Učiteljski Tovariš Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne viacamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. 'Ob desetletnici slovenske naciO' nalne šole v Prekmurju. Slovenskemu učiteljstvu! t Leta 1919. v mesecu avgustu se je odlo» čila usoda Prekmurja. Nacionalni smrti za« pisan slovenski narod tostran Mure je bil iznenada rešen suženjstva ter pozvan v zad» nji uri k vstajenju in lepši bodočnosti. Zadnji ostanki panonske kneževine so po tisoč letih doživeli najradostnejši dan v svoji zgodovini: svoje osvobojenje in ujedi« njen je z ostalimi Jugosloveni. Osvobojenje se je izvršilo dne 12. avgu« sta. Z naglimi koraki se je bližal pričetek šolskega leta, zaradi tega je bilo treba nujno organizirati nacionalno šolstvo, da bi se lahko pričelo s poukom čim prej. Te dni te* daj poteka deset let, ko se je pričelo z orga« nizacijo slovenskega nacionalnega šolstva v Prekmurju. Doslej je šola služila na tej zem« lji le tujcu kot sredstvo za raznarodovanje in potujčevanje, a sedaj je postala last slo» venskega naroda, ognjišče narodne prosvete ter državne in nacionalne misli in vzgoje. Šole, ki se je v njih doslej slišala samo na« šemu narodu tuja beseda, kjer se je sloven» ska materina govorica brutalno zatirala, so postale naenkrat nacionalne — slovenske. Kaka neizrekljiva blažena čuvstva so polnila srca vseh rodoljubov, ko je v istih učilnicah, kjer se je še pred kratkim bohotno šopirila madžarščina, odmevala mila slovenska bese« da! Kako srečni so otroci, ki st> našli v šoli drugi svoj dom, kjer jih je učitelj sprejel s prijazno slovensko besedo, kakor jo je govo« rila doma mati! Nepopisno velik preobrat, ki je postavil narodovo življenje popolnotna na drugo podlago. Konec je bilo zaničevanja in trpljenja; doba suženjstva je prešla in začeli smo gra« diti svoj lasten dom. K temu delu je prva bila pozvana slovenska šola. Slovenska šola popravljaj, kar je bilo razdejanega v tisoč ietih; z vzgojo naraščaja, ki naj bo temelj v novi domovini, vlivaj v dušo naroda ljubav in moč spoznanja in zavesti, da se bo prero« dila ta zemlja, ki je bila najhuje teptana in najbolj ogrožena. Slovenska šola na tebi je, da bodo sledovi tisočletnega robstva zbrisani čimprej, da bo slehern otrok te zemlje naj« boljši sin svoje domovine. i' • h- Pred desetimi leti — v tem času — so se polagali prvi temelji slovenskega šolstva v Prekmurju. Organizacija šolstva pa je bila ena najtežjih nalog naše uprave. Okolščine, v katerih se je pričelo z delom na šolskem polju, so bile skrajno nepovoljne. Vse je bilo nekako razdejano in bilo je treba iskati posamezne kose in delce, ki se je z njimi po« stavljal temelj naši nacionalni šoli. Bilo je treba ogromnega dela, silnih naporov in že« lezne energije, da se je gradila na ruševinah nova stavba. V naslednjem naj podam pogled na šol« ske razmere pred osvobojenjem in v prvih desetih letih v novi državi. Osnovno šolstvo v Prekmurju za madžar« skega režima. Madžarska ni imela enotnega šolstva. Vsa šolska politika je bila dokaj komplici» rana. Tako so obstojale državne šole, ki jih je vzdrževala država. Poleg državnih šol so bile občinske šole, ki so jih vzdrževale poli» tične občine. Vsaka konfesija je imela pa svoje verske osnovne šole, ki so jih vzdrža» vale verske občine dotične konfesije. Isto je bilo glede učiteljstva! Na državnih šolah je postavljala vlada učiteljstvo. Na vseh drugih pa so šolske edinice učiteljstvo volile. Pri občinskih in verskih šolah je bil gospo» dar šole župnik kot predsednik šolskega stol» ca, ki mu je bil na milost in nemilost predan tudi učitelj. Pri prošnjah je odločal cerkveni poglavar, odnosno šolski oddelek pri istem. Izvolitev učitelja pri kaki šoli pa je bila od« visna od župnika. Ker je na Madžarskem več različnih konfesij in so otroci iste kon» fesije posečali le svojo šolo, so nastajale šole skoro v vsaki vasi in so bile po večini eno» razredne, k večjemu dvorazredne. Tako je bilo tudi v Prekmurju, kjer obstojajo tudi danes naslednje konfesije: katoliška, evange» liška, židovska in kalvinska. Vsaka teh kon» fesij je imela svojo šolo. Tako se je dogajalo često, da je v enem kraju obstojalo dvoje ali pa še več osnovnih šol. Naravno, da so take šole imele tudi učiteljstvo svoje konfesije. Pri šolskih knjigah je imela besedo tudi pri» stojna cerkvena oblast, ki je predpisala, ka« tere knjige se lahko uporabljajo v njenih ver« skih šolah. Pouk je slonel na strogi verski in nacio« nalni podlagi. Madžarski merodajni krogi — posvetni in cerkveni — so bili v nacionalnem pogledu naravnost šovinistični. Ves šolski ustroj je šel za tem, kako pomadžariti šte» vilne druge narodnosti na Ogrskem. V tem smislu se je vzgajalo učiteljstvo, ki je vr» šilo svoj poklic z naravnost čudovito vnemo. Z otrokom se od prvega vstopa v šolo ni spregovorilo drugače kakor madžarski. Vsa nadaljnja vzgoja in pouk sta bila usmerjena v tem pravcu in uspehi so bili kajpada povoljni. Lahko rečem, da je vsak otrok, ki je po še» stih letih zapustil osnovno šolo, popolnoma obvladal madžarščino. Razumljivo je tedaj, da je madžarizacija posebno v zadnjih tride« setih letih, ko je ves upravni in uradniški aparat služil ideji pomadžarjevanja, silno uspevala. Pomisliti je treba, da so odstranili iz šole tik pred svetovno vojno tudi edino slovensko knjigo, katekizem, in kako ne bi potem raznarodovanje slovenskega življa uspevalo! Vsakdo, ki se je štel za »boljšega« človeka je govoril že samo madžarski, ker je to bilo »gosposko«. Noben uradnik, učitelj ali duhovnik ni govoril s človekom, ki je le količkaj obvladal madžarščino, drugače, ka» kor madžarski. Tako se smelo lahko trdi, da se čez pol stoletja v Prekmurju ne bi slišala več slovenska beseda. Boljševiška doba in prevrat. Zadnje šolsko leto pod madžarskim re» žimom se je vršil pouk zelo neredno. Večino šol je zasedlo vojaštvo, ki je v njih stano« valo. Boljševiki so večino naših šol popolno« ma demolirali. Požgali so ves inventar, po« nekod celo okna, vrata in pode. Uničene so bile uradne knjige, učila, tako, da so ostale gole stene. Tudi šolska poslopja so bila de« loma v najslabšem stanju. Ko se je že sigurno vedelo, da bo pri« padlo Prekmurje k Jugoslaviji in je bilo pri« čakovati vsak čas zasedbe, je večina učitelj« stva zbežala na Madžarsko. Nekateri pa so zapustili ta kraj že po zasedbi. 