. 5692, na Koroškem razglašenem z odlokom c. kr. ilirske deželne vlade z dné 11. sept. 1848, št. 21.158, se je izreklo jedino pravo načelo, da mora v ljudski šoli biti materinščina poučni jezik. (Cujte! Cujte !) S sklepom deželnega šolskega sveta dné 14. jul. 1872 pa so se na Koroškem upeljale šole z nemškim učnim jezikom in utrakvistične šole, prve za nemške, druge za slovenske kraje. V utrakvističnih šolah se pokaže slovenskim otrokom slovenski „ABC“, pa predno znajo slovenski brati, se ta nauk že konča. Od drugega šolskega leta naprej je nemščina izključni poučni jezik. Ako se kdo sam za té oglasi, more se učiti vsled nekega ukaza od leta 1892. tudi v višjih razredih po tri ure na teden slovenski. Pa ta ukaz je ostal le na papirju, ker je, kakor kažejo uradni razpisi v „Klagenfurter Zeitung“, nastavljen na večrazrednih utrakvističnih šolah samo po jeden učitelj, ki je slovenščine zmožen. V ostalem pa vprašam, čemu ne razglasijo kak drugi učni predmet kot prosti predmet? Jaz sem prepričan, da bi odšli vsi otroci domov, če bi kak učitelj rekel: otroci, zdaj smete oditi. — Utrakvistične šole so prave mučilnice za uboge slovenske otroke. Ko otroci zapuščajo šolo, jedva poznajo slovenske črke, še manj pa zamorejo slovenski stavek pravilno zapisati. Nemški sicer znajo brati, pa ne razumejo tega, kar berejo. Tako je pouk v šoli tudi v drugih predmetih brezuspešen in mladina v takih razmerah v omiki nikakor ne more napredovati. S takimi šolami delajo le po starem načrtu : da ponemčijo Slovence !
Zató se, ko oddajajo petletne doklade, po odloku dež. šol. sveta z dné 11. aprila 1877, ozirajo zlasti na take učitelje, ki dosežejo v tem oziru (v ponemčevanji) posebne uspehe. Če se Nemci na Češkem branijo, da njihove otroke silijo v srednjih šolah, kjer je to mogoče ter stvarno in pedagogično koristno, učiti se češki, smemo mi tem manj trpeti, da nežno slovensko mladino že v ljudski šoli na ta način mučijo in potrapajo. Zato moramo obžalovati, da še dandanašnji, ko imamo finega in inteligentnega naučnega ministra, avstrijske državljane potrapajo v utrakvističnih šolah, kterih učni način je naravnost nasproten vsem pedagogičnim načelom. Ni čuda torej, da dežela tudi gmotno hira, da je moral nedavno, dné 12. dec. 1896, poslanec s Koroškega v tej zbornici vsklikniti : „Ko-roška ne more več plačati, dežela je v velikem gospodarskem propadanju1'. Napredka utrakvistične šole gotovo ne pospešujejo prav na noben način. To je lahko umevno, ker se namen šole, t. j. izobrazba mladine, zlasti v utrakvističnih (dvojezičnih) šolah, ne doseže. Vlada se o tem lahko prepriča, če pošlje enkrat nepristranskega nadzornika na Koroško in razmere ter uspehe teh šol pravično preiskuje.
Dobili smo tudi zdaj tam novega šolskega nadzornika. (Posl. dr. Steinwender: Ta zna slovenski). On ne zna slovenski; samo obljubil je, da se bo slovensko naučil, in zelo se čudim, kako more nadzorovati tak nadzornik šolo, ki je slovenščine manj zmožen, nego otrok, kteri se naj nadzoruje. Pu ravno ta deželni šolski nadzornik je dobil, — ne vém, ali je to ironija, — pred kratkim kot prvi nalog, naj nadzoruje na novo ustanovljeno slovensko nàrodno šolo v Št. Rupertu. Mislim, da je to težka naloga za nadzornika, ki se hoče slovenščini še-le priučiti. Pa o njem ne bodem več govoril, morda bode vsaj pravičen mož ; bomo videli.
Pridem k trditvi, ktera se pogostoma čuje, da Slovenci na Koroškem nočejo slovenskih šol, ker se hočejo nemški učiti. Prvič je ta trditev zlobna, ker domnuje, da se v slovenskih šolah ne more nemški učiti. O, še veliko pametnejši in temeljitejši, kakor v nepedagogičnih utrakvističnih šolah, se more v slovenskih šolah nemški učiti.
Drugič je ta trditev lažnjiva, dokler se 33 prošenj občin za slovenske šole na Koroškem, ki po dolgih letih še vedno niso rešene, od občin in starišev ne prekliče. S ponosom morem kazati na uspehe tudi v nemškem jeziku slovenske šole v Št. Jakobu v Rožu in na poročila nam sicer povsod nasprotnega bivšega dež. nadzornika. Takih šol si želi slovensko ljudstvo na Koroškem ; naj se mu le enkrat dajo. — V novo šolo slovenskega šolskega društva v Št. Rupertu ob Velikovcu zapisalo se je vkljubu najbolj strastne proti-agitacije sosednjih nemških učiteljev 92 otrok. Prav pred nosom imajo učenci nemško šolo, in vendar stariši svoje otroke pošiljajo raji v „Nàrodno šolo" k šolskim sestram, — dokaz da se rastoča potreba katoliških in slovenskih šol za koroške Slovence ne more več tajiti.
Učna uprava — pravijo — nima dosti slovenskih učiteljev. Naravno, ona se pa tudi prav nič ne potrudi, si takih vzgojiti. (Prav res!) Pač pa ima več kakor potrebno število Slovencem nasprotnih uradnikov pri deželnih in okrajnih šolskih uradih. Ti nimajo le naloge, višjim instancam poročati o šolah, marveč še posebno dolžnost — namreč po besedah g. posl. Doberniga povodom proračunske razprave minulega leta — prosilce za slovenske šole redno o tem »poučiti", kako „škod-Ijive" bi bile slovenske šole, in da se mora, če naj se otroci le malo nemški naučč, s tem pričeti že v drugem razredu.
Kdo je okrajnim glavarjem naložil to dolžnost? Odkod imajo to modrost? Ker je name-ščenje političnih uradniških mest zelo važen faktor v šolskem vprašanju, zlasti pri rešitvi prošenj, oglejmo si, gospoda, te razmere nekoliko natančneje.
Okrajno glavarstvo Šmohor ima 13.397 Nemcev in 4654 Slovencev. Okrajna sodnija Šmohor 5472 Nemcev in 4654 Slovencev. V tej okrajnej sodniji je Spodnja Ziljska dolina slovenska. Politične občine Brdo, Goriče, Štebenj in Blače imajo 4654 Slovencev in le 148 Nemcev. Od političnih uradnikov v Šmohoru pa ne zna nihče niti besedice slovenski.
Okrajno glavarstvo Celovec ima 37.986 Nemcev, 26.387 Slovencev. Ker je pa okrajna sodnija Trg čisto nemška, pride na okrajni sodniji Celovec in Borovlje 17.545 Nemcev in 26.387 Slovencev. V okrajni sodniji Celovec pride na politične občine Vesca, Žrelec, Grabštanj, Trdnjavas, Hodiše, Kot-marjaves, Bilčoves, Šmartin na Dholici, Slov. Šmihel, Medgorje, Radiše, Škofiče in Žihpolje 14.110 Slovencev in le 1437 Nemcev. Okrajna sodnija Borovlje ima 9339 Slovencev in 1400 Nemcev, namreč 1312 v Borovljah in 88 Nemcev po drugih občinah. Samo okrajni glavar zna slovenski, pa kako? To je pred kratkim pokazala neka interpelacija.