0 V takih razmerah je našla jugoslovenska vlada prekmursko šolstvo. Prvi trenotek se ni vedelo, kje pričeti z delom. Šolska po« slopja so bila v najslabšem stanju, brez in« ventarja, brez učiteljstva. Domačih delavcev je bilo malo, napram došlemu uradništvu pa je bilo nerazpoloženje in sovraštvo posebno od strani tu ostale inteligence. Slovenija je sama rabila učiteljstvo na Koroškem in do« ma, od druge strani pa je tudi malokdo hotel iti v Prekmurje. „Zvonček" je prenehal izhajati in Mladinska Matica bo pričela izdajati z novim letom nov mladinski list. List bo izhajal v veliki nakladi in bo tako poceni, da ga bo lahko imela vsaka slovenska hiša. Kakšen naj bo ta list, je nam vsem znano, vendar navajava še tole: Da bo list zadovoljeval vsem pogojem in ustrezal sodobnosti, je potrebno, da ima čim več dobrih so-trudnikov. Obračava se do vseh tovarišic in tovarišev, ki imajo dobro voljo sodelovati pri listu, da postanejo sotrudniki našega novega centialnega mladinskega lista. List bo ogledalo, v katerem bo našla naša mladina vse, kaikoli ji stoji blizu. Iz lista mora dihati sodobnost, list mora postati glasilo naše mladine, ki se ga bo oklenila in vzljubila. Zato naj tudi mladina sodeluje v listu s svojimi prispevki in vas prosiva, da jo navajate k temu. Potrebujeva pa: beletristiko (pesmi, povesti, pravljice, potopise itd.),prispevke iz vseh panog znanstva (kmetijstvo, tehnika, domača zemlja, tuji svet, živalstvo itd.), poročila o življenju mladine iz vsega sveta, navodila in načrte predmetov, ki bi jih čitalci lahko sami izvršili, prispevke za zabavni del lista (rebuse, križanke, anekdote itd.) itd. Seveda vse pa v lepi, preprosti umetniški obliki, ki bo dostopna vsem. Mladina pa naj prispeva spise razne vsebine, posebno pa dopise iz svojega kraja (poročila o elementarnih nezgodah, slike, uganke itd.). Zelo dobrodošle nam bodo tudi dobre in lepe originalne slike naših krajev. Ker sva prejela že nekatere želje, kako naj bi se list imenoval, prosiva ob tej priliki za čim več nasvetov. Ime lista naj bo sodobno, krepko in originalno. Ker morava imeti v najkrajšem času zbranega čim več gradiva, prosiva, da se kmalu odzovete najinemu vabilu. Prispevki se bodo seveda honorirali. Vse dopise in prispevke za mladinski list pošiljajte na naslov: Tone Seliškar, Ljubljana, Poljanska cesta 151 st. X. Tovariški pozdrav! Urednika: Josip Ribičič. Tone Seliškar. Prva organizacija šolstva. Za urejevanje šolskih vprašanj se je ustanovil v Murski Soboti šolski svet, ki so ga tvorili večinoma domači gospodje. Ta šolski svet je bil v pomoč šolski oblasti pri delu organizacije šolstva. Treba je bilo pred« vsem na šolah namestiti učiteljstvo, ki bi naj pomagalo pri nadaljnjem delu. Kakor rečeno je večina bivšega domačega učiteljstva zapu« stila Prekmurje. Nekateri so ostali na svojih mestih, ali pa so bili nameščeni na drugih šolah. Poučevati in uradovati je bilo treba v državnem jeziku, tu so se pa zopet pojavile težkoče, ker učiteljstvo književnega jezika ni obvladalo. Bili so tudi taki učitelji, ki službe na naši šoli niso hoteli v začetku spre« jeti. Od onstran Mure so se nekateri prigla« sili prostovoljno za službo v Prekmurju. Druge se je nameščalo po službeni potrebi. Pri teh so se izvršile prve velike napake, ker se je namestilo tu večinoma nekvalificirano učiteljstvo. Premeščeno učiteljstvo se ni mo« glo uživeti v razmere. Kako tudi, saj je našlo prazne šolske sobe, bilo je večinoma sprejeto hladno in mlajši ljudje so bili izpostavljeni napadom prekmurskega madžaronstva. Dej« stvo je tudi, da se marsikateri tudi ni zavedal svojega poklica in je ustvaril slovenskemu učiteljstvu slab ugled. Polagoma pa so se sprejemali nazaj v službo učitelji, ki so prvotno zbežali na Madžarsko. Tako so bile šole deloma personalno pre« skrbljene, pri čemer pa so se zagrešile na« pake, ki jih čutimo še danes. V sentimental« nosti in pri danih res težkih razmerah se ni obračalo dovolj pažnje baš personalnemu delu organizacije prekmurskega šolstva. Pri raznoličnosti prekmurskega šolstvi je bil težaven posel tudi s krajevnimi šolski« mi stolci. Večina šolskih stolcev iz nagaji« vosti ni hotela skrbeti za šole še nadalje. Učitelj, posebno »prišlek« je bil s svojo šolo prepuščen sam sebi. Tako je glede opreme šol s potrebščinami šlo najtežje. Prvi poskus unifikacije šolstva v Prekmurju se istotako ni obnesel, ker so posebno katoliške verske občine, odnosno njih voditelji odločno vztra« jali na sistemu verskih šol. Iz te dobe, ki je bila najžalostnejša v desetih letih, izhaja iz naštetih dejstev borba s »prišleki« in liberal» nim učiteljstvom, kakor so imenovali k nam došle učitelje prekmurski vodilni krogi. Konsolidacija razmer. Z leti so se izboljševale tudi razmere. Šole so se opremljale s potrebnim inventar«, jem. Pouk se je vršil redno. Otvarjali so se novi razredi. Oblasti so z zakoni in uredbami urejevale pravna, ekonomska, politična, per« sonalna in druga vprašanja in s tem so se razmere vidno boljšale. Osobito je imel vpliv na izboljšanje razmer prihod dobrih kvalifi» ciranih učnih moči. Nekateri učitelji, sta» rejši ljudje, so se z idealizmom poprijeli dela in so z razumevanjem položaja ugladili pot došlim mladim tovarišem. Število resnih delavcev se je čezdalje večalo. Ljudstvo je s simpatijami spremljalo delo učiteljstva. in je temu primerno istemu šlo na roko. Došlo je celo do sporazuma med domačim in došlim učiteljstvom, tako, da so tudi v tem oziru razmere postale znosne. Pribiti je tre» ba, da so nekateri učitelji domačini aktivno sodelovali pri vsaki akciji, ki jo je podvzelo učiteljstvo in so se tudi v nacionalnem po« gledu približali smernicam nacionalnega uči» teljstva, dočim drugi del še danes noče raz« umeti položaja in se več ali manj vdaja sta« rim čuvstvom in tradicijam. Tako je.nastal v učiteljskih vrstah spor. V nemali meri je dalo povod temu sporu vprašanje manjšin« skih šol. Spor so poostrile še desolatne stran« karske razmere, ker ni bilo več meja med poštenostjo in eastikrajo, med tovarištvom i in sovražnostjo. LISTEK. V mladini leži bodočnost naroda Gornji naslov je blestel raz raznih šol« skih poslopij, ki sem jih obiskal kot udele« ženec ped. tečaja, ki ga je priredil v tek. po« čitnicah Centralni institut za vzgojo in pouk v Berlinu. Vsi udeleženci smo se zavedali resničnosti gornje trditve in zato se nismo ustrašili žrtev in truda, ki je zvezan z obiski tečajev. Za delovanje med narodom smo iskali novih pobud. To pot so nas peljali Berlinčani v Halle in Dresden. Z vseh vetrov smo se nabrali. Zanimanje je vzbujal profe« sor iz Indije in zanimiva tipa sta bila dva udeleženca z Islandije. Jugoslavijo smo za« stopali trije učitelji. Nekaj gorkega objame človeka, ko sedi v dvorani ob sprejemu udeležencev. Na eni strani dokazujejo zastopniki šolskih obla« stev, da so vneti reformatorji šolstva, ki ga preobrazujejo v sporazumu učiteljstva, na drugi strani pa učiteljstvo, idealno in požrt« vovalno, pravi funkcionarji ljudstva, ki išče na tečajih novih pobud in notranjega zado« ščenja. Med tem, ko se je zbralo na Danskem m tudi v Genfu nad 2000 učiteljev, ki naj dobe novih ped. nasvetov in enotnosti v svo« jem delovanju, smo se seznanjali omenjeni udeleženci s šolstvom v Halle. To mesto je znamenito po pedagogu Franeku, ki je vpli« val s svojim delovanjem celo na ameriško šolstvo. Spomin na Franeka so Franekove ustanove v Halle, to je del mesta, kjer so razni šolski tipi po njegovih intencijah in pa »Franck'scher Verlag«, kjer se tiska mnogo ped. knjig in ped. časopisov. Učiteljstvo v Halle je delavno in ima v svoji sredi precej tovarišev, ki se odlikujejo s posebnim in uspešnim ref. delovanjem. Da se v svojem poklicu duhovno še bolj poglobe, obiskujejo razne počitniške tečaje, kakor n. pr. v Jeni, Genfu, Bernu itd. Dokaz imamo tu, da se učitelj, kateremu se da popolna svo« boda, zaveda svoje lastne odgovornosti in ustvarja delo, ki bi ga v omenjenem položaju ne bi doprinašal. Posebnost v Halle je »Mu« seum für Vorgeschichte«, kjer se zbirajo sta« rine oziroma izkopine bližnje okolice. V ta muzej vodijo učitelji dnevno svoje učence, kjer jih prevzame kustos, ki poučuje potem mladino ob ogledovanju zbirk. Navzoči uči» telj sam pri tem veliko pridobi. Prisostvoval sem pouku o najdbah iz ledene dobe. Iz Halle sem pohitel tudi na deželo. V Mötzlich sem si ogledal enorazrednico z ne« razdeljenim poukom, kakršne so v Nemčiji sploh. Učitelj Tietz se je trudil pokazati svo» je težko delo kolikor mogoče popolno. 8 raz« redov hkrati poučevati, to je za marsikoga prava uganka. Svojo nalogo je vršil na ta način, da je zaposloval mladino v raznih skupinah, po 3, 4 ali celo 5. Več o tem v »Popotniku«. Iz Halle smo pohiteli preko Leipziga v Draždane. Saksonska ima zelo razvito šol« stvo, katerega hrbtišče je izredno delavno in sposobno učiteljstvo. Razne knjižnice, raz« stave učil, šolski muzeji, delovne zajednice, pričajo, da je v tej državi ped. delo doma. Središče šolstva je poizkusna šola na Georg« platzu. Tjakaj zahaja hospitirat vse mestno šolstvo in tudi naši udeleženci so najraje drveli tja. Saj, tam si se divil domačemu živ« ljenju, prisrčnosti med učiteljstvom in mla» dino in domačnosti šolskih sob. Pa mi je trdil nek tovariš iz Danzinga: »E, lepo je tam, vendar nisem za ekstrem» nost.« Odgovor: Brez ekstremnosti ni na» predka. Le ekstremnost je pogon za dvig vsakojake kulture. V Draždanah nam je predaval med dru» gimi tudi g. dr. Hartnacke, mestni šolski svetnik, ki pa je v sporu z ondotnim učitelj« stvom. Razvijal je teorije o podedovanosti in se povzpel do trditve, da delavski otroci niso nadarjeni. Dokaz mu je bila statistika. Obžaloval je obenem, da se nadarjenci, ki pa so v izvendelavskih slojih, podpovprečno, nenadarjenci pa nadpovprečno množe. Kaj čaka nemški narod, se je vprašal. Pri tem je namignil na Spenglerjevo delo: Untergang des Abendlandes. Zahteval je, da se otvore posebne šole za nadarjence, češ, sicer bo in« teligenca propadla. Že sedaj so bili le 3 pro» fesorji v Nemčiji sposobni, da so preraču« nali prenos eneržije ob montaži novih mo« torjev po znanem neuspelem poletu Zeppe« lina v Ameriko. — No, o tem več v »Popot« niku«. Učiteljstvo v Nemčiji hoče pomagati ce« lotni mladini. S posebno ljubeznijo prihaja do nenadarjenih. Zato imajo v mestih pri» pravnice za prvi razred in pomožne razrede, v katerih zbirajo manj nadarjene iz raznih šol. Repetentov ni, ker nočejo osebnosti ubijati. Vsakdo naj pride do višine, kjer prihaja v stik s kulturo. To je prav in tudi pri nas naj bi bilo v tem oziru bolje. Kakor skrbe za manjnadarjene, tako se brigajo tudi za nadarjene. V ta namen ustanavljajo raz» rede za nadarjene. Naše prilike ne dopuščajo, da bi tudi mi v tako izdatni meri skrbeli za različno nadarjene. Pač pa dosežemo svoj namen, če določimo v učnem načrtu . dve uri za dife» rencirani pouk. V teh urah bi. se nadarjeni pečali z izdelovanjem raznih nalog, manj na» darjenim pa bi težjo učno snov še enkrat ložili in mehanizirali. Lahko pa bi imeli samo pomožne ure za manjnadarjene. O tem bomo morali razpravljati. V mojem razredu se je ta način pomoči manjnadarjenim zelo dobro obnesel. Leo Pibrovec. Čisti dohodek Učit. gosp. poslovalnice se razdeli v enakih delih med Učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru in stanovsko organizacijo. Podpirajte tem potom svoje ustanove! Naročajte šol. potrebščine le potom Učit. gospodarske poslovalnice! Uspehi v šolah so vsako leto boljši. Iz desetletne slovenske šole prihaja mladina, ki je i po vzgoji i po znanju sposobna za živ» ljenje v novih razmerah in novih časih. Naj« večji uspeh je seveda ta, da ume mladina v svojem jeziku pravilno izražati svoje misli, da se tako bodoči narod osamosvoji, postane samozavesten in primerno izobražen. Drugi uspeh je, da je mladina nacionalno zavedna in nudi najboljše upanje za bodočnost. Na pragu prvega — v drugo desetletje. Slovensko učiteljstvo je lahko ponosno na svoje desetletno delo. V splošnem je uspeh slovenske šole v Prekmurju tak, da si skoraj večjega ne moremo želeti. Brez dvo» ma je bilo učiteljstvo v vsakem pogledu zelo delavno in nosi največji delež pri splošnem napredovanju Prekmurja. V nacionalnem po» gledu, z ozirom na vzgojo šolske mladine in širših plasti naroda v pravcu državnega in narodnega edinstva pa je sigurno na prvem mestu. Ne zaostaja tudi pri delu na prosvet» nem, gospodarskem, socialnem polju. Z be« sedo, z dejanjem in vzgledom, kaže narodu pot in mu odpira vrata do napredka. Pot, ki jo mora hoditi slovensko učitelj» stvo ni baš gladka. Polno je bilo in je še ovir; skritih in odkritih nasprotnikov. Toda vse to ne moti idealnega delavca, ki mora iti Najvažnejše določbe novega zakona o sred» nji šoli, njenih dijakih in profesorjih. »Službene Novine« objavljajo zakon o srednjih šolah, ki je stopil v veljavo. Srednje šole so popolne z 8 razredi ali nepopolne s prvimi štirimi razredi. Dele se v naslednje tipe: realna gimnazija, realka in klasična gimnazija. Realka in klasična gimnazija se lahko otvori kot poseben šolski zavod ali kot paralelni oddelek