Okrajno glavarstvo Beljak obsega 37.814 Nemcev in 23.166 Slovencev. Okrajna sodnija Pa-ternijon je nemška. Okrajna sodnija Podklošter šteje 1677 Nemcev in 6534 Slovencev; 1434 Nemcev in 2171 Slovencev ima občina Podklošter; drugi dve občini Smerče in Straja ves imate pa 4115 Slovencev in samo 243 Nemcev. V okrajni sodniji Trbiž imajo občine Lipaljaves, Žabnice in Ukve 2086 Slovencev in le 102 Nemca. V okrajni sodniji Beljak imate občini Bekštanj in Marija na Žili 4726 Slovencev in le 276 Nemcev. V okrajni sodniji Rožek je 7554 Slovencev in le 1109 Nemcev. Od političnih uradnikov v tem glavarstvu znata dva slovenščino za silo, nihče pa ni slovenščine v pismu popolnoma zmožen.
Okrajno glavarstvo Velikovec šteje 43.634 Slovencev in 9535 Nemcev. Od teh prebiva 7000 Nemcev v občini Pustrica, v mestih Velikovec in Pliberk, v trgih Železna Kapla, Grebinj, Guštanj in v Prevaljah; drugi 2535 raztrešeni so po občinah. Južna polovica okrajnega glavarstva je čisto slovenska, tako da malone nihče ne zastopi nemški. Od političnih uradnikov je jeden zmožen slovenščine v besedi in pismu, drugi je je zmožen deloma, okrajni glavar pa, o kterem je Nj. eksc. miuisterski predsednik trdil, »da se bo slovenski še naučil", še vedno ne zna več slovenskih besed, kakor ima prstov na roki.
Če primerjamo te od c. kr. statistične centralne komisije uradno razglašene podatke, vidimo da je slovensk: izhodnji del okr. glavarstva Šmohor, veliki del okr. glavarstva Celovec, več kakor dve šestinki okr. glavarstva Beljak in malone pet šestink okr. glavarstva Velikovec. In med vsemi če se ne motim 13 uradniki teh 4 okrajnih glavarstev je samo jeden uradnik, ki je slovenščine za 100.000 prebivalcev zmožen v besedi in pismu, med tem ko morajo slovenski uradniki službovati na nemških krajih, ali pa sploh ne vstopajo v politične službe, ker vedo, da zanje, zlasti na Koroškem, veljajo besede : „Pustite zunaj upanje vi, ki ustopite." Ne pridejo naprej.
Iz teh statističnih podatkov se more posneti, od kod prihaja velikokrat omenjeno »praktično mišljenje" slovenskih kmetov koroških. Uradi storijo svojo „dolžnost“ in sestavljajo poročila „po svojem prepričanju". Dà, Slovenec misli praktično, pa tudi logičuo. On ima veselje, pa tudi dobro glavo, da se uči tujih jezikov. On pa si noče dalje mešati glave in se potrapati po učni metodi, ktero so zavrgle vse kapacitete pedagogike. Slovenec se hoče učiti tujih jezikov, pa še le, ko se je dosti izobrazil v materinem jeziku, kakor je dandanašnji navada pri vseh omikanih nàrodih. V kulturni zgodovini avstrijskih nàrodov se bode enkrat bralo, kako je slovensko ljudstvo žvrtvovalo zadnji belič, da je napredovalo v omiki, kako mu je pa doslej vedno nasprotovala učna uprava. Upam, da bode v bližnji bodočnosti naredila tej žalostni komediji konec, in da ne bo opustila pravičnosti vkljubu še tolikem volčjem gladu Nemcev po slovanskih jagnjetih. (Dobro.)	!
Potem je g. poslanec, kterega na tem mestu zahvaljujemo za njegov govor, pojasnil, kako se godi tržaškim in goriškim Slovencem v šolskem oziru, in kako so vse njihove prizadeve ostale brezuspešne, ker vlada noče razsoditi po dejanskih potrebah in po pravici. Ker nam pa primanjkuje prostora, tega dela iz Koblarjevega govora ne moremo objaviti v celoti.
Nova lekarna v Borovljah.
Dolgo let je že, odkar pogrešajo prebivalci spodnjega Roža, to je okrajne sodnije borovske, lekarne ali apoteke. Rečeni okraj ima po zadnji štetvi od 1890. leta 10.784 duš prebivalstva; po njem so se naselili ali so uradno nastavljeni trije zdravniki, in sicer v Borovljah, Kožentavri in na Bistrici. V Celovec v lekarno je iz Borovelj tri ure hodà; iz drugih vasij pa, na pr. iz Svečan, Šmarjete, Sel imajo pa po 4—5 ur in še več hoditi, da dobijo potrebnih zdravil. Res je sicer, da imata borovski in bistriški zdravnik, ker sta ob enem okrajna zdravnika, vsak svojo tako imenovano domačo lekarno. A ta vendar ne zadostuje vsem potrebam, posebno ne v nevarnih in akutnih boleznih, kjer naj bi bila zdravniška pomoč kar najhitrejša. Najmanj 7 do 8 ur se rabi, predno se dobi prvo zdravilo iz Celovca. Ko je vrh tega še jedna izmed štirih celovških lekarn izkazala jako velik promet gledé receptiranja za Rožno dolino, se c. kr. deželna vlada opravičeni želji ni mogla ustavljati ter je po natanjčnem preiskovanju, ki se je vršilo lansko leto, zaukazala z odlokom od dné 14. grudna 1. 1896, št. 14.777, da se ima v Borovljah kot središču Spodnjega Roža ustanoviti javna lekarna.
C. kr. okrajno glavarstvo celovško je dobilo ukaz, naj razpiše natečaj ali konkurs za omenjeno lekarno. Do tega trenutka je šlo vse gladko in brez vsakega spodtikljeja. A koj so dobili Slovenci rečenega okraja politično zaušnico tudi pri tako nepolitični zadevi, kakor hitro je prišlo vprašanje v področje našega c. kr. okrajnega glavarstva in s tem v roke znanega g. Mac-Nevina, ki je potreboval celih 14 dnij, da je natečaj razpisal, kar baš ne kaže o posebni — hitrosti, s ktero se rešujejo pri dotičnem uradu razni akti. Med pogoje, ki se stavijo prosilcem razpisane obrti, postavilo je okrajno glavarstvo v sedmi točki tudi ta-le stavek : „Ker je velika večina prebivalstva spodnjega Roža slovenskega rodd, želi se, da bi prositelji izkazali znanje slovenskega jezika". Smeh se sili človeku uehoté o taki logiki, da bi ne bila zadeva tako resna in da bi ne poznali tako dobro znanih razmer pri našem okrajnem glavarstvu. Samo mora priznati, da so Spodnji Rožani v ogromni večini Slovenci, vendar znanje slovenskega jezika na tako važnem in odgovornem mestu, kjer gre človeku za življenje in smrt, po modrovanju te častne gospòde ni potrebno, temveč se „samo želi".