realne gim» nacije samo v krajih, kjer že obstoja realna gimnazija kot splošni tip srednje šole. Srednja šola je državna ali samouprav» na. Privatne srednje šole ne morejo obsto» jati. Za otvoritev novih šol ali novih razre» dov, je predpisano naslednje minimalno šte» vilo učencev: Če se otvori več razredov naenkrat, je potrebno za I. razred najmanj 50, za II. naj» manj 50, za III. najmanj 45, za IV. najmanj 45, za V. najmanj 40, za VI. najmanj 40, za VII. najmanj 30, in za VIII. najmanj 30 učencev. Vsaka srednja šola mora imeti svoje po» slopje z vsemi potrebnimi prostori. Otvori» te v srednje šole se izvrši s kraljevim uka» zom. Občina, v kateri se ustanovi srednja šola, mora dati na razpolago potrebno zem» ljišče za šolsko poslopje. Učne predmete obvezne in prostovoljne bo predpisal prosvetni minister po zaslišanju glavnega prosvetnega sklepa. V vseh sred» njih šolah se smejo uporabljati samo one knjige in učila, ki odgovarjajo predpisom za» kona o učilih. Šolsko leto pričenja 11. septembra z vpi» sovanjem za vse razrede. Šolsko leto traja do 10. septembra prihodnjega leta. Redni pouk prične takoj po končanem vpisovanju, a najkasneje 16. septembra ter traja v po» polnih srednjih šolah do 10. junija, v nepo» polnih pa do 15. junija. Za učence VIII. raz» reda prenehajo predavanja 31. maja, za učen» ce IV. razreda pa 10. maja. Letni učni uspeh se sporoči učencem na Vidov dan s primerno šolsko svečanostjo. Počitnice trajajo od 29. junija do 31. avgu» sta. Ob katerih praznikih (državnih in cer» kvenih) se ne vrši pouk, določi ministrstvo prosvete. Čl. 67. določa, da smejo učenci vsake srednje šole ustanavljati udruženja v cilju intelektualne, moralne, estetične in zdrav» stvene izpopolnitve, toda nobeno tako udru» AIBERT ŽERJAV: Publikacije Mladinske Matice (Konec.) Tekoče dejanje povesti je ves čas na» peto in zanimivo, čemur mnogo pripomore i— jedrnati slog pisatelja, tki se izogiblje ne» potrebnih metafor in olepšav razen tam, kjer so na mestu. Vkljub močni realistih! pride tudi čuvstvo do izraza in to predvsem — kolektivno čuvstvovanje, ki je: širše in (višje od individualnega. Dogodki se vrste -z naglico kot na — celoluidnem traku, in sicer bolj v obrisih kot v — detajlih, kar je pa Ipripuščemo tvorni moči fantaziije mladost» nika. Naj bi Seliškarjev »Rudi« ne manjkal V nobeni mladinski lin društveni knjižnici, ker po vsej pravici pripada k — dobrim slo« venskim izvirnim knjigam. * V smislu lanskih aispellih »Sadjarčl*ov« 'je naslednja knjižica »Kako smo delali radio«. Menda je ta, ali bi veaj morala biti, ena najpopularnejših knjižic o radiju. V celoti je delo pisano na podlagi — induktivnossln» •¿etične metode, to je na izralzit: sestavljajoč način. Opis posameznih delov aparata ni si» stematičen temveč — priložnosten, oziraje mirno preko izbruhov onemogle jeze na» sprotnikov kulturnega in nacionalnega na» predka prekmurskega ljudstva. Stopamo v drugo desetletje polni dobre volje, da podvojimo svoje delo na šolskem polju. Prepričani, da bo tekom drugega de» setletja dfccglo prekmursko šolstvo svojo normalno višino, da bo tekom tega deset» letja zbrisana vsaka sled madžarskega su» ženjstva, da bo Prekmurje za vsakogar pri» vlačno, delamo načrte za bodoče delo. Pri tem pa računamo na pomoč naše prosvetne oblasti, ki mora voditi z najvišjim razumeva» njem šolsko politiko. Nacionalno in kulturno delo v Prekmurju bo le tedaj v resnici mo» goče v popolnem obsegu, ko slovenski uči» telj v Prekmurju ne • bo več preganjan od raznih ljudi sumljive nacionalne kvalifikacije. Biti moramo enkrat na jasnem ali pustimo mirno svojemu razvoju razne antinacionalne akcije ali pa se tem napravi na primeren na» čin konec. Ob desetletnici, ko budimo v sebi pri» jetne in neprijetne spomine, ko delamo bi» lanco svojega dela, smo si na jasnem, da je v Prekmurju potrebna mobilizacija vseh zdravih, delavoljnih in poštenih nacionalnih sil. Zberimo te sile v napredek našega šol» stva, v blagor svojega naroda in domovine! Horvat Izidor. ženje ne sme biti zasnovano na plemenski ali verski podlagi. Vse delovanje teh udruženj je podvrženo strogemu nadzorstvu šolske uprave. Pravila teh udruženj odobrava pro» svetno ministrstvo na predlog profesorskega zbora dotičnega zavoda. Izven teh udruženj učenci srednjih šol ne smejo biti člani no» bene druge organizacije razen Podmladka Rdečega križa. Po potrebi morajo direktorji srednjih šol poučevati po 5 ur na teden, direktorji ne» popolnih šol pa do 8 ur tedensko. Za profe» sorje je predpisanih tedensko 18 učnih ur, za suplente 14 ur, za predmetne in strokovne učitelje pa po 20 ur na teden. Suplenti prejemajo položajno plačo dr» žavnih uradnikov 9. skupine I. kategorije. Profesorji se postavljajo v VIII.»1. in napre» dujejo po 4 letih v VII.»1., po nadaljnjih 4 le» tih v VI.=1., po 4 letih v V.»l. in po 5 letih v IV.»1. Po nadaljnjih 4 letih službe v tej skupini, lahko napredujejo v IV.a»I. s polo» žajno plačo 18.000 Din letno. Najvišje napre» dovanje je mogoče po nadaljnjih 4 letih v III.»1. Direktorji nepopolnih gimnazij se razvr» ščajo kakor profesorji. Direktorji popolnih gimnazij, odnosno srednjih šol se postavlja» jo v IV. skupino I. kategorije ter napredu» jejo po treh letih v IV.a=l, po 3 letih v III.»1., po nadaljnjih 5 letih v III.a»l., s položajno plačo 39.000 Din letno. Profesorji IV.a in III. skupine se postavljajo za direktorje v isti skupini. Inšpektorji prosvetnega ministrstva in oblastni inšpektorji se postavljajo v IV.a»l. in napreduje po treh letih v III.»1., po nadalj» njih 5 letih v III.a=l. Profesorji IV.a in III. ter direktorji III. in III.a skupine se postav» ljajo za inšpektorje v ministrstvu in za ob» lastne inšpektorje v isti skupini. Načelniki prosvetnega ministrstva se postavljajo v III.»1. in napredujejo po 4 letih v III.a»l. Profesorji in suplenti prejemajo poleg položajne plače draginjske doklade in pri» padajoče stanarine še posebne doklade, ki znašajo: suplenti 200 Din mesečno, profesorji VIII. in VI. skupine 520 Din, profesorji IV.a in III. skupine 1200 Din, direktorji nepopol» nih srednjih šol 1080 Din. direktorji popolnih srednjih šol in inšpektorji v ministrstvu ter oblastni inšpektorji 1720 Din, načelniki III. skupine 1720 Din, v III.a skupini pa 2120 Din mesečno. Predmetni in strokovni učitelji do» bivajo mesečno 520 Din posebne doklade. se bolj na 'njihov pomen (vlogo), kar znači iza knjigo — pedagoški plus ... V splošnem po razlagi in zanimivosti je najboljši privi del z uvodnimi poglavja, če» tudi pogrešam podrobnejši opis bistva ra« dija (lastnosti, oena, nahajališče...), drugi del zaostaja za prvim. Zdi se mi, da Je vkljub poglavju »Sami na delu!« premalo — nosnetkov rziza večjih logičnih enot. Nadalje Iso premalo označeni stalni pogreški (mot» nje in njih Vzroki ter odpravljanje vsiaj pri detektorju. Med čitanjem sem pogrešal cene posa» meznih delov aparata... in šele oglas na zadnji strani me j. — zadovoljili in upravo Mladinske Matice menda tudi kot — inserat na celi strani. Res: 'praktično!... Razumljivo je. da bo knjiga ostala kmet» skemu otroku bolj — informativnega zna» čaja, pač pa jo ho s posebnim pridom upo» rabila trškla in mestna mladina (meščanskih in strokovnih šol), zlasti pa — radioamaterji pri prvih poskusih. V propagandne svrhe jih je 'kupila lepo število ljubljanska »Radio» iposta j a«. Dečki so tudi to piot prejvli razmeroma dobro praktično knjigo v smislu zahtev aktivne šole in življenja, deklice pa še ča» Ikiajo na svojo — »delovno knjigo«. Najbrž^jih tretji letnik Matičnih publi» 'kacij naizveseli s primerno — praktično knji« >go, ki bo nedvomno 'nagradila potrpljenje delovnih slovenskih deklic... • Načelniki, inšpektorji in profesorji sred» njih šol dosežejo pravico do popolne pokoj« nine po končanih 35 letih službe, vračunlji« vih za pokojnino. Po končanih 15 letih služ« be imajo pravico do 60% pokojnine, ki na« rašča vsako leto službe za 2%, tako da dobe s 35 leti vse svoje zadnje redne prejemke. Specijalna doklada pritiče upokojencem z 20 leti službe v iznosu 50%, s 25 leti službe 60%, po 30 letih službe 70% in po 35 letih službe 100% zadnje doklade pred upokojit» vi j o. RISALNA ORODJA kopito najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik LJubljana, Stari trg 9. Splošne vesti. — Pri g. finančnemu ministru. Finančni minister g. dr. Stanko Švrljuga je sprejel dne 13. t. m. predsednika Udruženja Jugosloven» skega Učiteljstva. Tov. V. Petrovič je ob tej priliki pojasnil g. ministru vse sklepe učitelj« skih skupščin, nanašajoče se na posamezna vprašanja, ki so v zvezi s finančno stranjo novega projekta zakona o osnovnih šolah. Istočaspo jfi^dal tov. Petrovič g. ministru po« trebna pojasnila na kakšen način bi se za« siguralo boljše vzdrževanje podeželskih osnovnih šol in olajšalo ter pospešilo gradi« tev novih šolskih poslopij. — Seja širjega sofcveta v Celju. Vse to« variše predsednike ponovno opozarjamo na to sejo z vabilom, da se jo gotovo udeleže. Obenem prosimo, da prineso s seboj 3. in 4. številko »Učit. Tovariša«, ki so v njih ob« javljeni vsi sklepi pokrajinske skupščine. — Tovariš Anton Hren je nevarno" obo« lel. Nahaja se v bolnici v Slovenjgradcu, kjer se je moral podvreči težki operaciji, ki jo je srečno prestal. Sedaj je že na potu rekon« valescence. Želimo mu iz srca skorajšnjega in popolnega ozdravljenja. — Samois(obraževalni tečaj. »Narodna Prosveta« z dne 15. septembra prinaša pre« cej obširno poročilo o našem samoizobraže« valnem in zadružnem tečaju, ki se je vršil v Ljubljani od 22.—27. avgusta t. 1. — Iz vojnega zakona prinaša »Narodna Prosveta« kratko poročilo, ki govori o tem, kdo more postati rezervni častnik in tudi o odškodnini, ki jo dobi, če se poškoduje na vojaških vajah. Državnemu uradniku se všteje 10 let v pokojnino, drugi pa dobijo del ali pa celo plačo, ki jo prejemajo kot re« zervni častniki in to v primeri s poškodbo. — Beograjsko poverjeništvo UJU za Ju» goslovenski Dački dom. Odbor beograjske« ga poverjeništva je sklenil podpreti graditev Jugoslovenskega dačkega doma na ta način, da je otvoril Izvršnemu odboru UJU za 200.000 Din kredita. Denar je naložen v Uči» teljski zadrugi in stavljen na razpolago Iz» vršnemu odboru. — Pojasnilo o pobiranju odkupnine za samoupravne ceste na honorarje uradnikov in uslužbencev. Na poslano vprašanje, ali morajo plačevati uradniki in uslužbenci po» leg odkupnine osebnega dela po poslednjem odstavku § 38. zakona o samoupravnih ce» stah v znesku svoje tridnevne osnovne in položajne plače posebe še odkupnino na ho» norarje, ki jih prejemajo, in, če jo morajo,.; kako naj jo plačujejo, dajem tole pojasnilo: Po § 40. zakona o samoupravnih cestah se jemlje zaradi odrejanja delovne obveznosti, odnosno odkupnine, pri gradnji in vzdrže« vanju samoupravnih cest za osnovo nepo« srednji davek, ki ga plačujejo poedine ose» be, tako da so osebe, ki plačujejo večji davek, obremenjene tudi z večjo delovno obvez» nostjo, odnosno odkupnino, to se pravi, da se mora naložiti poedinim osebam ona cestna obveznost, ki se ujema z njih imovinskim stanjem. To načelo velja za vse cestne za« vezance, torej tudi za uradnike in uslužben» Poslednji književen dar Mladinske Ma« tiče so Reharjevi »Začarani krogi«, ki so na» menjeni zlasti mkdini srednje stopnje, Ze po obsegu (48 strani) in po vsebini je to deloe podobno vrednoetIL kot radodarni gospodinji — nest orehov, ki jih podari po» leg ohilne južsne svojemu pastirju za — na? meček... Vam ipa, da jih !bo del mladine Veselejši kakor Miatica .kot izdajateljica sa» ma!... Po dobnega pravljičnega blaga ima» imo pri nas razmeroma ž. precej, z nekate» rimi izjemami še — hoiljšega. V .Splošnem so poedinii motivi Reharjevih pravljic in bajk že tolikokrat cbdielani, da ne morejo hi č več ogreti človeka, tudi v prenesenem miljeju ne. Najboljša sta prispevka »Osa p ne ščipn jehke« (,str. 12.) in »Tonček Lonček« (str. 38.). ostalo pa je pripovedni materijal brez kakih —/umetnlišlflih tendenc... Drobni knjižici tudti ne manjka primer» nih ilustracij Š. Šantela, ki je opremil vsak 'sestavek z najmianj ieno ilustracijo lin takio poživil pripovedno snov. Mimogrede moram omeniti splošno po» manjkanje prirodopisnih in slovnih prav» Ijic. Kar je namreč dober zgodovinski ro» man odraslemu človeku, to je otroku dobra 'prirodopisna pravljica (glej črtice Ewalda v Hiolečkovem prevodu). Četudi je neke vrste pravljica, nam vendar odkriva in razlaga... življensko stvarnost in dogajanje prirode ... V pomanjkanju originalov sezimo po — dobrih tozadevnih prevodih! ce. In ker predstavlja odkupnina osebnega dela, ki jo plačujejo uradniki in uslužbenci za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest po poslednjem odstavku § 38. zakona o samoupravnih cestah v znesku svoje tri» dnevne osnovne in položajne plače, obreme» nitev samo na prejemke, ki pripadaju njih zvanju in položaju, ne pa tudi njih ostalo imovino in njih ostale dohodke, morajo pla» čevati uradniki