To se pravi : dobro je, če lekàrnar v Borovljah zna slovenski, če pa ne zna, pa tudi nič ne dé. Ne bomo se motili, ako rečemo, da ima okrajni glavar že svojega prosilca, kteremu bi rad privoščil in podelil lekarno borovsko, ne gledé na to, da bi znal slovensko. Z ono točko bi torej lahko odklonil take prosilce, ki bodo popolno zmožnost slovenskega jezika izpričali, češ, po razpisu je znanje slovenščine samo zaželjeno, a ne izključljivo potrebno.
Vse te navedene uzroke uvaževaje, posebno pa gledé na to, da se krši s takim postopanjem vsem avstrijskim nàrodom zakonito zagotovljena jednako-pravnost, stavili so slovenski poslanci, na čelu jim poslanec g. Ant. Koblar, 9. tega meseca do grofa Bade ni j a kot voditelja ministerstva notranjih zadev sledečo
interpelacijo:
Uradna „Klagenfurter Zeitung" je objavila v št. 299. od dné 30. dec. 1896. 1. razpis celovškega okrajnega glavarstva, s kterim se razpisuje natečaj za javno lekarno v Borovljah, občina Borovlje, dovoljeno z odlokom c. kr. deželne vlade z dné 14. decembra 1896, št. 14.777. Med pogoji, ki se stavijo za dobitev nove lekarne, glasi se točka 7 dobesedno: »Ker je največji del prebivalstva Rožne doline slovenskega rodò, želi se, da prositelji izkažejo znanje slovenskega jezika."*)
Če pomislimo, da je na čelu tega okrajnega glavarstva po svojem brezštevilnem nagajanju slovenskemu prebivalstvu slaboglasni vladni svetovalec pl. Mac-Nevin o Kelly, ne moremo se ubraniti misli, da se je ona oblika v razpisu z namenom rabila le za to, da se podeli mesto tudi takim prosilcem, ki se ne bodo mogli izpričati z znanjem slovenskega jezika.
Ker je pa največji del prebivalstva Rožne doline slovenskega rodil, je nujna potreba, da se gledé na potrebe občinstva in na občni blagor pri razpisu lekarne v Borovljah bolj ozira na znanje slovenskega jezika.
*) »Nachdem der gròsste Theil der Bevòlkerung des Rosenthales aus Slovenen besteht, so ist Nachweis der Kenntnis der slovenisehen Sprache erwùnscht".
Slovenci! licitino zahajajte na slovenske shode!
Zato podpisani vprašujejo:
„Ali je Nj. ekscelencija pripravljena, c. kr. okrajnega glavarja v Celovcu uradno primorati, da pravočasno prekliče omenjeni razpis za lekarno v Borovljah, ter v novem razpisu kot potrebno zahteva dokaz znanja slovenskega jezika ?“ (Sledijo podpisi.)
Sedaj naj minister odgovori ter potrebno ukrene !
Dopisi prijateljev.
Kronski darovi za velikovško solo. V ta namen so darovali: Č. g. Matija Sila, župnik v Tomaju, 2 kroni; Martin Lužnik v Običah 1 krono za pobita okna ; odkupnine namesto voščil za novo leto sta plačala č. g. župnik L. Vavtižar v Ziljski Bistrici 10 kron in M. Pip 2 kroni. — Vkup 15 kron. — Hvala! — Živeli nasledniki!
Iz Celovca. (Slovenska poroka!) Gospod urednik! Prosim, ne zamerite mi, da vas nadlegujem s sledečim vprašanjem : Ali ste brali zadnjo številko 5. celovških „Freie Stimmen“, v kteri naznanjajo celemu svetu, da Celovec še ni čisto nemški, ampak, da živijo tudi še Slovenci v svoji prejšnji čisto slovenski, zdaj žalibog ponemčeni, domačiji?! In kako naznanjajo tisto novico? — „Conticuere omnes, intentique ora tenebant", piše sloveči rimljanski pesnik od poslušalcev, kterim je začel Enej pripovedovati o svojih dogodbah. Vsi so obmolčali, držali so usta vsi radovedni, in tako strmite tudi vi in poslušajte : „Eine slovenische Trauung fand vorgestern abends um Ghr jn der Stadtpfarrkirche zu St. Egid statt“. Ženin in nevesta, oba trda Slovenca, sta bila poročena v svojem lepem slovenskem jeziku! Kak čudovit in predrzen napad na nemško-nacijonalni svet in njih trdnjavo!? — Pa jako čudno je in poštenega lista nedostojno, da take reči naznanja svetu in ga kliče na pomoč, da bi on tisto precej veliko število Slovencev, v Celovcu živečih, pomagal spraviti pod nemško-nacijonalno bandero ! Zakaj ne kričijo, če se vrši kaka poroka v mažarskem jeziku, v ravno tisti cerkvi? Gotovo so judo-mažari nemško-naci-jonalcem ljubši, kakor priden, veren, pošten, za avstrijsko državo vnet Slovenec ! ? Ali so hoteli cerkev napasti, ker še dovoli, da se v „nemškem“ mestu vrši poroka v slovenskem jeziku, kteri veliko število prebivalcev govori? Ali nevedó oni, da ima cerkev od svojega ustanovitelja Jezusa Kristusa ukaz: Učite vse nàrode! In kako jih bodo učeniki učili, ali le vse v nemškem jeziku? — Predno sta k altarju stopala ženin s svojo nevesto , prosila je nevesta duhovnika, da bi blagovolil v slovenskem jeziku poročati, ker: „Brautigam nix deutsch verstehen“. Kako pa naj duhovnik zvé, da sta ženin in nevesta res volje v sv. zakon stopiti, in kako naj ona odgovorita na vprašanje, če bota v tujem jeziku vprašana? Kako bi bilo kakemu nemško-nacijonalcu pri srcu, postavim, če bi on v kakšnem hrvaškem mestu stanujoč, moral biti poročen v hrvaškem jeziku ! Napadajo pa tudi g. mestnega župnika in velečastiti ordinarijat; prvega, ali oni vedo od tega; ordinarijat pa, da menda še ni odločil župnijskega urada sv. lija za dvojezičnega! Naj le pustijo take skrbi. Gospod župnik bo že sam dobro vedel, kaj sme storiti in kaj ne, in č. ordinarijat tudi ne bo pri ukazu prej vprašal „Freie Stimmen^, ali so one zadovoljne ali ne s tem, kar on odločuje. Nemški značaj župnije sv. Uja gotovo nič ne trpi, če tudi se kaka poroka v slovenskem ali mažarskem jeziku vrši. Da ste mi zdravi !—Z—
Iz Vrbe. (V sp eh je imelo.) Da je koroški Slovenec vsepovsod najzadnji in da se mu, naj potrka s svojim jezikom pri kterih durih hoče, ne vstreže, je občno znano. Zato se pa že naši kmečki rodoljubi tudi radi poslužujejo nemščine, kolikor je seveda umejo, pri pošti, železnici in drugih uradih, misleč, da z materinščino nič ne opravijo. Le redkokdaj se najde rodoljub, ki se še vendar zaveda in zahteva pravico svojemu jeziku. Sporočiti morem slovenskim rodoljubom, da je neki okoličanski zaveden Slovenec - trgovec pred kratkem na Vrbski postaji oddal prazno posodo s slovenskim voznim listom, kterega pa je službujoči uradnik zavrnil, češ, da je slovensk. Naš slovenski trgovec se ne dà vplašiti in se pritoži na ravnateljstvo južne železnice. Ker je le-to odgovorilo, da se vozni list le zategadelj ni sprejel, ker je manjkalo na njem zadnje postaje, je dotičnik se zopet pritožil in priložil isti list, na kterem je seveda tudi zadnja postaja zabilježena bila. In glejte! Slavno ravnateljstvo je vstreglo njegovi pritožbi popolnoma. Javilo je, da se je pritožba s posebno zahvalo na znanje vzela in uradno vse potrebno ukrenilo, da se v prihodnje kaj enakega ne pripeti. Slovenci! Tu imate lep nauk! Uradi nam hočejo vstreči. Le prosimo in trkajmo! Zahtevajte pri poštah slovenske tiskovine. Terjajte pri uradih, da se z vami v vašem jeziku govori! Napravljajte slovenske pritožbe itd. Slovenski kmetje! Saj imate vendar že v vsaki vasi kakega rodoljuba, ki vam bo dotično pismo v slovenskem jeziku naredil ; ni treba
Jr^ristopite
kakega učitelja-nasprotnika ali „gmajnskihšribarjev“, ali pa kakega „purgermajstra“ iskati, kterega še doma ne dobite, če nima ravno svojega „nomens-tok-a“. Pomislite, da so uradi (kancelije) zavoljo vas tu in ne vi zavoljo uradov!	—k.