in uslužbenci, če imajo še drugo imovino ali druge dohodke, posebe odkupnino na to imovino in te dohodke. Za» radi tega je treba naložiti uradnikom in uslužbencem, ki dobivajo poleg svojih red» nih prejemkov, združenih z njih zvanjem in položajem, še stalne honorarje, bodisi v svo» jem, bodisi v drugem uradu, posebe tudi pla» čevanje odkupnine na te honorarje soraz» merno z davkom, ki ga plačujejo nanje, in sicer po razkaznici iz § 40. zakona o samo» upravnih cestah. Ta ocikupnina se mora po» birati po naredbi pristojnega nakazovalca pri izplačevalni blagajni, kjer prejema do» tični uradnik ali uslužbenec honorar. — Slike za šole in urade. Glasom najno» vejših predpisov ministrskega 'sveta smejo biti stene šolskih in uradnih prostorov okra» šene samo s slikami članov naše vladarske rodovine in s slikami iz naše narodne zgo» dovine. Poleg slik članov našega kraljev» skega doma dobavlja Učiteljska tiskarna v Ljubljani po zmernih cenah v barvah in ve» likosti originalov sledeča umetniško dovr» šena dela: Matija Gubec, Ranjeni Črnogo» rac, Krunisanje cara Dušana, Kosovska Dje» vojka, Osvečeno Kosovo. — Dne lfi. septembra t. 1. ob /43. uri za» rana je umrla v Mariboru gospa dr. Vera Vabič, gimnazijska profesorica iz znane in ve» leu^ledne rodbine Vabič, nadučitelja v po» kojV Četudi smo vsak čas pričakovali naj» hujše, je današnja tužna vest, ki se je bli» skovito razširila po mestu, izvabila marši» kako solzo. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! — Svetovna zgodovina je najboljši vir znanosti. Posreduje med preteklostjo in raz» vojem človeštva in ustvarja razumevanje se» danjosti in velikih problemov bodočnosti. — Srednjemu stanu je bilo nemogoče nabaviti si tako svetovno zgodovino, ker delo obse» gajoče večje število zvezkov je bilo zelo drago. Zato bo vzbudil toliko večjo pozornost ilanašnji oglas Gutenbergovega založništva, ki ponuja Rankejevo »Svetovno zgodovino po taki ceni, ki omogoča vsakomur nabaviti si tako znamenito delo. Kot vedno, odda Gutenbergovo založništvo tudi tokrat večje število nevezanih eksemplarjev gratis. Opo« zarjamo zaradi tega čitatelje na današnji oglas Gutenbergovega založništva, ravno za« radi tega, ker je Rankejeva Svetovna zgodo« vina eno izmed najboljših del te vrste in pi» sano v zanimivem tonu, ki veže čitatelja naSe kot kak dober roman. Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ZIKO brez primesi zrnaie kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na ime »ZiKA«, !ki je zakonito zavarovano. Sveže, najfinejše norveško ribje Olje iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam. Naročila točno po povzetju. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Pletene spomladanske kostume, lumberje, jumperje, telovnike, nogavice i.t. d. izdeluje najceneje tvrdka FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ulica 7. Naročila v najkrajšem času. Vedno najnovejši vzorci. Se par bežnlih opiomb! O avtorju ve mladi čitatelj prav malo ali pa nič. Mnogi se niti ne vprašajo, kdo piše... Zato svetujem (in nič drugega!), dia naj ima vsaka važnejša (Matična knjiga na prvi ald zudnji strani kratek životopi« pifiaa telja s sliko. Pri letošnjih publikacijah bi lahko bili prišli v poštev knjigi »Rudi« in »Radio«. Ko d'oiseže nekoč Mladinska Matica, trden materialen (finančen) fundnment, ta» krat Ibo mogoče — perflodično izdajanje pu» blikacij (štirikrat na leto po eno knjigo v raizdobjih), kar bo pripomoglo k čim tesmej» šemu stiku članov z društvom. Za sedfaj je to še — zadeva .bodočnosti! Prihodnje leto naj zaznamuje Mladin» ska Matica zopttni povišek članstva. Tisti, ki doslej še niti mignili niso z mezincem za Mkdfasko Matico, naj letos disciplini» rajo — sebe in organizirajo člane, dla v bo« doče ne bo šole, zavoda — k&mar bi ne za« hfjalte Matične publikacije! če že imamo raizmie proslave in akademije na posameznih šolah, čemu bi vendar ne prirejali dhevov za Mladinsko Matico, oziroma za dober mladin» ski tisk, ki je pri nas šele v povojih, drugod pa že v najnujnejšem razvoju... Naj bi imel vsak posameznik primeren delež pri raz» voju Mladinske Matice, kajti po dosedanjem delovanju Matice, ne trdimo neopravičeno, 'da Mladinska Matica — dobro uspeva ... Zakon o srednjih šolah. Odmevi s pokrajinske skupščine. ZA DEKLARACIJO! I. Uvidevam, da je polemika sama neza« dostna, da se razčisti vrsta perečih vprašanj v organizaciji. Ne gre za poedine sporne slu« čaje, ampak za vse organizačno udejstvova« nje, ki ji je deklaracija postavila nov temelj. Četudi se v zadnjih časih nikdar ni skusal kritično zajeti ves kompleks organizačnih vprašanj, vendar je pojavljenje kritike na različnih straneh in v različnih smereh znak, da stanovska organizacija v resnici še ni iz prehodne dobe, v katero jo je potisnila de« klaracija, kaj še, da bi bila deklaračna načela trdno zasidrana in ustaljena v stanu! Opozi« cionalni nastopi po raznih društvih, konflikti, potek letošnje pokrajinske skupščine, poseb« no pa še dejstvo, da prihaja kritika iz vrst učiteljstva najrazličnejših svetovnih naziranj, brez ozira na kako politično opredeljenost, dokazujejo, da stanovska organizacija še ni izvedla tega, kar si je bila postavila z dekla« racijskimi načeli, da pa teži za tem morda bolj kot kdaj prej. Ne v osebnostih, ne v po« edinih skupinah učiteljstva (kakor se hoče tu in tam razlagati), marveč v doslednosti izva» janja deklaracijskih načel v splošnem in v njih aplikaciji za vse stanovsko organizačno udejstvovanje v podrobnem leži bistvo stvari vsega gibanja, ki se javlja v organizaciji. Moti se torej, kdor vidi osebnosti, mal« kontentstvo, ambicijo mesto stvari, kakor se moti, kdor hoče odpraviti kritiko z dnevnega reda s tem, da jo bagatelizira in vztrajno ošteva z demagogijo. Gre za deklaracijo, za prekvašenje stanu v njenem duhu, kar se je doslej doseglo le deloma, gre za izvedbo de* klaracije v njenih kon^ekvencah, v čemer se danes organizacija ne giblje naprej, ampak nazaj. Zato je skrajni čas, da se kritično ozre« mo na razvoj stanu v zadnjih treh letih, in sicer z ozirom na vse, kar je deklaracijska ideja hotela in kar j^. obrodila, oziroma bi bila morala obroditi sadu. Deklaracija je osnova, na kateri naj bi se preredila organizacija. Ni mogoče zani« kati, da b: se ne bili napravili poskusi za ta preporod. Vendar izgleda, kakor bi bilo šlo leta 1926. bolj za saniranje težko bolne orga« nizacije kot pa za duhovno prekvašenje sta« nu v smislu ideje. Šele 4. februarja 1927 je na seji širjega sosveta v Celju poročal tov. Ris bičič o delovnem programu v smislu deklara» cije in šele 19. maja istega leta je poverjenik Skulj v članku »Nova kulturna smer naše prerojene organizacije« razvil misli, ki naj bi bile vodilne v odnošajih učiteljstva do naroda, posebno do kmečkega ljudstva. Izvajanja tov. Ribičiča vsebujejo mnogo resnic in mnogo navodil bodisi giede idei« nega bodisi upravnega preobraženja stanov« . ske organizacije. Da niso bila načela dekla« racije splošna duhovna last slovenskega uči« teljstva že ob rojstvu deklaracije, priznava tov. Ribičič takole: »____vse naše delo se je koncentriralo v to, da zdravi instinkt sloven« skega učiteljstva postavimo na realna tla. ga učvrstimo in mu damo žive vode. Trenutno navdušenje smo hoteli izpremeniti v stalno in neomajno prepričanje. Zato so bile debate o novi smeri neobhodno potrebne, kajti mi nočemo vladati nerazsodne mase, ki jo vsaka nasprotna masa preorientira v nasprotno smer in ki jo je treba držati z !raznimi drob« tinicami dvomljive vrednosti; mi nočemo biti poveljniki zafrontarskih junakov, ampak ho« čemo postati vsi enakovredni boritelji resnice in pravice v prvih bojnih vrstah.« (Podčrtal podpisani). Pojmi torej niso bili povsem jasni, četudi je zdravi instinkt jasno govoril. Razsulo or« ganizacije, ki smo ga imeli do leta 1926., je torej zahtevalo mnogo zamujenega, novega dela med učiteljstvom, ker mu bolna organi« aacija ni mogla dajati zdrave orientacije. Vprašanje je, ali in koliko se je to delo, ta preporod v smislu nove ideje o stanovski or« ganizaciji res izvršil. Mimogrede povedano, se v tej smeri nikdar ni storilo dovolj. Kla« sična priča nam je Cankar v spisih, ki rišejo učitelja. Pa tudi politiki nam dajejo — nostra culpa! — zelo žalostna spričevala. Naj nave« dem tu, kaj piše Šuklje v svojih spominih za dobo 1870.—80: Posebno neznačajne so se skazali stradajoči, sramotno plačani učitelji; najhujši panslavisti so se naenkrat našli sredi nemške stranke ter se na komando deželnega šolskega nadzornika Pirkerja in pod vod» stvom vadniških učiteljev Sime, Eppicha in drugih veljakov navduševali za kulturno mi« sijo nemškega življa med našim narodom. — Če kdo, more le krepka organizacija prepre« čiti da stan ne blodi in tone v sramoti. Pa to mimogrede! Tov. Ribičič je slične stvari razumel, zato izvaja: »V središče vsega organizačnega dela postavlja nova smer z vsem poudarkom za« stopanje stanovskih interesov. Z uspehom pa lahko zastopa svoje interese le oni, ki ima obče priznano moč in poverilnico za to. Kom čni uspeh je zasiguran le onim, ki imajo ne le številčno, ampak tudi duhovno enotno ter odločno maso za seboj.« Te besede so povsem razumljive šele v zvezi z nadaljnjimi izvajanji, kjer govori o bratomornih tendencah v stanu, inficiranih no mentaliteti dnevne strankarske politike. Smisel je torej: Učitelj zasleduj v svoji or« ganizaciji stanovske koristi tako, da ga tudi stranka, h kateri morda pripada, ne more od« vajati od tega. Stališče je edino pravilno v smislu deklaračnih načel, da si tudi danes še ni prodrlo, na kvar stanu in organizaciji. Naši stanovski organizatorji bodo morali o tem še mnogo razmišljati, ako bodo hoteli res brez pridržka iti za ciljem, kakor ga kaže de« klaracija. Kdor je za čisto izvajanje dekla« racije, mora dosledno odklanjati vse, kar se posebno v tej smeri greši, sicer bo organiza« cija vsak dan slabša, dokler je ne bo siko« fantstvo popolnoma izpodjedlo in zrušilo. Kako naj se vrši organizačno delo za sta« novske interese, pove tov. Ribičič pozneje. Reči moram, da je v tem pogledu širok, dasi se ne spušča v podrobnosti. Kar se tiče dela v narodu, ga spopolnjujejo izvajanja pover» jenika Skulja. k čemur se povrnem pozneje. Nekaj pa vidi tov. Ribičič pred seboj razločno: stanovske organizacije ni. če ni medsebojne stanovske strpnosti. Pravi: »Tre« ba bo najti sredstva, da se člani vzgoje za skupni boj ter navajajo k medsebojni stanov« ski toleranci.« To vprašanje ie morda kardinalno vpra« šanie v organizaciji. Vsebuje vrsto vprašanj, na katera se do danes še ni odgovorilo: kak« šna so sredstva, kako naj se vzgaja učitelj« stvo za skupni boj, kako naj se pospešuje stanovska strpnost itd. „ Nedvomno je tu -odločilnega pomena, kako je izgrajena stanovska organizacija sa« ma. Vidimo, da so se likvidirale stanovsko« politične organizacije ki so obstojale pred deklaracijo. Logično bi bilo, da se z zgraje« niem enotne organizacije ne drže več admi« nistrativni kriteriji, ki so veljali do 1. 1926. Če je prej veljalo v upravi enostavno majo« nziranie. je to načelo nevzdržljivo. kakor hitro hočemo močno organizacijo, v kateri naj dobe tudi prejšnje ločine varno streho in to na podlagi tolerance. Ne sme se poza« biti, da je naša organizacija zgrajena na sta« novskib interesih, z drugo besedo: na tova« rištvu. Kako se torej izvaja strpljivost v taki organizaciji? Lahko se izvaja tiho, kot nekaj samoposebi umevnega Za tako izvaianje je treba ljudi, ki se znajo vzpeti tudi preko osebnih nasprotij. Kaj pa, če takih ni? V tem slučaju je treba dogovora, to se pravi spo« razuma vsaj od časa do časa. A kako, če takega sporazuma ni? Tedaj se moti ravno« vesje v organizaciji. Odgovornost pade v ta« kem slučaju na onega, ki majorizira in ki mi« sli, da je s tem zadeva končana. Menim, da so te konkluzije logične, zato zavračam na tem mestu pouk o pojmovanju deklaracije, ki mi ga daje tov. Dimnik v zadnjem »Učit. To« varišu« v članku »Na kratko«. Najdite mate« rijalno, dobro solucijo vprašanja strpljivosti tudi za adminstrativna mesta v organizaciji, pokažite vsaj dobro voljo in nato šele imate pravico očitati drugim odgovornost. Opozi« cija. ki spričo majorizacije nima moči, da bi sourejala organizačne zadeve, se more danes le boriti za čistost izvajanja deklaračnih na« čel v organizaciji, dokler učiteljstvo vztraja na tej bazi stanovske organizacije, ki je edi« no pravilna. Kakor rečeno, se tov. Ribičič zaveda po« mena dobre administrativne uredbe organi« zacije. Piše: »Aktivnost organizacije je v mnogi meri odvisna od elastičnega notranje« ga ustroja in brezhibnega delovanja admini« stracije, od čim tesnejših stikov društev s LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5 ■Nudimo veliko izbiro angleškega lin češkega blaga za gospode in [dame. Krasna izbira v zastorih, ' posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah ^■■■■MnmMumMnnnRr Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna poverjeništvi in poverjeništva s centralo, toda brez kakega birokratičnega centralizma, ki bi društvom in poverjeništvu jemal mož« nost lastnega iniciativnega dela. To je pro« blem ekspeditivne administracije, praktične» ga poslovnika in modernih, širokogrudnih, razmeram prilagodenih pravil. Predvsem je treba glavni poslovnik spre« meniti z razvojem časa, izdelati h glavnemu poslovniku pravilnike za nadzorni odbor, častni sod in druge pravilnike, ki jih predvi« deva glavni poslovnik. Poslovanje naših dru« štev tudi ni brezhibno, zato je treba poslov« nik tudi zanje, ki bo uredil in odpravil nedo« statke, ki so se doslej opažali.trok doma in v šoli, tak bo potem v življenju. Priznam odkrito, da sem se razveselil novega pokreta med učiteljstvom, katerega besede so v začetku obetale veliko. A čim dalje sem zasledoval to gibanje zlasti pri vzgoji, tem bolj se je manjšalo moje veselje. Vedno bolj se mi je prikazovala tista »rdeča nit«, ki je stopila očitno na dan v »Progra» mu novega mladinskega lista v zadnji šte» vilki (4.) »Učit. Tovariša«. V tem programu je govora o vsem mogočem, le o vzgoji k ljubezni do domovine, države in o patriotiz» mu ne najdem ničesar. Naj mi nihče ne po» reče, da to ni potrebno. Ravno to bi morala biti tista »rdeča nit«, ki bi se morala viti po vsakem mladinskem listu od začetka do konca. Mi starši pa tudi to zahtevamo. Saj je vendar naloga šole, da vcepi mladini lju» bežen do domovine in jo vzgoji v patriotiz» mu. Brez te tendence starši mladinski list že naprej odločno odklanjamo, pa naj bo korpu prav ali ne, ker si ne moremo predstavljati zadovoljnih in srečnih državljanov, če niso bili k temu tudi vzgojeni. Le temu smotru je dosedanji »Zvonček« popolnoma ustrezal, kar mu je pa manjkalo, bi bilo treba izpo» polniti. Da bi pa učencem razlagali in jih mučili že v osnovni šoli z raznimi socialnimi pro» blemi in krivicami, se mi nikakor ne zdi pri« merno. O vsem tem jih bo itak še prehitro poučilo življenje. Zakaj jim greniti mlado življenje, ki ga naj prežive v veselju. iS tem bi se pa tudi sedanje razmere ne izpremenile niti za las, pač pa bi se lahko že v mlada srca vcepila nezadovoljnost, kar je začetek Naloga osnovne šole bodi, da vzgoji po« štene, zveste, delavne in modre državljane. Oče. Brezplačno Vam pošljemo na ogled družinsko revijo Domači prijatelj z mladinsko prilogo „Naš obzor" Kdor oglašuje ta napreduje! Za lesen In zimo! I kupi;te volneno blago za obleke, • plašče, suknje itd. • ¡¡¡lili pri : Novaku i spec. trgov, sukna • Ljubljana : Kongresni trg Stev. t Oglejte si veliko izbiro! Najbolje in f najceneje \ Drž. uradnikom tudi proti plačilu Z = na obroke Vsem šolam in krajnim šol. svetom oferiram amerikansko prašno olje brez duha, znamke HYGIENE, oljnati karbolinej in karbolno kislino po najnižjih cenah in vsako količino Avgust Žiahtič ■■■■ razpečevalec amerikanskih mineralnih produktov ■■■■ Maribor, Grajski trg štev. 1. 4853482348535353482348484823235353534802010102010023 Učiteljska gospodarska poslovalnica da ob sklepu poslovnega leta tudi vsaki šoli za revne učence itd. 5 % od vseh naročil. Ostali čisti dobiček pripade po enakih delih Učiteljskima domovoma v Ljubljani in Mariboru in poverjeništvu UJU. Naročite vse potrebščine le potom Učiteljske gospodarske poslovalnice? i? L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG St. 16 Rudolf Warbinek DEŽNIKI tovarna, zaloga in izposojevalnica glasovirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk Ljubljana, Gregorčičeva ul.5. Popravila se izgotavljajo točno in ceno tudi na obroke. Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282. Primerna ter koristna darila so samo Gritzner in Adler šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URANIA. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri JOSIP P ET ELI NC, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust. Knjigarna, umetnine, muzi kali je Goričar & Leskovsek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer: Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I.—IX, v platno vez. Din 720. Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I.—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos.: Zbrani spisi, I.—V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I.—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I, —X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336. Tolstoj L.: Ana Karenina, I.—II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vez. (subskrip.) Din 200. Se lMati Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. u g i g » u g g g g g A I g I K U I I I ti g » g g g g g g g g g i g g Da spozna tudi inozemstvo naše založništvo, smo odločili, da nudimo našim či-tateljem lepo priliko, da si lahko nabavijo znano delo „Svetovno zgodovino", ki jo je spisal Leopold von Ranke. Z izdajo tega dragocenega in poučnega dela nameravamo poslati vsakemu, ki izpolni spodnji ku-kon, brezplačno celokupno delo v nemšk. jeziku. Delo obsega 5500 strani velikega formata in je razdeljeno na 24 knjig. Za stroške, ki jih ima založništvo s pošiljatvijo in oglasom, je plačati po 8 dinarjev za vsako knjigo. « I g g g g g I g o « g o « g g !» « g !» I g "i n von Leopold von Ranke Spopolnjena z deli, kakor so: »Zgodovina papeške države", „Nemška reformacija", „Velesile", „Wallenstein" in dr. g Ta klasična dela prav za prav je velikega nemškega zgodovinarja ne smejo manjkati v nobeni domači knjižnici, današnji dobi dolžnost vsakega poedinca, da pozna svetovne dogodke, ki so skozi tisočletja odločali usodo narodov in ustvarjali voditelje človeštva. Brez poznanja preteklosti je nemogoče razumeti sedanjost in ni mogoče reševati probleme bodočnosti. Neizčrpen vir znanja, učenosti in zabave je lektira tega veličanstvenega dela svetovne zgodovine. Zaradi tega ne zamudite prilike nabaviti si to dragoceno delo, ki se ga more dobiti edino še v antikvarjatih, in to po zelo visoki ceni. Zato pohitite in naročite z dolnjim kuponom to ceno delo. Ta ponudba velja samo za kupone, ki so vposlani tekom 10 dni našemu glavnemu uradu na Dunaju. GUTENBERG-VERLAG CHRISTENSEN & CO. WIEN I., STRAUCHGASSE 1 ali pa na zastopstvo S. H. S.: G. MAUTNER, ZAGREB, Gunduličeva ulica 40 KUPON Podpisani želi gratis „Die Weltgeschichte". Prosi se za potrdilo o prejemu in obvestilo o odpošiljatvi. « g g g g Ime: .... Poklic: Naslov: (V naprej ni treba pošiljati denarja niti znamk.) 313 Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! ivni in odgoTi \