Iz Logavesi nad Vrbo. (Nov župan.) Komaj smo pred kratkem svojega blagega soseda, župana Srena, spremili k zadnjemu počitku in ga izročili materi zemlji, so že nekteri mislili, da morajo izbrati novim županom pokojniku vrednega naslednika. In res. Dné 7. t. m. zbrali so se občinski odborniki polnoštevilno k seji in v priču-jočnosti g. okr. glavarja Schusterja iz Beljaka izvolili za župana soseda rajnega Srena, g. Črnca. In tako ostane v znamenje hvaležnosti in spomina občinska pisarna še v Srenovi hiši. Ker je novi g. župan odličen, stanoviten in delaven Slovenec, mu želimo, naj ga Bog ohrani mnogo let na čelu občine Logaveške.	—č.
Iz Gozdanj. (Kaj se pri nas godi?) „Pri moj dun“, so še hudi. Ne morejo se potolažiti. Ko bi le tistega tabora ne bilo, ali bi vsaj pri zadnjih volitvah ne zmagali ti presneti Slovenci; ko bi le tega šmentanega „mežnarja“, če že ne čez Karavanke, vsaj kam drugam naprej poriniti mogli, bi se nasprotnikom jeza že ohladila in počasi bi še pozabili na vse zlo, kar so v zadnjem času pretrpeli. Ker pa vedó, da ne bodo več zmagali na Gozdanj ih in so prepričani, da tudi z „mežnarjem“ ne bo tako z lahka šlo, tuhtajo noč in dan, kako bi se še maščevali in nagajali našim ljudem. Pomislite, g. urednik, kako čudne misli in pojme imajo naši nasprotniki o stvareh, ktere še navaden šolar lahko zastopi. Vrt, ki je bil našemu „mežnarju“ izročen v porabo, hočejo mu odvzeti. Ali ta vrt, ki meri le kakih 20 štirjaških sežnjev, ui posest vseh, marveč le sedem posestnikov. Če je večina teh posestnikov za ohranjenje vrta pri „mežnariji“, kdo more kaj zoper to ? Mislimo, da hočejo le strašiti, a storiti pa nič ne morejo. — Včasi pa jim vendar šine v glavo še kaka modra. No, poslušajte enkrat g. urednik. Nekega dné se spet zberejo vsi naši generali, da bi kaj ukrenili. Najprej pride naš „Mohadaner“ in svetuje tako; drugi prikimajo. Na to se prikaže naš „Schauermacher“, ki pravi, dajmo „fajmoštru“ eno pismo „šribat“ in jim povedat, kaj jim gre. Še bolj prikimajo. In res, pismo so skovali in med drugim v njem opominjali g. župnika na deveto božjo zapoved. Gosp. župnik so gledali pismo in mislili, kako bi se bili pregrešili zoper dotično zapoved, da so prišli v nemilost pri teh Ijudéh. Ali zmotili so se naši nasprotniki. Še isti dan, namreč zvečer, dobé g. župnik drugo pismo, v kterem prosijo, da naj bi ne zamerili, da so mislili na deseto božjo zapoved, in ne na deveto. Kakor sečujeje „Schauermacher“ jih opomnil na to njih zmoto. Osramočeni so spet. Hočejo učiti, pa sami nič ne znajo. No, Bog daj n .... , pamet, modri jo že imajo.	—k.
Iz Beljaka. (V spomin vrlemu možu.) Preminol je dné 9. t. m. nagle smrti gosp. Anton Lepušič, hišni posestnik in merčun posode v Beljaku, in 11. t. m. spremili smo truplo blagega rajuega na tukajšnje mestno pokopališče. G. Lepušič je bil poseben mož, redek značaj in pošten Slovenec. Zato so pa tudi najodličnejši rodoljubi slovenski iz okolice, med njimi več duhovnikov, skazali mu zadnjo čast. Porodil se je blagi pokojnik pri „Knezu" na Stazovi v podklošterski župniji. Po visokih in drugih šolah ni hodil, ali vendar je imel znanosti in vednosti v vsaki stroki. Če ga je kdo vprašal, od kod ima to ali ono, odgovoril je: „Bral sem rad in izomikal sem se“. Bil je samouk. Obnašanja je bil ponižnega in prijaznega. Ko je prišel kdo in pri njem sveta iskal, rad in veselega srca je dobroto storil. Znan je bil vsled bučelarstva po celem Zgornjem Koroškem. Kot prvi bučelar v naših krajih, imel je vedno 500 do 600 panjev na različnih prisolnčnih mestih našega Dobrača in pošiljal najokusnejšo strd v daljne kraje. — Rajni Anton bil je pa tudi vnet in goreč Slovenec. Dasiravno je bil meščan in opravljal službo v nemškem Beljaku, ni nikdar zatajil svojega prepričanja in svojega jezika. Govoril je zmi-rom v čisti in pravilni slovenščini. Če si ga vprašal, kje se je naučil toliko lepo slovensko govoriti, je odgovoril: BIz »Mira«, kterega naročnik sem, odkar izhaja, znam vse in imam vse svoje prepričanje.1' Na svoj rojstni slovenski dom ni pozabil. Ko so na njegovo priprošnjo domači gosp. župnik otroke njegovega brata slovenski brati naučili, zapisal je Knezovo hišo za dosmrtnega uda v družbo sv. Mohorja. Na podklošterskem pokopališču vzidan je v novo kapelico eden najlepših grobnih spomenikov za Knezovo hišo. Ta spomenik posvetil je rajni Anton svojim sorodnikom in potomcem iz Knezove hiše z izrečnim ukazom, da naj bodo vsi napisi na spomeniku slovenski. Njega blago dušo naj sprejme za plačilo Večni v nebesa, in zemeljskim ostankom bodi zemljica lahka!	—r.
Iz Št. Pavla ob Žili. (Zguba farnega oskrbnika.) Strmeli smo, ko smo zvedeli ža-
1 val.-pol. in.
lostno novico, da preč. g. A. Ž a k, župnik Št. Šte-fanski, ne bodo več oskrbovali naše fare. Velika zguba nas je s tem zadela, da sta fari ločeni, ker spadate obe v eno občino. Bivši gospod oskrbnik so si v teku treh let pridobili v naši fari mnogo znanih zaslug, ker so tako natančno oskrbovali cerkvena opravila, kakor tudi krščanski nauk v dve-razredni šoli, torej po preljubljenem gospodu močno žalujemo. Dobili smo sicer zdaj tudi izvrstnega in mladega oskrbnika č. g. Fr. H avli ček a, župnika v Čačah. Ker sta pa fari poldrugo uro oddaljene, se bo v mnogih slučajih njim in nam težko godilo.
Iz Šmarjete v Rožu. (Požarna bramba.) Veselica s tombolo, ktero je priredila naša požarna bramba na dan sv. Silvestra dné 31. dec. minulega leta, je bila sijajna. Došlo je okolu 70 ljudij, da so darovali v korist naši požarni brambi, ktera je za naš okraj prav potrebna. Zbrali smo se v gostilni na pošti ob 7. uri zvečer. Po dokončani igri so domači č. g. župnik imeli krasen nagovor, v kterem so se poslovili od starega leta ter voščili vsem zborovalcem srečno novo leto in srečen napredek v verskem, gospodarskem in uàrodnem oziru. Opomnili so dalje na razne opravke in dogodke v starem letu z voščilom, da bi Bog dal, da bi se v novem letu nekterim kmetom na bolje obrnilo. Potem je pozdravil naš g. učitelj č. g. župnika kot dušnega pastirja in priporočal, naj bi jih vsi prav spoštovali. Naši dobro izurjeni domači pevci so zapeli vmes lepe nàrodne pesmi. Hvala jim za to in posebna hvala gospodu načelniku, da se je tako potrudil in jih izvežbal v nàrodnih slovenskih pesmih. Sledilo je tudi več lepih napitnic na zdravje novemu letu. Naj bi se le vse tudi izpolnile! Došel je tudi neki brzojav od slavnega gospoda v Gradcu z voščilom vsem zborovalcem. Bog živi našo požarno brambo in vse, ki so pripomogli, da se je slavnost tako častno in lepo vršila!	—k.
Iz Št. Vida ob Glini. (Bolnišnica usmiljenih bratov.) Doposlanemu nam poročilu povzamemo :	Lansko leto se je v bolnišnici oskr-
bovalo 1306 bolnikov. Od teh jih je odšlo 929 ozdravljenih, 226 poboljšanih; 40 bolnikov je odšlo neozdravljenih, koncem leta jih je ostalo v bolnišnici 45. Umrlo je 66 bolnikov. Vsi bolniki so se oskrbovali vkup skozi 22.873 dnij, vsak bolnik poprek po 17'51 dnij. Vsak dan v letu je bilo v bolnišnici 62-49 bolnikov. Po veroizpovedanju je prišlo iskat zdravja in pomoči 1296 katoličanov in 10 protestantov. Prišli so iz raznih (21) dežel. S Koroškega jih je bilo 1063, s Kranjskega 59, Štajerskega 38, z Laškega 16, s Primorskega 16, z Ogerskega 11 itd. — Številke kažejo, koliko trpečih bolnikov je našlo v bolnišnici usmiljenih bratov pomoči in zdravja. Ker se bolnišnica vzdržuje le po milodarih blagohotnih dobrotnikov, zato jo priporočamo v nadaljno podporo !
Crlasovi nasprotnikov.
„Siidmark“. Tudi celovške ženske so se pridružile „Sudmarki“, da ž njeno pomočjo odganjajo Slovence od rodne slovenske zemlje. Ustanovnega zbora dné 9. t. m. so se udeležile razne „velike glave" našega mesta, ki so povsod poleg, kjer gré zoper Slovence, samo s slovenskim denarjem se radi mastijo. Za predsednico je bila izvoljena pl. Hil-linger, gospà dosedanjega namestnika dež. glavarja. G. Hillinger doslej ni posebno silil v javnost, niti njegova gospà. Tem bolj bode marsikoga presenetilo, da je sedaj postala načelnica tako izzivajočega društva, kakoršno je „Sudmarku. Drugim zdi se to bolj lahko umevno. „Novi časi" in strah pred „mladimi“ silijo tudi „stare“, da še v poznih letih postanejo — „nacijonalni“. Posebno rado se to zgodi, ko gré za kako „častno“ službo.*) — Lahkejše je umeti, da je postala zapisnikarica soproga g. Knapič-a, vodje tukajšnjega učiteljišča, rojena Slovenka. Odkar je prišel Knapič na svoje sedanje mesto, dela v Celovcu prav očitno propagando za „nemško stvar“, kakor kažejo razne prikazni. Pri tem mu vrlo pomaga njegova gospà, ki je tudi duša novi podružnici in ki je na onem shodu posebno vneto navduševala svoje tovarišice za delo zoper — Slovence! To se kajpak posebno dobro podà javnim osebam, ki delujejo na zavodu, namenjenem za obe nàrodnosti v deželi. Kako neki o tem sodi g. naučni minister, ki je v proračunskem odseku zatrjeval, da gledé g. Knapič-a „vzame vso odgovornost nàse“.
Pribiti hočemo še slavnostni govor vodje Jahne. Govoril je o nàrodni misli in o ženstvu. Mi le vprašamo : Zakaj pa nam tako zelo zamerite, kar sami zàse zahtevate in hvalite, namreč: ljubezen do svojega rodù in delovanje zànj? Kaj se toliko repenčite, če tudi mi Slovenci ljubimo svoj rod in se potegujemo za njegovo čast in slavo?! Pustite nam, kar nam po pravici gré; ne jemljite nam slovenske zemlje, kakor dela ,Sudmark“, in nastal bode mir. — G. Jahne je rekel med drugim tudi: „Nihče si ne izvoli sam svoje nàrodnosti. Kot Nemec se rodiš; prvi glasi, ktere otrok čuje, so
*) Primeri članek „Res carinthiacae“ v „ Slovencu“ štev. 8. dné 12. t. m.
gosp.	! ,-^j|
njegov materni jezik; prvi ljudje, ki ga ljubijo in oskrbujejo, so njegovega rodù.“*) Te besede se nam ne zdijo posebno — srečne in resnične. Go-spodine Jahne, ali ste kaj malo pogledali v dvorani po raznih gospodih, gospéh in gospodičinah, ki so se navduševali za nemštvo in jih poprašali po rodu? In če niste popraševali, vam je gotovo kazala že govorica in ime, da mnogo, dà, prav mnogo navzočih ni si izbralo svoje nàrodnosti samih, da se niso porodili kot Nemci, da ob zibeli niso čuli nemških glasov in da jih najprej niso ljubili in oskrbovali ljudje nemškega rodu. — S tem seveda nikakor ne rečemo, da bi vam morda zavidali, da štejete one ljudi med svoje privržence. Nikakor ne ! Prav radi jih vam prepuščamo, ker vémo, koliko so — vredni. V ostalem pa mislimo, da tudi najnovejša celovška ženska podružnica „Sudmarke“ še ne po-menja našega konca. Marsikdo se je že spravil na nas, brez uspeha; upamo, da pretrpimo tudi še zaroto celovških bojevitih žensk!	—o—
Kdo ovaja? Kedar mi grajamo postopanje javnih oseb in zahtevamo, naj so ljudje, kteri so plačani od ljudstva, nepristranski tudi proti nam ter naj svojih uradnih služb ne zlorabijo za agitacije zoper nas, hitro so nam za hrbtom nasprotni liberalno-nacijonalni listi in na ves glas kriče, da mi ovadujemo. V prvi vrsti se navadn oglašajo „Freie Stimmen“. Ti listi še vedno nočejo zapopasti, da je prva dolžnost dobrega časopisja ta, opozarjati ljudi na razne nedostatke in na delovanje oseb, ki od ljudstva živijo. Pa ravno nasprotni listi, in med njimi zopet v prvi vrsti „Fr. St.“, v pravem pomenu besede ovad ujejo take može, ki nočejo trobiti v nemškoliberalni rog, dàsi se ne podajo na politično polje, so pravični proti vsem in ne storijo prav nobenemu človeku nič žalega. Ovadujejo jih samo zavoljo tega, ker so druge narodnosti. Tako so storile „Freie Stimmen“ že večkrat prej in na posebno grd način v štev. 5. dné 12. t. m. Napadajo slovenskega profesorja na celovškem učiteljišču, ki je ob jednem voditelj višje dekliške šole in ki mirno ter vestno opravlja svojo službo, stori več, kakor je njegova dolžnost in ki se ne meni za politiko. Napadajo ga samo zavoljo tega, ker je — Slovenec ! Tako morejo storiti pač le ljudje, kakoršni se zbirajo okrog lista „Fr. St.“ In kdor vé, da za temi zahrbtnimi napadi stoji človek, ki sam preži na to službo in ki zato deluje, koder le more, ne najde za tako početje druge besede, kakor kratki: Fej!
—o—
Politični pregled.
Avstro-Ogerska. Bratranec našega cesarja, nadvojvoda Rainer, je slavil dné 10. t. m. svojo sedemdesetletnico. — Dné 10. jan. je bil v Kolinu na Češkem velik shod, na kterem je govoril staro-češki voditelj dr. L. Rieger, ki že precej let ni več nastopil v javnosti. Cehom in Nemcem je priporočal mir in spravo, Cehom pa složnost in edinost.
—	Listi pišejo, da pride štajerski deželni namestnik makiz Baquehem na Dunaj, na njegovo mesto pa baron Hein iz Ljubljane. Za Heinom Kranjci gotovo ne bodo žalovali, saj je nevaren nasprotnik Slovencev in katoliške stvari. Štajerski Slovenci ga tudi ne bodo veseli. — Dné 11. t. m. je bil pri dopolnilni yolitvi v V. okraju na Dunaju deželnim poslancem izvoljen g. J. Sturm, profesor na realki, rodom Slovenec. Prej je ta okraj zastopal dr. Lueger.
4!strijski socijalni demokratje so po vsej državi razširili v petih jezikih poltretji milijon oklicev za prihodnje državne volitve. V oklicu se premljevajo znane socijalistiške čenče. Le kdor ima slamo v glavi, bode se usedel na te limanice. — Nižje-avstrijski deželni zbor je sklenil osnovati zavarovalnico. To seveda ni po volji judom, ker zgubijo dobiček, ki so jim ga donašale razne zavarovalnice.
—	Drugi krščansko-socijalni strankarski shod za Avstrijo se vrši dné 31. januarja in 1. februarja na Dunaju.
Druge države. Na Nemškem se Poljakom, kterih je poltretji milijon, prav slabo godi, ker nemška vlada z velikimi svòtami denarja dela na to, da bi vse Poljake iztrebila. Tako je zadnji čas izdalo neko železnično ravnateljstvo ukaz, da izgubé pri železnici vsi Poljaki svojo službo, ki popolnoma dobro ne umejo nemškega jezika. Vsem poljskim vojakom je prepovedano, v službi in v kosarnah govoriti poljsko. Nemštvo mora biti res v „ne-varnostF, da ga varujejo s tako krutimi nared-bami! Mislimo, da bi tudi v blaženem „rajhu“ našli lahko mngo hvaležnejše delo, kakor preganjati Slovane. Saj se poroča, da je tam blizu pol milijona delavcev brez dela in jela ! — V Crnigori je slavila dné 14. t. m. vladarska rodbina svojo dvestoletnico. Zató so prišli v Cetinje zastopniki okrajev čestitat knezu in se mu zahvalit, da je njegova rod Inna tako skrbno varovala svobodo Crnegore in
+) »Man wahlt sich seine Nailon nicht. Als Deutscher wird man gebqren, die ersten Laute, die das Kind hort u. lernt, buden seme Muttersprache ; die ersten Menschen, die ihm Liebe u. rilege ividmen, gehòren seinem Starnine an.1*
povečala deželo. — Nemški cesar je vojnemu ministru ukazal, naj stori potrebne korake, da se odpravi dvoboj v armadi. Vendar enkrat zopet jedna pametna. Ali bode kaj pomagalo?
Nevicar.
Na Koroškem. Državni zbor bode, kakor se glasi, razpuščen še ta teden. Opozarjamo na to č. rodoljube po deželi, proseči, da se hitro pripravijo za prvotne volitve. Gledé shodov itd. bode odbor kat.-pol. in gosp. društva potrebno razglasil po pismih in vabilih. — Pri volitvah v trgovinsko zbornico celovško sta propadla glavna dva liberalca Jergié in V. pl. Rainer. Tudi znamenje časa? — V Žel. Kapli je umrl bivši oskrbnik Em. pl. Panz, star 69 let. Bil je vedno nasprotnik Slovencev. — Na vozu, ko je vozil led v mesto, je umrl v Beljaku hlapec S. Presslinger. — V Beljaku se je dné 6. t. m. zastrupil gimn. profesor A. Krob. Šel je v apoteko po zdravila, tam pa zagrabil steklenico s strupom (morfijem) in jo hitro izpil, da mu niso mogli več braniti. Umrl je kmalu potem. — Kat.-pol. in gosp. društvo je imelo dné 17. t. m. shod v Št. Juriju na Vinogradih. — Judeževe groše nemškega „šulverein-a“ so ob božiču dobile šole na Brnci, Trdnjivasi in Ojstrici (!!) nad Spod. Dravbergom. Posebno čudno se nam zdi ravno o zadnji šoli. Vidimo pa iz tega, kako se „šulverein“ povsod in ob vsaki priliki vsiljuje med Slovence.
Na Kranjskem. V Radečah pri Zid. mostu snujejo konsumno društvo. — Potres so čutili na starega leta dan in pozneje po mnogih krajih Dolenjske. — Mlekarsko zadrugo so ustanovili v Trnovem pri II. Bistrici. — Iz Planine je odšlo v Brazilijo dné 12. dec. 31 domačinov, dné 6. jan. pa 35 domačinov. — „Obrtna zveza" v Ljubljani je imela dné 6. t. m. prvi občni zbor, pri kterem se je izvolil stalni odbor, ter med drugim sklenilo, postaviti za volitve v trgovinsko zbornico samostojne kandidate. — Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu je na sv. treh kraljev dan praznovalo desetletnico svojega obstanka.
Na Štajerskem. Pri obč. volitvah v Tekačevem pri Slatini so sijajno zmagali Slovenci! Slava!
—	Socijaldemokratje se šopirijo tu in tam in hočejo med verno ljudstvo vgnjezditi svoje brezbožne liste in knjižice. Skrb vsakega domoljuba mora biti, da se jim z vso svojo močjo ustavlja. — „S. G." poroča: Zdravstveni inšpektor je izjavil, da je voda v celjskih vodnjakih tako nesnažna, da je zdravje prebivalcev v veliki nevarnosti. Za to se mestni očetje seveda ne utegnejo brigati; kdo bi pa zoper Slovence hujskal! Slične razmere vladajo tudi v Celovcu, kjer odbor zna dobro rogoviliti zoper Slovence, a za drugo se malo meni. — Na novega leta večer sta dva nepoznana moža pila v gostilnici 62 letne Viljemine Šlenc v Rotenbergu ob Dravi, ki je bila sama doma. Ker zahtevata nato denar, seže krčmarica po revolver, toda roparja jo ubijeta, ukradeta 300 gld. denarja, hranilnične bukvice, zlato uro, 100 smodk in revolver. Lopova, hlapca Dobnik in Kaiser, imajo pod ključem. — V Rogatcu se je vgnjezdil legar (tifus). Zahteva le črvste žrtve najboljših let. V teku dobrih 14 dnij so umrle v neki družini tri sestre za to boleznijo. — Vrli „Slovenski Gospodar" v Mariboru obhajal je dné 16. t. m. tridesetletnico svojega obstanka. Čestitamo bratskemu listu, želeči mu i zanaprej blagoslova božjega! Še na mnogaja leta!
Na Primorskem. V Ajdovščini so imeli dobro obiskan shod. — V Trstu so stražarji odvedli 57 letnega Rosetija na komisarijat, ker je v pijanosti razgrajal. Tam se mož zgrudi in na mestu obleži mrtev. — Vlada je dovolila slovenski kmetijski družbi za Trst in okolico 2000 gld. podpore. — V Pulju legar zopet izdatno pojema. — Na Goriškem upajo Italijani, združeni z Nemci, zmagati v peti kuriji, dasi so Slovenci v veliki večini. Oni volijo 158, Slovenci 271 volilnih mož. — Novo pošto dobijo v Trgu, okraj Gradiška. — Na Reki bodo Madjari čisto samolastno upeljali madjarske postave, namesto avstrijskih, ki so bile v veljavi že 50 let.
—	V Bovcu je dné 7. t. m. velik požar uničil 8 velikih poslopij. Škode je 25.000 gld. — V Biljah so obhajali sv. misijon. — V Kanalu je umrl starosta goriških duhovnikov, č. g. A. Ukmar, star 92 let. N. p. v m !
Po drugih deželah. V Šopronju na Oger-skem je neka P. Šem na Silvestrov večer porodila štiri otroke, dva dečka in dve deklici. Dečka sta zdrava, deklice pa ste že prvi dan umrli. — Dné 20. junija 1.1. mine 60 let, odkar kraljica Viktorija sedi na angleškem prestolu. Ona je najstarejša med vsemi vladarji na svetu. — V Kotoru v Dalmaciji je na sv. treh kraljev dan gorelo v grški cerkvi. Pogorela je cerkev in blizu nje stoječa topničarska vojašnica. Samo v cerkvi je črez sto tisoč gld. škode.
*
* *
Cerkveni novičar. Družba Jezusova (jezuvitje) šteje po celem svetu 6070 mašnikov, 4416 školastikov in 3765 lajikov, vkup 14.251. V avstro-ogerski provinciji je 318 mašnikov, 173
školastikov in 239 lajikov, vkup 730. Med njimi je 20 Slovencev, namreč 9 mašnikov, 6 školastikov in 5 lajikov. — V Rimu je dné 7. jan. umrl msg. Ivan Crnčič, doktor bogoslovja in vodja ilirskega kolegija pri sv. Jeronimu. Bil je vzoren duhovnik in navdušen Slovan. —V Neapolju je umrl kardinal Sanfelice, kterega so vsi zelo spoštovali. Dosegel je 63 let. — Za svetnika bode proglašen maja meseca blaženi Peter Fourier, ki je umrl 1. 1640. — S Cetinja v Crnigori javljajo, da so naš cesar dovolili, da nosi avstrijska država stroške za zgradbo katol. cerkve na Cetinju. Ti stroški smejo iznašati do 50.000 gld.
Nove knjige. Kleinmayrova bukvama v Ljubljani je začela izdajati Tavčarjeve povesti. Izšel je L zvezek. Cela zbirka bode obsegala 5 do 6 zvezkov po 20 pol. Nevezan zvezek stane 1 gld. 20 kr., v platno vezan 1 gld. 50 kr., elegantno vezan 2 gld. 10 kr. — »Duhovni Pastir", list namenjen slov. duhovščini, je stopil v XIV. tečaj. Objavljal bode poleg celotnih pridig tudi osnove, zajete zlasti iz sv. pisma in sv. Tomaža Akv. s posebnim ozirom na apologetična in socijalna vprašanja , ki jih bo priobčeval prof. dr. J. Krek. List je vsega priporočila vreden in stane na leto 4 gld. — Izšel je „Popotnikov koledar" za slovenske učitelje, 1897. Sestavil M. Nerat, založila Goriška tiskarna. Obsega med drugim imenik vseh šol in učiteljev po Slovenskem.
Duhovniške zadeve v Krški škofiji.
Zlato mašo bode letos daroval samo jeden duhovnik naše škofije, č. g. J. Ubelacker, župnik v Obermiihlbachu. Petindvajsetletnico mašništva praznujejo č. gg. H. Anger er, H. Binder, A. Frank, H. Krainer, Jos. Pogačnik, P. Raith, Val. Šuma h, L. Veršek, Mat. Vedenik. — Sedemdesetletnico svojega rojstva in tridesetletnico odkar je opat je obhajal dné 17. jan. preč. g. opat Avg. Duda, O. S. B. v Št. Pavlu. Slavnosti so se udeležili tudi mil. g. knezoškof.
Župnijo Žihpolje je dobil vč. g. Jan. N. Sirnik, župnik v Blatogradu. — Premeščen je č. g. kaplan J. Ortner iz Stala v Volšberg. — Razpisana je župnija Motnica do 18. febr. t. 1.
V samostanu č. uršulink v Celovcu je umrla dné 9. t. m. č. m. Leopoldina Boulanger, stara 39 let, dné 15. jan. č. m. Frančiška Fil. Durr, stara 82 let. — V dijaškem semenišču »Marianum" je umrl dné 16. jan. dijak - osmošolec Štef. Bu-g el ni k, po kratki, hudi bolezni. Vnela so se mu pljuča. Bil je zelo marljiv in vzgleden dijak. N. p. v. m !
IjUP Naročnikom!
One gg. naročnike, ki so še zaostali z naročnino, nljudno prosimo, naj jo nam Čim preje dopošljejo, da ne bodemo prisiljeni, jim ustaviti list. S prilogo so nam stroški zelo narasti!, da jih moremo poravnati le, če vsi naročniki storijo svojo dolžnost. Zató pa prav iskreno prosimo svoje prijatelje, naj razširjajo naš list in mu pridobijo prav mnogo novih naročnikov. Naročnina naj se pošilja za naprej, kakor je navada pri vseh listih. Naročnina za vse leto je 2 gld. ; naj vsak še dostavi, ali je nov, ali star naročnik.
Upravništvo „Mira“.
•4
I
I
I
I
I
• 1
Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite samo vžigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda!
V Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki »družbe sv. Cirila in Metoda" v trafiki gospé Iz op, kosarnske ulice številka 7.
Izšel je v novi izdaji in je dobiti v tiskarni
družbe sv. Mohorja v Celovcu:
Veliki katekizem
ali krščanski nauk.
[8°, 224 stranij.]
(Izvirnik so potrdili vsi avstrijski škofje, zbrani na Dunaju dné 9. aprila 1894.)
Velja v tiskarni kupljen kartoniran iztis 40 kr., po pošti pod križnim zavitkom 50 kr.
Mali in srednji katekizem se še tiskata in se oglasita pozneje, ko bodeta gotova.
Vabilo.
Bekštanjska posojilnica v Ločah imela bo svoj letni občni zbor, kakor druga leta, na Svečnico t. j. 2. februarja popoludne ob 3. uri pri Pložu v Ločah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnikovo o posojilničnem delovanju in odobritev računa za 1. 1896.	2. Razdelitev
čistega dobička. 3. Razni nasveti.
Uljudno vabi vse družnike	ravnateljstvo.
llpiF- Spominjajte se Oiril-Mieto «love dbrnž;l>e!

kàv°-
tstym£ e^-cjc *ut^'£včj£ f
Xdo Pij5-
Vsak kdor hoče svo^e 2dravie
-	f ohraniti in utrditi, pa ob
enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kath-reinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke. ****************	---------
Vsak J° Pije’ k' 86 06 ČUtf Prav zdravega. Posebno za take, ki bolehàjo na živcih ali v želodcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača.*********************************^<[^#**^4.#^
Vsak otrok 'n vsaka ženska naj pije Kathreinerjevo kavo, ki je tečna
------- in se prilega slabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana
z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalu vsem prikupi. Vsak k' *1°°e Pn §osP°darstvu kaj prihraniti in vender uživati okusno 1 'n zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo po okusu vsakomu. *****************
s, Katlireiner-Kneiiijiova slatina kava Lv?."'01
čist prirodan plod v celih zrnih, iz najboljšega slada izdelana in po Kathreinerjevem, v vseh deželah priznanem in od najveljavnejših strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave f prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave in vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. *********************************A
Prošnja:
Kdor noče biti goljufan in oškodovan, naj pazi pri nakupu na varnostno znamko in na obliko na strani JU*	.•
naslikanega izvirnega zavoja z imenom + \'J-TnrSLTlSr.
Zavoji brez imena ,.,Kathre£ner” niso pristni.
Loterijske srečke od 14. januarja. Trst 65 61 28 60 46 Line 49 43 69 64 39
Tržne cene v Celovcu
dné 14. januarja.
	na		na	
Ime blaga	birne		hektolitre	
	gld.	kr.	gld.	kr.
pšenica 		5			6	25
rž		4	40	5	50
ječmen		3	50	4	37
oves		2	16	2	70
hejda		3	20	4	—
turšica (sirk)		3	15	3	94
pšeno (kaša) 	 fižol	 repica (krompir)		7	—	8	75
	1	30	2	11
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 40	kr. do	2 gld.	70	kr.
kislo	1 gld. 60 kr. do 2 gld. 40 kr.,	slama	po 1	gld.	50	kr.
do 1	gld. 80 kr. meterski cent (100	kil). Frišen	Špeh je	po
60 do	70 kr. kila. maslo in puter po	1 gld.	do 1	gld.	10	kr.
— Vozne vole plačujejo mesarji po 145 do 150 gld.
Naznanila.
Kmetija na prodaj.
Blizu Vrbe in farne cerkve na prav lepem kraju, skoz in skoz novo popravljeno in prezidano, okoli 30 birnov posetve, nekaj čez 20 oralov gozda lepo zaraščenega lesa, dosti travnika in paše ter prav lep sadni vrt se prodà iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji. Polovica kupne cene lahko na hiši ostane. Več pové Janez Falle p. d. Nemec v Gorjah, pošta Vrba na Koroškem.
-m ^ #t~
C. in k. dvorna tovarna za orgije
bratov Rieger
v Krnovem (Jàgerndorf) avstr. Šlezija,
podružnica v Budimpešti YII., Garay-utcza št. 48
v lastni hiši.
Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji.
Cenilri zastonj.
Novo sezidano posestvo,
7 minut oddaljeno od Velikovca, z malim zemljiščem, se prostovoljno prodà. Več se izvé pri Žnidarju v Bicinji pri Velikovcu.
Pijancljivost
se dà ozdraviti z antibetinom,* kakor se je že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca : Adler-Apotheke, Lngos, Banat Nr. 721.
* Ime zavarovano.
E. ZBITEK
podobar v Novosadu pri Olomucu na Moravskem
izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, Lurške jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd.
Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petrograda, Carigrada itd.
&6~Ceniki se pošiljajo zastonj.'W
prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjujoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, trganju po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr.
Stari Bon jak, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr.
Bazpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu Iranko.
Benedikt Hertl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem.
V na. j era.
se <1& farovško posestvo — 20 birnov posetve — s stanovanjem in hlevi v L i p i nad Vrbo. Ponudbe sprejema župnik Fr. Virnik v Lipi, pošta Vrba (Velden) na Koroškem.
Živinska sol
(erariina cena soli 100 klg. po 5 gld. od e. k. soline)
oskrbuje proti zmerni odškodnini za nabasanje, vreče in odpošiljanje,
tvrdka Andrej Jud,
trgovina za sol v Ebensee, Zgor. Avstrijsko.
Pošilja se na vse postaje v velikih in malih množinah s stalnimi cenami, franko do zadnje postaje.
Podpisani se priporoča čč. gg. duhovnikom in cenjenim p. n. naročnikom za napravo
eerltvenili olila eil
vsake vrste, od priprostih in najcenejših do najbolj dragocenih, lepo izdelanih in z umetniškim vezilom.
Cele ornate (oprave) kakor posamezne kazule, plu-vijale, dalmatike, vela, baldahine (nebesa), mrtvaške prte, cerkvena bandera, albe, koreteljne, talarje, obleke za cerkovnike in mašne strežnike — točno napravljam. Tudi oskrbujem poprave vsake vrste, prenašam stara vezila na novo podlago, dobro in hitro.
Pismena naznanila se dajejo z obratno pošto, vzorci se pošiljajo zastonj in franko.
Spoštovanjem
Janez Witzman, Gradec,
Burggasse štev. 3.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda (Gorica)
naznanja, da je otvorilo
društveno zalogo briških vin
v ulici 15:i i-v.<■ 1 l iii i -v Gforioi.
V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna
domača črna vina.	Za pristnost se jamči. "SPU
Pivovarna grofa Adolf Jožef Schwarzenberg v I*ro-
tirinu (češko) priporoča
izvozno pivo in ležak.
Je v zalog-i in toči se
v restavraciji „Kokl“
„k prvemu krajeu“
kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu.
Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo.	Spoštovanjem	R. Koki.
Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno.
Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča
ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim Cena jedni steklenici je i gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni
I .oweiìapotlielve-
Baruch Gyula, Miskolcz št. !88 na Ogerskem.
Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem
Chalzel N. Budimpešta, 24.
maja 1896.
Ker se mi je Vaš ,,Mira-kulin“ dobro prilegel, pošljite _______ mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Fani Tuč v tJeviču, 8. junija 1896.
Pošljite mi še eno steklenico ,,Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko, '•d
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Terželič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.